Glasilo Občine Destrnik Cena: 0,60 € 19. september 2013 Številka: 8 (178) Leto XVIII Občan Pisani svet Urbančanov Srečno! Dragi otroci, učenci, dijaki in študentje, spet so se na široko odprla vrata vrtcev in šol. Skozi vrata stopite pogumno in ponosno. Prepričani ste lahko, da vam vsi, ki vas za odprtimi vrati čakajo, želijo samo dobro. Vsem želimo, da bi bili tako prvi in tudi vsi naslednji šolski dnevi lepi in veseli ter da bi se vam izpolnila vsa pričakovanja in želje. Želimo vam, da dosežete vse, kar je mogoče, in še več.                                                                        župan Vladimir Vindiš, občinski svet, občinska uprava Tiskovina Poštnina plačana pri pošti 2253 Destrnik Nagovor župana Počitnice in dopusti so se za večino od nas končali. Najmlajši so napolnili vrtce, osnovnošolci in dijaki šolske klopi, študentje univerze. Starši svoje urnike prilagajamo obveznostim otrok in življenje teče v ustaljenih tirnicah. Vroče poletje se poslavlja, a vročine še ne bo konec. Vsi pa smo prepričani, da bo letošnja jesen vroča. Jesenske vročine ne bomo merili v stopinjah Celzija, čeprav se utegne zgoditi, da bodo razmere lahko celo presegle vrelišče. Vsakodnevno pametovanje o grehih drugih nam ne prinaša nič dobrega. Vse nas pa dela slabovidne in preplašene. Panike ne potrebujemo, pa tudi zganjati nam je ni treba. Osredotočimo se na hojo po poti, ki nas bo popeljala iz sedanjega krča moralne trohnobe in politične nedemokratičnosti, samozadostnosti in ujetništva, ki vodi na rob obupa. Svoje sposobnosti in znanje usmerimo v inovativno reševanje vsebinskih vprašanj in se izmotajmo iz ujetništva politične stranke ter posameznikov, ki za svojo hrano uporabljajo avtoritativno komunikacijo, grožnje, prisilo, žalitev in sploh vse tisto, kar blokira dialog ter konstruktivno rešitev. Utrdimo ločnico med pozitivnim in negativnim. Poglejmo, kaj lahko storimo sami, kje in kako nam lahko k temu pomore okolje, v katerem živimo in delamo. Zelo malo je treba narediti pri nas, da se začne klopčič problemov sam odmotavati. Najprej je zelo kratek, vendar osnovni korak, da steče normalen dialog in se preneha z ujetništvom manjšine v OS, župana, občinske uprave, občine in širše skupnosti. Če smo že spregovorili, je pomembno, da se slišimo. Izvoljeni predstavniki niso zaradi večine ječarji in teroristi, ampak bi morali biti agregat za konstruktivno delo. Pod nobenim pogojem pa ni sprejemljivo, da z grožnjami, ovadbami, s trmoglavljenjem in z zanemarjanjem opravljanja svoje funkcije ne dovolijo demokratičnega dialoga ter zanemarjajo javno korist v prid zasebnega sektorja. Kako to, da se ne vprašajo, kako jih gledajo občani, ki prav v tem času seštevajo vse položnice za šolske potrebščine, prevoze, prehrano, za davek na zemljišča, komunalne prispevke, za kurjavo itd. Občan Pisani svet Urbančanov Izdajatelj: Občinski svet Občine Destrnik Uredništvo: Ksenija Munda, Tadej Urbanija, Kristina Hauptman, Nada Zupanič in Petra Arnuš Anžel. Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v občini Destrnik brezplačno. Medij OBČAN - GLASILO OBČINE DESTRNIK je vpisano v razvid medijev pod zaporedno številko 275. Naslov uredništva: OBČAN, Vintarovci 50, 2253 Destrnik. Telefon: 02 761 92 50 Telefaks: 02 761 92 52 E pošta: clanki@casopis-obcan.si Časopis OBČAN izhaja v nakladi 920 izvodov. Prva številka časopisa Občan je izšla 25. julija 1996. Odgovorna urednica: Ksenija Munda Lektorica: Bojana Kolenko Zasnova, celostna podoba, oblikovanje in elektronski prelom: Pika, kreativne komunikacijske rešitve, Zmagoslav Šalamun, s.p., http://www.kreativne-resitve.eu, 070 670 740. Tisk: Tiskarna Grafis, Požeg 4, Rače. 2 Podobno sliko, kot je na občini, vidimo na vladi. Nikakor ni sprejemljivo, kot vidimo na vsakem koraku, da vlada še ne ve, kaj bi sama s sabo, politiki so še vedno v gozdovih, eni na beli, drugi na rdeči strani, gospodarstvo še naprej ugaša in opozarja, da tako preprosto ne gre več naprej, javni sektor je zavit v vato, upokojenci pa branijo mizerne pokojnine, sindikalisti plače in politiki stolčke ter privilegije. Minister Gregor pa kar počez ukinja občine in s populizmom prikazovanja virtualno prihranjenih milijonov omamlja množice, ki so žejne krvi. Dragi otroci, učenci, dijaki in študentje, spet so se na široko odprla vrata vrtcev in šol. Skozi vrata stopite pogumno in ponosno. Prepričani ste lahko, da vam vsi, ki vas za odprtimi vrati čakajo, želijo samo dobro. Vsem želim, da bi bili tako prvi in tudi vsi naslednji šolski dnevi lepi in veseli ter da bi se vam izpolnila vsa pričakovanja in želje. Želim vam, da dosežete vse, kar je mogoče, in še več. župan Nada Zupanič Nada Zupanič 7. izredna seja občinskega sveta je bila nesklepčna Za četrtek, 18. julija 2013, je bila sklicana 7. izredna seja Občinskega sveta Občine Destrnik, ki pa se je svetniška skupina SLS ni udeležila. Župan Vladimir Vindiš je ugotovil nesklepčnost seje in jo prestavil za nedoločen čas. Simona Lacko, svetnica in podžupanja Občine Destrnik, je bila razočarana nad delom svetniške skupine SLS in je za časopis Občan podala naslednjo izjavo: »Po leto in pol dolgi agoniji, ki se vleče glede nakupa poslovnih prostorov Občine Destrnik v poslovnem objektu Janežovski Vrh, so svetniki SLS presegli vse meje moralnega in odgovornega dela. Bili so izvoljeni in od njih se pričakuje, da bodo svoje delo opravljali dobro ter v korist vseh občanov. Osebno podpiram, da se pogodba ne podpiše – kljub verbalnim in pisnim izsiljevanjem, kljub grožnjam o krivdi za stečaj podjetja EM-grad. Ko svetniki SLS govorijo o nujnem odkupu prostorov, je v občini najnujnejši vrtec. Dejanja nosijo sum korupcije. Nerazumljiv mi je izjemen interes za odkup prostorov za tako visoko in nerealno ceno. Le-ta bi naj bila za 40 % nižja glede na ceno v predpogodbi. Dodatna pereča tema pa je še vedno komunalni prispevek, ki je za 40 % previsok. Svetniki SLS, ki se seje niso udeležili, škodujejo občanom in s tem zavirajo razvoj občine.« Svetniki SLS so od župana že večkrat zahtevali, da podpiše pogodbo o nakupu poslovnih prostorov. Do realizacije še vedno ni prišlo, zato so se lotili skrajnega sredstva, to je neudeleževanje sej Občinskega sveta. Župana so o svoji odločitvi pisno seznanaili z vsemi argumenti. OBVESTILO Učenci in delavci OŠ Destrnik-Trnovska vas obveščamo vse krajane, da bodo tudi v tem šolskem letu potekale tri akcije zbiranja starega papirja. Prva bo že v oktobru. Naprošamo vas, da ta mesec papir ne roma v vaše nove hišne zabojnike za papir, ampak ga podarite našim učencem. Zbrani denar bomo razdelili učencem za plačilo zaključnih ekskurzij. Hvala. Učenci in delavci OŠ Destrnik-Trnovska vas Obvestilo o oddaji člankov za naslednjo številko Članke in oglase za 9. številko časopisa Občan oddajte do 5. OKTOBRA 2013 (kasneje le po predhodnem dogovoru z uredništvom) ali pošljite na naslov Občan, Vintarovci 50, 2253 Destrnik; elektronski naslov: clanki@casopis-obcan.si Članki naj bodo napisani v pisavi »Times New Roman«, velikost pisave naj bo 12. Največja velikost članka je lahko ena stran v Wordu, daljših člankov v prihodnje ne bomo objavljali (odločitev uredniškega odbora z dne 7. 9. 2012). Priložite fotografije z imeni avtorjev; če boste le-te poslali po elektronski pošti, jih pripravite posebej v priponki (v jpg formatu). Rokopise oziroma članke, ki niso posneti na disketi ali zgoščenki, zaradi prepisovanja oddajte teden pred navedenim datumom. Uredništvo 3 Simona Lacko Arhiv Narava ima svojo moč in tudi letos nam povzroča velike skrbi zaposlene na občinski upravi. Dan pred sklicano sejo je gospa Kajzer po telefonu poklicala vse člane komisije in jih povprašala, ali se nameravajo udeležiti seje. Vsi člani, razen g. Slukana, so bili dosegljivi. Po telefonu so ji zagotovili, da se bodo seje udeležili. Težava je nastala, ko smo na seji, čeprav smo s pričetkom kar pošteno zavlačevali, ugotovili, da se je kar trije člani komisije niso udeležili. Ker smatram, da je omenjena tema izjemno pereč problem in za marsikaterega našega občana zelo pomembna, saj so bili tudi letos prizadeti številni naši občani, menim, da je takšno početje gospodov, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti, izjemno neodgovorno. Bilo bi prav, da svetnika gospoda Marjan Irgl in Ivan Slukan ter gospod Branko Goričan, predsednik društva upokojencev, svoje delo, ki so ga prevzeli z imenovanjem v komisijo za elementarne Leto 2013 se je v naši občini na vseh področjih začelo pestro. Da bo mera polna, je pripomogla še narava s svojo močjo. Spomladi se je pričelo z veliko količino dežja, kar je številnim kmetom povzročalo težave, saj posejane kulture niso vzklile, tako kot bi morale ali pa sploh niso. Po krajšem zatišju smo številni upali, da letos pa morda le ne bo tako sušno, saj se je narava spomladi dovolj »napila«, a smo se ušteli. Vročinski vali in vetrovno vreme so povzročili, da se nesreče, jemljejo odgovorno. S tem početjem niso škodili meni, kot predsednici komisije, škodili so ljudem, ki so jim zaupali. Ali so morda tudi tukaj, ko gre za nesrečo ljudi, v ozadju lobiji ...? Kljub njihovi odsotnosti smo ostali trije člani s pomočjo občinske uprave preučili stanje, pripravili vso potrebno dokumentacijo in jo posredovali naprej. Predsednica komisije za elementarne nesreče. Marta Černivec Izlet KORK Destrnik je zemlja popolnoma izsušila in povzročila propad ali zelo slabo rast številnih kmetijskih kultur na našem področju, vključno z našo Stojan Pongrac občino. Kmetijska svetovalna služba Ptuj in Regijska komisija za ocenjevanje škode po naravnih in drugih nesrečah v kmetijstvu sta 6. avgusta na Občino Destrnik poslali dopis, s katerim sta pozvali občinske organe, torej komisijo za elementarne nesreče, da preučimo stanje o pojavu in vplivu suše na našem področju ter skladno s pravilnikom o obveščanju in poročanju prijavimo pojav ter vpliv suše na našem področju. Kot predsednica komisije za elementarne nesreče sem si takoj po tem, ko sem bila leta 2010, sicer proti svoji volji, imenovana, V soboto, 6. julija, smo se člani, krvodajalci in drugi odpeljali na obljubila, da bom svoje delo opravljala vestno in odgovorno, izlet – ekskurzijo. kolikor bo v moji moči. Čeprav sem upala, da se bomo člani Pot nas je najprej vodila do Postojne, kjer smo se ustavili in komisije za elementarne nesreče, ki je sestavljena iz 6 članov, okrepčali. Nato smo nadaljevali pot proti Trstu. Tu smo si s sestajali zelo redko ali sploh ne, pa ni šlo tako. Prva zadolžitev nas prijazno vodičko, ki nam je povedala vse o zgradbi iz 19. stoletja, je doletele že lani (2012), ko je suša udarila s svojo močjo. S pozivom, ki ga je Kmetijska svetovalna služba Ptuj poslala na našo občino, smo dobili nove zadolžitve. Kot predsednica komisije ogledali grad Miramar. Zatem smo se odpravili v Izolo. Nekateri so se kopali, drugi pa smo si ogledali znamenitosti mesta. Ker je čas hitro mineval, smo pot nadaljevali še na turistično kmetijo Hudičevec, kjer smo imeli pozno kosilo. sem sklicala 2. redno sejo za torek, 13. avgusta. Ker sem se Z našima muzikantoma smo se veselo zabavali in tudi zaplesali. zavedala, da je to čas počitnic in dopustov ter da bo najverjetneje V veselem vzdušju nas je pot vodila proti domu z željo, da se zelo težko, da bi bili prisotni vsi člani, sem prosila za pomoč drugo leto zopet popeljemo na kakšen drug konec naše prelepe Slovenije. 4 Daniel Prelog- ansambel Dinamika Zmagoslavje ansambla Dinamika iz Destrnika na 43. festivalu narodnozabavne glasbe v Števerjanu, jim kot najboljšem kvintetu festivala pomeni predvsem nagrado za dobro in vztrajno delo. Festival Števerjan (Italija) je potekal 5., 6. in 7. julija na enkratnem prizorišču pod borovci, kjer je nastopilo 23 ansamblov. V nedeljskem finalu se jih je predstavilo 15. Najboljši med kvinteti je po oceni strokovne komisije postal ansambel Dinamika. Za nastop na enem najbolj kakovostnih in prestižnih festivalov narodnozabavne glasbe so se člani odločili predvsem zato, da se ponovno predstavijo čudoviti publiki pod borovci. Dober nastop in nagrada pa sta odlična reklama tudi za promocijo 20-letnice ansambla, ki jo praznujejo prav Marko Novak Marko Novak Ansambel Dinamika – najboljši kvintet v Števerjanu 2013 letos. Za tekmovalno skladbo Slovenski dedek je glasbo napisal harmonikar Stanko Štuhec, besedilo pa je prispeval znan pisec besedil g. Milan Jež. Želijo si še veliko igranja in promoviranja kakovostne kvintetovske glasbe. Volje in načrtov imajo še veliko. Njuni najdražji Zlata poroka OO SDS Destrnik Dobrodelnost mladega poslanca Andreja Čuša 3. avgusta sta 50 let zakona praznovala Anton in Gera Kramberger iz Svetincev 19. Poročila sta se 27. julija 1963. Anton je bil kot prometni tehnik zaposlen na železniški postaji Ptuj, Gera pa je delala doma na kmetiji. V zakonu so se jima rodili trije otroci – Tonček, Hugo in Jerica. Na jesen življenja ju razveseljuje pet vnukov. Obred zlate poroke je opravil farni župnik gospod Jože Škofič v domači cerkvi. V ponedeljek, 2. septembra, je poslanec DZ RS in predsednik SDM Andrej Čuš obiskal OŠ Destrnik-Trnovska vas. V okviru zbiranja in darovanja šolskih potrebščin za socialno ogrožene otroke je šoli podaril različne potrebščine za učence. To je bila še ena izmed predaj šolskih potrebščin podmladka SDS in poslanca Andreja Čuša. Teden pred tem so skupaj z dr. Zverom predali šolske potrebščine podružnični šoli v Trnovski vasi. Občan 5 Damjana Žampa Damjana Žampa Animatorski potep po hribih Ko je ura odbila poldne, se je naše potovanje že nagibalo h koncu. Sledila je le še vožnja domov, ki je bila tokrat tišja in rahlo turobna, kljub temu da so nas na koncu čakale pice Pri Mici. Ampak animatorjem nikoli ne zmanjka moči, prav tako pa nam tudi utrujenost ni kos. Včasih nam le malo uide. Naš izlet je bil končan, pice so bile slastne, ob njih pa smo že kovali načrte za naslednje, prihajajoče birmansko leto. Aleksander Koser Za nami je oratorij, dnevi novih obrazov, zanimivih in dobrih izkušenj ter obilice veselja in smeha. A s tem je za nami tudi mnogo neprespanih noči in prostovoljnih delovnih ur. V zahvalo za to nam je gospod župnik ponudil dvodnevni izlet po naši izbiri. In ker smo animatorji tako radi aktivni, smo se raje odpovedali toplicam, morju ter vsemu ostalemu, kjer bi utegnili »počivati«, in se kot pustolovci odpravili na izlet po naši neokrnjeni naravi. V ponedeljek, 15. julija, smo se ob osmih zjutraj zbrali na župnijskem dvorišču in se kmalu s kombijem ter z avtomobilom podali na pot. Enourna vožnja je ob pogovorih in smehu vsebovala tudi petje. Zaradi prevelike razigranosti in evforičnosti med vožnjo skozi okna nismo kaj veliko videli. Toda ko smo izstopili in se podali na Mrzlico ter naprej, smo bili prav prevzeti od atraktivne pokrajine. Nadaljevanje poti je bila po razpoloženju prav podobno tistemu med vožnjo, le da je zajemalo na kupe zdrsov, padcev in krikov, ob tem pa še veliko več smeha. Do Šmohorja, kjer naj bi imeli zaslužen dolg počitek, je manjkalo še kar nekaj sto korakov. Zato smo se sredi poti na gozdni jasi utaborili in skorajda izpraznili nahrbtnike. Siti smo pot nadaljevali in kmalu prispeli na Šmohor, od koder je sledila pot do Laškega. Koliko je bilo pogledov s hriba proti njemu, pa še kar nismo prišli na cilj. Ptičje petje in šumenje dreves ter polži in borovnice so poskrbeli, da je bilo naše potovanje še bolj zabavno. Po prehojenih nekaj več kot štirinajstih kilometrih so naše oči končno zagledale kombi in avto, nedaleč stran pa restavracijo, ki nas je do sitega napolnila s picami. Izmučeni a siti smo se odpeljali do Prebolda, kjer smo v Aninem (župnijskem) domu najprej pohiteli v sobe in se zleknili na jogije, čez eno uro pa odšli v cerkev, kjer je bila maša. S petjem in z igranjem na kitaro med mašo ter na koncu na orgle smo razveselili kar nekaj tamkajšnjih žena in jim prav polepšali dan. Tudi nas je veselilo, da smo ob vsem naredili še dobro delo. Po maši smo imeli prosto. Večina nas je odšla na svež zrak, nekaj pa jih je ostalo v hiši. Ob desetih smo se vrnili v dom, kjer smo imeli večerno srečanje, sledil pa je čas za umivanje in kasneje spanec. Tako imenovani »budni spanec«. Ni zmanjkalo nočnih opozoril gospoda župnika in tudi njegovo lučko bi lahko imenovali »večna«, saj kar ni hotela ugasniti. Ampak animatorji smo vendar ANIMAtorji. Pogovori pa so se kljub vsemu zavlekli do polnoči. Takrat je zavladala tišina, vendar ne popolna. Ob treh je sledila bitka s pastami. Steklo je pogajanje, ali gremo spat ali na sprehod. Kmalu je prevladalo spanje (smrčanje). Naslednji dan ob osmih naj bi vstali, vendar smo punce prav (ne) hvaležne fantom, da skrbijo, da ne bi zaspale. Zbudili so nas debelo uro prej, ampak z vsemi močmi smo si izborile spanje do osmih, ko je sledil zajtrk. Potem se jih je nekaj odšlo kopat na tamkajšnji bazen, drugi pa so raziskovali Prebold. 6 Aleksander Koser Prikazovalnik hitrosti 'Vi vozite' na drugi lokaciji Prikazovalnik hitrosti, ki je bil nameščen pri zdravstvenem domu Destrnik, smo premestili na lokalno cesto Desenci–Zgornji Velovlak v naselje Levanjci – malo pred avtobusnim postajališčem, kjer cesto dnevno prečka veliko občank in občanov, predvsem pa tisti najmlajši, ki se v šolo vozijo z avtobusom. Prikazovalnik hitrosti bomo nameščali na vse občinske ceste, in sicer tam, kjer je možnost priklopa na drog javne razsvetljave. Programska oprema, ki jo ima prikazovalnik, vsebuje opremo, ki omogoča statistično obdelavo podatkov o številu in izmerjenih hitrostih vozil. Tako bomo lahko ugotovili, ali je hitrost na posameznem odseku ceste problematična ali ne. Na podlagi teh podatkov bomo lahko izvedli ukrepe za umirjanje hitrosti. Ob začetku novega šolskega leta člani sveta za preventivo Občine Destrnik pozivamo vse voznike, da poskrbimo, da bodo naši otroci na šolski poti varni. Kristina Hauptman Turistično društvo Destrnik 17. in 18. avgust 2013 bosta v kroniki turističnega društva zapisana z veliko začetnico. Uspeli so izvesti odlične dogodke in v center Destrnika privabiti obilico obiskovalcev. V Destrniku se je spet dogajalo in prav je, da se dogaja, so dejali številni sponzorji ter donatorji, ki so s svojimi prispevki pomagali, da je prireditev uspela. Sobotno dogajanje se je pričelo z nagovorom predsednika društva, nato so izvedli postavitev klopotca. Možje so vse odlično opravili. Sašo Simonič je opisal dele klopotca, postregel z zanimivimi podatki in klopotec je veselo zaropotal. Skupina za izvedbo 2. kmečkih iger je zbrala prijave ekip in bila navdušena nad številom prijavljenih. Igre so se pričele, bilo je prijetno druženje, vendar pa tudi tekmovalnosti in borbenosti ni manjkalo. Namenoma so bile izbrane preproste igre, ki se lahko izvajajo na prireditvenem prostoru, uporabljeni so bili stari predmeti, vse z namenom druženja in zabave ljudi. Sašo, znan tudi kot muzikant, je bil odličen moderator iger. Zmagala je skupina iz Nataša bara in za nagrado prejela odojka. Tudi vse ostale ekipe so prejele lepe nagrade, ki so jih prispevali domači in okoliški podjetniki ter kmetije. Zbralo se je precej navijačev in razvilo se je pestro dogajanje. V prostorih gasilskega doma so trije domačini razstavili svoja dela in pripravili odlično otvoritev razstave. Jasmina Skurjeni, Stane Vičar in Mojca Dajčman so imeli priložnost v domačem kraju razstaviti svoja dela. Z obiskom razstave so bili zadovoljni. Sobotno dogajanje je doseglo vrhunec, ko so nastopila dekleta iz ansambla Navihanke, ki s svojo energičnostjo obiskovalcev niso pustila ravnodušnih. Veselica je trajala dolgo v noč. V nedeljo se je ob 14. uri pričel prikaz starih kmečkih običajev in opravil. Povorka je tradicija kmečkih praznikov in prav bi bilo, da se ohrani. Žal se iz leta v leto zmanjšuje število skupin iz vasi. Za pripravo je potrebnega kar nekaj dela, vendar se nastopajoče skupine lepo predstavijo. Vsi so odlični in jih je lepo pogledati. Pohvalno je, da so vključeni tudi otroci, ki si bodo sodelovanje zagotovo zapomnili. V letošnji povorki so sodelovali: nepogrešljivi Francl Murko s trakslom, Jiršovci z viničarji, Placar z žganjekuho, Desenci s pripravo drv, Svetinci z žrmljami in bintmlinom, Gomila z zanimivimi motornimi žagami, Janežovski Vrh z izdelavo metel in spravilom drv, PGD Desenci z zanimivo stoletno še delujočo brizgalno, društvo kmetic z deli na kolovratih, s pletenjem ter z vezenjem prtov in Društvo starodobnih vozil iz Destrnika in Trnovske vasi z nastopom kolesarjev, motoristov, traktorjev in avtomobilov. Tjaša Oman Tjaša Oman Tjaša Oman Dogodki na 32. Kmečkem prazniku Po končani povorki je sledil prikaz projekta Od lanu do platna, ki ga vodi Nada Zupanič. Lepo oblečene predice, terilje, tolkač in tkalka so se izkazali kot pravi profesionalci. Nada je opisala delo skupine, ki skrbi za izvedbo projekta, in pohvalila tudi tiste, ki so sejali, okopavali ter pulili lan. Srečko Košar je predstavil staro obrt vezanja lončenih posod. Nedeljsko prireditev je vodil Feliks Majerič, častni član društva, ki je vešč tega posla. Ljudske pevke Urbančanke so prireditev popestrile s pesmijo. Tudi Lojzika Hauptman, častna članica društva, je zapela. Sledila je podelitev priznanj za vzorno urejene hiše in posebnega priznanja za ohranjanje življenja na vasi in arhitekturne dediščine. Podelila sta jih predsednik društva Ivan Hauptman in predsednik komisije za ocenjevanje Jože Horvat. Prejemnikom je čestital tudi župan Vladimir Vindiš. Ansambel Spev je zabaval številno občinstvo pod šotorom, članice so pridno pekle gibanice in krapce, prodajalci so še tople prodajali, zunanja kuhinja je skrbela za mesne dobrote, natakarji so pridno stregli gostom, v točilnih pultih so urno točili pijačo, v bar so utripajoče luči vabile na kavico, prodajalci srečk so bili prepričljivi, številni lepi predmeti na srečelovu so bili zelo mikavni in Irena si je oddahnila, ko so bili izdani vsi dobitki. Tudi čistilni servis, kot pravijo posameznikom, ki na prireditvi skrbijo za sortiranje odpadkov, je odigral pomembno vlogo. Lahko bi dejali, da je prireditev ponovno povezala veliko ljudi. Vsak, ki je prispeval denarna sredstva, različne dobitke za srečelov, opravil prevoz, pomagal pri postavitvi miz in klopi, lepil plakate, zbiral dobitke po podjetjih ter pri posameznikih, članice, ki so 7 pekle kruh ter prinesle zelenjavo, vsi skupaj so izvedli veliko prireditev. Elektrikarji so uredili razsvetljavo šotora, Franček dekoracijo odra, Branko je namestil vabe za ose, ki so bile zelo nadležne, Tjaša je neumorno fotografirala, sosedje gasilci so pomagali in še bi lahko naštevali številna dela, ki so jih opravili posamezniki. Iva Ferlinc Folklorni kimavčevi večeri 2013 V Destrniku znamo stopiti skupaj, ni dvoma! Na 32. Kmečkem prazniku se je to zagotovo spet potrdilo. Zahvala Turistično društvo Destrnik se zahvaljuje vsem donatorjem, ki ste s svojo pomočjo in finančnimi sredstvi pripomogli k uspešni izvedbi 32. Kmečkega praznika. Posebej hvala: - Občina Destrnik - Gradnje Destrnik - Fasaderstvo, soboslikarstvo, pleskarstvo Arnuš, Gomilci - Pizerija Pri Mici Kokol, Janežovci - Cestni tovorni prevoz Anton Zelenik s. p., Svetinci - Kamnoseštvo Arnuš, Vintarovci - Slikopleskarstvo, fasade Marjan Lozinšek s. p., Drstelja - Splošna gradbena dela in slikopleskarstvo Branko Goričan, Placar - Dr. Valerija Šaško, Janežovci - Zasebna patronažna dejavnost Nataša Ljubec, Vintarovci - Stavbno kleparstvo Franček Lenart, Jiršovci - Montaža stavbnega in notranjega pohištva Martin Gregorec, Janežovski Vrh - Elektroinstalacije Zelenik, Jože Zelenik, Janežovski Vrh - Kmetija Matjašič, Levanjci - Kmetija Podhostnik, Janežovski Vrh - Kmetija Viktorja in Marije Žampa, Levanjci - Kmetija Hanželj, Svetinci - Kmetija Arnuš, Dolič - Kmetija Sever, Drstelja - Turizem na vasi Lacko, Drstelja - Turistična kmetija Lovrec, Jiršovci - Strojna zemeljska dela urejanje okolice in vzdrževanje Drago Brunčič Jiršovci - Samec Štefan in Milena Hvala tudi vsem tistim, ki ste prispevali za srečelov in nagrade za ekipe v kmečkih igrah, a vas nismo posebej omenili. Vsak prispevek je pripomogel k uspešni realizaciji 32. Kmečkega praznika. Hvala tudi vsem ekipam, ki ste sodelovale na 2. Kmečkih igrah, skupinam in posameznikom, ki ste prikazali stare kmečke običaje in opravila ter naredili prireditev zanimivo. Zahvaljujemo se tudi vsem sosedom za strpnost in razumevanje. Žal na kulturo vedenja nekaterih obiskovalcev ne moremo vplivati. V društvu že kujemo nove načrte za 33. Kmečki praznik in želimo, da sodelujete z nami tudi v prihodnje. Mednarodni festival »Folklorni kimavčevi večeri« vsako leto združi folklornike različnih narodov Evrope. Festival, ki se bo letos odvil že tretjič, priravlja Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti na Ptuju. Program dosedanjih dveh festivalov je bil skoncentriran pretežno na Ptuju, v letošnjem letu pa se koncept nekoliko spreminja in festival se seli tudi v druge občine. Na ta način želimo organizatorji festivala tovrstno kulturno ustvarjanje približati čim širši množici in hkrati pritegniti k sodelovanju lokalna folklorna društva ter skupine. Folklorna tradicija na ptujskem je zelo močna. Lahko se ponašamo s precejšnjim številom dobrih folklornih skupin, tako otroških kot odraslih, ki po merilih Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti sodijo med najboljše v Sloveniji. Nekatere izmed njih so se v preteklih dveh letih izkazale kot dobre soorganizatorice festivala in še boljše gostiteljice tujih skupin. V letošnjem letu bo festivalsko dogajanje potekalo med 25. in 28. septembrom. Za uvod bomo v sredo, 25. septembra, pripravili tamburaški koncert, pomešan z rockovsko glasbo. Rdeča nič pa bo seveda ljudska glasba. V naslednjih dneh se bodo predstavile različne folklorne skupine na več lokacijah, in sicer v Destrniku, Majšperku, Kidričevem ter v Markovcih. Nastopile bodo folklorne skupine iz Bolgarije, Slovaške, Hrvaške, majšinska madžarska folklorna skupina iz Lendave, od domačih pa folklorne skupine iz Markovcev, Stoperc, Dolene, Destrnika in Cirkovc. Seveda bomo tudi letos dopoldanski del programa izvajali na osnovnih šolah in otrokom predstavili ljudsko dediščino dežel, od koder prihajajo gostujoče folklorne skupine. V soboto, 28. septembra, se bodo v dopoldanskem času vse sodelujoče skupine predstavile na povorki skozi Ptuj in še enkrat zvečer – na zaključnem folklornem koncertu v kulturno-kongresni dvorani dominikanskega samostana na Ptuju. Jesen na ptujskem bo torej obarvana s folkoro. Vabimo vas, da se Upravni odbor TD Destrnik 8 nam pridružite. Več informacij najdete na www.jskd.si. Nada Zupanič Projekt Od lanu do platna je bil predstavljen na 32. Kmečkem prazniku Tjaša Oman Pred 32 leti so si ustanovitelji Turističnega društva Destrnik zadali nalogo, da bo rdeča nit dela društva prikaz izdelave lanenih niti. Na nekaj kmečkih praznikih so trli lan na trlicah in predli niti na kolovratih. Lanena stebla so poiskali na podstrešjih domačinov, saj so nekoč na ilovnati slovenjegoriški zemlji pridelovali lan za pridelavo preje, semena pa so uporabili za hrano živini. In rodila se je ideja ustvariti zgodbo »Od lanu do platna«. 30. aprila letos so člani turističnega društva na dobrih 3 arih posejali laneno seme. Opazovali so njegovo rast, ga okopali in sinje modri cvetovi so člane ter mimoidoče spominjali na valovanje morja. Iz cvetov so se razvili popki, polni semen. Prve dni v avgustu so lan populili, ga zvezali v snopiče in s pomočjo posebnega glavnika ločili popke od stebelc. Lanene snopiče so položili na zemljo, da bi oleseneli deli stebel čim bolj strohneli. Posušene snopiče so trli na trlicah in potolkli s posebnim lesenim kijem. S trenjem je iz lanenih stebel nastalo laneno predivo, ki so ga z razčesavanjem pripravili za predenje na kolovratu. To je priprava, na kateri predilka z nogo poganja kolo, vreteno se vrti in nastaja lanena nit. Pri vnosu na kolovrat je prejo potrebno ročno zvijati. Pomembna je koordinacija med rokami in nogo za poganjanje. Vrle predice so trenirale delo na kolovratih dalj časa in jim je predenje postalo rutina. Ob tem so si tudi zapele. Najraje zapojejo pesem Le predi dekle, predi. Nit so naredile in vretena kolovratov so bila polna. Nit je bilo potrebno naviti v štrene. Priprava, ki so jo nekoč uporabljali, na Kmečkem prazniku pa pokazali, kako deluje, se imenuje motalo ali motovilo. Nit sama po sebi ne služi, potrebno jo je še stkati. Tudi tkanje na statvah so prikazali. Tkati so se učili v poletnih mesecih, čeprav je bilo to nekoč zimsko opravilo. Tkanina je nastala s prepletanjem osnovnih niti in nitke, ki so jo s pomočjo čolnička ali pretikala ročno prepletali. Na statvah turističnega društva nastaja 70 cm široko blago. Tkanje zahteva oster vid in spretne roke. Realizatorji projekta pa niso pozabili tudi na laneno seme, ki je eden od produktov lanu. Seme je dragocen pripomoček pri uravnavanju prebave in oskrbovanju telesa s potrebnimi minerali. Laneno seme skrbi za zdravo srce in celo preprečuje srčno kap. Preprečuje nastanek raka in dviga raven inzulina v krvi. Najbolj preprečuje nastanek raka prostate. V črevesju deluje kot nekakšno strgalo, ki očisti iz njega nepotrebne snovi, poleg tega pa skrbi za prijazne bakterije, ki krepijo prebavila. Laneno seme nima stranskih učinkov in ga lahko uživajo tudi nosečnice. Če pa laneno seme stisnemo, dobimo laneno olje. Tudi tega smo lahko videli na 32. Kmečkem prazniku. Oblikovalci projekta Od lanu do platna so prikazali prav vse korake. S projektom so se prijavili na razpis LAS-a. Bili so uspešni, največji uspeh pa bo, ko bodo obljubljena sredstva tudi dobili. Majda Simonič Tjaša Oman Tjaša Oman Lan je lan, z njim je delo leto in dan. Društvo kmetic Destrnik Tjaša Oman Majda Simonič Prosti čas nekoč in danes Članice Društva kmetic Destrnik smo se tudi letos odločile, da bomo sodelovale v povorki na kmečkem prazniku. Udeležile smo se je pod imenom »preživljanje prostega časa nekoč in danes«. Prikazale smo delo na kolovratih (predle smo volno), našivavale smo prtičke, »štrikale« in kvačkale. Ker imamo v društvu tudi mlade članice, so tudi one prikazale, kako danes preživljajo prosti čas mladi – in to je seveda pred računalniki. A naj bomo mladi ali malo starejši, vsi smo se okrepčali z gibanico, s krapci z ocvirki in tudi dobre domače kapljice nam ni manjkalo. 9 Simona Lacko Kristina Hauptman Turistično društvo Destrnik Tradicionalna postavitev klopotca pri Lackovih na Drstelji V četrtek, 15. avgusta, na krasen sončen dan, ko je bilo v zraku na eni strani še zmeraj čutiti vroče, poletne, počitniške dni, pa je čas in datum oznanjal, da se nezadržno bliža najlepši čas za vinogradnike. Jesen je pred vrati, tako čisto blizu je že bila, da smo jo lahko že vonjali s pihom vetra in z dežjem, ki nam ga je končno poslala ter naklonila narava po sušnem in vročem obdobju. Na praznik Marijinega vnebovzetja se je pri Lackovih na Drstelji Sabina Šel Simona Lacko Priznanja za urejene domove v letu 2013 Projekt podeljevanja priznanj za lepo urejene domove, kmetije, poslovne in druge objekte je komisija društva izvedla že devetnajstič. Pri ocenjevanju se je ravnala po priporočilih pravilnika, ki narekuje, da se mora objekt vklapljati v okolje, upoštevala je urejenost dvorišč in teras ter rože na oknih in balkonih. Vrtno pohištvo naj bo iz naravnih materialov, okolica pa negovana, zasajena z avtohtonimi rastlinami in drevesi. zbrala vesela druščina in na drog sredi domačega vinograda postavila klopotec. Gospodar Franc je povedal, da je klopotec, ki smo ga postavili, po starosti že krepko polnoleten, in sicer je letos dopolnil 19 let, torej je bila letos že 19. tradicionalna postavitev klopotca pri Lackovih. Gospodar je povedal, da je klopotec resnično star 19 let. Da se je tako dobro obdržal kljub naravnim nesrečam, največja ga je doletela leta 2008, ko ga je še isti dan po postavitvi skoraj popolnoma uničilo neurje s točo, je zaslužen domačin, gospod Alojz Pšajd, ki vsa ta leta skrbi za »servis« klopotca. Na začetku, ko se je družina Lacko pričela ukvarjati z vinogradništvom in gostinstvom, so klopotec postavljali le v družinskem krogu, povabili so najbližje sosede ter sorodnike. Letos so bili izjemno ponosni in veseli, saj ugotavljajo, da se postavitvi klopotca pridruži vsako leto več ljudi od blizu in daleč. Letos so tradicionalno postavitev klopotca popestrili glasba, družabne igre, tradicionalno tehtanje pršuta, praktične nagrade za najboljše in dobra hrana ter pijača. Spodbudno je bilo tudi to, da omenjeni dogodek vsako leto združuje vedno večje število vaščanov Drstelje, ki v današnjem času najdemo zelo malo časa za druženje in klepet o stvareh, ki se dogajajo v naši vasi. Lackovi se trudijo, da ljudem, ki se odločijo priti poskusit njihovo domačo hrano in pijačo, letos ponudijo še nekaj novega. Zgradili so novo kaminsko peč, v kateri spečejo slastnega odojka. Lackovi si želijo, da bi njihov klopotec pel svojo pesem še na V letošnjem letu so priznanja za vzorno urejeno stanovanjsko hišo in okolico prejele: družine Volgemut, Svetinci 35, Zelenik, Vintarovci 50 a, Pesek, Dolič 33, Lešnik, Jiršovci 4, Čuček, Gomilci 11 a in Ivanka, Mirjana ter Anja Fladung, Janežovski Vrh 5. Priznanje za ohranjanje tradicije življenja na vasi in arhitekturne dediščine je dobila družina Lenart, Vintarovci 4. Člani komisije so ugotovili, da je v občini Destrnik veliko lepih hiš s prekrasno urejeno okolico in z obilico rož, ki so v ponos kraju ter ljudem. Mnogi dobitniki priznanj iz prejšnjih let bi si priznanje zaslužili vsako leto znova, toda cilj društva je, da se pomen ne razvrednoti z množičnostjo. Društvo tako na skromen način vsako leto znova izpostavi posameznike, ki lepo skrbijo za okolico svojega doma. »Ko se sprehodimo mimo hiše z urejeno okolico, se mora oko spočiti. Vsega mora biti ravno prav – včasih je manj več! Visoke ograje in žive meje, ki zastirajo pogled na dvorišča, so moteče za oko.« To je le eno od pravil za ocenjevanje urejene okolice. mnoga leta in vabil k njim ljudi, ki jim je mar za ohranjanje tradicije postavljanja klopotcev in druženja ob veselem dogodku. 10 Iskrene čestitke vsem dobitnikom priznanj. Uradni vestnik Občine Destrnik Leto XVIII, številka 6 19. september 2013 1. 3. 2. 4. Sklep o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o. Sklep o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o. 1. Na podlagi 10. člena Pogodbe o koncesiji, št. 528/99, z dne 1. 10. 1999, za izgradnjo in upravljanje krajevnega omrežja za distribucijo in oskrbo z utekočinjenim naftnim plinom v občini Destrnik ter v skladu z 29. členom Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/2010 – SOD–UPB1 in št. 11/2010) izdaja župan Občine Destrnik naslednji SKLEP o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o. 1. Občina Destrnik daje soglasje k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o., in sicer v naslednji višini: Cena je oblikovana po 10. členu pogodbe in znaša: – nabavna cena plina fco Destrnik 708,9282 EUR/t – kalo 5 % 35,4464 EUR/t – marža 138,5418 EUR/t 0,0810 EUR/kg + inflacija – od podpisa pogodbe do 1. 9. 2013 --------------------------------------------------------------------------------------SKUPAJ: 882,9164 EUR/t ali Skupaj – plinasta faza 2,1720 EUR/m³ Potrjuje se prodajna cena plina v višini 2,1720 EUR/m³. V ceno nista vključena taksa za obremenjevanje okolja s CO2 (ekološka taksa) v višini 0,1019 EUR m/³ in davek na dodano vrednost v višini 20 %. Diferenčne cene, glede na odjem (kategorije A do G iz 22. člena Pravilnika o priključku in dobavi plina št. 528/99), zaenkrat ne bomo oblikovali. Vsi porabniki bodo imeli enako ceno. Potrjujeta se ceni najema plinomera v višini 1,04 EUR/mes. in vzdrževanja ter servisiranja plinomera 1,04 EUR/mes. Davek na dodano vrednost ni vključen v ceno. 2. Ta sklep začne veljati takoj. Objavi se v uradnem glasilu občine, cene pa se pričnejo uporabljati od 1. 7. 2013. Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati sklep o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o., št. 354-1/2013-6, z dne 10. 6. 2013. Štev.: 354-1/2013-7 Sklep o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o. JAVNI RAZPIS za sofinanciranje aktivnosti trajnostnega gospodarjenja z divjadjo v letu 2013 Datum: 11. 7. 2013 Župan Občine Destrnik: Vladimir VINDIŠ 2. Na podlagi 10. člena Pogodbe o koncesiji, št. 528/99, z dne 1. 10. 1999, za izgradnjo in upravljanje krajevnega omrežja za distribucijo in oskrbo z utekočinjenim naftnim plinom v občini Destrnik ter v skladu z 29. členom Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/2010 – SOD–UPB1 in št. 11/2010) izdaja župan Občine Destrnik naslednji SKLEP o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o. 1. Občina Destrnik daje soglasje k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o., in sicer v naslednji višini: Cena je oblikovana po 10. členu pogodbe in znaša: – nabavna cena plina fco Destrnik 739,1149 EUR/t – kalo 5 % 36,9557 EUR/t – marža 138,5418 EUR/t 0,0810 EUR/kg + inflacija – od podpisa pogodbe do 1. 9. 2013 --------------------------------------------------------------------------------------SKUPAJ: 914,6124 EUR/t ali Skupaj – plinasta faza 2,2499 EUR/m³ Potrjuje se prodajna cena plina v višini 2,2499 EUR/m³. V ceno nista vključena taksa za obremenjevanje okolja s CO2 (ekološka taksa) v višini 0,1019 EUR m/³ in davek na dodano vrednost v višini 22 %. Diferenčne cene, glede na odjem (kategorije A do G iz 22. člena Pravilnika o priključku in dobavi plina št. 528/99), zaenkrat ne bomo oblikovali. Vsi porabniki bodo imeli enako ceno. Potrjujeta se ceni najema plinomera v višini 1,04 EUR/mes. in vzdrževanja ter servisiranja plinomera 1,04 EUR/mes. Davek na dodano vrednost ni vključen v ceno. 2. Ta sklep začne veljati takoj. Objavi se v uradnem glasilu občine, 11 cene pa se pričnejo uporabljati od 1. 8. 2013. Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati sklep o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o., št. 354-1/2013-7, z dne 11. 7. 2013. JAVNI RAZPIS za sofinanciranje aktivnosti trajnostnega gospodarjenja z divjadjo v letu 2013 Štev.: 354-1/2013-8 Datum: 20. 8. 2013 Župan Občine Destrnik: Vladimir VINDIŠ 3. Na podlagi 10. člena Pogodbe o koncesiji, št. 528/99, z dne 1. 10. 1999, za izgradnjo in upravljanje krajevnega omrežja za distribucijo in oskrbo z utekočinjenim naftnim plinom v občini Destrnik ter v skladu z 29. členom Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/2010 – SOD–UPB1 in št. 11/2010) izdaja župan Občine Destrnik naslednji SKLEP o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o. 1. Občina Destrnik daje soglasje k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o., in sicer v naslednji višini: Cena je oblikovana po 10. členu pogodbe in znaša: – nabavna cena plina fco Destrnik 768,8882 EUR/t – kalo 5 % 38,4444 EUR/t – marža 138,5418 EUR/t 0,0810 EUR/kg + inflacija – od podpisa pogodbe do 1. 9. 2013 --------------------------------------------------------------------------------------SKUPAJ: 945,8744 EUR/t ali Skupaj – plinasta faza 2,3269 EUR/m³ Potrjuje se prodajna cena plina v višini 2,3269 EUR/m³. V ceno nista vključena taksa za obremenjevanje okolja s CO2 (ekološka taksa) v višini 0,1019 EUR m/³ in davek na dodano vrednost v višini 22 %. Diferenčne cene, glede na odjem (kategorije A do G iz 22. člena Pravilnika o priključku in dobavi plina št. 528/99), zaenkrat ne bomo oblikovali. Vsi porabniki bodo imeli enako ceno. Potrjujeta se ceni najema plinomera v višini 1,04 EUR/mes. in vzdrževanja ter servisiranja plinomera 1,04 EUR/mes. Davek na dodano vrednost ni vključen v ceno. 2. Ta sklep začne veljati takoj. Objavi se v uradnem glasilu občine, cene pa se pričnejo uporabljati od 1. 9. 2013. Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati sklep o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o., št. 354-1/2013-8, z dne 20.08.2013. 1. PREDMET JAVNEGA RAZPISA Predmet javnega razpisa je sofinanciranje aktivnosti trajnostnega gospodarjenja z divjadjo, in sicer ukrepov varstva divjadi in biomeliorativnih ukrepov (vzdrževanje pasišč, grmišč, gozdnih jas, mokrišč in remiz za malo divjad, vzdrževanje gozdnega roba, izdelava in vzdrževanje kaluž, sadnja in vzdrževanje plodonosnega drevja in grmovja, postavitev ter vzdrževanje gnezdilnic, solnic in prež) (v nadaljevanju: aktivnosti) v posameznih loviščih, katerih lovna površina leži v občini. S tem želimo vzpodbuditi upravljavce lovišč k še boljšemu trajnostnemu gospodarjenju z divjadjo in loviščem. Aktivnosti se morajo izvajati v skladu s pogodbo o sofinanciranju aktivnosti trajnostnega gospodarjenja z divjadjo, s koncesijsko pogodbo za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, programi in z načrti upravljanja z divjadjo, predpisi s področja lovstva, ohranjanja narave, varstva okolja in zaščite živali ter drugimi veljavnimi predpisi. 2. OSNOVNI POGOJI ZA KANDIDIRANJE NA JAVNEM RAZPISU Vlagatelj mora izpolnjevati naslednje pogoje: • je v Republiki Sloveniji registriran kot lovska družina, • ima sklenjeno veljavno koncesijsko pogodbo za trajnostno gospodarjenje z divjadjo za lovišče, ki leži v občini, • ni v postopku prisilne poravnave, stečaju ali likvidacijskem postopku, • ima poravnane davke, prispevke in druge obvezne dajatve državi in občini. 3. MERILA ZA DODELITEV SREDSTEV Vsak vlagatelj prejme sorazmerni del sredstev glede na lovno površino lovišča, ki leži v občini. V primeru, da se sredstva ne porabijo, se ostanek enakomerno porazdeli med izbrane vlagatelje. 4. VIŠINA SREDSTEV V proračunu za leto 2013 je na proračunski postavki: 04004 FINANCIRANJE DRUŠTEV za ta namen namenjenih 519,77 EUR. 5. ROK PORABE DODELJENIH SREDSTEV Dodeljena sredstva za tekoče leto morajo biti v tekočem letu tudi porabljena. 6. RAZPISNA DOKUMENTACIJA – Obrazec – PRIJAVA na javni razpis, – Obrazec – IZJAVA vlagatelja o izpolnjevanju pogojev Vloga mora biti izdelana v skladu z razpisno dokumentacijo. Štev.: 354-1/2013-9 Datum: 9. 9. 2013 Župan Občine Destrnik: Vladimir VINDIŠ 4. Na podlagi Odloka o porabi koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 9/2010) v povezavi z Zakonom o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04, 120/06- odl. US in 17/08) ter s Statutom Občine Destrnik 12 (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/2010_UPB1 in 11/2010) objavlja Občina Destrnik (v nadaljevanju: občina), Vintarovci 50, 2253 Destrnik Razpisna dokumentacija je vlagateljem na voljo od dneva objave tega javnega razpisa v Uradnem vestniku Občine Destrnik do zaključka tega javnega razpisa, to je do 1. 10. 2013, na spletni strani občine Destrnik in v sprejemni pisarni občine Destrnik. 7. NAČIN, ČAS IN KRAJ ODDAJE PRIJAV NA JAVNI RAZPIS Vlagatelji morajo vloge oddati v zaprti ovojnici na naslov: Občina Destrnik, Vintarovci 50, 2253 Destrnik do vključno 1. 10. 2013. Na hrbtni strani ovojnice ali na prednji strani levo zgoraj morata biti navedena naziv in naslov vlagatelja. Vloga mora biti oddana v zaprti ovojnici in z obvezno navedbo razpisnega področja na prednji strani ovojnice: • »Ne odpiraj – vloga na javni razpis – sofinanciranje trajnostnega gospodarjenja z divjadjo.« Nepravočasne in nepravilno opremljene vloge bodo zavržene. 8. ČAS IN KRAJ ODPIRANJA PRISPELIH VLOG Odpiranje vlog bo v prostorih Občine Destrnik, Vintarovci 50, 2253 Destrnik. Odpiranje vlog ni javno. 9. ODLOČANJE V POSTOPKU RAZPISA IN OBVEŠČANJE O IZIDU RAZPISA Vodenje postopka javnega razpisa za sofinanciranje aktivnosti trajnostnega gospodarjenja z divjadjo opravi Komisija za vodenje postopka javnega razpisa za sofinanciranje aktivnosti trajnostnega gospodarjenja z divjadjo (v nadaljevanju: komisija), ki jo s sklepom imenuje župan Občine Destrnik. Komisija ugotovi popolnost vlog. Prijavitelji, ki v predpisanem roku oddajo formalno nepopolne prijave, lahko le-te dopolnijo v določenem roku od prejema pisnega poziva za dopolnitev prijave. Nepopolnih prijav komisija po tem roku ne obravnava in jih s sklepom zavrže. Izvajalci bodo o višini odobrenih finančnih sredstev obveščeni s sklepom. Sklep o izbiri podpiše direktor občinske uprave, vroči se vsem predlagateljem programov. Zoper sklep o izbiri je možno podati ugovor županu občine v roku osem dni od prejema sklepa. O ugovoru odloči župan v roku 15 dni od njegovega prejema. Zavržene bodo vloge, ki: – ne bodo poslane v roku in na način, ki je določen v 7. točki tega besedila razpisa, – ne bodo vsebovale vseh dokazil in drugih sestavin, ki jih zahteva besedilo razpisa ter razpisna dokumentacija, in ne bodo dopolnjene v roku za dopolnitev vloge (nepopolne vloge). Zavrnjene bodo vloge: – tistih vlagateljev, ki ne bodo izpolnjevali osnovnih pogojev in pogojev, določenih v besedilu razpisa ter razpisne dokumentacije. 10. KRAJ IN ČAS, KJER LAHKO ZAINTERESIRANI DVIGNEJO RAZPISNO DOKUMENTACIJO Razpisna dokumentacija je od dneva te objave do izteka prijavnega roka dosegljiva na spletni strani občine Destrnik: http://www.destrnik.si/ ali pa jo v tem roku zainteresirani dvignejo vsak delovni dan, in sicer v času uradnih ur v sprejemni pisarni na naslovu: Občina Destrnik, Vintarovci 50, 2253 Destrnik. 11. DODATNE INFORMACIJE V ZVEZI Z RAZPISOM Vse dodatne informacije v zvezi s tem javnim razpisom dobijo zainteresirani po telefonu vsak delovni dan v času uradnih ur oziroma po e-pošti: metka.kajzer@destrnik.si. Pooblaščene osebe za dajanje informacij med javnim razpisom so: Metka Kajzer, telefon: 02 761 92 50. Zadeva: 093-21/2013-3 Destrnik, 29. 8. 2013 Župan Občine Destrnik: Vladimir Vindiš Ksenija Munda S kreativnimi pristopi oblikujejo naše zgodbe Sredi devetdesetih so nas spodbudili, da naše zgodbe vtisnemo na papir. Občan, glasilo občine Destrnik-Trnovska vas, je tako dobilo vizualno podobo in veljalo za enega prvih glasil lokalnih skupnosti v Sloveniji. S ponosom lahko povemo, da naš Občan, pisan svet Urbančanov, obstaja že sedemnajst let. Ves ta čas nas pri nastajanju kreativno spodbuja podjetje Pika, kreativne komunikacijske rešitve, Zmagoslav Šalamun, s.p., ki so z več kot 10-letnimi izkušnjami na področju komuniciranja in oblikovanja sposobni uresničiti tudi tisto, o čemer ste doslej le sanjali. S svojo kreativnostjo vam pomagajo, da izstopite iz množice povprečnežev in z edinstvenostjo vstopite na poslovni trg. V podjetju Pika so trdno prepričani, da lahko z odlično zastavljeno komunikacijo (vizualno in verbalno) naredijo velike spremembe. Z nenehnimi izobraževanji in s svežim razmišljanjem vedo, kako z dobro zamišljeno kampanjo popolnoma pritegniti vaše uporabnike. Tako so z »Če imate sanje, jih mi lahko uresničimo. Če vam primanjkuje ustvarjalnosti, bomo mi na veliko sanjali za vas.« novim letom, osvežili celostno grafično podobo Občana z mislijo na čudovito pokrajino in ohranitvijo kulturne identitete – pisanega sveta Urbančanov. Niso ostali samo pri lokalnem časopisu – grafično so posodobili priznanja Turističnega društva Destrnik, ki so bila podeljena na kmečkem prazniku. Njihove inovativne ideje so skrbno implementirane v učinkovit rezultat. Na probleme in težave ne gledajo z negativno konotacijo, ampak jih prilagodijo – ustvarjajo rešitve ter vam dostavljajo nepričakovano, drugačno in seveda – učinkovito. V današnjem hektičnem svetu, ki stoji na digitalnih temeljih brez virtualnega komuniciranja enostavno ne gre. Podjetju Gradnje Destrnik so uredili lepo in uporabniku prijazno spletno stran s preprostimi navigacijami. Njihovo ekipo sestavljajo univerzitetno izobraženi strokovnjaki s področja medijskih komunikacij in so sposobni za vas ustvariti karkoli – različne tiskane materiale, spletne strani, z raznolikimi komunikacijskimi pristopi vam pomagajo pri komuniciranju v različnih situacijah. Odlični so tudi pri pozicioniranju in utrjevanju blagovne znamke. Na njih se lahko obrnete tudi, če ste željni osvajanja novih znanj s področja tonske in video montaže, urejanja spletnih strani ali kreativnega pisanja/ komuniciranja. V realnem svetu so dosegljivi na 070 760 740, v virtualnem pa jih najdete na www. kreativne-resitve.eu. 13 PGD Destrnik Nada Zupanič Srečanje bratrancev in sestričen Pšajd Nada Zupanič V soboto, 27. julija, so se člani PGD Destrnik z dvema ekipama udeležili tekmovanja v curkometu v Jurovskem Dolu. Tekmovalo je 13 ekip, ekipa PGD Destrnik 1 je osvojila 3. mesto, žal pa ekipa PGD Destrnik 2 ni imela sreče, saj so jo v kvalifikacijah izločili favoriti iz PGD Makole, ki so branili prehodni pokal. Curkomet je igra, pri kateri se ekipi s po 5 igralci pomerita v nekakšnem nogometu. Vsaka ekipa ima 3 cevi, pri tem poskuša s curkom vode žogo poslati v nasprotnikov gol. Igra traja 2 krat po 5 minut, če je dosežen gol dobi ekipa 3 točke, oziroma 1 točko, če je bila žoga poslana z igrišča mimo gola. Prepovedano je vsakršno igranje s telesom in namerno usmerjanje curka v nasprotne igralce. Curkomet ni uradna gasilska disciplina, je pa zato odlična igra za druženje s pripadniki drugih društev in prijetna osvežitev v poletnih dneh. Iris Kozel Iris Kozel Curkomet PGD Desenci PGD Desenci Članice PGD Desenci na tekmovanju na Hrvaškem V juliju se je desetina članic PGD Desenci odzvala povabilu pobratenega hrvaškega DVD Petrijanec in se udeležila dveh tekmovanj, v enem izmed njih so se pomerile s starimi ročnimi brizgalnami. V močni konkurenci so na prvem tekmovanju v Novi Vesi dosegle četrto, na drugem v Krušanovcu pa odlično drugo mesto. Več kot uspeh na tekmovanju pa pomeni predstavnikom PGD Desenci priložnost za druženje s prijatelji iz Petrijanca. Tako se nadaljuje več kot tridesetletna tradicija sodelovanja med obema gasilskima društvoma in upamo, da bo tako tudi v prihodnje. 14 Simon in Jera Pšajd z Drstelje sta imela 10 zdravih otrok. Drug za drugim so odhajali od hiše in si ustvarjali družine. 30 vnukov oziroma bratrancev in sestričen se je rodilo v teh desetih družinah. Zadnji dan avgusta so se srečali na izletniško-vinogradniški kmetiji Lovrec. Prišlo jih je 24, dva sta že umrla, štirje pa se srečanja niso mogli udeležiti. Na srečanje so prišli tudi tete Jelica, Terezija in Veronika ter strica Jože in Franc, drugi so žal že pokojni. Ob snidenju so bile prisotne solze sreče in tudi zadovoljstva, saj se nekateri niso videli že 30 let. Sploh se niso poznali. Dva bratranca in sestrična so se na srečanje pripeljali iz Nemčije, iz 1200 km oddaljenega Düseldorfa. Anica in njen brat Otmar, ki sta dala pobudo za srečanje ter ga organizirala, sta naredila rodbinsko drevo in naštela kar 54 pravnukov, 61 prapravnukov ter 4 praprapravnuke, ki se jim bo čez nekaj dni pridružil še peti. Veliko so si imeli povedati. Tudi zaplesali so, zapeli in se zabavali do jutranjih ur. Razrezali so in se posladkali s torto srečanja, na kateri je pisalo: » Naj cveti vam zdravje, naj vam dni sledi, naj vas veselje nikoli ne zapusti.« Slovo je bilo ganljivo. Obljubili so si, da se bodo srečali čez 5 let. Anita Simonič Nada Zupanič Društvo kmetic Destrnik Marelica Anita Simonič Nada Zupanič Trebljenje buč Tudi letos smo članice Društva kmetic Destrnik posadile buče, ki so kljub neugodnim vremenskim razmeram kar bogato obrodile, Zelo cenjeno sadno drevo je tudi marelica. Marsikateri ljubiteljski zaradi obilnega sonca, ki smo ga bili deležni v avgustu, pa so že sadjar si jo zaželi v svojem vrtu. Mnogim se veselje žal kar hitro primerne za trebljenje. konča, saj drevo preprosto propade. V ljudskem jeziku slišimo, da V soboto, 24. avgusta, smo se srečale pri naši podpredsednici Ireni Gajšek, kjer smo »jemale iz buč«. Letos so bile buče sicer nekoliko manjše, a so bile kljub vsemu bogate s semeni. Semena smo vzele je marelico zadela kap. Popolnoma druga zgodba o marelici pa se poraja pri Krajnčevih iz dveh vrst buč, ki smo jih ločile. Tudi moški so nam priskočili na v Jiršovcih. Vročemu soncu, viharjem in mrzlim zimam kljubuje pomoč in buče nasekali na polovice, me pa smo vse do zadnje ogromno drevo že skoraj pol stoletja. Kljub suši v letošnjem letu pridno izpraznile. Lastniki so bili s pridelkom kar zadovoljni, saj sta Marija in Vlado ocenila, da je bilo na drevesu blizu 300 kg pravijo, da bo za domače potrebe olja dovolj. Po opravljenem sadežev. Veje sta podprla, da teža sadja drevesa ni uničila. Nekaj delu smo se malo okrepčale in izmenjale kak koristen nasvet – za sejanje pozne solate, namig za shranjevanje fižola, ki ga bomo posadile naslednje leto … vej, ki so popokale, pa sta enostavno odstranila. Vlado pravi, da na ta način pomlajuje drevo. Vsak nasvet je dobrodošel, da bo naslednje leto pridelek še Marelice sta vložila v obliki kompota in skuhala marmelado. S obilnejši. sladkimi sadeži pa so se sladkali tudi sosedje in prijatelji. Nada Zupanič Ohranjajo tradicijo ročne žetve pripeljali s traktorji, starejšimi od 50 let. Dogajanje so s pesmijo obogatile pevke ljudskih pesmi Urbančanke. Delo so zaključili na dvorišču družine Jakob, kjer so pomalicali, se odžejali in poveselili po dobro opravljenem delu. Nada Zupanič Nekoč so z žetvijo začeli zgodaj zjutraj, najprej pri eni hiši, nato so se preselili k drugi. Odžejali so se z vodo iz studenca. Žetev je bila takrat naporno, vendar lepo delo, saj je prav vsak klas dal moko in posledično kruh. Na nekaterih njivah so žito kosili moški. Ženske so delale snope iz pokošenega žita, otroci pa so pobirali klasje, ki je ostalo na strnišču. Društvo kmetic Destrnik ohranja tradicijo žetve, vendar ne v zgodnjih jutranjih urah, ampak popoldne, saj želijo, da si dogodek ogleda čim več ljudi. Številni občani so se udeležili tudi letošnje žetve na Jakobovi njivi v Doliču. Želo je kar 20 žanjic. Domačinkam so prišle pomagat članice društev mestne občine Ptuj, Juršinci in Društva podeželskih žena in deklet Gornja Radgona. Žetev ni imela tekmovalnega značaja. Vsaka od udeleženk je prejela priznanje, priznanje za sodelovanje pa so dobili tudi kosci žita. Program je povezoval Feliks Majerič. Žetev je s svojo prisotnostjo počastil tudi župan Občine Destrnik Vladimir Vindiš. Lepo je bilo videti člane Kluba starodobnikov sveti Urban, ki so se na njivo 15 Zdravila in alkohol Splošno je znano, da zdravila in alkohol ne gredo skupaj. V organizmu se sicer obnašajo precej podobno. Alkohol se tako kot večina zdravil absorbira skozi sluznico želodca ali tankega črevesja v krvni obtok, deluje na receptorje v možganih in se razgrajuje v jetrih. Alkohol zavira delovanje prenašalnih sistemov v možganih. Učinkovanje alkohola se tako stopnjuje od prvega kozarca, ki povzroči dobro voljo in sproščenost, vse do zaspanosti in izgube zavesti. Nekateri posamezniki postanejo pod vplivom alkohola napadalni in nasilni. Kar eden od desetih rednih uživalcev alkohola pa postane zasvojen. Dolgotrajno redno uživanje alkohola lahko povzroča bolezni jeter in živčevja. Nosečnice, ki redno uživajo alkohol, tvegajo, da bodo imeli njihovi otroci možganske okvare in nižji inteligenčni kvocient. Alkohol lahko poveča ali zmanjša učinek zdravil, na drugi strani pa se učinek alkohola spremeni tudi zaradi zdravil. Možni neželeni učinki sočasnega jemanja alkohola in zdravil se lahko kažejo v motnjah zavesti, motnjah krvožilnega sistema in delovanju jeter. V lekarnah paciente vedno opozorimo, ob katerih zdravilih je uživanje alkohola lahko zelo škodljivo in celo življenjsko nevarno. Alkohol poveča delovanje zdravil, ki inhibirajo (zavirajo) centralni živčni sistem. To so predvsem pomirjevala in uspavala. Prav tako alkohola nikakor ne smemo uživati ob jemanju zdravil proti depresiji, nespečnosti, epilepsiji in ob uporabi opiatnih analgetikov (najmočnejših protibolečinskih zdravil). S temi zdravili alkohol namreč deluje sinergistično, kar pomeni, da zdravilo in alkohol drug drugemu povečata delovanje. Zraven tega je zmanjšana tudi razgradnja in izločanje zdravil, ki tako dlje časa ostajajo v telesu. Učinek teh zdravil je tako povečan in tudi podaljšan, kar pa ni vedno zaželeno. Nemalokrat se podcenjuje učinek alkohola ob jemanju zdravil, ki delujejo na žični sistem (zdravila za zdravljenje depresije, nespečnosti, nervoze, duševnih motenj ipd.). Že ob enem popitem pivu ali kozarcu vina se ob sočasnem jemanju teh zdravil občutno zmanjša reakcijska sposobnost. Veliko starejših ima eno ali več kroničnih bolezni. Zaradi tega se pri njih zaradi sočasne uporabe zdravil in alkohola hitro pokaže povečan učinek zdravil oz. je pri njih odgovor izražen močneje,kot pri zdravem mlajšem človeku. Pri starejših lahko kombinacija zdravil, ki delujejo na živčni sistem, in alkohola izzove paradoksno reakcijo agitiranosti, to je nemir organizma. Ob jemanju še katerih zdravil z delovanjem na krvožilni sistem, presnovo sladkorja ali holesterola pa je reakcija organizma še bolj nepredvidljiva in celo življenje ogrožujoča. Zelo pomembno je tudi součinkovanje alkohola z zdravili proti alergiji. Pogost neželen učinek antialergikov je utrujenost in tudi zaspanost. Ob sočasnem uživanju alkohola se lahko pojavi ta učinek tudi ob uporabi tistih zdravili proti alergiji, pri katerih ta učinek ni izražen v tolikšni meri. V krvožilnem sistemu alkohol razširja žile, s tem zniža krvni tlak, kar lahko ob sočasnem jemanju zdravil proti visokemu krvnemu tlaku privede do nevarnih stanj, kot je ortostatska hipotenzija (močno in nenadno se zniža krvni tlak). Zanjo je značilna omotica, vrtoglavica, zmedenost. Paracetamol velja sicer za eno najvarnejših protibolečinskih in protivročinskih zdravil. Jemanje paracetamola in sočasno uživanje alkohola lahko deluje toksično na jetra, saj se poveča proizvodnja encimov za razgrajevanje alkohola ter paracetamola v jetrih, kar lahko vodi v razpad našega glavnega razstrupljevalnega organa. Prav zato se tudi sicer priporoča kratkotrajno jemanje paracetamola, saj se moramo zavedati, da takrat posebej obremenimo jetra. Prav tako kot pri uživanju alkohola. Če nujno potrebujemo zdravilo za lajšanje bolečin, npr. za glavobol, in vemo, da smo uživali alkohol, raje izberimo zdravilo z acetilsalicilno kislino! Vsekakor je uživanje alkohola ob sočasnem jemanju zdravil nezaželeno in lahko zelo 16 škodljivo za zdravje. Zelo nepredvidljive so interakcije med zdravili proti strjevanju krvi in alkoholom, saj se ob sočasnem uživanju alkohola in teh zdravil strjevanje krvi upočasni. Kroničnim bolnikom, ki redno jemljejo zdravila, tako odsvetujemo uživanje alkoholnih pijač. Ob izdaji zdravil farmacevti v lekarnah vedno opozorimo, pri katerih zdravilih lahko že majhna količina alkohola povzroči neželene reakcije zdravil (npr. alkoholni kis v solati, pecivo z rumom). Tudi sami se vedno pozanimajmo o zdravilih, ki jih jemljemo, saj gre za naše zdravje. Bojan Potrč, mag. farm. Lekarniška podružnica Destrnik Lekarne Ptuj tel.: 05 909 61 50 e-pošta: destrnik@lekarne-ptuj.si odprto: vse delovne dni od 10.00 do 15.00, razen v torek od 15.00 do 19.00 Jesenska solata Za 4 osebe potrebujemo: ½ kg mešane solate in radiča po izbiri in razpoložljivosti (več jih bo, bolj bo očesu pisano) 3 zrele paradižnike 2 kumari 2 papriki 1 srednje velik por 2 pesti črnih oliv, za orehov preliv: 2 pesti orehovih jedrc 2 rezini kruha, brez skorje 1 strok česna oljčno olje 2 limoni sol, poper Najprej se lotimo zelenjave. Solato in radič narežemo in operemo ter ju dobro odcedimo. Papriki in kumari narežemo na manjše trakove in kolobarje, paradižnik na rezine. Por očistimo in narežemo na tanjše kolute. Olive izkoščičimo in narežemo na polovice. Na vrsti je preliv – orehova jedrca skupaj z rezinama kruha in strokom česna na drobno sesekljamo v multipraktiku ali s paličnim mešalcem. Masi postopoma dodajamo oljčno olje in na koncu prilijemo sok dveh limon. Solimo, popramo in še enkrat dobro premešamo. Pripravljeno zelenjavo s solato in radičem prestavimo v veliko skledo, dobro premešamo in začinimo z orehovim prelivom. Še enkrat premešamo in postrežemo s toplim rižem ali rezinami kvalitetnega polnovrednega kruha. Dober tek! Odgovor na članek: Andrej Čuš, najmlajši poslanec v zgodovini Republike Slovenije, ki je bil objavljen na 10. strani v julijski številki časopisa Občan Poslanci delamo ali tekmujemo, kdo bo koga? V OO SLS Destrnik smo prav presenečeni nad člankom, ki ga je v prejšnji številki časopisa Občan objavil OO SDS Destrnik. Najbolj nas preseneča, da je za OO SDS najpomembnejše dejanje to, da je njihov kandidat za poslanca Andrej Čuš premagal našega kandidata Franca Pukšiča. V OO SLS smo prepričani, da pri politikih štejejo dejanja in ne to, kdo je dobil več glasov. Na zadnjih volitvah je naš kandidat in poslanec Franc Pukšič dobil 17,94 odstotka glasov, Andrej Čuš pa 32,10 odstotka, vendar bosta morala Andrej Čuš in njegov »boter« dr. Milan Zver še veliko govoriti, da bo kandidat SDS na naslednjih volitvah v 8. volilni enoti, v 9. volilnem okraju dobil 45,17 odstotka ali 5.115 glasov, kolikor si jih je poslanec Franc Pukšič s trdim delom prislužil na volitvah leta 2004. Hvalite se, da je najmlajši poslanec v zgodovini, verjetno pa bralce Občana bolj zanima, kaj je kot poslanec ali politik do sedaj naredil za Slovenske gorice, Haloze, Dravsko in Ptujsko polje. Evropski poslanec dr. Milan Zver je ob njegovi kandidaturi poudaril, da SDS kandidira mladega in perspektivnega politika ter da smo lahko ponosni, da je »naše gore list«. Enako je omenjeni gospod, ki bolj slavi po govorjenju kot dejanjih, govoril ob lokalnih volitvah ter izpostavljal mlado ekipo. Glede na to, da v občinskem svetu sedi njegova hčerka, pa na Destrniku kljub temu ni zaznati razvoja, ampak prav nasprotno, kot da se je ustavil čas. Spoštovani gospod poslanec Andrej Čuš, v članku ste med drugim izjavili: »Vseskozi bom opozarjal tudi na slab položaj mladih v Sloveniji, saj postajamo država, kjer mladi nimajo perspektive.« V OO SLS Destrnik smo prepričani, da glede na zadnje početje destrniškega župana g. Vladimirja Vindiša tudi občina Destrnik postaja občina, kjer mladi nimajo več perspektive. Zato vas pozivamo, da opozorite na dejanja župana Vindiša, ki zaradi ignorantskega odnosa do investitorjev onemogoča odpiranje novih delovnih mest v novem poslovnem objektu in možnosti novih delovnih mest v obrtno-poslovni coni. Če boste dosegli, da bo destrniški župan pričel izvajati sklepe občinskega sveta in delovati v dobrobit občanov občine Destrnik, boste mogoče na naslednjih volitvah dosegli še kak odstotek več, ker očitno v SDS-u štejejo odstotki, zmage in politikastvo. Pri nas v SLS štejejo realizirani projekti in rezultati dela. OO SLS Destrnik Kdaj bomo ponovno zavrteli kolo razvoja? Že pred enim letom sem na novinarski konferenci opozoril, da župan Vladimir Vindiš na žaljiv in zavajajoč način komunicira z javnostmi, zato me niso presenetile njegove  izjave, ki so bile objavljene v Štajerskem tedniku 6. avgusta. Že lani sem tudi opozoril, da ne izvaja sprejetih razvojnih programov Občine Destrnik v skladu s sprejetim proračunom. Samo spomnite se, koliko laži je izrekel župan o neveljavnem prostorskem planu občine Destrnik in neresnic o nakupu zemljišča za obrtno-podjetno cono v Janežovcih od gospe Jožice Flajšman. Res pa je, da še vedno niso začeli izdelovati podrobnega prostorskega načrta za obrtno cono v Janežovcih, čeprav investitorji – obrtniki, podjetniki čakajo na to. Priznati moramo, da tako uspešnega, kot je župan pri razdvajanju občanov, toliko samovolje, arogance, natolcevanja in izjavljanja neresnic, ki mejijo že na norost, pa v širši slovenski okolici ne najdemo. Župan ima očitno dober razlog in podporo tudi v direktorici občinske uprave, ki je zaradi suma korupcije na Občini Videm morala oditi in dela direktorice ni mogla več opravljati. Glede na navedeno, sprašujem župana, zakaj se je odločil in izbral to direktorico, ki v domači občini te funkcije ni mogla več opravljati. Očitno pa je za direktorico občinske uprave Občine Destrnik več kot sprejemljiva. Pojasnilo bi bilo zelo na mestu, saj se govori marsikaj.   Župan veliko govori o naših napakah, ne pove pa, da nas je prijavil Nacionalnemu preiskovalnemu uradu, Komisiji za preprečevanje korupcije in Računskemu sodišču RS. Kljub številnim prijavam nobeden od prijavljenih ni v kazenskem postopku zaradi dela, ki smo ga opravili v 18 letih. Nikoli se ni pohvalil, da ko je stopil v župansko pisarno, so ga na mizi čakali pripravljeni projekti, ki se izvajajo s sofinanciranjem EU. In kaj bo župan skupaj z direktorico zapustil svojemu nasledniku? Župan je v Štajerskem tedniku v članku Zgodba (za zdaj) še brez epiloga navedel številne neresnice. Ob prevzemu funkcije je bil seznanjen s predpogodbo za nakup prostorov, vendar ga projekt ni zanimal, saj se nikoli ni pojavil na gradbišču, kaj šele da bi se o njem s kom pogovarjal. Ob sprejemanju proračuna Občine Destrnik (predlagatelj je izključno župan) za leto 2013, ki so ga  potrdili vsi svetniki, so bile sprejete pravne podlage za nakup prostorov v skladu z razvojnim programom občine Destrnik. Predpogodbo bi lahko preveril takoj ob nastopu funkcije. Zakaj se je za to odločil šele sedaj? Ali želi s tem podjetje EM-GRAD, d. o. o. spraviti v stečaj? Kljub jasnemu navodilu, ki ga je dobil od računskega sodišča, še vedno zavaja javnost. Računsko sodišče mu je v odgovoru zapisalo: »Čeprav javnofinančna pravila urejajo posebnosti postopkov sklepanja pogodb za proračunske uporabnike, pa so sklenjena pogodbena razmerja med strankami podvržena tudi pravilom obligacijskega prava, ki določa tudi način reševanja sporov in pristojne organe za njihovo reševanje, to so redna sodišča.« Torej le sodišče izreče sodbo, vse ostale institucije pa dajejo le mnenja in priporočila. Javnost zavaja, ko govori, da bi za omenjeni posel moral biti izveden postopek javnega naročanja, kar ni res, saj občina pri investiciji ni sodelovala kot partnerica. V občini pa so bili izvedeni vsi postopki in sprejeti sklepi občinskega sveta, ki so zakonsko potrebni za podpis predpogodbe. Občina je tudi zemljišče zamenjala izključno zato, da se danes lahko gradi plato za pripravo gradnje vrtca in izkoristi še razpoložljiva EU sredstva v višini okrog 400.000 evrov. Res je tudi, da investitor EM-grad ni iskal nas, ampak smo mi iskali njega, kot v zadnjih 15-ih letih, ko smo se pogovarjali z več trgovskimi verigami, pa nobena ni bila zainteresirana, da bi na Destrniku zgradila novo trgovino. Za tega investitorja (bil je edini) smo se odločili tudi zaradi njegovih zelo pozitivnih referenc s Tuševo trgovino v sosednji Trnovski vasi. Kot piše v dopisu računskega sodišča, ki trenutno ne izvaja nobene revizije v Občini Destrnik, tudi nobena institucija ne odsvetuje podpisa pogodbe, kot javnost zavaja župan. Izjavljam pa, da če bi sodišče ugotovilo kakršno koli nepravilnost v postopku podpisa predpogodbe, izključno prevzemam vso odgovornost, saj sem vse naredil v skladu s sprejetimi odločitvami občinskega sveta. Tudi mahanje s cenilnim zapisnikom je zavajanje, saj cenitev ni 17 bila narejena po projektni nalogi, ampak po teoretični metodi in tudi zato ni točna. Najbolj nas skrbi, če župan še dolgo ne bo podpisal pogodbe o nakupu prostorov z investitorjem, bo ta prisiljen iskati pravico po pravni poti. Bojim se, da bodo odškodninske tožbe višje od nakupne vrednosti prostorov. Kdo bo odškodnine plačal? Ali to pomeni, da občina ne bo mogla koristiti razvojnih sredstev EU za obdobje 2014–2020, saj ne bo imela niti za pluženje cest, kaj šele za sofinanciranje izgradnje kanalizacije, cest … Župan Vindiš, s težkim srcem gledamo na vaše delo, ko tako kot domine sesuvate projekte in s tem zaustavljate nadaljnji razvoj občine (cesta Svetinci–Gomilci, kanalizacija Drstelja, Ločki Vrh, Svetinci …). Zato vam še enkrat ponujam roko sodelovanja, kot pred enim letom, čeprav ste me že nagnali z enega neformalnega sestanka, ki sem se ga udeležil skupaj s svetniki. Želim, da se v občini Destrnik čim prej zaključi nerazumno in izredno škodljivo obdobje. Pomembno je, da se na Destrniku ponovno prične vrteti kolo razvoja in napredka. Prepričan sem, da v tem trenutku niso časi za politične igrice. In župan Vladimir Vindiš, hitro bo prišel čas, ko boste morali prevzeti svoj del odgovornosti ter za dejanja odgovarjati pred javnostjo in pristojnimi institucijami. Upam, da boste tudi takrat s svojimi pomočniki to storili tako samozavestno in vehementno, kot sedaj zavajate javnost. Ni smrt tisto, kar na loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalja, kraj in čas. Vsak človek je zase svet, čuden, svetel in lep, kot zvezda na nebu. SPOMIN 14. septembra 2013 je minilo 25 let, odkar nas je zapustil dragi mož, atek, tast, dedi in pradedi Tomaž Muraj iz Levanjcev 2 Hvala vsem, ki se ga spomnite, podarite svečo ali cvet. Tvoji najdražji S spoštovanjem, Franc Pukšič, poslanec DZ RS Zahvala Marija Kos in občani Destrnika Črna točka na Destrniku Šolsko leto se je pravkar pričelo in v šolske klopi so se vrnili Ob boleči izgubi drage mame Kristine Zorec, razigrani učenci. Pekove mame, Videli smo, da so na prehodu za pešce pri šoli poskrbeli za njihovo varnost, ko prihajajo v šolo ali odhajajo iz nje. Opazili pa smo, da otroci brezglavo tekajo čez cesto pri trgovini, se iskreno zahvaljujemo gospodu župniku, dr. Mršniku, kjer pa ni niti prehoda za pešce niti nobenega odraslega, ki bi pogrebnemu zavodu, zastavonošem, društvu upokojencev, poskrbel za njihovo varnost. Sprašujemo se, ali se bo morala zgoditi nesreča, da bodo odgovorni poskrbeli za to »črno točko«. Bog te k sebi je vzel, angel pesem ti zapel. Tu žalujemo mi vsi, čeprav na boljšem zdaj si ti. Bolezen ti ni pustila živeti, telo moralo je umreti. Duša tvoja za vedno živi in vedno v naši bližini si. Čeprav te ne vidimo, vemo, da si z nami. Ko bomo umrli tudi mi, bomo v nebesih za vedno skupaj vsi. KORK, ge. Slavici Švarc, sosedam Ireni Šalamun, Lojziki Perkovič in Liziki Bac, vsem, ki ste darovali za svete maše in sveče, ter vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti. Hvala. Vsi njeni Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te slišimo mi vsi, med nami si. SPOMIN 9. avgusta je minilo eno leto, odkar nas je zapustila draga žena, mama, babica in prababica Marija Flajšman, roj. Požegar, 8. 9. 2013 je minilo pet let, od kar nas je zapustil Franc Hameršak iz Doliča 34 iz Ločkega Vrha 35 Njeni najdražji: mož Alojz s hčerami Anico, Marico in Lojziko Sin Franci z družino in njegovi najdražji 18 Ksenija Munda arhiv šole arhiv šole Igralni kotiček ob večnamenskem igrišču pod OŠ Destrnik-Trnovska vas Projekt delno financira Evropska unija, in sicer EVROPSKI SKLAD ZA RAZVOJ PODEŽELJA: EVROPA INVESTIRA V PODEŽELJE. LAS »Društvo Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah« je za leto 2013 objavilo Javni poziv za oddajo projektnih predlogov za sofinanciranje projektov v okviru izvajanja Lokalne razvojne strategije. Občina Destrnik se je na omenjeni javni poziv uspešno prijavila s projektom Igralni kotiček, s katerim so omogočili igro otrokom iz vrtca, šolskim otrokom in otrokom, ki igrala obiskujejo v popoldanskem času, ob vikendih, v času šolskih počitnic … Igrala so namenjena otrokom od 2. do 12. leta starosti. V predšolskem obdobju otroci z igro pridobivajo raznovrstne gibalne izkušnje, ki jim prinašajo veselje in zadovoljstvo. Igra je torej ena ključnih vzgojno-izobraževalnih metod. Otroci izvajajo različne naravne oblike gibanja, kot so: plezanje po plezalih, visenje, guganje, zibanje. Zaradi tega je izjemno pomembno, da arhiv šole je otrokom omogočena uporaba igral, primernih njihovi starosti. V sklopu projekta so bile izvedene naslednje aktivnosti: priprava terena, postavitev podlog proti poškodbam, postavitev ograje in montaža naslednjih igral: – VAS TOLEDO – stolp s streho, tobogan fiberglass, plezalna mreža in plezalna lestev – GUGALNICA JAMAJKA – PLEZALO HAWAI – plezalna mreža, plezalna stena, vodoravni in navpični drog, vrv za plezanje z obroči Igralni v kotiček uporabo ob so predali občinskem prazniku. 19 Ksenija Munda Predstavitev podjetja Gradnje Destrnik d. o. o. Tokrat vam na kratko predstavljamo podjetje, ki v naši občini deluje že nekaj časa, a marsikdo med nami ne ve, katere storitve nam ponujajo. Podjetje Gradnje Destrnik, družba v lasti Občine Destrnik, skrbi za nemoteno zagotavljanje javnih dobrin in čim boljše vzdrževanje infrastrukture – lokalnih cest, javnih poti, javne razsvetljave, za vzdrževanje pokopališča, vežice, izvajanje zimske službe (pluženje in posip cest, pločnikov, parkirišč, …) itd. Svoje storitve ponujajo tudi našim občanom in občankam, prav tako pravnim osebam ter vsem, ki jih potrebujejo: - prevozi do 10 ton s tovornim vozilom Man, prevozi materialov s kmetijskim strojem traktor New Holland 120 skiper s prikolico tandem, z nosilnostjo do 8 t, ter prevozi manjšega blaga s poltovornim vozilom Kia K2500 - košnja trave s traktorskim mulčerjem oz. z bočno koso Ferri - čiščenje različnih površin s priključno metlo za čiščenje širine 2 m - izkopi, zasipi in planiranje z rovokopačem - valjanje terena z valjarjem širine 1 m, vibroploščo - nameščanje in snemanje plakatov na plakatne panoje Občine Destrnik, - košnja trave z nahrbtno kosilnico in motokultivatorjem s priključno koso oz. mulčerjem - urejanje zelenic, obrezovanje živih mej - priprava podlage za asfalt, tlakovec - polaganje robnikov, tlakovcev. Za izvajanje naštetih storitev ponujajo konkurenčne cene, lahko jih pokličete na telefonsko številko 059 033 558 ali pišete na info@ gradnje-destrnik.si oz. se oglasite na sedežu podjetja na Drstelji 45. Lahko pa jih obiščete tudi na njihovi novi spletni strani: www.gradnje-destrnik.si, kjer lahko podate predlog, pohvalo, pritožbo, povpraševanje, … Z veseljem vam bodo priskočili na pomoč. 20