V NAŠI DBŽAVI Uprava Sckcla kraljevine Jngoslariie. Minister prosvete in minister vojBke in mornarico sta v soglasju s predsednikora vlade imenovala upravo Sokola. V tej upravi so naslednji Slovenci: Engelbert Gangl, oblastni šolski nad;'ornik v pokoju v Ljubljani, kot podsiarcšina; dr. Viktor Murnik iz Ljubljane kot načelnik;ga. Elza Skalar iz Ljubljane kot načelnica; dr. Riko Fux iz Ljubljane kot član uprave; Milan Sterbekar \z Ljubljane kot revizor; fir. Maks Obersncl iz Jesenic kot namestnik revizorja. Slcvenska mesta ss klanjajo kralju. Odposlanstva slovcnskih avtonomnih mest so odpotovala pod vodstvom svojih županov v Beograd, kjer so se poklonila kralju in obiskala tudi ministrekega predsednika generala Živkoviča. V BRUGIH DRŽAVAH. Porcka iialjanskega prcstolonasledteika. Dne 8. januarja dopoldne se je vršila v Rimu v Pavlovi kapeli poroka italianskega prestolonaslednika Um- berta z belgijsko princeso Marijo Jose. Poroki so pri&ostvovali italjanski in belgijski dostojanstveniki ter princi, dalje boigarski kralj Boris, bivša kralja Portugalske in Afganistana (Amanulah) ter 62 tujih princev, med njimi tudi njuni Visočanstvi jugoslovanski knez Pavle in kneginja Olga, razne tuje misije in delegacije ter državni veledostojanstveniki in ves dvor. Službo božjo je opravil kardinal Maffi. Starši poročencev so pred pdroko izrekli svoj »da«. — Po svečano opravljenth obredih sta se novoporočenca morala večkrat pokazati na balkonu Kvirinala, kjer so ju oduševljeno pozdravljale množice ljudi. Po poroki sta novoporočenca posetila papeža In kardinala Gasparrija. Vojnoodškodninska banka. O ustanovitvi vojnoodškodninske (reparacijske) banke smo poročali. Sedaj je izbruhnil za sedeže v velevažnem podjetju prepir. Glede sestave nadzornega sveta v mednarodni reparacijski banki je določenih pet sedežev za nevtralne države, in sicer Španijo, Nizozemsko, Švedsko, Švico in Argentino, glede — ostalih štirih sedežev, glede katerih se ima vršiti volitev, pa je nastal živahen spor, ker zahtevajo sedeže Poljska, maIa antanta in Grčija. Baltiške državo želiio en sede.i za Finsko. encsra žcli Avstrija, Anglija pa enega za Kanado in Afriko, pri čemer trdi, da Anglija ima samo dva sedeža, dočina jih ima Francija tri. Čehcslovaška zbornica j« odgodena do 16. januarja. Finančni minister dr. Engliš je napovedal ukinitev vseh nepotrebnih uradov na vseh poljih državne uprave ter osredotočenje poslov pri večjih uradih. Zopet nemiri v Sveti deželi. PoložaJ v Palestini postaja z vsakim dnem vedno bolj napet. Arabci in Zidi so pričeli s tako obsežno sovražno propagando, da obstoja nevarnost novih krvavih nemirov. Posebno v severni Palestini je položaj zelo resen. Vsi poizkusi, da se pomirijo Druzi, ki so sodelovali pri zadnjih nemirih, so ostali brez uspeha. številne tolpe Druzov požigajo in more. Policija je brez moči. Po Kltajskem zopet divja državljanska vojna. Vladne čete so izvojevale sijajno zmago nad uporniki v provinci v pokrajini Hanan. Nacijonalistične čete so zajele več ko 10 tisog upornikov. Iz Rnsije. Sovjetska Rusija bo uvedla 1. januarja 1931 v vse šole latinico. — Sovjetska oblastva so zaprla 2000 cerkva od 5000 cerkva, sinagog in džamij, kolikor jih je v sovjetski Rusiji. V mnogih okrajih imajo samo po eno cerkev, ker so bile ostale pretvorjene v šole in knjižnice. — Ruske vojne ladje so priphile 8. januarja v italjansko luko v Caglian. Poveljnik brodovja je admiral Gallar, kl je obiskal italjanskega prefekta ln vojaškega poveljnlka otoka. — Sovjeti bodo uvedli po vsej državi ta-le koledar: Koledarsko štetje se prične z oktobrsko revolucijo in bi se koledarsko leto pričelo 1. novembra. Čas od 1. novembra 1929 do 1. novembra 1930 bi bilo leto trinajst, ista doba v letu 1903/31 leto štirinajst itd. Leto bi imelo še nadalje 365, odnosno 366 dni, in sicer 360 delovnih dni in 5 revolucijskih praznikov. Na teh praznikih bi počivalo prav vse delo, brez ozira na druge dneve miru, ki jih ima delavec vsak peti dan. Delovno leto s« deli v štiri kvartale po 90 dni, vsak kvartal v tri mesece, vsak mesec v 30 dni. Mesec februar dobi dva nova dneva, Id se vzameta januarju in marcu. Revolucijski prazniki padejo na 31. dan v mesecu. Število mesecev ostane nespremenjeno, prav tako tudi imena mesecev. Vsak mesec se deli v tri dekade po deset dni ali v 6 tednov po 5 dni.