Naša društva. Beograd. Preteklo nedeljo, 27. novembra je naše društvo Kat. deklet praznovalo lepo slovesnost blagoslovljenja nove 2iastave. V društvu so večinoma Slovenke in bo morda tudi čitatelje »Slov. Gospodarja« zanimalo, kako smo ta dan proslavili. Zjutraj ob pol 6 uri je bila sv. maša s skupnim sv. obhajilom in slovensko pridigo, ki jo je imel gospod kaplan Tomaž Ulaga. Č. s. usmiljenke so na koru prav lepo prepevale slovenske cerkvene pesmi. Popoldne ob 3 uri so bile slovesne pete litanije. Zastavo je blagoslovil prezv. g. msgr. JPellegrinetii, apostoRki nuncij, govoril pa je beograjski župnik, msgr. dr. Wagner. Prvikrat so se ta dan v cerkvi Krista Kralja razlegale slovenske pete litanije, ki jih je pelo okoli 100 slovenskih deklet. Verniki so bili očarani vsled mogočnega vtisa ljudskega petja. Po večernicah se je vršila prisrčna slovesnost v naši dvorani; govorili so predsednica, gospa dr. Šumanova in g. vojni kurat Medved. Marsikatero oko je bilo rosno, ko je gospa dr. Šumanova materinsko toplo očrlala ljubezen srojega nezabnega Pavleta do Marije. Na sporedu sta bili tudi dve deklaniaciji: M. Elizabeta, »Poznate njo?« in Sl. Savinšek, »Rosa mystlca«. Buren aplavz je žela žira slika: Slovenskih deklet prisega Mariji in zastavi. Pozornost sta vzbujali zlasti dve dekleti v orliških krojih in prisrčna skupina belo oblečenih deklic. Oder je bil kakor vrt krizantem iz katerih je plapolala nova zastava s sliko Brezmadežne. Cerkveno in ono slovesnost v dvorani so posetili papeški nuncij msgr. Pellegrinetti, beograjski nadškof Ro<lič( narodni poslanci, zastopniki in zastopnice kat. društer, številna duhovščina in občinstvo, ki je ccrkev in dvorano do zadnjega količka napolnilo. — Zastava je krasno umetniško delo č. s. Uršulink v Ljubljani. Bog daj in Marija, da bi se pod to zastavo zbirala vsa katoliška dekleta Beograda in da bi jim nje lepota bila kažipot dekliškega življenja. Tako lepega, kakor je bila beseda kumice — č. s. prednice \s. sanatorija Vračar — ko je ob zabijanju žreblja dahnila: A.ve Marial Arborin je katransiki preparat ter je glede učinkavitosti podoben Deadrinu (drevesni karbolinej). Arborin se posebno priporoča za zatiranje krvave uši, listne uši, kaparjev in vse zalege razjiih gosenic in drugih, sadnemu drevju škodljivih žuželk. Dobro deluje tudi piri zatirafliju mahu in lišajev ter pri zdravljenju raka. Vpliva pomlajevalno. Iz Holandske je dospelo porocLlo, da se je Harbokrimp (Novi Arborin) na podlagi letošnjih poizkusov na Francpskem prav dobro obnesel tudi pri zatLranju peronospore na vinsiki trti. Baje si s škropljenjem ž njim prihranimo enikratno škropljenje z galico. Najusipešnejše skropimo sadno. drevje z Arborinom pozimi Ln zgodaj spomladi, ko ]e drevje go4o Ln ko. ne zmrzuje. Točna navodila glede uporabe tega sredstva, ki ga je vedno razredčiti z vodo, je vselej dobiti pri prodajjacu. Arborin je dobiti (tudi v poskusine svrhel) direktno pri tvrdki »Chemotechna«, Ljubljana, Mestni trg 10, ali pa pri: Kmetijski družbi v Ljubljani, ki ga razpošilja potom svojih podružnic. (Glej »Kmetovalee«!) F. Wernig, Laško. Mariborski oblastni odbor za popravo eest in regulaeijo rek. Mariborski oblaetni odbor je otvoril kredit v znesku 100.000 Din za nadaijevanje del na oesti: Gornja Radgona—Plitvioki vrh—Sv. Benedikt v Slov. gor. Davoljen je dalje dodatni kredit v zneaku IO.OvjO Din za most preko Murice pri Kotonibi. Oblastni odbor je priskočil na poanoč z manjšimi krediti za popravo občinskih cest onim občinaim, ki Lmaijo visotke doklade, a so zelo veMko storile za popravo občimskih cest, kolovozov in potov. Za nadaljevanje abčinske ceste Dolna—Marijina vas je dovoljenih 10 tisoč Din. OboLni Sv. Trojica v Halozah se nakaže za popravo cest 3000 Dim podpore. Obcina KioaT v ptujskem okraju bo dobila 7000 Din podpore. Občini Dravce se nakaže 5000 Din in oboimi Ptujska gora pa 8000 Din. — Nadaljevala se bodo letos imjnujnejša regulacijsika dela pri Dravinji v ptojskem oikraju m je odobrenih za to od odbora 50.000 Din. Za regulacijska dela na Pesnicd se izda še letos 50.000 Din. Napravila se bodo še letos najnuijnejša obrambna dela ob MTiri med Ovenom ter Moto in je za to dovoljenih 50.000 Din. Redki gospodarski slučaj. Pri gospej Mariji Solak, veleposestrrioi v Zamankovi pri Sv. Lenartu v Slov. gor., ki redi 8 krav, so tekom enega meseca 4 povi^le dvojčke. Telifiki so vsd dobro razviti in zdravi. Redka sreča v živinoreji. Gostilničarji, pozor! Vinarsika zadruga v Ljutomeru iina v zalogi se iprecejšinjo količino starega vina (1. 1926), in nad 100 hl novega, pristnega lJTitomeržaina od svojih zadružnikov iz okoliša, Ako želite dobrega, pristnega ljutomeržana po zmerai dnemi ceni, tedaj se oglasite pri Vin. zadrugi v Ljutomeru. Sv. Marjeta pri Rimskih toplicah. Tukajšnja podružnica Sadjarsikega in vrtnarskega drustva priredii v nedeljo dne 18. decembra 1927 takoj po prvem cerkvenem opravilu t. j. ob pol 9 uri v šoli svoj obcni zbor s sledečlm sporedom: 1. Poročilo tajnika o delovanju podmžnice v letu 1927. 2. Predložitev račima. 3. Vpisovanje članov in pobiramje članarine. 4. Narooevanje dreves za spomladansiko sajenje. 5. Nabava sadjargkega orodja in arborina. 6. SIučajnosti. — Ker je za naš kraj edino sadjarstvo tista panoga kmetijstva, ki prinaša kmetu največ dobioka, se vabijo na občni zbor vsd, katerim je na teon ležeče, da se sadjarstvo v naši okolici povzdigne. Nov sejm v Slovenski Bistrici. Vsled razglasa mestnega urada v Sloveniski BLsitrioi broj 107-3 objavljamo, da se vrši dne 155. t. m. (v četrtek) v Slovenski Bistrioi na novo vpeljani živinski in kramarsiki sejem. Interesonte pozivamo, da istega v čim vecjem številu posetijo. 1593 Sadjarji! Pomnite, da je jesensiko in zimsko zaitiranje sadnih skodiljivoev z Arborinom« odločujoče! Arboirin proizvaja Chemotechina, Ljubljana, Mestni trg 10.