Resnica pa je podoba vsega drugega: lepote, svobode, večnega življenja. Dokler sem zvest resnici, sem zvest sebi; dokler delam v njenem imenu, bo moje delo rodovitno, ne bo ovenelo od pomladi do jeseni . . . Ivan Cankar, Bela krizantema SPREMEMBA VODSTVA SLOVENSKE KULTURNE AKCIJE OB PETNAJSTLETNICI Pred petnajstimi leti, februarja 1954, se je ustanovila SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA v Buenos Airesu z namenom, kot ga je označil 1. člen njenih ustanovnih pravil: »Slovenska kulturna akcija je družba, ki ima namen pospeševali in posredovati kulturne stvaritve, zlasti slovenske, in to v krščanskem smislu.“ Nič več in nič manj. Tako postavljen okvir je zadoščal petnajst let, da je Slovenska kulturna akcija razvila svojo delavnost na vseh kulturnih področjih ter je zato dobila priznanje zamejskih Slovencev po vsem svetu, pa tudi v domovini, kolikor je s svojim delom tja prišla. Za pobujanje takšne delavnosti je že spočetka ustvarila GLAS SLOVENSKE KULTURNE AKCIJE, ki je bil zamišljen kot nekakšno »mesečno poročilo tajništva". List je imel namen informirati o delu Slovenske kulturne akcije, vzdrževati stik med njenimi ustvarjalnimi člani in naročniki knjižnih publikacij, poročati o kulturnih dogodkih v domovini ter posredovati svetovno razgledanost, ki naj bi bila vzpodbuda, zgled ter usmerjevatelj izvirni slovenski ustvarjalnosti. A pravi poudarek svojega dela je dala Slovenska kulturna akcija v reviji MEDDOBJE, ki naj bi bila ogledalo duhovnega delovanja Slovencev v zamejstvu in zdomstvu, ki naj bi zavzemala stališče do aktualnih kulturnih dogodkov, ki naj ustvarja iz svoje duhovne potrebe po delu iz vseh področij umetniškega ustvarjanja in znanosti ter zavzema kritičen odnos do sodobnosti, v prvi vrsti slovenske in svetovne. Redne in izredne KNJIGE naj bi služile ustvarjanju slovenske zdomske književnosti in znanosti, likovne, glasbene in gledališke dejavnosti, pač na višini, ki jo posamezni ustvarjavci zmorejo. Poleg te tiskane delavnosti pa si je Slovenska kulturna akcija zastavila nalogo, da s predavanji in kulturnimi prireditvami z vseh področij {gledališče, umetniške razstave, koncerti, izdajanje plošč ip.) kulturno razgiblje slovensko občinstvo predvsem v Buenos Airesu, kjer ima sedež, hkrati pa svojim reproduktivnim umetnikom nudi možnost ustvarjalnega dela. Po letih harmoničnega razvoja med informativnim Glasom, reprezentativno revijo Meddobjem ter rednimi in izrednimi knjigami, smo prišli v položaj, da smo leta 1969 v začetku XVI. letnika Glasa, z revijo in knjigami pa v X. letniku! Pet let zastoja! Literarna in esejistična dela, ki so nastala ob napovedi Velikonjeve literarne nagrade leta 1965, nagrajena in oznanjena za knjižni izid v letu 1966, v celoti še zdaj niso izšla, dasi so naročniki že v veliki meri plačali vso naročnino. Videti je, kakor da sta revija in izdajanje knjig nekako zamrli. Niso se pojavili novi književniki, stari pa so ob stagnaciji založbe in v zadnjem poldrugem letu tudi Meddobja utihnili. Nasprotno pa se je prvotni informativni list Glas, glasilo Slovenske kulturne akcije, »mesečno poročilo tajništva", razrasel v nekakšno polemično revijo. Glas pa stane Slovensko kulturno akcijo letno 1 milijon štiristo tisoč pesov! Pošiljamo ga namreč vsem naročnikom naših knjig, brezplačno pd čez 1000 naslovljencem! Tako je Glas dejansko živel od plačanih naročnin za knjižne publikacije, ki pa še niso izšle. Vsa mecenska darila Slovenski kulturni akciji in vsi darovi v Sklad Glasa z nedavno jubilejno nabirko vred pa ne prinesejo pol milijona pesov letno. Težave pa tokrat niso nastale le iz gospodarskih razlogov, temveč predvsem iz vodstvenih in ideoloških. Vodstvenih, ker se je zgubila zveza med ustvarjalnimi člani in je prevzela vodstvo Slovenske kulturne akcije majhna skupina izbrancev; nekateri med njimi so res bili med najmočnejšimi ustvarjavci med nami; a ob njihovi ekskluzivnosti so se čutili potisnjeni vstran mnogi, ki so nehali ustvarjalno delati, niso bili pritegnjeni k delu ali pa si sploh niso upali začeti, ker se nihče ni pobrigal, da bi jih v to nagovoril. Ideološko: da se zakrije ta notranja disharmonija, se je ob razpravljanju o novih pravilih Slovenske kulturne akcije pojavil na eni strani 1. predlog, ki ima že v prvem členu novost: poudarjeni in celo ekskluzivni protikomunizem s politično poanto vključitve Slovenske kulturne akcije »v boj za svobodo slovenskega naroda" (čl. 1); »narodno samostojnost" (čl. 4), ter z načinom vodstva, kot je bil dosedanji (čl. 17). Na drugi strani pa se je Pojavil 2. predlog osnutka novih pravil, ki so ga predlagatelji navezali naravnost na formulacijo 1. člena ustanovitvenih pravil iz leta 1954, v novem 3. členu poudarjajoči krščanski etos kot osnovo ustvarjanja, odločno pa so se postavili za kolektivno vodstvo (čl. 17) in prav tako kolegialno usmerjanje revij in publikacij Slovenske kulturne akcije (čl. 25). Na glasovanju na občnem zboru 22. marca 1969 je dobil večino 2. predlog osnutka novih pravil. Predlagatelji 1. predloga osnutka pravil so takoj po izidu glasovanja izjavili, da se je tako Slovenska kulturna akcija »oddaljila od svoje tradicije..., da ni več to, za kar je bila ustanovljena..., da se je porušila kontinuiteta. .Zato so nekateri od njih občni zbor zapustili. 1. ČLEN USTANOVNIH PRAVIL IZ LETA 1954: Slovenska kulturna akcija je družba, ki ima namen pospeševati in posredovati kulturne ustvaritve, zlasti slovenske, in to v krščanskem smislu. 1. ČLEN I. PREDLOGA OSNUTKA NOVIH PRAVIL, ODKLONJEN NA OBČNEM ZBORU 22. III. 1969: Slovenska kulturna akcija je organizacija slovenskih protikomunističnih kulturnih delavcev in podpornikov v zdomstvu, ki hočejo z ustvarjalnim in posredovalnim delom prispevati k obrambi in bogatenju duhovnih vrednot človeka in narodne skupnosti ter se vključuje v boj za svobodo slovenskega naroda. 1. in 3. ČLEN II. PREDLOGA OSNUTKA NOVIH PRAVIL, ODOBRENIH 22. III. 1969: Slovenska kulturna akcija je organizacija slovenskih zamejskih in zdomskih kulturnih delavcev, ki žele z ustvarjalnim in posredovalnim delom pomagati pri ustvarjanju in širjenju kulturnih vrednot, posebno slovenskih. Idejni temelj organizacije je naravni etični zakon, potrjen in izpopolnjen po krščanskem svetovnem nazoru. Kdor bo primerjal 1. člen novih pravil, ki je osnova 2. predlogu osnutka pravil, s 1. členom pravil iz leta 1954, bo zaznal, da je kontinuiteta Slovenske kulturne akcije naravnost otipljivo potrjena, saj sta stari in novi prvi člen pravil skoraj identična ; novo pot, različne od prvotne zamisli ustanoviteljev Slovenske kulturne akcije, pa nedvomno predstavlja 1. predlog osnutka pravil, ki ga je večina na občnem zboru odklonila. Novi odbor Slovenske kulturne akcije bo skušal to povezavo med ustanovnim in novim pravilom organizacije še celo obnoviti. Namesto izključujočega agresivnega protikomunizma je dana večja širokost, ki poleg drugega vključuje tudi našo protikomunistično usmerjenost. Predvsem pa bo novi odbor polagal večjo pozornost na povezavo ustvarjalnega (po novih pravilih rednega) članstva; na poživitev ustvarjalnega dela v razsežnosti z voljo, zajeti čim več sodelavcev iz najrazličnejših krogov, ki jih kljub dnevnim različnim političnim taktikam druži isti krščanski etos. Vsekakor pa bo novi odbor skrbel, da bo Slovensko kulturno akcijo obvaroval dnevnih političnih bojev, osebnih izpadov, še celo pa žaljivih izrazov v svojem pisanju in občevanju. Skušali bomo čimprej dohiteti vsaj nekaj zamujenih let in spraviti v začetno harmonijo — gospodarsko in medsebojno — naš informativni Glas, Meddobje in knjižne publikacije. Radi bi dali poudarek na revijo Meddobje, ki naj bi pomnožila predvsem svoj kritični in razgledniški del, s čemer bi v marsičem nadomestili revijalni del Glasa. Obnovili bi radi knjižno delo. Obdržali bomo redna predavanja v Buenos Airesu, ki so že posebna tradicija Kulturne akcije, pa prireditve v okviru naših odsekov, ki jih bomo skušali obnoviti in razgibati. Tudi v tem ohranjamo kontinuiteto. Kontinuiteto pa tudi v tem, v čemer iščejo nekateri glavne spremembe v vodstvu Slovenske kulturne akcije: v odporu proti komunizmu. Pravila sama tega odpora ne dvigajo v geslo, kot ga tudi v letu ustanovitve niso; a vendar ga vsebujejo v vseh dodatnih členih. Tudi ne vzdevamo Slovenski kulturni akciji izključnega emigracijskega značaja, kajti naši člani so mnogi, ki niso emigrantje (na Primorskem in Koroškem); pa tudi v tujini rojeni Slovenci, ki zdaj doraščajo v akademsko izobraženstvo, niso več emigrantje. To je zamejstvo, ki ga ločimo od zdomstva. Slovenska kulturna akcija naj veže v skupno kulturno rast, prizadevanje in uspeh. Smo in ostanemo zdomska in zamejska slove?iska kulturna ustanova, ki ustvarja iz krščanskega etosa v smislu zamisli ustanoviteljev. Torej; v polni zavesti resnične kontinuitete petnajstih let! S tem vabimo nove sotrudnike v naš ustvarjalni krog, k naši reviji, k našim knjižnim publikacijam; pa podpornike pri našem kulturnem delu, katerega gospodarski obstoj ni uravnovešen; predvsem pa naročnike na naše knjižna izdanja; napoved le-teh bomo skušali tudi izpolniti. Poživljeno kulturno delo bodi naš cilj in združitev v tem cilju vseh Slovencev v tujini, brez razlike strankarskih pogledov; samo da jih veže krščanski etos in tudi v njem vključeni odpor proti dialektičnemu materializmu! , Dr. TINE DEBELJAK predsednik Slovenske kulturne akcije NEKAJ DOGODKOV IZ POLPRETEKLE ZGODOVINE SLOVENSKE KULTURNE AKCIJE Po trinajstih letih bolj ali manj uspešnega dela Slovenske kulturne akcije je leta 1967 v odboru organizacije vstalo vprašanje, kako poživiti njeno delovanje, ga uso-dobiti in odpraviti nekatere njene organizatorične pomanjkljivosti. Zato je hotel odbor poznati mnenje čim več ustvarjalnih članov in pomembnih rojakov iz najrazličnejših krogov slovenskega zamejstva in izseljenstva. Odbor se je v ta namen odločil za anketo in njeno izvedbo poveril posebni komisiji, ki je ustvarjalnim članom in nekaterim posebej povabljenim dostavila dopis z vprašanji, na katera naj bi odgovorili. Odgovorilo je nad 20 oseb; 2 odgovora sta pa prišla od članov komisije same. Večina mnenj je bila za uvedbo mnogih temeljitih sprememb v najrazličnejših pogledih na življenje in delovanje ustanove. Buenos Aires, datum poštnega pečata. Spoštovani gospod! Obenem z Glasom Slovenske kulturne akcije, ki ga danes pošiljamo svojim poverjenikom in naročnikom ter prijateljem, vas še posebno prosimo, da nam ostanete zvesti ter sodelujete z nami kot doslej. Kakor vidite, nismo prav nič spremenili linije, kot nam očitajo nekateri, samo hoteli smo v prid Slovenski kulturni akciji urediti stvari, ki so se v zadnjih letih razvijale v smer, ki ni bila v namenu ustanoviteljev pred 15 leti. Ohranili bomo kontinuiteto dela ter ga skušali oživiti na vseh področjih pa tudi gospodarsko utrditi. Ce bi želeli kakršnakoli pojasnila o našem zadržanju ali delu ustanove, smo vam prav radi na uslugo. Skušali bomo čimprej zaključiti Meddobje in knjige za X. letnik. Za dobrohotno naklonjenost se priporočamo in vas lepo pozdravljamo za odbor Slovenske kulturne akcije Medtem je prišlo do rednega občne zbora Slovenske kulturne akcije, ki je bil maja 1968. Po poročilih in razgovorih o njih je predsednik predlagal občnemu zboru, naj imenuje komisijo za sestavo novih pravil, ker se je izkazalo, da dosedanja ne odgovarjajo več v zadostni meri zahtevam uspešne organizacije. Občni zbor je predlog sprejel. Sestavljena je bila komisija petih članov, ki se je obvezala, da bo v določenem roku (v šestih mesecih) sestavila osnutek novih pravil. Občni zbor je odločil, da se po preteku tega roka skliče nadaljevanje občnega zbora, ki naj ima na sporedu samo: sprejem novih pravil in izvolitev novega odbora Slovenske kulturne akcije. Komisija za sestavljanje novih pravil je takoj pristopila k delu. Izdelala je najprej nekakšen predosnutek in ga razposlala dvanajstim reprezentativnim članom Slovenske kulturne akcije po različnih delih sveta s prošnjo, da izrazijo svoje mnenje in dodajo svoje predloge k sestavljanju novih pravil. Na podlagi mnenj in po lastnih dolgotrajnih razmišljanjih in razgovorih je komisija v določenem roku izdelala in izročila odboru Slovenske kulturne akcije sad svojega dela: dva različna osnutka novih pravil. O mnogih vprašanjih se namreč člani komisije niso mogli zediniti. Dva člana komisije sta predlagala en osnutek (Božidar Fink in dr. Stanko Kociper), druga dva (p. Lojze Kukoviča DJ in g. Ladislav Lenček CM)^ pa drugega. Eden od članov komisije (g. Marko Kremžar) se namreč sej ni mogel udeleževati, zato tudi ni poslal svojega osnutka, kot se tudi nobenemu od obstoječih ni pridružil. Odbor je izročena osnutka nato dostavil vsem ustvarjalnim članom in sklical za 22. marec 1969 nadaljevanje v maju 1968 prekinjenega občnega zbora. Ta se je dejansko začel eno uro po napovedanem času v mali dvorani Slovenske hiše v Buenos Airesu. Osebno je bilo navzočih 17 ustvarjalnih članov, ki so po pooblastilih zastopali še drugih 23 odsotnih članov. Po ugotovitvi sklepčnosti, kratkih uvodnih besedah predsednika Rude Jurčeca in izvolitvi zapisnikarja občnega zbora (arh. Marijan Eiletz), je predsednik komisije za izdelavo novih pravil g. Božidar Fink podal kratko poročilo o njenem delu, nato pa je kot avtor tolmačil in utemeljeval v daljšem razpravljanju prvi osnutek novih pravil. Za njim je na kratko isto storil tudi avtor in predlagatelj drugega predloga osnutka g. Ladislav Lenček CM. Sledila je precej burna in dolga debata, ki je trajala nekako do osmih zvečer, preden je prvi člen obeh osnutkov novih pravil prišel v glasovanje. Nemogoče je v nekaj vrsticah podati naj tudi le glavne misli iz te debate. Za to bi bil potreben poseben članek, še bolje pa objava zapisnika, kar pa iz praktičnih razlogov ni mogoče, ker ni bilo mogoče vsega zapisati; pa tudi, ker bi verjetno vsi, ki so v debato posegli, ne dali dovoljenja, da se njihove izjave objavijo. Naj tedaj zadošča le nekaj besed k tej debati! V tem delu debate je šlo izključno za prvi člen prvega osnutka oziroma prvi in tretji člen drugega osnutka. Zagovorniki prvega osnutka so menili, da mora biti Slovenska kulturna akcija borbeno protikomunistično usmerjena in da mora biti to tudi izrecno povedano v prvem členu pravil, ki govori o namenu in idejni usmerjenosti organizacije. Zato pa, da je prav dolžnost in pravica kulturne organizacije, zlasti še takšne, kot je Slovenska kulturna akcija, politično delovati. Vsako izmikanje takšni izrecni formulaciji protikomunistične bojne usmerjenosti, kot jo predvideva prvi člen prvega osnutka, bi naj bila nezvestoba ustanovni misli organizacije, pretrgana bi bila kontinuiteta s prvotno Slovensko kulturno akcijo. . Zagovorniki drugega osnutka pa so ugotavljali, da je 'dejna protikomunistična usmerjenost organizacije zadostno izpovedana na pozitiven način v 3. členu drugega osnut-, ’ kjer je izrecno povedano, da sloni Slovenska kulturna akcija idejno „na temelju naravnega etičnega zakona, potrjenega in izpopolnjenega s krščanskim razodetim naukom". S to na pozitiven način izpovedano krščansko usmerjeno-stjo je nedvomno izpričano, da Slovenska kulturna akcija zavrača in se načelno bori proti vsem idejnim tokovom in svetovnim nazorom, ki se ne dajo vskladiti s krščanstvom in so mu nasprotni. S tem je mišljen in zadet brez dvoma v P^vi vrsti brezbožni komunizem, danes eden najskrajnejših protikrščanskih sistemov. S takšno formulacijo pa ni zadet le komunizem, ampak tudi vsi drugi sovražniki res- ničnega človečanstva in krščanstva, ki jih Slovenska kulturna akcija ne sme pozabiti med drugimi npr. kapitalizem, rasizem in drugi izmi. Takšna pozitivna formulacija idejne usmerjenosti Slovenske kulturne akcije ima torej to veliko prednost, da zajame z enim členom vse idejhe sovražnike krščanstva, čeprav izrecno nobenega ne imenuje, medtem ko negativna formulacija („proti“) tega ne zmore. Da je bilo temu res tako, namreč da se je Slovenska kulturna akcija vseh petnajst let zavestno in odločno borila proti komunizmu, je zadostna priča njeno informativno in propagandno glasilo Glas. Skoraj je ni številke, posebno v zadnjih letih, da bi se ne pisalo o komunizmu. To se je godilo v takšni meri, da je Glas zadnje čase dejansko pozabljal na svoj prvinski organizacijsko informativni namen in se je razvil skoraj že v strankarsko političen list. Nobena skrivnost pa ni več — zato jo tu javno povejmo — da je način tega boja proti komunizmu, zlasti v zadnjem času večkrat pogrešal kulturno višino. In da je list začel sumničiti komunizma, filokomunizma ali imeti za zagovornika in pristaša koeksistence s komunizmom vsakogar, ki se ni strinjal z ozko „uradno“ linijo načina protikomunističnega boja nekaterih vodilnih ljudi okoli Glasa. Bolj in bolj so se ponavljali napadi na mnoge emigrantske politične osebnosti, da, celo na cerkvene dostojanstvenike v zdomstvu in v domovini. Tudi boj proti komunizmu je mogoče vojevati na različne načine; ne stoji, da bi se mu morali vsi na enak način v odpor postaviti, posebno ne vsi na način, kot se ga v našem odporu do komunizma poslužujemo v izseljenstvu. Naj zadošča teh nekaj besed o debati na prvem delu občnega zbora! Po vsem debatiranju je bilo videti, da ne bo mogoče, da bi se skupini zedinili na kak tretji, kompromisni predlog, čeprav so bili storjeni nekateri poskusi v tem smislu. Zagovorniki drugega predloga osnutka pravil so vnesli vanj nekatere nebistvene spremembe, ki jih je predlagal eden od prisotnih (Nikolaj Jeločnik). V takšnem vzdušju se je občni zbor odločil, da z debato konča in preide h glasovanju prvega člena novih pravil, ki je bil, kot omenjeno, predložen končno v dveh različnih predlogih. Glasovanje je bilo tajno. Upravičenih glasov je bilo 40. Izid glasovanja je pokazal: 17 glasov za prvi osnutek pravil; 21 glasov za drugi osnutek; 2 glasova sta bila zaradi prečrtanega odvišnega izraza na glasovnici razveljavljena, a se je volivec jasno izrazil, da je na glasovnici nedvoumno volil drugi osnutek, kar pomeni, da se je za drugi osnutek izjavilo 23 volilnih glasov. Po razglasitvi izida in ko naj bi občni zbor nadaljeval z glasovanjem o naslednjih členih v osnutkih novih pravil, pa se je prigodilo za večino navzočih nekaj docela nepričakovanega. Predsednik občnega zbora (g. Ruda Jurčec) in pet navzočih ustvarjalnih članov (ga. Marija Geržiničeva, gdč. Neda Fink, prof. Alojzij Geržinič, g. Božidar Fink in dr. Filip Žakelj) je v znak protesta zapustilo občni zbor! Od teh so trije pred odhodom izjavili, da spričo izida glasovanja ne morejo več sodelovati pri Slovenski kulturni akciji; ostali trije pa so odšli brez izjave, čeprav se zdi, da s podobnim razpoloženjem. Ker so bili med odišlimi tudi nekateri odborniki Slovenske kulturne akcije (Jurčec, Geržinič, Fink), je vodstvo nadaljevanja občnega zbora prevzel edini preostali odbornik, dotedanji blagajnik organizacije (g. Ladislav Lenček). Drugi del skupščine je bil posvečen pretresanju ostalih členov osnutka za nova pravila. Poleg dveh prvotno predloženih osnutkov je eden od članov (Jeločnik) predlagal nov osnutek, o katerem je sklenil občni zbor tudi razpravljati in glasovati. V trudapolnem demokratičnem delu, izmenjavi mnenj in glasovanju člena za členom je občni zbor slednjič nekako ob pol enajstih zvečer obdelal prvo točko sporeda: sprejetje in potrditev novih pravil. Druga točka na sporedu so bile volitve novega odbora, že po novih pravilih. Sestavo odbora priobčamo na drugem mestu. Kmalu po enajsti se je občni zbor končal. V naslednjem prinašamo v celoti nova pravila Slovenske kulturne akcije, ki jih bomo po potrebi v prihodnjih številkah Glasa tolmačili. o. Alojzij Kukoviča DJ, tajnik NOVA PRAVILA SLOVENSKE KULTURNE AKCIJE SPREJETA NA OBČNEM ZBORU 22. MARCA 1969 V BUENOS AIRESU 1. člen: Slovenska kulturna 'akcija je organizacija slo- venskih zamejskih in zdomskih kulturnih delavcev, ki žele z ustvarjalnim in posredovalnim delom pomagati pri ustvarjanju in širjenju kulturnih vrednot, posebno slovenskih. 2. člen: Organizacija ima značaj društva z osebnim članstvom. Njeno poslanstvo pa presega okvir članske skupnosti in je usmerjeno v ves slovenski pa tudi ostali svet. 3. člen: Idejni temelj organizacije je naravni etični za- kon, potrjen in izpopolnjen po krščanskem svetovnem nazoru. 4. člen: Namen organizacije je pospeševanje slovenske kulture ob skrbi za duhovno vraščanje slovenstva v ostalo kulturnost človeštva. Zato: a. ) Pobuja delovanje slovenskih kulturnih de- lavcev. b. ) Posreduje slovenske in splošnokulturne vrednote. c. ) Raziskuje temelje slovenske narodne samo- bitnosti. č.) Širi in uveljavlja slovensko kulturo v svetu. d. ) Pospešuje stike s slovenskimi in drugorod- nimi kulturnimi delavci. 5. člen: Organizacija ima sedež v Buenos Airesu, v Argentini. 6. člen: Članstvo v organizaciji je redno in podporno. 7. člen: Redni člani so, ki s kulturno dejavnostjo dvigajo slovensko in splošno kulturo in jih po predlogu vodij odsekov odbor sprejme. 8. člen: Podporni člani so, ki organizatorno ali gmotno z organizacijo Slovenske kulturne akcije sodelujejo in jih odbor sprejme. 9. člen: Samo redni člani imajo aktivno in pasivno vo- lilno pravico v organizaciji, in so tako posredno in neposredno nosivci oblasti v njej ter morejo odločati. Podporni člani pa imajo na občnem zboru posvetovalen glas. 10. člen: Članstvo preneha s smrtjo, izstopom ali iz- ključitvijo. Izključuje odbor. Izključeni član pa ima pravico pritožbe na občni zbor, ki v tem primeru odloča z dvotretjinsko večino. 11. člen: Občni zbor je najvišji organ organizacije, ki voli druge organe, postavlja splošne smernice za njihovo delo, obravnava njihova poročila in obračune in odloča o vseh vprašanjih, ki so navedena v vsakokratnem sklicu. 12. člen: Občni zbor se redno sklicuje tako, da pošlje odbor sklic z navedbo dnevnega reda najmanj en mesec pred določenim datumom vsem rednim in podpornim članom z vabilom, da se občnega zbora osebno udeleže, ali da redni člani pismeno poobla-ste drugega rednega člana, da jih na občnem zboru v vsem zastopa. 13. člen: Občni zbor je sklepčen ob nadpolovični udeležbi rednih članov, pol ure po napovedanem času pa ob vsaki udeležbi. Občni zbor odloča z glasovanjem tako, da je sprejet predlog, ki dobi največ glasov osebno navzočih ali zastopanih rednih članov, razen v primerih, kjer je v pravilih drugače določeno. 14. člen: Redni občni zbor se skliče vsaki dve leti v mesecih aprilu ali maju; izredni pa po potrebi ali na zahtevo ene četrtine rednih članov. V zadnjem primeru se mora izredni občni zbor sklicati tako, da se_izvrši najkasneje v treh mesecih po sprejemu pismene zahteve. Če odbor ne skliče izrednega občnega zbora, ga mora v 90 dneh sklicati predsednik nadzorstva. Izredni občni zbor razpravlja le o zadevah, zaradi katerih je bil sklican. 15. člen: Odbor organizacije sestavljajo predsednik, podpredsednik, tajnik, blagajnik in vodje odsekov. Izvoljeni morejo biti samo tisti redni člani, ki se glede na bivališče in druge osebne okolnosti morejo udeleževati rednih sej in neposredno sodelovati pri vodstvu organizacije. 16. člen: Odbor Slovenske kulturne akcije more ustano- viti za materielne potrebe organizacije posebno gospodarsko ustanovo. 17. člen: Za odbornike so na občnem zboru izvoljeni tisti pravilno predlagani redni člani, ki za posamezne funkcije prejmejo največ glasov. V teku poslovne dobe se zasedba odborniških mest, razen predsednikovega, lahko med izvoljenimi odborniki po potrebi zamenjava. Na isti način se ob izpraznitvi odborniškega mesta izmed rednih članov izbere nov odbornik, a ne več kot eden v isli poslovni dobi. Noben član odbora ne sme istočasno zasedati dveh mest. Če izpade iz odbora predsednik, je treba sklicati izredni občni zbor, razen če je redni občni zbor predviden v roku šestih mesecev. 18. člen: Odbor se sestaja k sejam vsaj mesečno in je sklepčen ob udeležbi vsaj petih članov. Pri glasovanju na sejah odloča absolutna večina. O delu na sejah se vodi natančen in izčrpen zapisnik, po katerem se zlasti nadzira izvrševanje sprejetih sklepov. 19. čl/’n: Poleg odbora je v organizaciji tudi nadzorstvo vsaj dveh članov, ki ga na občnem zboru izvolijo iz vrst rednega članstva. Na prvem mestu izvoljeni član nadzorstva je njegov predsednik.. 20. člen: Nadzorstvo pregleduje računovodske vpisnike in odborovo poslovanje sploh, ugotavlja skladnost delovanja odbora s temi pravili, z drugimi splošnimi določbami in z navodili občnega zbora ter o vsem poroča občnemu zboru. 21. člen: Redni člani se združujejo v naslednjih odsekih: filozofski, glasbeni, gledališki, likovni, literarni, teološki in zgodovinski. Odbor pa more začasno ustanoviti nov odsek, ki ga pa potrdi občni zbor. 22. člen: Odseki so pri svojem delu strokovno povsem samostojni, organizatorno pa se vključujejo v odborovsko vodstvo celotne organizacije in odboru redno poročajo o svojem delu. 23. člen: Odsekom načeljujejo vodje, ki jih izvolijo med seboj člani odsekov. Po potrebi se prav tako volijo tudi podvodje. Odseki si za svoje notranje življenje in delovanje lahko določijo lastne pravilnike, v skladju s temi splošnimi pravili. 24. člen: Odbor lahko začasno ustanavlja krajevne sku- pine Slovenske kulturne akcije v notranjosti Argentine ali zunaj nje, ki jih naknadno potrdi občni zbor. 25. člen: Slovenska kulturna akcija izdaja splošnokul- turno revijo Meddobje v uredništvu konzorcija, ki ga sestavljajo vodje vseh odsekov in mu predsednika določi odbor; organizacijsko in propagandno glasilo Glas Slovenske kulturne akcije in druge knjižne zbirke v uredništvu odbora. Odbor skrbi tudi za predavanja in druge kulturne prireditve. 26. člen: Organizacija preneha, če se razide po sklepu dvotretjinske večine oddanih glasov na izrednem, v ta namen sklicanem občnem zboru. 27. člen: Ob prenehanju organizacije preide njeno premoženje na ustanovo s podobnim značajem in nameni, kot jih ima Slovenska kulturna akcija. Če take ustanove v teku petih let ni ali če .zadnji občni zbor ne sklene drugače, se izroči premoženje direktorju slovenskega dušnega pastirstva v Argentini z naročilom, da ga uporabi za namene v duhu teh pravil. 28. člen: Pravila organizacije spreminja občni zbor, bodisi redni, bodisi izredni, z dvetretjinsko večino oddanih glasov. Kolikor so ta pravila samo okvirnega značaja, jih je sproti izpopolnjevati z uporabljanjem splošnih načel društvenega prava. Razlagati pa jih je z uporabo akademskega značaja organizacije, ki naj se posebno izraža v spoštovanju osebne vrednosti članov in v njihovi zavesti časti. NOVI ODBOR SLOVENSKE KULTURNE AKCIJE Na občnem zboru Slovenske kulfurne akcije, 22. 3. 1969, je bil po 15. in 19. členu pravil izvoljen naslednji odbor: Predsednik dr. Tine Debeljak; podpredsednik arh. Marijan Eiletz; tajnik o. Alojzij Kukoviča DJ; blagajnik (začasno) g. Ladislav Lenček CM; in vodje odsekov: dr. Vinko Brumen (filozofski odsek); Nikolaj Jeločnik (gledališki odsek); Marijan Marolt (likovni odsek); dr. Mirko Gogala (teološki odsek). V nadzorstvo pa sta bila izvoljena: dr. Srečko Baraga in Jože Vombergar. Nerešeno je še vprašanje vodstva v literarnem odseku, ki -ga je do zdaj vodil dr. Tine Debeljak, pa je kot predsednik moral odsekovo načelstvo pustiti; v glasbenem, ki ga je vodil do svojega izstopa iz organizacije prof. Alojzij Ger-žinič; pa v zgodovinskem, ki ga tudi vodi Marijan Marolt. Vprašanje vodstva teh odsekov in vključitve novih odse-kovnih vodij v odbor Slovenske kulturne akcije bo v kratkem urejeno. Imena novih članov odbora bomo objavili, NEKAJ PRIPOMB K ^POJASNILU O KRIZI V SLOVENSKI KULTURNI AKCIJI1* Gospodje Ruda Jurčec, Alojzij Geržinič in Božidar Fink so v opravičenje svojega izstopa iz Slovenske kulturne akcije razposlali slovenski javnosti dopis z gornjim naslovom. Ne da bi se spuščali v obdelavo vseh netočnosti v omenjenem spisu, navedimo le nekaj misli k nekaterim trditvam. 1. Slovenska kulturna akcija je zašla v krizo kmalu po svojem začetku, v trenutku, ko se je nehal sklicevati k sejam njen celotni odbor, sestoječ iz uprave in voditeljev posameznih odsekov, ter se je k sejam sestajala le uprava, sestoječa iz štirih, petih odbornikov. Ta kriza se je poglabljala, ko je izstopil iz ustanove dr. p. Vladimir Truhlar DJ, ki se mu je skoraj potem pridružil še dr. Rafko Vodeb. Malo zatem je odložil souredni-štvo pri reviji Meddobje Zorko Simčič, medtem ko je dr. Tine Debeljak odložil mesto prvega podpredsednika v organizaciji, izstopil iz odbora in hkrati odložil tudi uredništvo knjižnih zbir Slovenske kulturne akcije, obdržal pa še vodstvo literarnega odseka. Poslej je bilo vedno bolj očito, da skuša majhen, zaprt krog nekaterih članov Slovenske kulturne akcije delovanje ustanove vedno bolj zoževati na eno samo ozko linijo obravnavanja slovenske pretekle, sodobne in bodoče, ne le kulturne, marveč tudi politično strankarske dejavnosti. V to se je omenjeni krog začel posluževati informativnega glasila organizacije Glas Slovenske kulturne akcije, ki se mu je v ta namen posvečala vsa pozornost in je izhajal nadvse redno, dočim se je zanemarjala revija Meddobje, pač najvažnejša publikacija ustanove, katere je v zadnjih dveh letih izšel komaj en zvezek. Kriza v Kulturni akciji je bila tudi v nezdravem pojavu, da se je v eni sami osebi osredotočilo takorekoč vse njeno delovanje: uredništvo Glasa, uredništvo Meddobja, s soodgovornostjo ostalih članov uprave (ne celotnega odbora!) pa tudi izdajanje še ostalih publikacij. 2. Dogodki ob zadnjem občnem zboru Slovenske kulturne akcije (maj 1968 - moreč 1969) niso povzročili v organizaciji knze, kot trdijo v svoji izjavi podpisniki „Pojasnila“, marveč so nasprotno že obstoječo krizo le zaključili, tako da je ustanova iz teh dogodkov izšla sicer z obžalovanja vredno izgubo nekaterih svojih najproduktivnejših članov, a vendar obnovljena v svojih temeljih in spet zmožna za- jeti čim širšo slovensko kulturno dejavnost ustvarjavcev zunaj državnih meja naše domovine. 3. Stališče podpisnikov „Pojasnila“ je, da se je drugi predlog osnutka novih pravil bistveno oddaljil od prvotne zasnove Slovenske kulturne akcije, ker ni imel za potrebno povdarjati v osnovnem prvem členu, da je Slovenska kulturna akcija „organizacija slovenskih protikomunističnih kulturnih delavcev" itd., ampak je bil mnenja, da je s 3. členom, ki izpoveduje krščansko počelo vsega dejanja in nehanja organizacije, dovolj opredeljena usmerjenost ustanove tudi brez izraza »protikomunističnih11. Ta trditev je iz trte zvita! Pred petnajstimi leti nismo imeli za potrebno, da bi tako enostransko Kulturno akcijo pobarvali, pa je kljub temu lahko skozi petnajst let opravljala svoje poslanstvo, kolikor ga je, tudi v pogledu naše ideološke borbe proti komunizmu, in ga bo prav tako tudi v bodoče. 4. Trditev podpisnikov »Pojasnila", »da je šlo pri ospora-vanju izraza »protikomunističnih kulturnih delavcev" v prvem predlogu osnutka pravil za vprašanje, ali na jima Slovenska kulturna akcija protikomunističen značaj ali ne, in, dosledno, da ga v primeru drugega osnutka pravil nima, je izobraženega človeka nevreden in demagoško logičen skok. Tudi po drugem osnutku, njegovem prvem in tretjem členu ima Slovenska kulturna akcija še naprej poleg drugih pozitivnih tudi protikomunističen značaj in to po bistvu in po duhu svoje krščanske ideologije, ne pa le po določeni, mnogokrat zlorabljam besedi! Izjavljanje, da so se tisti člani Slovenske kulturne akcije, ki tega izraza v pravila iz več utemeljenih razlogov niso sprejeli, odrekli svojemu »protikomunizmu" in da je to »dejanje zoper obstoj emigracije" itd., kakor citirajo podpisniki g. Franceta Dolinarja, je težka kriva sodba in obsodba, ki zelo kompromitira podpisnike »Pojasnila" v očeh vse slovenske kulturne javnosti. 5. Glavni razlog izstopa podpisnikov »Pojasnila" iz Slovenske kulturne akcije pa ni niti, kot se zdi, pohujševanje nad dejstvom, da večina glasov ni bila za vključenje izraza »protikomunistični" v prvi člen novih pravil, marveč to, da so že pri glasovanju prvega člena novih pravil spoznali, da ne bo dobil večine prvi predlog osnutka, za katerega so se zavzemali in ki bi omogočil nadaljevanje nezdravega, bolnega stanja v ustanovi. Videli so, da bo nasprotno z zmago drugega osnutka pravil v organizaciji za vselej onemogočena samovlada ene skupine, pa da bodo, kot je bilo zamišljeno ob ustanovitvi leta 1954, imeli v ustanovi spet možnost udejstvovanja vsi slovenski kulturni delavci in se bodo spoštovala vsa njihova različna stališča, samo da so v skladnosti s krščanskim pogledom na svet. Za vodstvo in življenje Slovenske kulturne akcije važnejše spremembe kot v prvem členu pravil so bile namreč v nekaterih drugih členih obeh osnutkov: En sam vodstveni organ, da se v bodoče onemogoči že prej omenjena nad deset let trajajoča pomankljivost v vodstvu Slovenske kulturne akcije. Pravilo, da nihče ne more obenem opravljati dveh odbor-niških funcij v ustanovi, s čemer se hoče onemogočiti drug nezdrav pojav zadnjih let: združitev več funkcij v eni osebi. Da v Slovmski kulturni akciji ne gre le .za združevanje kulturnih delavcev slovenske politične emigracije, ampak vseh izven državnih meja Slovenije živečih krščansko usmerjenih, torej tudi primorskih in koroških, pa zlasti že pojavljajočih se najmlajših slovenskih kulturnih delavcev, ki že niso več emigrantje, marveč v različnih neslovenskih deželah ro