Kamniški OBČAN
Št. 11
Borut Pahor, predsednik Državnega zbora, v Kamniku
OBISK TERM V SNOVIKU
41. leto
Kamnik, 14. junija 2002
V četrtek, 6. junija, je na krajši obisk v Kamnik prišel Borut Pahor, predsednik Državnega zbora RS. Najprej je obiskal tovarno Svilanit in imel krajši po-govr z vodstvom tovarne, nato pa se je v spremstvu župana Toneta Smolnikarja, ki ga je povabil na obisk, podal v Terme Snovik, kjer sta mu direktor Term Ivan Hribar in Srečo Vrankar, družbenik Term, raz-kazala Terme in predstavila dosedanji in prihodnji razvoj tega našega najnovejšega turističnega središča.
Ivan Hribar je povedal, da skupna vrednost dosedanjih vlaganj znaša približno 700 milijonov SIT in da je obisk nad pričakovanji, saj je v dobrih štirih mesecih od odprtja pokritega bazena obiskalo terme poprečno 450 kopalcev dnevno. Sedaj si za poletno sezono prizadevajo urediti okolico pokritega bazena in pripraviti vse potrebno za izgradnjo dodatnega odprtega bazena, ki naj bi ga zaceli graditi prihodnje leto po spremembi ureditvenega načrta, ki je v pripravi.
Več na 3. strani
(Nostalgično slovo kamniških maturantov
Maturantje kamniške gimnazije, ekonomske gimnazije in letos prvič tudi ekonomske šole so se še pred odločilnim dejanjem letošnje mature v sredo, 29. maja, sprehodili skozi Kamnik, na Glavnem trgu zapeli svojo himno Gaude-amus Igitur in zaplesali četvorko ter se s tem poslovili od mesta, v katerem so preživeli srednješolska leta, za večino eno najlepših obdobij, ki zaznamujejo naše življenje. Zanosno prepevanje maturantske himne in ples četvorke - ples, ki so ga v Franciji plesali že okrog leta 1800, pri nas pa je že dolga leta nosilna točka slovesnosti ob zaključku srednjega šolanja, so starši, sorodniki, profesorji in gledalci opazovali z veseljem, nostalgijo, nekateri celo s solzami v očeh.
Več na 9. strani
VERA MEJAČ
Pred kopališkim kompleksom Term Snovik je Boruta Pahorja pozdravil Ivan Hribar, direktor Term. Z županom Tonetom Smolnikarjem sta mu predstavila dosedanji ravzoj podeželja na območju Tuhinjske doline s poudarkom na razvoju turizma. ■• FRANC SVETEU
Spoštovani Kamničani!
Ob Dnem slovenske državnosti iskrene čestitke vsem občankam in občanom.
Letošnji praznik bomo obeležili v ponedeljek, 24. junija, ob 18. uri na Glavnem trgu, v sodebvanju z Mestno godbo Kamnik, slavnostni govornik pa bo dr. France Bučar, prvi predsednik slovenskega parlamenta.
Po osrednji slovesnosti bo zabavni program z ansamblom bratov
Poljanšek.
Vljudno vabljeni!
Župan ANTON TONE SMOLNIKAR
Ob našem prazniku, dnevu slovenske državnosti, vsem občankam in občanom iskreno čestitam!
MIHA NOVAK načelnik upravne enote Kamnik
Nagrajeno vzorno delo, znanje, vztrajnost in uspeh
Ob zaključku šolskega leta je župan Tone Smolnikar v sredo, 5. junija, v Domu kulture podelil občinska priznanja 34 najboljšim učencem in dijakom za njihovo vzorno delo, znanje, voljo, vztrajnost, notranjo moc, smisel za umetnost, domiselnost in spoštovanje do življenja.
Več na 8. strani
VERA MEJAČ
O programu ravnanja
z odpadki v občini Kamnik
POUDAREK LOČENEMU ZBIRANJU ODPADKOV
Kot smo že poročali, so občinski svetniki na seji 29. maja po dveh obravnavah sprejeli (čeprav ne s prevelikim navdušenjem) program dejavnosti »Ravnanje z odpadki v občini Kamnik«.
Program, ki bo objavljen tudi v Uradnem listu RS, se bo začel izvajati, ko bo sklenjena koncesijska pogodba med občino in izvajalcem dejavnosti.
Ker ravnanje z odpadki zadeva slehernega občana, je prav, da se s tem aktom, ki bo v prihodnje urejal za varstvo našega okolja tako pomembno dejavnost, nekoliko podrobneje seznanimo.
Nadaljevanje na 2. strani
Kamniški občan ^\ bo ponovno med vami v petek, 28. junija. Članke oddajte najpozneje
do srede, 19. junija; oglase, zahvale in obvestila pa do srede, 26. junija. J
InVUOOKfitUtNjjkv^o
27. junij 2oo2 no bazenu v Domžalah od^l4. ure dalje.
Cena vstopnice: 1.000 sit za člane, 2.000 sit^za nečlane.
Prodaja vstopnic v naših poslovalnicah v Domžalah, Ljubljani in Kamniku.
Več o tem na www.studentski-servis.com
Sena
OTROŠKA KOtyFEKĆWA
ŽIVAHNI POLETNI MODELI
V TPC na Duplici, Ljubljanska 21a,
(HIP), tel.: 839-46-89 od"9h -18", sobota od 9h - 1?
Ob dnevu državnosti
Praznovanje obletnic večino ljudi osrečuje, toliko bolj, kolikor večji pomen imajo. 11 -letno obdobje samostojne poti pomeni v zgodovini človeštva le drobcen časovni utrinek, toda spomin na dogodke, ki so v letu 1991 pretresli tla nekdanje skupne države, je za nas Slovence še kako živ. Ne samo zaradi žrtev in občutne materialne škode ob vojaškem spopadu z bistveno močnejšim nasprotnikom, temveč zaradi zgodovinske odločitve glede samostojnega urejanja lastnih zadev. V tem kratkem obdobju, ko je južno od nas nesmiselni vojni požar v marsičem uničil prihodnost tudi bodočih rodov, smo s trdno voljo in prizadevnostjo dokazali tako samim sebi kot vsem drugim miroljubnim narodom sveta, da smo izbrali pravo pot, ki jo je s priznanjem neodvisne in svobodne slovenske države potrdila mednarodna skupnost, čeprav so bile mnoge države - tudi sosednje - do takšne poti dokaj zadržane. Z odločnostjo, pogumom in vztrajnostjo smo si izborili najdragocenejšo vrednoto, po kateri še vedno hrepenijo zatirana ljudstva in katero z vso upravičenostjo častijo svobodoljubni narodi, med katere se lahko prištevamo.
Odločitev za samostojno pot je bila tesno povezana s prevzemanjem odgovornosti. Ne samo za izboljševanje življenjskega standarda državljanov Republike Slovenije, temveč tudi za dogajanje okrog nas. Čeprav mnogi menijo, da je dosežena samostojnost že zadostni zgodovinski cilj, se je svet v preteklih enajstih letih močno spremenil. Tipično slovensko razmišljanje, da se je potrebno ograditi s kar najbolj visokimi ograjami, ne sovpada z zgodovinskim tokom, ki nezadržno podira najrazličnejše ba-riere med posameznimi evropskimi državami in vodi v globalizacijo sveta. Temu toku se zagotovo ne moremo izogniti. Seveda pa strah pred izgubo nacionalne samobitnosti ne prežema samo majhne narode, temveč tudi tiste, ki so bistveno številčnejši. S podobnimi travmami so se, še ne tako dolgo nazaj, srečevale tudi nekatere članice sedanje Evropske unije, vendar so doumele, da so prednosti od vključevanja v skupni evropski prostor bistveno večje, kot bi jih imela zavrnitev ponudbe o vključitvi. Tudi Slovenci se bomo morali slej ko prej odločiti, četudi se nam danes morda še dozdeva, da bi lahko preživeli sami. Vendar zgolj upoštevanje dogajanj v svetovni ekonomiji razkriva, kako ranljiva je pravzaprav materialna podstat majhnega naroda. Da o varnosti, za katero prepogosto mislimo, da nam je kar sama po sebi dana, niti ne govorimo.
Smiselnost povezovanja in tkanja najrazličnejših vezi v skupnem evropskem prostoru se zavedamo tudi v naši občini. Sodelovanje na mednarodnih srečanjih je priložnost, da drugim dokažemo, kaj jim lahko ponudimo, hkrati pa tudi prisluhnemo, ne samo, kaj si drugi mislijo o nas, temveč tudi, kaj od nas povsem konkretno pričakujejo. Vzpostavljanje stikov z zunanjim svetom ni samo stvar države, temveč tudi lokalnih skupnosti, gospodarskih in drugih subjektov, ki se zavedajo, da prav takšno druženje in poglabljanje medsebojnih odnosov bogati tako duhovno kot materialno plat vseh udeležencev.
Dan državnosti bomo tudi letos na dostojen način proslavili v našem Kamniku. Čeprav se bodo prav v tem letu še dodatno razplamtele politične strasti, ki so navsezadnje povsem logičen in legitimen del vsake demokratično urejene družbe, slednje ne more biti razlog, da ne bi za trenutek obudili spomin na zgodovinski trenutek, na katerega smo lahko resnično ponosni. Tudi zato, ker smo Imeli čast aktivno sodelovati pri nastanku samostojne slovenske države. Zagotovo pa ob tem ne bo odveč kritično pretehtati dogajanje v minulem dobrem desetletju. To bo kot gost ob letošnjem praznovanju dneva državnosti v Kamniku storil dr. France Bučar, ki sodi med tiste, ki so polagali temelje slovenske državnosti in so zaslužni za to, da se lahko na tem koščku sveta svobodno gibljemo. To pa je nesporno vrednota, ki nam jo zavidajo vsi tisti, ki svojega sna o samostojnosti in neodvisnosti iz različnih razlogov še niso uspeli uresničiti.
Tudi Kamničani se bomo tako kot mnogi drugi Slovenci morali naučiti, da je obujanje spomina na enkratne in zato še toliko bolj dragocene vrednote dolžnost in pravica, ki je dana le svobodnim ljudem. Morda je razmeroma kratko obdobje obstoja lastne državnosti razlog za omalovažujoč odnos do udejanjene nacionalne samobitnosti in simbolov slovenske državnosti. Zagotovo nam ne bi smelo biti vseeno ali celo sram izobesiti slovensko zastavo. V sladkem opoju svobode smo bodisi nehote potisnili v podzavest ali pa nam je prehitro ušlo iz spomina dejstvo, da smo bili v zgodovini slovenstva vajeni le hlapčevstva. Danes smo lahko Slovenci - četudi kot številčno majhen narod - s svojo bogato kulturo, pridnostjo in pripravljenostjo za enakopravno sodelovanje z drugimi narodi ponosni, da smo znali izrabiti enkratno zgodovinsko priložnost in da lahko danes o svoji usodi odločamo sami. Kljub medsebojnim zdraham, sebičnosti in odkritim socialnim stiskam ne tako majhnega dela slovenske populacije imamo vendarle dovolj tehten razlog, da tudi letošnji dan državnosti proslavimo na dostojen način.
Vsem občanom Kamnika želim kar najbolj prijetno praznovanje.
ANTON TONE SMOLNIKAR, župan
2 14. junija 2002
AKTUALNO
Kamniški OBČAN
O programu ravnanja z odpadki v občini Kamnik
Poudarek ločenemu zbiranju odpadkov
Nadaljevanje s 7. strani
Kot je zapisano v ciljih programa, je njegov namen zmanjševanje količine odpadkov, ki se odlagajo na deponiji, ločeno zbiranje posameznih vrst odpadkov na izvozu, izločanje nevarnih odpadkov in preprečevanje divjega odlaganja odpadkov. Program predvideva potek ločenega zbiranja in odvoza odpadkov. Mešane trdne odpadke, preostale po ločenem zbiranju na izvoru, bodo odvažali 52-krat letno oziroma enkrat na teden. Odvoz papirja, stekla in umetnih mas na ekoloških otokih v naseljih bodo opravili 13-krat na leto ali po potrebi" """"
Ločeno zbiranje in odvoz kosov-
dustriji odlagali v naslednje vrste posod: PVC posode temno sive barve s kolesi prostornine 120 1, 240 L 770 litrov in 1100 litrov. Kovinski zabojniki - samonakladalci bodo velikosti 4,5 in 7 m3, kovinski zabojniki-kotalni prekucniki pa 20 m3 in 30 m3. Novost so namenske vrečke (80 litrov), namenjene povzročiteljem, do katerih izvajalec zaradi oddaljenosti od prevoznih cest ne more priti, in za enočlanska gospodinjstva. Te vrečke si bodo morali sami priskrbeti pri izvajalca Z nakupom bodo pokrili vse stroške ravnanja z njihovimi odpadki.
Ostanke odpadkov bo izvajalec odvažal na Center za ravnanje z
Takole je sredi letošnjega maja izgledal »ekološki otok« na Steletovi ulici < zgoraj). Upajmo, da bomo tudi pri nas kmalu imeli tako lepo urejene ekološke otoke, kot jih lahko vidimo v sosednji Novi Štifti v občini Gornji Grad (spodaj).
nih odpadkov iz gospodinjstev je predviden dvakrat letno, odvoz nevarnih odpadkov enkrat letno.
Ločeno zbiranje in odvoz odpadkov iz obrti, industrije, gostinstva, trgovine itd. bo določeno z medsebojno pogodbo.
Za ostanek odpadkov, ki ostanejo po ločenem zbiranju posameznih frakcij, bodo poskrbeli na dva načina: v zbiralnem sistemu povzročitelji odpadke odlagajo v posebne tipske posode pri povzročitelja v prinasalnem sistemu pa je eno zbirno oz. odjemno mesto namenjeno več povzročiteljem skupaj.
Ostanki odpadkov se bodo tako v gospodinjstvih kot v obrti in in-
odpadki Suhadole (CROS). kjer jih pretovorijo in odpeljejo na deponijo Barje.
Program posebej govori o bioloških odpadkih (kuhinjski odpadki zelenjava, rože. vejevje itd.), ki naj bi jih po možnosti kompostirali na lastnih vrtovih ali pa odlagali v posebnih rjavih PVC posodah in v posebej označenih železnih zabojnikih. Te odpadke bodo odvažali na kompostarno v CROS Suhadole.
Ureditev ekoloških otokov je eno najpomembnejših vprašanj, o katerih govori program. Zapisano je. da bo na območju občine urejenih 52 takšnih otokov, ki bodo opremljeni s 1100-litrskimi PVC
Kresovi na kresni večer in ob Dnevu državnosti
V različnih krajih naše občine bodo na kresni večer in pred Dnevom državnosti tudi letos zagoreli kresovi. Organizacija kresovanj na kresni večer v nedeljo. 23. junija, v Mekinjah, na Vrhpoljah, namero imajo tudi v Zg. Tuhinju in v Tunjicah. bo slonela na navdušencih okrog Nove Slovenije. Za kresovanje 24. junija zvečer, pred Dnevom državnosti, na Starem gradu pa bodo poskrbeli skupno s KS Center že tradicionalno pri OO SDS Kamnik.
Vsi. ki imate radi lepe stare običaje in našo Slovenijo, prijateljsko vzdušje, prisrčno vabljeni!
Iz Koalicije Slovenija, iz OO SDS Kamnik in iz Odbora za oživljanje starih običajev pri OO NSi Kamnik.
posodami in bodo namenjeni ločenemu zbiranju papirja, stekla in umetnih mas iz gospodinjstva. Pravne osebe bodo o tem z izvajalcem sklenile posebne pogodbe. Posode za papir bodo modre barve, za steklo zelene barve in za umetne mase zelene barve z rumenim pokrovom. Vse tako ločeno zbrane odpadke bo izvajalec v CROS presortiral in nato odpeljal v predelovalno industrijo.
Kosovni odpadki so razdeljeni na kovinske in nekovinske. Zbirali in odvažali pa se bodo dvakrat letno po načelu od vrat do vrat. Med kosovne odpadke spadajo bela tehnika, pohištvo, vzmetnice, talne obloge, preproge, električni gospodinjski aparati, računalniki, kopalniška oprema, peči za centralo ogrevanje kolesa in smuči. Kosovne odpadke bodo na CROSu presortirali. iz njih izločili nevarne snovi, kovinske odpadke posredovah predelovalni industriji, lesne pa zmleli in jih v skladu z veljavnimi predpisi posredovali kurilnicam. Ostale nekovinske kosovne odpadke pa bo izvajalec odložil na deponijo Barje. Iz gospodinjstev, ki zahtevajo posebno ravnanje, program uvršča olja, masti, zdravila, pesticide, baterije, pralna in čistilna sredstva, kozmetike, barve, lake, lepila, kisline, luge itd. Te odpadke bodo na območju občine zbirali na 30 lokacijah v posebnih posodah z oznako ASF. Terminski plan odvoza bo izvajalec objavil z letaki in v lokalnem časopisa
Gradbene in druge inertne odpadke pa lahko povzročitelji sami pripeljejo v CROS ali pa odvoz naročijo pri izvajalca Te odpadke izvajalec vgradi na deponijo v CROS.
Zbirni center CROS Suhadole je namenjen ločenemu zbiranju in začasnemu hranjenju vseh vrst ločeno zbranih odpadkov. V zbirni center lahko povzročitelji sami pripeljejo določene ločeno zbrane odpadke, za kar pa plačajo prispevek v skladu z veljavnim cenikom. Obratovalni čas. možnost dostave odpadkov bo izvajalec določil s poslovnikom in to tudi javno objavil. Izvajalec bo po naročilu občine Kamnik izvajal tudi sanacijo divjih odlagališč in odvažal opuščene avtomobile.
Za zbiranje in odvoz z Velike planine. Male planine. Gojške planine in Konjščice bodo pripravili najmanj pet zbirnih mest. od koder bodo s traktorji, pozimi pa s teptalci odvažali odpadke enkrat tedensko. Dvakrat letno pa bodo s tega območja odvažali tudi kosovne odpadke.
Program določa tudi obveznost izvajalca za čim boljše obveščanje in seznanitev občanov z načinom in pomenom ločenega zbiranja odpadkov ter z obveznostmi iz odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Kamnik.
F. SVETELJ
Sodelujmo pri pripravi Regionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije
Regionalna razvojna politika predstavlja nov način razvoja narodnega gospodarstva, ki temelji na izkoriščanju specifičnih razvojnih možnosti regije. To pa zahteva infrastrukturno, informacijsko, gospodarsko, kulturno in drugo povezovanje znotraj regije.
Zavedanje občin o nujnosti razvojnega povezovanja za realizacijo skupnih nalog je vodilo 24 občin Osrednjeslovenske statistične regije: Borovnica. Brezovica, Dobrepolje, Dobrova-Pol-hov Gradec. Dol pri Ljubljani. Domžale. Grosuplje. Horjul. Ig. Ivančna Gorica. Kamnik. Komenda. Litija, Ljubljana, Logatec, Lukovica. Medvode, Mengeš, Moravče, Škofljica, Trzin, Velike Lašče, Vodice in Vrhnika k pripravi skupnega razvojnega programa za obdobje 2002-2006. ki upošteva oba že izdelana skupna razvojna programa severnih in južnih občin. Program bo predstavljal osnovo za državno sofinanciranje in pridobivanje sredstev iz Evropske unije in razvoj regionalnih partnerstev.
Regionalni razvojni program Ljubljanske urbane regije je začel nastajati kot koncept pred tremi meseci: poleg regionalne razvojne agencije so bili glavni iniciatorji začetka priprave župani regije. Podpora konceptu regionalnega razvojnega programa s strani programskega odbora in vključitev zainteresirane javnosti v projektni svet sta omogočili začetek dela na analizi stanja v regiji.
Osnova za analizo so podatki na ravni občin in različnih statističnih virov, dopolnjeni pa so s podatki, ki so jih v pogovorih posredovali župani občin, predstavniki gospodarstva, šolstva, kulture, obrti, zdravstva in širše javnosti, ki se je vključevala v pripravo regionalnega programa.
Zbrani podatki so analizirani z vidika gospodarstva infrastrukture, prostora okolja podeželja in človeških virov, kar omogoča celovit pregled procesov, ki prispevajo k trajnostnemu razvoju Ljubljanske urbane regije. Za primerjavo je uporabljeno slovensko povprečje. Analiza stanja v regiji je dopolnjena z opredelitvijo regionalnih prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti (analiza SWOT). Ugotovitve iz obeh analiz pa predstavljajo izhodišča za oblikovanje razvojne vizije regije, ki je zapisana v strateškem delu Regionalnega razvojnega programa
Osnutek strateškega dela Regionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije bo predstavljen na Razvojnem forumu Ljubljanske urbane regije 18. junija v Cankarjevem domu v Ljubljani, podrobnejše informacije pa so na voljo pri Regionalni razvojni agenciji v Ljubljani, po telefonu 01 3061 901. na naslovu elektronske pošte lu@ljubljanasi in na spletni strnai www.rralur.si.
Kamniški OBČAN
Ustanovitelj Občina Kamnik, izdajatelj Bistrica. d.o.o„ Kamnik. Ljubljanska cesta 3/a.
Odgovorna urednica Saša Mejač. univ. dipl. eknn. Tehnični urednik Franci Vidic. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere se na podlagi Zakona o DDV obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8.5%. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 24 (občina). teUfaks: 83-91-311.041-662-450. Nenaročemh.člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Grafična priprava Delo TCR d. d„ tisk Set d. d. Ljubljana, dne 13 6. 2002.
Konjeniški klub Komenda
vabi na VELIKO KONJENIŠKO PRIREDITEV v nedeljo, 23. junija, ob 14.30, na hipodromu v Komendi
KASAŠKE DIRKE,
KMEČKA DIRKA DVOVPREG,
DIRKA ZA POKAL MOBITELA
Letos prvič tudi stave Športne loterije Slovenije.
Poskrbljeno bo tudi za zabavni program. I 'abljeni! Mladina do 15 let ima prost vstop.
Namen foruma, ki ga organizira Regionalna razvojna agencija, je informirati javnost s potekom priprave programa in pridobiti dodatne vsebinske predloge in sugestije, ki bi dopolnile strateški del programa Posveta v katerem se bomo seznanili z osnutkom, bo sledila široka razprava, v kateri bodo sodelovale skupine strokovnjakov, predstavniki politike, nevladnih organizacij in civilne družbe. Njihova stališča in ugotovitve bodo povzeta v zaključnem delu foruma
Strateški del regionalnega raz-
vojnega programa je usmeritve-ni dokument za delovanje občin, saj opredeljuje prednostne naloge regije. Če želimo, da regionalni razvojni program res temelji na razvojnih potencialih Ljubljanske urbane regije, je vključevanje strokovne in širše javnosti v njegovo pripravo osrednjega pomena Ena izmed oblik taksnega vključevanja je Razvojni forum v Cankarjevem domu v Ljubljani, kjer lahko predstavimo tudi svoje ideje in projekte.
SAŠA MEJAČ
Srednjeveški dnevi prestavljeni na konec tega tedna
Muhasto vreme je konec minuleta tedna ponagajalo organizatorjem že tradicionalne prireditve Srednjeveški dnevi v Kamniku, zato so prireditev z odprtjem in predstavitvijo obnovljenega Malega gradu s kapelo prestavili na konec tega tedna, v petek in soboto, 14. in 15. junija.
Celoten program prireditev, ki smo ga objavili v prejšnji številki Kamniškega občana, se bo torej odvijal teden dni pozneje po istem razporedu. Tako se bodo prireditve začele v petek ob 19. uri s slavnostnim odprtjem Malega gradu, blagoslovitvijo kapele in predstavitvijo obnovitvenih del.
Srednjeveški utrip bo mesto povsem preplavil v soboto z odprtjem srednjeveškega sejma, nastopi pouličnih glasbenikov, potujočih glu-mačev, srednjeveške gospode, vitezov, ki se bodo pomerili v pravih viteških igrah. Krog zanimivih in zgodovinsko oban-anih prireditev bo sklenila večerna predstava Kulturnega drušH-a Priden možic iz Kamnika.
Upamo, da bo tokrat vreme naklonjeno organizatorjem in obiskovalcem, ki radi prihajajo v srednjeveški Kamnik.
S. M.
Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik
A
TURISTICNO-INFORMACIJSKI CENTER
Tomšičeva 23, 1240 KAMNIK TEL: 01/83-91-470, FAKS: 01/83-18-192 e-mail: i nf ocenter. ka m n i k@siol.net: http://www.kamnik.si
KOLEDAR PRIREDITEV
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ
Japljeva 2, Kamnik, tel.: 831-75-56 e-mail.: zko.kamnik@siol.net
1.-23. iuniia. Galerija Veronika. Kamnik Tomaž Schlegl: Ilustracije
Izbor ilustracij, ki so nastale v letih 1998-2001 in so bile objavljene v revijah Jana in Modna Jana kot spremljajoče likovno dopolnilo člankov. Galerija Veronika Kamnik je odprta vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 19. ure, ob nedeljah samo dopoldan. Vstop prost!
so
MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, Kamnik, tel.: 01/831-12-17
Sobota. 22. iuniia. ob 10. uri, na Veliki planini
Srečanje vseh nagrajencev likovnih in literarnih natečajev, ki so potekali na intemetnih straneh kamniške Veronike (www.kamniskaveronika.net).
SO
INFOCENTER ZA MLADE
Petek. 14. iuniia. od 16. do 19. ure in sobota. 15. iuniia. od 9. do 12. ure v dvorani MKK
Tečaj intelektualne samoobrambe. Teme. s katerimi se bomo ukvarjali, so: propaganda (Leni Rietenstahl: Zmagoslavje volje), Noam Chomskv, trg kot bojno polje. Vodi: Dušan Rutar. Tečaj je brezplačen.
so
BUDNARJEVA MUZEJSKA HIŠA
Zg. Palovče 5, tel.: 01/831-20-62, 041/545-580 Odprta ob nedeljah od 14. ure do mraka Za skupine nad 12 oseb - kadaroli po predhodni najavi Nedelia. 23. iuniia. od 17. ure daNe
Zaključna prireditev KRESNI VEČER popestren z domačo obrtjo in plesom na podnu pod gankom. Na harmoniko bo igral g. Jože Jagodic. Vstopnina: 300.00 SIT
so
DRUGE PRIREDITVE
SREDNJEŠOLSKI CENTER RUDOLF MAISTER
Torek, 25. iuniia. ob 21. uri: Letno prizorišče pod Malim gradom, vrt Kavarne Veronika Ciganski večer
v izvedbi Gledališke skupine Rudolfi. ŠCRM Kamnik. Mentorica prof. Marja Kodra. Vstop prost!
Petek. 21. iuniia. ob 20.30: Trg svobode. Kamnik
POLETNI VEČER S PRVIM SLOVENSKIM PEVSKIM DRUŠTVOM IN
GOSTI
Borut Pahor, predsednik Drtavnega zbora, v Kamniku
OBISK TERM V SNOVIKU IN SVILANITA
Nadaljevanje s 1. strani
Borut Pahor je pohvalil prizadevanja krajanov in občine za hitrejši razvoj tega območja. Dejal je, da mu zelo ugaja tudi privlačna zunanja podoba Term. ki se lepo ujema z naravnim okoljem. Poudaril pa je, da je v kopaliških objektih zelo pomembna skrb za higieno in naj zato upravljala Term temu vprašanju še naprej posvetijo kar največjo pozornost. Ob obisku se je še vpisal v knjigo obiskovalcev in delavcem Term zaželel kar največ uspeha pri njihovemu dela
Po obisku Term v Snoviku se je Pahor udeležil pogovora z vodstvom občinske uprave, v katerem so poleg župana Toneta Smolnikarja in podžupana Antona Hočevarja, direktorja občinske uprave Ivana Pristovnika sodelovali vodje vseh oddelkov Alojz Kolar (gospodarstvo). Anton Kamin (družbene dejavnosti). Bojan Mlakar (prostor in okolje) in Aleš Skorjanc (gospodarske javne službe). Pogovora pa se je udeležila tudi Tatjana Rot Djalil, občinska svetnica in predsednica Območne organizacije Združene liste socialnih demokratov Kamnik.
Zupan Tone Smolnikar in vodilni delavci občinske uprave so gostu predstavili problematiko, s katero se srečujejo lokalne skupnosti in seveda tudi občina Kamnik. Pri tem so poudarili, da veliko težav občinam povzroča prenašanje določenih nalog lokalnim skupnostim brez ustrez-
lz občinske uprave občine Kamnik
Seminar za župane
in direktorje občinskih uprav, obisk na Bavarskem
Po teoretičnem delu seminarju v Ljubljani se je skupina 24 slovenskih in direktorjev občinskih uprav v času od 12. do 15. maja podala na Bavarsko, kjer se je seznanila z organizacijo in vsebino delovanja pokrajinskih uprav in delovanjem lokalne samouprave. Občino Kamnik je na seminarju zastopal direktor občinske uprave Ivan Pristovnik.
Udeleženci so se seznanili z delom urada okrajnega sveta in organov na nižji ravni državne uprave v Rosenheimu, ogledali so si Center za pretovor odpadkov pri interesni skupnosti za recikliranje odpadkov za jugovzhodno Bavarsko, v občini Ra-ubling so se seznanili z delom občinskih komunalnih podjetij in s finančnim poslovanjem na občinski ravni. Spoznali so tudi organizacijo in financiranje šolsh'a na Bavarskem ter obiskali operativni center gasilske postaje Rosenheim.
Občina bo prejela evropsko diplomo Sveta Evrope
Odbor za podeljevanje evropske nagrade Sveta Evrope je sklenil občini Kamnik podeliti evropsko diplomo za prizadevanje občine pri širjenju evropskih zamisli in mednarodno sodelovanje občine Kamnik. Diploma pomeni predstopnjo za podelitev častne zastave in tako tudi spodbuda za povečano mednarodno aktivnost občine Kamnik. Diplomo bo na zasedanju skupščine. 27. junija letos, v Bruslju prevzela delegacija občine Kamnik z Županom Tonetom Smolnikarem.
ne zagotovitve sredstev, zlasti na področju sociale, otroškega varstva in šolstva. Tudi zakon o financiranju občin ne spodbuja racionalnejšega ravnanja občin, pač pa težnje za ustanavljanje novih občin. Slabo je tudi sodelovanje državne uprave z lokalnimi skupnostmi. Financiranje primarne porabe ne upošteva specifičnosti posameznih občin. Tako so, denimo, primorskim občinam dodeljena sredstva za
vilno, ko je nedavno zavrl ustanavljanje novih občin. V državnem zboru bodo pospešili razpravo o spremembi 143. člena ustave in o oblikovanju pokrajin. Menil je, da Kamnik ne bo imel težav s povezovanjem v regijo oziroma pokrajino. Dejal je, da bodo po jesenskih občinskih volitvah poslanci državnega zbora obiskali vsa regijska središča in se s predstavniki občin pogovorili o usmeritvah in problemih.
ceni, saj nas opozarjajo na značilnosti posameznih okolij.
V Kamniku nisem prvič. Tokrat sem se odzval vabilu župana Smolnikarja. Tudi tu sem spoznal, da je razvoj posameznih območij v veliki meri odvisen od ljudi, ki tam živijo. V Termah Snovik, čeprav to niso velike terme, sem videl, da so ljudje zaznali, kje so še tržne niše in s tem možnosti razvoja posamezni^ krajev in celotne občine. Velikega pomena je dejstvo, da bodo mladi našli nova delovna mesta, da bodo imeli zaposlitev.«
FRANC SVETELJ
Predstavniki občine so Borutu Pahorju, predsedniku Državnega zbora, natresli kopico odprtih vprašanj in problemov, ki tarejo lokalno samoupravo.
Vi sprašujete, župan odgovarja
M. N. iz Kamnika, sprašuje, zakaj je gostišče na Starem gradu zaprto?
V zadnjih dneh je bilo tako Županu kot pristojnemu oddelku občinske uprave, ki se ukvarja s premoženjskimi zadevami, zastavljeno kar nekaj podobnih vprašanj. Dejsnv je, da
je dosedanji najemnik v skladu z dogovorom dne 3. 6. 2002 dokončno izpraznil objekt na Starem gradu in sicer po tem. ko je občinski svet obravnaval in sprejel sklep o poravnavi medsebojnih obveznosti iz naslova nastalega dolžniško-upniškega razmerja. Glede na sprejeto odločitev o prekinitvi najemniškega razmerja je občinska uprava nemudoma pričela s pripravami za razpis oddaje tega poslovnega objekta v najem novemu ponudniku, ki bo izbran na podlagi predstavljenega programa aktivnosti, sčasoma pa potekajo tudi aktivnosti za oddajo objekta začasnemu najemniku, ki bi lahko obiskovalcem nudil osnovne gostinske storitve. Zavedamo se. da je omenjeni objekt lociran na eni od najatraktivnejših lokacij, ki jo vsakodnevno obišče precej Kamničanov, ob dela prostih dneh pa je mnogo obiskovalcev tudi od drugod. Ob primerni urejenosti in še zlasti ob pestri ponudbi bi lahko kamniški Stari grad postal še bolj obiskan.
Čeprav se lahko Kamnik pohvali s številnimi objekti dragocene kulturne dediščine, se je treba zavedati, da je skrb za ohranjanje tovrstnih objektov za vsakega lastnika sočasno tudi veliko breme. Tako kot so bila izvedena zahtevna obnovitvena dela na nekaterih kulturnih objektih v starem mestnem jedru, je občinska uprava že zadolžena, da pripravi tudi program revitalizacije tega objekta, ki bi obiskovalcem poleg rekreacijske destina-cije in možnosti okrepčitve ponudil še kaj več. Zato upam, da bodo potencialni najemniki iz širšega okolja izkazali interes za dolgoročni najem objekta, sočasno pa velja to vabilo tudi zainteresiranim Kamničanom. Čimprejšnje ponovno obratovanje gostišča je brez dvoma v interesu tako lastnika objekta kot vseh tistih obiskovalcev, ki so jim bila do nedavnega odprta vrata.
ANTON TONE SMOLNIKAR, , župan
zimsko službo po enakih merilih kot podalpskim občinam. Občine tudi nimajo nobene spodbude za razvoj gospodarstva saj se v njihovih proračun steka le določen del sredstev od dohodnine, ne pa tudi del davka na dodano vrednost, ki ga obračunava gospodarstvo. Tudi soudeležba države pri sofinanciranju naložb v družbene dejavnosti ni primerna
Borut Pahor je soglašal, da je treba čimprej spremeniti zakon o Financiranju občin in ocenil, da je državni zbor ravnal pra-
ki jih bo treba upoštevati pri oblikovanju zakonodaje o regijah.
Na vprašanje, kako ocenjuje svoj obisk v Kamniku, je Borut Pahor, predsednik Državnega zbora, za Kamniški občan med drugim povedal: »V Državni zbor dobivamo veliko vabil za obisk posameznih občia vendar sem se temu doslej nekako izogibal, tudi zaradi obsežnega dela v Državnem zbora Lahko pa rečem da bomo tem obiskom v drugi polovici našega mandata posvetili večjo pozornost. Takšni obiski so zame zelo drago-
Po sledeh pobude Janeza Repanška v zvezi z gradnjo soseske
Kaj se dogaja pod Malim gradom?
SEMINAR NOVOSTI ZAKONA O DELOVNIH RAZMERJIH
Območna obrtna zbornica Kamnik in Agencija za turizem in podjetništvo Kamnik vabita na seminar o novostih Zakona o delovnih razmerjih.
Zakon bo predstavila Staša Pirkmajer. univ. dipl. iur.. ki opravlja pravno svetovanje na OZS.
Delodajalce vabimo, da se seminarja udeležijo v čimvečjem številu in se pravočasno seznanijo s spremembami na področju delovnih razmerij.
Seminar bo v prostorih: Območne obrtne Zbornice Kamnik, Tomšičeva 11.
Kdaj: 20.6. 2002 ob 17. uri
Cena: 2.000,00 SrT, položnica, na račun OOZK 02312-0011725563
Prijava:
Zaradi pričakovanega večjega odziva NUJNO prosimo, da se predhodno prijavite in rezervirate udeležbo na tel. štev. 8391-738 Območna obrtna Zbornica Kamnik ali 8391 470 Agencija za turizem in podjetništvo.
V zadnjem času smo kar nekajkrat slišali pobudo Janeza Repanška. predsednika sveta KS Kamnik-Center in občinskega svetnika, naj občinska uprava ugotovi, ali je pri gradnji soseske pod Malim gradom dejansko prišlo do posega v zemljišče, ki je javno dobro in kaj je občina, ki naj bi imela na skrbi javno dobro, storila, da bi tak poseg preprečila.
Najprej je Repanšek dal pobudo, naj to vprašanje kot dodatno točko obravnava zbor občanov KS Kamnik-Center. ki ga je na pobudo sveta KS 14. maja sklical župan Tone Smolnikar, vendar je za obravnavo te točke zmanjkalo časa.
Na seji občinskega sveta, 29. maja. je Janez Repanšek pred odločanjem o dnevnem redu predlagal, da se dnevni red seje razširi z obravnavo problema posega v javno dobro v soseski K6 Utok s strani izvajalca gradbenih del in investitorja ZIL Inženiring Ljubljana. Vendar občinski svet te točke ni uvrstil na dnevni red. ker svetnik za obravnavo ni pripravil ustreznega gradiva Zato je svetnik svojo pobudo preoblikoval
v svetniško vprašanje in zahteval takojšnji odgovor. V njem je zapisal, da je kot svetnik in predsednik sve'ta KS Kamnik Center obvestil občinsko upravo, da je ZIL Inženiring po prvomajskih praznikih začel betonirati temelje izven zemljišča ki je opisano v gradbenem dovoljenju. Zgradbo B2 ob Parmovi ulici naj bi tako zgradili tik ob obstoječi cesti, tako da ne bo možna ureditev pločnika niti kolesarske steze. Dejstvo je. da je med parcelami Utoka in Par-movo ulico še ena parcela, ki je javno dobro in ni zajeta v gradbenem dovoljenju. Za spremembo javnega dobra v občinsko lastnino in nato za eventualno odprodajo tega zemljišča ni bilo izvedenega nobenega postopka. Po zamišljeni gradnji bi Par-mova ulica postala tako ozka da ne bi bila možna nobena intervencija na visokih stavbah. Na koncu seje mu je župan Tone Smolnikar odgovoril da je gradbena inšpekcija na omenjenem območju pod Malim gradom ustavila gradnjo in dodal, da bo moral investitor za ta del objekta izdelati nove načrte, če bo hotel nadaljevati gradnjo.
Poklicali smo (31. 5. 02) tudi gradbeno inšpekcijo in jo zaprosili za pojasnilo. Inšpektorica Tanja Varljen je dejala, da gre nesporno za poseg v javno dobro, kar je pokazala tudi geodetska izmera (opravljena je bila 29. maja 2002. op. p.). Poudarila je, da gre za kompleksno zadevo in da še ni jasno, na kakšen način bo investitor rešil ta problem. '
Ker je prav, da se sliši tudi druga plat medalje, smo se obrnili na Toneta Vahna. vodjo projekta v ZIL Inženiringu, ki nam je povedal, da so dela na omenjenem delu gradbišča takoj po opozorilu ustavili in da bodo po ponovnih geodetskih iz-merah zadevo preučili ter gradnjo objekta prilagodili ugotovljenemu stanju. V nobenem primeru pa ne bodo gradili na tujem zemljišču, pač pa smo v skladu s predpisi.
Kakorkoli bo že ugotovljeno, na vprašanje bo treba na koncu dati jasen in nedvoumen odgovor. Tudi zato. ker se pogosto sliši, da se na-tem občutljivem območju zadeve tako rade spolitizirajo-.
F. S.
SQEDNJE\TŠKI DNEVI V Kj\MNIKU 14.-15. junija
Spoštovani!
Zal nam je muhasto vreme preprečilo izvedbo »Srednjeveških dni v Kamniku 2002«, ki naj bi potekali v petek, 7. junija, in v soboto 8. junija. Sprejeli smo odločitev, da jih prestavimo na petek, 14. junija in soboto, 15. junija. Program bo ostal nespremenjen.
Upamo, da se vidimo v našem srednjeveškem mestu!
Vljudno vabljeni!
Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik
Sporni del zemljišča ob Parmovi ulici (opuščena struga Mlinščice, ki je javno dobro), na katerega so pred kratkim segli temelji objektov pod Malim gradom.
4
14. junija 2002
IZ NAŠIH KRAJEV
Kamniški OBČAN
Menina iz Šmarce praznuje 50-letnico obstoja
Sodobnejša proizvodnja in vrhunski izdelki
Zaposleni v Me ni ni, tovarni pogrebne opreme v Šmarci pri Kamniku, so te dni praznovali 50-letnico podjetja. Ob tej priložnosti so povezali montažo in lakirnico z najsodobnejšim tekočim trakom. S tem so zmanjšali stroške proizvodnje in poškodbe izdelkov, nov transportni sistem pa samodejno pripelje izdelke v povsem robotizirano lakirnico.
Pomembna pridobitev Meni-ne ob obletnici sta še nova programsko vodena stroja za obdelavo polizdelkov. Gre za tehnično novost, ki omogoča prenos podatkov iz računalniškega projektiranja na stroj. V ta namen je bilo vloženega veliko denarja. In vso skrb posvečajo vrhunsko oblikovanim izdelkom. Ob tej priložnosti so ponudili trgu sodobno, estetsko oblikovano krsto.
Uspešnega gospodarjenja Menine iz Šmarce se ob jubilejih in praznovanjih veselijo zaposleni z direktorjem, poslovni partnerji pa tudi vodstvo občinske uprave občine Kamnik, saj Menina prispeva pomemben delež v bilanco kamniškega gospodarstva. Tudi letos se jih je ob jubilejnem srečanju zbralo res lepo število.
Antični kamniti bloki v zidu cerkvenega stolpa na Sutni?
Cerkveni stolp na Šutnije ob vznožju neometan že desetletja. Župnik g. Perčič je pred več kot dvajsetimi leti dal obnoviti omet na stolpu. Pri natančnem ogledu neometanega zidu se vidijo na južnem delu z ene strani lepo obdelani »kvadri«, z druge strani pa »kvadri« druge kamenine. Tudi staro zidovje spominja na zid, ki ga vidimo v Ljubljani na Mirju in pri Cankarjevem domu - to je Emonski rimski zid! Na cestni strani je kvader, ki ima ostanke svinčene vezave. Temelj stolpa je štirioglat, verjetno prej stoječega starega obrambnega antičnega stolpa?
Obstaja domneva, da je sedanji cerkveni stolp pozidan na bazo starega stolpa. Znano je tudi, da je župnik Rasp v XVIII. stoletju dvignil stolp za približno osem metrov, ko je pozidal novo baročno cerkev na Sutni. Na severnem vogalu stolpa je vidna prizidava nekega zidu.
Vprašanje, če ni bil zid, kije ohranjen na nekdanjem pokopališču, postavljen vse do stolpa? V tem zidu se vidi ploščata opeka, podobna rimski opeki. Takšna opeka je vzidana tudi v kletnem stopnišču v Rauterjevi graščini. Ustno izročilo starih Kamničanov je še živo in pravi, daje bila na Šutni rimska naselbina, prav tako je bila naselbina na Žalskem hribu. Skoraj gotovo je, da je bil pri zidavi cerkvenega stolpa na Šutni uporabljen star, odpadni gradbeni material.
Nedavno so pri podiranju stare hiše na Trojanah našli razbit rimski nagrobnik, ki čaka na konzerviranje v lapidariju na Zapriškem muzeju.
Vse te ugotovitve so vzrok, da sem podal zapis v Kamniški občan, saj so najdbe tako zanimive, da narekujejo znanstveno raziskavo arheologov.
dr. NIKO SADNIKAR
Direktor podjetja, gospod Jože Homar, je zadovoljen z napredkom Menine, ki kljub težavam na trgu v minulem desetletju ustvarja dobiček. Danes zaposlujejo 150 delavk in delavcev iz okolice Kamnika, Domžal, Tuhinjske doline ... V glavnem zaposlujejo primerno izobražene. Letos bodo organizirali tudi izobraževanje v podjetju za pridobivanje interne strokovne izobrazbe.
Tovarna je izjemno izvozno usmerjena, saj izvozijo kar 76
na enoten proizvodni program.
Zanimivo je brskati po starejših podatkih. Pred dvajsetimi leti, ko je bila Menina vezana predvsem na takratni jugoslovanski trg, so v naši bivši skupni državi potrebovali dnevno okoli 600 krst. Od tega so jih 32 odstotkov izdelali v Menini. Že takrat so bili eden največjih tovrstnih izdelovalcev v državi in na vsej celini. Drugi izdelovalci pogrebne opreme v Evropi so takrat naredili največ 30 tisoč krst letno, v Menini pa več kot enkrat toliko, kar 65.000.
Proizvodnja se je zadnja leta stabilizirala. Usmerjeni so na pestrejše in lepše oblikovane izdelke. In od zavzetega dela v proizvodnji in uspešnega trženja je odvisen uspeh podjetja. Zaposleni so zadovoljni, njihov mesečni zaslužek je nad povprečjem v slovenski lesni industriji. Skozi vsa leta podjetje gospodari pozitivno in posodablja proizvodnjo z najsodobnejšimi lesnimi stroji in računalniško opremo.
Z direktorjem sem se sprehodil od stroja do stroja. Sprva je proizvodnja podobna skoraj sleherni lesni industriji, a malo zatem začenjajo mizarji preoblikovati les v rakve od preprostih do najzahtevnejših oblik in izvedb. Izdelujejo okoli 300 različno oblikovalnih, dekoriranih in barvnih krst z dodatno opremo. Uporabljajo les topola, jelše, hrasta. Gre za tako imenovane avstrijske, romanske, germanske, muslimanske in še kakšne tradicionalne oblike.
Nekatera poslednja počivališča spominjajo na umetniško izdelane skrinje za vsakdanjo rabo. Okrašena so z bogato orna-mentiko. Odtiskujejo jo v svež les ali jo ročno rezljajo iz suhega lesa. Gre za zahtevno in potrpežljivo delo. Izdelujejo tudi opremo za mrliške veže, lepo oblikovane lesene žare ...
Podatki pravijo, da letno konča svojo življenjsko pot okoli devetnajst tisoč Slovenk in Slovencev. V zadnjem obdobju je upepeljenih polovica pokojnikov in pri tem uporabljajo krste nižjega cenovnega razreda. Menina izdela dnevno od 200 do 250 krst. Cene so dokaj različne, od nizkih do izjemno visokih. Slo-
Procesiji Sv. Rešnjega telesa in krvi v Kamniku
Direktor Menine Jože Homar. V ozadju je nov programsko voden lesarski stroj za obdelovanje polizdelkov. Foto: F. Š.
So kamniti bloki v zidu cerkvenega Stolpa na Šutni res antični? SAŠA MEJAČ
odstotkov izdelkov, od tega 40 odstotkov na nemški trg. Prodajajo še v Švico, Anglijo, Belgijo, Avstrijo, na Irsko in drugam.
Zaradi vojnih žarišč na območjih nekdanje Jugoslavije se je to tržišče izjemno zmanjšalo. Poseben problem je danes neredno plačevanje, slaba kupna moč v Srbiji in še kje. Včasih je bilo to območje za Me-nino odločilnega pomena. Ogromno naporov je bilo potrebnih, da so osvojili nove trge. Delno so izgubo nekdanjega jugoslovanskega trga nadomestili s prodajo na Madžarsko, nekaj let prodajajo tudi v Rusijo.
In kako so začeli? Menina, tovarna pogrebne opreme, kakor se uradno imenuje, se je razvila iz skromne mizarske obrtne delavnice v Lazah v Tuhinjski dolini. Prvih pet mizarjev je leta 1952 prineslo od doma svoje orodje in v okviru zadruge začelo izdelovati raznovrstne izdelke, med njimi tudi krste. Pridno so delali, dobro gospodarili in se leta 1968 preselili v svojo novo tovarno v Šmarco. Tukaj so se specializirali predvsem
venci posegamo v glavnem po srednjem cenovnem razredu.
Ob ogledu programa podjetja Menina se nam porajajo raznorazne misli. Ljudje se rojevamo obdani z veseljem, umiranje spremlja žalost. In naše življenjske usode od zibelke od krste so zelo raznolike. Nekaterim je blaginja takorekoč položena že v zibelko, drugi se morajo boriti za skromno preživetje. In ko pride zadnja ura, polagamo pokojnike v najrazličnejše krste. Ene so razkošne, druge preproste. Prilagojene so tradiciji naroda. In v našem kulturnem prostoru ni navada, da bi pisali in govorili o krstah.
Menina ima stalno v zalogi od pet do šest tisoč krst. Imajo lepo urejen tovarniški razstavni prostor, saj je izdelke potrebno pokazati poslovnežem, jih tržiti. Za to skrbijo domači in zunanji komercialisti. Ko Menina praznuje, pripravi priložnostne razstave in srečanja v Galeriji Repanšek na Rudniku. Takrat razobesijo zastave držav, v katere prodajajo svoje izdelke.
FRANČEK ŠTEFANEC
Drugi četrtek po Binkoštih, ko praznujemo katoličani zapovedani praznik Sv. Rešnjega telesa in krvi, obeležujemo tudi s slovesnimi procesijami. Te vse pogosteje prirejajo na sam praznik, kot je bilo to običajno pred letom 1945, pred nastopom svinčenih časov komunizma. Izjemno lepe procesije v četrtek, 30. maja, zvečer se je po frančiškanskem vrtu in okrog samostana udeležilo že lepo število vernikov. Postavili so kar tri oltarje. Lepa in številčna pa je bila tudi Telova procesija kamniške Župnije v nedeljo, 2. junija, po sv. maši ob 9. uri na Žalah. Kako lepo bi bilo, če bi v Kamniku kaj kmalu dočakali čas, ko bo na teh procesijah sodelovala tudi kamniška mestna godba na pihala, tako kot je bilo to pred drugo svetovno vojno - morda z vstopom v Evropsko zvezo?
MILAN WINDSCHNURER
Študentski Servis Kamnik po novem e-Studentski Servis Kamnik
Zakaj sprememba imena?
S spremembo želimo našim članom (dijakom in študentom) in poslovnim partnerjem ter širši javnosti nakazati našo usmeritev v • le kot sodobno elektronsko in mobilno poslovanje • in e kot employment (zaposlitev), oziroma posredovanje del.
Naš dosedanji modro-zeleni logotip (modra kot znanje in modrost, zelena kot simbol mladostne zagnanosti) je dopolnila mala črka »e«, ki na vseh področjih prek elektronskega poslovanja vstopa v naše življenje.
e-Študentski Servis Kamnik sodeluje pod skupno blagovno znamko e-Študentski Servis z drugim e-Študentskimi Servisi v Domžalah, Litiji, Zagorju in Sevnici. Aprila letos pa smo odprli še šesto poslovalnico v Ljubljani na Slovenski c. 40 (nasproti ljubljanskega Nebotičnika). Celotno storitev smo študentom in dijakom, kakor podjetjem in organizacijam že pred časom ponudili tudi na spletnem naslovu www studentski-servis.com.
Na kratko torej o spremembi našega imena in za konec še povabilo vsem bralcem Kamniškega občana že četrto leto po vrsti prirejamo šporlno-zabavno prireditev POOL PARTY 2002.
Zavabali se bomo 27. junija na bazenu v Domžalah. Več o tem na www.studentski-servis.com
ali v poslovalnici e-Študentskega Servisa na Glavnem trgu 23. Vabljeni v našo družbo!
e-Studentski servis Kamnik
PREBERITE IN NE ZAMUDITE PRILOŽNOSTI
- PROMOCIJSKE AKTIVNOSTI 2002 PODJETJA ADRIAPLIN D.0.0. UUBUANA
Izgradnja primarnega plinovodnega omrežja v Občini Kamnik je v zaključni fazi. S tem seje omogočilo občanom, podjetjem in ustanovam odjem univerzalnega energenta sedanjosti in prihodnosti.
Podjetje Adriaplin d.o.o. Ljubljana je kot koncesionar za distribucijo zemeljskega plina tudi v letošnjem letu pripravilo vrsto ugodnosti za vse tiste, ki se bodo še letos odločili za pričetek odjema zemeljskega plina.
V podjetju Adriaplin d.o.o. so poskrbeli za ugodnost za lastnike stanovanj v stanovanjskih blokih, ki imajo skupno napravo za centralno ogrevanje. V primeru, da se lastniki odločijo oz. izrazijo željo za preureditev kotlovnic na zemeljski plin do 30. 06. 2002 in pričnejo z uporabo zemeljskega plina v letošnjem letu, predvideva ugodnost finančno spodbudo v vrednosti 10.000,00 SIT nepovratnih sredstev za vsakega lastnika stanovanja.
Za vse imetnike priključnega plinovoda, ki so bili zgrajeni pred 31. decembrom 2001, nudi podjetje Adriaplin d.o.o. 45.000,00 SIT finančne spodbude v obliki nepovratnih sredstev. Znesek v navedeni višini bo upoštevan pri prvih računih za porabljeni plin. Ugodnosti bodo deležni tisti lastniki priključnega plinovoda, ki bodo željo izrazili do 30. junija 2002 in bodo pričeli z odjemom plina najkasneje do 1. septembra 2002. Poleg tega so ponudniki plinskih aparatov Viessmann, Junkers Bosch in Riello pripravili ugodne ponudbene pakete, ki vključujejo plinske aparate in izvedbo notranje plinske napeljave.
Podjetje Adriaplin d.o.o. Ljubljana je pripravilo tudi zloženke »VSE, KAR STE VEDNO ŽELELI VEDETI 0 ZEMELJSKEM PLINU«. Vsi, ki bi želeli zloženke prejeti, jih lahko naročite na naslednji naslov: ADRIAPLIN d.o.o. Ljubljana, Dunajska c. 7, telefon: (01) 234 21 00, fax: (01) 432 10 93, Ljubljana elektronska pošta: adriaplin® siol.net.
Na zgoraj navedenem naslovu so vam na razpolago tudi za dodatna pojasnila v zvezi z navedenimi ugodnostmi. Na koncu pa le še to - v podjetju Adriaplin d.o.o. pravijo:
»ZEMELJSKI PUN JE V REDU. IZKORISTIMO GA.«
Na obisku pri dr. Stanetu Gabrovcu, častnem občanu mesta Kamnik
HVALEŽEN ZA SVOJO USODO, PRIJATELJE IN SODELAVCE
Z akademikom prof. dr. Stanetom Gabrovcem sva se srečala na njegovem domu v Ljubljani, kjer se je ravno nekaj dni po svojem 82. rojstnem dnevu po težki srčni operaciji odpravljal na oddih v zdravilišče. V svojih pripravah je kar pozabil na najin pogovor, vendar sva se kljub temu razgovorila, saj sva klepetala več kot dve uri. Gospod Gabrovec je konec marca postal častni občan občine Kamnik, za svoje strokovno delo na področju arheologije pa je bil nagrajen s Zoisovo nagrado, kije namenjena vrhunskim slovenskim znanstvenikom, in z nagrado Slovenskega arheološkega društva. Je član slovenske in bavarske akademije znanosti, Nemškega arheološkega inštituta v Berlinu, Inštituta za etruš-čanske in italske študije ter Inštituta za prazgodovino Italije v Firencah in član Centra za balkanološka ispitivanja pri nekdanji bosanski akademiji. Kjub vsem raziskovalnim, muzejskim in pedagoškim uspehom, ostaja dr. Gabrovec skromen mož, poln delavnega zanosa in želja.
Dr. Gabrovec, čestitke ob nazivu častnega občana Kamnika ter obenem vse najboljše ob rojstnem dnevu, ki ste ga praznovali pred nekaj dnevi.
Hvala lepa. Zal sem zbolel in se nisem mogel udeležiti podelitve priznanj.
Imel sem kar hudo srčno operacijo in sem se že počutil dobro, potem pa sem sredi marca dobil hudo virozo, ki me je dodobra 'zdelala'. Zaradi tega nisem mogel priti ne na podelitev nagrade, ne na predstavitev Kamniškega zbornika. Bilo mije kar nerodno, ker sem se moral ves čas opravičevati in pojasnjevati, zakaj me ne bo, ampak takrat je bilo res najhujše.
V svojem življenju ste kot priznan in uspešen znanstvenik prejeli mnogo nagrad. Kaj pa vam pomeni naziv častni občan občine Kamnik?
Zelo sem vesel. Ko sem izvedel novico, so se mi takoj utrnili spomini na mojo mladost, na moja leta ljudske šole. Že tam sem imel imenitno druščino. V njej so bili Jakob Sa-vinšek, danes premalo zjuini kamniški kipar, Janez Mutjašič, prirodoslovce, Emilijan Cevc, umetnostni zgodovinar, pesnik France Balantič... Skupaj smo se igrali, najraje nogomet, uživali v vragolijah... Ponovno sem se spomnil na to mojo mlado druščino v ljudski šoli. Vsi so dosegli evropsko ime na svojem znanstvenem in literarnem področju. Na te moje prijatelje sem navsezadnje ponosen tudi kot Kamničan.
Ne bodite vendar tako skromni. Mednje se zagotovo lahko vpišete tudi sami!
Ne, sam ne sodim poleg. Kot že rečeno, so vsi ti moji prijatelji že v mladosti imeli svojo pot. Mogoče je bil le Emilijan takrat še malo bolj prirodoslovno usmerjen, ni bil še povsem v umetnostni zgodovini. Janez Mutjašič je imel največjo zbirko kebrov v Jugoslaviji... Vsi so pripomogli, da je bila moja mladost zelo bogata z lepimi prijateljskimi izkušnjami.
Imate na svoja otroška leta v Kamniku, poleg že omenjenih stka-
Dr. Gabrovec v svoji delovni sobi, kjer v družbi ogromnega števila knjig še vedno ustvarja znanstvene prispevke.
nih prijateljskih vezi, še kakšne lepe in zanimive spomine?
Na Kamnik imam res čudovite spomine. Rojen sem bil v graščini Zaprite. Kamnik je tedaj slovel kot priznano letoviško in tudi kulturno mesto. Tako SO k nam na Zaprice prihajali na počitnice imenitni gostje: Oton Župančič z družino, Juš Kozak, France Koblar, prof. Studen... Z Andrejem in Markom Župančičem smo bili veliki prijatelji in vsa poletja smo po kamniških gozdovih počenjali raznorazne vragolije. Sploh je bila vsa naša druščina zaljubljena v Zaprice, tam smo se shajali, igrali nogomet, skratka, uživali smo v mladosti, obenem pa smo se imenitno ujeli s tedanjo znanstveno in umetniško 'smetano', ki je prihajala na počitnikovanje. Lepe spomine imam tudi na svoje-
ga učitelja Ivana Golobu, ki nas je učil v ljudski šoli od drugega razredu dalje. Bilje strog, a pravičen in dostopen do mladega človeka. A nas je, vsaj mene, ogromno naučil in smo pozneje vsi dosegali imenitne uspehe.
Rojeni ste na Zapričah, mladostna leta pa ste preživeli v družbi bodočih kulturnikov. Je to okolje vplivalo na odločitev za študij arheologije?
Ne bi rekel. V nasprotju z mojimi mladimi kolegi, ki so imeli že izoblikovano idejo o svoji poklicni poli, sam nisem natančno vedel, kaj naj počnem v prihodnosti. Moja povezava .\Kamnikom se je delno razbila leta 1931, ko so me vpisali v gimnazijo in internat v Šentvid. V višji gimnaziji smo ustanovili dijaško društvo 'Bistrica', kjer je nastajala povezava vseh študentov kamniškega okraja. Društvo je bilo zelo živo, npr. že kol študentje smo leta 1938 odkrili spominsko ploščo Rudolfu Maistru na rojstni hiši, ki so jo pozneje Nemci razbili. Leta 1939 smo izdali svoj časopis 'Bistrica- Izpoved mlade volje' in v njej so bile objavljene prve pesmi Franceta Balantiča. Bili smo kulturno zavedni in zelo dovzetni, odgovorni do naše kulturne dediščine. Menim, da je naše delo dandanes čisto premalo poznano... Moj študij arheologije pa je prav posebna zgodba. Sam sem se odločil za študij klasične filologije, saj samostojnega študija arheologije še ni bilo. Pod B-študij sem vpisal antično zgodovino in arheologijo, vendar je bila ta zelo splošno zasnovana. Zelo malo smo imeli slovenske arheologije ali prazgodovine. Leta 1941 se je začela vojna in ostal sem v Ljubljani, da sem lahko nadaljeval s študijem, tako da v Kamnik sploh nisem mogel. V tem času mi je bila v veliko pomoč sestra, učiteljica v Cerknici, kjer sem z njo preživel počitnice, leta 1942 pa sem šel že v taborišče, sprva v Gonars, pozneje pa v bližino Novarre, od koder sem ušel v Švico. Imel sem srečo, da so me Švicarji sprejeli in sem preostali del vojne preživel tam. Ves čas sem pisal dobrodelnim organizacijam za pomoč pri nadaljevanju študija in res sem dobil možnost, da sem se lahko vpisal na univerzo v Bernu,
* m
Kot izjemen ljubitelj narave in neutruden gornik je pogosto zahajal na planinske poti. Na sliki ga lahko vidimo na zadnjem obisku Škrlatice v družbi dr. Vilija Kovača in njegovega sina.
Srečanje, ki ni kar tako!
Zc kar tradicionalno je postalo srečanje krajanov Tuhinja in Šmartna, rojenih leta 1932. letos se je srečanja udeležilo več
kot dvanajst krajanov z zakonskimi partnerji.
Prvič so se srečali leta 1972 kot 40-letniki. Srečevali so se spr-
Srečanje, ki ni kar tako! 70-letniki iz KS Tuhinj in KS Šmartno.
va na deset let, sedaj pa kar vsakih pet let, predvsem zaradi starosti.
Iniciatorji nevsakdanjega srečanja so Modrijan, Hajde, Hribar in Peslotnik, ki pa je, žal, pred kratkim umrl.
Srečujejo se v Tuhinju pri Mežnarju, obujajo spomine na pretekla leta in se dogovarjajo o zanimivostih, ki so jih doživeli v zadnjih letih. Leta 1932 se je v obeh KS rodilo 34 otrok, življenjsko pot pa je zaključilo že 12 od njih. r
Prijetna in vesela družba seje tudi letos po-veselila, zapela, pripovedovali so si šaljivke, pa tudi na svoj pozdrav niso pozabili: »če boš umrl, me povabi na pogreb«.
STANE SIMŠIČ
kjer sem opravil en semester, avgusta 1945 pa sem se že vrnil domov in nadaljeval s študijem. Diplomiral sem leta 1948. Za mojo pot arheologije pa je bilo usodno neko naključje. Na poti z mojega zagovora diplome je prof. Grošelj srečal tedanjega ravnatelja Narodnega muzeja dr. Jožeta Kastelica in mu povedal, da sem ravnokar diplomiral, dr. Kastelic pa je nujno potreboval kustosa. Še isti dan mi je pisal, da naj se javim pri njem, če bi želel združiti klasično filologijo z arheologijo. Tako se mije ponudila imenitna priložnost za službo, saj je bila v tistem času klasična jilologija-latinščina, stara grščina, na gimnazijah ukinjena in nisem imel veliko možnosti za delo. Službo v Narodnem muzeju sem sprejel, kjer sem ostal do svoje upokojitve, razen seveda pedagoškega dela na oddelku za arheologijo na Filozofski fakulteti, kjer sem delal honorarno.
Leta 1961 ste promovirali iz prazgodovine Gorenjske. Verjetno je bilo v vaše delo vključeno tudi področje Kamnika.
Tudi. Leta 1948 smo na Bledu izkopavali staroslovansko nekropolo. Tam sem dobil tudi praktične izkušnje na terenu. Izkopavanja so trajala tri leta, na Pristavi na Bledu smo odkrili prazgodovinsko nekropolo, o čemer sem napisal tudi razpravo in ob tem se mije porodila misel, da ob tej nekropoli obdelam še celotno Gorenjsko. Med drugim sem se posvetil tudi Kamniku, ki v tistem času na mojem področju še ni bil tako raziskan. Pri delu v Kamniku mi je veliko pomagal gospod Sadnikar. Pri raziskovanju me je ves čas vodila misel, da slovenski prostor v tem času ni enoten. Dolenjska je bila zelo močna, Gorenjski/ pa je imela svojo usodo in pot. Menim, da je bila Slovenija že v prazgodovini razdeljena v neki meri na klasične avstrijske province, Štajersko, Gorenjsko, Notranjsko... Ta razdelitev je že zapisana v naš prostor. Smo zelo prehodno ozemlje, na katerega vplivajo sosednje dežele. Na primer, mediteranski ali panonski svet. Usodo spreminjanja in podleganja višjim kulturnim prostorom je naš prostor vedno čutil. Samo takrat, kadar je bil samostojno kulturno močan, je ustvaril kulturo z lastnim
imenom, to je bilo predvsem v železni dobi, v tim. halštatskem obdobju. Ravno zaradi tega je bilo to obdobje moje prvo znanstveno področje.
Kamnik ima bogato zgodovino. Če se ne motim, je ravno čelada iz Nevelj iz halštatske dobe. Je prazgodovinsko obdobje dovolj raziskano na Kamniškem?
Dovolj ni nikoli. Ker ste ravno omenili čelado iz Nevelj, lahko povem, da je bila to moja prva arheološka študija, kije izšla leta 1950 v Arheološkem vestniku. Priznam, da sem ponosen na to. Ravno ta tip' čelade je igral veliko vlogo v evropski znanosti. Ali je čelada halštat-ska, železodobna, ali je že rimsko-dobna, kot so nekateri menili? Tik pred mojo študijo je najslavnejši nemški arheolog Reineke to čelado proglasil zu rimskodobno, sam pa sem se temu uprl. Najbrž zaradi tega, ker se mi ni sanjalo, kako slavno ime je Reineke, ampak imel sem prav. Pozneje, ko sem kopal v Stični, sem ta tip čelade ponovno izkopal in ravno na terenu nedvomno dokazal, da je to res železodobna čelada. Članek o prazgodovini kamniškega okraja sem objavil tudi v Kamniškem zborniku v petdesetih letih prejšnjega stoletja, čeprav Z. veliko skromnejšim vedenjem, kot pa ga imamo sedaj. Danes so zelo pomembna odkritja v Kamniku na Malem gradu, ki jih je izkopal Milan Sagadin, drugače pa večjih izkopavanj v samem Kamniku ni bilo.
Kakšno pa se vam zdi današnje stanje v arheologiji? Pogosto se slišijo negodovanja nad 'žličkar-ji', ki naj bi pogosto ovirali potek gradbenih del, na primer na avtocestnih trasah.
Gradnja avtocest je prinesla nekaj novih rezultatov, kjer se je v prisotnosti arheologov sondiralo. Vse to ne bi bilo nikoli narejeno, če ne bi bilo gradnje avtocest. Na Štajerskem so pred kratkim odkrili najstarejše staroslovanske grobove iz 7. stoletja. Kaj takega ne more nihče iskati sistematično. Lahko vidimo višinska naselja, nekropole na ravnini pa so nevidne, stvar naključnega odkritja. Velik problem predstavljajo 'ljubiteljski arheologi ', ki s kovinskimi detektorji iščejo kovinske predmete, čeprav je prepovedano. Muzeji so veseli, če lah-
ko kakšno stvar odkupijo in izvejo lokacijo, pomoč policije pri tem bi bila nesmiselna. Delajo se kompromisi, ki pa lahko prinesejo seveda 'dobre' rezultate. Škoda pa se pojavi, če ti predmeti izginejo v tujino.
Torej ste še vedno aktivni na vašem poklicnem področju.
Še vedno. Trenutno pripravljam objavo najdbe nekropole v Stični, vso grobno gradivo, upam le, da bo zdravje to dopuščalo. Imam dobre učence in jim zaupam, zato menim, da bodo tudi oni dobro dokončali moje delo, upam, da še boljše kot jaz
Kakšna pa je razlika med pedagoškim delom na fakulteti in strokovnem delu na terenu, v muzeju? Prej ste omenili, da se niste želeli redno zaposliti na fakulteti ...
Ko so mi ponudili profesorsko službo na fakulteti, sem imel za seboj že vrsto let dela v muzeju, svojo bazo - dobre risarje, preparator-je in druge pomočnike, zato sem odklonil in sprejel profesuro le honorarno. Vendar sem tudi to delo vzel zelo zares, skoraj tako, kot če bi bil samo profesor. Lahko povem, da sem takoj začutil precejšnje število zelo dobrih, kvalitetnih študentov, ki so želeli delati. Že pri seminarskih nalogah so raziskovali tako, da so svoja dela objavili, omogočil pa sem jim tudi pot v Avstrijo, kjer je večina gradiva, izkopanega pred 1. svetovno vojno. Vesel sem, da sem ustvaril zelo dobre pogoje za sodelovanje z naravoslovnim muzejem na Dunaju. Dobri študentje so se pri teh nalogah izkazali, dobili so možnost srečanja s priznanimi nemškimi arheologi... Na mnoge svoje študente sem zelo ponosen in imam dobro nasledstvo.
Na kaj ste najbolj ponosni? Kaj štejete za vaš življenjski uspeh?
Smeh ... Naj kar ostaneva v strokovnem svetu. Ponosen sem, da je slovenska arheologija priznana v celotnem slovenskem merilu, da ima svoje ime v evropskem prostoru.
Na začetku najinega pogovora sva omenila vaš prijateljski krog iz Kamnika. Še ohranjate stike?
Seveda, čeprav so naša leta tukaj, saj sva bila pred kratkim oba z Emilijanom hudo bolna. Zavedati se moramo, kje smo z našimi leti in zdravjem ter ohraniti pametno distanco do vseh naših želja in hotenj, ki so še prisotne.
Se še vračate v Kamnik?
Še vedno. Obiščem grob domačih in nečake, ki živijo v Kamniku.
BOJANA KLEMENU
Vibracije v nedrjih Kamniške jame
V jutru, ki je bilo morda podobno tistemu, ko je bil čas Se mlad, se je pri mostu Bele srečalo nekaj več kot dva ducata ljudi. Nekateri od njih so imeli na ramah skrbno povite tulce. Veliko besed ni bilo potrebno, lahko bi rekli, da smo se poznali že od nekdaj. Mali trop se je v vlažnem hladu meglic odpravil proti Orglicam. Nedaleč pod slapom je bilo na posvečenem mestu postavljenih nekaj Šotorov. Gorel jc ogenj, mlada generacija častilcev temnih nederij Zemlje se je prebujala. Pozdrav prišlekom z brezbarvno esenco zadnje jeseni, zamolkel, a hkrati prodoren zvok začetkov, in prapor kamniških jamarjev je pretegnil svoja vlakna na jamboru. Opozorilo ali dve, pregled opreme in trop se je začel premikati mimo slapa proti Staničevemu vrhu. Z izgovorom o opazovanju veličastnosti spomladanskega prebujanja smo se cesto ustavljali, globoko dihali, tožili nad pomanjkanjem kondicije, se tolažili z nadlogo teže let. Koprene meglic in pravkar ozelenelega bukovja so preprečevale, da bi z očmi segli po cilju. Požirki vode in najbolj pogosto vprašanje: Koliko časa še?, so raztegovali vrsto. Gozdu in nam je zaprl pot na greben kamniti sklad. Prikazal se jc spod-mol s temno liso skrivnosti pod obokom. Malica in menjava opreme po nasvetih jamarjev. Prižgali smo nekaj karbidovk in baterijskih svetilk. Čelade so obsedele na glavah. Skrivnostni tulci nekaterih romarjev so roke še tesneje oklenile. Zadišalo je po neznanem.
Vido je odklenil mala, napol zasuta železna vratca in v temna prostranstva Kamniške jame so se zarezali prameni svetilk. Za peščico izmed prisotnih je lo domač svet, ostali smo na licih začutili nemi dih dro-
bovja Zemlje. Mirna tišina, malo blata, šumenje vode nekje v temi, neenakomerne stopnice, male katakombe. Prestoli, občutek vračanja nazaj v Pasaži, rastoči in padli kapniki, Marijino mleko, pridušene pripombe obiskovalcev, preprosti, a izčrpni komentarji naših jamarskih gostiteljev so čas prodiranja v podzemlje skrčili v trenutek zavedanja in občutenja druge dimenzije, ki nam jo večini smrtnikov zastira luč dneva.
Na pol poti, na koncu doslej odkritega, se jc Vido usedel na kamen. Na steni jc napis, ki nemo razkriva tiha dejanja iskalcev nekoristnega sveta. Zakrožila jc kultna buteljka vina, v katerem jc shranjena moč sonca. Združili sta se tema rojevanja in sonce večnosti. Krog je sklenjen. Jože je zapel. Besede in svetilke so postale odveč. Ko je umetna luč preminevala, se jc dvigala luč od znotraj. Skrivnostne tulce so razvijali. Iz tišine je začelo rasti nežno vibriranje statičnega zraka in časa. Počasi so se pridružili novi toni in nove vibracije. Didgeridooji, sta-
rodavna lesena pihala avstralskih domorodcev, so začela v tihem svetu podzemlja vabiti zvoke, ki naj bi bili najboljši približki zvoka zemlje. V temi in valovanju je sedel vsak sam, toda povezava z vsem in vsemi se je čutila tako na gosto, da si jo lahko prijel. Zrak je nihal v tišini, duh obiskovalcev skupaj z njihovo soparo se jc dvigal pod strop in naprej v notranjost, kamor telo ne zmore.
Vzpon nazaj ni bil merljiv z uro dneva, kajti dneva ni bilo. Srečali smo jamarja, ki se je odpravljal na svete poti. Zasijala je zelena bukovina, sonce in veter sta nam obliz-nila obraz, zaščitna obleka je bila blatna, toda v očeh sopotnika si opazil bistrost in spokojnost, ki jc ne srečuješ prav vsak dan. V taboru so starovečni muzikantje z lesenimi cevmi v čast naših varuhov podzemlja še enkrat vzdramili zrak pomladi in mala duhovna skupnost je spet nemo utonila y kipečem pomladanskem žuborenju Bele.
GM
6 14. junija 2002
POGLEDI
Kamniški OBČAN
h torbe Krištofovega Pepeta H.
Na gradu Turn, pod gradom Sestre...
Jfot pred dobrimi štirimi stolet-M\.ji s Starim gradom niso imeli sreče grajski gospodje Turni, saj jim je bojda strela tam gori ubila hčer in so ga zapustili propadu, tako je z njim nimajo tudi sedanji ob-činarji kamniški, ki od nedavnega zanj iščejo novega oskrbnika. Ker so ondan na seji govorili, da »gradu« zato ni v popisu občinskga premoženja, ker menda nima po knjigah nobene vrednosti, bi bilo najbolje, da vse skupaj v naravi vrnejo kakšnemu potomcu Turnov, saj po širni Evropi verjetno še živi kateri od njih. Tako bi imeli Kamniča-ni vsaj enega grofa nad seboj, saj nam brez njih tako ni mogoče živeti. V okviru lokalne turistične organizacije bi ga lahko zadolžili vsaj za izvedbo srednjeveških dnevov, naš Antonius pa bi ga lahko proglasil . za še enega častnega meščana...
J~\ anes poti na Stari grad res ni U težko najti, saj se na križišču, koder se zavije na našo »Šmarno
goro« (tako so zadnjič občinarji poimenovali Stari grad) že nekaj tednov prikazujejo slavne Sestre, ki so na evropski popevki v Tal inu priborile Sloveniji odlično 14. mesto, ki nas bo, kot pravijo, stalo kar okrogel milijonček - evrov seveda. Sestre pa se še kar prikazujejo, tudi na naši obvoznici, in skrbijo za večjo prometno varnost...
Jfo smo že pri prometni varno-J\ sti, moram povedati, da so zadnjič bralci kar pritrdili ugotovitvi iz moje torbe o veleumni ureditvi parkirišča ob Ljubljanski cesti pred lokalom Dan in noč. Veleumni tudi zato, ker sedaj pravilno parkiraš, vsaj po označbah na asfaltu sodeč, po dolgem ali počez, kakor ti paše. Sedaj pa okoliški prebivalci vljudno vabijo občinarje in državne uradnike, naj se kdaj pa kdaj v zgodnjih jutranjih urah udeleže brezplačnega koncerta z jodlanjem ob spremljavi stekle-
Odnos do okolja
Z lepimi dnevi se je začela sezona izletov v naravo, pa tu-dipiknikov. Priljubljeno mesto za piknike, kjer je pikniki-ranje še povsem zastonj, je tudi ob desnem bregu Kamniške Bistrice, nasproti gostišča »Pri gamsu«. Vendar se nekateri uporabniki tega zemljišča obnašajo zelo neustrezno. Za njimi ostajajo namreč smeti. In to povsem po nemarnosti. Z avtomobilom se pripeljejo na samo mesto piknika, s seboj pripeljejo vse potrebno, nato pa jim je težko pospraviti svoje odpadke (predvsem odpadno embalažo) in jih odpeljati na ustrezno mesto. Bodo morali ukrepati lastniki parcel in občine - ne samo s prepovedjo piknikiranja na tem mestu, ampak tudi z izvajanjem prepovedi?
Odnos do naše dediščine
V Posočju so kmetje po koncu prve svetovne vojne začeli pokrivati pastirske stanove namesto s skodlami kar s pločevino, ki jo je bilo v izobilju zastonj, saj je ostala od vojaških barak v neposrednem zaledju fronte. Takrat se namreč praktično še nihče ni ukvarjal z ohranjanjem slovenske narodne arhitekturne in etnološke dediščine, pa tudi Italijanom, ki so okupirali to ozemlje, je zelo ustrezalo, če slovenska avtohtona arhitektura prevzame italijanske elemente, saj je bilo to v skladu z načrtnim poitalijevančevanjem tega dela slovenskega ozemlja. Širše območje planote Velike planine pa ni v Posočju, pa tudi prva svetovna vojna je že zdavnaj mimo in menda smo se tudi na začetku 90-tih let prejšnjega stoletja odločili, da hočemo ostati Slovenci v Sloveniji, pa čeprav v Evropski uniji. Pa tudi oblast je sprejela nekaj aktov v tej smeri. Medtem smo se, upam da večina, zavedli pomena ohranjanja avtohtone narodne arhitekturne in etnološke dediščine. Žal pa to zavedanje še ni prodrlo povsod. Gotovo je bistveno ceneje pokriti streho s pločevino kot pa s skodlami, pa tudi pokrivanje s salonitkamije cenejše od pokrivanja z bobrovcem, vendar... S pločevino pokrit stan na Gojški planini. Samo začasno?
B. P.
nic in konzerv. Nato pa naj praktično preizkusijo, kako bo ta obisk vplival na dvig njihove storilnosti ob uradnih urah. Pa res nismo nikoli zadovoljni, tudi če nam pred nosom pečejo piščance in nam sredi noči postrežejo s pijačo, če nam je slučajno zmanjka. Tako se nam na Ljubljanski (na levi) že prikazuje 21. stoletje, kot smo slišali občinarje ob spremembi zazidalca med Svetilnikom in Mercatorjem. Pravijo, da gradimo za prihodnje rodove, ki jih bližnja, že nekaj let zaprta Bevčeva gostilna ne bi zmogla večpostreči. Na zdravje ... v
C'e so naši južni občinski sosedje letos ustanovili svojo gimnazijo in tako pol stoletja stari dobri kamniški gimnaziji odpeljali del dijakov, pa gremo naprej, smo si dejali in šolniki so pripravili predlog za ustanovitev višje ekonomske šole. Pa glej ga zlomka, tudi tu nam ne dajo miru. Navzlic
velikim besedam o nastajajočem regionalnem planu »podjetne regije«, kjer naj bi si osem občin -nosilcev razdelilo med seboj različna področja, naši južni sosedje pravijo: soglašali bomo z vašo višjo šolo, če boste vi podprli našo višjo šolo. Torej se uresničuje tista napoved, da bodo kljub slavnemu regijskemu planu vsi razvijali vse, samo kdo bo to plačal, je pa drugo vprašanje. No, pa se zato kar racionalno obnaša recimo davčna uprava, kije poskrbela za to, da morajo sedaj podjetniki, ki bi lahko zadeve uredili v našem mestu, potovati v sosednje Domžale, če hočejo urediti nekatere davčne obveznosti. No, če drugega ne, je tako poskrbljeno za »boljši« pretok prometa in s tem za čistejše okolje. Vsaka medalja, pravijo, ima dve plati, tega pa za medaljo naše e-uprave ne bi mogli reči...
KRIŠTOFOV PEPEII.
PISMA - MNENJA - ODMEVI
Nevedni župan
in občinska uprava?
Ob zahtevkih po vračanju prekomernih vlaganj v telefonijo
Na zadnji seji občinskega sveta, 29. maja, je svetnik Nove Slovenije Janez Leskovec povprašal, kako Občina ščiti interese sovlagateljev v telefonijo na Kamniškem in koliko se je v ta namen v naši občini vložilo »lastnih« sredstev.
Na ti vprašanji je vodja oddelka za finance na občini g. Alojz Kolar odgovoril povsem nedoločno. Pravi, da je bil zahtevek s strani občine poslan, ni pa vedel povedati višine zneska, ker naj bi ga bilo, po njegovem, težko izračunati.
Da na občini očitno ne vedo, kje dobiti te podatke, si lahko mislimo tudi na podlagi pisem, ki jih je občinska komisija poslala krajevnim skupnostim. Te naj bi v svojih arhivih poiskale, koliko so te vložile »svojega« denarja v izgradnjo telefonije na Kamniškem.
Neverjetno! Vse finančno poslovanje, poslovne knjige za KS vodijo na občini. Tam bi torej moral biti celotni arhiv zanje. Vrh vsega je omenjena občinska komisija poslala zahtevke na KS le slab teden pred odločanjem o vračanju prekomerno vplačanih sredstev v telefonijo v državnem zboru in še to izgleda na pobudo Vseslovenskega združenja upravičencev do vračila vlaganj v telefonijo (s 3. 5. 2002).
Seveda pa ima kamniška občinska uprava vso potrebno dokumentacijo o vseh vlaganjih v telefonsko omrežje na Kamniškem že od sredine leta 1996 v svojih rokah. Takrat jo je občina na pobudo župana g. Smolnikarja odvzela SKG-ju. Stanovanjsko komunalno gospodarstvo je namreč do takrat strokovno vodilo računovodske posle po pogodbi s Skladom stavbnih zemljišč občine Kamnik. V tem arhivu so bila navedena vsa vlaganja od leta 1987 naprej, tudi vložki krajevnih skupnosti.
In ob vsej tej dokumentaciji in množici visokih funkcionarjev na občini, od župana, direktorja občinske uprave, vodij zadevnih oddelkov, ... ki jih občani plačujejo z nemajhnimi osebnimi dohodki, naj bi bi-
lo težko izračunati točen znesek gornjih vlaganj?
Morda pa sploh še ni bil vložen pravi resni zahtevek (brez izračunanega zneska bi bila vloga vsekakor neresna). V takem primeru, ker gre tu realno za milijardne zneske (po naši oceni za preko 3 milijarde tolarjev vloženih sredstev občanov in občine), bi moral marsikdo od navedenih odgovornih resno razmisliti o svojem takojšnjem odstopu.
Predsednik Sklada stavbnih zemljišč g. Milan Windschnurer se je že leta 1991 na pogajanjih v Kamniku s Telekomom skušal dogovoriti, da v kolikor pride do privatizacije Telekoma, pripadejo vsa kamniška vlaganja v telefonijo vlagateljem s Kamniškega. Na tem sestanku je sodeloval tudi takratni predsednik (župan) občinske skupščine občine Kamnik g. Maksimilijan Lavrinc. Zato tem bolj čudi njegova nedavna izjava v državnem zboru: Jaz zakona ne bom podprl, ker je dejstvo, da so nekateri plačali nekaj, kar je takrat toliko stalo, ... denarja v proračunu ni in na živce mi gre, da se vsak, kdorkoli se spomni, obnaša s to državo, kot neko molzno kravo,., (konec citata). Naš državnozborski poslanec iz vrst LDS pa dobro ve, da gre tudi za kamniške občane, kamniško občino, ki so precej več plačali za telefonski priključek, kot če bi ga dobili po napr. 10-do 15-letnem čakanju v vrsti! Poleg tega gre tu sedaj za privatizacijo Telekoma. Iz proračuna ni potrebno nobenega denarja, le delnice Telekoma za več vplačan denar je potrebno dati vplačnikom. Telekom je z zadevnimi kapitalskimi vložki zaslužil v več kot desetletnem obdobju mastne denarje - ti ne bi smeli sedaj iti v neupravičene privatne roke!
Iz Odbora za informiranje pri OO NSi Kamnik
Občinski odbor %amnik^
Cankarjeva 3, p.p. 9,1241 'Kamnit^ td.: 83910 01
Vsem občanom čestitamo ob dnevu DRŽAVNOSTI z željo, da našim zanamcem vrnemo uporaben ZELENI planet
Evropska zveza in NATO
V Sloveniji se vedno bolj razvnema razprava o naši včlanitvi v EZ in v NA TO. Bolj vprašljiva naj bi bila včlanitev v NA TO, k čemur dodatno prispevajo ameriške politične in vojaške poteze, kijih seveda ne gre obravnavali nekritično.
Ko razmišljamo o teh usodnih odločitvah, je prav, da se zavedamo, da v zgodovini nismo imeli nikoli takšne pozicije, kot jo imamo sedaj. Danes se odločamo o oblikah sodelovanja s komerkoli iz izhodišč lastne države in njene suverenosti. Te možnosti nismo imeli ne po prvi in ne po drugi svetovni vojni. Biti subjekt pri vključitvah in pri odločitvah v različnih povezavah je seveda temeljni pogoj, ki ga izpolnjujemo kot nikoli doslej.
Različne oblike sodelovanja in političnega urejanja so evropsko celino pretresale v vsej zgodovini. Odločitev za EZ in za Nato ni odločitev za večnost. Je relativna, kot vse, kar je zgodovinsko omejeno. In v tem okvirju jo je potrebno videti. Gre za odločitve v danih možnostih in po načelu manjšega zla. To ni odločitev za raj na zemlji in za družbo brez problemov, spopadov, socialnih stisk in neogrožene identitete. Vsako tako veliko spreminjanje političnih, gospodarskih, kulturnih in socialnih okvirjev je in bo tudi tokrat terjalo žrtve.
Danes živimo v svetu, kije zaradi komunikacijskih sredstev že globalen. Govorimo nov jezik, ki ga vsaka generacija bolje razume. Vse oblike institucionalnega življenja so posledica dogovora med ljudmi. Za pravno urejeno sobivanje na evropskih tleh je tako EZ edina prava smer. Za ohranjanje relativnega miru in varnosti ni boljše izbire kolje Nato. Ti dve povezavi sta pravno, finančno in varnostno najbolj domišljeni v sodobnem svetu. Pravičnost, blaginja in mir pa so vrednote, za katere je smiselno tudi kaj žrtvovati. Recimo del lastnega proračuna in enote poklicnih vojakov, ki ne bodo stražili slovenskih meja na Trdinovem vrhu, ampak kje na Uralu. Bolj koje rizična meja daleč proč odnos, bolj smo varni, manj ljudi je ogroženih. Da o sodobnih pojavih emigracije, trgovine z mamili, belim blagom in orožjem, brezposelnosti in drugih globalnih pojavih ne govorimo. Vsa ta vprašanja je mogoče reševati samo na mednarodni in svetovni ravni in v medsebojni povezanosti. Če obstaja institucionalno trdna in utečena vez, kije tudi pokrita z usposobljenimi ljudmi, bo toliko bolj učinkovito reševanje.
Ostati zunaj EZ in Nata pomeni ostati skrajno ranljiv in nemočen, nezavarovan in izpostavljen iskanju zasilnih rešitev. Vse to pa jezanes-Ijivo dražje kakor biti notri in zraven. Varnosti in mini si danes ne more zagotoviti sama nobena evropska država, kaj šele mi, ki nas je za dobro srednje veliko evropsko mesto. Varnosti in miru si ne more zagotoviti sama niti Amerika.
Odločitev za EZ in Nato pa je hkrati odločitev za lastno kulturno samobitnost. Bolj kot to, kaj bo, ko bomo v teh dveh povezavah^ bi nas moralo skrbeli, kdo in kakšni bomo vanju vstopili. Naša satnopodoba ni odvisna od EZ in Nata, ampak od nas, našega vzgojno-izobraževalne-ga nacionalnega programa in od naše pripadnosti lastnemu jeziku, izročilu, kulturnim zaznamovanostim in vrednostnemu redu, ki bi nas naredil prepoznavne, izvirne, različne in s tem za druge zanimive. Razpravo: da ali ne v EZ in Nato, bi bilo potrebno prenesti na vprašanje, kdo in s kakšno osebno izkaznico vstopamo v enakopravnen položaj
z drugimi.
FANIJERAS
Zdravstvena nevarnost gensko spremenjenih živil (lil)
Nadaljujemo z opisom nadaljnjih stopenj obolelosti, kijih bo po/v ručalo uživanje gensko spremenjenih živil, to je z opisom V. stopnje (bolezni organov) in VI. stopnje (živčnih bolezni). O povezanosti prehrane in zdravja, ki je predvsem odvisno od prehranskih navad ter o razvijanju obolelosti od I. do IV. stopnje smo že pisali v prejšnjih številkah Kamniškega občana.
Opisane stopnje veljajo tudi za nezdravo prehranjevanje z običajnimi živili. S poznavanjem stopenj obolelosti, ki jih povzročajo napačne življenjske navade, zlasti prehranske, bomo lažje razumevali obolenja, ki jih bo pozvročalo tudi trajno uživanje gensko spremenjenih živil. Neposredno povezanost obolenj z uživanjem gensko spremenjenih živil se razkrije šele na V. in VI. stopnji, ko se začnejo pojavljati obolenja izrojenosti (degeneriranosti), zato jc koristno poznati že predhodne stopnje obolelosti, ki jih povzroča nezdrava prehrana. S tem namenom smo že opisali prve štiri stopnje obolelosti, od kratkotrajne telesne in umsko-duševne utrujenosti, pa vse do čustvenih bolezni.
V. stopnja, bolezni organov: Če jc človekova kri dalj časa slabe kakovosti, se postopno spreminjala kakovost in delovanje človeškovih žlez in organov. Začne se spreminjati ustroj telesa, se izrojevati (degenerirati) in delovati napačno. Na tej stopnji se začnejo arterijske žile zoževati in otrdevati (aterosklcroza), razvijajo se sladkorna bolezen (diabetes), žolčni kamni, različna rakava obolenja propadanje osrednjega živčevja (multipla skleroza) in številne druge dolgotrajne bolezni. Umsko-dušcvna obolelost postaja vse bolj opazna in se odraža v trmoglavosti, predsodkih, ozkosrčnosti in splošni togosti ter v napačnem dojemanju sveta. Obolelost na tej stopnji se pozdravi šele po daljšem zdravljenju; potrebnih je nekaj mesecev, eno leto ali celo več let pravilnega prehranjevanja in korenita sprememba življenjskih navad - sem spada tudi temeljit razmislek o svojem življenju.
VI. stopnja, živčne bolezni: Izrojcvanje in propadanje telesa se iz stopnje bolezni organov in žlez razvija naprej v razna živčna obolenja, kot je paraliziranost telesa, in v umsko-duševna obolenja, kakršni sta duševna razdvojenost (shizofrenija) in preganjavičnost (paranoja). Postopno se poslabšuje usklajenost telesnega in umsko-duševnega delovanja. Človek postaja vedno bolj črnogled, pogosto razmišlja o samomoru ali ga obhaja želja, da bi uničeval vse okrog sebe. Na tej stopnji obolelosti jc za ozdravitev potrebnih nekaj mesecev do nekaj let, zdravljenec pa si mora povrniti zaupanje vase in veselje do življenja. Korenito mora spremeniti svoje življenjske navade, tudi prehranske, zaživeti bolj ubrano s svojim okoljem ter biti umsko-duševno in telesno dejaven, pri tem pa naj mu bodo v oporo tudi ožja družina in prijatelji.
Varovanje zdravja je najpomembnejši razlog, zakaj se velja odreči GS živilom. In kakšna jc trajna rešitev? Ohranjanje neoporečne (ekološke) pridelave živil in uporabljanje njihove že znane kemijsko-ener-gijske (celostne) zdravilnosti. Zeleni Slovenije - OO Kamnik
(se nadaljuje) predsednik DANIEL KOVAČIČ
DEMETER TRŽNICA
Biološko-dinamična pridelana hrana odslej tudi v Kamniku!
Na stojnicah na Glavnem trgu vas pričakujemo vsak petek med 16. in 19. uro.
Prvič se vidimo na prvi poletni dan 21. junija.
Hrana, pridelana na biološko-dinamičen način se odlikuje po Izvrstnem okusu in aromi, zrelih sestavinah In izjemno visoki stopnji notranjega reda.
Naš moto je: HRANA KOT ZDRAVILO!
Vabljeni! Člani društva AJDA Kamnik ■ Domžale
Kamniški OBČAN
GLASBA MED NAMI
14. junija 2002 7
Ob letošnjem koncertu učencev glasbene šole Kamnik
KJER SE SREČUJETA OTROŠKA PRISRČNOST MMLADENIŠKA VNEMA
Koncertni list, ki miga je poslala ravnateljica Glasbene šole v Kamniku, me že dober mesec dni opominja, da sem z obljubljeno kritiko v občutnem zaostanku. Tega se seveda zavedam, priznati moram pa ludi, da ga iz dneva v dan odlašam zaradi drugih, prav padalsko vrinjenih nalog, delno pa tudi zaradi starostne lenobe in pešajoče lucidnosti.
O lanskoletnem koncertu, bolje rečeno letni promociji dela, sem pisal pred letom dni in resnici na ljubo bi moral najprej znova pritrdili vsemu, kar sem že zapisal - ne le o učenju in primerno zadovoljivih uspehih in napredujočem znanju, pač pa tudi o vlogi in pomenu samega glasbenega zavoda v kulturnem utripu in glasbenem življenju našega starega mesta. Tega enkratnega kulturnega in vzgojnega glasbenega poslanstva se v polni merizavedajo verjetno prav vsi učitelji, med katerimi izleta v leto prevladujejo diplomanti in diplomantke Glasbene akademije, kar se čisto naravno prenaša tudi v zavest gojencev in dijakov, tudi tistih, ki se kol najstniki in najstnice šele vključujejo v njene pisane dejavnosti.
Na letošnjem koncertu je nastopilo 15 učencev in učenk iz prvih petih razredov, ki so nam pod vodstvom devetih mentorjev prikazali svoje znanje, veščino in naravno talentiranost igranja in celo že osebnostnega interpretiranja. Najprej naj omenim harmoniko in citre kot najpopularnejša slovenska ljudska instrumenta, brez katerih bi narodno-zabavni ansambli izzveneli v votlo praznino.
To nam je dokazal že nastop verjetno najmlajšega prvorazrednika Matjaža Poljanska, ki nas je s svojo diatonično mini harmoniko ko-rajžno in brez strahu popeljal v Avsenikov svet, da seveda sploh ne omenjam ciganski duel harmonik, s katerim sta me razveseljivo presenetila Metod Komatar in Jože Gros, ki se po igranju sodeč že lahko prištevata v enega višjih razredov. Z iskrico domačnosti ob zakurjeni peči kmečke domačije meje zapeljala Špela Ravnikar z večerno pesmijo, kije pod zelo znano vir-tuoznostjo in priljubljenostjo vseslovenskega citraša Tomaža Plahutnika izzvenela in navdušila sicer le maloštevilno publiko.
In če je bila lanskoletna promocija bolj ali manj v znamenju mladinskega orkestralnega
igranja, so organizatorji letošnje promocije želeli prikazati podobo doseženih rezultatom igranja Jlavt, hlokflavl, klarinetov in saksofonov. Imena mentorjev, kot so Rado Rijavec, Rok Spruk in Ada Holcar, kijih pogosto srečujem kol nastopajoče v sestavu večjih in na splošno tudi profiliranih ansamblih, so nedvomno porok, da so nežne ročice teh mladeniških glasbenih nade-budnikov v dobrih in strokovno preverjenih rokah.
Godala, ki so na promocijah že pregovorno najpogosteje zastopana, so bila tokrat predstavljena z enim samim violončelom, vendar pa tudi z bravurnostjo in stopnjo, ki meje v igranju Katje Zorko zelo prijetno presenetila. Kako tudi ne, ko pa je v rokah mentorice Darke Skalar iz znamenite družine Skalarjev, kije Slovencem darovala vrsto violinskih učbenikov, pa tudi reproduktivnih umetnikov, ki se kot koncertni mojstri doma in v tujini uveljavljajo celo med slovenskimi najvidnejšimi simfoničnimi orkestri.
Zelo razgibano in hudomušno ter naslovu primerno so izzvenele J. Dekleva Klepetulje, ki sta jih na klavirju štiriročno zaigrala Lidija Pavlic in David Jagodic, kiju suvereno in strokovno vodi in usmerja Marija Holcar, tudi reproduktivna umetnica, kise razdaja kot redna orgelska spremljevalka raznih vokalnih ansamblov.
Francija lipičniku, ki sem. ga najprej spoznal kot dirigenta, kije kar nekaj let vodil pihalno godbo Kamnika in jo znova skupno z bratom Božolom dvignil iz letargije nekajletnega živo-tarjenja,je zaupano mentorstvo pihal in tolkal. Prav v tem je njegovo pravo mojstrstvo, ki seje tudi tokrat dokazalo ne le v igranju trobente Roksane Spruk, pač pa tudi (in to predvsem) v kompliciranem in kompleksno se menjajočem ritmu igranja skladbe »Solo za tolkala« G. Bon-hofa, ki jo je bravurno in ritmično popolnoma suvereno odigral mladi Tin Učakar.
To pa je tudi vse, kar me je prijetno presenetilo in seveda znova dokazalo, da je Glasbena šola Kamnik tako na izobraževalni kot tudi na usmerjevalni stezi napredno in sodobno usmerjena ustanova, ki se zaveda svojega muzikalne-ga poslanstva
mag. CENE MATIČIČ
KO ZAPOJEJO LIRASL.
Leto 2002 je za Kamniško Liro, ki se tradicionalno ponaša z imenom PRVO SLOVENSKO PEVSKO DRUŠTVO, nasploh izjemno pomembno. Na dan njenega rojstva - devetega listopada bo 120 let od njene ustanovitve in prav na ta dan po 120 letih bo tudi njen jubilejni koncert. Tokrat prvič pod dirigentsko taktirko, ki ne bo več v rokah Vremšakov, pač pa v roki dr. Andreja Missona, ki je tako kot sedaj že upokojeni Samo Vremšak redni profesor akademije za glasbo v Ljubljani.
Vse predaleč bi zašel, če bi se znova spustil v razmišljanje in ugotavljanje, kaj vse pomeni Lira za Kamnik ali pa mesto Kamnik za Liro. O tem niso pisali samo kronisti Lire in Kamnika, pač pa tudi izjemni in pronicljivi slovenski glasbeniki-umetniki, kronisti, pesniki, pisatelji in spremljevalci slovenskega kulturnega utripa preteklih dveh stoletij.
Moje današnje pisanje torej ni namenjeno slavljenju slavljenca, pač pa rednemu letnemu koncertu tega profiliranega in širom Slovenije, pa tudi daleč izven njenih meja, znanega vokalnega ansambla visokih kvalitet, vzporedno pa tudi spremljajočim manifestacijam, ki bodo iz meseca v mesec, pa tja do konca leta, spremljale Liro ob njenem jubileju.
Najprej želim opozoriti na pomembna pričevanja, ki jih je pod naslovom »Da se ne bi pozabilo« zbral, zgostil in v Kamniškem zborniku 2002 objavil moj stanovski kolega prof. Janez Majcenovič. V marsičem se z njim popolnoma strinjam. Predvsem v tem, da je potrebno tako Alojzu kot Cirilu Vremšaku postaviti in vzidati obeležje na rojstni hiši v Maj-strovi ulici ali pa v prostoru
Propilej, pod Malim gradom, kjer še vedno sameva doprsni kip našega srednjeveškega znanstvenika prof. dr. Zavasni-ka. Kot drugo, da se sedanja pevska soba v Kulturnem domu proglasi za kulturni spomenik, ki bo namenjen Lirinemu delovanju ter preučevanju zgodovinske in glasbene dokumentacije, s čimer bi se Liri vsaj delno oddolžili za nezakonit odvzem pevske sobe leta 1947.
In kot tretje, da se na stavbi kavarne Veronika (nekdanje Čitalnice) postavi obeležje, iz katerega bo razvidno, da je v tej stavbi domovalo Prvo slovensko pevsko društvo Lira od svoje ustanovitve leta 1882 do leta 1947.
To se torej tri želje, ki jih že desetletja nazaj podpiramo vsi resnicoljubni Kamničani. Pronicljivi Janez Majcenovič govori sicer le o »zlati ribici«, podpisani, kot danes najstarejši Liraš in častni občan občine mesta Kamnik pa menim, da je to dolžnost mesta, ki se kot prvo v Sloveniji lahko ponaša s 120-letno tradicijo organiziranega zborovskega petja v Sloveniji.
Redni letni koncert, ki je potekal v znamenju parole »Ljubim življenje«, je bil razdeljen v dva bistveno različna dela. Prvi je nosil pečat umetne zborovske pesmi, drugi pa umetniško prirejene in harmonizirane narodne pesmi, če že ne povsem ljudske pesmi, ki smo jo Slovenci kot pevci in ljubitelji s pre-finjenim posluhom in okusom že nekaj stoletij nazaj vključili v narodno zakladnico.
Za večino poslušalcev bi lahko trdil, da jim akordi Hajdri-hove »Jadransko morje« , Foer-sterjevega »Spaka«, Prelovčeve »Sedem si rož«, Maroltove »Ribniške« in Michlove »Atila in ribič« prav gotovo niso prav nič tuji. In prav to bi lahko zapisal
tudi za Srebotnjakovo »Notranjsko«, ki je sicer mlajšega datuma, a še vedno prav tako blagodejno spevna in navadnim ušesom se prilegajoča romantična kompozicija.
Razlike pa vendarle so, in to ne le vsebinske, pač pa tudi glasbene, bolje rečeno kompozicijske vsebine, kajti od Hajdriho-vega »Jadranskega morja« pa tja do Srebotnjakove »Notranjske«, se vije in prepleta glasbeni lok dobrega stoletja, v katerem so se razvijale glasbene smeri od prvih romantičnih poizkusov še vedno polnih in prevladujočih tujih klasicističnih reminiscenc, pa tja do že zelo modernističnih akordov kot jih zasledimo pri Srebotnjaku. No, tega se naš dirigent vsekakor temeljito zaveda, zato tudi takšna, kronološko- utemeljena načrtna glasbena razvrstitev.
Vsekakor se moram ustaviti pri Maroltovi »Ribniški«, ki je izzvenela tako, kot si jo je zamislil njen ustvarjalec France Marolt. Pa ne samo po zaslugi zborovodje Missona, pač pa tudi stalnega Lirinega prijatelja in solista Marka Kobala, ki je žlahtno obarval in napolnil zaupano mu Maroltovo mojstrovino.
Za Liro je bilo nasploh vedno značilno, da nikoli ni bolehala pomanjkanja solistov. Sicer nikoli »na pretek«, pa vedno dovolj »kvalitetnih« in ne pretirano samoljubnih solistov in tako je tudi danes. Poleg Marka Kobala so v današnjem sestavu še Jože Prezelj, Rok Lap, Primož Krt, Tone Rakar in Albert Mrgole, ki je običajno tudi avtor veznega besedila, ki ga je tokrat zelo korektno in prijetno interpretirala Marta Zabret.
Kobalov naravni, skrajno dodelani in prefinjeno izšolani glas ne bi mogel postaviti niti v sfero prave lirike, niti v sfero ne-
Zaključni koncert violinistov, komornih skupin in godalnega orkestra Glasbene šole
Ko sem stopil na svež pomladanski zrak zadnjega dne maja iz prostorov galerije Veronika, sem se vprašal, zakaj se mi lepi srajca pb telesu. Zaradi polne dvorane? Ne, ni bila vzrok polna dvorana, ampak toplota pri srcu, ki je danes tako redka. Vse preveč jc tekanja na naših poteh in, ko na dolgi prašni cesti naletiš na biser, si ves zmeden. Stopim v galerijo. Mlad violinist in pianist pilita še zadnje takte. Dvorana je polna. V ospredju skupina otrok, čebljajo med sabo. Čutiti je vznemirjenje. Za trenutek zginejo v prostoru ob galeriji. Ko se vrnejo, pride z njimi tudi profesor. »Ura jc pozna, zato bomo začeli.« In prične se. Najmlajši, mlajši godalni orkester, solisti, mlajša komorna skupina, solisti, godalni kvartet, solisti, godalni orkester. Prestavljanje notnih stojal ti dopušča, da uporabiš za trenutek tudi prednji del možganov. Tako ubrano je vse in glasovi strun izpod lokov, od najmlajših do mladostnikov, ti ne dajo drugega, kot da se jim prepustiš in da te zapeljejo v skrivnostne
ke pretirano junaške epike. Va-iira med obema, ne da bi kakorkoli že preskočil obe meji. Vendar je ta njegov izrazni diapa-zon tako širok, poln in pester, da se »junaštvo in romantična lirika« lahko kar najoptimalneje dopolnjujeta. To pa je p'rav tisto, kar je pri naših pesmih, ki se izrazno najpogosteje odvijajo med obema diapazonoma, tudi potrebno. Njegov glas je obdarjen z lepo zvenečim, vpad-Ijivim in v etru vedno prisotnim zvokom do tiste stopnje, kjer poslušalcu sploh ni več moč jasno razločiti solista-recitatorja od korpusa izvajalca. To pa je, ob naravni želji slehernega solista po čim večji »opaznosti«, tudi najtežje doseči. To je torej ena od posebnosti Maroltove »Ribniške«, s katero je od nekdaj »eklatantno« prodiral Slovenski oktet.
V drugem delu nam je Lira prikazala izbor šestih povsem narodnih ali pa že skoraj pona-rodelih pesmi v spodobni har-monizacijski preobleki Pavla Kernjaka, Cirila Vremšaka, Ubalda Vrabca, Rada Simoniti-ja in Vladimirja Berdoviča, ki jih že legendarno cenimo kot glasbenike »par excellence«. Ni kaj dodati, zapete so bile v stilu kot to zahteva partitura, in po pravilu, da se pravi Slovenec kozarca ne brani, pač pa ga »rad zvrne«, kar so jasno nakazovali tudi nasmejani obrazi vseh nastopajočih.
Lira, ki tokrat napoveduje tudi vsaj enkratno mesečno sodelovanje z različnimi zbori in skupinami, med katerimi naj posebno poudarim njeno sodelovanje na slavnostnem koncertu ob 110-letnici Slovenske matice v prenovljeni dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani, nam je s svojim letnim koncertom dokazala, da se kar najbolj odgovorno in vneto spopada z realizacijo slavnostnega koncerta.
mag. CENE MATIČIČ
svetove. Kakšnih trideset otrok prihaja in odhaja s svojimi instrumenti. Srce pa se ti polni in polni. In danes naj bi obu-pavali nad mladimi? Kako mehko testo je to in kakšna umetnina nastane iz njega, samo da se najde pod pravimi prsti oblikovalca. Pretekli trud, volja, potrpljenje, garanje, zahteve popolnosti, ljubezen do glasbe, vse to stoji v ozadju tega ve-
čera. Herman Hesse je nekoč dejal, da mu glasba odpira pogled onstran, ko zaigra na violino, prestopi v onstran. Današnji večer čutim »sled sence zarje onostranske glorije«. Zvc-nenje strun, utripi src nastopajočih, njihove žareče oči, vse se zliva v eno. Trenutek postoj. Otroci, hvala! Gospod prof. Janez Klobčar, hvala.
T. H.
Srečanje oktetov v Tunjicah
Prvo majsko nedeljo je bilo v tunjiški cerkvi svete Ane že četrto tradicionalno srečanje oktetov Pozdrav Mariji, ki ga je organiziralo Pevsko društvo Tunjiški oktet skupaj s Krajevno skupnostjo Tunjice. Na srečanju je sodelovalo pet oktetov ter kvintet. Srečanja so se poleg domačega Tunjiškega okteta pod vodstvom profesor Ane Štele udeležili še
vodi Ana Erman in zaključuje deveto sezono, v letošnjem letu pa so posneli preko 20 predvsem slovenskih narodnih pesmi za arhiv RTV Slovenije, kijih bodo izdali tudi na zgoščenki. Koncerta se je udeležil tudi Danilo Švara, pianist in dirigent ljubljanske oper$, ki vodi Ljubljanski oktet, kije prevzel mesto dirigenta za  zadnji dve skupni
Trsteniški oktet, vodi ga Franc Urbane, ki se je oktetu posebej zahvalil za dobro organizacijo teh srečanj ter povabilo, oktet Mekinje, ki ga vodi Zdravko Berlic in aktivno deluje drugo leto, oktet Voglje, ki ga vodi Franc Šter in deluje od leta 1993, oktet bratov Pirnat, njihov umetniški vodja je Tomo Ju-van, v letošnjem letu pa mineva že 45 let, odkar so javno nastopali, ter Kranjski kvintet, ki ga
pesmi. Prav prijetni zvoki petih oktetov in kvinteta so v akustični baročni cerkvi navdušili številne poslušalce in polna cerkev je bila vsem nam, predvsem pa pevcem, ki so na ta način nagrajeni za svoje delo, prav v posebno čast. Sledila je pogostitev in skupno srečanje, zahvale in čestitke, razšli pa smo se z obljubo, da se srečamo na 5. srečanju prihodnje leto.
CECILIJA PLEVEL
Q
Kulturni dom Franca Bernika
Domžale
koledar prireditev
32. mednarodni festival komorne glasbe Groblje 2002
torek. 18. iunii. ob 20.30 SIMON FUCHS, NOVŠAK TRIO
Simon Fuchs oboa, Primož Novšak volina, Katja Richter viola, Susanne Basler violončelo
Novšak trio se posvečajo izvajanju čudovite, a redko slišane klasično-romantične literature, v njihovem repertoarju pa se znajdejo tudi številna sodobna dela.
Na sporedu: J. S. Bach, L. van Beethoven, F. Schubert, W. A. Mozart Konced bo v cerkvi sv. Mohorja in Fortunata v Grobljah pri Domžalah.
torek. 25. iuniia. ob 20.30
FRANCOIS BENDA, EVA BOHTE-BENDA
Frangois Benda klarinet, Eva Bohte-Benda klavir
Glasbeni par, priznana pedagoga, dobitnika številnih nagrad in že
dobra znanca naše publike.
Na sporedu: J. Brahms, R. Schumann, M. Ravel, G. Piernš, G. Gershvvin, E. Bozza, J. Horovitz
Koncert bo v Poročni dvorani Kulturnega doma Franca Bernika v Domžalah.
Organizacija in prodaja vstopnic: Kulturni dom Franca Bernika Domžale (01) 722 50 50
8 14. junija 2002
OB KONCU ŠOLSKEGA LETA
Kamniški OBČAN
Podelitev priznanj najboljšim učencem
Nagrajeno vzorno delo, znanje, vztrajnost in uspeh
Vsakoletna podelitev občinskih priznanj najboljšim učencem je na nek način pregled dela in hkrati priložnost za zastavljanje novih, še višjih ciljev. Osnovnošolci odhajajo v srednje šole, srednješolci na fakultete in akademije. Pred njimi so nove izkušnje, novi izzivi, novi uspehi in novo znanje. Toda znanje samo po sebi je mrtvo in brez vrednosti, če mu ljudje ne dodamo svoje ljubezni in modrosti. Visoke izobrazbe in veliki nazivi zvenijo prazno in so le puhel statusni simbol, če za njimi ne stoji človek, ki v sebi razvija in premore veliko ljubezni do življenja, razumevanja in spoštovanja do ljudi. V nasprotnem primeru ima lahko negativen, celo destruktiven učinek, zato je z znanjem potrebno previdno ravnati
Prav gotovo je bil tudi zato izbor najboljših učencev in dijakov za učitelje težko delo, saj si prav vsak zasluži iskreno pohvalo. 34 najboljšim učencem in dijakom v šolskem letu 2001/ 2002 pa je za njihovo vzorno delo, znanje, voljo, vztrajnost, notranjo moč, smisel za umetnost, domiselnost in spoštovanje do življenja župan Anton Tone Smolnikar v sredo, 5. junija, v Domu kulture v Kamniku podelil priznanja in knjižne nagrade. Povezovalka programa Nataša Bider z oddelka za družbene dejavnosti občine Kamnik za področje kulture je v čustveno obarvanem uvodnem nagovoru izpostavila vprašanja, ali odrasli, starši, profesorji, ravnatelji in vsi tisti, ki sodelujejo pri oblikovanju šolske vzgoje in izobraževanja, dajemo mladim to, kar je zanje najdragocenejše in prispeva k njihovemu uspehu in življenjski sreči. Ali jim poleg obilice znanja dajemo občutek, da je vsak med njimi izjemen, edinstven in da ima vsak od naših mladih v sebi nekaj dragocenega, s čimer lahko obogati naš svet? Verjamemo vanje? Jim pomagamo odpirati njihove skrinje zakladov, ki so jih polni, ali jih oštevamo in primerjamo z boljšimi vrstniki oziroma uničujemo njihov občutek lastne vrednosti, ker ne blestijo v matematiki ali pri angleškem jeziku, prezremo pa njihov talent pri zgodovini in njihovo srčnost v odnosu do soljudi. Na take načine lahko povzročimo nepopravljivo škodo. Mladi brez konstantnega sprejemanja odraslih in prejemanja občutka lastne vrednosti postanejo izgubljeni, počutijo se zavržene, nepomembne, neuspešne, ne-ljubljene.
Najboljše učence kamniških osnovnih in srednjih šol, njihove starše in učitelje je pozdravil župan Anton Tone. Smolnikar in dodal, da so letošnje srečanje v prenovljenem Domu kulture, kjer se odvija mnogo dogodkov s področja glasbe, kulture, umetnosti, pripravili z namenom, da vsi spoznajo kamniški kulturni hram in se vanj vračajo. Izrekel je priznanja in zahvalo učenkam, učencem, učiteljicam in učiteljem za njihove uspehe v šoli in na številnih državnih in mednarodnih tekmovanjih ter za ves trud in prizadevanja, da je kamniško šolstvo tudi v državnem merilu na zavidljivo visoki ravni. Zaželel je, da jih uspehi spremljajo pri nadaljnjih življenjskih korakih ter nato podelil 34 knjižnih nagrad najboljšim učenkam in učencem vseh šestih osnovnih šol, osnovne in srednje šole Zavoda za usposabljanje invalidne mladine Kamnik, Glasbene šole Kamnik ter gimnazije in ekonomske šole Šolskega centra Rudolfa Maistra. V spremljajočem kulturnem programu so sodelovali učenci kamniške glasbene šole.
sladkorni bolezni, bralne značke iz slovenskega in angleškega jezika ter sodelovala pri raziskovalni nalogi s področja biologije.
Osmošolka PETRA JERAS je
prav tako odlična učenka in aktivna športnica plavalka. Šolo uspešno zastopa tako na športnih kot tudi na tekmovanjih iz znanja logike, angleškega jezika in zgodovine, kjer je prejela zlata in srebrna priznanja. Sodeluje tudi pri bralni znački iz slovenskega in angleškega jezika.
MANCA HOMAR je sedmošol-ka, ki se prav tako udeležuje različnih državnih tekmovanj in dosega odlične rezultate. Srebrna priznanja so ji prinesla tekmovanja iz slovenskega jezika, zgodovine, matematike, na tekmovanju iz znanja kemije pa je prejela bronasto Pre-glovo priznanje. Sodelovala je tudi pri izdelavi raziskovalne naloge s področja zemljepisa. Je odlična učenka in dobra športnica.
l7.Q827.mUJ:
DAMJAN HRIBAR, učenec 7. razreda je zasedel 1. mesto na državnem tekmovanju »Računanje je igra« ter 2. mesto na državnem atletskem tekmovanju v teku na 100 metrov. S svojo nogometno in košarkarsko ekipo, je tako kot Gregor, osvo-
jil 3. mesto na državnem tekmovanju. Aktivno deluje tudi v šolskem pevskem zboru.
GREGOR ŽITNIK, šestošolec OŠ 27. julij. Poleg tega, da je odličen učenec dejavno sodeluje v gledališki skupini ter na drugih šolskih prireditvah. Osvojil je tudi 1. mesto na državnem tekmovanju v Veseli šoli. Skupaj s svojima ekipama je zasedel 3. mesto na državnem tekmovanju v košarki in nogometu.
Iz OŠ STRANJE:
Osmošolka SIMONA LANI-
ŠEK sodeluje na številnih tekmo-
h OŠ ŠMARTNO V TUHINJU so občinska priznanja prejeli:
KLARA KROP1VŠEK, učenka 7. razreda OŠ Šmartno v Tuhinju. Poleg tega, da je odlična učenka, se udeležuje tako šolskih, regijskih kot tudi državnih tekmovanj, na katerih je osvojila številna zlata in srebrna priznanja s področja logike, zgodovine in kemije. Tej zbirki je dodala še zlato Cankarjevo priznanje, zlato priznanje iz vedenja o
vonjih, kjer dosega lepe uspehe. V letošnjem letu je osvojila zlato priznanje na tekmovanju iz slovenskega jezika. Obiskuje glasbeno šolo, kjer igra saksofon, dejavna pa je tudi v šolski dramski skupini in pevskem zboru, kije letos v Rogaški Slatini osvojil zlato priznanje. Vseh osem let uspešno sodeluje pri bralni znački.
Osmošolka TEJ A KRT poleg vestnega dela v šoli že šest let obiskuje Glasbeno šolo, kjer se uči igranja prečne flavte. Sodeluje na številnih tekmovanjih, kjer dosega lepe uspehe. Že štiri leta sodeluje pri raziskovalni nalogi »Vodni detektiv«, kije bila vsako leto nagrajena. Prepeva tudi v šolskem mladinskem pevskem zboru, kije letos, kot smo že omenili, prejel zlato priznanje v Rogaški Slatini. Vseh osem let je uspešno sodelovala pri bralni znački.
TINA POGAČNIK je osmošolka, katere velika ljubezen je matematika. Je odlična učenka, kije tako v sedmem kot v osmem razredu prejela zlato Vegovo priznanje na državnem tekmovanju. Veliko bere, rada pa tudi poje, pleše in igra odbojko.
Iz OŠ MARIJE VERE KAMNIK:
ALJOŠA KOLAR je v vseh osmih letih šolanja dosegel odličen uspeh. Zelo aktiven je bil tudi v okviru interesnih dejavosti ter pri dodatnem pouku iz matematike in angleškega jezika. Uspešno je sodeloval na tekmovanjih iz logike, matematike, vesele šole, zgodovine, udeležil pa se je tudi državnega tekmovanja iz fizike in anleške-ga jezika. Osvojil je angleško bralno značko ter se udeležil kemijskega tabora v Kamniški Bistrici. Pohvaljen je bil tudi za dosežke na tekmovanjih v odbojki in rokometu.
LUKA REJC, je bil prav tako vseh osem let odličen učenec. Aktivno je sodeloval tako v interesnih dejavnostih kot tudi pri dodatnem pouku iz matematike, kemije, slovenskega in angleškega jezika. Uspešno je sodeloval tudi na različnih tekmovanjih ter se uvrstil na državna tekmovanja v znanju slovenskega in angleškega jezika ter v logiki. Soustvarjal je tudi raziskovalno nalogo iz kemije ter se udeležil kemijskega tabora v Kamniški Bistrici. Osvojil je zlato bralno značko in je aktiven športnik.
DOMEN PINTERIČ je v vseh osmih letih šolanja dosegel odličen uspeh. Same odlične ocene je imel tudi v osnovni glasbeni šoli, in sicer v okviru šolanja na klavirskem oddelku in oddelku violine. Udležil se je tekmovanj iz angleške bralne
značke, matematike in vesele šole ter si pridobil vseh osem bralnih značk iz slovenskega jezika. Na glasbenem področju je dobil tri zlata priznanja za igranje klavirja, in sicer dva na regijskem in eno za drugo mesto na državnem tekmovanju. Udeležil se je treh mednarodnih temovanj mladih pianistov ter imel tudi dva samostojna klavirska recitala.
MARKO JANKOVIĆ ima vseh osem let šolanja odličen uspeh. Osvojil je vse bralne značke ter si pridobil bronasta in srebrna priznanja iz logike, matematike, zgodovine, vesele šole in fizike. Sodeloval je pri raziskovalni nalogi iz
kemije, kjer se je skupaj z drugimi učenci uvrstil na državno tekmovanje. Obiskuje tudi glasbeno šolo.
DARKO TEŠIČ je odličen učenec, ki s svojo vztrajnostjo daje Zgled sošolcem v njihovih prizadevanjih pridobiti čim več znanja. S svojim trudom in pripravljenostjo za dodatno delo spodbuja učitelje k doseganju še večje kvalitete pri delu z učenci.
Iz OSNOVNE ŠOLE TOMA BREJCA;
TEA REČNIK je v vseh letih šolanja dosegla odličen uspeh in sodelovala pri bralni znački iz slovenskega jezika. Prav tako je sodelovala tudi pri bralni znački iz angleškega jezika ter si pridobila številna priznanja, in sicer iz znanja angleškega jezika ter znanja o sladkorni bolezni, najbolj izstopajoče pa je njeno znanje zgodovine, kjer je dosegla tudi zlato priznanje.
MAJA KNEHTL beleži odličen uspeh vseh osem let. Osvojila je slovensko in angleško bralno značko ter številna priznanja, in sicer iz znanja slovenskega in angleškega jezika, zgodovine in vedenja o sladkorni bolezi. Prejela je zlato priznanje iz znanja zgodovine. Poleg tega je bila soavtorica raziskovalne naloge, sodelovala je na
1 M
dveh literarnih natečajih, njeni prispevki pa so bili večkrat objavljeni tudi v Kamniškem občanu. Pripravlja se na izdajo svoje prve pesniške zbirke.
ŽIVA VUČKOVIČje v osmem razredu dosegla številna priznanja iz.znanja matematike, kemije in slovenščine. Omenimo naj le zlato Preglovo priznanje in srebrno Cankarjevo priznanje. V okviru Vesele šole PIL-a in PIL-a plus si je pridobila diplomo državnega prvaka. Sodelovala je tudi pri raziskovalni nalogi.
Iz OŠ FRANA ALBREHTA
KAMNIK;
MATEJ ŠTELE je odličen učenec, njegovi uspehi so izjemni zlasti na zgodovinskem področju. Preizkusil seje tudi kot mladi raziskovalec. Osebno sprostitev pa najde v igranju klavirja.
DARJA VERBIČ je odlična učenka, ki uspešno tekmuje v znanju matematike, zgodovine in angleškega jezika. Kot lokostrelka je dosegla drugo mesto v državi. Svojo notranjo pomiritev pa najde v igranju citer.
NINA REŠČIČ je odlična učenka, ki je v letošnjem šolskem letu dosegla bronasto priznanje iz znanja angleškega jezika in Vesele šole, Preglovo, Štefanovo in Cankarjevo priznanje, v znanju zgodovine pa je poleg bronastega dosegla tudi srebrno priznanje. Prav tako je osvojila bralno značko iz slovenskega in angleškega jezika. Igra tudi na prečno flavto in je v letu 2000/2001 dosegla bronasto in zlato priznanje na tekmovanju mladih glasbenikov.
ALEŠ RUČIGAJ je odličen učenec, kije osvojil bralno značko iz. slovenskega in angleškega jezi-
ka. V letošnjem šolskem letu sije prislužil številna bronasta in srebrna priznanje, in sicer iz zgodovine, matematike, fizike. Bronasta priznanja je dosegel še iz znanja slovenskega in angleškega jezika ter kemije. Na področju kemije pa je dosegel tudi zlato Preglovo priznanje. Poleg tega je osvojil drugo mesto na šolskem tekmovanju iz logike in prvo mesto v teku na 1000 m na občinskem šolskem atletskem tekmovanju.
TJAŠA PETROČNIK je
bila vsa leta šolanja odlična učenka. Sodelovala je na tekmovanjih iz fizike, kemije, matematike, slovenščine, angleščine, zgodovine, pri bralni znački iz slovenskega in anglešega jezika, Veseli šoli, pri raziskovalni nalogi iz zgodovine in knjižničarskem krožku. Osvojila je srebrno Cankarjevo priznanje, srebrni priznanji iz zgodovine, tekmovala je v Veseli šoli in osvojila naslov državne prvakinje. Obiskuje tudi glasbeno šolo in tečaj nemškega jezika.
Iz GLASBENE ŠOLE KAMNIK:
METOD KOMATAR obiskuje 4. letnik klavirske harmonike v Glasbeni šoli Kamnik. Lani je prejel srebrno plaketo za 3. mesto na Mednarodnem tekmovanju mladih harmonikarjev v Puli, letos pa zlato priznanje na Regijskem tekmovanju mladih glasbenikov in 2. nagrado na 31. državnem tekmovanju mladih glasbenikov. Sodeluje tudi v komornih skupinah in v orkestru harmonik.
BLAŽ KLADNIK letos zaključuje 8. letnik citer. Udeležil se je vseh petih državih tekmovanj slovenskih citrarjev in dosegal zavidljive uspehe. Na letošnjem državnem tekmovanju je prejel zlato odličje v kategoriji »duet citer« za doseženo 3. mesto. Blaž muzicira tudi v številnih komornih skupinah.
MARTIN ZLOBKO v letošnjem letu zaključuje 6. letnik citer. Tudi on se je udeležil vseh petih državnih tekmovanj slovenskih citrarjev. Poleg drugih uspehov je na letošnjem 5. državnem tekmovanju prejel zlato odličje v duetu citer in dosegel 3. mesto.
KATJA ZORKO že peto leto obiskuje pouk violončela. Poleg ostalih nastopov se je dvakrat udeležila Mednarodnega tekmovanja mladih čelistov v Italiji in dosegla visoko uvrstitev. Katja je tudi avtorica glasbene bralne značke, ki jo bo Glasbena šola Kamnik začela izvajati v naslednjem šolskem letu.
SAMO RESN1K je končal
na tekmovanju iz znanja matematike prejel bronasto Vegovo priznanje. Vključen je tudi v recitatorski
Z leve: Uroš Mihael Mrak
Brumen, Tina Cerk
7. letnikov klarineta, letos pa zaključuje 6. letnik harmonike: Udeležil se je tekmovanja mladih glasbenikov Slovenije, kakor tudi Mednarodnega tekmovanja harmonikarjev v Puli - obakrat v kategoriji »komorne skupine« in dosegel visoko uvrstitev. Je član Mestne godbe Kamnik, Mladinskega pihalnega orkestra Glasbene šole Kamnik, ansambla harmonik, dueta harmonik in dueta klarinet - harmonika.
Iz ZAVODA ZA USPOSABLJANJE INVALIDNE MLADINE KAMNIK:
Osmošolec UROŠ BRUMEN je
odličen učenec. Sodeluje v šolski dramski lutkovni skupini ter se udeležuje likovnih natečajev in kolonij. Aktivenje tudi na literarnem področju in je član uredniškega odbora šolskega glasila.
Osmošolec MIHAEL MRAK je
krožek. Veliko bere in s svojo pozitivno naravnanostjo vedno daje zagon za delo svojim sošolcem.
TINA CERK je dijakinja zaključnega letnika srednje šole v ZUIM-u - program upravni tehnik. Odlikuje jo trdna volja in vztrajnost, s katero premaguje številne ovire. Poleg šolskega dela je aktivna in ustvarjalna na številnih področjih: od športno-rekreativnega, mednarodnih izmenjav do likovnega ustvarjanja.
Iz ŠOLSKEGA CENTRA RUDOLF MAISTER:
KATJA MOZETIČ, dijakinja 4. letnika gimnazije, kije vse štiri letnike zaključila z odličnim uspehom. Udeleževala se je številnih tekmovanj, prav posebej pa velja izpostaviti njeno sodelovanje na 9. mednarodni filozofski olimpiadi 2001 v Filadelfiji, kjer
je dosegla 11. mesto. Uspešna je bila na državnih tekmovanjih iz matematike, fizike in logike, letos pa je opravila tudi izpid za pridobitev nemške jezikovne diplome, ki potrjuje znanje jezika za študij v Nemčiji.
ALJOŠA JEMEC, dijak 4. letnika gimnazije, je prav tako vsa štiri leta zaključil z odličnim uspehom. Udeleževal se je tekmovanj iz matematike, logike in filozofije. Na državnem tekmovanju iz angleškega jezika je prejel zlato priznanje za doseženo 5. mesto. Letos se je kot edini tekmovalec iz Slovenije udeležil 10. mednarodne filozofske olimpiade v Tokiu, kjer je osvojil odlično šesto mesto.
NUŠA AVGUŠTIN, dijakinja 4. letnika ekonomske gimnazije je v šol. letu 2000/2001 dosegla 2. mesto na državnem, tekmovanju iz ekonomije in za ta uspeh prejela zlato priznanje. Vse štiri letnike je zaključila z odličnim uspehom.
TINA RADI zaključuje 4. letnik Srednje ekonomske šole. Njen splošni učni uspeh je bil vsa leta nadpovprečen. Suvereno je pomagala razvijati pristne in tople medsebojne odnose med profesorji in dijaki.
Dijakinja SILVA VODLAN zaključuje 4. letnik srednje ekonomske šole. Vseskozi je kazala veliko skrb za sošolce, ki so imeli težave pri učenju ter jim pomagala z nasveti in inštrukcijami. Vsa štiri leta je bila zelo uspešna pri svojem šolskem delu.
»Dragi mladi, takšni kot ste, natanko takšni, je vsak od vas neponovljiv in neskončno dragocen. V vas sta lepota in moč, s katerima lahko uresničite svoje sanje in nikoli se nikomur ne pustite prepričati v nasprotno,« je izzvenela misel slovesnosti podelitve letošnjih priznanj najboljšim učencem.
VERA MEJAČ
Kamniški OBČAN
MED MLADIMI
14. junija 2002 9
NOSTALGIČNO SLOVO KAMNIŠKIH
URANTOV
»Nekaj trenutkov sprostitve pa si le lahko privoščimo v teh »garaških« dneh, potem pa še bolj zavzeto učenje, resnost in zbranost pri opravljanju matu-ritetnih nalog«, so bili po plesu četvorke enotni kamniški gimnazijci 4. č razreda. Na sošolca, spredaj na vozičkih, so še posebej ponosni. Grega Fajdi-ga se je odločil nadaljevati študij za prevajalca na Filozofski fakulteti, Jaka Šubic pa želi postati pravnik.
Maturantje kamniške gimnazije, ekonomske gimnazije in letos prvič tudi ekonomske šole so se še pred odločilnim dejanjem letošnje mature v sredo, 29. maja, sprehodili skozi Kamnik, na Glavnem trgu zapeli svojo himno Gaudeamus Igitur in zaplesali četvorko ter se s tem poslovili od mesta v katerem so preživeli srednješolska leta, za večino eno najlepših obdobij, ki zaznamujejo naše življenje. Zanosno prepevanje maturantske himne in ples četvorke - ples, ki so ga v Franciji plesali že okrog leta 1800, pri nas pa je že dolga leta nosilna točka slovesnosti ob zaključku srednjega šolanja, so starši, sorodniki, profesorji in gledalci opazovali z veseljem, nostalgijo, nekateri celo s solzami v očeh.
Kamniški župan Tone Smolnikar je maturantom ob zaključku srednjega šolanja in pred pomembnim zrelostnim izpitom, s katerim so se morali soočiti že tri dni pozneje, zaželel veliko znanja in sreče, obenem pa pohvalil dosedanje lepe uspehe dijakov Šolskega centra Rudolfa Maistra.
Za 250 maturantov kamniške gimnazije, ekonomske gimnazije in ekonomske šole se je s pisnim
izpitom tujih jezikov v soboto, 1. junija, začel osrednji del letošnje mature. Uradno se je matura začela že v začetku maja, ko so dijaki slovenskih srednjih šol v skladu z maturitetnim koledarjem pisali prvo izpitno polo -esej iz slovenskega jezika in književnosti. Drugi del pisnega izpita iz materinščine so opravljali 3. junija, iz matematike 5. junija ter 7., 8. in 10. junija pisne izpite iz izbirnih predmetov. Do 16. julija, ko bodo izvedeli za rezultate mature, pa bodo morali pokazati svoje znanje še na ustnih maturitetnih izpitih, ki bodo od 21. do 27. junija. Tudi iz uredništva Kamniškega občana jim želimo znanja, sreče, poguma in pravih odločitev na nadaljnji poti življenja, ki nemalokrat zavija tudi v nevarne ovinke.
VERA MEJAČ
Za 81 birmank in birmancev župnije Kamnik-Šutna je bila bela nedelja, 7. aprila, pomemben praznik, saj so ta dan v župnijski cerkvi Marijinega brezmadežnega spočetja prejeli dar sv. birme.
Na začetku maše, ki jo je daroval birmovalec prelat Božidar Metelko, generalni vikar, ob somaševanju častnega kanonika ljubljanskega kapitlja Maksimiljana Ocepka, ki bo prav v tej cerkvi v nedeljo, 7. julija, ob 9.30 slavil biserno mašo, je v imenu župnije bir-movalca toplo pozdravil tajnik župnijskega pastoralnega sveta Danijel Bezek. Kratko zahvalno razmišljanje je po obhaji-
Trgovina za ^ avtosedeži nahrbtniki Akcija: otr. krila od 890 sit oblekice od 1.680 sit	mlade in najmlajše Ji MOSTE 80h KOMENDA    , VVMVhUie v M/8Vi1-757 (vroče, kratke. J/4) " 01/85 41 757       PVMP majice pon. - pet.: 9-19           žensko perilo sob.: 8-13 tAnsc...
LEGO BIONICLE + DARILO CD že v prodaji!!!	
Ob OŠ Frana Albrehta odprli prvi del otroškega igrišča
so ta sredstva namenili za izgradnjo igrišča pri centralni šoli, ker vsi otroci (denar so prispevali tudi starši otrok na podružničnih šolah, pridejo na centralno šolo.
K potrebnim sredstvom za postavitev igrišča v višini okrog 3 milijone tolarjev je znaten delež prispevala tudi šola in sponzorji: Arboretum, Žurbi Team, Robert Aleš-Mavčiče, Janez Humar, Geoplan, Calcit, Splošno mizarstvo Kodit, Zarja Kovis, Sitar Pne-umatic center, Vele Domžale in občina Kamnik.
Ob odprtju je ravnateljica Gregori-čeva, ki ima veliko zaslug za izvedbo tega projekta, poudarila pomen igrišča tudi za podaljšano bivanje učencev in za vozače, ki čakajo na avtobus. Prizadevanja šole in staršev je pohvalil tudi župan Tone Smolnikar, kije po pisanem kulturnem programu učencev šole prerezal slavnostni trak.    p c
Po dolgih letih pričakovanj so 28. maja pri OŠ Franca Albrehta v Kamniku odprli manjše otroško igrišče, namenjeno najmlajšim šolarjem, ki pomeni prvo etapo v izgradnji celotne-
ga kompleksa šolskih igrišč. Veliko zaslug za odprtje tega dela igrišča ima gotovo svet staršev, predseduje mu Dušan Dojčinovič, kije že leta 1997 ustanovil šolski sklad, v katerega so starši prispevali po 3000 SIT in zbrali okrog 800 tisočakov. Po daljšem premisleku
PNEUMATIC CENTER
www.sitar-pneumatic.si
13*01 83 08 350
Zdaj je čas za polepšanje vašega vozila!
AKCIJSKA prodaja pnevmatik in lahkih platišč v JUNIJU!
,>jdwti*m,0m- sooa *gg: /ffi
CALCIT d.d.
Pridružujemo ob pnrzntku
'PUBLICUS
Občanom Kamnika čestitamo ob obletnici slovenske državnosti.
lu podala mama birmanke Mar-janca Klobčar.
Starši in birmanci so se na koncu zahvalili domačemu župniku Francetu Šuštarju tudi za skrb, da je obred birme lepo potekal, in animatorjem birmanskih skupin. V imenu birmancev se je prisrčno zahvalila Maja Knehtl.
Pred zaključkom slovesnosti je birmovalec prelat Božidar Metelko prijazno poprosil starše
in botre, naj bodo birmancem prijatelji in sopotniki na njihovi življenjski poti.
Na fotografiji birmanke pred župnijsko cerkvijo na Šutni. Spredaj z leve domaČi župnik France Šuštar, birmovalec prelat Božidar Metelko in Maksimi-Ijan Ocepek, generalni vikar in častni kanonik.
VERA MEJAČ
m.
£M, ž/ri/ska /hc/izstri/a, d d, JCommUr
iskrene čestitke čb prazniku slavenske
državnosti
50 &
MeninA
sem obimnom čestitana
ob prazniku slavenske državnosti.
10      14. junija 2002
ZANIMIVOSTI
Kamniški OBČAN
Kamniški Vrabčki Marine Aparnik
PESEM ZDRUŽUJE TUDI NAJMLAJŠE...
Na nedavnem srečanju pevcev Solidarnosti so veliko navdušenja udeležencev poželi najmlajši pevci, ki so si nadeli prikupno ime Vrabčki. To je bila priložnost za pogovor s pobudnico njihove ustanovitve in voditeljico zborčka Marino Aparnik.
Marina Aparnik, dolgoletna kamniška glasbena pedagoginja, je v okviru DKD Solidarnosti pred tremi leti ustanovila otroški zbor Vrabčki, v katerem pojejo otroci od 7. do 12. leta. Sedaj pa so se jim pridružili še cicibani, od treh do šestih let.
Marina Aparnik pravi, da se je z glasbo srečala že v otroštvu. »Glasba mi je bila v zibel položena. Moj oče je bil glasbenik, igral je v kamniški čitalnici in bil pianist salonskega orkestra. Moja mama je imela lep sopran in je zelo rada pela. Sama sem pela že pri Viktorju Mihelčiču, ki je verjetno veliko pripomogel, da sem se usmerila na glasbeno pot, pela sem tudi pri Janezu Kuharju v radijskem zboru in seveda na učiteljišču, pa tudi v takratnem esperantskem zboru.« Po učiteljišču je leta 1964 začela s pedagoškim delom na področju glasbe v Osnovni šoli Frana Albrehta, kjer je vztrajala kar polčetr-to desetletje.
Pred tremi leti se je srečala z Janezom Malešem, predsednikom Solidarnosti, in ga povprašala, če bi bilo mogoče kje najti prostor za pevski zborček najmlajših, ki bi poleg šole želeli sodelovati v zboru. Pogovor je takoj rodil sadove in sedaj se že tretje leto v pevski sobi Solidarnosti vsak teden zbirajo najmlajši pevci, predvsem s šole Frana
Albrehta in Toma Brejca, urijo svoje glasove in se učijo pesmic pod veščo roko Marine Aparnik.
»Med njimi je mnogo mojih nekdanjih učencev iz nižjih razredov. Na šoli Toma Brejca namreč zbora nimajo, starši pa so tudi dejali, da so veseli, da njihov otrok lahko nekje prepeva.«
Kako ste prišli do imena Vrabčki?
»Otrokom je bilo to ime najljubše, saj vrabčka vidiš povsod, je sicer glasen, vesel in prepirljiv, vendar pa takoj spet prijatelj. Poslušam jih vsak dan tudi na svojem vrtu.«
Na srečanju Solidarcev so se Vrabčki pojavili že v ljubkih rumenih majicah s sliko vrabčka.
»Sedaj smo kar na hitro prišli tudi do majčk, seveda z veliko pomočjo Saša Matiči-ča in njegove žene Tatjane, osnutek vrabčka pa je napravila moja kolegica Metka Bizjak.
Moram tudi reči, da se otroci redno udeležujejo vaj, razen če nimajo nujne zadržanosti v šoli.«
Se Vrabčki kaj dosti pojavljajo v javnosti?
»Za seboj imamo kar nekaj nastopov. Redno sodelujemo na občnih zborih Zelenih, na Veselem decembru, Srednjeveških dnevih, srečanju pevskih prijateljev, letos smo pr-
f&ZWRAY
. ah
vič sodelovali tudi na reviji otroških pevskih zborov. Krona pa je vsekakor nastop Vrabčkov pred dvema letoma v Cankarjevem domu na prireditvi UNICEF. Takrat smo nastopili z angleško pevko Shirlev Roden iz Welsa, prijateljico Slovenije, (poznava se že osem let) s pesmijo Kako lepo.
Pa 26 vrabčkov kar vztraja?
»Včasih se zgodi, da kdo odleti, pa prileti drugi, pa tudi marsikdo se vrne. Smo pač vrabčki.«
Kaj pa vam osebno pomeni vzgoja najmlajših pevcev?
»Osebno mi vzgajanje mladih pevcev veliko pomeni, to je kot sonce, je vir mojega življenja, nadaljevanje moje pedagoške in glasbene poti. Glasba je zame nekaj najlepšega. Še posebej pa je lepo, če že osnovnošolčke uvajaš v ta svet lepote, ki bo človeka spremljal vse življenje. Tudi moj nekdanji učenec, alpinist Tomaž Humar je tam v daljni Himalaji zapel Oj, tam za goro, tam za goro škrjančki, škrjančki nam pojo...«
Pa bodoči načrti?
»Novembra smo sodelovali v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah na pred-
stavitvi zbirke Žabon, pesmi za otroke Bernarde Zajec. To so preproste pesmice o malih živalih. Takrat sva se dogovorili, da sem od 16 pesmic več kot polovico uglasbila za vr-tičkarje, se pravi za male cicibane in otroke tja do drugega razreda. Te pesmice smo se sedaj naučili in smo jih že predstavili na šoli Frana Albrehta za dan pomladi. Upam, da jih bomo kmalu predstavili tudi na kaseti, hkrati pa bomo Žabona opremili z notnimi zapisi pesmic.
Torej želim, da bi tudi moj prispevek pripomogel, da bi iz sedanjih vrabčkov izšlo kar največ bodočih pevcev za naše zbore.«
Povejmo še, da Marina Aparnik vodi tudi zbor najstarejših pevcev v okviru domžalskega društva za tretje življenjsko obdobje Lipa. »Čeprav tudi njim s srcem da-
jem svojo pevsko energijo pa od najmlajših, ko gledam njihove sijoče očke, vso to energijo dobim povrnjeno...
Sprejmemo vsakega vrabčka, ki prileti k nam, četudi v začetku, kot pravi Tone Pavček »v petju ga celo prekaša godrnjava mačka naša... V naši jati vsak vrabček kmalu zapoje...
Pa še nekaj mnenj Vrabčkov:
Živa: (šestošolka): Pojem že od tretjega razreda, ko smo še imeli zbor v šoli. Zato zelo rada hodim na pevske vaje. Nekaj pesmi znam še od prej in jo pojem tudi z vrabčki: Šola, zdaj adijo spet...
Martina (šestošolka): Na šoli želimo pridobiti čimveč pevcev za Vrabčke. Gospa Apar-nikova nas veliko nauči in je zelo prijazna. Najraje imam pesem Glasba mi je vse...
Nives (petošolka): Pri Vrab-čkih sem že od vsega začetka. Na nastopih imamo sicer malo treme, vendar ne veliko, ker zelo dosti vadimo...
Meta (šestošolka): Pojem dve leti, na vaje hodim kar redno. Petje me zelo veseli. Rada bi pozneje pela tudi v starejših zborih, če me bodo sprejeli.
Anja (prvošolka): Ko sem začela hoditi v šolo, sem lani prišla tudi k Vrabčkom. Najrajši pa imam tisto Šola, zdaj adijo spet...
Naj ob koncu zaželimo Cicibanom in Vrabčkom ter njihovi neutrudni učiteljici Marini še veliko lepih pesmic in seveda da bi njihova »jata« tudi v tem našem čedalje bolj tehniziranem svetu še dolgo vztrajala skupaj...
Besedilo in foto: FRANC SVETELJ
Marina Aparnik, Cicibani in Vrabčki: Z njimi raste nov rod kamniških pevcev...
ustanovni Član in načelnik prostovoljne požarne obrambe v kamniku (josip)
LASTNOST ALI STANJE OBLEGANJA
SARAJEVO
ŠESTI SKLON V SLOVNICI, INSTRUMENTAL
JAUME ABAD
MADRIDSKI NOGOMETNI KLUB
SL. POZAV-NIST G0RD0N
GLAVNA OSEBA ROMANA ČEŠKEGA PISATELJA J. HAŠEKA (00BRI VOJAK)
CAMPING
PRI LESCAH
VRSTA VROČITVE PIS. POŠILJKE
PREMOGOVNIK, V ISTRI
KRAJ V CRNO GORI
PRI P0DG0RICI
ANTON MEDVED
MEJNA REKA MED SND IN IRANOM PROTISLOVNA TRDITEV
PRENAŠANJE LAŽJE BOLEZNI, MARODIRANJE
EGON KAŠE
OZNAKA VW AVTA P0L0
TURIZEM, GOSTINSTVO, TRANSPORT
PISATELJ (LUDOVIK)
KASTRIRAN PETELIN
VELIK GORSKI HRBET
ZELO OZKA REČNA DOLINA
OCENA, PRESOJA
0'NEAL TATUM
ST. PERZIJS-. KI KRALJ
AFRIŠKA
KACA (PURSA)
TORINO
MAJHNE PIKE
MEDNARODNI FOND OZN ZA P0M0C OTROKOM
KRAJ PRI KOMENDI
SEDANJI POVELJNIK PGD KAMNIK (JOŽE)
PRIPADNICA DRUŠTVA
ALI ORGANIZACIJE
NAJVIŠJA KARTA
Časopisni
PAPIR
Čakovec
JUNAŠKA PRIPOVEDNA PESNITEV
MOŠKI PEVSKI GLAS
KR. ZA SOVJ. POROCEVAL AGENCIJO
OKOPAVANJE POLJŠČINE
ZELO TRD ČRN LES IZ EBENOVCA
PERJE PRI REPI
IZDELOVALEC CELOFANA
FILMSKI REŽISER WAI Ll...
ALKALIČNA DUŠIKOVA SPOJINA V RASTLINAH
SEOANJI PREDSEDNIK PGD KAMNIK
(FRANC)
SL, IGRALEC VALIC
FR. ALPSKI SMUČAR (MICIIEL)
AKADEMSKA PLESNA SKUPINA
(kr.)
PREBIVALEC TOMAJA
IT. IME ZA NEAPEU
SL, PEVEC GAS
DRAG KAMEN
BOG PRI MUSLIMANIH
POL OBUVALO, SANDALA
IZAKOVA ZF.NA
SL. PISATELJICA PEROCI
VODJA TV ODDAJ (MARIO)
SL FILOZOF (ANDREJ)
ŠTADION
V
BUDIMPEŠTI
RAZUM, UM
NUJNA IZBIRA MED
DVEMA MOŽNOSTMA
DVANAJSTI
MESEC ŽIDOVSKEGA KOLEDARJA
POUDAREK, NAGLAS
DES, PRITOK DNJEPRA V UKRAJINI
KRAJ PRI LJUBLJANI
SKLADATELJ
ŠVARA ŽIVAL IZ REDA KOPITARJEV
BITKA DVEH NASPROTNIKOV
NAJVEČJA CELINA
DRŽAVNI PRAVNIK
ANDREJ NOVAK
OBČUTEK MORALNE VREDNOSTI
KRAJŠE IME ZA KATARINO
RUSKO LETOVIŠČE OB ČRNEM MORJU
PREPROST LESEN PLUG
OSVOBODILNA _ FRONTA
KOPNO OBDANO Z V000
DNEVNIKOV
TEDNIK OB PETKIH
RDEČI KRIŽ
KRALJEVIČ IZ EPA MAHABHARATA OSEBNA OPREMA VSAKEGA GASILCA PRI GAŠENJU JE DELOVNI ...
CELJE
GLAVNA HRANA AZIJCEV
POLITIČNO PRIBEŽALIŠČE SL. GRAFIK MAVEC
MESTO NA HRVAŠKEM V SLAVONIJI, OB DONAVI
SPRH V US-TIH DOJENČKA MAVZOLEJ V INDIJI ... MAHAL
OSTRA ZAČIMBA
SEVERNOAM.
JELEN__
ITALIJANSKI SPOLNIK
NARAVNI ČUT, ___NAGON
NIŠ
IT. TOVARNA KAMIONOV
ALENKA PINTERIČ
PRILIKO-VANJE
PRILAGAJANJE
OSEBNI ZAIMEK
PRILOGA DELA IN SLOVENSKIH NOVIC
POZITIVNA ELEKTRODA
SKUPINA VOJAKOV, KI KAJ VARUJE
PLOŠClNSKA MERA. JOHA
HLADNO OROŽJE
RIMSKI CESAR MARK AVRELIJ
PRVI POVELJNIK PROSTOVOLJNE POZ. OBRAMBE V KAM. FAJDIGA
SLOVARČEK: CANAC, Michcl - francoski alpski smučar; CEGLAR, Ludovik - pisatelj; ELUL - dvanajsti mesec židovskega koledarja; MOČNIK, Josip - ustanovni član in načelnik PPB v Kamniku; TROINA - mesto na Siciliji; ULE, Andrej - slovenski filozof
Kamniški OBČAN
ZANIMIVOSTI
14. junija 2002      11
Igor Ručigaj, vodja policijskega okoliša Kamnik, o svojem delu in problemih
V OSPREDJU
SODELOVANJE Z OBČANI...
Kot smo že obljubili, želimo postopoma predstaviti vse tri vodje policijskih okolišev na območju policijske postaje Kamnik, ki pokriva tudi občino Komenda, njihovo delo in probleme, s katerimi se srečujejo.
Danes bomo v pogovoru z Igorjem Ručigajem, policistom Policijske postaje Kamnik, predstavili njega in njegovo delovanje v policijskem okolišu Kamnik z bližnjo okolico.
Najprej na kratko o sebi. Kakšna je bila vaša dosedanja pot v policiji? Kdaj ste prišli na Policijsko postajo Kamnik?
Po končani srednji tehnični strojni šoli sem vojaški rok odslužil na Policijski postaji Domžale. Leta 1994 sem prišel kot pripravnik na Policijsko postajo v Kamniku. Nato sem opravil šolanje in se zaposlil kot policist, kar sem delal približno dve leti, nato sem šel za vodjo patrulje, sedaj sem približno tri leta na mestu vodje policijskega okoliša.
Na kakšnem območju se razteza vaš policijski okoliš?
To je celotno mesto Kamnik z vsemi krajevnimi skupnostmi, poleg tega pa še krajevna skupnost Vranja Peč in Ne vije.
Ali lahko poveste kaj o nalogah vodje policijskega okoliša?
Prva naloga vodje policijskega okoliša je preventiva. To pomeni sodelovanje s šolami, vrtci, krajevnimi skupnostmi, občino, svetom za prometno varnost in podobno. Največja skrb so otroci, zato organiziramo predavanja iz prometne varnosti, zlasti ob začetku šolskega leta. Poleg tega spremljamo otroke na šolski poti in jim razložimo prometna pravila. Pomagamo tudi pri kolesarskih izpitih. Velik poudarek dajemo ozaveščanju mladih s področja nasilja, pirotehnike in podobno. Čeprav je pri delovanju policistov v preventivnem smislu zelo pomemben stik z občani, je treba upoštevati, da je bilo nekoč v Kamniku kar devet okolišev, sedaj so trije in imamo vodje temu primerno večje območje. Dela je vsako leto več in zato je težko biti povsod in ob vsakem času. Seveda za intervencije poskrbi intervencijska patrulja ali krimina'* listi. Samo v nujnih primerih, če ni na voljo policistov, opravim določen represivni ukrep tudi sani, drugače pa se seznanim s problematiko na posameznem območju, jo preučim in poskrbim za izboljšanje stanja ...
Ali se občani obračajo na vas v zvezi z določeno varnostno problematiko?
Seveda se, osebno ali po telefonu, vendar po telefonu samo preko dežurnega policista na Policijski postaji Kamnik, saj službenih mobitelov policisti nimamo. Moram povedati, da sem že toliko časa v Kamniku, da sem problematiko in ljudi že kar dobro spoznal. Zlasti z vodstvi krajevnih skupnosti, šol, vrtcev in podobno se že večinoma osebno poznamo in zato ni težko vzpostaviti kontakta. Če občan pokliče policijsko postajo v primeru, ki ni interventne narave, me dežurni policist pokliče in se pogovorimo.
S katero vrsto kaznivih dejanj se najpogosteje srečujete?
To so prav gotovo tatvine in velike tatvine, kamor sodijo vlomi v vozila, stanovanjske hiše. V zadnjem času so še posebno »moderne« tatvine mobilnih telefonov in koles. Prav zdaj nastopa kolesarska sezqna in zato zlikovci posegajo predvsem po dražjih kolesih. Največ tovrstnih kaznivih dejanj se dogaja v in okrog zdravstvenega doma, kjer so najbolj na udaru mobiteli v odloženih oblačilih, zunaj pa kolesa, izpostavljen je tudi srednješolski center in središče mesta Kamnika.
Koliko zlikovcevpa odkrijete?
Samo o tatvinah bi težko govoril, drugače pa je raziskanih okrog 65% do 70% vseh kaznivih dejanj. Recimo, odkar smo odkrili storilcia ropov v Kamniku, je kar nekakšno zatišje, vsaj kar se ropov tiče.
Sicer pa je največ tatvin in vlomov v avtomobile v večjih stanovanjskih (blokovskih) soseskah, kot so Zikova, Steletova Klavčičeva, Groharjeva, kjer je največja gosto-
ti«;, aft
Igor Ručigaj, vodja policijskega okoliša Kamnik. .
ta teh vozil. Podobno je s krajo koles, ki jih najraje kradejo iz skupnih prostorov v blokih.
Kaj pa o policijskem nadzoru, zlasti najbolj kritičnih območij v določenem času. Občani namreč, kot pravijo, vašo prisotnost večkrat pogrešajo?
. Opazovalno službo izvajamo peš in z vozili - tako jaz kot ostali policisti. Seveda to opravljamo v okviru možnosti, vemo namreč, da je naše število omejeno in da 24 ur na dan ne moremo biti povsod prisotni. Prav gotovo pa povečamo nadzor zlasti v nočnem času in na določenih mestih, kjer se pojavi povečana problematika, ugotavljamo identiteto sumljivih oseb, kar nam zakon dovoljuje in nalaga in na ta način pridemo tudi do morebitnih storilcev kaznivih dejanj. Kot vodja policijskega okoliša pa je seveda moja prva naloga opozarjanje na samozaščitno ravnanje občanov.
Kako pa se občani odzivajo na vaša opozorila glede samozaščitnega obnašanja?
Stanje na tem področju se je v zadnjem času zelo izboljšalo. Določen odmev so imeli tudi letaki z opozorilom za samozaščitno ravnanje v določenih primerih, ki jih je izdala Policijska uprava Ljubljana. Dobronamerno pa vzamejo tudi vsak naš nasvet in opozorilo.
Kaj menite o predlogu, da hi občina ustanovila neke vrste mestno redarstvo, ki bi naj bi skrbelo za red v mestu?
Mislim, da bi bila vsaka pomoč v tem smislu dobrodošla. Prav gotovo že sama pojavnost uniformirane osebe lahko preventivno vpliva na potencialne storilce kaznivih dejanj. V mestu Kamnik redarstvo žc imamo in z njim dobro sodelujemo.
Najbolj kritična so križišča na Ljubljanski
S kakšnimi problemi pa se srečujete na področju prometa v mestu in okoli njega?
Največ problemov v prometno varnostnem smislu prispevata kamniška obvoznica Kamnik-Duplica in pa Ljubljanska cesta. Najbolj kritične točke so sema-forizirano križišče v Šmarci, izvoz z obvoznice za Volčji Potok, trgovsko poslovni center Perovo in križišče s Šolsko ulico, lahko rečem, da kar vsa križišča na obvoznici. Največji razlog za prometne nesreče sta neprilagojena hitrost in neupoštevanje prometnih znakov, zlasti neupoštevanje pravil o prednosti. Na Ljubljanski cesti pa so kritične točke križišče pri Svetilniku, križišče pri Mercatorju (Bevc), ki sta popolnoma nepregledni, in deloma križišče s Klavčičevo, kjer so imeli pred nekaj dnevi hudo nesrečo. Sedaj ponovno pripravljamo predlog za celovito ureditev kritičnih točk na Ljubljanski cesti, ki ga bomo posredovali pristojnim organom. V samem mestu pa je največji problem mirujoči promet oziroma parkiranje. V določenih dnevih je zaparkirano celotno
mestno središče, kjer manjka parkirišč. Kje in kako jih urediti, pa je stvar pristojnih organov, ne policije.
Kar se tiče Šutne, pa je moje osebno mnenje tako, da bi bilo pametno razmisliti o odprtju osebnega motornega prometa v eno smer, s čimer bi razbremenili obvoznico in semaforje, pa tudi Šutna, ki sedaj izumira, bi zaživela. Če se bi tudi ponoči kdo peljal skozi Šutno, bi imeli vlomilci več težav, kot jih imajo sedaj, ko jih nihče ne moti, Druga plat tega pa je seveda v tem, da sedanja tlakovana cesta ni ustrezna za motorna vozila in bo ureditev spet zahtevala določena sredstva, pa tudi stanovalci, ki so se že navadili na mir, nad odprtjem gotovo ne bodo navdušeni.
Ker je kolesarjev vsak dan več na cesti, bi bila med Kamnikom in Duplico zelo dobrodošla tudi kolesarska steza.
Morda bi rekla še kakšno besedo o javnem redu in miru na območju Kamnika, kar je pomembno tudi z vidika čedalje večjega turističnega prometa?
Največ problemov glede javnega reda in miru povzročajo gostinski lokali, bodisi zaradi hrupa, preglasne glasbe, razgrajanja gostov in podobno. So določeni lokali, kjer se tovrstne kršitve ponavljajo, v določenih lokalih pa tudi v desetih letih nismo imeli nobene pripombe na njihovo obratovanje. Če lastniki spoštujejo obratovalni čas (do desete ali enajste ure zvečer), se ljudje večinoma ne pritožujejo. V veliki večini lokalov se obratovalnega časa tudi držijo, najde pa se kakšen lokal, ki dovoljen obratovalni čas stalno prekoračuje. Določen problem predstavlja tudi točenje alkoholnih pijač mladoletnim in vinjenim osebam, čemur bomo morali tako policisti kot inšpekcija v prihodnje nameniti več pozornosti.
Drug sklop problemov na področju javnega reda in miru pa predstavljajo intervencije v zasebnih prostorih in družinske razmere, še posebej, kadar je vzrok alkohol. Srečujemo se z določenimi kršitelji, ki kršitve stalno ponavljajo. V nekaterih primerih se uspem naknadno pogovoriti s kršiteljem, vendar dokler ni pijače, je dobro, ko pa pride pijača, pa je spet vse po starem. Odvoz na Povšetovo je namreč samo začasna rešitev, za trajno rešitev bi se moral v razrešitev problema vključiti še kdo, denimo socialna služba, ki naj bi v najbolj kritičnih primerih nudila pomoč ogroženemu zakoncu in otrokom. Povem naj, da v takih primerih dobro sodelujemo s centrom za socialno delo in s kriznim centrom za mlade v Ljubljani.
Kakšno pa je stanje na področju posredovanja in uživanja nedovoljenih drog, ki so v mnogih primerih tudi vzrok za druga kazniva dejanja?
Mamil je tudi v Kamniku čedalje več. Govorimo predvsem o tako imenovani mehki drogi - marihuani. Sedaj je precej razprav o legalizaciji te droge, vendar ugotavljamo, da je marihuane čedalje več. Tudi pri nekaj voznikih, ki smo jih peljali na strokovne preglede, smo ugotovili prisotnost mamil. Moram pa povedati, da generacija, ki uživa marihuano, v glavnem niso vozniki, niso nasilni, pa tudi problemov z njimi ni. To po navadi niso razgrajači, gredo v park, pokadijo en joint in morda kakšno pivo zraven. Res je včasih malo vpitja zraven, drugih problemov pa ni. Hujši problem pa so trde droge (heroin, kokain). Tudi pri uživalcih teh drog ni problem, da bi kršili javni red in mir, pač pa nastane problem, ko jim zmanjka denarja. Takrat se običajno spustijo v kazniva dejanja. Začnejo se vlomi, poulični ropi in podobno. Tak zasvojenec rabi svojo dozo in se ne vpraša, kje in kako jo bo dobil. Ali bo nekje vlomil v avto, odnesel avto radio in ga prodal ali pa bo starejši ženski, ki jo bo srečal, izpulil torbico.
Tudi s preventivnimi ukrepi
skušamo vplivati na izboljšanje položaja na tem področju. Tako na osnovnih šolah namenjamo pogovore predvsem z učitelji in starši, na srednjih šolah pa delno tudi z dijaki. Strokovno mnenje je, da naj se taki pogovori ne bi smeli spreobrniti v neko vrsto reklamiranja droge. Predvsem gre za oza-veščanje učiteljev in staršev, da. pravočasno spoznajo simptome uživanja mamil pri mladih in da pravočasno poiščejo pomoč. V takih primerih, ko se obrnejo name, se povežemo z našo službo za mladinski kriminal v Ljubljani, pritegnemo pa seveda tudi zdravstveno službo in Center za socialno delo.
Na splošno lahko rečemo, da v primerjavi z drugimi kraji, mamila v Kamniku še niso tako pereča in da razpečevalci prihajajo v glavnem od drugod.
Prav gotovo na področju preventive sodelujete z ostalimi institucijami?
Kot sem že dejal, največ sode-lujejmo s šolami in vrtci, pa tudi z občinskim svetom za prometno varnost, s Centrom za socialno delo itd. To sodelovanje poteka za vsak primer posebej. Ko se pojavi določen problem v družini ali pri določenem otroku, se dobimo s predstavniki pristojne institucije in proučimo, kaj storiti v posameznem primeru. Sodelujemo tudi s kriminalistično policijo v Ljubljani, kjer ugotovimo ali je potreben represiven ukrep in izročitev preiskovalnemu sodniku ali pa je potrebno le svetovanje in podobno.
Ali bi pritrdili tistim, ki menijo, da mladi v Kamniku potrebujejo nek svoj prostor, kjer bi se lahko dobivali in ob različnih dejavnosti preživljali prosti čas?
Vse je odvisno od tega, s kakšnim ciljem bi bil urejen tak prostor in kakšna populacija bi se tam zbirala. Če je cilj, da mlade odvrnemo od alkohola in drog in da jim ponudimo družabni program, je to vsekakor dobrodošlo. Če pa bi bil tam le šank s sindikalnimi cenami, bi bilo to zgrešeno.
Tudi sami lahko veliko storimo za svojo varnost
Ali bi na koncu lahko povedali, kaj svetujete občanom glede zagotavljanja večje varnosti na vseh področjih?
Lahko rečem, da jc policija brez sodelovanja občanov nemočna. Zato bi predvsem poudaril pomen sodelovanja občanov z nami. Odprti smo zanje, za vse njihove probleme in vprašanja na področju varnosti. Če imajo kakšne informacije in podobno, v vsakem primeru se lahko obrnejo na policijo. Občani bi se morali bolj zavedati, da smo mi tu zaradi njihove varnosti, ne pa zaradi sankcij, kaznovanja itd. Druga stvar so samozaščitni ukrepi, tako doma v hiši, v avtomobilu, na cesti ali v javnih prostorih. Doma recimo zapiranje vrat, oken, zaklepanje avtomobilov, koles in podobno, v javnih prostorih (kot je zdravstveni dom) ne puščati oblačil z mobiteli ali celo denarnicami brez nadzora. Na cesti pa naj bodo pozorni na dogajanja okoli sebe. V veliko pomoč nam je, če lahko občan priča o določenem dogodku, če želi, lahko ostane tudi anonimen. Za take primere imamo tudi anonimni telefon 080 1200, kjer lahko v vsakem času anonimno sporoči določene informacije o nekem dogodku.
Na področju prometa pa naj bi bili starši za zgled otrokom. To si otroci najbolj zapomnijo.
Kako se občan lahko obrne na vas kot vodjo policijskega okoliša za določeno pomoč ali pa da bi vam sporočil določeno informacijo?
Vsak občan me lahko poklice na telefon PP Kamnik 8317-057 ali pa se oglasi na Policijski postaji v Kamniku Če sem v službi, bo lahko takoj prišel do mene, drugače pa me je najlažje dobiti na policijski postaji ob začetku ali ob koncu delovnega časa, to je ponavadi ob 7. ali ob 14. uri. Lahko pa tudi pusti sporočilo dežurnemu policistu in ko bom prišel s terena, ga pom poklical nazaj.
Najlepše hvala za pogovor in čimveč uspeha pri vašem delu v korist varnega življenja Kamničanov!
FRANC SVETELJ
Nov PRAVILNIK
o toplotni zaščiti in učinkoviti
rabi energije v stavbah
Zgodovina predpisov, ki zadevajo toplotno zaščito zgradb ima pri nas kar častitljivo starost. Zasledimo jih že v »Stavbnem redu za Vojvodino Kranjsko« iz leta 1875. Do nedavnega je bilo to področje urejeno z JUS standardi. Uporaba standardov je sicer načeloma neobvezna, dokler tega naročnik ne zahteva. Njihovo uporabo pa lahko zahtevajo tudi tehnični predpisi, katerih uporaba pa je obvezna. S tem postanejo tudi standardi obvezni.
Novi pravilnik zapolnjuje praznino, ki je nastala po letu 1996, ko so pri nas prenehali veljati JUS standardi. V svetovalnih pisarnah EN-SVET smo zadnja leta sledili priporočilom naše stroke, ki je na osnovi študij ter domačih in tujih izkušenj priporočala strožje kriterije za največje dovoljene toplotne prehodnosti kot jih je prej JUS. Pri vsem gre seveda za varčno in učinkovito rabo energijo za ogrevanje oz. energetsko varčno gradnjo.
Novost v novem pravilniku je med drugim nova oznaka za toplotno prehodnost,'ki smo jo doslej označevali s »k«, po novem pa je »U«, kar je skladno z mednarodno oznako. Enota je seveda ista W/m2K. Po definiciji je to celotna toplotna prehodnost, ki upošteva prehod toplote skozi element ovoja stavbe (stena, okno, streha itd.) in vključuje prevajanje, konvencijo in sevanje. Po domače pravimo temu toplotne izgube (Ws na m2 elementa ovoja stavbe pri temperaturni razliki I "C v I sekundi).
Odslej smo torej zopet zakonsko obvezni graditi energijsko manj potratne hiše. To dosežemo z ustrezno toplotno izolacijo, kar jc tudi naš interes. Naložba v izolacijo se nam povrne v približno petih letih, naložba v energetsko varčna okna pa že v dveh letih.
Nov pravilnik je objavljen v UL RS št. 42/15. 5. 2002. Velja za stavbe, namenjene bivanju in delu ljudi. Obvezen je za novogradnje, pa tudi za rekonstrukcije stavb, če so pri rekonstrukcijah dane tehnične možnosti za njihovo izvedbo in upoštevani pogoji varstva kulturne dediščine. Pri obnovi stavb ali njihovih delov določbe tega pravilnika ne veljajo, morajo pa biti izpolnjene nekatere zahteve, na primer - ogrevala, ki posamezni prostor oskrbujejo s potrebno toploto, morajo imeti vgrajene termostatske ventile, če jc uporabna površina prostora večja od 6 m2. To velja, seveda tudi za novogradnje in rekonstrukcije.
Po novem so zahteve sledeče (povzetek najpogostejših primerov):
Gradbena konstrukcija Umx(W/m2K)
1. Zunanje stene in stene proti neogrevanim prostorom 0,60
2. Stene med ogrevanimi prostori 1,60
3. Zunanja stena in strop proti terenu 0,70
4. Stropna konstrukcija med ogrevanimi prostori 1,35
5. Pod na terenu 0,45
6. Strop proti neogrevanemu podstrešju 0,35
7. Strop nad neogrevano kletjo 0,50
8. Strop ali tla, ki mejita na zunanji zrak ali odprti prehod ali tla na terenu pri panelnem
- talnem ogrevanju 0,40
9. Poševna streha nad ogrevanim podstrešjem 0,25
10. Ravna streha 0,25
11. Lahke gradbene konstrukcije
razen streh (<I50 kg/m2) 0,30
12. Zasteklitev v ogrevanih prostorih stavbe <1,4 W/m2K
13. Kot 12., če je zaradi predpisov o zvočni
zaščiti stavb <1,8 W/m2K
14. Okna (kot celota) z lesenim okvirjem ali
okvirjem iz umetne mase <l,6 W/m2K
15. Okna (kot celota) s kovinskim ali betonskim
okvirjem <1,8 W/m2K
16. Zunanja vrata <3,5 W/m2K
17. Celotna toplotna prehodnost dela zunanje gradbene konstrukcije, ki vključujejo omarice
za rolete <0,6 W/nrk
Navedene zahteve ne veljajo za izložbena okna
Še nekaj zanimivosti, ki se nanašajo na novogradnje in rekonstrukcije:
- V stavbah z največ štirimi stanovanji, ki so primerne za izkoriščanje sončne energije za pripravo tople vode, je treba predvideti vgradnjo cevnega razvoda za povezavo med kotlovnico in streho, ki bo omogočala povezavo sprejemnikov sončne energije s hranilnikom toplote. Predvideti pa je treba tudi prostor za namestitev hranilnika toplote.
- Vse zastekljene površine razen tistih, ki so obrnjene na sever ali so zasenčene z naravno oz. umetno oviro, morajo imeti vgrajeno zunanjo zaščito proti sončnemu sevanju. Za to štejejo zunanja senčila vseh vrst in stekla z zaščito proti sončnemu sevanju.
Več informacij in nasvete o ukrepih za učinkovito rabo energije dobite občani brezplačno v ESP Kamnik, Tomšičeva 23 (objekt tržnica), vsak torek od 17. do 20. ure. ENSVET, ESP KAMNIK
Ivo Gašperič, energ. svetovalec
ZNANJE JE POT DO USPEHA.....
v v
RAČUNALNIŠKI TEČAJI
ZA VAS organiziramo tedenske računalniške tečaje, kot so:
WINDOWS, WORD za začetnike, EXCEL, ACCESS, INTERNET, ELEKTRONSKA POŠTA, STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU...
Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale Ugodnosti: Tel.: 01/721 94 61
- 10% popust nudimo za skupine E-pošta: clipaelip.domzale.si
- 20% popust nudimo brezposelnim, dijakom in študentom
- delavcem, ki so zaposleni pri s.p., stroške izobraževanja povrne Sklad za izobraževanje pri obrtnikih.
(D.
r I i
f
Spoštovani!
Ko ob izgubi vašega najbližjega ne veste kam, so vam naše usluge na voljo Neprekinjeno Noč in Dan!
Nudimo vam kompletne pogrebne storitve j
POGREBNIK
POGREBNE STORITVE Dvorje, d.o.o.
DVORJE št. 13, 4207 Cerklje Tel.: 04/252-14-24 GSM: 041/624-685
12       14. junija 2002
PLANINSTVO
Kamniški OBČAN
PLANINSKI KOTIČEK
Vse, kar vas zanima v zvezi s Planinskim društvom Kamnik
Planinsko društvo je v naši občini daleč največja organizacija, saj združuje skoraj 2000 članov.
Veliko imamo prostovoljnih delavcev, ki so brez dvoma simbol prostovoljstva v našem okolju. Smo tudi najstarejše planinsko društvo v državi in glede na članstvo drugo največje v državi. V prihodnjem letu bomo skupaj s Slovenskim planinskim društvom iz Ljubljane in Savinjsko podružnico praznovali častitljivo 110-letni-co in na to smo lahko ponosni.
V tem članku želimo in smo tudi dolžni povedali našim občanom, zlasti pa še planincem, kako društvo živi in kaj se v njem dogaja.
Društvo ima upravni odbor (UO), ki šteje 18 članov ter ožji upravni odbor z 8 člani. V ta odbor so vključeni tudi načelniki odsekov in sicer odseka za gospodarstvo, koče in pota (GKP), ki ga vodi načelnik Jože Klene; mladinski odsek vodi Bernarda Cander; alpinistični odsek Klemen Mali; vodniški odsek Lojze Jerman; propagandni odsek Stane Simšič; odsek za varstvo narave Marjan Kobav ter društvo gorsko-reševalne službe, ki ga vodi Janez Podjed. Naša GRS praznuje letos 80-letnico svojega delovanja in je ob tej priložnosti izdala spominsko knjigo, ki jo je uredil dr. France Malešič. V njej bo opisano tudi veliko zgodovinskih dogajanj našega društva.
V letošnjem letu je naša PZS postala tudi redni član našega olimpijskega komiteja, saj jc postalo plezanje ena od dejavnosti, ki bo v kratkem postalo tudi olimpijska disciplina.
V naših prostorih na Šutni gostuje tudi Kamniško-Bistriški meddruštveni odbor (MDO), ki združuje osem bližnjih planinskih društev. Predsednik tega društva je naš član UO Alojz Kahne. Preko te organizacije smo povezani s Planinsko zvezo Slovenije (PZS), v kateri deluje na raznih področjih tudi veliko naših članov.
Osnovni namen našega društva je, da bi v svojo sredino pridobili čimveč članov in da bi jim v naših planinah nudili čimveč ugodnosti. Veseli bi bili, če bi bil vsak obiskovalec naših planin tudi naš član.
V preteklem letu je obe naši postojanki na Kamniškem in Kokrskem sedlu obiskalo 18.550 obiskovalcev in to je za 4-mesečno planinsko sezono ugoden podatek.
V društvu se trudimo, da bi povezali vse naše člane v skupno družino in jim prikazali lepote planin ter nudili planinsko izobrazbo s poudarkom na varnem gibanju v gorah.
Vsa dela v društvu se v glavnem opravljajo prostovoljno in nekaj odbornikov za to delo porabi ves svoj prosti čas. Samo za ozka strokovna dela najamemo strokovnjake, ki za svoje delo zahtevajo primerno nagrado, mi pa smo veseli, da sploh želijo delati na naših visokogorskih postojankah.
Veliko pozornost posvečamo osnovnošolski mladini, tako imamo planinske odseke v osnovnih šolah Stranje, Duplica, Mekinje in Nevlje, priprave pa potekajo tudi v drugih šolah. Te odseke vodijo požrtvovalne planinske mentorice. Tako imamo v društvu 14% osnovnošolske mladine, 32% mladine do 25. leta starosti in 54% ostalih članov.
Planinsko društvo spada med neprihodkovne organizacije, saj vse svoje prihodke vloži nazaj, v glavnem za tekoče in investicijsko vzdrževanje objektov ter v ostale or-
ganizacijske potrebe, kjer je glavna postavka izobraževanje članov. Kot vir prihodkov pa je članarina in ostanek pri gospodarjenju z obema kočama.
Višino članarine predpisuje PZS in je razdeljena v različne kategorije. Osnovna članarina za »B« člane, ki jih je največ, znaša 2.500 SIT. »A« članarina znaša 9.500 SIT in vključuje poleg članarine še Planinski vestnik in planinski koledarček. Od te članarine odvede društvo 50% PZS in izplača 10% inkasantom članarine.
Vsi člani PZS imajo pri obisku v postojankah in pri raznih dobaviteljih planinske opreme različne ugodnosti.
Če navedemo le nekaj cen v kočah I. kategorije (visokogorske postojanke). Cena prenočišča znaša po postelji 3.400-SIT, s popustom 2.400 SIT, skupno ležišče je 1.800 SIT, za člane pa 1.300. SIT. Člani našega društva imajo v naših domovih še poseben 50% popust.
Ker nam je poznano, da veliko naših članov obiskuje tudi planine v evropskem alpskem svetu, smo vam dolžni pojasnilo, kje lahko izkoristite popust pri prenočevanju.
Podpisnice sporazuma so naslednje članice U1AA:
SAC - švicarski alpski klub, DAV - nemška planinska zveza, OeAV - avstrijska planinska zveza, CAF - francoski alpski klub, CAI - italijanski alpski klub, FEDME - španski planinski klub, AVS - juž-no-tiroska zveza, LAV - Liech-tensteinska planinska zveza, PZS - planinska zveza Slovenije, AAC - Basel, AAC Bern, A AC Genova, AAC Ziirich, CAB/BAC, belgijski alpski klub, GAL Luxembrurg, NKBV nizozemski kraljevi gorski klub.
V vseh navedenih planinskih zvezah velja tudi enotno nezgodno zavarovanje in reševanje v gorah.
Tudi v letošnjem letu bomo v juliju tradicionalno praznovali dan Kamniških planin in sicer na Kokrskem sedlu. To praznovanje bomo združili z letom gora 2002.
Naše društvo je lastnik dveh planinskih postojank - koče na Kamniškem sedlu in koče na Kokrskem sedlu. Koča na Kamniškem sedlu (1903 m) je bila odprta leta 1906, večkrat je bila adaptirana in dokončno obnovljena leta 1983 ob 90-letnici PD Kamnik. Cojzova koča (1791 m) na Kokrskem sedlu pa je bila zgrajena leta 1897 in dokončno obnovljena v letu 1988 ob prazniku 95-let-nice PD Kamnik. Obe koči sta sodobno opremljeni, imata 120 sedežev v jedilnici in lahko prenočita do 150 planincev. Obe imata solarni sistem za pridobivanje električne energije. Obe uporabljata vodo-kap-nico, le Kokrsko sedlo dobi nekaj vode iz studenca iz »Pasje glave«. Koči sta opremljeni tudi z mehanično in elektrokemično čistilnico napravo za kapnico in imata zgrajeni tudi moderni čistilni napravi za čiščenje vseh odpadnih voda. Napravi sta zgrajeni na principu mehansko biološkega čiščenja voda in za svoj pogon uporabljata po šest električnih črpalk. Ti dve napravi smo pred tremi leti z veliki napori zgradili skupaj z avstrijsko pomočjo in sta velik prispevek k ekološkemu varovanju naše narave.
Vse kamniške planine so prepletene z omrežjem planinskih poti različnih težavnostnih stopenj. Naše društvo mora oskrbovati poti od Kalške-ga grebena pa do Korošice in tudi vse druge, ki so speljane v sredogorju oziroma do nižin. Dolžina   vseh   poti znaša
282 km. Samo v preteklem letu so naši izšolani markacisti napravili 3600 novih markacij ter jih označili s smernimi napisi 68. Obnovljene so skrinjice z žigi na vseh vrhovih ter nameščene nove jeklene vrvi in klini na nevarnih predelih.
Dejavnost mladinskega odseka se posveča mlademu rodu in osnovnim šolam. Organizirali so dva mladinska tabora v Bovcu in Bohinju. Posebno pozornost so posvetili izobraževanju, varni hoji v gorah ter Varovanju planinske narave. Sodelovali so tudi v prostovoljnih akcijah, zlasti na koči na Kamniškem sedlu.
Težko bi si zamislili delo društva brez propagandnega odseka, ki skrbi za vse društvene prireditve, v zimskem času pa za razna predavanja. Sodeluje z občinskimi kulturnimi organizacijami ter vnaša planinski duh v šole in skrbi za oglaševanje.
Vodniški odsek pripravlja planinske izlete in ture, vsako leto kar nekaj novih smeri, organizira tečaje za varno hojo v gore. V lanski sezoni je organiziral 33 planinskih izletov, ki se jih je udeležilo 1520 planincev. Prijavljeni planinci plačajo samo prevoz, druge stroške pa krije društvo. Skupno je odsek opravil 99 vodenj. Člani tega odseka so sodelovali tudi kot inštruktorji na državnih in občinskih tečajih za pridobitev naziva vodnik PZS. Vse akcije so vodniki kot tudi mentorji za naše društvo opravljali brezplačno.
Tudi alpinisti so bili kot vedno zelo aktivni, saj so s svojimi plezalnimi turami posegli v sam svetovni vrh. Vsi člani društva smo lahko ponosni, da imamo tako .odlične plezalce - športnike. Imena, kot so Škarja, Prezelj, Humar, Mali, Pollak, itd. v plezalnem svetu močno odmevajo.
V letošnjem letu želimo izvesti ali vsaj začeti z dvema nujnima investicijama in sicer
s postavitvijo vetrnice na Kamniškem sedlu za proizvodnjo električne energije ter plezalno steno za vzgojo naših alpinistov in planincev v Kamniku.
Prva investicija je ekološko naravnana, saj bo proizvajala električno energijo za pogon hladilnikov in hišnega hidro-forja, kar dom nujno potrebuje in to zahteva tudi republiška sanitarna inšpekcija. Če tega ne storimo, bomo morali ponovno obratovati z bencinskim agregatom, kar pa je ekološko neprimerno. Ta naložba je ocenjena na 9 milijonov toalarjev. Društvo bi s svojim vložkom in prostovoljnim delom lahko pokrilo 60% stroškov, ostalo pa bomo morali pridobiti pri raznih sponzorjih in prijateljih naših planin.
Plezalna stena zahteva 6,500.000 SIT, od tega bomo velik del opravili planinci s svojim delom, nekaj sredstev pa bo potrebno pridobiti.
Velik del sedanjega upravnega odbora bo po tej mandatni dobi odstopil, saj so nekateri, ki že desetletja delajo v njem, ostareli, imajo pa tudi druge pomisleke za svoje slovo. Potrebno bo pridobiti nove planince, ki bodo pripravljeni sprejeti ne le društvene odgovornosti, ampak vse breme zahtevnega dela v planinski organizaciji. Ker pa se taka dela opravljajo popolnoma prostovoljno, je dotok takih planincev vprašljiv. To ni problem samo našega društva, temveč tudi vseh društev v PZS.
Ker se nam približuje 100-letnica našega društva, bomo s skupnimi močmi poskušali, da bo ta dogodek segal tudi v zadnji del naše občine. Upamo, da bodo naša prizadevanja upoštevali tudi na naši Občini in da bodo za večno geslo »Lepo mesto pod kamniškimi planinami« tudi kaj naredili.
Vodstvo društva si želi, da bi bila obletnica praznik vseh ljubiteljev prelepega gorskega sveta in ne le članov našega planinskega društva.
PLANINSKO DRUŠTVO KAMNIK
VARNEJE V HRIBE
29. maja in 2. junija je bil izveden tečaj za varnejšo hojo v kopnem v hribe. Zal udeležba ni bila ravno številna, saj je veliko obiskovalcev gora prepričanih, da že vse vedo in se jim ni potrebno ničesar več naučiti. Za igranje tenisa, nogometa, rokometa in ukvarjanja z vsemi drugimi športi je kar samo po sebi razumljivo, da se je tega potrebno naučiti. Hojo v hribe pa naj bi vsak znal in o njej vedel že kar sam po sebi. Vendar ni tako. Tudi tega se moramo naučiti. Je pa učenje na lastnih napakah običajno veliko dražje kot na tujih izkušnjah. Da so na takem tečaju izvedeli nuirsikaj novega in koristnega, lahko povedo tudi tisti, ki imajo s planinstvom že veliko izkušenj in so se tečaja udeležili-
TRIM POHOD NA VELIKO PLANINO
Tradicija »trim pohoda« na Veliko planino se je nadaljevala tudi letos. Sicer udeležba ni bila tako številna kot prejšnja leta, saj je bil isti dan zvečer tudi začetek ztianega Rokovnjaškega pohoda. 11 udeležencev je uspešno prehodilo pot od Krivčevega čez Podkrajnik in Kisovec na Malo in Veliko planino, Veliki Bukovec in se spustilo čez Gajško planino na Rakovo raven in prelaz Volovljek ter po dolini potoka Volovljek nazaj v Krivčevo.
VANDALSTVO V VARVANJU
V času narodnoosvobodilne vojne je v leseni kočici v votlini v Varvanju delovala partizanska delavnica. Kočica je ostala do pred nekaj let povsem ohranjena, vendar prcej razmajana. Zato so jo podrli in gradbeni les zložili zraven, da bi jo ob ugodnejši priložnosti obnovili. Vendar to sedaj ne bo več možno. Neznani storilci so praktično ves les pokurili in tako uničili del naše zgodovinske dediščine. Mogoče sodi to v poskus izbrisa za nekatere neprijetnih zgodovinskih dejstev, mogoče pa je samo navadno vandalstvo. V obeh primerih ni v redu in je obsojanja vredno.
OBISK SKUPINE ORTLERJA
Na poubdo Metoda Humarja, kije bil tudi glavni organizator in vzpodbu-jevalec, je kar 16 članov in tečajnikov AO Kamnik med prvomajskimi prazniki (od 28. aprila do 1. maja 2002) obiskalo skupino Cevedala in Ortlerja - najvišjega avstrijskega vrha, ki pa leži v Italiji - na Južnem Tirolskem in je s svojimi 3905 m najvišji vrh Vzhodnih Alp.
Med štiridnevnim bivanjem v tej gorski skupini se je 9 udeležencev povzpelo na Konigspitze (3.851 m), 3 na Monte Cevedale (3.769 m), 2 na Zufallspi-tze (3.757m) in 14 na Suldenspitze (3.376 m). PrimožBrišnik in Blaž Vrabec sta smučala z Madritschpitze (3.265 m), Butzenspitze (3.302 m) in Zufallspi-tze, Aleš Holc s Konigspitze, vsi pa z grebena na Madritschspitze in od koče Casati (3269 m), kjer so imeli tudi bazo. 8 tečajnikov in 3 pripravniki so opravili tudi osnovni ledeniški tečaj na ledeniku Langenfirner. Vreme jim je bilo naklonjeno - pri vzponih lepo, pri vajah pa tudi megla in to takrat, ko je bila celo potrebna.
Vendar ni bil edini vzrok za ta zelo uspešen obisk skupine Ortlerja samo vreme, ampak tudi organizatorji in izvajalci, predvsem inštruktorji Metod Humar, Aleš Holc in Matjaž Šerkezi, ker so se v srečni kombinaciji združile izkušnje, mladost in znanje.
KOPNO IZPOPOLNJEVANJE VPZS V KAMNIŠKI BISTRICI
V soboto, 11. maja je bilo v Kamniški Bistrici redno kopno izpopolnjevanje vodnikov Planinske zveze Slovenije. Izpopolnjevanje je obsegalo dve teoretični temi: bolezni, kijih nosimo s seboj v gore in odškodninska odgovornost ter dve praktični temi: hoja po azimutu in prečenje planinskih rek. Z aktivno udeležbo na tem izpopolnjevanju, ki se ga je udeležilo 26 vodnikov, so udeleženci pridobili licenco za kopno vodenje do konca leta 2005. Iz kamniškega planinskega društva so se izpopolnjevanja udeležili Primož Brišnik, Miran Jereb, Marjan Kobav, Zdravko Markuš, kot inštruktorja pa tudi inštruktorja Darja Jenko in Bojan Pollak BOJČ
Ob mednarodnem letu gora
Maks Koželj) slikar gora
Prijetno nas je ob letošnjem občinskem prazniku presenetil Kulturni center Kamnik, ki je pripravil razstavo del Maksa Koželja z motivi gorskega sveta. Prijetni občutki in sproščenost pri gledanju čudovitih motivov iz kamniškega konca in doživljanje nekaj novega obujajo v človeku nemalo spominov na rojaka iz Šutne, na njegovo delo v planinstvu in slikarstvu. Starejši se ga še dobro spominjajo. Bil je pravi Kamničan, odrastel pod kamniškimi planinami in skoraj polovica zgodovine Planinskega društva Kamnik je povezana z njegovim imenom. Bil je tajnik, predsednik in načelnik gorske reševalne službe. Bil je velik mož, gornik in poznavalec gorskega sveta, ki ga je vse življenje prenašal na platna, na katerih so nastajali najlepši motivi naših gora. Zato zavzema Maks Koželj v našem krajinarstvu, zlasti v, prikazovanju gorskih motivov, častno mesto. V svojem ustvarjalnem hotenju nikoli ne razodeva prizadevanja, da bi postal modern. Njegova umetnost je
izvirna in neodvisna. Planine ga mikajo ne le kot planinca, ampak tudi kot umetnika.
Vendar jih ne opazuje ob divjanju neviht in grmenja, pač pa v blagem svetlem dnevu ali po nevihti, ko se razlije sončna svetloba po prelepi kamniški okolici, da zažarijo planine v rožnatih barvah. Koželjeve barve so res nekaj posebnega, mavrične in razpoznavne, zato so njegove slike polne veselja in prijetne domačnosti. Motive je iskal tudi v drugih gorstvih, vendar je večina slik nastala prav iz okolice rodnega mesta in planin. Maks Koželj tako po pravici slovi kot slikar naših gora. Ni motiva v sklopu Grin-tovcev, ki ni bil deležen njegove pozornosti; bodisi, da so to samo majhni izrezi iz Iverja, bistriškega Konca, Velike planine, gorskih velikanov ali celotne panorame. Morda so v merilu stroge kritike nekatere dela preveč enolična, rahlo idealizirana ali romantično navdahnjena, vendar so maloštevilne slike med ljudmi tako priljubljene in cenjene kot Koželjeve. Umetniško vrednost slik pa vsekakor ocenjujejo strokovnjaki in kritiki. V ta namen je Kulturni center Kamnik izdal tudi Katalog o Maksu Koželju.
Planinsko društvo Kamnik je zadnjo njegovo razstavo priredilo 19. julija 1963 ob 70-letni-ci ustanovitve podružnice SPD v Kamniku. Na tej razstavi sta bili prikazani tudi sliki Matije Koželja: motiv s Kamniškega sedla in Kamniške Bistrice.
V letu 1953 pa je PD Ljub-ljana-matica s sodelovanjem Narodne in Moderne galerije odprla slikarsko razstavo vseh slikarjev krajinarjev v Sloveniji. Poleg M. Gasparija, B. Jakca, G. Kosa, M. Jame, A. Karingerja, T. Kralja, F. Pavlovca, M. Pernhar-ta, H. Smrekarja, I. Vavpotiča, in F. Vesela sta na razstavi sodelovala tudi Anton Koželj z delom »Panorama iz Vršiča« in Maks Koželj z deli Škrlatica, Ojstrica v večernem soncu. Panorama iz Mokrice, Jalovec in Koča v Kamniški Bistrici. Tedanji umetnostni zgodovinar K. Dobida je v prospektu razstave opisal vtise o avtorjih razstavljenih del:
»Slovencih se je krajinsko slikarstvo razvilo razmeroma kasno. Razumljivo je, da so bila naročila slikarjev bolj portreti premožnejših družin. Gore so slikali bolj slikarji, romantiki, ki so slikali gore zaradi njihove mogočnosti, samote in grozo zbujajočo divjino. Seveda so pri tem prednjačili slikarji iz alpskega sveta Prvi krajinarji Lov-ro Janša, Matevž Langus in Marko Pernhart-Pernat so bili prvi, ki so slikali naše gore kot domačini. Za njimi je prišlo še več umetnikov, kot je mojster slovenskega krajinarstva France Pavlovec, izazita planinska slikarja Anton Koželj in njegov brat Maks Koželj ter nadarjeni bohinjski samouk Valentin Hodnik. Ravno ti slikarji so imeli največ razstavljenih del. Ker se je pri izbiri postavilo načelo resnične umetnostne kvalitete, je bilo treba obseg
razstavnega gradiva skrčiti. Prevladovalo je spoznanje, da ni bistvena važnost v zunanji podobnosti in zgolj dokumentarni vrednosti slik, temveč, da je važno iskreno čustveno dojemanje in svojsko ter krepko umetniško oblikovanje svojevrstnega sveta v gorah, kar končno odloča in daje posameznim delom značaj in veljavnost umetnine. Resnično visoko kvalitetnega gorskega slikarstva Slovenci ne bomo imeli vse dotlej, dokler slikarji sami od sebe iz resnične notranje potrebe ne bodo začeli intimno opazovati, spoznavati in ljubiti edinstvenih lepot in trpke privlačnosti samotnih gorskih krajin«.
Vsakemu od nas je življenje dano prazno. Šele z dorašča-njem in oblikovanjem v poklicu sledi odločanje o prostem času. Niso redki, ki se odločajo za naravo v katerikoli obliki. Vsekakor pa jih je veliko, ki se odločajo za planinarjenje in gorništvo. Gore nudijo obilo razvedrila, vedno so lepe in privlačne. Zato bi morali odnos do njih prikazati že v otroških letih. Nujno bi bilo najti način oziroma obliko vzgoje pri mladih. Ena izmed takšnih oblik je vsekakor ogled slikarskih del gorske krajine v Maleševi galeriji. Zdaj so na vrsti vzgojni zavodi, šole in planinske sekcije v planinskem društvu ter druga društva. Mentorji, likovniki in vzgojitelji, pokažite našim mladim, kako lepa je naša okolica in kako lepe so naše gore.
ALEKSANDER SARNAVSKY
TRISPORT DVAKRATNI DRŽAVNI PRVAK
Tekmovalci Trisporta so osvojili oba naslova državnih prvakov - v moški in v ženski konkurenci. In to v centru Kamnika, pred domačim občinstvom.
Trišportna dneva Elektronč-ka sta bila sestavljena iz Aqu-atlona - Terme Snovik 2002 in Duatlona - Kamnik 2002. Vse niti obeh prireditev so bile v rokah organizacijskega odbora, ki pod vodstvom Mira Kregarja deluje v okviru ŠD Trisport.
Na aquatlonu se je v pteko-vem popoldnevu zbralo 65 osnovnošolcev in 20 odraslih pri-
odrezale Neža Kregar, Živa Krivec, Linda Pelaj, Nina Vak-selj, Patricija Zupan, Tina Te-kavćić, Neža Ilovar, Špela Jelinčič, Teja Koželj, Špela Mali, Sandra Zore, Leja Pučnik in Tina Alpner, od fantov pa Anže in Nejc Zupan, Ben Podgoršek, Matej Leskovšek, Aljaž Rom-šak, Timotej Pire Podobnik, Anže Tekavčič, Matevž Jeras,
Mateja Šimic (TK Kranj) pred Anjo Cerut (Sokol Tivoli) in Natašo Nakrst (Trisport). Občinska prvaka sta postala Matic Romšak (Trisport) in Andreja Mali (Novice Extreme), prvak redne sestave slovenske, vojske pa Damijan Krornar. Pri šolarjih so po najvišjih mestih segla naslednja dekleta: Neža Kregar, Maja Omovšek, Nika
rt
1   ■ ■' ■
gi Žitniku in Mateju Balantiču ter Juretu Premlču in Nejcu Koželju.
Projekt Trišportnih dni Elek-trončka je torej zaključen. V dveh tekmovalnih dneh je nastopilo 235 tekmovalcev iz vse Slovenije, za varnost je skrbelo 35 redarjev gasilskih društev Kamnik in Kamniška Bistrica, postavljeno je bilo 31 fiksnih in preko 40 začasnih zapor, za optimalen potek tekmovanja je skrbelo okoli 30 prostovoljcev. Zahvala gre vsakemu od teh, prav tako kot tudi stanovalcem vasice Snovik in mestnega jedra Kamnika, ki so bili 2 uri »odrezani od sveta« in so to prenesli z razumevanjem. Razumevanje so pokazali tudi občinski možje pri najemu Glavnega trga in zaščitnih ograj. Posebna pozornost na obeh tekmah je bila posvečena otrokom, ki so prejeli vredne nagrade, ki so jih prispevali Svi-lanit, Teve, 3 S sport, Nestle, Kolinska, Pizzeria Napoli in Hram Gorjan. Odrasli - tudi in predvsem moški so se po tekmi lahko depilirali s kremami Stap'rs in parfumi Cube, ženske so bile zadovoljne s čistili Ava in Calgon, proizvodi Ete, Mesa in Neostika, uslugami Triglava in studia Fit&sexy. Pokale državnih prvakov je prispevalo podjetje Terra RD in Venera kozmetika, posamični zmagovalci pa so si razdelili nagradni sklad v višini 250.00 sit, ki so ga napolnili Calcit, Grec, Jata Emona, Vele, Sitar Pneumatic in generalni pokrovitelj Tri-
vržencev aerobnih športov, kamor spadata plavanje in tek. Na prilagojenih razdaljah so se bojevali s časom in s sotekmo-valci v tekmovalnih progah pokritega bazenskega kompleksa na plavalnem delu. Po izhodu iz bazena pa jih je čakal še tekaški del tekmovanja in sicer po cesti proti vasici Snovik.
i
..§§t!
Bolj kot predvidene razdalje sta tekmovalce mučili visoka temperatura vode ter vroče sonce, ki je neusmiljeno žgalo na tekaško progo. Zato je bil izotonični napitek na cilju bolj dobrodošel kot rižev narastek. V generalni razvrstitvi je bil zmagovalni par Erik Močnik (Trisport) ter Mateja Šimic (TK Kranj). Sledili so jima Uroš Seme (Sokol Tivoli) in Grega Zore (Trisport) ter Anja Cerut (Sokol Tivoli). Od osnovnošolk in srednješolk so se najbolje
Anže Kumar, Peter Pavlinič, Jure Čolnar in Grega Avgust Sušnik.
Dva dni pozneje se je na kamniškem trgu že drugič odvil tudi duatlon. Prav zaradi odlične organizacije lanskoletne tekme za slovenski pokal, je letos Triatlonska zveza Slovenije zaupala organizacijo ekipnega državnega prvenstva. Ker je bilo lani opaziti veliko zanimanje osnovnošolske mladeži za tovrstna tekmovanja, je organizator malo aktivneje pristopil k aktiviranju učencev in učitelje telesne vzgoje na področju Kamnika, Mengša, Domžal in Komende. Posledično se je število nastopajočih, tako otrok kot odraslih, povečalo za 50 odstotkov. Ciljno črto je prečkalo natančno 150 tekmovalcev.
Tako kot organizacijski, je bil uspešen tudi tekmovalni vidik domačega kluba Trisport. Kljub zaradi poškodb odsotnih Kregarja, Slapnika in Tišlarja je moštvo še vedno zbralo dovolj smelosti in odločnosti in postava Erik Močnik, Matic Romšak, Grega Zore je za nekaj minut ugnala favorizirano ekipo TK Ribnica ter ekipo TK Ljubljana in osvojila naslov državnih prvakov. V letošnji sezoni je Trisport sistematično gradil tudi žensko ekipo in izmed šestih klubskih tekmovalk je postava z Natašo Nakrst, Ano Podpe-čan in Andrejo Burja suvereno premagala ekipo Novice Extre-me in se okitila z naslovom državnih prvakinj.
V posamični konkurenci je slavil Damijan Kromar (TK Ribnica), pred Erikom Močnikom (Trisport) in Urošem Semetom (Sokol Tivoli), pri dekletih pa
Žagar in Karin Žnidaršič ter fantje: Domen Kotnik, Vid Pu-celj, Matej Šporar in Matej Leskovšek. Od domačih odlično uvrščenih tekmovalcev veljajo čestitke tudi Mojci Smrečnik in Vesni Alpner, Tjaši Romšak in Lizi Kregar, Teji Uršič in Nini Krmavnar ter Žigi Hrenu in Klemnu Bajdetu, Marku Al-pnerju in Domnu Zupanu, Gre-
športnih dnevov - ELEKTRON-CEK d. o. o. Če so zadovoljni tako tekmovalci kot tudi pokrovitelji, potem je namen dosežen. Dolžnost organizatorja pa ni sedeti na lovorikah, ampak razmišljati, kako naslednje leto vsaj ponoviti, če ne še dodatno obogatiti program Trišportnih dnevov Elektrončka.
IVO TOMC
ŠTIRI KOLAJNE TEKAČEV KGT PAPEŽ NA DRŽA VNEM PRVENSTVU
Za začetek bronasta doba s srebrnim priokusom
Gorski tekači kluba gorskih tekačev Papež so na državnem prvenstvu v disciplini gor-dol na pobočju Pohorja osvojili kar štiri kolajne, vse v mlajših kategorijah in so bili glede tega parametra najuspešnejši klub na prvenstvu. In to že v prvem letu svojega zares pridnega delovanja. Med člani, kjer so nastopili z močno zasedbo, je Igor Šalamun, najboljši gorski tekač desetletja v Sloveniji, osvojil (le) četrto mesto, Sebastjan 'Zamik, doma izpod »tunškega« klanca, sedmo in Tomo Petek deveto mesto. Kot smo že omenili, so mnogo veselja v podalpsko vrsto prinesli mladi: Uroš Tomecje med starejšimi dečki osvojil srebrno kolajno, le štiri sekunde in vsega 100 metrov mu je zmanjkalo do naslova prvaka. Glede na napredek, ki ga kaže iz. treninga v trening, je njegov trener Ivan Urh prepričan, da bo slej ko prej tudi na vrhu. Še trije mladi varovanci Ivana Vrha so pritekli bronaste kolajne: Urša Rebemik med starejšimi deklicami, Klemen Markuš med mlajšimi dečki in Nika Urh med mlajšimi deklicami. Ob tem bi bila lahko bera še večja, saj so bili blizu najboljšim tudi Miha Jaševec (5.) in Grega Mlakar (7.) med starejšimi dečki, Janja Rebemik (4.) med starejšimi deklicami, Rok Markuš (4.) in Grega Kregar (5.) med mlajšimi dečki ter Klara Kregar (4.), Spela Rogač (10.) in Špela Papež (10.). Pohvaliti velja tudi Ano Veršnik (Kamnik), kije med mladinkami pritekla nehvaležno četrto mesto. »Za prvo leto so štiri kolajne zares lep uspeh. Posebno še, ker lani ni bilo še nobene,« je bil vesel trener Ivan Urh, ki že gleda naprej proti pokalni tekmi na Goričkem in tudi proti teku na Grintavce, ki bo letos prvič pripravljen tudi za mlade tekače na posebni »baby Grintavec« trasi. 4. izziv Alp bo letos 3. avgusta. Prireditelji pripravljajo pravi športni praznik v deželici v naročju Alp. Kot vzorec pa so si konec maja ogledali tudi tekmo svetovnega pokala Grand Prix v švicarskem Grabsu.
METOD MOČNIK
^---___>
ZA PRIVRŽENCE KOLESARJENJA
Po uspelem in prijetnem izletu v lanskem letu, ko so tekmovalci, člani in prijatelji Športnega društva Trisport z vztrajnim vrtenjem pedal napadli oba dela avstrijskega Grossglocknerja (2300 in 2500metrov nad morjem!), se navduševali nad pokrajino, panoramo in gorskimi cestami, so se letos v društvu odločili, da ponovijo naskok na strme ceste in prelaze - v nedeljo, 23. junija, se bodo podali v italijanske Dolomite. V primeru slabega vremena se akcija prestavi na soboto, 29. junija.
Na letošnji trasi ceste niso tako ekstremno strme kot na lanskoletni, kljub temu pa si mora vsak izbrati zanj primerno možnost, saj bo pred kolesarji pet gorskih prelazov: Passo Falzarego
(2105 m), P. Campolongo (1875 m), P. Gardena (2121 m), P. Sella (2240 m) in P. Pordoi (2239 m).
Glede na to, da avtobus vso pot spremlja kolesarje in nudi prostor tistim, ki se odločijo zgolj za turistično varianto, so možne tri osnovne različice (cel krog preko vseh petih prelazov, pot preko prelaza Falzarego ali pot preko dveh prelazov - Falzarego, Pordoi) ali pa po želji kakšen prelaz »prešpricamo« na avtobusu in odpeljemo samo tiste, ki jih želimo oziroma zmoremo.
Začetek kolesarjenja je v Cortini d'Ampez.zo, cilj pa v Arabbi. Najlažja pot bo tako vodila iz Cortine preko 870 metrov višjega
i
prelaza Passa Falzarega do 36 kilometrov oddaljene Arrabe ter druga možnost do 6 kilometrov bolj oddaljenega in 600 metrov dvignjenega prelaza Passa Pordoi. Za najvzdržljivejše bo prav gotovo dobro poskrbljeno. Na 85 kilometrov dolgi trasi bodo premagali 5 prelazov s skupno višinsko razliko 3217 metrov.
Vse informacije in prijave glede osvajanja gorskih ciljev so na voljo po GSM 041 641 527.
Osvojenim naslovom državnih prvakov v duatlonu v moški in ženski konkurenci želi ŠD Trisport torej dodati še kakšen osvojen gorski prelaz v italijanskih Dolomitih - seveda s čimštevilnej-šo ekipo.
SAŠA MEJAČ
Praktični strelci
na začetku nove sezone 2002
Naši strelci so se letos udeležili treh tekem v praktičnem streljanju. Za začetek smo gostili policiste iz Domžal. Tekma je potekala v prijateljskem vzdušju in je pokazala, kako dobrodošlo je merjenje moči med delavci notranje uprave, ki jim pištola služi kot orodje pri opravljanju poklica. Seveda upamo, da bo uporabljeno v skrajni sili ali še bolje nikoli. Na tekmovanju so poleg strelskega znanja pokazali še izrazite tekmovalne sposobnosti strelci, ki so dosegli prva tri mesta; prvo mesto VLASTELICA, drugo mesto AIJAŽ in tretje mesto KRSTIČ. Prijateljsko druženje se je zaključilo s podelitvijo pokalov.
Strelci iz kamniškega kluba so sodelovali še na dveh pokalnih tekmah za pokalno prvenstvo Slovenije in sicer v Novi Gorici, kjer sta dobre rezultate dosegla UROŠ JEREB - prvo mesto s 100% v standardu in ROMAN KOVAČIČ - tretje mesto v produkcijski klasi. Naslednje tekmovanje je potekalo v Slovenski Bistrici 11. maja kjer so dosegli naši strelci naslednje rezultate, tretje mesto v A klasi standard UROŠ JEREB, prvo mesto v B klasi produkcija ROMAN KOVAČIČ, prvo mesto v C klasi produkcija IGOR ZAJC, peto mesto B klasa produkcija IVAN M1KOLIČ, četrto mesto v revolverju PAVEL PIRNAT. Zadnji dve tekmi sta pa imeli že mednarodno obeležje. V Budimpešti so dosegli naslednje rezultate: 7. mesto prod. ROMAN KOVAČIČ, 10. mesto prod. MATJAŽ KO-BAL in 14 mesto prod. IVAN MIKOLIČ. Na isti dan pa so nekateri naši strelci sodelovali na prijateljski tekmi v Beogradu in tam zasedli vsa prva mesta skupaj z ostalimi reprezentanti iz Slovenije in tam zapustili zelo dober vtis in jih marsikaj podučili o praktičnem streljanju IPSC. Z začetkom strelske sezone smo lahko za-dovoljn, vendar upamo na še boljše dosežke.
MILAN POTOČNIK
PLAVALNI KLUB KAMNIK Organizira 30-urne plavalne tečaje
pod vodstvom učiteljev in trenerjev plavanja. Tcrmni tečajev:
1. od 24.6. do 5.7. 2002 (od 9.-12. ure)
2. od 8. 7. do 19. 7.2002 (od 9.-12. ure)
3. od 22.7. do 2.8. 2002 (od 9.-12. ure).
Informacije in vpis: bazen »Pod skalco« - tel.: 01/839 12 92 trenerji: 040/293 399,031/660 597.
VABLJENI!
14      14. junija 2002
Kamniški OBČAN
Matični podatki za mesec maj
POROKE:
- JURIŠ1Ć ANTO, Mengeš, Kolodvorska cesta 2C, star 44 let in VEIJ KOVIĆ UUBINKA, Mengeš, Kolodvorska cesta 2C, stara 38 let
- BURJA PETER, Loke v Tuhinju 4, star 27 let in RESNIK VIDA, Žuhejevo 4, stara 26 let
- GRNJAK EMIL, Kamnik, Ljubljanska cesta 41, star 23 tet in MUHIČ NEVENKA, Kamnik, Ljubljanska cesta 41, stara 24 let
- KRALI BRANKO, Nožice, Gostičeva cesta 58 A, star 28 let in JUTERŠEK IRENA, Kamnik, Rakovnik 4, stara 24 let
- ŠTIGLIC IVAN, Grosuplje, Oh Gmsupeljščici 6, star 52 let in
EELSER TOMAŽIČ H1LDA, Slovenska Bistrica, Tomšičeva ulica 50, stara 49 let
- PLEŠINAC BRANKO, Ljubljana, Alešovčeva ulica 38, star 49 let in TRATNIK KATJA, Radovljica, Gradnikova cesta 113, star 31 let
- LIP1CER TEODOR, Lesce, Alpska cesta 55, star 27 let in KUSTEC SIMONA, Županje Njive I8C, stara 25 let
- URANKAR DUŠAN, Kamnik, Kovinarska cesta 10 B, star 41 let in MALI IVANKA, Kamnik, Kovinarska cesta 10 B, stara 46 let
- ZORMAN TOMAŽ, Vopovlje, 13, star25 letin. ALJAŽ MAJA, Zapoge 35 A, stara 20 let
ZLATA POROKA - dne 11. 5. 2002 v Kamniku med Pivk Frančiškom in Pivk Dragico
- poroka je bila sklenjena dne 26. 4. 1952 v Kamniku SMRTI:
- BIZJAK ANTONIJA, roj. Brcko, Ljubljana, Gotska ulica 5, upok., stara 92 let
- ČIČIGOJ PAVLA, r. Zupane, Kamnik, Ljubljanska cesta 23, upok., stara 95 let
- MAJHEN STANISIAV, Kamnik, Ulica Toma Brejca, 10, star 52 let
- ŠTR AJHAR FRANC, Hmševka 6, upok., star 52 let
- SUŠNIK MARIJA, Mekinje, Drnovškova pot 6, upok., stara 88 let
- SCHNBAL MARJETA roj. Uranič, Šmarca, Kamniška cesta 29, upok., stara 88 let
- SLANOVEC ZOFIJA, Mekinje, Cesta treh talcev 15 B, upok., stara 85 let
- KUHAR MIHAEL, Šmarca, Bistrička cesta 8, star 81 let
- MAZI PA VLA, UUBIJANA Vič Rudnik, Iška 3, stara 89 let
- PIRŠ RAFAEL, Kamnik, Streliška ulica 11, upok., star 82 let
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega moža in očeta
POLDETA JAMNIKA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala dr. Ahlinu, g. župniku za opravljen pogrebni obred in pevcem.
Žalujoči: vsi njegovi
Kamnik, junij 2002
Tako lepa si, tako veličastna, tako blizu si in hkrati tako daleč, tako blizu si, da te vidijo moje oči, a tako daleč,
da te ne dosežejo moje dlani...
V SPOMIN
15. junija mineva leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi
ENES ŠABOTIĆ
Iskrena hvala vsem, ki obiskujete njegov prezgodnji zadnji dom, mu prinašate cvetje, prižigate svečke in ga ohranjate v
lepem spominu. Dragi Enes, v naših srcih si pustil neizbrisen pečat.
Oče Nako, mama Milica, brat Eko, sestra Pika ter drugo sorodstvo in prijatelji
Kamnik, junij 2002
Iz majske črne kronike
Napad na Zarjo Kovis ...
Ker skupnih podatkov o številu prometnih nesreč, kaznivih dejanj in kršitve javnega reda in miru v mesecu maju nismo prejeli, jih bomo objavili v prihodnji številki. Vsekakor pa je bil tudi najlepši pomladni mesec na varnostnem področju v naši občini zelo pester. To nam kažejo tudi nekateri najbolj značilni dogodki, ki so jih pretekli mesec obravnavali in jih zabeležili policisti policijske postaje v Kamniku.
v drug osebni avtomobil. Nastalo škodo so ocenili na milijon tolarjev.
14. maja je v križišču regionalne ceste Kamnik-Ločica in lokalne ceste na Mali hrib voznica osebnega avtomobila zapeljala na prednostno cesto v trenutku, ko je po njej prehiteval tovorno vozilo voznik drugega osebnega avtomobila. Pri tem sta obe vozili čelno trčili. Poleg razbite pločevine sta bili dve osebi huje poškodovani.
14. maja je voznik gasilskega avtomobila na nujni vožnji
Na področju prometa naj najprej omenimo prometno nesrečo, ki se je zgodila 7. maja na Bakovniški ulici, kjer je voznik kolesa z motorjem vozil po levi strani, voznik osebnega avtomobila, v katerega je trčil motorist, pa je bil pod vplivom alkohola. Ob trčenju sta bila oba telesno poškodovana.
9. maja se je na Šutni na križišču s Šolsko ulico voznik osebnega avtomobila na ovinku zaradi neprilagojene hitrosti na mokri cesti znašel na nasprotni strani ceste in trčil
ZAHVALA
Nenadoma nas je zapustil naš dragi mož, oči, dedi, brat, ujko, prijatelj in sosed
VITOMIR MILOVIĆ
Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, podarili cvetje in sveče, nam pa, izrekli sožalja. Hvaležni smo sorodnikom in prijateljem, ki ste nam stali ob strani v najtežjih trenutkih ter zdravniškemu osebju Kliničnega centra v Ljubljani. Hvala vsem, ki boste našega dragega Vitomirja ohranili v spominu kot skromnega, družabnega in spoštljivega človeka.
Žalujoči: žena Dana, hči Negica, sin Njcgoslav z ženo Sabino, vnuki Luka, Nika in Ana, sestre Bojka, Vinka in Cmilja z družinami ter drugo sorodstvo
Maj 2002
na križišču obvoznice in Šolske ulice zapeljal skozi rdečo luč in izsilil prednost vozniku osebnega avtomobila. Osebni avtomobil je nato trčil še v drugo stoječe vozilo. Nastalo materialno škodo so ocenili na 1,25 milijona SIT.
Izsiljevanje prednosti je bilo vzrok tudi prometne nesreče 21. maja v Šmartnem, kjer je voznica s stranske ceste zapeljala na prednostno cesto in tako izsilila prednost drugemu vozilu. Pri tem je bila ena oseba poškodovana, nastala pa je tudi škoda na vozilih v višini okjrog 800.000 SIT.
Tudi prometni nesreči, ki se je zgodila isti dan na Kamniški cesti v Šmarci, je botrovalo izsiljevanje prednosti. Voznica osebnega avtomobila je pri zavijanju v desno izsilila prednost kolesarki, ki je na kolesu na pravilno nameščenih sedežih prevažala dva otroka. V nesreči so bili poškodovani kolesarka in oba otroka.
Med kaznivimi dejanji so tudi meseca maja prevladovale tatvine. Začelo se je že na praznični 2. maj ponoči, ko je na Mali planini neznanec vlomil v Domžalski dom in s seboj odnesel dve registrski blagajni, dva mobilna telefona in nahrbtnik.
5. maja pa je nekdo vlomil v gostilno Tinač v Stranjah in v lokalu nabral več žgane pijače, cigaret in nekaj denarja.
6. maja je bilo v Potoku v Črni iz odklenjene garaže ukradeno motorno kolo Ka-wasaki, zeleno bele barve, vredno okrog 800 tisočakov.
Kar 315 tisočakov pa je neznani storilec 9. maja v odsotnosti prodajalke odnesel iz odklenjene blagajne v trgovini
ZAHVALA
Ob smrti najinih dragih
IVANKE ŽAGAR
roj. Slanovec (11. 5.1913-22. 2. 2002) in
ZOFKE SLANOVEC
(18. 5.1917-25. 5. 2002) iz Mekinj
se najtopleje zahvaljujeva vsem, ki ste ju pospremili na zadnjo pot in zanju molili, nama izrekli sožalje in naju tolažili, darovali cvetje in sveče. Še posebej se zahvaljujeva vsem, ki ste ju negovali v času njune bolezni in vsem, ki ste nas v naši stiski sočutno spremljali ter ponudili pomoč.
Lojze Žagar in Darinka Slanovec
Maj 2002
Pohištvo v Kamniku.
V dneh od 14. do 17. maja pa so tatovi »napadli« podjetje Zarja Kovis na Molkovi poti v Kamniku. Prvo noč so izza ograje Zarje odpeljali 70 m2 ploščic in okrog 400 kg aluminija v vrednosti 400 tisočakov. Naslednjo noč pa so naložili 400 kg električnega kabla, več aluminijastih plošč in bakra ter s tem oškodovali podjetje ponovno za 400.000 SIT. Pri ponovnem vlomu 17. maja pa so policisti prijeli dva osumljenca, že stara znanca policije, osumljena tudi tatvine bakrenih cevi. Pri njima so našli tudi škarje za rezanje pločevine in žago. Policisti so ju izročili preiskovalnemu sodniku, ki je zanju odredil pripor.
Tudi 30. maja so se tatovi lotili bakrene pločevine, tokrat na strehi trafo postaje na Kajuhovi poti, od koder so odnesli 30 m2 bakrenih plošč in s tem povzročili za okrog 1 milijon škode.
Meseca maja so precej dela povzročili našim policistom tudi razgrajači in se tako vpisali v kroniko kršitev javnega reda in miru in seveda v seznam kandidatov za obisk sodnika za prekrške.
9. maja so morali policisti posredovati v stanovanju na Kovinarski cesti, kjer je razgrajal pijani mož in razbijal pohištvo, nato pa je pretepel še ženo. Razgrajača, ki se ni hotel umiriti, so do streznitve odpeljali v zapor.
19. maja je v Mekinjah pijan oče pretepal hčerko. Ker se tudi ob prihodu policistov ni hotel pomiriti, so ga odpeljali na hladno, dokler se ni streznil.
27. maja so policisti morali ponovno posredovati v Županjih Njivah, ker je pijani svak pretepal sorodnico in jo hudo poškodoval. Ker ni hotel odnehati, so ga policisti morali odpeljati v prostor za streznitev.
Da je treba biti v tem času med vožnjo po tuhinjski cesti pozoren tudi na divjad, ki še posebej ponoči pred vozilom rada prečka cesto, kaže tudi dogodek 25. maja v Beli pri Motniku, kjer je okrog 23. ure skočil na cesto pred vozilo jelen. Voznica nesreče ni mogla preprečiti in je jelen podlegel udarcu, vozilu pa povzročil za približno 800 tisočakov škode.
F. S.
t
Kako jc prazen dom, dvorišče, naše oko zaman le išče, ni več tvojega smehljaja, le praznina in bolečina Za teboj ostaja.
ZAHVALA
V 35. letu življenja naju je nepričakovano in nenadoma zapustila najina ljubljena hčerka in nečakinja
JANA KAVČIČ
iz Stahovice 20 a
Iskreno se zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom, najinim sodelavcem, njenim prijateljicam in prijateljem, sodelavkam in sodelavcem Eti-Saint Gobain AC, d.o.o. in vsem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in za sv. maše ler spremstvo Jane na njeni zadnji poti. Hvala župniku g. Berčanu za lepo opravljeno zadnje slovo, pevcem in trobentaču. V žalosti mami Helena in stric Janko Stahovica, maj 2002
ZAHVALA
100. letu je za vedno zaspal naš dobri oče, brat in stric
CENE KONCILJA
Hvala, vsem, ki ste ga pospremili na zadnjo pot, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Zahvaljujemo se g. župniku Pavletu Piberniku in somašnikoma jezuitoma iz Dravelj za lepo opravljeno sveto daritev in pogrebni obred, pevcem Mekinjskega okteta za lepo petje in trobentaču za odigrano žalost in ko.
Žalujoči: njegovi najbližji
Jeranovo, junij 2002
wSjjij-   ::J!tji!"ii'" ■■   ■ 'Mm
Pomlad je na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti. Sedla je na rožna tla in jokala, ker te ni.
ZAHVALA
V 83. letu življenja nas jc zapustil nas dragi mož, oče, stari oče in pradedek
RAFAEL PIRŠ
iz Kamnika
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, njegovim bivšim sodelavcem SGP Graditelj Kamnik, Krajevnemu združenju Zveze borcev Kamnik in delavcem NLB, d.d„ Podružnica Kamnik za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče, g. Kondi za poslovilni govor, g. župniku za opravljeno zadnje slovo, pevcem Solidarnosti in trobentaču. Vsem, ki ste dragega ata pospremili na njegovi zadnji poti, smo iz srca hvaležni. Vsi njegovi Kamnik, Rafolčc, Šmarca, maj 2002
ZAHVALA
V 82. letu življenja nas je zapustil dragi mož, brat, stric in svak
MIHA KUHAR
iz Smarce, Bistriška 8
Iskreno se zahvaljujem vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjene svete maše, sveče in cvetje ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred in pevcem za ganljivo petje.
Žalujoča žena Angelca in vsi njegovi
Šmarca, Škofja Loka, Orle, Ljubljana, maj 2002
Poslednji cvet - pristan neznan, piščal samotno toži - kam ? Kam valovi zemlje brez miru drvijo? Čez gladine cvetja v drug pristan hitijo.
(Aladin Ume)
STANISI
Ob boleči izgubi našega dragega
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z ganljivimi izrazi sožalja sočustvovali z nami, in vsem, ki ste ga ob slovesu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala.
Vsi njegovi
__Maj 2002_
	
■k v«,	Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislile, kako trpel sem in večni mir mi zaželite.
'   i #	ZAHVALA
9	Po težki bolezni nas je zapustil dragi mož, ati, dedek, brat in stric
MILAN OSOLNIK	
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala dr. Plavčevi in patronažni sestri Jani za skrbno zdravniško pomoč, g. župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem in trobentaču. .	
	Žalujoči: vsi njegovi
	Kamnik, maj 2002
• topi
10.990 str
dorajprodajqalog
LANEN CVET
tekstilna trgovina
Moste 74, tel.: 01/8341-660
nogavice, pižame, spodnje perilo
Odprto: 9"-19", sobota 8h-13".
OBLIKE ttxmb*fa majice
• Kratk, hlače 1.490 SIT lensKe 2.990 moške
AGROPROMET CERKLJE
Ul. 4. akt. 10, Cerklje, tel.: 04/252 64 40
Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure
UGODNA PONUDBA:
- ŽITA (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke)
- VSE VRSTE KRMIL za purane, piščance, kokoši nesnice, prašiče, govedo
- UMETNA GNOJILA
- sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo in enodnevne piščance
- MOKA tip 500, SLADKOR UGODNE CENE
- SEMENA V VREČKAH
Pri nakupu nad 10 vrečk vam 1 podarimo.
Semenske trave, travnik II., lucerna, črna detelja
RAZPRODAJA RIŽA SLABŠE KVALITETE,
primernega za krmo, po 30 SIT/kg.
Cene za krmila so tovarniške.
nova ibiza
PREDSTAVITEV NA DNEVIH ODPRTIH VRAT 20., 21. IN 22. JUNIJA OB KAMNIŠKI OBVOZNICI IN NA PLOŠČADI VELE V DOMŽALAH
Perovo 23, Kamnik tel.:   01/839 50 40 faks: 01/839 50 41
TEL: 01/83-94-500 GSM: 041/631-148
- RTV SERVIS
- PRODAJA
- ANTENSKI SISTEMI
Nov delovni čas: PON.-PETEK 9h-12h, 15h-18h
fiVBELJ
izdelava pohištva po meri
Stegne 1,1251 Moravče tel.: 01/723-14-76, gsm: 041/641-446
MUHlASVOJMHMKmmiHMtHMV
TEHNIČNA TRGOVINA
'i*..,...,.. JI
Usnjarska 9, Kamnik
(nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.:83-17-203 u
MALI GOSPODINJSKI APARATI
- 10% POPUST
AVTO ZVOČNIKI
- 10% POPUST
UGODEN NAKUP
BELE TEHNIKE HLADILNIK
GORENJE R!92
viš - 113 cm, 1961
LESTENCI, SVETILA - 5% POPUST
AKCIJA
BARVNIH Ti
GORENJE, EVELUX
VODOVODNE $*> ARMATURE » -10%
BOGATA IZBIRA ARTIKLOV PO AKCIJSKIH CENAH - BREZPLAČNA DOSTAVA - KREDITI GORENJE 1+6 ALI 1+12 MESECEV
ZASEBNA
ZOBOZDRA VS TVENA ORDINACIJA
dr. Jagoda Strehovec
Potočnikova 15,Domtale tel.: 7212-990
Delovni čas:
ponedeljek, sreda, četrtek 13h'18^ torek, petek 9M2*
TRGOVINA ZGAJNAR
na Bakovniku, Klavčičeva 11, tel.: 831-43-48 UGODNA PONUDBA!
mladi krompir, 1 kg	70,00	- cekin sončnično olje (Mercator)	
kumare, 1 kg	150,00	PVC, 11	249,90
paradižnik, 1 kg	199,90	- oranžada, tropik, limona 1,51	79,90
zelje mlado, 1 kg	70,00	- Fruc - 3 okusi 1,5 1	179,90
jabolka zl. delišes II. kv., 1 kg	130,00	- kava zlati Minas 100 g	89,90
jajca 10/1 A	199,90	- Barcaffe, 100 g	149,90
sir Jošt, 1 kg	999,90	- sobni copati	139,90
ketchup, 500 g	99,90	- toaletni papir 2-slojni, beli 10/1	249,90
alpsko mleko		- og|je za žar, 3 kg	399,90
3,2+1,6% m.m., 11	149,90	- zemlja za rože, 501	555,00
mesni narezek Belmur, 150 g	169,90	Ponudba velja do prodaje zalog.	
V našo trgovino ste povabljeni vsak delovni dan od 7. do 20. ure, ob sobotah od 7. do 19. ure			
in ob nedeljah od 8. do 12. ure.
KUPIM KUHINJO do 10 let, dolžine 6 m ali več, komplet spodnji + zgornji elementi s kuhinjskimi aparati. Tel.: 031/607-026
Prodam Peugeot 306 1.8 XT z
vso opremo, star 7 let, lepo ohranjen, 1. lastnik. Tel.: 041/691 777
Kamniški
Občan
01/83 91 311 041/662 450
SERVIS PLINSKIH NAPRAV
PLINSKE, VODOVODNE IN SANITARNE INSTALACIJE POPRAVILO PLINSKIH ŠTEDILNIKOV
/S    '   '        ' s   / s  s   /   /   '   y ' s /
SIMPS Brane Petaci, s.p. Ul. dr. Tineta Zajčeva 13/a, Mekinje, Kamnik S 01/8391 627, 031/226-543
KLINIKA ZA MALE ŽIVALI
VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23, Ljubljana
Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure
Naročila sprejemamo na novo telefonsko številko
01/56-55-120.
VRTNARSTVO GAŠPERLIN
_ Vrtnarska vzgoja in trgovina fjf' LJ Moste 99 pri Komendi, tel.: 634-35-07
UGODNE CENE SADIK
BALKONSKEGA
IN PARKOVNEGA CVETJA!
Prodaja sadik jagod
Obiščite nas od 8. do I'*, ure, ob sobotah od 8. do 13. ure.
STEKLARSTVO IRMI HOMEC  - DOMŽALE
01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98
* ALU in PVC okna in vrata
* izdelava termopan stekla
* brušenje stekla in ogledal
* izdelava izbočenih stekel
* peskanje stekel
* fuzije - vitraži
* okvirjanje slik
Brezplačen paket Exclusive.
Paket, ki vključuje večfunkcijski volan s tempomatom, ,16-colska aluminijasta platišča in strežnik za šest zgoščenk. Najdete ga v Passatu limuzini Exclusive in Passatu variant Exclusive. Prihranek: 416.000 tolarjev!
Passat Exclusive
Avto DEBEVC, d.o.o., Mengeš
Gorenjska c. 13, 1234 Mengeš tel. 01/7230-330, www.avtodebevc.si
Sončne cene
l/ trgovinah Vele vas bodo sončni žarki odslej vsak vikend vodili do izbranih izdelkov, ki bodo 3 dni na voljo po nižjih sončnih - cenah. Ne spreglejte veselih sončkov na policah in pripeljali vas bodo do sončnega nakupa!
DOM OPREMA KAMNIK
Ljubljanska c. 1 tel. 01183 13 42i
JABOLČNI SOK PACIFIC 1 I
PEČENICA ZA ZAR Meso Kamnik
GEL ZA TUŠIRANJE PALMOLIVE LUBENICA 250 ml
		m
v*		
cena za kg
BELA TEHNIKA GORENJE
'mžnost plačila a 12 obrokov (T+0)
mm
odpiralni čas:
ponedeljek - petek: 8.00 - 19.30 sobota: 7.30 - 14.00
// M
W  mm mtm mirni.
>ri etenin
Lt D
ONAON
Moda, kvaliteta in POPUSTI PRED DOPUSTI
do 20%
od 10. do 20. 6. 2002 v prodajalnah
ONAON
KAMNIK, Maistrova ul. 16 DOMŽALE, Ljubljanska c. 72
KANALIZACIJSKI SISTEMI, IZDELAVA IN ASFALTIRANJE CEST, DVORIŠČ, UREDITEV OKOLICE OBJEKTOV
Rušenje objektov z odvozom ruševin na lastno deponijo, izkopi za novogradnje, izvajamo celotno gradnjo objektov »na ključ« z vodovodnimi, plinskimi in elektro inštalacijami, na podlagi vaših želja izdelamo načrt gradnje, obnove in uredimo potrebno dokumentacijo ...
VODE&Co., d.o.O.,
Steletova 8a, Kamnik
tel.: 041/352-221, 041/619-879.
TERME
SNOVIK
svet termalnih užitkov
* telovadba v vodi
* šoCapCavanja za otroke in odraste
* SVKII1*H% (POČF&GCE ZJL OVRpjcZE 6-10 let vjidiju in avgustu
M.« 8308 631
1/jutiju in avgustu vsakjetrukjpopotdan. v Termah SnotriliZmmW TfRJti&DMZVz tRjidiem 9ČTT
Povabljeni v svet termalnih užitkov ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in nedeljah od 9^ do 20h, ob sredah, petkih in sobotah od 9* do i 9*
in na NOČNO KOPANJE ob sredah, petkih, sobotah od 20h do 22h
Kamniški OBČAN 01/83 91 311
041/662 450
Omejena serija Peugeot 106 Oty Ima CD radio serijsko! Najmanjši Peugeot je že do sedaj izstopal z izredno bogato serijsko opremo {daljinsko centralno zaklepanje, električni pomik prednjih stekel, zračna blazina za voznika, kovinska barva...) zdaj pa izstopa tudi s svojo ceno, saj je še za dodatnih 100.000 tolarjev cenejši! Do danes se je splačalo počakati. Zdaj ne Čakajte več. Količina vozil je omejena.
Peugeot 106 City že od 1.559.000 SIT! RODEX d.o.o.
Rova, Rovska cesta 2,1235 Radomlje, tel.: 01 722 77 98
106
PEUGEOT
Trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4b, Domžale telefon: 01/722 OS 60 ; 01/722 00 20 fax: 01/72132 88; e-mall: dom@sam.si
Trgovina z gradbenim materialom Zg. Stranje la, Stahovica telefon: 01/83 27 030 ; 01/83 27 035 fax: 01/83 37 045; e-mall: st@sam.si
Od 11. do 15. junija dnevi odprtih vrat v SAM-u
DIMNIŠKI SISTEMI
Wienerberger
TEl
BRAMAC
DODATNI POPUSTI
STROKOVNO SVETOVANJE V PETEK 14. JUNIJA Vljudno VABLJENI