ZZ1. Mka. V ljub« v nedeljo Z. oKtoDra 1921. uu. \m Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemat nedelje in praznike. InssratI: Prostor 1 m/m X 54 n/n za male ogbse do 27 m!m višine l K, od 30 m!m višine dalje kupčijski in uradni oglasi 1 m/m K 2 —, notice, poslano, preklici, tejave in reklame 1 mlm K 3 —. Poroke, zaroke 80 K. Ženime ponudbe, vsaka beseda K 2'—. Pri večjih naročilih popust Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. Vpravnlshro „Slov. Naroda" in HX«r££aa tiskarna" EnaHova a lica si. 5, prltUCQ9. — Telelcn it. S04. , S: tvdAEiii Ksrod" velfa v Ljubljani in po posti: V Jngc3 celoletno naprej plačan . K 300'— polletno. ...... — 3 mesečno......• 75*— 1 .......26— V iaozeoasteu: celoletno......K 480-— polletno 3 mesečno 1 '240--120 — 40-— Pri rn»iab:tac!n povijanju se ima daljša naročnina doplačati. :.o\! naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno W po aakazsid. Na samo pismena naročila brer poslatve denarja se ne moremo ozirati. aa— aaa aeaaaaazeaaai n ■ .....■ ■ nrag nssg Urediifclro „Slo*. Marala11 Knaflorc n-isa si. a, X. a&^sfeaajo velaloa £ler. 34. Boefss aprafgaia !e podpisane In sadostao franaovano« Rokopisov aa nm vrača, Bs^šnia številka velia 2 kroni Ppitntaa platana v gotovto!« Dr. Karel Trillcr: .•TJ- (") Aha — propali kandidat stresa talističnefia naziranja iz njihovih svojo onemoglo jezico! Tako se bodo veselo muzali nocoj ponekod, ko jim pridejo pred oči te vrstice. Nič za to. Tako veselje je Človeško in poleg tega ni vsak neuspeh po-ran. Jaz sem discipliniran vojak, ki je vztrajal do zadnjega na poziciji, aa katero £a je postavila stranka, meneč, da je za vodstvo ljubijan* sitih občinskih poslov v današnjih težavnih razmerah potreben mož, ki razpolaga z gotovo prakso in iz* kušnjo v komunalni politiki. Zato je padla, izbera name, čeprav raz* pok£;i stranka sicer z boljšimi možmi. Ostale stranke, zastopane v občinskem svetu, so bile drugega Trenja. Prepričane so bile, da za kvalifikacijo ljubljanskega župana zadošča en sam negativen moment: kandidat ne sme biti pristaš JDS. In zaradi tega sem propadel, ne pa, ker bi mi bil stal nasproti boljši in sposobnejši mož. Novega žunana čislam kot človeka in stanovskega tovariša, obenem pa občudujem njegov po^um. Še višje pa čisiam prvega izvoljenca, pristaša NSS. ki je stal visoko dovolj, da je podre* dil vsako osebno ambicijo stvar* nemu prepričanju. Sicer pa osebno in zasebno mor:*m biti le hvaležen na neizvolitvi, kajti življenja mi bi vestno županovanje prav gotovo ne bilo podaii&alOe In posladilo tu* di ne! Toda danes ml ni stisnilo pere* s a v roko to osebno pojasnilo, tem* več je storila to konstatacija današs nje izdaje vodilnega glasila SLS, da je skupno protikapitali* stično naziranje tista ideja, ki je združila v novem občinskem svetu ogenj in vodo, ne pa le slepo so* vrnštvo zoper JDS, kakor je doka* zal to naš list v članku »Tako ne ^ojde!« Ergo je JDS poosebljen kapitali3e»m. ki sesa aarodovo kri in žre njegovo meso in ki ga bo tre« ba s kolom pobijati rudi v novem ob ciljem svetu. — Oprostite, ce* njeni gospodje pri »Slovencu«, če vam moram očitati, da postajate smešni v svoji zadregi. K-svpitali* zem in bankokratatvo? Oba ta pojs mn sta v Sloveniji, hvala bo^rs, se puhla fraz?, vsej kar se tiče delova* nja domačega kspitela m domačih bančnih zavodov. To gospodje od SLS najbolje vedo, ker imajo vodil* no besedo kar v treh domačih ban* kah, in zaradi tega je očitek kapi> vrst posebno deplasiran. In tudi NSS, tej nezakonski hčerki demo* kratske strarke, kaj slabo pristoja podžiganje ljudske strasti zoper fantom pogubnega domačega kapi* tslizma, ko njena lastna eksistcn= ca visi za enkrat še prav hudo na tenki niti, vodeči do izvestnega kre^ ditnega zavoda. Česar ji pa sicer ni? kakor ne maram očitati. Toda oglejmo si pri tej priliki nekoliko natančneje ta nas strašni domači kapitalizem in to naše bar> kokratstve, ki se očita demokrat* ski stranki. Nase banke, ki uprav* ljajo poleg hranilnic in zadružnih denamui zavodov prihranke in raz* položi j ivi denar največ našega ma* lega človeka, so v prvi vrsti narav* ne in poklicane posredovalke med tem kapitalom in potrebščinami domače trgovine in industrije, ka* kor so hranilnice posredovalke hi* poteka m eg a in posojilnice pred vsem kmetijskega, obrtniškega in rokodelskega mobilnega kredita, Na letošnjem ljubljan. velesejmu smo po pravici občudovali čudoviti razmah naše mlade domače indu* s tri je. Mari se bo upal »Slovenec« trditi, da bi bil ta razmah, da bi bilo oa am os v o i en j e velikih indus strij, ki eo tičaie do prev-^a kakor trn v našem mesu, mogoče bres po* moči bančnega kapitala? Blagor ta* kemu bankokratstvu! Vedlo si je ohraniti čiste roke. Kolikor mi je znano, se ne ena banka ne peča s tistim nezdravim in lihvarskim nrekupovaniem živil in drugih živ* ljenjskih potrebščin, ki je poglavit* ni vir in vzrok vedno neznosne j še draginje in katero tudi mi njamo iz dna duše. Sicer pa stoji na programu vsaj dveh strank nove koalicije ustano* vitev komjumalne banke. Ker na tu* di ta banka ne bo mogla delovati dosti drugače nego dosedanje, če bo hotela živeti, je jasno, da sili nova občinska uprava sama v ono bankokratstvo, katero z druge s tras ni s tako vnemo pobija. Jaz sicer gledam na to idejo z gotovim skeps ticizrrom. Za kredit, potrebe mest* ne občine namreč popolnoma zado* šča Mestna hranilnica, kateri glede ugodnosti pogojev ne more in ne bo mogel konkurirati noben drag zavod; v kako nrenagljeno komu* nalizacijo zdravih domačih obrti s pomočjo komunalne banke se pa po prokle Mir i«r. um** Ko je Moskovsko nmetniško gledališč© orvič gostovalo v Berlinu, je nastopilo kot odkriti) in ponosno rusko irrv.ir. i 1:o najprej z rusko zgo- 3vinsko olramo. Igralo je groja Alek-: ra, Konstantinoviča T^lst^a >C ar j a I'j o do rja, Ivano vi čac Avtor, ki za ni zamenjati z grofom Levom Nikolajevieem ToUtim, je bil rojen L 1817 in je umrl 1. 1875; pisal fe epe. romane in drame. Njegovo giav-nr3 čri° je dramatfka trilogija: >Smrt Ivana Groznegac, >Car Fjodor Ivano-vič< in >Car Boris<. Trilogija obseara tnr^j vso dobo p^jslednjih dveh ruskih carjev iz redu Kurika in dobo carja Jaz te trilogije ne poznair/r toda berHnshi kritik P*ul Goldmann, ki je na polji gledališke kritike avtorteta, je o Taistega >Can'u Fjod'orju^ v dunaf-gfcj u*e Tr. 1'rose^c poročal izredno ob^irnD in primalno. >Igra je zgodoTinska drama dobre stare vr?t?'; — je pisal Goldmann — >njenih s«d»m slik polni žiTahno m napeto dejanje, nfeni značaji so slikani s krepko roko. Ur podaja vno zpa p^etrj in žiro sliko svoje epoh'e. Dve stranki se borita v državi za premoč. Na čelu ene stoji kp^z Ivan $ujoki, za-Ftum Q^-r.oI:rarske in f°dfvra-l^tiene Rmei*'?, ki booe *eJo? obliko vlftćDo. da bi bila vaamogoor.ost carjeva omff*wia ter bi kner^ra, evetu bojarj^v in ljudstvu dajala vpliv na javne zadeve. Njegov nasprotnik jo Borie Godu-nov, zastopnik absolutizma. Boris Go-dunov, pravi juntk trilogij© grofa. Tolstega, je naslikan k^t skrajno častihlepen, zvit, nasil'en, vsega »posoben mož. Njegovo »tališče pri dvoru je utrj-ano, ker je njegova sestra Irina carjeva žena. Car Fjodor 'omahuje brez opore med obema strankama ftja in eem. P3 zgodovinskem poročilu je bil slaao-umen: peenik pa ga predstavlja kot omejenega in neodločnega olovalra. Ker je nesposoban, soditi o Ijndeh in stvaren, se podaja vodstvu Borisa Go-duri ova, ki obvladuje carja s svojim ia> kim dubom in e svojo mofaj voljo. Itako car Fjodor najprej poslgiea, da si se vplivu Borisa Goeuaova odtagnil, a kako nm k on ono o^aolaoma poolese, tvori vsebino drame« Carjevo sree visf na Ivfbm Sorskem, toda Borisa Godunora pri opravljanju draavnik poslov ne more pogrešati. Tako skuša med nasprotnikoma posTcdovati ter je presrečen, ko s*e mu §osreči, da dožene med njima spravo, 'o spry.ro prinaAa na oder prvo dejanje. Tođa Borie (Jocmnov fe H KrfvO-pTisežnik, ko je pris??^l, 3a hoče wo-je sovraštvo proti Ivanu 9ujskemu po-aabitt Barara iapranesl njegrvo Fe- mojem mnenju občinski svet ne bo smel dati zapeljati. Tudi pod »Slo* vence vima geslom boja zoper k a* pitalizem ne. In naša zdrava in legitimna tr* govina! Ali bi zamogla vztrajati le en ran, ako bi jej ne bil s posredo* van jem domačih bank na razpolago domači kapital, znešen po kronah in vinarjih? Zaradi tega pa vendar še ni kapitalistična nesreča vsa ta trgovina in ni kapitalističen krvo* : s vsak domači trgovec, ki se mu jo posrečilo, da si je v potu svojega obra*a in v trdem poštenem delu ustvaril trdno pozicijo! Res je, da so abnormalne povojne razmere rodi* le obilo izrodkov in da so poeam* niki takorekoč čez noč in Čezmerno obogateli na škodo konsumenta. Ampak taki izrodki se nahajajo v taborih vseh političnih strank, in skrajno nepošteno je, da se jih sku* ša podtakniti eni sami stranki, ozi* roma celemu trgovskemu stanu zgolj zaradi tega, ker po večini sim* patizuje s to stranko. — Glede na vse to tudi zdrave trgovine ne bo* mo pustili daviti v novem občin* skem svetu pod krinko boja zoper kapitalizem* V boju zoper izrodke se bomo pa vedno našli, »Slovencev« protik&pitaUstični cement torej ne more vezati in dr* žati rahle zgradbe najnovejše, a tu* di najnenaravnejše koalicije. Osta^ ne dejstvo, ca je edina vez med koaiiranci zelano sovraštvo zopa* JDS. Odkod to neizprosno sovra* štvo, ki seza tako daleč, da meče pod klop delazmožnost občinskega sveta na neizmerno šfcodo celokup* nemu prebivalstvu? Res je in neže* nirano priznavam, da jo bila takti? ka demokratslie stranke v volilnem boju zoper njeno nezvesto hčerko NSS prekruta in premalo stvarna. Zalibog se v odločilnih mornentih in na merodainih mestih ni vselej primerno upoštevalo jasnih s!:-epov strankinega vodstva. Vivisekciia posameznih os«b je bila v poIiHčs nem življenju še vsikdar najslabše orožje. In končno je tudi neiunlii* vo kolebanje centralne vlade v vseli odločilnih fazah pomagalo ustva* riti situacijo, kakršno smo doživeli brez vsake potrebe preteklo sredo. Vse to pa še nikakor ne more opra* vičiH NSS, da je v slepi strupeni strasti zažgala zadnji most, vodeč do reparacije, in da je prepustila vajeti nejstebcišim in nainerazsed* nejšim izmed svojih. In tako se je zgodilo, da je zamogla primakniti k temu visoko plamtcčcmu ognju slepe strasti svoj piskerček tudi kle* rikalna stranka, dočim je najodloč* nejša nasprotnica narodnega socia* Uzma prevzela končno prijetno vlo* go tertii gaudentis. Vsaka na svoj program pa so pljunile pri tem vie tri koalirane stranke. Ampak to ja končno njihova zadeva. Žalostno za Llubliano fe la, da se ni posrečilo zapre'i vrat mestne posvctovalrJee stro 'o političnim in partizanskim vpra^njem. In k: tedaj bi bilo mogoč uspešno in stvarno reševsnje velikanskih na* log komunalne politike, ki vodno nestrpnejc trkajo na vra«a le po* svetovalnice. Nan-esto stvarnega adea'sfvovTinja socialnih i:\ go^po* darskih potrebščin ce1 oni prebivalstva do slavi! # ri^s.ni svoje orgije razredri boj in Shvlock do rir^ala vaaka izmed M hrani h strank svoj funt m« • - \% tA* losa enega dela »karit-- ' -ftsaa« mesl^nsrva, ki ga pgatOM dalađacu ja JDS. Ta delefiaeiia bo n?5 nv-i-na dovo!j, da bo cdbfla v*ak raK atentat na 42 oestotkov ljubU*n*» sih občar^iv, bajtm m 03. da n^ Krt imela moči, da Dt ra£č"' T 1 ras^rup^ Ijenp almosfero tr;r privedla ta 0lW činski svet do tresnej2» in poidliv^ nega dela. čim več zacbmj; s*» zdmH r >GepDOj»«:V^ rijo v za uspešno delovanje. Delokrog >( ^o-fpodanske Zvvnji xapedoixo ozemlf* so na bi SBiel c»fare^|' seiiso pri ilo.3odanj|ia gospod a «5 obrat obsegati tiuR poaredovaafi 131 w§ kup za raćurt n • ■ it! n n 1 c \u nrelu-n#v, postati torej ?ipioaen Tirez vlak?* nepraktične in aavirafoee o:r.f»jltve. V prvi v»sti oi m*>r«la Gae$p< ska Zvoca stopiti y stik 2 ^ajdiiu številne asocijacijo razpolagajo denje le toliko, da poelej proti ^tarrjmu nasprotniku no nastopa več odkrito, nego akrivai in zahrbtno .. .< Goldmann trdi, dA podaja ta drama silno draaroeen pri^sek k razumevam Jat Rusire. da je aad vs*e zajninsiva, ker kaže. >kako 6e na Kuskeni borita stranko demokratov in stranka absolutizma za premoče ter >kako so v življenju naroda ponavliajo iste situacije in ose^e.« Car Ffodor in csr Nikolej IT. sta si bila resnične čudovite podobna! Rusi so dosegli v Berlinu, ki ni raaumol nobeno ees«?de, s to dramo ke-lo-3alen usp^h. A Se Karaanzfa in Puškin st.% prvi kot zgodovinar, drngi kst posnik. popisala do»o Borisa Ge<*anova. Kjoui deU sla* eifc vir beseailu opere M. P. Musnrg^kega. Prolog se gottl v prvi slik? pred r*o*skovskim samostanom. Ljudstvo hrepeneče pričakuje vesti, da li jo Boris Godunov sprejel carsko aost. Pisar Sčelkanov pride koaenrtj Mvit tfoprne> eenm pravoelavnetaa narod«, da je Boris aeim>roslirv, db v slio vsesa prošnjam patrijaraov in bojarjev noče ničesar slišati o kroni. Ruski romarji do* ep*) in isginejo v samostan. —• Draga slika ss godi pred Kramljam med ter-krami. Narod pričakaj s norefrs sarja. Knez Sujskij r* Javi prvi; Ifndetvb pre-pe^-a m esr Boris prihaja iz karadrale, bsiarii se mu klanjajo. Slovesen izpro* m. V svrho aujae netrebnega kooesn- iGopon^r-ko Zisajp, j^ntti ^^pno^tj^ trk*nnia našega denarstva v zasedenem { v sedairjih ćae!h ovakrar p>trVbno, ,|n Ozeirii^i se mora Z a d r 11 i n p. Z v * -z a< loiiti poter.i drugirj — danes &c neaktualnih gospodarskih vprašanj, možnest nJono uprave v obče, kakor zlasti pr3udarnost skrbnega vodstva poke?žet?, kaj kmalu, če In v koliko zamere Zveza tem potrebam radeatiti. Na vs-ak način postane razvoj prvega časa v tem pogledu merodaien. Xič manjše, pač pa s\5 d^>Bti večje vsžnosti za ohranitev našega življa v t. a a e d e n ra oaemlju fo ustanovi tev >Gospodarske Zvez e<. D-jl orao^iocinio naiemu kmetu • zaiOienou varni jbefo; ia po možnosti konkurenčno moč napram pro-i^-njalc^ui v urodnej^ih tereaii. ter ped u src dn e^ i i m podnebjeie, ax>raiae mu P P k mogoče 1», ako so nakup in prodaja o^redoiedl v vesčis in po^tsniSi rokah. Pr\a po>;oj jo tedaj koncentracija. Potrebno je, da se proproda cel> zasedeno ercaalje » e asr.es to jn i ml go^podar-sl^'mi zaZaČTiiii7ns Zveze<. Ali pa se mora ustanoviti >Go s p o d ar s k o društvo c kot rer.rrala s filijslkami Y V3eh količkaj važnih krajih. S to ravnokar osaaceno tendenoo aaj so sedanja >V rtnaraka in K si e t i i «3 k a Zadruga v T r s t u< spoii s y^K roetijskiin društvom v Trstu« ter preo^nuje v >G o s p o -d a r s k o Zvez o<. Ka ta načia bi ta slrapna centrala žo sedaj in takoj imela precejšnjo števil 1 po d r u ž n i c, poleg njih pa bi s j ustanovilo čim največ novih članic - znrbrus:- SkusnJo naj bi se pridobiti sploh vse zadrasre, ki se bavijo z nc:l;u^o"> blaga in s prodalo izdelkov (kmetijsko, mlekarske, živino-r?*j*ke, vinarske itd. zadrugo). \>o te naj — če mogoče — takoj postanejo yvedni7yaire >Gespodarake Z vete.- ali pa naj btopij,> v interesno skupnost s ssavBsssssasi jc vriska^ ripo:aoči k t?snu. da svoje potrefcsiiue j j^afcijni kapitaU in fcaditi. rfHll 1 o urodnih senah nakur.i. svoj'e pridel- ; naša >Gospodarska Zveva< u^cnJ e pa po ng3. To je j posr^etovati raane nakuno t JnAsI vi ji za italijanske >Zv*jj >t, ki ta kasfa-* le iskati najboljša In odkr* bss4n| sst-ke a aaiioii goapođkrekitaJ ,>^oX Italiji imajo te zadrugo ia ^-rt>o»3oarS( zalo velik Tplir in naf"» G t"3poaAreita Zveza bi v pravilnem rt:Vj.\ a »jjrui »la ia pridobila voliU* oaataciiebte irt morabie koristi, jtskaters taks italijanske zadruge so t prstsklaza leto nakupile v Jugoslaviji s pssnsčjo regiji italijanskih i a ju g i» s Iot&ii Ki li p^sredovalasv (to ntia pati-tivn» znano) za miii' ac blag« (IsOrtfr-z«^, — posebno poJTvarj« *, Avia*j, idta.. ovsa, otrobov ifcd. itd. 1 sssarsaV-valci, pravi in pravilni > uikis s<> si >pridelalic velikamakf da <čLv ntv provizijah, na nadcear.i; itd. To varigarjl< ia »atbazji«. Itnljfnn-ake sveza so pao aavessaiio tiv. oođ%6<»-valcs T>*iraali5ieji!k kvalitet, ta raka j laiko dobimo criaiercn p^^cm, kake trgovsko - pravilno dOMesa- Vi iuogkfc a tem svojim delois sčaaoma a^tr*srit* ki imeti >GospodaTaka Zveza< d^l^Sic. bi ee ss.>gli aporabiti za ^aiius b nosns podgore našemu danes se tep BBssssasaas ic-ro- vod med rvonjenjosa zvonov UjSin množi«". Car P>»ris n* eli'Ttti in nuli. as j bi bou bil Bof m:l©stljiv. naj *pa Maa-a^k*-vi. da bo blasr. p^a.vieen in da bo sre-šv3u ru^ki narod. Nate vabi v gosto vse oel bojarja do borač^v in slsnoov. In narod ves srečea kliče: 61ava eaa-ju I. d e i i n i e. Ooni ^e v eeli samostana ndov. starec menih Piriien jw zgstlovinar in piše kroniko raekih dogodkov, poleg njega spi mladi Gsigo-rij OtiT-pljev. Dani 19 ž«, i a aeeailri so]o jusra-rr|*eo. Ta*l»i so nkuft (vrfg^rif na srlpo-ve&u>, ia fo imel žo treljie isti sen: Na visok zvonik hedU in gledm pea seboj vso Moskvo. Narod kane nanj n* mm ms roga. In oa pade navzdol ter se abadl... >T:> aaJa sslada kr;.< pr«vi Pimen; >erAtra»i ts asoiitev in posS.< — Grijforij teži. da ni še ni cesar doživel, ter se je klatil le po samostanskih celicah. A rad bi as bojsval ia za carsko iaiie pramil &aas. — Pkoen pripoveduje, Jh fk vMsl spoknrfonega sarja Ivana Groanega na paboabaga carja Fj*>dorja, ki je umrl kot svetnik, a da kose svojo kroniko Takijuoiti e Dopisora sarja Borisa, morilce carjevi* oa Dimitrija. Grirorij. ki fm mlad, pa naj kronikj nadaljuje! V II. sliki smo v krčoii na Litavski meji* Mlada kremami ca ai peje za- ljubljeno pesem, ko vslopij > (1yc to pobegnili ia samostana, fliorset ca in preooleJMaii »»uia Gri£rri|. e jeta in prepevata. Gri*r<»rij p«, oos »e, kako bi so prišla t r*ke n:e)a/\\ zastražena. Krumaiiaii rnn izlk r.jicj. V fc*čmo pridejo sipa&urii, >t love nekoga hajekao«. losaSia SrtftrtS Otrepjeva. Zdaj saiSu|e, -j* »tr. salo-tik v enem itmsd stareov. poism o-leparil In Hm u^rjl skosi ofcrA*, t ffa levit, a Grička io i?J 1 a^inil. II. defante se rrM qn fi&£dsliTL Caa^eva kal IceiUtb. sat aa^-t^i^l žeaiavem. carj«tv4Ž Ijivl**' se leVassjjf Vrepisja. stara sofi^a JoiavH Kecake t$ ji poje šaljivo po^ea*! e mrnv}^ j& at# hi: n&ai ji supcMO %o Wa^ l^oišfcf g^ Ijivke « k-efci;:. Ki jo 3va!al« veU \& Tedaf rV-io k svbjirsa ctre^tMči sar Bora? Gc^uaov. 'Polatfl UsABI ffi je poslfj 3 *H!Je i>rrj^ Vei g^r veri*? H s s4r.em iV^s^rvm. r^e*4^ ga. sa Se usl. XaVo pa se aejrestio V tužile mWl; vest gre aooo( 3b seet le* vlocV* arer nswlror. a ar«4sn nO v saeUUri }S iskal Mm ^eja, s jaa- ca ni. Sktn| aa g« j? ĆV\uft4 Trfra>. s«a, boiarji se bemijo. kaoa in lat*U sta BavladeJa in narod se'Mati ^eelr^-dan Skakaj alaaa zver is fleali earjrt ra^Hlea, fla fe kss> vscia frU. fHf mere rsj epeil: vtdno se mu ptfavlra uu>orjeni carjevič Diiaitriiv Snss .TaaiUj jBnjskij &nUe peeooai. 2. stian p&LOV£NSKJ NAROD-, tfne 2. oktobra 1921. tev. 221 rt komu, Mm krepkemu in vztrajnemu Ivlju. Italijanske zve*s ulivajo razen po-ivnih ugodnosti Se razne druge naklonjenosti in gospodarske koncesije, jih italijanska vlada dovoli in nebni od čaša do časa. Da jih slovenski Ivezi ne bi hotela dovoljevati, je jasno beli dan, vsaj kakor dandanes ka-fejo rasmere. Tu bi tudi vse interventne nadih poslancev ne dosegi* niti ftUkarega oreha. Pač bi italijanska vlada, ne đa bi naravnost zavrnila in odklanjala, vso rešitve takih slovenskih prolenj zavlačevala s tisto 5gijasn08t}0 in tistimi tisočerimi razlogi, katerih so naši ljudje v zasedenem ozemlju že prav zelo navajeni in katere se ondi vsak resni reflektant in pibmpetent naravnost •— že boji, ker pomeni ravno -e nasprotje 1 Toda, upajmo, da se ta prisiljena, igirvidezna prijaznost italijanske vlade eppreobrn* v resnično naklonjenost, IJ* je tako upanje —>■ vzpričo fažistov-fekih orgij — sploh opravičeno. Dotlej Vi in bode morala Gospodarska Zveza in nase zadružništvo hoditi po indirektnih potih. Samo ob sebi je umliivo, oa so tno-** poiskati primerno stike z nemškimi aadruirami in sicer z nemško > Zvezo« » Trsntinu. Tudi zanjo bi kazalo obav-pati nakuue v Jugoslaviji. V prvi vrsti pa bi imeli od nje korist pri nakupovanju poljedslskih strojev, ker bi nera-fk* vlada, nemške zvezo in javnost nodpiraia nemško zadružništvo v Tren-Sna, QleoS pbeameainfh vret Blaga naj U te, vsaj do sedaj, omejevala Gospod. Zvesa samo na predmete vagonske-g a konzuina. Dokler imamo po var peh našo male trgovce, se mora zadružna organizacija na nje vsnj v fceJti mrerl ozirati, da ne trpe nepotrebne Ikode. Kjer pa so pokažs iz naci-Jpnalnega stališča in razloga potreba £& ustanovitev — recimo — konzum-giega druStva. taroo naj se ustanovi, kakor hitro vesoljni organizaciji ostanejo na raenolago večje reserve, pri* marna in potrebna zadruga. V teh ozi-ita se mora postopati z vso njarljivjst-JO, pa tudi previdnostjo, !»Gospodarska zveza pa ffe bi Sttola pečati samo z gori navedenimi šposH trgovskega enačaja. Potrebno jo, "Sa se posebno in čimprej© loti zlasti vinskega vprašanja Zavoljo izpreme-£Jwiih razmer se mora kvaliteta našega pridelka kvalitativno dvigniti, v ta namsn je potrebno, da se v nekaterih krajis napravijo pkupno vinske kleti, tla se naatavijo vinski eksperti in da si priborimo širši, čo že ne svetovni za naša specijalna vina — na rmer vipavca. terana, istrljaucn itd., bi imela radi svojih znanih posebnosti svoje več ali manj stalne specijalne ceno* Kajti za cone, ki se tzcimifo Sčasoma ra vin. produkta in ogromne jpubrikate r Italiji, se naSoflm kmetu V© bi izplačalo tmdar>V>lno in drag«) ob-delovanje trte. Dokler s© ta vinska produkcija n© organizira, je treba posebno nboJncii&s vinogradnik© podpira-■ ia uTTiglh dohodkov in delokrogov S^iospodturske Zvoze<. iTake koristno bi bflo, tta so našim ^Jstogradnik^m zagotovi vsaj del onega tržišča in konzuma, ki so ga imeli pred Vojsko. Naloga državnih poslancev jo Isrposlovnti v Rimu, da bi s<* smeli vinski izdelki našega Primorja in Istra sa doKieeno število tet izvajati brez vsake Carine v Jugoslavijo. Da s© do-bcžs pri tej priliki dvojni uspeh, moleli bi pri bodočih trgovskih pogajanjih jugosloven?ki delegati vsako tako zahtevo sprejeti. Vendar bi so ta oprostitev carine moralo združiti s preciznim pogojem, da gospod, delegat Jugoslavije v "Trstu Izdaja taka dovoljenja na podlaga proženj na^ih posameznih iadrug ali ^Gospodarske Žvezc« itd. eugosfovenski delegat bi imel pravice kontrolirati prošnja in navedbo za izvoz vina Iz Italije čez r.aše mejo. Vsaka zloraba bi se morala izključiti ln določiti tudi maksimalna količina vina, ki bi si imelo izvoziti. V kompenzacijo »a to ugodnost >-i morala Italija Jrevzeti dolžnost, da odškodujo tekem Soglednega časa v evo j l državi vse Slovence in slovenske zavode, društva itd. kateri so pretrpeli iz patijonalnih vzrokov Škodo. Ta problem državne •odgovornosti za falUtovaka. zlodejstve ln dejanja je že pracej časa ne dnevnem redu v obče, ker pritiskajo zlasti tudi zelo oškodovani socijalisti. Toliko o vinu in vinskem problemu na zasedenem ozemlju. Z isto skrbnostjo bi se moralo organizirati »elo rasvito mlekarstvo. In v okolici Trsta in Gorice se mora urediti in dvigniti trg eočivja ln sadja, katero so je svoječase pred vojsko izvažalo na vse strani in daljne, daline kraje. Dandanes ima Jugoslavija nedvomno dolžnost, da skrbi tudi za Jugoslovane preko meje. Ta podpora jo posebno potrebna v prvem času, dokler si Zadružna in Gospodarske Zveza ne pridobe trdrre flnancijelne podlage. Navedli smo gori primerne in najpotrebnejše akcije glede valutne izmene, glede carine prostega uvoze vina v Jugoslavijo in glede odskodaine se čkoda, povzročene iz političnih vnro-kov. Razon tega bi bilo potrebno, de se dobi iz Jugoslavijo potrebni kradlt brezobrestno ali vsaj po minimalnih obresti. Najboljša pomoč pa bi bila enkratna izdatna podpora, za katero ne bi bilo težko najti naslova. Solidna financijalna podlaga je pač temelj vsakega gospodarskega djelovanja in napredovanja. Doseči bi se moralo tudi enf&mfe Železniških tarifov in izvoznih taks za pošiljatve zadrus na zadruge v Jugoslavijo in za posiljatve zadrugo na zadrugo v Italiji itd. Zajedno naj e© znižajo uvozne in izvozne takso za popil jarvo jugoslovanskih zadrug na italijanske in obratna*. S eličnimi predf»ego|l in s rmol-nlm, z vseskozi polt nim, vestnim vodstvom jo velik usT*?h zagotovljen, Ce bi italijanska vlada hotela resno, brez vsake reservacije in državno, vendar ž o preveč in povaod znane »furberijc-c, lotiti tva tem g> spoderskem potu ubogi Italiji zelo potrebnega sbllfanta z nami, mora iim preje za vselej pokopati svojega lastnega in pristnega stroka — to je faH-seua v vseh svojia tc.jnih kak>r tudi krvavla ni far.? tu. Seveda lastnega etroka pohoditi, fe sile težke stvar, Z Usti sa je ie piimerno moćan in bo-Isehae zevesten. Do sedal itaiijan&ka vlada ni se prav ni A in prav aikdar resno poskusila opustiti zgrešeno svojo politiko napram svoj omu jugoslovanskemu in socijalisti 6n emu prebi\ aolatvu. Poznamo pretlohro ItalijansJfee dvolično in dvojeftičnj >odkritoerčnoet< ia politiko italijansko. In reči moramo, da se je prav niš ae bojimo in d& se je tudi naie kmevsko ljudstvo, o nasi primorski, islihog ie] > skreeai niUligen-*i v tem osiru niti govoriti ni treba. Ker so v resnici zelo prebrisani Italijani U splošni pojav te splošne no-astriiSenosti na aaeedaosm na&e-m ocemiju dognali in spoznali in k<>r s-* e svojo ->južno< prebrisanostjo astaS prvo ckupacilsko loto napram bliđna-krvnsnm in flhezea odporu nasia zavednih >s«isedeTifev€. odločili eo m — ne ver:v> s kakim srerm in s kakim spem — za bakljo in pasko tor začeli streltati in — zaiigaii. Fasiaein ia ea-ribaldizem pa je za sedanje naSa to-ževna čase in povofne gfoapodarsktj &i-U\a ik> le nečloveško preganjanje poštenega, če tu
  • n je pogubni fašizem s vsemi svojimi predpr*vicami in drfavni-ini protokeijami, zTT>a5fon->«na Palija na more na gospodarskem polju dol ero časa veo vzdržati tista pJolitiČn© Ia gospodarski napihne-nosti, 9 katero na vso mogočo in nemo roče načine rafinirana italijanska politika in diplomaei-fa r*rikriva in sakriva doma in Izven doma zelo kritičn« svoje go*rpodArake iw aoeijalne raznvtrs* -*> Chi vivra, vedra. G.-fT. o p«"s§9iiis!5a1is sssie cfržms — Beograd, 30. sept. (Irv.) Di* rekcija državnega statističnega ura* da jo sedaj izdelala podrobna sta* tistiko o rezultatu ljudskega štetja. Glasom te statistike imaior Sever* na in južna Srbija 2,020.457 mrskih, 2,136.633 ženskih, skupai 4 milijone 157.140 prebivalcev. Črns^cra Sf3 Hsoč 596 moških, 86.364 ženskih, skupaj 172.060 prebivalcev. Bosna in Hercegovina 962.677 mrskih. 923.866 ženskih, skupaj 1.586.543 prebivalcev. Dalmacija 149.925 mo* ških 151.420 ženskih, skupa} 301 tisoč 345 prebivalcev. Hrvatska n Slavonija 1,262.609 moških, 1 mili* j on 329.251 ženskih, skupaj 2 mili* jona 591. £60 prebivalcev. Med« murje 47^68 moških, 43.977 žen* skih, skupaj 96.935 prebivalcev. Otok Krk 9831 moških, 11.0-53 žen* skih, skupili 20.919 prebivalcev. Slovenija 603.645 moHdD^ 552.819 ženskih, sk^t>»j 1,156.4^4 prebival« cev. Banat 234.8ĆS moških, 249,961 ženskih, skunai 480.819 prebival* cev. Bačks 407.970 moških. 427.8J0 ženskih, skupaj 857.960 prebivalcev. CčIoItjptjo je v naši državi 5 mili* jonov 676.547 moških in 5 milijo* nov 914.245 ženskih, tore i vsega prebivalstva 11,590.792, — Priponi* niti je treba, da manjka rezultatov ljudskega štetja iz nekaterih občin Črnegoro daljo iz Velikega Bečke* reka in Bele cerkve, kakor tudi iz nekaterih okrajev Macedonije in onega ozemlia, ki so sa imeli oku? pirane^a Italijani. Naša kraljevina torej šteje blizu 13 mili jenov prebi* valcev, Zbira!!® znsmkd Jniaiiousnsb Mnffco! i a sM^-^ga Zadral- J ' - — n T" .~ K vCerajšnjeam poroCTTla o sftavni skurSčlni ln konrr&sa Olavrtesa Zadružnega Saveza omenjano 5e nekatera podrobnosti. Po končanem dnevnem redu skup-Jčint so je otvcril konzrc» zadrugarjev, na katerem 90 bila asjdmlvS predavu;va o zadružništvu, kmeiljstvu in o želez:;iškeni prcblemo. Načelnik poljedelskega ministrstva g. MfloS § t i b 1 e r j« prsdaval o edinstvenem zadružnem zakona. V načelu je konzres odobril smernice. 0. Mihajlo Avramcvič, upravnik Glavnega zadružnega 5aveza ie predaval o poljedelskem kreditu. Država naj podpira kmetijske zadruge-T ne pa pnsameznih oseb. Tajnik ljubljanske Zadrufne zveze g. Anton Kralj je predaval o varčevanju. Zanimiva pe so bila predavanja o kulturi sela. ki so jih Imeli g. A v t a m o v IĆ, g. Stipe J u r i Ć in g. Janko Le« nič ar kot za-stc?nik celjske Zadrcžne zveze. Glavni Zadružni Savcz {e končno sprejel žtovilne resolucija, ta.r:o: J. o zadružnem zakonu, 2. o varčevanja, Z. o pospeševanju zadružnega mlckar^{va. 4. o po>l!ed«!skem kreditu, 5. o električnfh zadružnih eertralah, 6. o zadru!ni nachra.s-W, 7. o davčnih olajšavah zadrurtm, S. o železniškem prometu, novih žeJernicah m o železniškem tarifu. Kongres je sprele! tudi posebno resolucijo glede nujne gradnje feleznio v Primorju. Nato je kongres zaključil svoja posvetovanja, dn^rs so ndeležnfki odpotovali v Kropo ln Žcloznv-ke, od tam pa na B!ad. Jurrt si oglodajo zadrugari Falo. Ka] ja treba Sokols^ega? &wmal (Dopis iz Radovljice.) Gradbena dola pri Sokolakem domu gredo h koncu, in 2. oktobra se vrši dograditvena slavnost. Ker pa jo zgodovina nastanka tega do* ma zelo zaiiirniva, jo vredna, da jo objavimo. Po prevratu j« fačolo sokol* ako društvo v Radovljici zopet der lovati in je pridobilo dokaj Članov. Ni pa imelo potrebnega prostora za telov/dnico. Čea nekaj časa so je posrečilo dobiti v graščini neki kleti podoben proitor, ki jo služil dotlej kot shramba za vosove in is bil menda edino sa to pripraven. Ker se je ta »telovadnica« dala \$ •labo kuriti, je mnogo telovad« cev prehladilo; telova ini obisk je bil vedno manjši in mani*i. tnko da je naposled pozimi telovadba sploh prenehala. Dr itvo pa jo hotelo gojiti tudi prosvetno1 delo; ustanovilo si je gleikliški odsek, a ni imelo prostora, kjer bi bil ta ocU sek mogel delovati. Po dolgem iaka* nju ae ie vendar dobila v najem maia dvoranica, prejšnja prodajal* na pletarakih izdelkov, v bili g. O. II. Tem je gledališki odetk postavil mal oder in prič*! svoje delo. Med tem se j8 ustanovi] pevski zbor, ki je v istem prostoru imel svoje veje. Prosvetno delo bc 1e le* po razvijalo; imeli smo prav iepe in dobre predstave, kj so bilo ,ed» no izborno obiskano. Parkrat io na* gin kot toleranten Hsrikales, fe pa najhujši nestrpne! na G<>rcn>kerrt, tako da jo 7oxT-.27il ponosni naslov »radovi}Iiki 1 og«. Njemu ie kumo« val tudi v Ljubljani kot naprednjak znani V. H., kateri jo nabobnal skupaj SOtede, ki na; protestirajo proti prireditvam v tej dvorani ter r:aj stoje na stališču, da ko njihova poslopja v nevarnosti zaradi o^nja. Funkcijonarii Srkola se seveda na to skomiiijo« niso or>"'i in r^.hre* vali komisijo od politične oblasrL Da klerikalnim mogotcem ni šlo tu za varnost, ampak zgolj za prepf** čenje nadaljnjih predstav in porabo dvorane sploh, dokazuje slaba vest g. H., ki ae je hotel zasigurati, da stvar ne prios v časopise, kar je iasno .zrazii br. starosti, i 'di dni^a nakana se ni obnesla. Prišla j t kc* misija od politične oblasti in strokovnjak ;e konatatiral, ca bi moril zapreti vse podeželske r re, Če bi hotel prepovedati predstave na soj kolskem o< : i v Radovljici. Noben mal oder r.i zgrajen po predpisih« K tej komisiji sta prišla Rcsman m Iludovcrnik ter pripeljala s seboj kot sosedo neko avstrijsko držav« ijanko ter hotela, naj ta rahtova prepoved predstav v dvorani. Ker ne zna slovensko, je molčala. Na« sprotno pa je ta gospoda blamira] njihov politični pristaš, najbližji sosed g. A., ki Je izjavil, da nima etor51 tudi mladi pevski zbor. Pri j proti temu, da se predstave m vseh prireditvah sodelovalo tfocU samo naj sj pazi na vernost Na izpoved strokovnjaka r.i mogel niti Resmanov zet dr. Viaic druc^če, kukor da je kot politični uradnik more! dovoliti do konca sezi'-predstave. Za bodočo sezijo pa >a politična oblast zahtevala zratrjs prezidave, za katero se Sokol :e zaradi te^a ni mogel odločiti, ker ima dvorano le v najemu in jo itak mnogo premajhna. Članstvo se je sestalo k občne« mu zbora in ugotovilo, da s takimi prostori ni mogoče zagotoviti društvu obstanka, ša manj pa no.nrort* ka. Ker je tudi med kmečkim Iftida rtvom vedno več zanimanja za So* kola, je treba večjih prostorov. V najem jih ni mogoče dobiti Kaj beno diuitvo »Lipa-. V zadnjer^ Č*su ia prihajalo i^ okolice h gleda« li£k:m predstavam toliko občinstva, da ie bila dvorana vodno prema j' hna. J*L'dje pa fo \t> nrroljnj vr«i# fiali, ker niso ve5 rlohjli prostora. Bde je sredi v/coenc s^/iio T^priionia ec je Ganghoircva isra »Svetopisemski svt?: < V /au.ijcm dejanju je treba, da £ori na odru petrolejska svetilka. končani igri, ko -e občinstvo ž$ odšlo, je opazil član odseka, ki je pregledo* val oder, da je nrd petrolejko ožgan errop. Petrolejko je ugasnil, izvadi kavelj, ki je ca njem visela, tor odkrušil omet v koiobarčku, ki je imzl v pracnara kakih pet centi« metrov. V dvorani ie vodovod in jc I preostaja drugega kot zidati, ali na bila voda takoj pri rekah. Dotični : žrtvovati obstoj društva? Mali v del stropa se j s omočilo od spodaj j sredstvih, veliki v pogumu in upa* in od pĆ3trcšja od zgoraj dol. Vsa* I niu na boljšo bodočnost, smo skle* vi in oclbegovi, ki jim je Sokolovo I Tako je torej dosesfla klerikal-ddo že itak trn v peti in ki jih jc i na Con j a ravno nasprotno, kar je omenjena l£ra še posobej jezila, pa j hotela. Vzeti nam ie hotela prosto* BO tskej v nedeljo na vse egodaj | re in nam s tem onemogočiti delo* ! c i 1 dali raajtrobiti po vsej ckcllci, da jc j vanje ter nas odtujiti lii:dstvu, ki Sokolom £gorcl etrop v dvorani in 5 je, u videvajoč našo pras*o pot, zs> da igre nc bo. NeVi star tereijal | ^elo hoditi med nas. Povzročila pa il, da so Sokoli zanetili po- I i©, da je v nas vznlamtela so večia te prartij. far. ki je ogrožal vso Radovljico! » ^Ha, ki jo postavila dom za vse Toda vs-e ni nid ponagalo. V ned^c j sloje, ki so za državno edinost in Ijo popoldne je bila dvorana zo^et ! sa boj proti vsem razdiralnim cl^, premajhna, da bi sprejela pri itfri j nientom. V domu bo £ojil Sokol vse zunanjo gosto. Ta klerikalni vso panoge svo:ega obširnega d^': : — d Rim. 30. sept. (BresžicV.o) GrSk! krali ?e v razglasu v M t! i Aziji bojujočim ee čećsm naznanil konec vojn«*, ker so zaželeni smo* tri doseženi (f>. Prlstopsif^ k efIai§s-slDucnifiii matičini trik se toroj ni obnescl. Nato pa jc županstvo razpisalo komisijonalni o^Ied dvorane in hotelo tem potom prepovedati vsako nadaljno prire* ditev. V doka z temu navedemo sa* mo delstvo, da je neki klerikalni leldvadbo, predavanja, petje, gledališke predstave in akademije, tu bo imelo svoj prostor crodbeno društvo »Lipa« in planinska podru/ni* ca. Pripravi se tudi soba za ferijal* ni savez. Za higieno poskrbi lepo občinski odbornik £c pred komisi* opremljena kopalnica. jonalnim ogledom pravil, da Sokoli no bodo več smeli v tej dvorani imeti predstav. VsMc temn, da jo sokolski odbor ugovarjal proti kompetenei občinskega odbora v tej sadovi, bi m> bil imel vršiti ogled, ki gii jo hotel voditi sedanji (pra* vilno tudi takratni) župan Vinko Reaman. Mož vsi i a bajo v L j ubij a- naprednih kro* 'da Je vstal v Litvi naki samozvan ec, a poljski kralj, papež in poljski pani s i Trni sanj, ki se zove Dimitrijev in trdi, sm fe earjevič. Car ukafs zapreti meio ob Litvi; potem vprasujo Sujskega ali ve za go-Ibvo, da je bil carje^Č Dimitrij umorjen v Ugliču. Sufskij mu potrjuje, da Je oaza, videl umorjenega Dimitrija ln še iS drugih trupel okoli itfega. Pomirjen Videlo vi cax Sujskega; a takoi na to ga Kova zgrabj slaba vest, da začne od frrozs skoraj blazneti; prad 3eboj vidi DimitHja... III. dsjanjo se godi nnfprej na gTa-o» kolskcga doma in da bi bilo umestno, če že jc, da se napravijo v njem stanovanja v odpomoč stanovanj* ski mizeriji. Temu gospodu ssTetu* jemo. naj pazi na zaupane mu du# še in za nas naj se briga samo toli* ko, kolikor mi zanj, potem bo mir v fari. ho naša I Hajdlmo na boj!« Končno ne Marina oprosU in prido k Dimitriju; ošabno ga draži in ponižuje, a potem jo poniža on, da ukroti njen ponos, T btrasti ee naposled obiamet«. IV. dejanje. Prva slika, sa godi v gozdu. Tolpa upornikov muči HruSeo-va, vojevodjo carja Borisa, in ga z v emehuje. Nastopi bel>«*e, poje, tolpa ga smieši. Nekateri agitirajo za Dimitrija in jezuitje prepevajo latinski. Končno pride sam Dimitrij, se proglaša aa carja po božji volji, kuaza iz krvi slavnih ded^v, pomiloeti Hrufcčova ter vabi vse na Kremelj. J*zuita stopata za vso družbo ter vzklikata: >Deo gloria!« Druga slika se godi na carskem gradu v Moskvi. Bojarji se posvetujejo, kaj storiti proti samoevancu Dimitriju, ki se bliža z vojsko. Knez §uj-skij poroča, da ear Boris kakor blazen in ves bled kliče mrtvega carjevUa Ur trepeta pred njegovo prikaznijo. Sedaj nastopa car Boris sam, nBr pOl blazen in ves v skrtoh zaradi upora po državi. Hoče, da mu bojarji evs-tuiejo, kaj je storiti. Sujskij povs, da čaka starček z važno vestjo. Nastopi zgodopiseo Plmen, ki pripoveduje, na ee na grobu umorjenega carjevič* Dimitrija gode Čudeži: slepec je dobil «o-pet vid, ker je molil v Ugliču na grobu Borisove žrtve. Car za hip omedli, nato da pokll-aati sioa Ftodoria« KaroAa na. naj na »aupa bojarj'em, naj ratira vsako izdajo neusmiljeno, naj stoji zvesto na stra-ri ra pravo elavfs in naj ljubi sestro Ksccxij>. Nato moli zase in za svoja otroka, proglaša eina za carja, in umro. Bojarji kličejo\ >Ik»«o, asmili eo ga!< la zastor pade. T. "2. (?tat^e«(o drawo >tforts Oo^hinov« Musorgsksga prištevajo poglavitnim del :>ra ruske glasbene umetnosti. Tudi Friderik pl. Sohiller je črpal is trsgike te ogebnoati v neekončani drami >Der falsrhe Demetrius«. Boris, ki je doeegel carstve potom zločina ia ki evoje zmage ne more uživati, k*v ns mora uduftiti lastne hude vesti, ta ehakespeareki motiv, je glavni tema Puškinove drame in tudi Musorgskega. (Glej nas ein^čnji podlistek.) Razen zgodovinskih oseb: Carja Borisa, njegove družine, kneza Suiskcga, lažnoga Dimitrija in njegove žene Marine Mnl-fiek (hčere vojvode Sandomlrslcega) nastopajo v drami tudi za Rusijo simbolične osebe, kakor: Starček Pimen (brezstrastna pravičnost); pobegla meniha Varlaam in Mlsail, ki ju lfubezen do svobode žene proč od tečnega samostanskega življenja v vedno potrebo in ki vs* življenje iščeta — sama ne vesta Sesa; dalje blazni Ivanjifc, znak uboge, nazlobne Busije, katere potepta, komar aa ajinha, V^Sno vl3gt> i^rcle v dogodkih tudi >e«uiii. Konflikt ni le r/oiitičett, ne» fo tudi verski. 8 r>orf>oe^e Poljske in Mmitrija so jezuiti vpeli doeeei, da bo praT odavna Rusiia poslala — ee-nrav ne fez noč — kafrdlika. JezmiV ski vpliv gre zlasti na Marino MnISak, od te pa na njenega moža Dimitrija. Vendar jo pa vloga glavnega jezuita Ransroaija ponavadi ertana, ker rd bistveno potrebna, zahteva pa izbornoga ]»eve*. in igralca (ne r^ie se fe po Italiji, tudi ne v Novem Jorka in drugje; pač pa «v> jO obdržali v Pragi). Tudi ljubiInnsiss gledališoe je to partijo izpustilo. Kar se tlie glasbene strani. J* opora, ki Je bila dokončana ©krog leta 1871., isprva Ukorekoč propadla. Publika se je eepila na dve mnenji. Eno Je bilo delu ugodno in poudarjalo globoki narodni duh glasbe, narodno zgodovinsko dejanje, pestro razpredene prizore, življensko resničnost tipov, komičnih tn reenih. Na^rotno mnenje je podcrtavalo harmoničnrs in melodične nedostatke, na pr. pretrgane melodične fraze, dalje primitivec instru-mentecijo. >Borii Goduaov< ni imel sreče ln se po ruskih odrih le malo pel; Izven Rudije pa menda sploh ne. Nekega dne se !e pa za delo zavzel najgeni?alnejii. ne la ruski, nego tnloh slovanski glasbenik K 1 m s k 1 j -Korzakov, prijatelj Musorgskega. Rimski! * Sjorsakor. ki st aaja rsam Slovakom moral biti t3, kar je Nemeem "Rihard Wagner, jo visoko renil muzikalnost Mu»or£skega, prihajajočo iz globin glasbenega čutenja, pa tudi iz dušo pristno ruskega umetnika. Rin> skij - Korzakov je vzol r roko partituro, fo predelal, Odstranil po-rrrkke in naivnosti, in rlaati fo opero nanovo in-sfanunentiral. Tako stoji to delo sedal pred nami kot eden nafpooosaejsia •tebrov slovanske glasbene umetnosti. Ri noski j - Korzakov je vedno poudarjal, da je >Boris Godunov< kljub t^mu vodno lo popolna duševna ln st Mu-eorgakega, rojona iz duha tega glia-bonika. Ali je Ml o tem res prepričan, ali pa je bila to plemenitost napram prijatelju, je težko reči. Današnji glasbeni svet pripisuje to glftsbo Rimskemu - Korznkovu, 9af da je ta napram prvorni obliki opere igral ekoro Isto vlogo, kakor kipar napram neobdelanemu mramorju. Mtirsorg^kij se je rodil 1830, umrl je pa leta 1881. Po >mladomskl< šoli fio prišli skladatelji Kiuj. Balaklrev, Musorgskij, Rimski] - Korzakov, Aren-skij in naposled Glazunov. MusorgskiJ je napisal mnogo pesmi (pesmi iz otroške izbe), komade za klavir in Opero >Boris GorhTnov«. Ta opera Ima eno izredno svojstvo: Ničesar nima skupnega • iablon-ektmi operami. D .masa pestro s© menjajoče prizore iz ruske zgodovine; glasba Is ajusjona- na toplih, eoostar* 221. štev. mM ^SlGVENŠtO NAROD*, ane 2. oktobra J&21, s i ran 3 P FeP.ffi£ne tišsfL = Seja glavnega odbora demokratke stranke. Iz BeogiiadV. javljajo: /čerai 30. septembra dopoldne je bila glavna sej., odbora demokratskega kluba, na kateri se jo razpravljalo o proračunu. Poudarjalo so je, da je treba cediti v vseh resorna. Demokratski ministri so sklenili delovati pri YStm\ min^rsivih na to, da uvedejo vsa mi-ndstrstva sistem varčevanja. S veto zar CrforajeriŽ in Pera. Markov i č sta predlagala, naj se takoj odredi kredit za poljedelce iz tistih krajev, kjer fo hi\* letos slaba žetev, da bode saiaogli kupiti semena. Nadalje se je govorilo n* t.rj soji rudi O ponudbi >Omnium Ser-bec O tem vprašanju vztraja glavni odbor pri svojem prejšnjem sklepu, namreč da mora o tem odloeiti skupščina, no pa nkinistrski svet. Nadalje se jo sklenilo zahtevati, naj se ministrski svtat čimprej začne baviti z uradniškim vpra$aši|euz. = Slovenski kmetje v Srbiji. Posebni dopisnik splitske »Nove Dobe« poroča iz Požarevca o veliki manife-staeiii narodnega edinstva ob priliki poseta naših kmetov. Med drugim pi* še: Množice kmetov iz vse okolice so pričakovale slovenske brute. da čujeio njihovo govorico in vidijo njihovo narodno nošo, teda prevariti so se, ker slovenski kmetje niso prišli v svoji narodni noši. kakor so mislih srbski kmetje, ki so sprejeli Slovence na način, ki ga rri mogoče opisati. Neki srbski svečenik je nazdravil gostom z besedami: »Veselim se, ker vas vidim v nali sredi, toda naše veselje bi bilo Še večje, ko bi skupno z nami mogli gledati tudi brate Hrvate.« Končno pravi poročevalec: Kot Hrvat iz Dalmacije sem vam moral to povedati, da boste vedeli, kako sprejemajo srbski kmetje svoje slovenske brate. Tu se nobenemu niti ne sanja o kakem srbskem egoizmu in hegemoniji. Srbski kmetje so srečni, ker so se ujedinili vsi trije bratje pod eno streho. = Položaj v Bolgariji. V pismu iz Sofije piše dopisnik s>Praw Pres-se«, da se je ministrskemu predsedniku Stamboli-skenru posrečilo omiliti notrame diference poljedelske stranke, katere član! so zelo zadovoljni z optimistično pobarvanim eksnozejem o notranjem položaju in Se posebno o mednarodni situaciji Bols^rske. Meščanske ooozicionalne stranke, ki so računale z razpadom kmetijskega režima in ga obdolževale javno gotovih bolj še viski h tendenc, so ponovno prikrajšane v svojem upanju. Spori med meščanskimi strankami in njihova absolutna nezmožnost, da bi se organizirale v močen opozicijski blok. so vzrok, da se smatra poljedelska stranica vkljub vsem pogreškom v notranji •polrtiki za politično nenadomestljivo. Res, da se je posrečilo StamboHjske-rr»u z brezobzirno diktaturo in strogo discipliniranimi kmeti obvarovati državo pred rx)ljše\izrnom. ki ji je pretil po polomu in pozneje vsled slabih gospodarskih razmer, toda njegove poznejše naredbe so povzročile zastoj trgovine in podjetnosti ter precejšnjo draginjo, kar povečuje vrste nezadovoljnih elementov. Gospodarske težko-če v Bolgarski so z ozirom na bližajočo se zimo vedno večje in je težko uganiti kje naj vzame Bolgarska vsote, ki ;"ih mora izročiti antantj. Vsi dosedanji poskusi inozemskega posojila so se ponesrečili. Vsi znaki kažeio, da ho nesloga opozicionalnih strank po-dal'š^a življenje kmetijski vladi, ako ne bodo vplivali zunanji politični od-nošaji na notranjo bolgarsko politiko. = Pravoslavni Čehi. Pod tem naslovom piše novosadska »Zastava« med drugim: Ustanovitev češke pravoslavne cerkve je zvršeno dejstvo in postaja zgodovinska Činjenica. Osvo-bojenje bratske Češke od tuje Avstrije je osvobodilo tudi dušo češkega naroda, dušo potomcev velikega in svetega Jana Husa. Cehi prestopajo v r>ravoslavje spontano, ker je to potre-ha in zahteva češke narodne ^ duše. Tu ni nobenega tujesra proselirizma, aH kakor pravi zagrebški »Katoliški List« — nemoralnega proselirizma. Ustanovitev svobodne narodne cerkve je popolnoma češka notranja zadeva. Če je pa kje kak nemoralni pro- sefitisfcm, potem le $o proseiiuzem rimskega Vatikana in niegovih poma-gačev, ki z razsipanjem Ur in frankov skuša zaman preprečiti prelom z Rimom. Bratje Cehi niso zahtevali in niso dobili ničesar od naše države. Prosili so le srbsko cerkev za pomoč pri organizaciji svoje češke cerkve. Srbska cerkev je bila dolžna, da ponudi svojo pomoč, kar bi ne mogla preprečiti niti država. = Bolgarski zakon proti komita-£em. Bolgarski »Državni vestnik -< pri-občuje zakon o kaznovanju dejanj proti notranjemu redu v tujih državah. Zakon se glasi: Četa, ki je sestavljena na bolgarskem teritoriju s ciljem, da udere v sosedno državo v svrho ogrožanja notranjega miru in reda, se kaznuje vsa ali samo en član: Organizatorji, poglavarji in vodje s strogo ječo od 7 do 15 let: vsi ostali s strogo ječo od 5 do 10 let. Vsak, ki se prtdruji četi z gori označenim ciljem, se kaznuje s strogo ječo od 5 do 10 let Kdor skuša iti v sosedno državo z namenom, da zagreši zločin, se kaznuje s strogo ieco od 3 do 7 let. Kdor zbira, oboro-Juje aH preskrbuje omenjene Čete, bo kaznovan od 5 do 7 let Vsi. ki jim je kaj znano o komitaših in tega nočejo povedati, bodo kaznovani od 3 do 7 let Policijski organ, ki ima potrebne podatke o komitašu,pa ne skrbi za njegovo aretacijo, se kaznuje od 3 do 5 let Kdor se pregreši v drugič, bo kaznovan z dvojno kaznijo. Sodliča morajo izvršiti obsodbo v štirih mesecih po aretaciji zločinca, — S tem zakonom ki se bo po izjavi ministrskega predsednika rigorozno izvajal, je bolgarska vlada storila svojo dolžnost napram komitašem, obenem pa dokazala, da se resno trudi za dobre odnošaje z našo državo. = Politična francoska morala v renskem ozeiarju. Renska komisija v Kelrnorajnu je uvedla najstrožjo cenzuro v zasedenem nemškem ozemliu ter prepovedala vse gledališke in ki-koncerte in vse prireditve, ki bi mogle škodovati ugledu okupacijskih oblasti. Komisija utemeljuje svoj ukrep z na:>adi na okupacijske oblasti v nemškem Časopisju. Kar so delali Nemci, to delajo Francozi in tako naprej! GS&ssiii iz M-sraške. — Obletnica koroškega plebis se i ta. Pišejo nam: Približuie se uso* depona obletnica našega neivTnes ga plebiscita na Koroškem. Koliko gorja, tuge in solz se je pretočilo od tedaj 1 Da, narasli so skoro poto* ki, narastla je naša Drava od njih, a premalo, da bi jih videla naša majka Jugoslavija. Visoko smo za* grajeni proti Tebi, mati, da nc vi* diš nase tuge in solze bolesti. Ali se ne čuje naš glas, mati, ne slišiš joka in stoka svoje dece? Dan za dnem se zbiramo ter pogovarjamo o Tebi. Jugoslavija, mati naša, reši nas uboge Slovence na Koroškem, kajti mi umiramo! — Borovlje. Dcčim se Nemci v spo« padu z Ogri niso izkazali posebne junake, streljajo pri nas po brezbramb-nih Slovencih, da kar naprej poka. V širši javnosti je postil znan ostudni napad z revolverjem na dekana Limpla, ki je hodil O polnoči z najsvetejšim. V zadnjem času pa je bil ustreljen od neiriakih financarjev neki Krajne v Medvedjem Dolu; pravijo da jo tihotapil. Pokopali so ga brez ogleda in bo ga menda celo pozneje ekshumirali. Največ pozornosti in upravičenega ogorčenja s strani Slovencev pa jo vzbudil bboj, ozir. umor Valentina Mole iz Sdl, katerega je v Grlovcu ustrelil gozdar Ponacher. Značilno je. da tu- j kajšnje delavstvo, ki se je pri plebiscitu postavilo po večini proti Jugoslaviji, soglasno obsoja zavratni napad nemškega gozdarji; na Dolih so na čast Seljanom, ki so prišli po truplo umorjenega, streljali z možnarji in klicali > živi j o Seljani. < Tudi v vrstah delavstva so svita! Izpraznitev madžarske. !a na madfafnb£isi? — Preiđajtene razina _d Lasdon. 2& *epr. Keuterjev o ul doznava: Poslanižka konferenca je včeraj sklenila, obvestiti madžarska -dado, da se mora Barska v zmrdu brezgjogejBd isprazniti do 4. oktobra*, Iler je poslanička konferenca izvedela, da namerava madžarska vlada mobilizirat] nadaljnje 1 tniko v skupnem številu 20.000 mož, je mizarsko Lo obvestila, da tega ae more nikakor dopustiti. - i BaJimpesia, 3& eept. Zadržanje ltniije v zaunii akciji dr. Beneša fa splošno napravild velik vtis. ,'Jjub vsem italijanskim demeatijem doznava, da je italijanski minister za eu> nanjc> stvari Della Torretta izjavil avstrijskemu diplomatu, da bo Italija vztrajala pri tem, da se morajo zapad-ao - opaske asraamje brezpe&ojno in popolnoma izročiti Avstriji, ker vidi Italija v zapadno - ogirskih županijah žarišče madžarskega k artističnega po« kreta. —d Budimpešta, 30. eept Politična stranke na Madžarskem niso zadovoljne z rezultatom sestanka, dr. Beneea z Banffvjem in smatrajo, da so koncesije za mesto Šopronj nezaJoatn'a. Vsled tega jo položaj BethlenoTOga kabineta postal negotov. Borza se držt rezervirano. —d Budimpešta, 50. sapi. Krščansko nacijonalna stranka jo v vprašanju Zapadne Ogrska izjavila svojo solidarnost z ministrom za zunanje stvari. —d Budimpešta, 30. eept Doznava se, da. jo bil po^ediovaiec med Madžarsko in dr. Benešem bivši reški guverner grof Ladislav Szaparv, ki se baš nahaja v Pragi in ki je i^ral veliko vlogo pri trgovsko r gospodarskih pogajanjih m&d Češkoslovaško in Mad« j žarsko. —d Bndimire^ts, 30. eepfc fejbievSiia za racmejitev med Mad.>.rsko tn Jugoslavijo je prekinila avoje p o* sle, dekla? posebna nieutejManiSka komisija n'e pmuei pritožbe Jugolavije radi pristranosti to komisije. MADŽARSKA PROSI ITALIJO ZA INTERVENCIJO^ — d Iiim, 30. sept. Agensi-t altefani poroča: Madžarsku vlada Je poslala italijanskemu ministru za zunanje posle predlog, v kate* rem ga prosi, naj prevzame poere* dovanje med Madžarsko in Avrtris jo v sVrho prijateljske rešitve bur* skega vprašanja. Della Torretta je z ozirom na to, da termiii predlog na izvedbi trianonske mirovne po* godbe, pritrdil k temn, da se pred* log predloži avstrijski vladi v svr* ho ugotovitve, če bi se mogla najti trdna podlaga za pogajanja, STALIŠČE AVSTRIJE GLEDE PRED* LOGA* — Dunaj, L oktobra. Glede predlote Madžarske, da se tmr&o vprajanje. reil na prijateljski način, j$ lslavf] avstrijski kancelar dr. SchobftK da bo Avstrija madžarski predlos resno ovasevala, kar farne kancelar veliko zaupanje v Italijan^ skeca ministra, Avstrija je Rivm naznanila pogoje. ~ — Rim, I. oRobra. r\alljansfl zunanji mJni^er Della Yorrerta je 0 sporazurrmfh predlogih Madiarske ln o poaofth AMetrlle obvestil pariško In londonsko vlado s pozivom, naj zavoznlkl sodelujejo pri nujni rešitvi tega spisianja, Fo6iv^>van1e j« velepoalaniška konferenca odobrila (n sprejela, naglafajoč, da pMžqesMfa| rnR do 4. oktobra kllub posredovaj^u rima odložilne moči si asi l dev»r35r1 in potrplfen)«, V 5?ploas nem se raora priznati, da 10 nast ljudje hitro privajali direktnemu importiranju in ek^1 injtk Za gotovo %TSto živil cc'o tak > iobr< <5:i domači konsuaticrit nir.-« prevez likih simpalii zn tattcaics^ess? \ Slavto PIciuqIj, Mizerija mletno aprovfeaćljd mesm Ljubljane je kričala po reformi. Rezultati mlečnih analiz vsak dan skozi eno leto so izkazovali naravnost neverjetne rezultate in sicer ne v posameznih slučajih, temveč v ogromni večini. Za slučaj ostrega nastopa je pretila takojšnja protiakcija Štrajka, tako da so se smatrali denašalci mleka v Ljubljano kot popolnoma zavarovane. Mleko ni prihajalo v Ljubljano direktno od producenta, temveč po večini potom ce!s verige prekupcev. Ker Je mleko eno najvažnejših hranil, pssebao pa za vzgojo otrok, moramo smatrati zahtevo občinstva po dobrem mleku popolnoma upravičeao. Kako temu mizernemu položaju odpomočl, je težavno vpraSanjc in se ni dalo rešiti s par frazami, ker je treba preskrbeti našemu občinstvu polnovredno in obenem ne drago mleko s kolikor mogoče majhnimi stroški. V kulturno visoko steječTh državah kot v Nemčiji. Franciji, Angliji itd. preskrba mest s polnovrednhn mlekom m najrazr.ovrstnejširr.i mlečnimi izdelki ne dela nikakih preglavic, ker Je mlekarstvo v teh državah tako visoko razvito, da funkcijonirajo mestne mlekarne brez vsakih težav. Pri nas }e pa stvar popolnoma drugačna. Kranjska po svoji naravi koi živinorejska dežela ima dovolj pogojev, da bi se razcvelo naše mlekarstvo. Storilo se je pri nas že mnogo poizkusov v tej smeri, toda vse brez pravih roznMatov. Važen vzrok temu Je bfl, da mali mlekarski zavodi po deželi niso imeli centrale, ki j je edino mogoča v glavnem mestu pokra-j j ine. Ker se mlekarski zavodi po debeli j niso opirali na centralno mlekarno v Ljubljani se niso mogli razvijati do svojega cilja v najobčurnejšo škodo vsemu naSemu mlekarstvu. Le večje mlekarsko podjetje v osrčju pokrajine, kjer se stekajo vse železniške m avtomobilske zveze, je sposobno organizirati mlečno trtovino tako, da zadosti vsem zahtevam kmeta in konzumenta, in da nadprodukcijo lahlco brez neprestanih zavrnitev poSlljatev vsled pokvarjenega blaga, tudi eksportfra. Le potom večje mestne mlekarne je mogoče organizirati izdelavo vseh vrst mlečnih iz- delkov, ki #h domači trjra ai!J;io potrebujejo m se tako osvoboditi pred tujimi fabrikati. Ker zavzema iri!e!:o med hranili tako važno mesto In je pri tem mleRo tako nenavadno lahko skvarljfvo In Izpostavljeno vsem mogočim lahko Izvedljivim po-tvorbam, raora bffl vsakomur Jasno, da se z mlekom ne sme vršiti trgovina potom verige, temveč, da mora biti mlefaa trgovina v mestih organizirana tako, da mlečne centrale v mestih dobivajo mleka neposredno od kmeta, ki se normalno ne peča s potvorbami mleka, da se v centrali vsako mleko preiskusi redno, osnaži vseh bakterjjelnih in drugih primesi In da Končno dobi konzument polnovredno, garantirano mleko. Po tem sistemu se tudi priuči kmetovalcu umno mlekarstvo In dvigne s tem srcrfse! za živinorejo. racta 3 mzzn promet s ta- nin melodijah otožnoga značaja; fe ci-■=to slovanska in silno bogata na barvah- Zbori ee mnoe^o uporabi j af>. V glasbi je mnogo rusko - starinskega in mnogo pravoslavno - cerkvenega sloga. Karinr pa natopaf^ jezni ti. se oglasi katoliška cerkev z njej lastno glasberiostjD. Pišejo mnogo, da so hodili Rusi za tujimi vzorci, pa to ni res. Polasroma prihaja svet do iznoznanja, da slučajne podobnosti, ki jih tu in tam v ruski gla«v'i naHejas, ni.=so koš?ki iz tujin*, ne£0 logičen del izvirne celote; če fih s to celoto primerjaš, najdeš logiko in tuja >reminiscencac izgine ti iz čuta. ' :«or£?kij je gledal kvečjemu na Dra-^omijskega, ki je tudi Rus. Dasi >Boria Godunov< ni spleten nrerrr» »a ti eno iz pla-sbenih vodilnih motivov za posamezne osebe in razmerja, kakor Wa£nerjeva in večina po-/varaerFkih del. ima vendar vsaka -jseba svoj znaeilni motiv; euatoo ima-o svoj Osnaoevaini motiv rudi jgotove >rue*e stvari, n. pr. polici}«-, ki ima. mo-iv zvenov, z varijantarai, motiv pisanja iv zvenov, zvariiantami motiv pisanja :ronike (>l*sba ieraea v nežnogladkih vekih gibanje pišoča roka preko :sta). Oba meniha - vagabunda imata pristno ruski moder o^eetroveeel a. melaaiholičnim izidom. Zelo melanholičen je tudi motiv nerečue kneginje Ksenije, car Borisove hčere. Če pa Boris govori o svoji deci, čujenn iz orkestra vso trepetajočo skrb ljubečega očeta. Prikazen ubitega carjevi ca Dimitrija epremljajo grozničavi trilki, da. čutimo, kako epreletava earja - morilca mrzla zona, in končavajo v globokih upehanih dihljajih. kakor si oddi-huje človek, ki Je pravkar utekel smrtnemu strahu. Pred?lutn|a smrti (car Boris) ee ej?l*^a v svečar»ožalnih zvokih, po duhu — ne po nosaemaniu —• podobnih onim, s katerimi naznanja Valkira Siegmundu, da bo moral pasti v boju s Hundingoni. (R. Wa*rn»r: Valkira, II. dejaaje). Mimosvecan Je motiv preobraženja (>Verklaxungsmo-tiv<) umiraJeeee;a csrja. Tuga ia po-aižaost mike pravoslavno duše pa gledata iz glasbenosti blaznega Iveejiča, Temu nasproti stoja poljski motivi ©Irroff Marine Mniikove: aolonesa, ma-Kurks. Viteški seotiv oaaaea voljo Lasi - Dimitrija i* >"is, i ji t i«iad-fsr«1rai neoe;rau«"ka »Pravda< jjvlja^ ^..ri izvi i r-> vojne, ftneta glsol '*dškoosiiRe feo^ r kr«Sk»m aeetavl|ii se reparacije^ i ittiaiaiii v Pojckvi. —g Zae^new tre^v iaetik pogajanj z Nemčija. Rao^rari 2V. »»opt. trgovia-»ki pogajaa> s>ej nastani ia ir-ea^at-aii d-legati S*3 aadaijuieje ane 1. ek-tobra ti Beoft-raen. F' - ^aj* m* aad*-liuirtjd po stareaa aasrss, ki gA j« izii'-lalo ueinistrstv« za argoviao j* k^in-strijo. ^a«a Preliv?.- aa^iasAnaaeal a^assli Uprava intesuinatakega ■kla/Uača IT. armijsko ia *a.Tske divizije v Zagrebu nasnanja trgortki in oču-«.tAi^i rborni-oi v Ldubija da se bo prodajal i dne JO. oktobra t. L ob 11. dopoldae v n;e-m pisarni ^Za^rroTB, ^'vtka c-;i«i a) potom Javne lioitaeijo H0.000 kotnadiaP razlila ploievinastili frkctetj {oA te.»a* serv In biskvita). Kssotaai ee aa vpo* 0ied r^odrobarjši pockatiri in pogoji. Karodno gospodarstvo. Narodno £osp=aassSJfs>< s?elo#a| nemakc »trojne t&£ ,ir^a» V nekaterih etrokah ei> nabral v. doz»aia naročila, nekatero drj^o stroke pa so> •o tedrto malo saposAns. Knpsija n inotfsmsrvom so i| poti rila 5n siesr nj earoo slede vrednosti iT^oias t^nrvai rudi aleporiP ranUi rofiožtfi, 7At\Mi k»r ©o »ićo aSrofe^S za Izdelovanje osodja. Tudi aa pivovar-niške stroje rn za stroj i, ki so rablje v sladkornih tovarnah. đohaJajV) fnatna, naročila iz inozemstva. akoravnA sa ■ sploen^Bi kaže, Aa se je ta i toatoreuF #le^e so dolav^ niče za zelcano konstiuhcijs in a» ve-2:one. Tovarn« lokomotiv % d^lo«i r-reskrMjena Sllatlri prih/»*niaa)a leta. Nove kupiijo »o rn red}e^ sklepajo. Računa se • tem. da bod* v evropskem inozemstvu deaele. ki sradejo k anianii in icl in^ajo r*r>ajrau^sko teria*-tve nanraa\ Ksiusajt, pabavils v vssiess obsagrt lokomotivo v Nemčiji. V nrekor nioT»Uo deiete, zla?ti y velil*a n ameriške ropillitks^ ki eo rvHna] preje v znatnem 3bseTU odjom nejtP 4kih lokor/.ctiv v no:tov, r\o&n Dl severne Amerike eensiSe oforto TjjS|eS nemško. Fasun tee;a do volju jo geverd* ameritslca konkm-fmoa drlp^ro^no ktv> dite, ki jih nemvk-i Borisrrifa Tlo ramoj re. Naročene nove led^o Ko4f> kmahi 2 graj ene. no^dh znatnib naročil nL Za* tepadeif so jo v H-w^eWiji m»UI© ^^t^a^* ljati dela ves, zlasti v lao^edfStcnH V Kielu. Poživitev kun^ie v »lekipot/^-rdeni industriji se j* vzdrži a, eoved?% ob popuščanju sri cf^iaa Sipi tj tprrru* k ao ss ceno za inozemske surovina v«lod ooelabšanfa nemške marke snahn^ zv« Se lf1. Veliko n*»r<">^il<> ao dotoke tovarna* za kahlo. Valod voej^ sta veno dolavnv*-s ti v ta»efOMvn eo »loela Vedfa najjoeilA za motorje in tnttialaetjnuTl 7n**erija4. Fiaanena vest iS I>u??*ja Af«Hu-avstrijska banka he prodlarala as vi-đendo V rzmeri 1095 kakor prSiid>ae leto. r8t^)aa,«»te WiJte,. ^odirvue oB^av-bena pituaeij^kn pjro^il'i rslinfi ite-lijanskfh kreditnih in trjovskili bsaK t dne 31. fulija ter prima^eval ■ i IsssMl^ k* z dne 51. dooembra I02t dajejo Ik-vilčai rtrecrl<»d goevHxlar^kej|w, oololaja v dež«*K. .^ttri banke: Braiee Conam«' ( iale Italiaria. Tredito Iralian^ Raa«*^ Italiano di Seonta ia Bejnee ru tesana izJvazuJsje sriraetek depozitov v visini CC0 mili ion o v marla ob eaeu. Ho a« ie l-educiral ^»btok novčani«. V n MraasiannV čaeih bi bila ta redukcija najbrž pro-vzrodila poveear^e č^k^vno^rs promota^ ki pa »d j* valed tt; rb? stri ?al6rv kvi»ro zmssfsai za 55 odetofeov. Reportf ee e» vslsd maj-e^a pr»n>e«a na V>rxi imlteja od 15«5 na 1200 aaflljbcsev 11f. Q t^ke-•'•fib, ki jih provzročajo bla^eree zaloge, pričji. zviftanje eertfel|a v zven-ku 8Ć0 milijonov lii*. Honti deMt.^»jev ?=o ie znižali za približno 100 mikjpaov lir. medtem ko je pri kreditor^h zaznamovati Bvisaajđ za. 600 nvlijoncv Ur. z?inan«ni polr5fe^ TrMH«e. Plw|fv r-na uprava prihaja v vorlae ve^o te. Druira eele-vien niajnitlrib nlafi ne y> me^la itrpla-Sati, ker je nora ve otomaneke^a aolax dov^lla ohifiave. Novi flaaneni zainrf-•ter ee zelo trudi, nvi^ati dre«we ee-hodke in zmanjšati izdatke. Zltsti. namerava, zvi&eti ob**o^eče da vate Va ai^fo irfcoTrr»iv financ. Za zvišanje o^-etojvoT^ derksr in uveslbo ar>vi>i «lavkov pa |s treba privolitve veleeiL Oeeaitev • večamo iertvi n^euie^. Marmarodzu kmeMjaki zavod v Riaau eenl pridelek pftecia« v Bei«ri3. ''i ri«, Španiji, na Tiaakoai, v Cn-S^t. a* ''»grekeia, v llatiji in r>- Kiaozemidaaa as 12.2 miaUona metarskil toa proti 10.5 milijoo-^v leta V&80. Svetova«, ee-nitev za dežele, M $ik obsesa statistika. ze**a ©0.3 zaflitonov fon prek el.8 nalli^eaov leta 1H0. Paen^iaa Setev v Tndiii, na Japonskem v Alžira. Marok-ku In Toaieu ee ceni aa 9.4 nulijon-»v. ton prosi 12 miliioTajv laas, v Zediaie-rrin državah in Sauadi na 16*5 milijonov ten preu 3&6 naiilioaov ista stran. 4. #5LUV£r^SKt NAKULT, aac 2. oktobra ry^i. štev. 221, »ftamaai v- Zadnja £asf Ivam Brencetn« Vsakega pravega in iskrenega Jntjoslovena dolžnost je, da počasti tožni spomin ranjkega Ivana Bren* četa in ga spremi na njegovem zad* njem potu iz Suhega bajerja v — zemljo domačo v Dovje. — Naj* ogromnejša vsesplošna nala nde* ležba naj dokaže našo n a j o d 1 oč* n ej $ o jugoelovensko zavest Naše zbirališče je na Dolenjski ce3ti pred vojaškim streliščem ob 5* po» poldne v ponedeljek. Dneune Besfi V Ljubljani, /. oktobra 1921. Kralj«? pifrJrMtek v Beograd. I ^ovo kremenit« rvestobo podjetju »Beograda javljajo: V dobro ob* j in narodni stvari, ter mu izročil v Učenih krogih smatrajo, da dospe . priznanje njegovega dela in rveato* VeL kralj Aleksander v krat* kem, mogoče že v prvi polovici mesca oktobra v Beograd. Neosno* Tane »o vsakovrstne govorice, ki krožijo o kralju med ramimi sloii i^bivalstva. O povratku kraljevem piše beogradski »Balkan«: Na pod* lagi privatne vesti jc pričakovati, ;da se kralj Aleksander v kratkem vrne domov. Eden izmed kraljevih jdravnikov je javil svoji družmi, naj mu ne pošilja več pisem v Pa* ris, ker so namerava kmalu vrniti. 3To pomeni, da se počuti kralj Alek* fcandar dobro. Njegova želja pa je, ;da se Čim prej vrne v prestolnicoT 'Verjetno je, da odide te dni mini* istrski predsednik Pašić v Pariz, od ^oder se bo vrnil skrpaj s kralje m. Poljedelski minister g. Ivan Pneelj je prispel včeraj v Ljub* ijano in se jutri udeleži Kmettke&a sabora v 2alcu. •— Pokrajinski nernestnik g. Iv. Hribar je bil včeraj sprejet v avdi* jenci pri ministrskem predsedniku * Nikoli Pasiću. — Pomočnik ministra aunanjih del v Ljubljani. G. Tića Po p o v i ć, pomočnik ministra zunanjih del, se je mudil več dni v Ljubljani. Danes a« odpelje v Celie in Maribor. — ta kmetijskega ministrstva. Načelnik poljedelskega ministrstva g. Miloš š t i b 1 e r je imenovan za inšpektorja. — O Ivan Hribarju jo prinesla splitska »Novo Doba« krasen ne d* listek, ki ga ie napisal dr. D. Lokar, Jri pravi na koncu: Ivan Hribar jc mož dela. treznosti inicijative, ▼»trajnosti — daleč od fraz, daleč od kavarniškega debatiranja — mol vstva jenja, mož slovansko zemlje. Kakor je pred četrtstolet* jem Ivan Cankar ventiliral sloven* ako malodušnost, tako je Ivan Hri* bar vstvaril v Slovencih nevo, plod? no življenje in to s svojo brezpri* merno vztrajnostjo, inicijativo in jđelonv Ivan Hribar je tip pravega MlQvenskega moža. — K ba primerno darilo v gotovini. Tako praznuje danes naš gospod Drol hkratu dve častni 401etnicj na* rodnega in kulturnega dela. Rojen L 1859. v Podbrdu na Tolminskem pod Črno prstjo, je preživel skoraj vse svoje življenje v Ljubljani. Bil je in je član najrazličnejših narod* nih društev ter spoštovan ▼ vseh narodnih krogih. Živeli »Malikovanje«. Živim med ljudstvom in sem bil nedavno na* vzoč pri sprejemu visokega dosto* janstvenika. Slavoloki, rastave, to* piči, pričakovanje v gručah. Opa* zoval in tudi izpraševal sem krneč« ke župane in drug© ljudske zastop* nike okrog sebe, in prišel ropet en* krat do prepričanja, da vse to ni nikak »prazen flanc*. kakor se ta* ko radi izražajo različni naši inteli* genti. ki mislijo, da demokratič* nost res ni možna brez rovtarstva ali vsaj gole, dolgočasne prozaično? sti, nego da je vso to prav© — pro<= duktivno delo. Vso zaman w+ taka I je človeška narava, in lo kdor ne razume prav ničesar o psihologiji mas. more trditi, da is vse to ne* potrebna potrata, bedastoća, mak suženjske mentalitete in kar jo ta* j kih izrazov. — Nočem se sklicevati na brezdvomno o rer a otmjenost cerkvenih organizacij vseh ver. ki so znale tako sijajno opremiti svo* je prelate — opozarjam le, da se vozi francoski predsednik pri oflci* jelnih nastopili čred in za celimi polki blestecih kirasirjev, a starega in čez vse pametnega Masaryka sem zadnjič videl na sliki sicer v skromni beli obleki, a med dolgim špalirjem prave telesne garde s , perjanicami in vsem drugim dvor* i skirn »flancom«. 5«j ie vse to mor* da »obžalovanja vredno«, toda za* radi tega ni nič manj potrebno, Se* veda niti Masarvku, niti tebi, slo* venski inteli^ent, ampak — masi! Naj si kak fanatični socialist Še ta* ko domisli uje. da njegove mnoHce vso to celo odbija — ko se prišel i e prenosiš kosti mučenika j |crft|jf minister, namestnik, pojdejo Brenccts nam pišejo: Ko bodo pre nesene kotti narodnega mučenika Brenčat a, se bomo spotriinjali tudi njegovega »zagovornika« — dr. Pe* gana. V spominu je še vsem ta afe* ra, Id ne bo nikdar pozabljena. Čeh se je zgražal nad postopanjem Slo* venca, ki je kot zagovornik svojega rojaka izrekel — po zapriseženem pričevanju dokazane besede, da Brenceta ni škoda in da bi se ga njegovi ljudje radi iznebiii. Sodni* ku so te zdela besede Peganove strašne. Pegan je bil obsojen, — k a* ko, je znano. Ali je tako postopa* nje inteligentnega človeka — hudo* bija ali pa samo lahkomišljenost, — prepuščamo mirno sodbi vsakega treznega človeka. Pegan hodi in na* stopa danes samozavestno, kakor da so nič zgodilo, in klerikalci ga aopet polagoma dvigajo na svoj ščit, »Kam za božjo voljo, kam smo prišli — in kam gremo!?* Ta* ko je zapisal zadnjič g. dr. Šerko v ^Slovencu«, — to zapišemo ▼ tem slučaju danes tudi mi. vsi »gledat«, samo če bo kaj gledati. Lo mimogrede sem hotel naglasiti naravnost državotvorni pomen in uspeh svečanih državnih prireditev, zakaj te vrstice mi je sprožila bo* seda o »malikovaniu«. ki je padla, ko jo ves narod slavil jubilej dveh svojih naj odlične j ših «ino^. Torej tudi tega ne bi bili smeli? In ven* dar čutimo vsi, ki hočemo čutiti, ne samo, kako je bilo to slavje po* membno, ker smo se vendar vsaj že za živega oddolžili dvem* moža«; ma, katerima smo dolžni toliko za* hvale. ampak tudi, kako produktiv* no delo jo bilo to slaviš, ko smo postavili — v ti zastrupljeni dobi ce^o Je prekasno — pred vso nsSo mladino kot dva kipa dva sijaj* na zgleda: enemu v prvi vrsti za njegov brearprimerno čistt £na£tj, drugemu v prvi vrsti za njegovo brezprimemo delavnost in vitraj* nost, obema za njuno hreztmmer* no ljubezen do naroda in države. — Mak si ni Ga*parV r»ri znan i n*5 aju danes tudi mi. moister narodna ornamentike. |e aapra — Jubilej dela in zvestone. 1 ^ Za tvrdto Toni Jaser-Ceme & C©., Oosp. Janko Drol, tipograf »Na* j trgovino z ročnimi deli ia nfih potreb-rodne tiskarne«, praznuje danes { glinami. večje žtevllo rsoresv sa prti-dvo 401etnici: sept. mesca 1881. je j čke. milfej« in blazine ter i« Usto to vila Vstopil kot Stavec V »Narodno ti* j tvrdka na niib nodlaari razna G*ela, ki so skarno« kjer deluje še danes; sept. I kras za vsak na* dom to tako visokih mesca 1881. je vstooil med izvrsu* joče člane ljubljanskega Sokola ter je njegov zvest in ponosen član še dandanes. Soko^ki prapor je bil bratu Drolu vse življenje vodnik in on sam njega zvesti in ponosni spremljevalec. Ni ga bilo zleta aH nastopa v bivših hudih časih, ki bi se ga Drol ne bil udeležil in sodclo« val. Bil je skozi 10 let tudi marljiv telovadec. Ako ga sokolski prapor kliče, prihitl brat Drol še danes 2 največjo radostjo pod njega okri* ljo. Zato mu danes na ta častni dan sanj in vzgleden dan za druge, kli* jSemo krepki sokolski: »Zdravo!« Njegovi tovariši so mu, čestita* Jofi mu k jubileju, izročili okusno srebrno dozo in jantarjevo cevko. •Ljubljanski Sokol«, čegar zvest .dan js g. jubilar že 40 let, mu je če* stital po posebni deputaciji in mu izročil v znak priznanja častno d i* plomo. V imenu uredništva »Slo* Venskega Naroda« in upravnega odbora »Narodne tiskarne« je slav* Ijsncu gratuliral glavni urednik Ra# lj«ivu jjunuium * —+^~w UKrajm tvincujajvi im'j/,uinii\ .imuu jsiivfustfari^ * Uittemsni ta lmaoo» znhtev. Fine nijan*^ svilenih vszenis dajejo lepim nnrodnim aiikarijam tjiko-ben čnr, ki js ob različnih *vetlob*h (lni£r*Čen, a vedno lep. Lastniea tvrdk« in niona hčerka - drufs-hnlra ete jfojsn-ki >Probtide<, ki ia odobrila dela kot v pravem narodnem ilo«rn izvršena. Videti is Tnopo*s te vs3rcs v izložbah tvrđke ^idovfka-ulioa 5. kjsr osUne izložba aeispreuenjeBB do in oktobra. —Iz sodne shižbe. Pravni prakfl-kunti dr. Mirko Kresnik, Franc Ustar in dr. Stanko Zltko v LJubljani, dr. Karel Tchlnkel v Novem mestu In Joško B erroč v Mariboru so Imenovani za avskultante, — Premestitve. Okrajni tajnik Tznacii Rus je pretneSČcn od oddelka za notranje zadeve k okrajnemu rla-vnrstvti za ljubljansko okolico. — Policijski oficija! Tvan K a r e r a js premeščen od oddelka državne poHclfe v Mur?ki Soboti v službovanle k policijskemu komi^arijatu v Mariboru. — Strokovni učitelj Josip Leon O o 1 m i e r it z držvnt kmetijsks lote na Ormu premeščen na dravno kmetijsko solo v Št. Juriu ob južni železnici. — Imenovanja v državni služb!. Okrajni kmetijski nadzornik Jakob vas Kfl inspskioria n. razrada v oddelku za agrarno politiko in kooperative ministrstva za kmetijstvo in vode v Beogradu. — h\f. Drazo 8 v i z e 1 i pristav na gozdarski šofi v Križev.rSk je imenovan za supienta na srednji kmetijski šot! v Mariboru. — Oocdar-ski komisar iaž. Anta Ružić i« imenovan za višiera rnzdarskeea komisarja. — Josip Kol bazen, računski praktikant pri oddelku za socialno skrbstvo* ia irnenovau za računskega asistenta. — Važen sktsp Kola |usoskrve^6k4h sester. PiŠeio nam: Na seji Kola iue. sester v ponedeliek sa ie sklenilo, naj v odfovor na r>ožxa:io naše Nar^Jne dome v Primorju bojkotira naSe fen-atvo italijansko manufakturo, ltaliian-sko cvetje ia italiiansko sadje. Niši trgovci, ki so gnani in dobri naro.' |a i in ki so nam v pomoč in na ushia^j ob vsaki priliki, bodo jrotovo anoštevali tudi ta sklep aašesra ženstva. Nekateri trgovci so nam Že pred več meseci zatrjevali, da bodo naročali samo češko blago in nič več laškega. Sedaj, ko je lira tako nesmiselno visoka, imaio Sc več povoda, da izpolnijo to tvoje cb»-ča.njt. Ms matert in gospodinje bomo vselej povpraševale le po solidni češki manufakturi ter vp'ivala. da bodo tako dtlale vse naie znar.ke in Slovenka sploh Sirom nase domovine. Prav tsko boj — brezpogojni boj — morai^o napovedati tudi južnemu Ia?kemu sadju: rožičem, figam in pomarančam. Teh j« bil lansko leto ljubliansk? trg tako poln. kakor da bi bili kje doli v pristnem italijanskem mest«. Matere m gospodinje! Kupirte svoiim otrokom saSIh oku?nih jaho'k. nnših hmlet in tite pomaranče! Izgine naj ta taksna, katerega lahko pogrelamo! In Se neka i! O raznih prilikah daruiejo otroci msteri, mož ženi. ženiš nevesti, prijateljica prijateljici draga laške tv.berore. kamelije, vrtnice, ki ovenejo v enem dnevu. Žal tolikega denara! Tis^č.^ki in tlaočaJd se irda:ajo za rame rodova, ki gredo le v korist italijanskim trgovcem, [zpametujmo se tudi v tem pogledu! Posnema cr.* r^J"-' • '',e. ki danifejo mesto šopka prijateljici 100 K CMD aTi Ju- s', saatlei ali Kolu sestar! In čt 'e mora bit! tndi evetka, kupujte naš rarodnl domači sajtelj! — Človek bi r*e veri34, fn ver d ar ve resi Pišejo nam: V ttradeckega vasi Pod Golovcem v mestni občimi ljubljanski prebivalstvo aima vodovoda, inarvefl dobiva vodo v st-'de^cu ali jarku, ki teče i Golovca. Ta studen ee daje v sedanji snsl ^rav m^Jo vode. Ljudje mo-njo no ee'e ure čakati, da dobe fkaf vode. Pa to 5a ni vse. Pravico do tega ttsdSBss hi poti k temu srudenen sf lasti » Jeriej rTlebš, čeravno so že od aassrftveka sb-činsr! hodili po te? poti po vedo in oskrbuje popravila Jarka Btestsa občine. Tudi jraže že stara maoa. da ie to občinski svet. Toda g. Hlebi" trd!, da je ta svet k studenca ajesjov. On pobira od posameznih so^asmikov po K in baje Šs več le*so, da smelo ro vcr?o k studeneu po stan! ia edin! esti. Obcl-earji so se obmiM as mestno sbctse. da naj to perejo zadevo ured! Ea korist in zadovoljstvo vseti pr:rr^-rh občirarjev. Odgovorilo se ;e, da mestna občina na tem ni i^crcTirana. Tako g. HlebŠ ?e naprej pobira tekst za porabo edine voda v tem kraju mc^ta. oziroma za uporabo steze k edinemu studencu! Stvar ie pri^a rr?d sodišče. Podgolovčani so zelo radovedni rs Izid. Dne 17. t. m., t j. zadnjo soboto popoldne, je č>kalo več žensk in otrok, — kakor v vojnem času na karte in živila — da bi prišli k vodi na vrsto, j Vnel se ie grd pr?nir, ki mu sledil Se j gr.ši prizor. — Ker se zdi. da se nihče i merodajnih oseb ne zmeni za to perečo in za današnje razmere naravnost neprijetno zadevo, prosimo, da priobčit« tt vrst«, ki vsebujejo gr!o re-nlco, da se s tem '»deva objavi sVši ievno-sti In da st morda s tem prisili mero-dajne faktorje, da se 7a stvar resno zavzamejo in jo pravično uredijo. — Država in nsJi duhovniki. N*Š Hst ie sponteno zavzel stari-šče, da je treba zboljšatj gmotno stanje naie duhovičine. Pri tem s? jo zavedal, da tega sfflh;^ča marših kateri somišljenik ne bo odobraval. Nas to ni mntilo, ker se nsm Je zdela stvar, za katero smo se zavre* li, pravična. Glasilo na^o d'ihovšči* ne »Slovenec« na je nspisc! z ozU rom na obsodbo radi protipravne* ga demonstrativnega dejanja kan* lana Zupaniča v Griž^h tole: »<^e 9e duhovnik odstrani ro božji elu* Sbi od oltarja, že pred no je odoe^a državna himna, to ni čisto nobene* mu nič mar, ker državna kirr.na. ka* kor sploh nobena necerkvena him* na na sv>t\d9. k službi bozjl. Ce ima duhovnik med petjem kake teke himne ostati pred oltarjem ali nt, to mu ima predpisat! cerkvena oblast ne pa Baltič aH okrajni tfaj var celjski. Vlada naj zapoveduje arhijerejsni, jerejom, monahom, rn* jeromonahom, protojerejem, kalud« jerom in popom, katol-lki dubovs ščini pa v cerkvenih zadevah zapo* veduje tamo panel rimski in #kof.« — »Slovenec«, glasilo slovenske ka* toliiko duhovščine, se torej postav, lja na stališče, da državna oblast nima in ne sme imeti nobene obla* sti nad duhovŠČinv . da torej ta duhovščina Ichko c*la, kar hoče. da lahko hujeka in ščuva proti državi, a kljub temu na ima država prokle? to dolžnost, da i o nlača in sicer do* bio pjačal i^tav i Zl o«irom m to iz* javo organa naje duhovščine obža* lujemo, da smo se odkrito in pošte* no zavzeli ia zboljšanje duhovni* ških plač. Lvidevamo, da je bila to napaka, Ako je mišljenje n**e d i* hovičins v resnici tako, kakor za tolmači »Slovenec«, potem država pač nima nobenega povoda, da bi iz svojih sr odate v podpirala elo* men te, ki nočejo ž njo imeti nobe* nega posla. Ako naša duhovščina služi samo rimskemu papežu in škofu, ne pa tudi svojemu narodu in svoj državi, potem naj to du^ h ovi č o plačata tudi rimski par>2>-ln škof s*mal In ako je v resnici mišljenja in čustvovanje n?-sc£a kar- L esja svrč-ipiitva tako. kakor j.;a ie pre IstavU 2>S!ovenec«, potem ie licemerstvo in hi.iavščina, ako škof hodi sedaj v Beogradu cd mi.* niatra do ministra in zatrjuje, da je slovenska duhovščina patrijof3ka in da se ie ob 40dnevnici smrti kra* lja Osvoboditelja rgndilo samo usodepolno nesf •^•.^mJienie. — Paipis zdrarnlStc službo. V »UrasV ncffl Hstu« *t. 119 je razpisana služba Kraaasga 7d;?.vuika ia okrajno flavaratvo Slovttijii aikc. — Evsn^eljskl služba božja. V nedeljo 2. t. m. je ob 10. dopol* dno v evanjjsliski cerkvi slvŽSi;. božja, katero ima c. pastor Lenfe. — Državna powtdoT3lnJ«a za delo. Oda ateajo: pisarn. r.\oc\ ruda-ji. kovi-aarJt krojači, šivilje. Čevljarji, natakarji, natakarica, hotelski aobarlce, dninarji, dni-narlc«, strojniki, kurjači, tr^vov. sotrud^ikv prodal arkaj vr.tojiteli'ra. Vi. strežnic«. Mođitfkt, vajoiicl. valsalra itd. V delo «e jrprejmejo: tr.izarrt, asajarfl, č«vljar]!, z\-dar.i, feean ?a islaaaL rrajovc. tesar}!, tfJarfl. 5lv:!:e r.% obleke in perlio, aljučav-aicarit, TZgoJttalJlsa sltrilrJnle, kuharica, sobaric, rajeaei, valenlre itd. — Ps«aM}ssd 100(M*aarsfri bl*narri:i f?.l ■' Zr.aki, po katerih se araraHivi bnn^inrri hitro frpo-^pajo. eo naeladn-i: 1.) Modre r^porad-ne črte, k! tvorijo os&dla, bo ha pravšni bankovcu temnej** kair>r na tUSS-litvsm. 2.) Črteži swn^.liiveca baalAavaa 90 Bplošč^ni bres relijšfa, ker ra njem ni one lahke aano^, ki »e vidi na pravem bftnkarau. 3.) Deana glava Ima okoli svata bisernico, ki imi o&em Jagod. Pri pravem benkovou s« prva ja- I f^oda pričenja isv«a vratu, na anmijj-vem pa na neiu a*une?u. 4) Pa* ;-r ' sumljivega baakovsa je viisti pod er- ; tojtm pepolnsma bel, do*tm as n«. pra- j vh!i"ti*k r.a Itvl^i r*->.sd. b.) Vod- j r.i t^k r.a fr.r.d'ivem ba.nkevsu fe flab, \ .' \c- >?. brez cr.es. ita pravasi Ja \ Bas4eiiraai ia krepak. 6.) Na pravom 1 )>?;nkov*-u ea vidi vodeni ti»k teJcoj na prvi r>or"?;d, na evniij vsrn pa šsle, kd ! ga sbraeaa preti svetlobi. — Zdravstveno sisnfe v Ljuba . ' \ Ted< laki adravstvsni izkaz sa robo ed 18, c'*5 21. t. m. iskaznjs sledeča zdravstveno stanja v Ljuba Ijani 27, umrlih 25, od teh domač;* nov 13, tujcev 12. v zavodih 16, j Smrtni vzroki: živlieojska slabost ; 1, jetika 1, trebušni legar 1, griža ? 1", zpst*-*jpl':e;>;e 2, m^ž?;s*"«r-ka ; kap 1, srčna hiba 1. drugi naravni vzroki 11. Maznanjena nalesljivo | bolezni: trebušni ierJar 1, griža 32. Na eriži bo-nih ie H'o 15 v domači oskrbi, 6 v bolnišnici, tujesv 6, vo* jakov r\ — C$r?hi srvo obrtaa razrtava v .Mcrfbor«. Vo miogobrojsetl obisku v nedelja s« }p o:in;ia racataVS v Marlbru-u aakljaCTla i bankeiom v Narodnem doma. prircieri;a oa čast ix Ilrvatskt dobila gostov. Razstava ja obrr:!;'a naravnost lepe u!*pehe xa raastavljalce s potahnirnJ kde1-ki. zadevrljlvt vobčt a« vse raasta\ Ijalce, »Drsitrs sloven^k'fa tlainlkef v ^arlbo-ni« ima po ra\ao zmotnega, gotovo p« naf-sfja'nejJt »igralni nspeh. Nekateri ao ra-pravl!! lepe kup!Ils n. pr. lončar g. HerW-ko Je razprodal vse avojt IteuHatke hi re-Cl, aied Hjind krasno hdelano Cirr-Mete- • dovo oeč. Mebffll Je bilo prodanih nad 2iV».r>00 K od fvrdk FCorr.oare-Klančnik. Kaiser. Ziipanlč. O. 5taBHro je prodal svoj vor ra 25.000 K. Kamnostk g. KocianJJC Je ra 7 P rod M vte svo;s jn^irlV«, arhitekt g. Schel svaje blagajna, g. Oman svoje kotla, pnlrr. fe*a »e (Jo^fl annogo n«roč;l Hid! ki LjubiJaas g. Kuasare !e proda! svoi« aaj-befjle *?edl!Brke. g. 2n!dar avole tentnice IhL Ob srtlfld te fSSStaVt je trdi du/ba »rfitrorid« p-id^blla splošno »».^imanje aa svoja rar"«tavl'ere vstor^ne Isrdelke. — Prednje ^a dopo t oranje l?*o«9n*akt*i stp^nvipev se morr'o vlnjaa interesentom pri pn«»masnrh pod-rt?n1rsiIi Drfavne po- : iredovalnice ?a delo. k! se nav,a'ajo v -:l !ian1. Mariboru, Prni«, Murski ?-beti in Celjn (te otvori v kratkem), re J!a pa VOeljt po'e«n dalje. V pro**}afc. k1 moraio b'M tado?t*o koltkovSat, je točno aaveitt ime In na^'ev vMiko delale moči, ki Jo kdo feli dobiti ti lr?c*em*tva. — Uradni ćo\futn»tit\ i»oae?ftcev. M1-aisfer aa not-anie stvari je saročtt vsem poiltlftlTS obhutvAts, naj aalofii© vse?« fnozemsklra podanikom, ki se stalno ali dalj časa uahaja'o v uaM državi, da si mo- \ rajo v treh me?ec'h preskrbeti pri prhto}- ; nfh oblastvPa onih držav, kamor spadajo, svoj« uradne dokumente. ?icer se bo proti «Mm postopal po eakonI*ih predpism. ki zahtevajo ahTiovo odatrenlttv li driave. strank« naj ti preskrbe dokumenta v 'a*?nem interesu, di Jih bodo vznemirjale državne oida^ti. ako bi ne imele pri tebi legiiimaclj ia ae mogs izkazati svoje Identitete. — »L.mbfluHS*! Zroa« Je It svoj t ga renemtranega pevskega zbora odbral in na »anket, ki ta le i Drolasorikett toasrait 4 v Zagrebu semkaj v posete do^Hm tovarišem v veliki dvorani hotela Union priredila ljubljanska sekcija drfavrcea profesorskega društva, odposlal oktet pod vodstvom g. pevovoije Z",rka P r e I o v c a. Oktet je pe4 tako odlilno, da so «se gostje divili in zopet in ropet iz rs 7 ni i iskreno aaJivalo za tako vie'r.<; pozornost Fr. K. — aftltanefa se bo d bivala od 1. ofr* tobra dale v trai r.i Sever, Selenburgova ulica 1. — PoorsTck. V včerajšnjem podlistku o »Borls Oodunovu« ie ost.tlo več napak- Nakoi %e Izpretnenits letr.lci 1910 in 1913 v 1610 in 1613: v 5. koloni ie topremenltl ime Petroarad v presnuco (Moskvo), ara 'o nastal šele 1703, terej sto let kasneje. — ZadmgA brivcev. . o o Ut-6>tvo opoKarja, da bodo brivnioe v Ljubljani od Slbote dno 1. oktobra pa do 31. rr.ir^a od 8. nro z ju. raj do 12. ure opoldan in od 13. (1) do 18 (6) v sob 'tih do 10 (7) ure odnne. Gospo io naroc* r.iko ee pr>ii, da so drže določenih ur, ker drukao« 9© %% tpIo r>ie^l ftli izven delavnega časa mora računali dvojna cena. — ČeSkosloveški ofic?r|i na naa š\ vojaški r.kadcrriif. CeskoslovaV •^ka vlndf. je r i!a nnšo v!.-: 1 \ da se ji dovoli odposlatl dva višja častnika na tečaj našo vojaško akademije. Vojni minister jc pri« s ral na to prošnjo. — Letošnja lovska sezona ie ra najemnike lova drag športi Po mnogih JoviŠčib so »lovski tatovi« že precej« letošnicea zaroda s ou* žknm.i io. zanikam? pokončali in o 1* nesli. Srne in zajci bodo to jesen dra^ fcrižlj&j. — Onvokar Fran: Svitanje. Romaš. »Olas Svobode«, glasilo svobodcfniseialh 51ovencev v Amerik!, ki lakaja v Chlca-gc, je raCel prinafar! ponati^k O^ vekarje-vesa «god^vlnsko?a r-r-ana »Svitanje«. Ponatisk izide tudi v kajtsi- — Dr. Ni'»o £apani6: Naredim R.v Ci?:r->.a Sv ranka kraljevine SH8. [gda> io poverjeniitvo NR9 za tloveualtt 'jzemljs v Ljubljani. Natipn:H UCittlJ-pka giakaraa. ?vr. 24. Vasblns: Dves dr. M. žapanieti o nnoolih in aaalu.a:fik NRS. —» Sklepi radikalne koufareast 0 progrnmu v Beogradu od 3.^. do 2ci. aepten:brn I! 2 . — Kevl}« »Cetkosioven*ko . |!'\r<~\<%-vanska Liga »Št. 7. In 8. ie pravknr r*la. Vsebuje telo članke In ra7r*mv«: »Nad grobom kralja Petra«. — »Trzov^ko p. lirični in gospodarski stiki kra'jev'ne SMS s Češkoslovaško«-. — »Novi poalaafli kraljestva SMS v Pragi dr. Bogomil Vofajak«, — »Iz listov v času narrc'nejia preroi#-nja.« — »Dokumenti narodnega prijateljstva.« — Felj:on. — Pollticaa ImmOua Črtice iz jugoslovensklh literatur. Bibl-ografijni pregled lutoaUlvIJa.« Kuiiurnl obfor. — Vojalke stvari —* Gospodarska In eocija'na \mrasanja. — Dljaitve. Pevijo toplo priporočamo vsem, ki čitajo aH se ače čeikega. —Praor A. Sfeillet. ki ie po prerano nnnlem Fm.eer.i Denisa prevzel vodstvo Slovendke^.t. i' nt.i v Firi-yn, nu jo po»Ul pirmo ?*.aAiedni» v»o»« blne: Uprava Slovenskega Instituta r Pariz* trudi, rezairj-.ti Bredstva. ki ji na razpolnpo za m^se-ivojno rpo-aava&le Jusrorlovanov in Franeorov. Dnsi ima knjižnica Instituta žo preosf1 Snio zbirko kn;iq, SaSOpisov^ fotografij itd., to vrzeli, posebna clMo Sio-venoaVi le zelo čutna. Obračani ae do Vas e proeri?o, dA peesrtdujess v kroeru evojib znancev in pri korporarijab. ki bi nara znosi o iti na roki, r avrho i 7 popolnitve naših trtdstev, ki e-o važen i>ripomo»r^k kulturno iblisaaje in ir.^d?eb-Djno epoznanj* o!-?^ »".arojov. — D^t/'vku iz rcr**". sekretarja lugoela« vanskt sekcije im^iovandga instituta, fS. Arnautoviča. ptotnsrnaia, da tre za aajlfevne« gsogiafska, topoarrafalra« etnoerraf«k«, pedasro^ko, #Timali«tirna ia urr.-?tnifk** pri.=*pevko. Oposarjani, da ie franroeka javnost % ustvaritvijo francoskega instituta v Ljubljani in z boeratiml prispevki tanj 2# mno^o ato- 1 tla za zbli*au!e Slovene*v in Franeo-SOV. Na.^a dolžnost jo tore], (7a so pozivu velikara znnn?trenika Meflleta v čira najvcsTji meri odzovera*. in zato proaim vta naša. krji?revn\ rir-ustva ia privatnik*, n*>j n^^Ijefo. k,\r nor»;o, na rnalov: Tnstlhit d' Etndet BI a Vta, S*- otlon Tonfoetavs, Q, Kue Mleheiet, Pari«; (VI) — ali pa oi^eu tek vrstic, prof. Frideriku Juvanftlču, LjuMUna, Gs-6T*>S7et.«-l-.i C. 4. — ^«tde«otIctnTca Pc^fceza kiparja. Cc*ki kipar Josip Maar prazrru-je te dni .s^/oio Je?tde«etlcrn'co. — U«r>eh! np§es:a k!rwHa ^rudina. S?!on d' Antonoma ho razstavil na .svo'1 letoSnll razstavi tri Studlnovs tkulpture. — Stoletnica rolstra •medjar^e-rre« pesnika Peto?yja. Madžari ^e pripravljajo na veliko proslavo *to!etn'co rojstva pesnika Pet. Ho sedaj ie prirrlnSenih oDOO slu5ete-ljov. Predav«n»a se bedb vrnila v dvorani nkrsiinakeera Narodneea doma. AmsrISki ITcraMnci so podoia»li KTJO.OOO dolr^rler nosojila za vzdrževanje tefa vssuc:ili^ priredilo r oktobn-tnmejo po Tteh ameriških fi^kih kal> 221. štev. SLOVENSKI NAROD"", dne 2. oktobra 1921. o. stran. Sofeolsfuo. Priprave za L lagoslg^&ji-ski Dsesokolskl zlef. Sokolstvo je začelo v preteklem fnescu s pripravami za I. jugoslo* venski vsesokolski zlet leta 1922. V to svrho je bilo treba organizirati več odborov, kateri prevzemajo vse ' podrobno delo. Glavno delo je osre* dotočeno v zletnem odboru, ki se* stoji iz članov starešinstva Jugoslo* venskega Sokolskega Saveza, teh* ničkega odbora in iz predsednikov posameznih odsekov oziroma njih namestnikov. Zletni odbor ni izvr* silni organ, temveč ima v rokah osrednje vodstvo, ki ima nalogo, skrbeti za enotnost v delu pri vseh zictnih pripravah, daje inicijativo ki odobruje vse predloge posamez* nih odsekov. Glavno delo je osre* dotočeno v posameznih odsekih, in sicer: finančni odsek načelnik br. Kajzelj; stavbni: načelnik ing. ŠtemboY; rediteljski: načelnik br. Čobal; stanovanjski: načelnik br. Sebenik; zdravstveni: načelnik br. dr. Šlajmar; tajniški in propagand* ni: načelnik dr. Fux; razstavni: na* čelnik Rudolf Vesel; železniški: na* eemik Svajgar; zabavni odbor: na* čelnica sestra dr. Tavčarjeva: spre* jemni: načelnik br. Bleiweis Janko; izletni: načelnik br. Badjura; pre* hranjevalni: načelnik br. Kavčič. Posamezni odseki so začeli s pripravljalnimi deli, razpisan jo na* tečaj za lepake, zletne razglednice ki zletne znake. Sestavlja se točen proračun, ki bo šel v milijone. Pn> stor za telovadišče bo določen v prihodnjih dneh. nakar se začne z £radbo telovadišča. DdlLraale ipaaltttki £Sd5£s 2. oktobra t. 1. povodom elavnosti dosraditre laatnoga doma odkrije sokolski društvo v Radovljici svojemu fcratu Boštjanu O 1 i p u spominsko ploščo. Uetl strašne Žrtve krvave avetrib sfe® juetice spada tudi Boštjan Olip. To ;a?n: dokazujejo njegovi spomini, v katerih piže m*d drugim: >NnA polk ie pri deželnem dvom prisegel, bil je tam čiTiEijonar Kraliček in Susteršič. Posebno jaa sem z > navdušenjem« poslušal njegov govor in izjave proti Slo-vAnoro. Ko bi bil mogel priti do njega, vrjeel ga bi v Ljubljanico. • ■< — avgusta: >0b 7. uri zjutraj nas je od 17. ps£polk« spremila prodba. Spremljevalcev imeli «mo rrtrjopro, Goaoodi^ne so n»s sipale s cvelicami, a nič več tako veselo kakor so naa prejšnja leta, ker so vede!*, da nas rinejo v mesnico. Marsikateremu je padla solza iz oči, ko je videl odkorakati tako četo krepkih "mladeničev. ker ni vedel nihča. zakaj gredo v boj, a vedel je Susteršič, Lampe in še par drugih črnih mož. Navduševali so nas, da nam vzbude sovraštvo do svojih bratov... Trpeli sn:o in trpeli bomo, dokler bomo imeli t«ke izdajalce med sabo . . .c — 18. a.v-joista: >Popoldan smo stopili na gali-yka tis, kar naenkrat pride neki nad-poročnik, raielirrj, da je imel ta ukaz, začel nas je nivduševati in napeljevati, da bi zanetil Fovražtvo proti Rusom, m?ni pa hitro kri vekipi in za-kričim: >dUmrl bom častne smrti, kakor sna umreti slovenske matere sin. — !< Zavedni Slovenci se bodo trotovo udeležili v častnem številu odkritja «po-eainske ploščo narodnemu mučeniku, ki je dal livljenje za svojo narodne ioVje. — Spored sokolske slavnostl v Radov-Ulef v aedeljo, dne 2. oktobra. Dopoldne: 1. Od 8. do 9. sprejemanje gostov na kolodvoru. 2. Ob s/ilO. odkritje spominske plošče brata Boštjana Olipa. 3. V* 11. povorka. 4. V*ti. pozdrav. 5. Ob 11. razvitje naraJesjsketi prapora. 6. Ob 'Ali, skuSnie članie, moSke In Ženske dece. Popoldne: Ob %. lavna telovadba. 7. Raznoterosti deoe. j. Deklice, vale s cvetnimi loki. 9. Dečki, proste vaje 9 palicami. 10. Člani, P:oste vaje (lahke Murnikove). 11. Članice proste vaje za leto 1921. 12. Orodna telovadba članov. 13. Telovadba vzornih vrst sa orodju. Po telovadbi ljudska veselica v vseh prostnrh doma. Sodeluje kr. godba dravske divizije pod osebnim vodstvom kaeelniVa z. dr. Cerina ter godbeno društvo »Lioa*. Vstopnina: Trlbunski sedeži 10 D. sedež"! 5 D, stojišča 2 D, vstopnina k veselici 1 D. — Sokolsko društvo v Radovljici priredi v nedelo 2. oktobra ob prPikl otvoritve 5okolskera doma veliko slavnoet % javae telovadbo. Bratje hi sestre, k! se hočejo udeležiti omenjene slavnostl, Imajo U Ljubljane ugodne zveza % jutranjim I vlakom, Iz Radovljice v LJubljano vozi zvečer okoli 9. v LjublJaao običajni turi-stovski vlak. Vožnja cena polovična na podlagi legitimacij Jugoslovenskeza Sok. Saveza, kl se dobe v pisarni v Narodnem domu. — Sokol II. vabi svoie članstvo, da se v čim večjem številu udeleži javne telovadbe Sokola v Št. Vidu nad Ljubljano v nedeljo, dne 2. t. m. Zbirališče ob Četrt na 1. pred Mestnim domom, odhod točno ob pol 1. t društveno godbo na čelu. — Sokol 11. Glasbeni odsek, katerega vodifo naši najagilndjii možje, napredoval je v kratkem času, čeprav brez vsakih primernih lokalov, tako da jd letos iv» neštetokrat pomagal dj sijajnih nastopov bližnjih društev. Upali smo, da polagoma zleze ia dolgov, katere je povzročila nabava inventarja. Glasbeniki, sami poirtvovalni delavci, posvečaj:) svojo moči le r prid dobri stvari in ravno to jamči, da be v prvi VTsti Ljubljani zaaigurana poleg vojaške tudi sokolska godba, ki ne doživi konca kot ono pred desetletjem. Najbolje Ji bo p>magans, co sočustvujete % njo na ta način, da se odsovet* dne 9. oktobra dopoldan cvetličnemu dnevu in posetite zvečer prireditev v gornjih prostorih Narodnega doma. Pomagajte j vsi našim agilnim glasbenikom do ma- | terijalnega na »eha teh dv*>h prireditev in videli bo- n.lu, da znamo ceniti vašo naklon] r! Tartea . isi sport. — Društvo »lov. sodnikov. Kaker mano. sa je ustanovil meseca maja 1921 v Be ;gradu »Savez vseh udruženj sodnikov« v cali kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Prvo redno zborovanje je ikii-eano za 30 .septtmbra 1921 ter Je za Društvo slovenskih sodnikov določen kot delegat njegov sedanji predsednik, sodni svetnik Peter K e r i i & Jcdna glavnih točk posvetovanja in sklepaaja bo zakonski načrt za sodnike. (Zakon o sudijama ) Na dan 10. in 11. oktobra 1921 je sk icano v Beogradu iborovanje »Udruženja pravnika kraijevine Srbov, Hrvatov ia Slovcn-cevt; otvori se ob 9 dopoldne v dvorani suda okruga beogradskog; 9. in ffl oktobra 1921 pa se vrši v dvorarj prvostepenog suda za okrug beogradski (Aleksandrova ulica br. 7) redni ietr.i mhlni zbor »Udruženja sudija v Srbiji«. Društvo iz flnancfjelnin railogov ae mora »oslati delegatov na ta dva slednja zbora ter pre-pufča svojim članom, je 11 In v kateri ^meri se bodo zborovanj udeležili Podr-bneJ-Sa poročila o zborovanju saveza piiiblMJa se po povratku naSega delegata k Beograda. — Pevsko 4 n vvo »Slavi-, V15-OUnen. Vse redno ?. t. m. ob 10. v »sli. Ob • Afllfern-rj — Povol in perrn »! Juhi*, trmmmmj Pondeljkova vaja zarfidl rrirea« odpade, seja se pa eb 8. zve-fer vseeno vril. — »Radoffol«. ObCnl rker df'»^«ga podpornega društva »Rad^goj« se vri* dno 10. oktobra 1921 t. J. v ponedeljek ob 6. zvačer v mestni posvrtrtvala'ci z običajnim dnevnim redom, člane vabi k polno-Jtevi'ni udalažbi odbor. Tetefonsh^ In hrmm^^ psroSIla« Ladjedciiike Izprle de!a» fa. katero bo težko zajeziti. — Trst, 3.). sep:e!r..?ra. Vlada Je n djedelnice Uglasi v obliki komunikeia močnimi vojaškimi oddelki, zastražil* so delavstvu nazsnjali. da vse ladjedelnice ustavljalo delo. Res. Tako ladjedelnica Sv. Marko. Sv. A n d re j in Sv. Rok (Milje), vre SO bile zaprte in so Izprla nad 12.C-W đe'avcev, ro večini kovinarjev. V mestu je nastalo veliko razbur ene. Gospodarski kroid uvidevaio. da se bliia vsled politike italijansko oblasti nekdaj tako procvi-tsjočemu mestu — neizojribna gospodarska katastrofa in propast. Tekom včerajšnjega dneva so delavske or«a- vse ladjedelnice, tovarne in drurs javna poslopja« Vlada so boji, da ne pride do kakih osodepolnih izgredov. — Trst. 30. septembra. Lad!edeJ-» nlca '/Tržiču ie v obratu. Tam delav* stvo ni stopilo v stavko. — Trst. JO. septembra. Tržasld velesejm. ki je bil preložen. Je naletel na nove težkoče. Organizacija j^ejma ie zelo osrožena vsled gospodarskeRa propadana Trsta. Trst, 1. oktobra. Ozv.) Zaprtje nizacija imele dolrotraine konference, ladiedelnic je povzročilo tudi raznim ki so sklepale o splošni stavki vseh de- velikim industrijam v Trstu ocrc^mrie Vi — Ilirija t 4nsssat Celje — Nogometno prvsi;stvo Slovenijo 1920'1921. Za- I ključna tekma za sezono 1920M921 med j ljubljansko Ilirijo in celjskim Atletiksport- { klubom je končala že dvakrat z neodločnim rezultatom. Prvič 17. julija 4:4, drugič 18. septembra 1 : 1. Obe tekmi sta se vršile v Celju. TretjIS se srečata tekmeca v nedeljo, 2. t m., to pot v LJubljani na igrišču Ilirije. Da bi v tel igri ne padla odločhev, skoro ni pričakovati. Obe- moštvi nastopita v najmočnejši postavi in bosta brez dvoma storili vse, da si pridobita naslov prvaka Slovenije. — Tekma so prične ob 16. uri. — 100 tekem ia S. K. Illriia. Kot drugI v Iliriji obhaja v nedeljo v tekmi proti Atletikom 100. tekmo za barve svojega kluba Ljubo Vidmajer, znano levo krilo Prvo tekmo za Ilirijo jo igral 1. 1913; od tega časa naprej je deloval z edinim presledkom vojnih let ves čas zvesto in vstrajno za svoj klub. — Turiste cz^zarjam^, da sta koči na Golici zatvorjeni. Vstop v kočo je mogoč la z vodnik3m in se treba tozadevno sgrlasiti pri gosp. Kopitarju pri Sv. Križu. S. P. D. — Odbor turlstovske^a kluba s Skala« vabi v?e člane smučarje, ki nameravajo letošnjo zimsko sezono SrojJti sm;:čarstvo, da se zanesljivo udeleže sestanka dne 29. ssotembra ob 8. zvečer pri »Novem Svetu. — Prvenstvene nosometns ts':rne 2. oktobra. (5'užbena objava LNP.) Prostoi Mi-lje ob 16. nrf Ilirija : At!etiksportklub, Celje, sodno* sebrim zfldr>5txcniem znbeleJiM, ker so nodnisi večinoma od etrar/I r»a* Sega naroda, kJ nalaga v tej solidni oosoMInici svoie prihrfrVo. Deis^* vo js, da med voino pri tei poto'il* niči ni bilo nikdar podpisanega voi* nega posojila nad pol mi H 'on a kron- V vsej Sloveniji so bili do«^ni lepi usoebi. Nikfer niso oblasti i^vAJale na nrlvatniko in diure oKebe takega ter^rizmA in pritiska, k^kor so ea zr-^li izvajati razni iPw*?Vi ersdsi-ki w»d vojno za vojna peaejila 4v»tri-?e. Vea ?a^*t rudi n*5emu u-a.1^?*tviT. posebno drf.ffmeTrn:. T^ko J!»o tudi urnd-r?kJ Mmjnđk MeaDati podpisali $00 tisoč kron posjjlla. PRIVATNI PODPISI. Trbovel1*ft» vif*rwiis*o\ovrn% r?~rr^ra fe podnisla i milijone dr^vnffi poso-iila. n^rforaln« zaeior*t?-3 za S1«v(*n?-\o IriBssfie zavarovrlniee »Asefesinisi-eni Qenerati« v LfublJsjaJ jo madpissle 4,50O.O0t K s^favnegm posedla. ' — Hinrt novijiRr^a. V S«tr.«fevxi Jo unarl u:o.«!evn«'kaef;a Hstae Anton Strzicič. Pekojsik j* izdajal v Splitu »Nazodno Je.t* i5tro< kot orejan eruoajorekeajs knoza Ni kite. Takra; je zr^ovarjal on rodno f^linmtvo, kp?n^jo pa jo krenil na dru ca p">tn. Bodi mu — Seetanek revoloeijakik ?a*!«l-kov se vrši v sobote 1. oktobra t. L mh 20. zvečer v gostilni pri >Mrmku< na Rimski centi, h kateromu ao vabljeni vsi jua:oslovftn^ki rezervni in aktivni častniki, ki no ob prevratu L 13i8. ao-delovali. Sklicatelji: dr. !&. Pi,oet<)liar, Kr. Jare. R. Badjura. — Občni zbor orkeetrr.lnefra t'rn-Stvs »Glasbene Mfttiee« so je vršil v torek, 20. t. m. v mali dvorani Glasbene Matic*. T pretočenem 1-tu Je drnitvj priredilo dva snmostojna velika koncerta In ea ljudaki koncert »a Viču. Stopa v tretjo leto evojega delovanja: pod okriljem Glasbeno Matiee ee prav krepko razvija. 8 evoiimJ prireditvami zana&a. misel in casimanjo za lopo, rsan> orkestralne igro tudi v široko mase in vzgaja dobre glasbenlke-dile-tante. Poaebno pohvalno jo omenjati uvedbo mladinskih koncertov. Društvo, ki Moje letoe okroa; 40 Izvrčufočih članov, namerava prirediti v sezijl pod vo-leg; modernih slovanekih *klndb veliko fantastično sinfonijo Berlloza. Druitvo pridobi k sodsbvanju kot soliste tudi nafte koncertne umetnike. Občni zbor je vsel poročilo blagamlka s odobrenjem na »nanje in izrekel iskreno zahvale dosedanjim umetnikom in podpi-rsteljem društva. Pd končanih volitvah so ie novi odbor konstituira! sledečo: n"čera nam poročajo, da je Ml pro>»or Tv^n F a v & j naradi komun, hujskanja ix dri. službo od^ufcoen. — ^c-j-tna kosa, V Leon'SČu v LjUS-Ifani je umrl p:. M"k?r> K obal, poseat-nik in trsrov*e v Trlriji. Pogreb 2. okt. ob pol 5. k Sv. KHfn. P. v an.I — Pivo p. V vseh go-til-eah točijo sedaj mali vreek 6 K, veliki 8 K. — Tozir sbeins^vs. Pri sndnjlb aku*nfnli za orero Hodunov ao jo pripetilo, da se je puiilo in ke«1,!!© v — T>art»rln me^l mn ^ro' roinlan ©hl'o^tvom. Prli-rnost povabila so ti poslušalci povrnili s skrajno brezebzirnostjo im prižigali in metali po tK«b svoie cigaret« itd., take da je bilo treh* pi^oe^ni-^a. d-»la ra nopjino osmfenje. T.Jud.ie bo" žji! Panaet. pejnet! Kaj naj ne zgodi s raio nnaetnost^e, z nn$« epero. na katero etno vaako leto beli non>sni. če nam valed tako naravnost nevorjstss lahkomiselnosti s^^^rJ onomo gledstliČe Zabtevemo ne.]str>i!e sad-7*rBtv In taki lahkomiselnosti primerna odredbe. — g Avtoanebilne »veno no Sloveniji. Na Se eitatelje onozarlams na ln-serat Automobilne prometne d. d.< v Ljubliani glede subskripr!?* delnie. ki ga prinašamo v dan&injl številki. >Asto?nobIlna svosaetns d1, d« ime ie otvorjrnlk n kaj prog v Sloveniji in Prokmurfu, nekatero pa otvori ie rokom rotoSnfe jensmi in bo zlasti: LJubljana—Celje, Dol. Londavor—MuTska Sobota — Petanei — Rad snel — Radgona — Maribor. SJofja T.oka—Selea-nlkl, Novomesto—Preilee. Broilee— R i zel Jako—Podplat. Ker js te podjetfs aa vse neto narodno rosnod^rstvi eminentno va*noMi. in to zlesti t krn|lb, kjer nrimanikuio z>1»rni*k1h zv*z, je pričskovsti. da bodo zlasti n-Sl trgovski In incbistrlfskl krotri rrirlno eernli se t^h delnlesh (s tsk-> omogočili družbi, da svoj začrtani delokrog se mno- 1 ga izdatneje razširi. lav^kih strok v Julijski Benečiji I^te konference so imeli tudi zastopniki delavskih zbornic iz vseh važnejših krajev Primorla. — Trst, .30. septembra. Snočl ob 21. Je b'Ia ur xV«'a splošna stavka, želecnlčeiji in rxrštnf uslužl>cncl so Jz-iavlll solidarnost z Izprtlm d?!avstV4,m. Splošno poudarjajo, da so ladjedelnice delavstvo irole. ker skušalo na ta način doseči 20% zničame delavskib mezd. Do danes ni prišlo še do nikakih KAKO SC GODI SLOVENCEM NA KOROŠKrAl? — Velikoree, L oktobra. Dne ?. oktobra bo v Velikovcu sodnijska obravnava, ker Je denutaciia sloven-sklh 2upljanov žla k svojemu nemškemu f^pnJitu In ira prosila, oziroma ra-htevr'a. naj v So»i dooo uči ki v cerkvi pridir1 j t^r spoved-.'s v jeziku ljudstva, t. j. v s'ovssis-fem jeziku. To je bilo na Rudi 28. avguste t. 1. Popolnoma mirno in dostojno so predložili svoji s zahteve in v ničemer se niso DrC5:rešili proti postavi. Zahtevali so s*mo svojo pravico, ki jim je zajamčen? po nrrovnj oogodbi.. Le ko so od-uaia'i. |ib je dekla nrbni'ila z ^marseh hinaus« in so ji nekatere zaslužene povedali, pa vendar dostojno. Zdaj so klicani pred sodišje. a Imaio zavest, da niso ničesar zakrivili in so se zavzel! samo za svojo pravico. FORMALNA DEMISIJA PAŠI* ČE VE GA KABINETA. — Beograd, !. okt. Ozv.) Glav* n? odbor radikalne stranke je na včcra'.x7:ii popoldanski scii obšir» no razpravljal o poc*ianiib z čzmo* krati g:ecle sestave vladnega delov« ne?,a prostraina, Delegat L;uba Jo* v a n o v i ćć jo poročal o poteku pogajanj z demoTrrati. Pogaiania se vodijo poj navedi^ih glavnega odbo« m. Pri tel priliki clnvni odbor na^lasil staHSee, da ?e mora speraz^ rm z r'cmnkrati na vsak pe.č:n vr '* ?ati, da se za državo izvedejo vsi naimiineiši zakoni. Predvsem r**\ se čimpre;e rešiio zskoni: vclilrd ze.'kcn, zakon o razdellivi adminl* strativnlh oMasti, rekon o proraču* nu, uradniški »?.^-on !*i zakon o cen« frslnj nprsvi itd. Odbor ie trdi raz« previjal o vnrs.Šr.ni'j državnih tai« -iT:ov. Povdarialo se je rs^delifve* no načelo, da bodi radikalnemu mi« nistru pridr'-'en t^inik demok-at in narobe. — živahna in cTfl^a debeta fe bila o rnzdrlitvl rortfeHev. Glav* ni odbor ?e skiemil, da re5i to vr>ra« §r5T?'e ocebrto tf. Nikoli Pasič notom rcvovorcv z demokrati. — G-. meni v glavno prog"3. -----------------t . Glavni urednik: Ra<=to Pustoslem^ek. Odgovorni urednik: Ivan Podržaj. PREKLIC. Podpisana aloboko obžaluievs^ da sva v nedeljo, dne 23. septeav bra 1921, na cesti o priliki, ko svai v družbi z drugimi nemžko pesmi pela, gospoda Mirko Kosa, rudnll ške^a kanceliata v Trbovljah, rut njegovo posvarilo tnko nepremiss' ljeno in popolnoma neosnovano razžalila. Preklicujeva to tem potom in prosiva gospoda Kosa, da nama odpusti, ter sc mu hkraru roš plo zahvsliuieva, da se zadovolji:ie! s pričujočim preklicom in da ne Taja konsekvenc, ki bi imele zs na* iti zle posledice. Obenem so zav&e zeva placr.ti za sokoiski dom v Tra bovljah skupaj 500 K. Trbovlje. 28. sept. 1021. Mina Vviegele, Jod? Yvr:e#ei©. soproga. rudniški uradni^ Prodajalka starrji3 in dobra m^č, sp sprejme v trgovino mc.*anr?a b'aga Anion V^r-bief Sevnica ob Savi 6999 Dobrega hrojašhna pomočnilig sprejrar lakol aTojz Lombar, Sp. 5!IUi^ Celovška c-sta 95, 704'J Proda se fina švicarska zlata ura (Schaff* bausen) ter nova moška 14 kar. zlata ura. Kavarna Škofja ul. 12, Ljubljana. 7026 Kupim cnoaruZ;ni'Ko hišo (vilo) z velikim vrtom aH majhnim po-ett^ rm. Pogoji: proita stanovanje tekom rar metreev. Natančie pismene ponudbe do 15. oktobra 1921 na an. za^. Drago Bcseljak Jc dru^, ljubi ana, Sodia ullea 5. 70Jt C!1 Jtišnik cen, po§ten. za večje poslopje v Ljubljani, se sprejme takoj. Plača po dogovoru. Pismene ponudbe pod .Pošten 7027" na upravo Slov. Naroda. 7027 Letašnli večerni tečaji ■odernlh Jei'kov: srbohrvaščine, fran* eoSOine, laJ'ine v poslopju učiteljišča^ Re5ijeva cesta, ae prIČno v for.ede'jek, dne 3. oktobra, Ot nriji se s srbohrvi-ič no v ronede'iek ob 6. url zvečer. V lorek pričetek fnnc< Ičlne, v petek prt« Čete'< u*čine. Vpisovanje in vse podiob-aisti pri šolskem s;ugi 7031 ali kabinet, ča mogi če s posebnim vko-dom. išče gospodična v državni služI* za takoj a'i pozneje. Da kot a.iftado premojr. Ponudb? pod .Premog 7033* na upravo Slov. Naroda. 7033 G s^rarT .SLOVENSKI NAROEr\ dllt T. 6TOnra mi: STev. 25TI Hiša : vefilaai sadnim in zelenjadrrlm vrtorn v; Laikom pri Olja se takoj proda. Po-ila pri g. Albert« Medvtaek. Celje, 17. vni trg 7045 befT Uradnik kdaj nilofbea kot vodja žag?. Verziran k lesni široki veSc vseh biaarniffklh tel, slovenskega, nemškega in italijanskega jeaTka, aeil premem* rj službo. Eenjene ponodbe pod fSuUno/7043" i uprav. Slov. Naroda. 7043 penitna ponudba! pateJJiea viftje soli, z dobrimi dohodki, prijetno zunanjostjo, želi se v svrho fe-p:fVe iemaufrl i akademsko naobrale-nf» gospodom 80—45 let. Ponudbe pod »SpacatveoLk 7041" na npr. Slov. Kar. 7041 Po ceni se proda: kredenca i erao marmornato ploščo, mi-pcA Z ogledalom, 2 omari za obleko, svetilka {luster), kredenca za kuhinjo, £ shMa aa kuhinjo, omara za kuhinjo, stMaio za knfige, mizica za sobo. Po-\; Sodna ulica 6, L nadatr. deano. 7008 feurtftSega ključavničarskega pemočnlka fc©t pomagaj pri montaži. Tovarna za |tj>enko na JCollčevem pri Domžalah. * k t 7007 OađaOtl ■ '-' Klavir tfUrak) ohranjen, se ceno proda. Naslov pove oprava Slov. Naroda. 7032 Fpodasti S dve navadni postelfi s pereanicam! ter dve kompletni, skoro novi etroSki postelj id. Naslov pove uprava SI. Naroda. "aCabsolventtnja trgovskega tečaja flče maata praktikan-ftnje v pisarni kakega podjetja ali trgovine. Gre tudi na deželo. Poeoj: hrana in stanovanje, Ponodbe pod »f. b. 7012" na opravo Slov. Naroda. 7012 Kdo posodi 5000 K proti tedenskemu odplačevanju I0*ft. Naslov pove uprava SI Naroda. 7011 HafarUrefi« aJoveiiika plnkorskii m iiintsko delavnica ITAK BUCBU, Dtumaka ona. te, se priporoča. jivaSttov točna cene 1230 Bij pouki». m spretni ssarefM mod, ter enega izobf. krepkega vajenca sprejme trgovina z Mesnnao Bresalk A Mtach, Ljublfane Cankarjevo naerafje 5t. 1. 6918 kupuje star baker, svinec in cin, cinaste krožnike, vrče idr. BSa&s Wetss, prvi ljubljanski bakro-koUar, Novi Vodraat 189. 7010 Cigaretni .Abadie* in .Samum ter stročnice »Sa-miim" it 2 oddaja po znatno zniisnl ceni — dokler traja zaloga — trgovina Avgust Čadei, Ljubljana. Kotodvcrska ulica 35. 700» + sorodnikom, Potrtim srcem naznanjamo vsem prijateljem in znancem žalostno vest da je nas ljubi soprog* nepozabni oče> fcrat in stric, gospod bi Isn avtoila dobro Idoca po 4 tone PH 36 — 40; se proda za ceno K a d&OOO. — Jo-.S. avto delavnica, Tržaška ee-s\a Maribor. 70S° M imjffl PonstDiki: 6 za veliko delo, 4 za telovnike, 4 za hlače, se sprejmejo v Kragujevcu. Plača 7 a sako od komada K 350. za telovnik K 13). za hlače K 120. Delo stalno, nastop lahko takoj. — Dušan Nikoli«, ICragujevee. 70» se gospodična k trem večjim Otrokom, ki zna nekoliko šivati tn bi pomagala pri lahkem defu. oaudoe pod ,L K. 6oS3* na upravo Slov. Naroda. 6698 išče se™~ gospodična k otroku 6 let Ponudbe ril Dr. HcrHnger, Sisak, gradska bolnica, Hjvaasko, 7037 ažba. posestnih In trgovec v Idriji dne 30. sept. ob lh 6. zvečer v 55. letu v Leonišču po dolgi mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, rnkno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika bo z Leonišča dne 2. oktobra ob V* 5 popoldne na pokopališče k Sv. Križu. Šv. maše zadušnice se bodo služile v župni cerkvi pri Sv. Petru. Iifnbljana — Idrija* dne 1. oktobra 1921. talnjo&i Marija Kobal roj. Terjala, soproga; — ■ "■ N Milko, StaniiO« Sinova; Kari.!a, hčerka. V nedel :o 2. oktobra ob 3. popoldne bo r\z P/cdu v vili Verena pri g. Rikliju đr*L"-£. Prodajalo se bo pohištvo, silite, zrcala, preproge, obleke, šivalni stroj tPfaffov), lestenci, aastorjl in drugo. iN liiplja is Mi to stroko spadajoča dela. 235 771 Lovske puške vseh sistemov, od najfinejših do najnavadnejsih, različno municijo in reparaturo vsakovrstnega orožja kakor tudi niontažo daljnogledov Vam poskrbi Janko Hišic, p nikar v Braajn, puSkarskl strokovni ućitclj ln zastopnik slovensklb pufikarjev v Borovlja!:. (Avstrija). 5731 Sve vrsti ln fine volnene odeje v največji izbiri po tovarniških cenah pri M. Bauer, Zagreb Sliea 30. Tekstilno blagro na debelo. Odeje za zorce pošiljam brzovozno na ogled. 6616 Sosao za preprodAjsloe. stoječe *n prevoana, iMvovrstna Izvedba, vseh velfkosti, najporabnerSe tipe z zaloge, dalje: parni stroji in parni kotil vseb sistemov, opreme za sladkorne tvornice, pivovarne, hladilnice itd. dobavlja Aktien^eseUscbaft tOr Msaclifnenban vor-mals BTand & Lbnillier, Brno, Č«ho-slavrfka. 6S49 strojeva lm tvornico ftSal8or'' ,lffauuiaiia4 v.VestaM uz tvorničke cijene neposredno iz tvornice 111 ocarinjeno ta skla dlita Zagreb nudja ^csobn! odio za Šivaće stro-love na veliko — glavno zastupstvo — Em. Flscher, Zflsreii, JnrSšlćev-a al. 6. Telefon broj 9—98. Doknadni dijelovi stvacih strojeva 1 dv okoti ca te prvorazrednih inozemskft rn-.vmatika na vežtko i malo. fajeT ? r a 111 o oijonlfc. m, $m, Mu w (n vsa golazen mor.-i poginit', ako porabljate moja najbolje prelaku5ena in splošno hvaljena sreeVtva. !«ot proti poHskim m Minim rm*Im K 12, za podgane 15 K; j* aV&as*ae »oaeboo motna vrsta K 2S; tloktvra za srtenleo K 15; uničevalec rcaltov K ie in 25; pra-gekproti mrčosoaa I\ 10 in 25; mazilo proti eJem pri Itadeh K 5^-12; mazilo ra osi pri Mvial 6—12; pra5-k 7.7K uftl v ebtebl In perOn K 10 ln 25; tinktura proti asreeeeaa na sadra in selenfaell (urdtev. rastlln\ Prašsk proti »rarljam K 10. in %. PoM^ po povzetja Zavod za eksport II Jftnfcer, Pearfaiskn ai 3. lagreb IS. PraproalajaScI popust! _ Kolesa Ju* in ^al/cnraS'_ pnevmatika Dnalops, Roltkf»Rorv AqnllUa bo kepi H aa{oeao|o pri \?rdki m lis. i. uaoiu. m m i PRODA K v sredo, 5. okt. ob 9. dopoldne moška, ženska obleka, čevlji, zlatnina hi vte drugia raalienih stvari v eValevI aOlel it. Ž/l. Ravnotam se sprejme dama na ■taaovaaja ta goapod]o na da sprejmem l!ai6|6 koto v barvcf katere izdelam v najmodernejše garniture. Prevzemam tudi vsa popravila v Dicderruaa>aaje. Imam v »alogi vsakovrstno koiuhovino po najnižji ceni. 5 6315 štev. 221. SLOVENSKI NAKOU", anc 2. oktobra in20 Stran 7. Velika zaloga klobukov in slamnikov se dobi pri rane Cerar iovarnar v Stobu **oeta Domiale Prevzemajo se tudi stari klobuki in slamniki v popravilo pri Ko-vačevič i TrSan v Ljubljani, Prešernova ulica št. 5. Špre'emf.ste v sredo in suboto. i ugoslovanska banka d. < Deln. giavn. K 200,000.000— Centrala v Osijeku. Rezerve K 50,000.000 Menjalnica v Ljubljani, Kolodvorska ulica it. 26. Kupuje In pilula devize ia valute naiiiulantnejše. Obrestne vloga na hranilne jgfHHgg in na tabajH rasun no r 'j'*H obraat i mar!. Dr. 1 ačnlk, Je tik a. Današnje strogo znanstveno zdravi enre. Vsak jeifčnlk, ki hoče doma ozdraviti naj kupi to knjigo. V vseli knjigarnah, 48 strani, 9 K. Pozor l Pozor! fotografične plošče Agfa, Veraks, Kračo, papirje, dopisnice, kemikalije in druge potrebščine ima vedno sveže v zalogi drogerija A. £€&NC LlDbliana, Židovska si. Steo. L SaLUsafifte cenik? Ccn2 b^akarsnEne! InMrljnleeni tehničnih proizvodov. Tehnična pisarna dipl. inž. JVI-IosavIjerlca in Popovtca prejšnjih načelnikov Ministrstva isČe zastopništvo slovenskih domačih proizvodov tehnične stroke in sprejema iste tudi v komisijsko prodajo en gros. Kataloge, vzorce in pogoje poslati S&otor- Gospodična vaeatr'n«-.ko izobraženi, se išče k trasi Otrokom-iolarjam. Pran Stupica v LjuHim!. G .*no«vet«W» resta 1. Išče se dobro idoca postilna v naiem ali pa na račun Ponudbe pod .Gostilna 6953" na upravo Slov. Naroda. 6958 Ma prodaj vili podobna hiša s 4 sobami, 4 kuhi njaml (2 sobi in 2 kuhin,t po sklepu kupčije proste), veranda, gogp. poslopje, velk vit, brajde, le o polje. Studenci pri Mariboru, JurČlčera ul. 16. 6922 iliard cSa ulica 57, Beograd. 6996 Pezor! Naznanilo. Pezar i Vljudno naznanjam, da sem si omislil zasnuje drvj motornim fMm ter se tem potom slav. občinstvu najtopleje priporočam. Naročila se sprejemajo na Glincah št. 172 pri Bergant Srečko. V Ljubljani v trafiki Valvazorjev trg št. v Sp. Šiški špec trgovina Ivan Simončič. Berrjant Sračko. L L rc, iiaip i irgaoSaa perila priporoča svilene in jesenske obleke po najnižjih cenah. "ulcarsSe vezenine mino v zalogi. I o w % 13 lil Klel Kako? Le če kuoiš tablico za dobrodelno javno (Seifert) v prav dobrem stanu se ceno proda. Kavarna Slon, Največja zaloga risalnih orodlf lla atrabno« Išče se zobotehniN zmožen popolnoma dela v kavčuku in tekoliko v zlatu. Vstop po mo'nogti takoj. Ponudbe s pogoji in prepisi «pii-ftval je vpns-ati na Dr. Alojzij Praun-•ela, zobozdravnik, Ljubljana, Mariiin trg 5t. S. F964 Pozor, tvornico i groslsUl Trgovac, koji potuje po cjeloj Jugoslaviji, traži zastupstva, kao cipela t drufOf proizvoda. Naslov; 0873 P. M. B. 1893 S, Lasoe, Slovenlj«. Službe išče mlad gospod, kot skladiščnik, ali v kak pisarni, event. temu kaj sličnega. Vstop takoj. Ponudbe pod .Vesten 6865" na upravo Slov. Naroda. 6855 1! (Holzstabge- webe> IllJlJi za strope in stene Izdelujem z najmodernejšimi stroji ter dobavljam takoj v vsaki mno'ini najceneje Jos. R. Puhy Ljubljana, Građanka at 22. Tclefun 513 Vil. Seqvardt delavnica za precizno mehanfko Lfnblfana, Dalmatinova 5 6849 Zobozdravnik innremrc, Rusko-Polska, aprob*ran tet« 1918 z najbol i mi tprcevall, išče trajno mesto kot asistent v dobri praksi, ozir. asociacijo pri medsebejnem sporazuma Ponudbe dod „Trl!etna praksa 6850" na ndravništvo Slov. Naroda. 68co .a ki se bo vršila v nedeljo, 9. oktobra ob 15. url na Kongresnem trgu. Zraven tega še veliko lepih dobitkov. 7015 Ljubljani, iz prvovstnega materijala vseh vrst in v vsaki množini = nudi - hran m io špi s fifi tli MM priporoča svoje najboljše žitne drože (kvas) po zmerni ceni lakotam se r roda rama turbina 75 HP. parne srkallce, dvnarro in druei strojni deli. Ogleoa se v zsroraj navedeni tovarni. M. Zalokar in sin. 68! 8 I ■ ■ '1 1 ai'lflgf^WsaW^ - -^^^'jgsagg' Strešno Ispenko ima v z.il sH naiceneje Jos. H. PEK L'v&Vantt Iraiailra nI, 3, Tetefon £?8. 99*37°lo Ihe levsnt Co., Zagreb, Dalmatinska ul. 10. Tel. 652. Korespondent obenem kn g »vodja, izvežban v vsev pisarniških ro-llh, z včletro prakso in z dobrimi spričevali išče stalne službe Govori tudi več jezikov. Ponudbe pod »Korespondent m knjigovodja t883" na upiavo Slov. Naroda. 688'-* Proda se hiša sto?-ča ob «l-raini cesH, 10 nvnut od trga in iel. postaje Konj'ce. V hiSI m novo moderno s'anosanje, urejeno ia eno družino, r ripravno za rokodelca ali penzljofiiata. Prtd hišo maj h- n vrtek z v nsko tili. niva okrog če rt ;oha ve-Ika. Stanovao e iz' razrreno. p. :o avljeno za kupca. C rt 40.000 K. Zg a>i:l se jt r.ti g. Pavel K:ulcu, obč. ta nikj ob'ine irg Konjice. 68:0 f03or, tostllnKarll! 'mam le ve']0 množino prav ''obirua štajerskega i rmoikega be e^a vina. Ker mor*m tklad S^e. ker Imam vlro shranjeno, v najkrajšem časi izprazniti, radi te-a dam v no za lastno crno. Franc REMIC, Ljubl:ana, Gosoosvctska, prej Marije Terezij« cesta Jt. 1. 692. Krasna, inuiiAi pn ael.na, 3 m visoka, z nike" n st> SČem, se ta- oj proda. Naslov pri up.a\l Slov. Naroda. M Of*if- s iz e 697i Spreime se na hranu in stancvaT;e deklica ali gospodična, ki obisku e folo najraje z dežele. Naslon pove uprava Slov. Narodi. 2000 K nagrade dobi oni, ki preskrbi m rni stranki brez otrok *iar.cv*nie iz ene s"Le ter kuhinjo i d trat-o kleti v sredini mesta ali v bliž nI Sv Petra Ponudbe pod »Mire* dom t930" na upravo Si. Naroda. 693* Prvovrstni pisarniški vo3]a so i&5e> Pogoj: samostojen bi-lancist, veŠČ enega slovanskega jezika, nemščine in po mogočnosti italijanščine. Samo samostojne moči do 40 let starosti naj pošljejo ponudbe s prepisom spričeval in navedbo referenc ivrdkl „T&esna" ćraiba za ŽZV3Z taesa, Maribor. 6912 (Suv/. arab, bal belien) Tho L Ev'AN i1 CO JufTOslavlfa d. d. SaORSB, D^lmailnskalO Tclef. 6 — 52. I rsoucl, nsidlm Uam žitno - slatino kavo no na|n žjib dn-vnib cenah. J. Rojo( Moste - L obijana, elektncao Izde* lovaaje titaa • sladne kave. 5573 Mcmobllna oronistna d. d. v Liubliani. B ■ 111 a ^ u i i ■ Kil Ministrstvo trgovine in industrije je dovolilo podpisanim bančnim zavodom z odlokom z dne 30. decembra 1920 št. 10.148/20 ustanovitev delniške družbe pod imenom ..Avtoir.ob^nst protestna d. d." s sedežem v Ljubljani, ki ima predvsem namen vzdrževati avtomobilni promet križem S!oveni,e. Družba je ustanovljena z osnovno delniško glavnico 2,000.000 K, ki se sme s sklepom občnega zbora zvišati na 10 milijonov kron. Pri tem je stavilo omenjeno ministrstvo pogoj, da je z ozirom na občno koristnost podjetja dati delniško glavnico v javno subskripcijo. V smislu tega odloka oddajamo v javno subskripcijo noiitin ta E^lsECčerneie urejena prva tovarna te vrste v Jugoslaviji mM @ A (Dolenjsko). i: Provses&aio se tuđi stare pile v novo nastani©, Cene zmerne. Izvršitev točna. Slav. občinstvu vljudno naznanjam, da sem kupnim potom predel stnroznano frsoulio M. iontfi, M- nun trj 3, IDAH ZELEZH1RAR ter jo bodem pod tvrdko vodil v istem obsegu. Potrudil se bodem s solidnimi cenami pridobiti si naklonjenost slav. občinstva. Sisana zaloga za vso Jugoslavijo medsega čaaomisa favorit" ter vseh krojev osiane neizpremenjeno dalje. Priporočam se za cenj. obisk. Evaa Železsikar bivši trgovec v Idriji. I! iS 1 TcCci&n iS^v. iM. tu knnzervfra^ c z lepenko k'itrb streh, P5fa!t, katra-. Ic^m rement, k*i lolej (najcenejii ■ ?r,>o inej). watpoof za izsnševpnjp elaine?a 7idovjn in izolirani pra*1 1 '*gi. z?dn« in s*re5no opeko, apno, cment «n fi-vr* stsvb. p« tr b- ne dobavi a Lr»:fefJ»nsk» ko-|5 rne"olj»ffna drrifcra, LJaKltJeMtSp j I ....................______.........................________ • I ' LiSri BliHffEiir a Ei!l MrsrbinsufsilrfJt b. Sssffbnnl i. r?.. b. H. LicMsnsgn bel W?is, 0. Oastr. &poo!a!Ite%ei ztr&l 22i o -olcaralce ter kompletne oprem« zn opekarnice in tvornice za jltaiasta b!ago, in komplcln* ■ a Drave za napravljen je gramoza in perka, tr£ arrstsfHc a s&ffne SOTlfiR p» Izrednih peisiJiSv. pospefiaie t&K^ aMdiefiJ. iZOTlaie ne tmutu* Irnkciia Mmiummto^ od dna v!ose do dne dviga. |wC-- 4Mi sr'-ti armtr »•S** „SLOVENSKI NAROD*, dne 2» ok* poiabite obiskalT našo w