I Posamezna &e«£k \ 1 kroocv l juam? m*#. «■* 4»%s» J cedoljs m rt M. » to-umr/m n.wl»*ij*g» *»» » «WsStio 180 K, peitotno ' S totattetoo (5 k, mngh* { buo»Si po oosoraa. ™ ™ ; ti««*'- _ i kisom. a B'POs®m2i' jtoffinapraarat oba IABOR | ŠvmtaeauL acnsgui l kcooob i vnMn&ro aa^i .tt • 'mm, <4. M, 4» k OTRaV i'***iou ti1*«*. 83*. ■Vii no aajnji * JMifavj S ? a^A»S£ajtt; itn. Ste*. ML*#. Si Ut©: II. Maribor, sreda 19. oktobra 1921, Sievilka: 236. msaam Zborovanje JDS. | Ljubljana, IT. oktobra. Včerajšnji velik; zbor Ju gosto venske demokratske stranke je potrdil to, kar Eo sodili optimisti: stranka je j edinstvena 'ti kon solidirarna. Pogosto je bilo slišati, fia stranki preti razkol. Te vesti so Sirili s_ posebno slastjo ljudje, ki stoje strankinim idejam najbližje, lri so se pa odcepili pod vplivom povojnega političnega kričaštva in krenili za ambicijoznimi -raalkoptentiV Demokratska stranka je trdna. Morda se sleherni voiilec ne strinja s taktiko tega ali onega voditelja, PgiveSsč in Pitamic pr! Trifkoviču, LDU Beograd, 17. oktobra. Na- kjer zahteva avstrijska delegacija raz-mestnik ministrskega predsednika, g. Trif- mejitvene komisije tako mejo, da jo kovič, ie" sprejel včeraj generala Pliveliča absolutno m mogoče odobriti. Uba aels-in dr! Leonido Pitamica, člana na«e ko- gata sta prosila g. ministra, naj se za-misije za razmejitev z Avstrijo. vzame za to, da bo vlada-vedno TIP Beograd, 17. oktobra. General iala »a istem nepopustljivem stališču. p,?™ E inTpit.mir ki sta včerai do- Kolikor ss doznava vi zanesljivega vira, setila ministra Trifkoviča sta porogala jim* Je ^a^/^žihSOT natančno o težkočah, ki so nastale pri vlada odločno branit, stališče naših članov razmejitvi v prvem koroškem odseku, komisije, Nemčija nam izroča vojno brodovfe. LDU Beograd, 17.oktobra. »Riječ* prva partija nemških vojnih ladij, ki jih _ j.. i« nocta rlr^atra ncS^rflna V Boki SLSrf!r u tGga ali onega voditelja, ča iz Beograda, da je druga partija dobi naša država že usidrana ia~ ce sploh lahko govo- , ladif ki nam jih mcra dati Nam- Kotorski. Te vojne ladije se bi nmo o nasnrotnh so lazia nei>o vi tatov! c« hn v Boki taw ai w —v. - . bodo po- S»riv«vaT0tiih “ s,°. la^ia iV i čijsT* koT^vrojno *odškodnino,** odplula* v rabile kot bara na kateri se bo razvijala 1 • Rl. Jstr^n ,’*. Pem°klT naše vode. Ladje vodijo nemški Častniki, dalje naša vojna mornarica ter se bodo d« SS* nVdejahVto “iso °d danes Moštvo jn ..p na§e> Brodovje v prvi vrati uporabljale za vzdrževanje n«J 1« rnarveč 80 ekseerptvečstolet- j b t • iz 6 edinic. (Kakor znano, je obrežne varnostne službe na naži obali, nega kulturnega m socialnega programa, v še ni in ne bo dobojevan v dogledni dobi. Ob času desorijentacije. demago-?'je in velikih političnih potresov; v dobi, ko ima največjo besedo vprašanje kruha in nujnih eksistenfnih pogojev, so loasam ideje nekaj postranskega, taktika vse. Ge se je tedaj govorilo o razjede-fioiti slov. demokratske stranke, je včerajšnji zbor pokazal, da je stranka f)9P°lnoma konsolidira in da koncentrira ljudi, ki vedo, kaj hočejo, česar o Marsikateri stranki, ki spretneje operira * demagoško politiko, ni mogoče* trditi. v Beogradu se vrši koncem tega me-aeea ustanovni zbor centralne demokratske stranke za celo državo. Zbrali se 1Jodo delegati iz vseh pokrajin in izvolili ®notno vodstvo. Ta zbor bo ustalil, nore& deloma revidiral strankin pro-*’r*ai in taktiko. Tako enotno, osredo-oceno organizacijo je imela doslej samo komunistična partija Jugoslavije. Za ve-1'Ko borbo je potrebno veliko osredo-°cenje sil* S tem bo strankina situacija Očiščena in jugoslov. demokratska stran-l? ?9 bo postavila v isto vrsto z veli-lrQi strankami evropskega zapada. .. včerajšnji zbor je podal odraz poli-‘cnega življenja v Sloveniji. Na demo-latski stranki se je zrcalilo negativno p Pozitivno ,delovanje drugih strank. g c.e^8ednik minister dr. Kukovec je ori-v obrisih akcijo, s katero se stranka uveljavlja na vladi in v podrobnem po-‘ucnem življenju, med nai'odom. Stranka vpIiIta rATiilfafft Rvnifiora Protest mai® antante proti beneški pogodbi. TIP Praga, 18. oktobra. V dobro krogih male antante vlada mnenje, da informiranih krogih se zatrjuje, da bo se s kršenjem trianonske mirovne po-mala antanta napravila pri konferenci godba glede Burške prejudicira tudi veleposlanikov odločne korake ter pro- nadaljna kršenja glede Slovaške, Sedmo* testirala proti sklepom beneške konfet- graške in južnih pokrajin, ki »o pripadle renče, ki je omajala temelje trianonske Jugoslaviji. Mala antanta je pripravljena, mirovne pogodbe ter s tem snloh te- braniti svoje pravice če ti$?a tudi do melje miru v srednji Evropi. V političnih skrajnih mej. '' riir Opasen položaj v!ade v Tirani. TIP Beograd, 18. oktobra. Raz- slej pod poveljstvom vlada v Tiranije mere v Albaniji postajajo od dne do odpadlo ter grozi nevarnost, da bodo te dne bolj opasne. Zapeljano ljudstvo za- čete prešle v sovražni tabor ter napadle čenja izpregledovati, da se bori pravza- Tirano. Vladd v Tirani Se vsled tega prav 7,a interese Italije in njenih pl8čan- obdaja z močnimi oddelki , še poslednjih cev, ki tvorijo sedanjo tiransko vlado, njej zvestih tolp, najetih večinoma z ila-Več tisoč oboroženih čet, ki so bile do- lijanskim denarjem. f0* »abeležiti velike rezultate svojega ela. Njene nasprotnice pač kritizirajo Uspehe, ne morejo jih pa zanikati, eoiokrati so stranka dela, vetvarjanja. elo rodi odpor, zategadelj ni vedno Poljubljeno, simpatično. Spričo številnih hiranj in fraz, ki krožijo med našimi f|asami, ni nobeno čudo, če ne uživa .Pložiiih simpatij oni, ki gre ravno pot ^ « ima pred seboj ideal močne, enot- zadovoljne domovine, fi ii ■* *^r' ^eriav Je podal nekatere Podrobnosti strankinega dela. Iz njih je va^vidno, da je stranka posvečalala naj-skrbi upravi. Samo dobra uprava bo ];,°^a sedanje desolatne razmere v po-'criem, gospodarskem in socialnem ži-, pomakniti Zakonodajni odbor za finančno mini- Ukinjena naredba. strstvo. LDU Beograd, 17. okt. Naredba LDU Beograd, 17.oktobra. Danes finančnega ministrstva (generalnega in-popoldne je bila seja prvega odseka spektorata) od 13. t. m., št. 11.017, s zakonodajnega odbora za ministrstvo za katero se pooblaščenim bankam prepo-finance. V glavnem so se prečitale svoje- veduje arbitraža za Dunaj, je z danaS-časno sprejete uredbe in naredbe, katerih njim dnem ukinjena. veljavnost bo kmalu prenehala. Obravna- zdravstvena vnrašania valo se je vprašanje, ali naj se uradniška nravstvena vprašanja. zadruga v Beogradu oprosti plačevanja LDU Beograd. 17. oktobra. Na carine in trošarine ter se je sklenilo, da seji plenuma zakonodajnega odbora, ki se zadruga oprosti te dolžnosti. Potem se je vršila dopoldne, so razpravljali o se je razpravljalo o tem, ali naj se ribiči uredbah 3. sekcije, za narodno zdravstvo. na morju oproste carine na karpid. Po Sprejeta je bila uredba o zdravnikih- daljši debati se je sprejelo stališče re- specijalistih. Pri uredbi o izročevanju ferenta, ki se je protivil temu predlogu mrličev anatomskim institutom se je raz- radi tega, ker krši splošna načela. Na vila dolga debata. Uredba iz 1. 1919 se koncu seje se je razdelil ekspoze finan- je izpopolnila tako-le: Zdravniki, ki se čnega ministra o finančnem stanju v pregreše s tem, da v bolnici zahtevajo naši državi, katerega je podal finančni plačilo za svoj posel, se bodo kazno- minister dne 26., 27. in 28. septembra vali po določbah državljanskega zakona, v finančnem odseku. a^° stvar ne spada pod kazenski zakon. Češkoslovaška in stradajoča Rusija, izvoz ovec In ovnov. DKU Moskva, 17. oktobra. (Brez- na j, _ v- , yyiua.iiiu »»- tif normalnega .jrVoja. Važno je bilo strankino delo v U] onsdaji. Trije strankini poslanci iz (),.?v^ijo so storili veliko več nego vsi ■ 'tali slovenski poslanci. Delali so brez 'uPa in reklame, a intenzivno. Opozi-viji- razW& cele potoke črnila in še fi®cJo množino besed, da raztrga in de-gav°»ra to 'delo. Ona je vpila in- potro-taa dragoceni čas v razgrajanj na esto da bi tekmovala z demokrati pri ‘n pokazala svoje toliko hvalisane ctnt«aofctj. ril- . v*niost in idejno vsebino, ki od i!iw&- pred drugimi strankami, *ir jr.a. v* IePi luči način, kako so riL ,ln' voditelji zavzeli svoje stališče Uo ‘ifugih strank. “ ' ''' - XTX U o JV V J-lt U1VLUU1 tl. ^UI Ci." LDU Beograd, 17. oktobra. Glede žično.) Češkoslovaška je izjavila, da je odobrenja izvoza ovc in ovnov je ge- voljna sprejeti 400 otrok iz ozemlja, kjer neralna direkcija carin izdala poslovnik, vlada lakota. Otroke je treba spraviti do Po tem poslovziku bodo carinarnice poljske meje, vso skrb za nadaljni trans-sprejemale od izvozničarjev prijave za port bo prevzela češkoslovaška vlada, izvoz ovc in ovnov v onem redu, kakor bodo prihajali transporti. Carinarnice Političen umor poliškega delegata v nikakor ne bodo sprejemale prijave od Moskvi. izvozničarjev, ako transporti ne bodo na OKU V ar Sava, 17, oktobra. (Brez- licu mesta, to je pri carinarnici. Cari- žično.) V noči od sobote na nedeljo je narnice bodo posebej opozorile izvoz- bil v svojem stanovanju v Moskvi umorjen ničarjev, da po izčrpanju kontigenta ni- član poljske repatricijske komisije Fran-majo pravice na izvoz, akaravno bi s fcjewicz. Poljsko poslaništvo je zahtevalo transportom ovc in ovnov dospeli na najstrožjo preiskavo tajinstvenega umora carinarnico. Ta izvoz ovc iv ovnov se in kaznovanje krivca. Sv!ca '» mednarodni «**. urad. vsakega meseca generalni direkciji štev. DKU Berlin, 17. oktobra. (Svicar- izvoženih ovc in ovnov iz odobrenega ska agentura.) Odbor švicarske delavske kontigenta. Posebno poročilo pa bodo zveze se je s 37 glasovi proti 9 glasom poslale tedaj, ko bo konten! izrekel za sodelovanje v mednarodnem _.tj, ...... Taizvoz bo veljal od dnov«, k !.<■ ■ v.u» uradu za delo in je sklenil, da odpošlje r>, .iulo «iiš»ti natnica, dobila bnseiavno ubvesiiio. svoje zastopnike. sfanatiziranih groženj in demagoškega primojduštva. Z vidika lastne ideologija se je priznalo drnpim strankam, kar jim gre. Minister dr. Kukovec je povdaril, da koalicija med demokrati in radikalci' vsiljuje obema strankama kompromis, ki je za stranke slab, za sploinosf. pa morda dober. Temeljna razlika, ki loči obe koalirani stranki je ta, da sc demo« kratom prvo ideje, radikalcem pa prvo osebe. V Sloveniji ni tal za radikalce. Mi smo to razvojno stopnjo že prebili v dobi prvaštva. Danes hočemo socialnejši, kulturnejši program. JDS ima samo enega resnega nasprotnika: klerikalizem. Ta nasprotnik je trajen, ker nasprotje bazira na globnkih idejnih razlikah. To je dobro znano tudi v drugih delih države in ke,r je v Sloveniji klerikalizem najbolj razširjen, se povsod ceni delo slov. demokratov, ki vzdržujejo front«' proti klerikalizmu za vso državo. Stranka posveča skrb tudi delavcem. Kdor meni, da je skrb za delavstvo monopolizirana samo v eni stranki in de se v drugi stranki ne more razviti sod-jalno čustvovanje, ta bo seveda nadalje vpil in udrihal. JDS pa se bo tudi na tem polju udejstvovala pozitivno. Kot stranka, ki stremi za solidarnostjo družabnih raredov,bo podpirala zlasti srednji stan, ki je hrbtenica sedanje soei-jalno še premalo diferencirane Jugoslavije. V resolucijo je tudi sprejeta zahteva, da naj se oživi strankina organizacija na kmetih. To je edino pravilna pot, zakaj zgodovina se danes odigrava med masami. Kvalitativno močne ideje morajo potegniti za sabo. tndi maso, da lahko izvrše svoje naloge. To ij««' par potez s strankinega zbora. Stranke navadno vodi egoizem, si je vedno oseben in pristranski. To valovje strankarskega egoizma Sora! in pljuska dan za dnem v oaSem Javnem 2ivl?enju. Tudi demokrati so stranka in zato ne predstavljajo kot nobena stranka nič dovršenega, konstantnega, vsegamogočnega. Včerajšnji shod pa je pokazal, da so stranka pozitivnih idej in resnega dela. Ce hočejo nasprotniki ostati količkaj taktni, bodo s svojega stališča kritizirali dem. Ideje in njihovo delo, ne bodo jim pa mogli odreči visokih aktiv, ki so jih dosegli v naših razrovanih pol. razmerah. Upati je, da bo strankin kongres v Beogradu razčistil situacijo in sijajno ovrgel nepolitične, hujskajoče trditve o „ polica j« demokraciji*, „bankokr0riji* itd. Stranka, ki si je ohranila izza knlturnih borb v prošlem stoletju svobodomiselno svetovno naziranje, izza dobe manchester-skega gospodarskega sistema idejb o solidarnosti razredov in ki ja sprejela od socialističnega gibanja zdrave in plodonosne smernice za družabno obnovo — ta stranka že izdaleč ni odigrala svoje važne vloge v zgodovini našega naroda. Radi voj Rehar: Vprašanie mariborskega gledališča. Komaj »mo si nekoliko oddahnili, ko smo pred dobrim mesecem po dolgi in težki gledališki krizi dobili iz Beograda vest, da se naše mariborsko gledališče končno s 1. januarjem 1922 vendarle podržavi, že nas je te dni vzne* mirila druga vest iz Beograda, da je vlada pri izenačevanju budgeta črtala med' drugim iz proračuna tudi podržavljen]® gledališč, razen beograjskega, zagrebškega in ljubljanskega. Vest je bila majhna ter omenjena mimogrede, tako, da jo Širši krogi čitateljev sploh niso opazili. Opazili pa smo jo mi, ki nam je usod? našega gledališča res pri srcu ter se — n»»Wf.i)i.. f> i® ta vest resnična in. a $tran % ,tT ITOR* tem nimamo vzroka dvomiti, potem, smo vedeli, je anulirano tudi podržavljenje našega gledališča. Kaj bi pomenilo to za naše mlado, komaj se razvijajoče gledališče, tega menda ni treba posebej poudarjati. Gledališča, ki se nočejo prodati dnevni, šunda .željni publiki, ampak hočejo ostati zvesta svojemu velikemu umetniškemu in vzgojnemu smotru, dandanes, v tej materijalni, okuženi povojni dobi brez izdatne subvencije ne morejo uspevati. Taka gledališča morajo propasti. Tudi naše gledališče v Mariboru si je, hvala-bogu nadelo veliko in važno nalogo: dajati občinstvu, pa čeprav sprva maloštevilnemu, umetniško in duševno kulturno vzgojo, ki je ravno pri nas tako zelo potrebna. Toda ne samo to, naše gledališče si je nadelo še veliko važnejšo nalogo —- vzgajati naš obmejni, nekdaj skrajao potujčeni narod — v narodnem dubu, v narodni in državni zavednosti. To delo je tako veliko in potrebno, ds bi njega pomen in važnost moral uvideti vsakdo,- tudi lajik, najprej pa še naša narodna vlada v Beogradu. Gotovo da so velike važnosti gledališča po dru gib mestih naše širne države, toda take eminentne važnosti kakor je mariborsko, gotovo ni nobeno drugo. Ravno radi te ga in dalje z ozirom na to, da naše mesto, sestavljeno po osvobojenju iz konglomerata najrazličnejših ljudi, nima dovolj publike, ki bi bila v stanu, sama vzdrževati tako gledališče, je za njega obstoj neobhodno potrebna znatna pod pora. Kdo naj jo da? Lokalni faktorj’ občina* dežela, nimajo za to potrebnega kapitala na razpolago. Edini dovolj močni 'faktor je naša centralna vlada v Beogra d,u; iu zato je tudi njena sveta naloga da pbskrbi za to, da naše gledališče ne propade. Vem, da je bila vlada v zagati, ko je pregledala budget in videla velikanske Številke deficita, toda, ako je žetreba ta deficit zmanjšati, potem se ne sme storiti tega na račun edinega kulturnega zavoda v tako važnem in eksponiranem obmejnem mestu, kakor je naš Maribor. Na razpolago je dovolj drugih poti, da se pride do ravnotežja v državnem gospodarstvu. Krivično pa je to tudi z ozirom na že itak neverjetno zapostavljanje na Sega mesta za ostalimi mesti naše drža v«, predvsem pa za Ljubljano. Ljubljafta gotovo ne plačuje dosti več davkov ko Maribor in tudi po številu prebivalstva ni veliko večja; če priključimo Mariboru še okolico, kakor fe priključena ljubljanska Ljubljani, potem je celo skoro enak vendar pa nima Maribor nikakih ugodnosti, dočim ima Ljubljana vse: univerzo, trgovsko akademijo, dve gledališči konservatorij itd., kar vse vzdržuje vlada v Beogradu. Posebno konservatorij! Dvomljivo je že, če je bilo Ljubljani sploh treba konservatorija, ko ga imamo že v Zagrebu, kar nam popolnoma zadostuje ako pomislimo, da je imela celo velika Avstrija do nedavna pred razpadom enega samega. Drugo vprašanje pa je, ali je ta ljubljanski konservatorij res zavod, zasluži to ime? Tega pač ne more trditi niti najbolj sam vase zaljubljen Ljubljančan. Ljubljanski konservatorij je čisto navadna glasbena šola, kakor ostale Šole Glasbenih Matic. Za konservatorij bi, bilo treba pred-vsem učnih moči; kje pa jih imamo toliko na razpolago? Tak konservatorij, kakršen je današnji, je samo karikatura konservatorija, kstere nas mora biti pred inozemsko javnostjo naravnost sram. Za to karikaturo fia ima država 1,000.000K subvencije: za edini mariborski kulturni zavod, za naše gledališče — ga nima. Tako se ne skrbi za kulturno in narodno probujo v eksponiranem obmejnem mestu s preko 40.000 prebivalci! malenkostni. Vendar pa se tudi ti navidezno majhni uspehi ne smejo podcenjevati. Dosedaj je igral madžarski narod v družabnem življenju narodov žalostno vlogo, da se mu je samo zapovedovalo in je moral ta povelja molče (!) izpolnjevati, Ti uspehi pa so zajamčili, da se bo odslej naprej delalo in razpravljalo z madžarskim narodom kot z enakopravnim faktorjem. Madžari so vedno pokazali, da hočejo vse prevzete obveze lojalno izpolniti (?!). * Pred železničarsko stavko v Ameriki. Predsednik Harding je pozval _ Vsled tega je treba, da se zganemo k sebi člane železničarskega delavskega vsi in ne prepustimo dela samo peščici odbora v svrho posvetovanja glede pre-naših neumornih kulturnih delavcev, ker teče stavke železničarjev, ki bi se imela sicer bodo omagali, še predno bodo do- pričeti dne 30. oktobra. Stavkati namc-segli vspeh. Gledališko vprašanje v Ma- rava celokupno železniško osobje, tabo, riboru je vprašanje vsega mesta, vseh da bi bil ves promet ustavljen. 40 000 ljudi in zato moramo dvigniti vsi * Razorožitev Bolgarije in repara-kakor eden'svoj glas proti temu da bi cJja> Sodij da je «k .gnji bolgarski se na korist drugim Črtalo « državnega posIanik ki je pr^d tremi dnevi *dpo. proračuna ravno podržavljenje maribor- toval v Ženevo da skega gledališča, 1 -................ ’ Obisk v „Ljudski knjižnici*". Maribor čuti potrebo dobre, vsem zahtevam ustrezajoče knjižnice. Mesto zbira vedno več slovenskega izobražen-stva ; slovenski trgovec in obrtnik zasedata- prostor odselivšega se nemškega koloniste. Delavec se zbližuje z narodno prosveta Sole vzgajajo lepo število naše mladine. Kljub razvpiti vojni demora-lizadji pa čuti naš človek potrebo kulture. Srednji družabni sloj je ostal v svojem je*dru zdrav in čvrst. Maribor je mesto srednjega stanu in proletarcev. Dani so tedaj vsi pogoji, da se v njem razvije zdravo kulturno življenje. Kdo bi dokazoval, kaj je knjižnica in kako je potrebna v kulturnem razvoju?! 'Nekoč so n»3i narodni preporoditelji ustanavljali čitalnice. V slednji slovenski trg so zanesli ognjišče slovenske besede in prosvete. Storili so veliko delo. Danes je drugače. Krog čitateljev se je znatno razširil, vse narodne plasti so probujene, zakladi slovstva in znanja so se pomnožili« Danes snujmo in podpirajmo knjižnice! Češka, nemška, francoska, italijanska i. dr. mesta imajo mestne •li državne knjižnice. Tudi, mi *.jh drv Notranja m zunanja politika. * Propadanje Avstrije. Stara prijatelja, Madžarska in Avstrija se prerekata se sestane s Stambulijskim, dobil od svojega ministrskega predsednika navodila, naj prične akcijo radi vprašanja razorožitve Bolgarske in da naj v Parizu poudarja nesposobnost Bolgarske, da bi izpolnila mirovno pogodbo, v kolikor se tiče reparacij, . • , ~ , J • I * Hrvati na Burškem. Iz Beograda ter si ležita v laseh. Dunajska vlada je ;avlj • da ■ v]ada prejeIa spombenico oborožila delavstvo « boj proti monar- burgkih (zapadnoogrSkih Hrvatov, ki histom, a tudi monarhisti se pridno pn- Lahtevajo? naj bi % beograjska vlada pravi] ajo na oborožen upor. Bolehna Lavzela za odcepitev Burgenlanda od Avstrija se nahaja na potu razpada Vera Madžarske. Spomenica burških Hrvatov in zaupanje v držatnp avtoriteto sta po- ima 60.000 podpisov. Beograjska vlada polnoma izginila. Med vojaki se razširjajo je že storj]a diplomatske ]forake da bi brošure, ki jih poziv ja,o na upor in ni L na Burtkem ne vr§ilo ljudsko’ , pobratenje z madžarskimijetami, s svojimi vanjei roarveč w bUo preb;Valstvo takoj brati m prnatelti. | osvobojeno madžarskega jarma. x y.~ |.. . , , - nr j* . , i * Madžari in Slovaška. „N. Listv* poroča : Italija je poslala na Madžarsko poročajo ,Slov. politiki« iz Bratislave: večje število svojih agentov da zbirajo Do - da so FMadžari te dni osre_ dobrovoljc<*siredentiste. —1 - - že ena ovoljc^iredenUste Sestavljena je doto2ili ; c in ^ meft d ia leg»e katera bo, ko bo popolnoma Siatro velike vojaške oddelke, ki so se-formirana, poMana na meioprotinaSiLtavljeni po večini iz čajnikov. Na tem državi, Kakor v Albaniji, tako hoče Italija mestu so ob znanem napadu 1. 1919 tudi na Madžarskem naščuvat, proti nam vdrli na slovaško. Doznavamo, da so te bojaželjne tolpe. madžarske čete pripravljene za sličen kon- stovanji v Celju in Ptuju. * Gornja Slezija se razdeli. Posla niška konferenca je na -svoji današnji * Gostovanje našega gledališča v flikt, kakor se je zgodil na Burikem. Ta Celju In Ptuju. Ker se vsled napeljave konflikt bi se raztegnil na vzhodni del nove razsvetljave redna sezona v našem Slovaške. Madžarski krogi upajo, da bi gledališču še ne more pričeti, namerava se v tem slučaju dalo doseči glasovanje vodstvo še ^pred otvoritvijo pričeti z go- j kakor pri Šopronju. — Madžari, katere _t _ n,. jg zadnji uspeh zelo opogumil, še vedno tipajo krog slovanskih meja. v., - .,-i * Avtonomisti v Macedoniji. -Slov. popoldanski seji po naročilu zavezniške Narod, poroČ8) da se -e znaniJslo;enski ^dedolož.tvemejl avtonomist Erjavec, socijalistično-kleri-Gorenji Slezi|i m gospodarskih ukrepov, dvoživka, mudil vMacedoniji, kjer t 'r& 1,0 m P,1, f" je agitiral za avtonomijo. Dolgo časa so niška konferenca je sprejela varijanto avtonomisti slikali na steno vraga, pred rešitve, katero je priporočala zveza na-|kater5m bi se moral prekrižati ^Slovenec, zlasti še državni uradnik. Ta vrag je — kakor veste — Macedonija, proto-ference. Mmistrski predsednik grof Betlilen tip kulturne Slovenije. No, sedaj je go-in zunanji minister Banffy sta dospela v spod Erjavec dokazal resničnost starega soboto opoldan iz Benetk v Budimpešto, pregovora, da vrag ni tako Crn, kakor Ob priliki sprejema je izjavil ministrski ga slikajo. Napotil se je s svojo avto-predsednik grof Betlilen, da so uspehi, nomistično krošnjo iz kulturne Slovenije ki jih je dosegel na konferenci v Be- naravnost v barbarsko Macedonijo. Kaj netkah v primeri z željami madžarskega j naj si sedaj mislimo: 1. o Macedoncih, Martbor, r?, oftobra i921\ ...-n—MTrnrn----"—**— \ tonomistih, ki hočejo najti zavezni^ v razkričanih macedonskih ^divjakih8? — Macedonsko vprašanje je najbolest' nejsi problem balkanskega Slovanstva. Med Srbi in Bolgari se vodijo dolgo* letne, krvave in nekrvave borbe za M»-cedonija. Sedaj pa pride krošnjar iz Ljubljane in skuša iznova zanetiti »a-cedonske spore. Ce je zgorajšnja vest resnična — sicer pa je za nas dovolji da je teoretično mogoča —tedaj *e ljubljanski avtonomisti postavljajo v vrsto najbujših rovarjev proti naši državi ter imajo svoje neposredne sobojevnike v bolgarskih komitaših, albanskih tolpa« in Hortyjevih plačencih. Ker je niace* donski problem na zunaj čisto srb*k’. na znotraj pa jugoslovenski, vprašamo: Ali si mora tipična kranjska trmi tod) tukaj osovražiti Srbe in naškoditi skopni jugoslovenski stvari ? Dogodki na južnih mejah dokazujejo jasno nad vsaki dvoflJr da skušajo nam Sovražni narodi baš od te strani zadeti jugoslovensko državo v srce! Zanimivosti. Sanatorij v aeroplanu. — Nova ver« v Ameriki. - Stanovanjska beda/ Nemčiji, — Država brez Ameriški zdravniki io poškili zdraviti na živcih bolne ljudi z volni0 v aeroplanu. Nek angleški šperijalist P* je izjavil, da bi bilo to uspešno sredstvo zoper neurastenijo. Misli pa, da bi bil* za to pripravna vožnja v avtomobile, aeroplani pa naj bi služili za zdravljeni* tuberkuloze. Cernu bi se ne napravili n* aeroplanih »anatoriji? Aeroplan Mlf moral samo dvigniti 2500 do 3500 » visoko ter moral ostati v zraku pribHf°° eno uro. To letanje bi se potem dnevn« bolj nadaljevalo, dokler bi končno ost*’ aeroplan 24 ur v zraka. Gotovo bi n* ta način bivanje v zraka čistilo in kre' pilo kri. Ne bilo bi torej več treba p°' tovati radi Čistega zraka in solncav Švico, kjer je življenj« pri današnji ** luti tako drago. Prav amerikanskol J* nas, ki nimamo aeroplanov, pa bi M? to zdravljenje Se dražje kakor pi vanje v Švice V Ameriki se j« začela vera na podlagi sv. pisma, katero j* spisal I. 1882. neki mr. Newborou0^ Razširjevalec in vrhovni poglavar * vere, F. T. A. Davis, nosi v znak naj: višje duhovniške časfi okrog vrat« deč trak, na katerem vid srebrn trikot* ki predstavlja piramida Davis o*a*i njuje, da zemlja še ne obstoja 100 ntifc jonov let, kakor nče učenjaki. Na new spiritistični seji mn je naznanil dob zgraditelja velike egiptovske piransldf/ da je zemlja stara samo 6000 let, pa se je 9 milijonov let pripravi)«** na to, dA more nositi težo človeštv*' Pozneje je zemlja človeštvo kaznoval z vesoljnim potopom. Noetov« barka W )ila v resnici celo brodovje, sestavljen*5 iz štirih skupin po 34 ladij. Pri potop« se je rešilo v celem 12.000 ljudi vitirib različnih straneh sveta; v Egipta, 0* laroda in s prizadevanjem, ki ga je i ki so po mri en ju slovenskih avtonomistov I Kitajskem, na Japonskem in v EvtOP^ Madžarska v tem vprašanju razvila, zelo zreli za avtonomijo; 2. o slovenskih av- >imo v bodočnosti. Danes smo navezani | Dne 19. januarja t. L je novi odbor še na lastno delo, na zksebno organi-1 prevzel »Ljudsko knjižnico* z 170 K zacijo. Maribor ni čakal na državno ali denarja v blagajni. Do 15. oktobra t. 1 mestno knjižnico. V kratkem času, tiho, pa se je nabralo na darilih, vseh pri-skoraj neopaženo se je razvila lepa, stojbinah in drugih prispevkih okrog dobro urejena knjižnica.. Se pred enim 25.000 K. Knjižnični prostori so se v etom je bila .Ljudska knjižnica' v tem primeroma kratkem času znatno iz-enem izmed najmanjših, najskromnejiih popolnlli. Sest velikih omar, med njimi jrostorov Narodnega doma. Životarila 3 nove, moderno izdelane se vrste ob e kot odsek Slovanske čitalnice. Bila j« steni, skrivajoče v sebi zaklade znanja podobna sramežljivi Sneguljčici, skriva- zabave in ljudske prosvete. Število knjij? oči se v gozdu. Sele z letošnjim letom se je pomnožilo na 4000 zvezkov. e stopila na plan, na solnce in se za- Knjige so popolnoma na novo preure-čela razvijati, rasti. Dobila je dostojne jene in več sto jih je dobilo trd« plat-prostore in knjižničarja, ki ji je dal kos nice. Tako nudi knjižnica takoj na prvi svoje duše. G. dr. Avgust Reisman, pogled vtis, da njen knjižničar resno, izvoljen za knjižničarja, je umeval svojo velikopotezno in smotreno izvršuje svojo nalogo idealno m resno. Pravilno je funkcijo. To Je v naših razmerah vredno ocenjeval pomen knjižnice za razvijajoče povdarka. Pri nas se namreč obmizni se obmejno slovensko mesto. Knjižnica, politični radikalizem ceni bolj nego po-če hoče res vršiti kulturno nalogo, mora drobnoprosvetno delo. Posledica tega ie nuditi občinstvu kar največ mogoče. Za da vedno bolj prevladuje diletantizem a° mS0- P3.. P?J na ^nan^na sredstva. »Ljudska knjižnica" je odprta dva- Agilm knjižničar se ni ustrašil napornega krat na teden. Pri oddajanju knjig po-dela m mu pa posvetil vse proste večerne j slujejo knjižničar g. dr. Reisman in nje-ure. Zbiral je denar, nabavljal inventar gova agilna sotrudnika gg. prof. Govekar in knjige ter uvajal v knjižnico sistemjin Doležal. Na pomoč so dijaki. Med m metode, kakor to najdemo v večjih, počitnicami je nek visokošolec uredil Vsi ti narodi pa so potomci ene družil velikopoteznejših knjižnicah- ! Dovržnost, nesmotrenpstj desorganizacija. knjižnične imenike. Tako j« vsaka strank* urno in zadovoljivo postrežena. Pj* vprečno se izposodi en večer do 2w knjig. Knjige se vračajo v 14 doejjl Prvotno je imel knjilničar precej telkoc ker velik del publike ni poznal dl«®"! pline. Knjige so pustili ležati, ne ** vedajoč se, da drugi Čakajo. Ni P0" magalo drugeg« kakor poseči po o*? koliko ostrejšem sredstv«. In nspeb ^ izostal. V knjižničo prihajajo Ijadje tfettj« skrbi. Javni in zasebni nastavljend, obn' niki, dijaki in delavci, večjidel vid?= mlade obraze. Razveseli te, če ugled«' obrtniškega vajenca, ki pride iz del**'1 nice v knjižnico. Veš, da zvečer ne h? pohajkoval, temveč bo sedel pri knji*5' Knjiga ga nauči misliti, presojati, pf°' matrati svet in Življenje. Ce bo zve^ knjigam v delavnici in delavnici Pr knjigah, se ne bo izgubil. Oital značajen, podjeten, delaven. Postal bo samostojen človek, mož v pravem P°' menu besede. Knjižnica ima slovenski, srbohr/atsk’ češki in nemški oddelek. Pametna I* bila misel, da se je ustanovil miadins*] oddelek. Tako je knjižnica- odprta MIH6oin§, «RI86iri92B^ yt so imeli nekdaj enako vero. Davis le prepričan, da bodo vsi ljudje končno zopet pripadali eni veri, ki se naziva Kozmon, to je veri, katero oznanja — on. Kakor povsod, vlada tudi v Nemčiji Jjdika stanovanjska beda. V vsej Nemčiji !*e glasom uradne statistike nad en milijon ljudi stanovanje. Samo v Berlinu ito je nad 200 tisoč brez strehe. Pred svetovno vojno se je zgradilo vNemčiji približno 200.000 novih stanovanj Po vojni pa se, kakor tudi drugod, 'radi le malo. * 1 • - • • y današnjem času „v znamenju pa-PirJa“ je pač malo držav, ki bi ne imele Papirnatega denarja. Med te srečne zemlje ^ se prišteva tudi Mehiko v Ameriki. Tam danes sploh ne poznajo Papirnatega denarja in niti ne mislijo Pa to,^da bi ga tiskali, ker imajo dovolj '^■in srebra. Dnevna kronika. r;Bolgarski kralj ni bolan. (Radio-) »Tenips* prinaša izjavo tukajšnjega °lparskega poslaništva, da je neosnovana );M listov o bolezni bolgarskega kralja izrisa. Kralj Boris je popolnoma zdrav. . . Zloraba pošte. Z ozirom na za-nie dogodke na glavni pošli v Ljub-tani je namestnik finančnega ministra , jedil, da mora biti pošiljkam, ki vse-c^^°] devize, priloženo overenje devizne h.T' Vzdrževani e ruskih beguncev v u Pisni k »Novosti* doznava iz zanesljive n V1'rs’ da l’e tiaša vdada dobila ob-®s'd°, da bo francoska vlada povrnila vzrt ^ro^e’ i>h ima naša vlada za drzevanje rUskih beguncev. Ti stroški Cnk i° dosedaj 39 railiionov francoshib . — Avstrija tiska denar. Bankrotna J'’s!rija išče pomoči zopet pri tiskars' Izdali bodo nove novčanice po V;t- 'Ooo tla K. (Manje se menda ne splača več.) ,?ni strani bodo enake dosedanjim, 113 A ■ UUUU J., Qr°gi stran? pa bodo imele druge s|a ?%aj b, br. d zadovoljni z izbiro knjig. Med iž “Eskimi knjigami je mnogo prevodov sLT^ovne literature, ki jih v sloven-^rn s'°V6K'u ni. Zlasti omenjam mo-1 Iadela Gorkega, Merežicovskega, /5,sUna, Strindberga, Maupassanta ild. p0>ežki oddelek že sedaj zavzema naivno -omaro, a se bo s pomočjo t^Jkbrskih Cehov še izpopolnil. Tudi ~rih knjjg je dovolj m razpolaganje, doki.0 so nedvomno krasni uspehi tekom >5 . .ga pol leta. Te uspehe more ceniti hi ni ugreznil v materijalizmu VW* .®P^°Snih razmer in ki pozna «©» pomen knjižnice. Ali bi bili do-kC h uspehi, če ne bi knjižničar koStj^al knjižnici kos svoje individual* lavCe Treba nam je mnogo tihih de-• botrebujemo mnogo knjižnic. O /azmišljajo oni, katerim na-* svdboda omogoča prekrižati roke,' '~u*. ki duševne zaklade naših bratov Kolpe. Tudi rojeni Srbohrvati — Župnik?, k! uradujejo nemško. Dne 16. t m. je izdal župnih v Vurberku pri Ptuju krstni list ter slovensko tiskovino izpolnil nemško. Celo Ptuj, uradno ime, je napisal nemško »Pettau*. Ker se nam poroča, da ta človek tudi sicer uraduje nemško, bi prosili slavni škofijski ordinarijat, da ga primerno pouči, da je pri nas uradni jezik slovenščina in ne nemščina. — Nov dnevnik v Zagrebu. Počet-kom novembra prične v Zagrebu izhajati nov velik nadstrankarski dnevnik »Zagrebški Dnevnik*. List bo izhajal pod glavnim in odgovornim uredništvom znanega novinarja in pisatelja Ivana Franiča-Po-žežanina. — Ljubljanski župan potrjen. Na današnji 7 seji ministrskega sveta je bil podpisan .ukaz o potrditvi ljubljanskega župana dr. L. Periča. Potrditev je bila nemudoma sporočena pokrajinski vladi. — Poziv češkoslovaškim podanikom. Konzulat češkoslovaške republike v Ljubljani opozarja vse češkoslovaške podanike, živeče v njegovem območju, da si mora glasom cirkularja notranjega ministrstva kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Beogradu vsak tuji državljan oskrbeti najkasneje v dobi treh mesecev uradni potni list, s katerim se bode v slučaju potrebe lahko izkazal. Vsled tega poziva podpisani konzulat vse češkoslovaške podanike, da si dajo takoj pri njem izstavili zahtevane potne liste, oziroma jih, ako jih že imajo, dajo podaljšati, da se na ta način izognejo morebitnim sitnostim, — Iz uradniških krogov smo do~ bili: »Stedite, štedite in še enkrat sledite ! “, la klic odmeva vse*povsod in od dneva do dneva. Pa je tudi umesten in upravičen. Tod?, ne le posameznik naj štedi. ampak v prvi vrsti država sama naj nam daje dober vzgled. Sedaj pričenjajo kratki dnevi in meteorologi pro-rokujejo dolgo in hudo zimo. Treba bode torej štediti z dragim kurivom in drago razsvetljavo. V vseh državnih uradih naj se v svrho štedenja uvedejo uradne ure od 8. do 14. ure; s tem odpade draga razsvetljava in ker se navadno le enkrat na dan, to je zjutraj kuri, ne bode.treba uradnikom popoldne zmrzovati. Pokrajinska uprava naj izda tozadevno naredbo in naj skrbi, da se bode strogo izvrševala, ludi če bi ne bila posameznim absolutistom po volji. Torej štedimo, štedimo in še enkrat štedimo! Mariborske vesti. Maribor, IS. oktobra. m Skrb za domačo umetnost. Nek sicer' naroden Mariborčan je dal pred letom poslikati svoj nov znan lokal ter za to delo najel nekega Dunajčana, ki je mesto slik napravil na stene neko pacarijo brez vse estetike in umetnosti. Mislili smo si, da ga slaba Izkušnja spametuje, toda zaman 1 Ko je potreboval sedaj za poslikanje drugega dela zopet slikarja, je del teg'a dela dal zopet nekemu tujezemca, Dunajčanu, kakor da ne bi imeli doma dovolj umetnikov slikarjev. Radovedni smo, če bodo ta njegov lokal sedaj tudi vzdrževali tujci, Dunajčani? m Zahvala. Korpus' ruskih kadetov v Strnišču se tem potom zahvaljuje vsem, ki so pripomogli, da je dobrodelni ruski koncert v prid ruskih ka-detov-dijakov tako veličastno in lepo uspel. Posebno zahvalo Da izrekajo ge. Brandl-Pelikanovi, gdč. Masserjevi, gdč. Zagerjevi, gg. prof. Beranu, Družoviču, Schooherrju st. in ml., g. kapelniku Herzogu in vojaški godbi. Nadalje g. Svaglju, ki je vse predpriprave vzorno uredil in vsemu občinstvu, ki je s svojim številnim obiskom pokazalo naklonjenost. m Izpopolnitev stanovanjske komisije. V stanovanjsko komisijo za Maribor sta imenovana naknadno klerikalca prof. Ivan Vesenjak in mestni svetnik Fran Zebot. m Nesreča. Na Pobrežju, Cesta Marije Device št. 41 stanujoči Gašpar Kres, zidar pri tvrdki Kiffmann, je bil zaposlen v Cvetlični ulici št. 18, kjer je popravljal na poslopju tvrdke Himmler od dežja izprani zid. Delovodja ga je izrecno opozoril, naj pazi, da ne pride dotiko z.električno napeljavo, ki je pritrjena ob zid. Kres se je kljub pazljivosti dotaknil nevede s palcem leve roke žice električne napeljave, ki ga je pritegnila k sebi., Na njegov krik so prihiteli drugi delavci na pomoč. Po navodilu delovodja je eden izmed delavcev udaril z desko po žici ter tako prekinil stik. Ubogi Kres je vsled prekinjenega toka padel na tla, a k sreči je dobil le lahke poškodbe. Z umetnim dihanjem so ga spravili zopet k zavesti, nakar ga je rešilni oddelek po zdravniški preiskavi prepeljal v domačo oskrbo na njegov dom. iti Naša bolnica. Članom občinskega sveta mariborskega je poslal zbor primarijev javne bolnice posebno okrožnico, v kateri opisuje potrebo, da se prepusti Dijaški dom zdravstvenemu odseku za Slovenijo v svrho provizoričnega razširjenja. bolnice. Obenem pa se na pobudo vodstva bolnice izdeluje nov načrt za zidavo, oziroma razširjenje bolnice, kar bi stalo po proračunu 50 mil. K. Da jozade-va razširjenj a naše bolnice zelo nujna, to ve pač vsakdo, vendar'pa mislimo, da Dijaški dom za to nikakor ni primeren, kajti ravno v najbolj obljudeno sredino mesta ni mogoče postaviti bolnice. Poleg tega pa tudi Dijaški dom ni nič manj potreben nego bolnica. Prepričani pa smo, da bi se dalo dobiti tudi še kako drugo, bolj pripravno poslopje. m Kavarna »Jadran^. Dnevni kancert prvo.. •'■•i r.:č.inskega orkestra. • m Dvojno izkoriščanje, ffekatevi brivci v Mariboru so zadnje dpi kar naenkrat skoro podvojili svoje cenike. Mislili smo, da bodo temu primerno povišali tudi mezde svojim uslužbencem, toda to se ni zgodilo: Mezde so ostale stare. Posebno pa se pri tem odlikuje neki brivec v Gosposki ulici, ki je eden najdražjih, svojim uslužbencem pa pla-čuie, čujte in strmite — 200 kron tedensko.. Kako naj ‘la revež živi v sedanjih časih s tako plačo? Sicer pa ni nič čudnega, če ta gospod odira obenem stranke in uslužbence, ker rabi pač mnogo denarja, ako pusti vzgajati svojo nadebudno mladino v Gradcu v hajlov« skein duhu, ker se boji, dp bi še v Mariboru okužila in navzela slovenskega duha, kar bi njihovi »pristno germanski* krvi izpod Krkonošev gotovo vzelo staro plemenitost. m Za Jugoslovensko Matico. Povodom sestanka učiteljskih 40- in 41-letnih jubilarjev tuk. učiteljišča se je nabralo pri skupnem obedu v Grajski kleti na predlog tovariša A. Porekarja za .lu- pa še teh poslednjih. "Radi tega je bili* neobhodno potrebno ..poskrbeti. za to, da se nabavi potrebni moderni razsvet-ljavni aparat. Novemu vodstvu gledališča se je posrečilo zainteresirati za to novi mestni svet, ki je res votiral pol milijone kron za novo razsvetljavo v gledališča ter obenem tudi za moderno preurejenje starega odra. Dela so sedaj v polnem teku in bodo že v doglednem času končana, tako da se bo lahko pričelo s predstavami. Nova razsvetljava bo najmodernejša in bo odgovarjala vsem potrebam sočasne gledališke umetnosti. Sokolstvo. o Danes 18. t. m. ob 20. url sc vršj vJNfarodnera domu seja naraščaje* vega odseka. Šport. :. Ilirija, prvak Slovenije, gostuj* 23. t. m. v Mariboru. Igra z I. S. S. K. Maribor. Začetek tekmovanja ob 14. uri. Na ta športni dogodek se že sedaj opozarja vse ljubitelje dobrega športa! : Duel med angleškim prvakom Monntain in švedskim mojstrom Lund-green je končal z zmago Šveda Času 1:65 Gospodarstvo. g Auglo-avstrijska banka. V seji generalnega sveta Anglo-avstrijske banke z dne 13. okt. 1921 je bil računski obračun za 1. 1920 predložen in sprejet, Računski obračun vsebuje ‘za 1920 — kakor v prejšnjih letih — z ozirom na Anglo-avstrijsko banko samo one salde (račune) londonskega zavoda, ki so bili dobljeni iz knjig centrale ali podružnic, Od svote dohodkov per K 498.509.169*64 ostane brez dobitka od K 2,290.168*80 kot brutosvota 1. 1920 K 496,219.000*78, t. j. za K 382,401.247*92 več ko lani. Brez bremen, ki so nastala večjidel radi povišanja plač, stroškov in davkov in ki so se povišala na K 351,274,064*35, ostane za 1. 1910 čista svota (dobiček) K 53,343.474*34 in z dohodki vred razpoložljiv dobiček K 55,633.643*70, t. j. za K 31,171.845*81 več od prošlega leta. Generalni svet bo v generalni skupščini, ki je sklicana za 317 oktobra 1921 predlagal, da se dividenda od 10 odst., t. j. K 24*— na delež (kakor lani) razdeli, in da nakaže rednemu rezervnemu fondu K 3,000.000, izvanrednemu goslov. Matico 310 K. »rezer. fondu pa»jna razpolago generalne m Velika kavarna. Danes zvečeri skupščine K 7,000.000, skupno 10 mil. koncert prvovrstne salonsko godbe j (6 !• za 7 mil. kron več ko lani) in da prof. Kubička 1253 !se d3ruie pokojninskemu fopdu nastav- -------------------------------| Ijencev razen v smislu pravil določenega Kultura m umetnost. dodatka od K 3’107-902’48 še 20 mil* x Jadranka. Izšla je 10. številka tega izbornega glasila naših primorskih tantieme prosto ter da se brez ostanka pravilne tantieme, ki je dan na razpor lago, od K 3,299.281*02 (t.j.K 1,009*112 žen, ki izhaja v Trstu ter prinaša sledečo več od prošlega leta) prenese na nov vsebino: L Smrt majke Jugoviča, Dr. račun. Z nakazilom rez. fondu, ki se Al. Grodnik. 2. Za samostanskim obzdi- mora vzeti iz svote od 1. 1920 in z do-jem. M, Gregoričeva. 3. O značaju in hodki, ki narastejo z iidanimi rezervami dobrem čtivu. Kraševka. 4. Karapetru! in s predlogom vredna 103,630,273*66, Aleksandrov. 5.0 Crnetn Jurju. M. Ste- 6 i- cirka .32 odst. delniškega kapitala pančičeva. 6. Vse je kot lani. H, Alek- od 200 mil. kron. saudra. 7. Se lepši kot cvetje. H. Aleksandra. 8. Srbin Sime. Zdenka Petričeva.-9. Svetoivanskemu Narodnemu domu! M. Bartolova. 10, Dvoje žensk. Vida Slemenova. 11. Drobtine. Zastopnica »Jadranke* za Maribor je gospodična Ida Peričeva. x Nova razsvetljava v našem gle- Glavnl urednik: Radivoj Rehir. Odgovorni urednik: Rudolf Ozim. Poslano* Gosp. pol. ag. Kovač! Tem potom Vas javno opozarjam, dališ čiiStaro"" m a ri borsko gledališči‘je da ”‘‘nain 2 ,Yanil !10beneSa. obračuna. imelo poprej zelo pomanjkljivo razsvetljavo, morda najslabžo izmed vseh gledališč v naši državi, zato se tudi niso dali napraviti nikaki svetlobni efekti in je vsled tega trpelo mnogo sicer dobro naštudiranih in tudi igranih tako dramo skih, kakor tudi glasbenih del, osobit- Obenem Vas tudi opozarjam na posledice, katere bi imeli pri še enkratnem tako nesramnem nastopu .pri mojih predstojnikih in tovariših. Magerl, uradnik tvrdke »Balkan*. * Za »Poslano" odgovarja uredništvo le, kolikor določa zakon. prodaja vsak dan na Glavnem trgu eks« portno druttvo 1560 IHatheis, Suppanz & Coi J Pristopajte k Ju-oslovenski Matici, bo K a;SO: iBBBMMM Mala oznanila. FohEštvo dobro ohranjeno s« proda. Mlinska ulica *fev. 2H pritličje 1689 fina msderna briljatna, broška z 92 briljanti se proda. Naslov se izr« v upravi 1G46 Pozor'! Po ccni in najboljše, ter vedno sveže hrenovke po 4 krone s« dobe pri stojnici A. Lorber na. GlRvnsm trg-n. 1647 J kostanjevih, 7 hrastovih in TftS malih transportnih sodov, proda. Fran Domieelj, AViiden-rainerjeva ulica 15. 1707 2-1 Kinoaparat!! popolnoma kompletni se proda za cen« 10.000 ■ kron. Ogleda se pri oglasnem zavodu .1. Sušnik, Maribor, Slovenska ulica 15 KU3 Kdo hi posodil solidnemu trgovcu nekoliko denarja proti dobri odžkodnini. Ponudbe • pod .,40.000': na upr. ,Tabora' 1R3R Brivnica trati*. Koraka na Aleksandrovi cesti Sl. 25 se priporoča. 22 Premog od danes ceneje rujn.vi cele vozove v hišo dostavljene Kož'— na drobno v hišo K 84'— svetli^ 87 K na skladišču K 85'—Kurivo vseh vrst se dobi pri tvrdki Uppert Tattenbaehova ulica 13. '/a vago in mero jamči tvrdka. 1045 Pozor! Priporočani vsem' vele* cenjenim trgovcem in odjemalcem prvovrstno blago za Miklavževo, medenjake vseh vrst,, peciva, božične sveče, bele in barvane, i kakor tudi razne druge sveče po st3rih nizkih cenah. Zahtevajte cenike. Fran Cvila k Slovenska Bistrica. HUS! V sredo IS. oktobra 3921 mm iiiCEii v 'Volilni Prvi nastop solista goslača JANA KUBIČEKA \ Povečan orkester Progrstm: 1. Mayerber: Koračnica' krunanja iz' Pvofeia 5, Mozart: Menuet iz Es-dur simfonije. 3.- Dvofak: Slovanski ples vni. 4. Parma: Rokovnjači 5. Gounod: A ve Marta. 6. Glinka: Dvom 7. Maseagni: Cavaleria Rus(,ij»ana 8. Wienjawski: Souvenir de Moscau Jan Kubiček 9/ Poljakin: Le Ganari 10. Rossini; Viljem Tell 11. Popper: Rapsodia Egon Kubiček. 12. Kubiček: Polonaise K’. Fornjanek: V ljubem gaju 14. Puccini; La Bolteme 15. Jenko: Poteza (overtura srbskih narodnih pesmi). Začetek ob 20. uri Vstop prost :b: i® ? « m m m n m * 9 1.19. I. lili® B ». I * I • U * • ■ ■ Tovarna kemičnih in rudo. barv. ter Sakov. f. 5 » * •: Skladišče: Novlsad. * i _ Telefon 64. » » 0 ® e k n ■ Centrala: Ljubljana. Brzojav: Merakl Ljubljana. i gnk -v » 58 V n 1:0 Dežni pfascs § prvovrstni, pravkar došli. — Velika izbira.dežnikov* moškega" perila, klobukov, čevljev itd. najceneje pri tvrdki Jakob Lah, iaribor, Glavni trij 2. Pozor! F®ozorf Za lahko šn težko vožnjo v mestu in izven mesta preskrbi šzvošček Slovenska ulica štev. 20. Vozovi . vsak čas .na razpoSago. mi P Einajlni laki. Pravi firnež. Barva za Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za. obleke, « * vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Feder- weiB), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, ■ : pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v ............ to stroko spadajoči predmeti. 1337 ... : ■ „W5ERAKL"-lak za ©ode. „MERAKL.“-lfno!eum Sak aa*| j \: pode. „MERML“-emajlni tak. „MERAKL“-bruneline ‘: Ceniki se začasno ne razpošiljajo! « ‘ vi « » :; Za obiie dokaze iskrenega sočutja povodom bridke izgube izreka svojo globokočutečo zahvalo 1641 rodbina Unger. za kožuo-spolne liolezni ordinira od 11. do pol 13. ure. popoldan od 15. do pol 17. ure. 1603 3-1 v Mariboru. Maribor, Vetrinjska ul. 8, v Narodnem domM Mariboru odda v nal* Posojilnica s 1. arjem 1921. Po^J1 ” na razpolago v posojilnični pisarni v Narodnem dort1’ 1588 3-2 Ravnateljstvi 58SZ36S$!^!@BaBegSS3^EBBI8E S2S33t Razglas.' redni ihfii ztir lelnitnjeT Haialo-aosfrilske banh£ Wien 3. se bo urili 3L oktobra IS21 ob po! 5. ml popoldne o blagajniški doorani Hngio-ausfrilsSte bunke {Men, i. Sfrandigasse 1.) Predmeti DbraraaiK. 1. Letno porodilo generalnega sveta. 2. Poročilo preglednikov računskega zaključka za leto 1920 in odobritev istega., 3. Sklepanje o vporabi- čistega dobička za leto 1920. 4. Volitev 4. odbornikov generalnega sveta. 3. 'Sklepanje o predlogu generalnega sveta o ra zidu družbe, da se spremeni v smislu zveznega zakona od 7. oktobra 1>21 B. G. BI. Nr. 542. 6. Sklepanje o predlogu, da se opolno.moči generalni svet, da na podlagi zveznega zakona od 7. oktobra 1921 B. G. BI. Nr..542 prenese celo družbino premoženje z vsemi pravicami na eno v Veliki Britaniji se na novo snujočo družbo proti jamstvu akcij iste družbe delničarjem sedanje družbe ter da se utrdi vse obližnje modalitete v lastnem delokrogu. > 7. Sprememba točke .48 družbenih pravil. V smislu točke 30 družbenih pravil je opravičenih vsakih 25 delnic na 1. glas. Voliti opravičeni gospodje delničarji se vabijo, da deponirajo svoje delnice v. nezapadlimi kuponi do vključno 23. oktobra 1921 pri likvidaturi Anglo-avstrijske barike Wien I. ter pri bančnih podružnicah in ekspoziturah v Onsti nad Labem, Podmokly, Brno, Most, Budapest, Czer-nowice, Cheb, Falknov, Františkovv lažne, Graz, Nagy-Varad, Innsbruck, Kadau,. Chabarovice, Karlovy varv, Chomutov, Kralovč hradec, KOrneuburg, Litomerice, Line, 1 ovosice, Maribor, Marianske ldznč, Pardubice, Plzen, Praha, Prostejov, Žatec, St. Polten, Teplic, Tečin, Trutnov, Trst, Wels, Znojmo, Bregenz, Bruck a. d. Mur, Gars a. d. Kamp, Gmtind, Hainburg, Horn, Kufstein, Laa a. d. Thava, Lustenau, Maria-Zell, Murzzuschlag, Grofj\vardein (Oradea mare), Olmiitz, Retz, Schvvechat, Steyer, Sucza\va-Itzkany, Villach, Weipert.. E V smislu točke 27 driižbenih pravil se polnomoč prenosi samo na voliti opravičene delničarje. 1644 i WIEN, dne 14. oktobra 1921, Generalni svet. žssftisgsg^grssssjssssa -3SJ astnik in 'izdajatelj: Konzorcii »Tabor** — Tiska: Mariborska tiskarna d. tl