POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
UPR,
,VE(
LJUBLJANSKEM
OSMRTNICE IN DRUGENUINOSTI SPREJEMA DO 14. URE . SPISE OBJAVLJAMO SAMO ENKRAT VLJUiTlJA^KEMAUMARIBO^KEJvI LISTU. ZATO NAJ SE ROKOPISI ODPOŠILJAJO SAMO NA ENO UREDNIŠTVO. BODISI NA UREDNIŠTVO -VEČERNIKA" V LJUBLJANI ALI V MARIBORU • LIST IZHAJA OB DELAVNIKIH PO PRIHODU MARIBORSKEGA BRZOVLAKA
LJUBLJANSKI
DNEVNIK
VEČERNIK
LETO 1.	Uredništvo in uprava v Frančiškanski ulici št. 6 Telefon 41-77	LJUBLJANA, 11. decembra 1939	NAROČNINA: Ljubljanski „Večernik“ prejeman skupaj z mariborskim stane mesečno 16*— din	ŠTEV. 7
Finci odgnali 200.000 severnih jelenov
Finske čete se junaško branijo ter so na severu odgnale s fronte severne jelene, da onemogočijo preskrbo sovjetskih čet s svežim mesom. Sovjeti še šotorov nimajo
Sovjeti zahtevajo estonsko pomoč
LONDON, 11. dec. Reuter. Po davi dospelih poročilih nevtralnih opazovalcev, je položaj finske vojske v karelij-ski ožini zelo dober. Finske čete so dobro preskrbljene za utrjenimi okopi »Mannerheimove črte«, ki je zgrajena 30 do 40 km od meje. Finsko mesto Viilpuri je še 40 km oddaljeno od Mannerheimove črte. Sovjetske čete pred črto trpijo veliko pomanjkanje hrane ter nimajo niti šatorov, marveč spijo kar na prostem ob tabornih ognjih. Fin-
ci so na severu tudi odgnali nad 200.000 severnih jelenov, da ne bi padli ruski vojski v roke. Tako so sovjetom onemogočili vsako aprovizacijo s svežim mesom. Napredovanje sovjetskih čet pred Manne,rheimovo črto je silno težavno, ker so jezera zamrzla ter so po ledu tanki ne morejo kretati. Vsa pokrajina je pokrita z debelimi gozdovi, ki so tako' razsežni, da se pešec, ki ne pozna pokrajine, sploh ne more orientirati. Nekaj slabih cest pa je miniranih.
Velike sovjetske Izgube pri napadih na Petsamo
OSLO, 11. decembra. I lavas. Sovjetski bombniki so na severu Finske bombardirali finsko mesto Haukilampi, vendar je večina bomb padla v gozdove. Fo finskih ugotovitvah znašajo sovjetske izgube pri napadih na Petsamo 500 mrtvih in več sto ujetnikov. Finske izgube so neznatne. Finske čete stalno iz
zased napadajo sovjete in jih zadržujejo pri prodiranju. Morala finske vojske je odlična. Velike uspehe dosegajo smučarski oddelki. Močni oddelki so napadli sovjetske oddelke južno od Semijarvija in so zajeli večje število ruskih vojakov.
Angleži o graditvi nemških podmornic
LONDON, 11. dec. Reuter: Ministrstvo za informacije sporoča naslednje: krogi okoli angleške admiralitete v Londonu so prepričani, da Nemčija ne more hitreje graditi svoje podmornice, kakor pa jih zdaj zgublja. 2 do 4 na teden). Ni podatkov' niti o kakšnih nemških proiračunih, a list »Deutsche Allge-meme Zeitung« trdi, da bo v kratkem prekoračena ona kapaciteta gradnje, ki je bila dosežena 1917. leta. Po podatkih, s katerimi razpolagajo, je proizvodnja nemških podmornic leta 1917. znašala
povprečno 7 do 10 podmornic na mesec, ali približno 2 na teden. V Londonu so prepričani, da Nemčija ne more zgraditi niti toliko podmornic, ker nima potrebnega materiala in tudi ne kvalificiranih delovnih moči.
UNIČENA ANGLEŠKA LADJA
LONDON, 11. dec. Reuter. Mornariško ministrstvo sporoča, da je včeraj popoldne zadela ladja »Rey of hope« na mino in se potopila. Štiri mornarji so bili mrtvi, 5 pa jih pogrešajo.
Nemško poročilo
BERLIN, 11. dec. DNB. Vrhovno poveljstvo sporoča: Ob Mozeli je bilo mestoma topmiško delovanje, sicer pa je potekel dan na zapadnem bojišču mirno. V zahodnem delu Rokavskcga preliva sta bili potopljeni dve britanski tankovski! ladji za prevoz petroleja s skupno 18.000 tonami.
TURŠKI TISKOVNI URAD
V	BERLINU
ANKARA, 11. decembra. AA. Štefani: Turšjka vlada je ^klenila pri svojem veleposlaništvu v Berlinu ustanoviti tiskovni oddelek. Ta turški tiskovni urad bo imel nalogo delati za zboljšanje od-nošajev med Nemčijo in Turčijo.
Sovjetsko vojno poročilo
MOSKVA, 11, dec, Tas. Poveljstvo leningrajskega vojaškega okrožja je opoldne sporočilo: Sovjetske čete so na dan 10. decembra na vseh bojiščih napredovale za 5 do 7 km. V smeri Uthe
smo zasedli mestece Kuolojarvi, v smeri Porosozero mestece Johonala, na jugu Karelijske ožine vasi Boroehino in Kirkumuolaa. Zaradi' slabega vremena so bili samo izvidniški poleti.
Vrsta /e na Švedstei
LONDON, 11. dec. »News Chroni-clc« poroča dobro obveščenih virov v Londonu, da foodo prihodnji', dnevi odločili usodo švedske. Časopis dvomi, da bi Švedska vlada mogla še dolgo na splošno željo ljudstva na Švedskem oklevati z bojem proti Sovjetski Rusiji. Švedi so prepričani, da bo v primeru finskega poraza, prišla vrsta nanjo in
v tem smislu oni smatrajo Finsko kot prvo obrambno črto za Švedsko. Zato Je Finski tudi treba dati vso podporo.
Socialistični »News Chroniclc« oBjavlja tudi uvodnik o istem vprašanju in v njem poziva Švedsko in Norveško naj spremenita svojo politiko, naj se odrečeta nevtralnosti in istočasno skupno pomagata Finski'.
LONDON, 11. dec. News Chronicle« j sko-estonska pogodba o medsebojni po-
trdi, da je Sovjetska Rusija zahtevala od Estonije zvajanje pogodbe o med-sebojn pomoči in da podpre sovjete v vojni s Filmsko. Kakor je znano, sovjet-
moči vsebuje določbo, po kateri sta obe državi dolžni druga djrugi v primeru vojne pomagati.
Španski glas proti društvu narodov
MADRID, 11. dec. DNB. List »Infor-mationes« piše o sestanku Društva narodov ter meni, da ima ta sestanek v Ženevi lahko samo še ta namen, da še enkrat dokaže, da je Društvo narodov nesposobno za reševanje sporov med
državami. Svet DN je po mnenju član-karja od začetka svojega obstoja samo slabšal položaj v Evropi, namesto da bi ga popravljal. Z ženevsko ligo vred se je zrušil tudi občutek mednarodne solidarnosti.
BOMBE NA NEMŠKI LADJI
RIGA, 11. dec. AA. Štefani: Na nemški ladji »Sierra Cordoba«, ki je včeraj s 1300 nemškimi izseljenci odplula iz Letonije v Nemčijo, so našli tri bombe. Zaradi tega se je ladja takoj vrnila v Rigo, kjer so Ietonske oblasti uvedle
preiskavo. Podrobnosti te afere še niso znane. Ladja bo šele danes odplula spet v Nemčijo.
NOBENIH DOGODKOV
PARIZ, 11. dec. A A. Vojno poročilo od 11. decembra zjutraj se glasi: Nobenih novih dogodkov.
Potovanje Nj. Vel. kraljice Marije v Švico
BEOGRAD, 11. dec. AA. Nj. Vel. kraljica Marija je snoči ob 22. odpotovala v Švico na pregled k zdravniku, ki jo je bil operiral. Na topčiderski postaji so se od nje poslovili Nj. Vel. kralj, Nj. kr. Vis. knez namestnik in kneginja Olga, dvorne dame ter uprava dvora.
V Zagrebu red in mir
ZAGREB, 11. dec. Avala. Kabinet bana je danes dopoldne službeno objavil: Zaradi netočnih vesti o velikih spopadih, ki naj bi včeraj bili v Zagrebu, sc ugotavlja, da so vse vesti izmišljene. Res je, da je zaradi prepovedi nekega delavskega zborovanja prišlo do neznatnih demonstracij, ki jih je policija preprečila brez vsakršnih incidentov. Intervencijo policije v mestu niso opazili in zaradi tega ni niti mogoče oceniti značaja te demonstracije. Kakor včeraj, tako vlada tudi danes v Zagrebu popoln mir in red.
Blagoslovitev vojaške grobnice
K pietetni slavnosti na pokopališču pri Sv. Križu se je zbralo včeraj dopoldne nad 2000 ljudi. Cast vojnim žrtvam so izkazali odlični predstavniki oblasti in javnosti, med njimi zastopnik vojnega ministra general Glišič, komandant dravske divizije general Stefanovič, njegov pomočnik general Janež, ban dr. Natlačen, župan dr. Adlešič, škof dr. Rožman, zastopnik pravosodnega ministra načelnik Popovič, francoski konzul Rem-merand, nemški konzul dr. Brosch, belgijski dr. Dular, v imenu italijanskega konzula tajnik konzulata in drugi. Številno so bili zastopani aktivni in rezervni oficirji, vojni dobrovoljci, koroški borci, invalidi. Narodna odbrana, četniki, strelci in ženske organizacije.
Grobnico je blagoslovil škof dr. Rožman svečeniki drugih veroizpovedi so opravili molitve, igrala je vojaška godba, peli pa so pevci Hubadove župe. Pretresljiva slovesnost je bila iskrena zaobljuba: S čaščenjem spomina vojnih žrtev hočemo bit£ vredni svobode.
Pošte so prislužile državi nad 170 milijonov v enem letu
Pri velikem porastu poslovanja se položaj poštnih uslužbevcev
ne zboljšuje
Poštno ministrstvo je izdalo te dni poslovno poročilo in statistiko pošt, brzojavov in telefonov za leto 1938. Če primerjamo to statistiko s pregledi prejšnjih let, vidimo, da opravljajo naše pošte od leta do leta večje delo. Z naraščanjem prometa se dvigajo seveda tudi dohodki, ki so dali lani 171,290.520 dinarjev čistega. Napredek je velik, a če bi se naši poštni službi vsa leta posvečalo potrebno pozornost, bi bil še dosti večji. Poštno ministrstvo je imelo lani 3983 pošt, 2156 brzojavnih, 1540 telefonskih ter 4 radijske urade ali postaje. Po žicah naših brzojavov je šlo lani 3,573.789 brzojavov in razen lokalnih je bilo 277,131.256 telef. razgovorov.
Ko statistični podatki stalno izkazujejo napredke in razširitve službe, ne najdemo v položaju usužbencev nobenih napredkov. Pri vseh poštnih usta-
novah je bilo zaposlenih 15.240 uslužbencev. Napredovalo je samo 513 uradnikov, 327 zvaničnikov in 525 služite-ljev. Umrlo jih je med letom 90, bolnikov pa je bilo med poštnimi uslužbenci 5470. Bilo jih je 515 več kakor prejšnje leto, kar pade gotovo na račun prenaporne službe. Med bolniki je največ jetičnih — 718. Svoj letni dopust je moglo izrabiti samo 6985 uslužbencev.
Ce bi imelo poštno ministrstvo večjo proračunsko samostojnost, bii bila dana možnost za boljši napredek in izpolnitev službe ter tudi za zboljšanje položaja uslužbencev. Največji del poštnih dohodkov pa gre za kritje splošnih državnih izdatkov namesto, da bi se uporabil za izpopolnitev službe. Vprašanje finančne samostojnosti poštnih ustanov je važno vprašanje splošnosti in javnih interesov.
Stran 2.
»V e č e r n i k«
V	Ljubija n. i, 11. decembra 1939.
Priprava Ljubljane na vojne nevarnosti
Stroga disciplina in iskrena vzajemnost sta prva pogoja uspešne samoobrambe
Ljubljana, 11. decembra.
Živimo v času, ko morajo biti vse države pripravljene na morebitne za-pletljaje, ker se sicer lahko zgodi, da jih prehite dogodki in jih najdejo popolnoma nepripravljene. Naša država je za zdaj še tako srečna, da ni neposredno udeležena v vojni vihri, s čemer pa še nikakor ni rečeno, da se lahko vdajamo brezskrbnosti. Tudi mi se moramo pripravljati zdaj, ko je še čas, kajti nihče ne ve, kaj se bo zgodilo jutri ali pojutrišnjem. Pri nas se že dalje časa vrše primerne priprave za najnujnejšo zaščito prebivalstva, da pa bodo ljudje o vsem dobro poučeni, je mestno poglavarstvo sklicalo za danes dopoldne na magistratu sestanek zastopnikov tiska, da jih seznani z dozdaj izvršenim delom in načrti za bodočnost, kar so tolmačili razni referenti.
Župan dr. Adlešič je pozdravil novinarje in je naprosil dnevni tisk, da bi aktivno sodeloval pri delu, ki zadeva pasivno zaščito prebivalstva pred zračnimi napadi, preskrbo rezervne hrane ter pobijanje draginje in brezvestne špekulacije na področju mesta Ljubljane. Nato so referenti poročali.
Mestni komisar g. Grasselli je poročal o zaščitnem uradu. Delo, ki ga mora ta odsek opraviti, je ogromno, manjkajo pa zazdaj še potrebni krediti. Za prvo silo je mestni svet odobril 2 milijona dinarjev iz rednega proračuna. Ta denar se bo porabil za gradnjo zaklonišč, za podpore, propagando in tečaje. Točen proračun o vseh potrebah zaščite še ni sestavljen, ker finančni odbor o tem še ni razpravljal. Proračun pa predvideva približno 63 milijonov dinarjev, pri čemer je vštet prispevek države in banovine. Ustanovljeni so bili potrebni odbori, ki bodo v podrobnosti izvršili vse delo. Od pododdelkov že posluje oni za zaščito dece. Za pasivno obrambo bodo ustanovljene in se že ustanavljajo razne ekipe, ki jih bo treba izvežfoati, pri čemer je seveda v prvi vrsti potrebno, da tudi prebivalstvo sodeluje z vsem razumevanjem in pokaže potrebo discipline. Prva vaja ekip za zaščito pred napadom iz zraka bo v nedeljo, 17. t. m., ob 14. Alarmiranja ne bo vse dotlej, dokler ne bo zgrajenih dovolj zaklonišč in kupljene posebne alarmne naprave. Vaja za zatemnitev bo v ponedeljek, 18. t. m., od 20. do 22. ure in jo bodo izvedli z vso resnostjo in strogostjo. To je potrebno, ker je za Ljubljano v primeru vojne predvidena trajna popolna zatemnitev.
Za zaščitno službo 28.000, za izselitev pa nad 30.000 oseb
Dr. Vogelnik je poročal o splošnih zadevah in propagandi. Za službo pri pasivni zaščiti so predvidevani vsi moški od 17. do 49. leta, ki so stalno nesposobni za vojaško službo, dalje vsi nad 50 let stari, ki so za tako delo sposobni in končno ženske od 17. do 49. leta. V Ljubljani pride za to službo v poštev 28.000 ljudi, od tega 80 % žensk, 2600 stalno nesposobnih moških bodo že v januarju poklicali na zdravniške preglede in jih dodelili ekipam, na kar se bodo takoj začele vežbe. Žensk zazdaj ne bodo klicali. Za pouk prebivalstva bo banovina izdala brošurico z vsemi navodili.
Načelnik odseka za kemično sanitet-sko službo, mestni fizik dr. M. Rus je nato poročal o svojem področju. Delo je že dobro organizirano. Začetni stro-
Šef odseka za evakuacijo, pisarn, ravnatelj Šebenik je novinarje seznanil z dosedanjim delom glede oddaljenja prebivalstva iz mesta v primeru potrebe. Med 84.000 prebivalci Ljubljane je 60.000 takih, ki so na vprašalnih polah odgovorili, da ne vedo, kam bi se izselili, med njimi pa je 10.000 vojaških obveznikov. Mnogo je predvidenih za službo v ekipah in je zato 30 do 32.000 ški so ipredvidcni na 2 milijona din.
oseb, ki jih bo morala evakuirati mestna občina. Oddaljitev sicer ne pride toliko
v	poštev, ker je Ljubljana preblizu meje in se bo moralo prebivalstvo posluževati zaklonišč. Sploh streme oblasti pri nas za tem, da se ljudje ne izselijo iz mesta oziroma, da se podajo le v najbližje sektorje, oddaljene 5 do 10 km od mesta. Izselitev naj se po možnosti čim bolj opusti, zato pa naj bo čim več zaklonišč. Zato je najbolje, da ostane v Ljubljani čim več prebivalstva, ki pa si mora seveda oskrbeti potrebna zaklonišča v svojih hišah.
Referentka za zaščito otrok gdč. Z. Pirnatova je naznanila: Šolski otroci se bodo izselili vsi. Vse delo prevzamejo šolski odbori. Vrše se tečaji za nadzorstvo otrok, za kuhinjo in za šivanje. Za delo na polju zaščite otrok se je že priglasilo 800 prostovoljcev. Za prehrano otrok bo potrebnih mesečno 2 milijona dinarjev. Uradi bodo izselili 12.200 otrok, 4000 pa starši.
Nadsvetnik inž. Mačkovšek je poročal o tehnični zaščiti. Pri delu sodelujejo vsi oddelki gradbenega urada. Pri gradnji zaklonišč je treba vedeti, da morajo biti varna pred zračnim pritiskom, ruševinami in direktnim učinkom izstrelkov obrambnega orožja in bomb. Skušnje so pokazale, da so kleti naj-
boljša zaklonišča. Zidarske mojstre in sorodne stroke so v posebnih tečajih seznanili z načini gradnje zaklonišč in lahko postrežejo interesentom z načrti in proračuni stroškov. Večji obrti in industrijska podjetja bodo za svoje name-ščenstvo sama morala zgraditi zaklonišča, enako novogradnje in vsi hišni posestniki, kjer so vsaj 3 stranke oziroma stanuje v hiši 15 oseb. Za graditev kletnih zaklonišč pride v Ljubljani v poštev približno 3300 hiš. V svrho pocenitve gradbenih del je gradbeni urad namesto štirikratne predpisal dvakratno varnost gradbenega materiala. Za pomožno službo je predvidenih 14 tehničnih ekip, velika podjetja pa bodo morala imeti lastne ekipe. Storjeno je vse potrebno, da bo v mestu dovolj vode. Organizirana je posebna gasilska služba, vsaka hiša pa bo morala imeti še svojega posebnega vodovodnega funkcionarja, ki bo stopil v akcijo takoj, čim bi zažigalna bomba zadela hišo. Zato je potrebno, da se že zdaj organizira hišno gasilstvo, ker gasilci ne bodo mogli biti povsod. Glede zaklonišč moramo opozoriti, da je napačna domneva, da bo mesto zgradilo zaklonišča za vse prebivalstvo. Zaklonišča, ki jih grade ali jih bodo zgradili, so namenjena le za poulične pa-sante.
Manifestacija za žensko volilno pravico
Borba za politične pravice žena pomeni borbo za svobodo
in enakost
Včeraj so tudi v Ljubljani žene terjale volilno pravico. Dvorana Delavske zbornice že dolgo ni videla tako dobro obiskanega in idejno složnega zborovanja. Zbrane so bile žene vseh slojev, v znamenju solidarnosti so se zborovanja udeležili tudi možje, prav številno pa je bila zastopana mladina.
Zborovanju je predsedovala predsednica ljubljanske sekcije Jugoslovanske ženske zveze ga. Engelmanova, ki je orisala zgodovino ženskega pokreta za politične pravice. Žensko volilno pravico so pri nas zahtevale učiteljice že leta 1902. in v raznih predvojnih listih in revijah se je naše ženstvo borilo za enakopravnost z moškimi.
Znana pisateljica in vzgojiteljica Angela Vodetova je temeljito odgovarjala na vprašanje: zakaj zahtevajo žene sodelovanje v samoupravnih in zakonodajnih zastopstvih. Enostaven bi bil odgovor: zato, ker so postavljene v življenje, da delajo in trpijo kakor moški. Govornica pa je odgovarjala tudi na vse pomisleke. Naglasila je, da se ženi ne sme odrekati zrelosti za politično življenje. Zavrgla je tudi ugovore, da so žene preveč pod vplivom čustva, proti koncu svojega govora pa se je še bavila I
s pomislekom, da ženi ne pripadajo volilne pravice, ker ji niso naložene vojaške dolžnosti. Opozorila je, da danes ni več med fronto in zaledjem takih razlik kakor nekdaj. Vojna vihra se zliva nad vso deželo in tudi žene niso izvzete pri vojnem delu in trpljenju.
Univ. prof. dr. Boris Furlan je razložil bistvo ženskega pokreta za politične pravice. Človeški odnosi slonijo na osno-
vi	sodelovanja ali pa izkoriščanja. Sodelovanje je pot pravice in enakosti, izkoriščanje pa pot krivice in sile. Borba za politične pravice žena pomeni borbo za demokracijo, za svobodo in enakost.
Govorile so tudi zastopnice intelektualk, kmečkih in delavskih žena ter Zveze gospodinj. Vsi govori so se strinjali z izvajanjem dr. A. Kostiča, ki je oni dan v beograjski »Politiki« o problemu spolov zastavil vprašanje: Ali zaslužijo vsi moški volilno pravico? Ženam je svetoval, naj pri svoji borbi ne dokazujejo samo svojih pravic do volilne pravice, marveč naj dokazujejo, da te pravice mnogi moški ne zaslužijo. Moški delijo volilno pravico, čeprav je mnogi ne zaslužijo. S tega vidika naj vodijo žene svojo borbo in bo pot do uspeha na ta način morda še najkrajša.
Praznik šolstva za trgovski in obrtni naraščaj
30 let slovenske gremijalne trgovske šole in reorganizacije
vajenskih šol
pri vzgoji vsega našega obrtniškega naraščaja. Pred tridesetimi leti je bil namreč v Ljubljani odpravljen večerni pouk na vajenskih šolah.
»Laibacher Zeitung« je kot uradni list že 2. oktobra 1909. objavil razglas, da se na vseh strokovnih nadaljevalni-cah za vse obrti in tudi na splošni na-daljevalnici prične šolsko leto 7. oktobra 1909. in da se bo poučevalo ob nedeljah in četrtkih dopoldne od 8. do 12. ure. Razglas je podpisal za šolski odbor kot načelnik Ivan Hribar.
O odpravi večernega pouka na vajenskih šolah so se razvile po listih in v javnosti debate. Do odprave večernih vajenskih šol je bila sploh težka pot. Deželna vlada dolgo' ni hotela dati dovoljenja in je vso zadevo poslala v rešitev na Dunaj. Tudi dunajska vlada ni do oktobra 1909. dala dovoljenja za
Ljubljana, 11. dec. 1939.
Drevi ob 20. bo v dvorani Trgovskega doma v Gregorčičevi uitici slavnostna akademija v proslavo 30-letnice slovenske gremijalne trgovske šole v Ljubljani. iPrva taka šola je bila v Ljubljani ustanovljena že leta 1834., a je bil pouk na njej nemški vse do leta 1909., čeprav je bilo v Ljubljani že precej narodno zavednih trgovcev. Pred tridesetimi leti so šolo za svoj naraščaj prevzeli slovenski trgovci ter jo preselili iz bivše Mah-rove šole na Ledino'. Sedaj obiskuje šolo dvakrat na teden v popoldanskih urah okrog 250 učencev in učenk. Šola je velikega pomena za vzgojo trgovske mladine, njena zgodovina pa nudi mnogo dokazov žilavosti in odločnosti našega rodu v borbah za narodne pravice.
Jubilej; gremijalne trgovske šole pa nas spominja tudi na velik napredek
spremembo učnega načrta in za odpravo večernega pouka vajenskih šol. Posredovati je morala na Dunaju centrala organizacij mladinskih delavcev.
Zaradi vajenskih šol je bilo 24. oktobra 1909. veliko zborovanje v Narodnem domu, katerega sta se udeležila tudi takratni mestni učitelj' Luka Jelenc in občinski svetnik prof. dr. Pipen-bacher.
Za modernizacijo vajenskih šol se je v imenu učiteljstva odločno zavzel gospod Luka Jelenc in zborovalci so1 stprc-jeli resolucijo proti onim mojstrom, ki so nasprotovali uvedbi dnevnega pouka na vajenskih šolah. V vsej javnosti jc zmagala socialna in napredna struja, pred tridesetimi leti je bil konec večernih vajenskih šol na realki in so bili vajenci razdeljeni .na razne ljudske šole. Tako je jubilej gremijalne trgovske šole združen z jubilejem reorganizacije vajenskih nadaljevalnih šol.
Sestanek mestnih županov
Zaradi draginje po naših mestih, nabave rezervne hrane, ureditve zaklonišč in sploh zaradi vseh vprašanj zaščite prebivalstva v vojni je ljubljanski župan dr. Adlešič kot predsednik slovenske sekcije Zveze mest sklical za jutri v Celju konferenco županov avtonomnih mest, na kateri se bodo posvetovali o vseh vprašanjih vojne aprovizacije in zaščite prebivalstva.
1. Božične počitnice. Prosvetno ministrstvo je odredilo, da bodo božične počitnice za šolsko mladino rimsko-kato-liške in pravoslavne vere od 23. decembra do 10. januarja. — Na univerzi v Ljubljani bodo božične počitnice od 18. decembra do 9. januarja. Predavanja se prično 10. januarja.
1. Kanonik g. Jožef šiška je umrl. Včeraj zgodaj zjutraj je umrl kanonik g. Jožef Šiška, star 78 let. Posvečen je bil 1. 1883. in je imel kot duhovnik same odlične cerkvene službe. Bil je škofijski tajnik, potem ravnatelj škofijske pisarne, kanonik stolnega kapitlja pa je postal 1. 1906. Nekdaj je bil dober pomočnik pok. dr. Kreka, s pok. dr. Šušteršičem pa je ustanovil »Ljudsko posojilnico v Ljubljani. Sodeloval je tudi pri upravi imovine ljubljanske škofije v Gornjem gradu,. Poglreb zaslužnega cerkvenega dostojanstvenika jc bil danes popoldne.
1. Teden vzgojnih večerov za starše priredi ljubljansko Pedagoško društvo na Drž. ljudski šoli na Prulah od 11. do 16. t. m. Vsak večer bodo ob 8. na tej šoli predavanja. Spored celega tedna je naslednji: Ponedeljek, 11. dec.: dr. Šimenčeva: »Skrb za telesno vzgojo otrok.« Torek, 12. dec.: A. Černejeva:	»Vzgojne	napake.« Sreda: R.
Kobilica: »Vzgojno sodelovanje družine in šole.« Četrtek: dr. Gogala: »Spolna vzgoja.« Petek: prof. Čopič: »Narodnostna in državljanska vzgoja.« Sobota: M. Zor: »Vzgoja za družbo.« — Vstop k vsem predavanjem jc prost.
1. Predavanje o astronomiji priredi SPD jutri ob 20. v dvorani Delavske zbornice. Ravnatelj g. Kunaver bo govoril o temi: Planinci in zvezde ter tolmačil svoje predavanje s številnimi diapozitivi.
Cfubljanslco gledališče
Drama. Začetek ob 20. Ponedeljek, 11. decembra: »George Dandin«. Red A. Torek, 12. dec.: Zaprto. Sreda, 13. dec.: »Antigona«. Red B. Četrtek, 14. dec.: »Številka 72«. Izven. Izredno znižane cene od 16 din navzdol. P?tek, 15. dec. ob 15.: »Striček Vanja«. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 16 din navzdol.
Opera. Začetek ob 20. Ponedeljek, 11- decembra: Zaprto. Torek, 12. dec. Zaprto. Sreda, 13. dec.: »Sabska kraljica«- Red Sreda. Gostuje Josip Gostič. ____
B I O S K O P I
Kino Matica: Juarez.
Kino Sloga: Nismo vsi angeli.
Kino Union: Pesem vetru.
Kino Moste: Pesem zlatega zapada. Kino Šiška: Kraljica zraka.
DEŽURNE LEKARNE
Danes: dr. Piccoli, Tyrševa 6, Hočevar, Celovška 62, Gartus, Moste - Zaloška cesta.
Vremenska napoved za jutri: Na zapadu in Primorju toplo. Južni veter, oblačno z malo dežjem ali snegom.
Iadaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Ljubljani. Tiska Učiteljska tiskarna, predstavnik FRANCIS ŠTRUKELJ v Ljubljani. — Oglasi po ccniku. — Rokopisov ne vračamo.
Vtedniitro in uprava: Ljubljana, Frančiškanska uliea 6. — T#lef*o št. 41-77. — Poštni tokovni raiun št. 11.409.