Katolišk cerkven Ust.
Danica izhaja vsak petek ua celi poli, in velji po pošti za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četert leta 1 gld. 15 kr. V tiskarnici sprejemana na leto 3 gold. 60 kr., za pol leta 1 gold. 80 kr., za četert leta 90 kr., ako zadene na ta dan praznik, izide
Danica dan poprej.
Te&U XXI.
V Ljubljani 24. prosenca 1868.
List 4.
Tarbula,
keršanska junakinja.
Zložil Janez Bile.
I.
Je Azija nezmerna, naj veČi del sveta, V nji se razprostera prekrasna Perzija. Od morja razteguje se daleč na izhod; Stanuje tu od nekdaj mogočnih Perzov rod.
Valijo silne reke valove do morji, Kipijo stermih hribov verhovi do nebi; Se zibljejo po rekah bogate ladije, Ob bregu rek pa krasne so mesta zidane.
In kmet si obdeluje polji, vinograde, Se rumeni pšenica, in terta grozd daje, In oljke, pomoranče rode obilen sad, Cipresa vabi s cedro o letnem solncu v hlad.
Nomid*) v šotorih biva, redijo čede ga, Govedo vitorogo in ovca kodrasta. — Po gojzdih in puščavah se klati ris strašan In leopard dereči, in silni oroslan.
Na perziškem prestolu sedi junaški car, — Dežele te je Sapor mogočni gospodar. Pa caru in narodu neznan je Bog-Gospod; Malikom mertvim služi veliki Perzov rod.
Oznanovavcev vere brez sada delo ni: Kristjanov zvestih mnogo živi že v Perziji. Končana je Judeja, Jeruzalem razdjan. Iz svete domovine je Judov rod pregnan;
In Judov pribežalo je mnogo v Perzijo, Pa tukaj, ko v Judeji, svet' križ sovražijo, Da cerkev se razcveta, se verniki množe, Prenašati ne more zavidno njih serce.
Malikov hrami zlati se hitro praznijo, Duhovnom bogov krivih to grozno je hudo • Se z Judi zarotijo, da mora bit1 končan, Kdor Nazarejcu služi, je križu zvest kristjan.
Na stolu slonokostnem sedi mogočni car, — Kar k njemu se približa služabnik Baltazar; Do tal se mu prikloni in tako besedi: »Dovoli car prestavni, naj hlapec govori !"
„Duhovnik veliki Judov in vedežev glavir Bi s tabo govorila, vesoljne zemlje car! Poseben svet naznanit ti prideta moža." — „„Pripelji ju!"" car reče. — Moža pristopita.
,,Pod tvojim žezlom srečen je Perzijanov rod, Na veke srečno vladaj, naš car in naš gospod! Zvestoba ljudstva tega ko skala terdna je; Zvestoba tvojih ljudstev nikdar ne gane se."
*) Nomadi se imenujejo pastirske ljudstva.
„Pa v nedru svojem kačo, preslavni car, rediš, Kar dober si kristjanom, kar tukaj križ terpiš ; Kristjanov hudobije dozorel že je sad: Glej, Simeon prezlobni je v nedrih tvojih gad!"
,,Kristjani so sovražni prestolu tvojemu, Prijatli pa veliki cesarju rimskemu; In Simeon hudobni izdaja te, gospod! Že čas je pokončati kristjanov gnjusni rod."
Sta caru govorila besede te moži, — So Saporja zabodle besede v dno serci. ,,Kar bal sem se že dolgo, nazuinila sta mi, — Dežela naša v nedrih strupeno zvčr redi."
Tako mi vrača d6bro hudobni ta kristjan, Da ljud moj podpihuje, naj Rimcem bode vdan , Bogove zasramuje. postav se ne derži; — Prisežem smert zdaj njemu, ki zvesto križ časti."
Tak Sapor je govoril, ndaril dlan na dlan, In Baltazar priskoči — služabnik mu udan; Do tal se mu prikloni, ponižno govori: „Kaj hočeš, car naj vikši, da suženj tvoj stori?'*
„Po Sardapara pojdi!" — Ko pride Sardapar, Z besedo zapovč mu serdito Sapor car: „Naj straža moja berzo po Simeona gre, Naj vklene ga v verige, naj verže ga v tame!
Ta Simeon, prileten, pošten in prav častit Kristjanov perzijanskih je bil metropolit; Ljubila, poštovala ga vsa je Perzija, Keršanstvo pa gorelo je zanj do dobrega.
Je sveti dar opravljal, Boga Bogu dar'val, Ko v sveti hram prihruje neusmiljena derhal. Kristjani, zvesta čeda, si brišejo solze, Ko drazega očeta z okovi obloie.
Pa Simeon, ko jagnje, ne toži, ne roti; Da čedo je zapustil, le t6 serce teži.
V	tamni ječi moli, da usmiljeni bi Bog Otroke ljube rešil preganjanja, nadl6g.
Že Sapor car razsaja, ko ljuti volk divji, Ko pride v čedo tiho, med mirne jagnjeta. — Naklada glebe silne, podira tu in tam, Znad streh cerkvenih šviga prot nebu rdeči p lam.
Posode dragocene je v svoj zaklad pobral, Zaveze nove bukve ie plamen je so žgal. Duhovne in levite terpinčil je, moril, Že vernik mnogoteri je svojo kri prelil.
Kri sveto zemlja pije; al seme ta je kri, — Is semena častita sad i ca m rodi: Cvetlica svete vere bo lepši kakor zdaj
V	Perziji prekrasni cvetela še kedaj.
Biseri Jesasu in Mam.
Vi mladenči dvi«ki!
Biseri samiški, Vi Marije ste S vitle lučice.
Limbarji ste beli,
Angeli veseli, Vi Mariin cvet Ste že n* tem svet'.
Tam pri Božjem troni
Vi v Marijni kroni Svitlih zvezdic žar Bodete vsigdar.
Biseri leskeči Jezusa naj veči So ponižne \se Ciste dvičice.
Ve vselej device Rajske ste cvetlice, Solnčni Njega kras, Ki je stvaril vas.
Lepše še cvetele Bote in slovele
V	družbi Ženina,
V	družbi Jagnjeta.
B. A. V.
OsemnuisMoieinica r Mlhnu.
(Koncc.)
Novi svetniki, lansko leto sv. Petra dan v Rimu razglašeni, so se v cerkvi čč. oo. Frančiškanov veli-čansko prestavljali, imajo se tudi po vsi škofii zadevne tridnevnice kmali obhajati; — naj sklenemo torej popise lanskega leta o osemnajststoletnici še z nekterimi pri-stavki.
Kakor se v Rimu, v središu keršanstva, preslavljajo vsi svetniki vesoljnega sveta, in še zlasti spričevavci, tako se mora Rim sam zase in že s svojimi lastnimi mučenci mesto mučencev ali marternikov imenovati. To priča siloviti Koloseum, strašansko podolgovato okroglo ozidje, kterega velik del še zdaj stoji, in kterega zemlja je toliko keršanske kervi popila. To pričajo katakombe ali pozemeljske rake, kjer toliko svetnikov vstajenja čaka. To priča vse mesto, ker vse je polno cerkva, svetinj in svetih ostankov, grobov itd. Rim z vso Italijo vred se sme po pravici dežela svetnikov imenovati. In če so prišle zdaj v to deželo hude po?kušnje, pa ne bo zmiraj tako! Sej je tudi Francija imela svoje strašne čase, svoje Voltere, Diderote itd., — in kako zdaj gori za sv. Očeta in njih pravice! — Zastonj tuli zdaj po Laškem Garibaldi z vsim fra-masonstvom, zastonj se napenja protestanštvo ; to je le vihar; časi se bodo zvedriii in zopet bode solnce sijalo.
Rim je večno mesto zavoljo svoje pretečene in zanesljivo tudi zavoljo prihodnje zgodovine, namreč v zvezi s papeštvom. Tukaj je stol sv. Petra, stoječ na skali, ktere peklenske vrata ne bodo zmagale.
Rim je glavno mesto, je stolnica vesoljnega sveta. Stermeč premišljuje tukaj človek ostanke poganstva — iz časov kraljev, samovlade, cesarjev. Se z ve-čim stermenjem se v duhu ozira na velike papeže, ki so svet prenovili in ga zredoma prenavljajo, ki so oli-kovali, oblagrovali, osrečevali vesoljni svet, ki so o naj hujših viharjih med trinoštvom in divjaštvom edini ter-dili in razširjali svobodo, pravico, umetnost, vedo ter sad mlajšim zapustili. To nedosegljivo 3lavnost večnega mesta čuti framasonski napuh in „edine Italije" malik, torej ga po njom tolikanj žeja, ker ne pomisli, da v njegovih rokah bi Rim ne bil več to, kar je pod pohlevnim pa vseobsežnim žezlom namestnika Kristusovega. Le kdor ima toliko oblast, kolikoršno ima papež, more Rimu toliko veljavo dajati, kolikoršno res ima, dokler Petrov naslednik tam stoluje. (H.)
Kteri kralj in vladar ima po vsem svetu svoje otroke, svoje duhovne podložnike in vernike, kakor rimski papež? Czrimo se le samo na silovito djanje Pija IX po vsem svetu. Po daljni Avstralii, po južni in severni Ameriki in celo po naj odročniših pušavah vroče Afrike je vsta-novil Pij IX za časa svojega vladanja petnajst apostolj-skih misijoniš. Samo po zunanjih delih sveta je Pij IX napravil 6 nadškotijstev in 67 novih škofijstev, tedaj z
vikarijati vred 00 višjih pastirskih sedežev. Po Avstrii, Francii, Španii, Italii, Holandii in Anglii je postavil 19 nadškotij (izmed kterih jih je bilo že poprej 12 škofij) in pridružil jim je 40 novih škofij. Pija IX djanje je tedaj 25 nadškofij, 107 škofij, 22 apostoljskih misijon-stev, s škofovskimi višjimi pastirji; skupno število 154 višjih pastirskih sedežev. Naj imenuje kdo oblast, ktera se tako razširja po vsem svetu, kakor oblast sv. Očeta! In to daje tudi samemu rimskemu mestu slavo. In slava Rima je slava slehernega pravega katoličana. Da se jud, da se protestant, razkolnik ne veseli tega gospostva katoliške Cerkev, to se d& umeti; da postane katoličan tolik butec, taka šleva, tako zanikamo revše, da rajši vleče z judom in nejevernikom, kakor pa s svojim Očetom in s svojo Materjo: to je vganka. —
Ker smo te spise o osemnajststoletnici pričeli s sv. Petrom, naj se tudi dokončajo s sv. Petrom. Eden cerkvenih očakov nadčloveško moč, ki se razodeva v sv. Petru in njegovih naslednikih, prav živo popisuje nekako tako-le:*)
Misli si prihajočega priprostega tujca. Vsednje je vse na njem, lasje ne po šegi, brada skodrana, plajš s talarjem oprašen itd. fc svojimi tovarši počiva nekoliko ob vratih „Porta navale" in oprašuje, ktera je pot v judovski stan unstran Tibere, pozveduje tudi, kako se imenujejo ti in ti čudni spominki, ki jih od deleč vidi. Znad ogelnega kamna, na kterem počivaje sedi, lahko vidi Kapitol in Jovov tempelj... Med tem takim stopi k njemu eden izmed neštevilnih rimskih pohaj-kovačev, ki vedno novice pobirajo in tujce z opraše-vanjem nadlegujejo. Nasnuje se pa med njima taki-le pogovor:
Neverec. Ali bi pač smel poprašati, tujec, kaj te je v Rim prignalo? Ne mara bi ti mogel kaj postreči.
Peter. Prišel sem neznanega Boga oznanovat; namesto malikovanja, ki tukaj gospoduje, bom njegovo češenje vstanovil.
Neverec. Kaj še vender! To je pač kaj čisto novega, in pervi bom to povedal svojim prijatlom, ko poj-demo dre vi na Formu (terg) šetat Dajva se malo raz-govarjati, ako ti je ljubo. Povej mi najpred, od kod si prišel, kje si doma?
Peter. Jaz sem iz ljudstva, ki ga vi sovražite, ki ga zaničujete in ste ga že večkrat iz Rima izgnali, zdaj pa so nam zopet dovomi tukaj stanovati;. .. iz Judeje se:n
Neverec. Se ve, da si pač imenitnega rodu; mož v visoki službi v vaši deželi?
Peter. Lej tam-le pred nama ob vodi i ne ribiče, jaz sem ravno takega opravila kakor uni. Lep del svojih dni sem preživel ob nekem jezeru v naši deželi ter sem mreže pletel in kerpal. Denara in premoženja nimam.
Neverec. Zdaj odkar si uno delo popustil, si se najberže prijel modroslovja, si hodil v šole modrijanov in govornikov, in pridobil si si zgovornijo, na ktero se ti je zanašati?
Peter. Jaz sem neštudiran človek.
Neverec. Dozdaj ne vidim nič, kar bi utegnilo biti posebno vgodno za tvoje početje; vender ne mara češenje tega neznanega Boga, o kterem govoriš, ima kaj prav posebno mičnega, da čisto nobenega druzega pri-poročevanja ne potrebuje?
Peter. Kakor se oberne! Bog, kterega jaz ozna-nujem, je umeri med dvema razbojnikoma na križu.
Neverec. Kaj imaš nam neki oznanovati o tako čudnem Bogu?
Peter. Nauk, kteri se napuhnjenim in meseno mislečim zdi neumnost in tistim pregreham vojsko napoveduje, kterim to mesto tempeljne zida.
•) Glej „Der heilige Petrus in Rom", Dr. P. Kari Brandes Einsiedeln etc. 1867.
Neverec. In ta nauk ti namerjaš tukaj v Rimu vstanoviti.
Peter. Prav da, tukaj v Rimu in povsod po zemlji.
Neverec. In pa za dolgo časa ?
Peter. Za vselej.
Neverec. Jova mi! Početje to ni brez pritežnosti, in menim , bili bi ti za začetek potrebni močni zavetniki, da kar pričenjajo ne obtičiš. Cenim pa, da zanesljivo imaš tukaj prijatle cesarske, boljare, bogate modrijane?
Peter. Bogatim moram napovedovati, naj se od bogastva razločujejo; modrijani se morajo pod igo vere sklanjati; cesarju naznanim , da naslednjič ne bode gospod bog in ne več višji duhoven.
Neverec. Ti po tem takem previdiš, da vsi ti, ne da bi se s teboj združili, bodo zakernili zoper tebe in tvoje učence, ako jih imaš? Kaj pa potlej?
Peter. Potlej bomo umirali.
Neverec. Ravno to se mi v resnici zdi naj ver-jetniše izmed vsega, kar si mi povedal. Lepa hvala ti, tujic, prav prijetno si me vedri!. Toda za en pot bodi dovolj; drugikrat več. Srečno! — (Sam pri sebi:) Ubog neumnež! Pač škoda zanj; zdi se mi, da je prav pošten mož. —
Ce je tudi ta pogovor le prilika, vender kai resnično popisuje stan in misli, kakor so gotovo bile v Rimu takrat, ko je bil sv. Peter prišel v to mesto. Tako je bilo v resnici. Početje sv. Petra se je vsakemu Rimljanu moglo zdeti nespamet, in nespamet bi bilo v resnici, ako bi bilo zgolj človeško delo. Neverstvo je bilo vse vko-ženo v mesenosti, strasti in posvetne misli. Maliko-vavstvo je bilo terdo sklenjeno z deržavno vstavo, kdor se je malikovavstva dotaknil, je zlobno delal zoper der-žavo, postal je nasprotnik ljudstva in gosposke, veljal je za hudodelnika zoper veličanstvo rimske deržave.
Pri vsem tem je Peter zmagal, se je Peter v svojih naslednikih ohranil, in ako hočemo prav govoriti, imamo zdaj že dvestooseminpetdesetega Petra na apostoljskem stolu. In kakor je bilo od začetka do danes, tako bo do konca sveta, ker nespodmakljiva je resnica; „Ti si Peter — Skala —, na to Skalo bom zidal svojo Cerkev, in vrata peklenske je ne bodo zmagale!" (Mat. 16,18.)
MirMca.
Is Krnšnje.
Dva posestnika bila sta si takč soseda, da ne le po hišah, ampak po posestvu sta si bila mejača in soseda. Vsak za se je imel svoje obširno in lepo selsko posestvo ne raztreseno, ampak skupno in nerazdeljeno. V sredi med obema posestvoma se je razprostirala dolga in Široka tratina, prazna in neobdelana bila je lastina obeh. Na vsem tem prostoru ni bilo viditi nikjer kakega mejnika, zunaj nekaj sadnih dreves, ki so v ravni versti zelo na sredi tratine od enega kraja do druzega raz-tegale se, pa ga tudi, skoraj da, treba ni bilo, kajti asle so se po nji občh sosedov goveda, in sicer križem, akor se je živini in pastirjem poljubilo. Soseda bila sta terdna, premožna, pa tudi miroljubna moža, prava prijatelja med sabo; pastirji so bili vestni ter so pazili, da ni kako govedo v polje, toraj v škodo zašlo; na tratini pa, sta si mislila soseda, naj se živina enega ko druzega sprehaja in pase tu ali tam, kakor ji je ravno ljubo in drago. Od škode in krivice ni bilo tu nikake govorice. Kakor sta gospodarja živela med sabo v slogi in prijaznosti, živele ste tudi družini v enaki slogi in edinosti, tratina pa je bila splošni pašnik za obojno goved. Tč mirne in prijetne razmere vender dolgo trajale niso.
Dobro, ljudoljubno serce teh dveh sosedov vedili so trije kočarji in neki osebenek sebi v prid obračati; prosili so ju, naj bi smeli kterikrat na tratino svoje
goveda zaganjati, in ker jim je bila veliko krajša pot čez trato z njiv na dom, prosili so tudi, da bi smeli ne le peš, ampak kterikrat tudi s kakim vozom čez njo. Soseda, dobra moža, privolita v to. vender pa tak6, da so kočarji in osebenik pasti smeli, kadar ni bilo domače živine na paši, in voziti takrat, kadar je bila kaka posebna sila ali potreba. S tim ravno pa je bil kvas postavljen k prepiru in neslogi.
Sčasoma napravi si eden sosedov drevesnico na tratini, drugi pa prestavi zelnik na njo, družini ste se z leti spremenile, otroci so proti verhu rastli, in sploh marsikaj se je predrugačilo. Pastirji niso bili več tako pazni in vestni kakor kdaj, živina je prišla v drevesnico, pa tudi v zelnik, škoda je bila tu, škoda je bila tam; med pastirji samimi bil je pogostin prepir, češ, vsak naj s svojo živino na domačem ostane , in škoda se ne bo delala; naj več prizadjali pa so posestnikoma kočarji in osebeniki. Ne le, da so omenjeni kočarji pripuŠčenja, pasti, kadar domače živine na paši ne bo, se pridno poprijemali, temveč jeli so oni živino kar naravnost na tratino zaganjati, naj je že bila prazna ali ne; k temu so še drugi kočarji in osebeniki se pridružili in paslo se je zdaj vse križem, drevesnice in zelnika ni bilo moč več obvarovati, vozili so čez tratino brez kacega daljnega vprašanja pri vsaki priložnosti, prepiri so bili vsled vsega tega čedalje pogostniši in zmešnjava na tratini veči in veči.
Gospodarja soseda in prijatelja grize zelo ta reč, in ne moreta je dalje terpeti; bila sta pa tem bolj prisiljena, vse spet vrediti in prepire končati, ker jeli so celo že nekteri kočarji pota se l&stiti, kakor da bi pravico do njega imeli. Pravična in miroljubna soseda stopita zato neki dan na tratino in tu postavita naj poprej mejnike, in na tanko določita, kaj da gre k temu, ka j spet k drugemu zemljišču. Ko mejo določujeta, jima naj bolj kaže drevesno čerto v to vzeti, in res odločila sta jo v prihodnjo mejo med enim in drugim posestvom. Ko je bilo to skončano, zasadila sta potem živo mejo med mejnimi drevesi, in sta spet vso tratino z ravno tako mejo obdala. Sadne mejne drevesa so bile lastina občli, debla so stale ravno po meji, veje pa so visele sem iti tje na oboje posestvi. Da bi vsakemu prepiru v zadevi sadia v okora prišla, pogodila sta se zato med drugim, da vsaki nju tisto sadje pobira in spravlja, kterega rode veje na njegovo posestvo viseče ; kočarjem sta kolovozno pot zaperla, vender pa vsak na svoji tratini stezo jim odperto pustila, da so po krajšem potu peš od doma na svoje njive hoditi, in spet od ondot na dom se vračati mogli; pašo pa sta jim popolnoma vzela, in to tem več, ker sta dozdaj pusto in ravno razdeljeno tratino z živo mejo obdala in vsak za se v travnik spremenila. S tem je bilo prepira in nemira konec, jezike pa so kočarji in osebeniki hudo in še več časa brusili.
Moža sta varovala s svojim ravnanjem svoje pravice, sta varovala posestvi škode, sta odstranila vzroke k prepiru in nemiru, ter ravnala, kakor jima je velevala pravica in dolžnost, in vender sta bila krivičnika, skopuha, požeruha, in kdo si ga ve kaj vse psovana, in to zakaj? Zatč ker si nista pustila pravice kratiti, ker sta hotla vsak na svojem posestvu gospodarja biti in ostati, ker sta mir ljubila, krivico ustavila in škodo odvernila! Psovanje pa, izvirajoče iz takih virov, je li pravično? — Dozdaj saj nam ie ni tisto pravo znano, ktero bi zdravo kaj takega terditi zamoglo.
Temu dvojnemu posestvu podobne ste cerkev in deržava. Ko je keršanstvo zmagalo in ideja keršanska tudi na dvoru rimskih cesarjev kraljevati začela, delale ste obč te oblasti, cerkvena in deržavna, ena pri drugi v miru in lepi slogi, spoštovale ste si nasprotno svoje pravice, deržava ni segala čez svoje mejč, temveč polna
spoštovanja do cerkve ko posvečene duhovne oblasti je deržavna vlada to še le prijazno podpirala in ji na roko sla. Cerkev nasprot pa jc gojila deržavljane nravnega in zvestega značaja in bila je po svojih služabnikih, posebno po papežu, ne le dobrotnica in modra svetnica v deržavnih zapletkah, ampak celo tudi rešiteljica ljudstev. Vender časi sloge, pravice in nasprotnega spoštovanja niso vedno trajali, prijazne, lepe razmere jele so kmalo se 4ergati.
Judovsko ljudstvo je bilo po razdjanji Jeruzalema razkropljeno na vse štiri vetrove ter je živelo pomešano med kristjani; krivoverstva so jele zdaj tu zdaj tam rogoviliti in ljudi motiti; tudi oblastniki, ki so imeli veljavno ali celo pervo besedo v deržavi govoriti, bili so večkrat neprijatelji cerkve. Prekanjeni Abrahamovi potemci so vedili med keršanskim svetom si vedno več pravic pridobiti; krivoverci so znali med katoličani se terdo vsesti, in možje omahljive vere in prevzetnega duha; pa besede veljavne, so se zakrivali v zagrinjalo hinavščine ko prijatelji človeštva, ter segali čez meje v pravice cerkvene. Samostansko, molitveno in pre-mišljevavno življenje jih je v oči bodlo, božje pota so jim bile potrata časa in lenobno pohajanje; premoženje cerkveno se jim je zdela reč, s ktero ima vlada pravico poljubno obračati; zakon pa zveza, ktere veljavo ali neveljavo razsoditi le deržavi gre, ne pa cerkvi; šole v rokah cerkve, procesije jim niso bile kaj po volji, pridige so jim bile predolge, sveč jim je preveč med službo Božjo gorelo, sreberne in zlate posode in druge lepe in drage reči v cerkvi so jim bile mertvo blago, ktero brez prida in dobička leži; sploh jeli so se ti ljudje prav kakor zgoraj omenjeni osebeniki in kččarji vesti, ter se v reči mešati, ktere edino le v cerkveno oblast spadajo, ali pri kterih saj cerkvi perva in določivna beseda gre.
Cerkev je od Gospoda vtemeljena, da verne vodi po potu prot nebesom, ona tedaj ima le določiti, kaj da je pred Bogom prav, kaj pa ne, kaj da človeku v zveličanje služi, kaj ga pa od tega odvračuje, kaj je sveti veri primerno in kaj tisti nasprotno; in cerkev je, ktera je samostane ko družbe iz keršanskega duha izvirajoče , in božje pota ko kraje Bogu posvečene, ko kraje milosti božje poterdiia in odobrila. Cerkev je sveta, je božja naprava, njena oblast sega celo na unodni svet, v večnost, ona je duhovna mati vsih vernih, in če so tudi kralji in cesarji, cerkev potem takem mora saj toliko pravice imeti, kolikor je ima slednji njenih otrok, vsak posebni posestnik za se. Ktera oblast, in s kako pravico pa bi si upala človeku pravičnemu, poštenemu in v vsih pred Bogom pripušenih rečeh vladi pokornemu, njegovo premoženje vzeti, in mu v odškodovanje kake solde ponuditi? Vlada ima pravico tirjati od deržavljanov, da po zmožnosti darujejo o času sile in potrebe na blagor očetnjavi, in deržavljan je zavezan k kaki daritvi; nikakor pa nima pravice deržava posestniku zgoraj omenjenemu hišo, zemljišče in drugo blago vzeti, si ga sebi prilastiti, ali pa prodati, njega samega pa s kako troho odškodovati. In če je temu tako, je li cerkev manj od vsakdanjega navadnega posestnika?
Zakon je v katoliški cerkvi zakrament, zato ima pa tudi cerkev v tej zadevi pervo besedo govoriti, in pred vsim drugim ona pogoje staviti, pod kterimi zvezo moškega in ženske ko resničen keršanski zakon spoznati zamore, prepustivša tudi vladi, kar vladi v tej reči gre. Vednost brez nravnosti je malovredna, je vir napuha, človeštvu večkrat v spodtikljej in v zadevi večnosti prazna milina pena. Le če se vednost z nravnostjo v živi veri druži, je tista v resnici veljavna, kajti njena veljava sega s časnosti v večnost. To ravno pa odkazuje
cerkev ko dobrotljivo nadzornico šol, ker le ona zamore s keršansko nravnim duhom šole preveti, in to toliko bolj, ker je postavljena in pooblastena, ne morda od kake posvetne oblasti, ampak od Njega, ki je nejenljivi vir vse modrosti, v odgojiteljico človeštva in toraj tudi šolske mladosti v zadevi vernega in nravnega življenja. To se bo prej ko ne svobodnjaškim veternikom zmešno zdelo, pa živoverni katoličanje imajo svoje prepričanja, in teh se šteje tudi v naši lahkomišljeni, vsi posvetni Avstriji na milijone. Da so procesije, pridige, keršanski nauki, maše, litanije, cerkvene posode in drugo, kar k službi božji in njenemu poviševanju gre, reči, ktere edino le v cerkveno okrožje spadajo, in so le cerkvi in njeni previdnosti prepustiti, bo le ta tajil, kteri ne veruje v cerkev ko božjo napravo v posvečenje in zveličanje človeštva, toraj v nje viši poklic in vodbo svetega Duha, temveč jo ima k večemu le ko sredek v vladnih rokah k dosežbi deržavnih namenov.
Vse to ravno navedeno je vernemu jasno ko beli dan, ali tudi oni, ki zunaj cerkve stoji, pa ni enostransk, temuč ravnopraven, resnico- in pravicoljuben, in se je soznanil z duhom katoliške cerkve, mora spoznati, da drugač biti ne more. Kajti cerkev, ktero verni ko svojo duhovno mater časte in ji pokoršino skazujejo, ktero oni ko božjo napravo v zveličanje človeštva spoznavajo in terdno verujejo, da je pod vodstvom svetega Duha; cerkev, ktera je živo ziralo prave neskrunjene nravnosti, toraj za vsakega, kteri ni spačen in spriden, sveta, vsega spoštovanja in zaupanja vredna naprava; cerkev, ktera šteje na vse to še milijone in milijone vernih: — cerkev mora svoje pravice imeti in se prosto gibati v deržavi, v kteri pravičnost ni prazna beseda, in le ▼ svojo lastno nesrečo bi deržava ravnala, ko bi cerkev in njene pravice podkopovala. Ali glej, da si tudi je temu tak6, je vender v teku časov vse drugače prišlo. Drugoverniki in nasprotniki cerkve so bili vsi zviti in prekanjeni, vedili so vodo vedno bolj na svoj mlin obračati, in dosegli so marsikaj tega, kar so iskali. V njih veselje in zadovoljnost so jeli samostane zatirati, premoženje cerkveno cerkvi iz rok jemati, božje pota in tudi druge cerkve zapirati; v zakon, da si tudi zakrament, se cerkev ni smela v zadevi zakonskih raz-veznih zaderžkov več mešati; škofje so s papežem za-mogli le po ministerstvu pismeno pomenkovati se, vse dopise cerkvene iz Rima, tudi pastirske liste domačih škofov, je mčgla prej vlada pregledati in za nenevarne spoznati, predenj so jih škofje razglasiti pravico imeli; viši šole, tudi bogoslovske, so z bukvami cerkvi in veri nasprotnimi pačili, zapovedovali so, kako, kaj in koliko časa ima duhoven v cerkvi pridigovati. koliko svčč da sme pri službi božji goreti, in še marsikaj druzega, kar je bilo cerkvi, pa tudi deržavi le v škodo in kvar. Sploh cerkev ni bila več prosta, ampak sužnja, služabnica v oblasti deržavni in za namene deržavne. Pa ni bilo se tega dosti, jeli so celo tudi zahtevati, naj bi cerkev lagala ter se svojih obredov v povzdigo posvetne časti za umerlimi nejeverniki posluževala, tirjali so cerkveni pokop tistih, ki še na zadnjo uro cerkev in svete zakramente zaničujejo in zametujejo. Je li pa cerkvi to storiti mogoče? Cerkev ne spremlja merličev na pokopališče, da bi s tim svečanost po mertvih posvetno zviševala, temveč ona jih spremlja ko duhovna, ljubijoča, skerbna mati, da truplo zemlji, dušo pa milosti božji zročuje in še na grobu za-nje moli. Cerkev moli, pa ona opira molitve in prošnje svoje na vero ranjkega ter se sklicuje na to, da je umerli veroval v sveto Trojico, da je spoštoval voljo Božjo, da je bil v pravi veri združen s keršansko družbo. Je li pa to res pri njem, ki že v življenju za cerkev maral ni, in jo je v smerti z zaničevanjem svetih zakramentov kar popolnoma za-
tajil ? Bi li cerkev ne lagala, in to na posvečenem kraju, ko bi nad takimi merliči svoje mertvaške obrede opravljala in za-nje molila? Bi cerkev ne pozabila tako rav-naje svojega svetega poklica, in ali bi ne ponižala sama sebe v zaničljivo orodje nevernega, posvetnega duha? In vender se je to oa nje zahtevalo!! Pri takih razmerah pa se je li čuditi, da so laž, krivica in brezbož-nost, viri zdanjega žalostnega politiškega in cerkvi sovražnega stanja, čedalje večo moč in veljavo dobivale ter se v škodo človeštva ukrepile?
Da bi se vse te sovražne, krivične in nevarne zadeve po zmožnosti odstranile, in neprijazne razmere med cerkevjo in deržavo poravnale, sta se enako zgoraj omenjenima gospodarjema papež in cesar med sabo pogodila, in to pogodbo sta po cerkveni šegi ,,konkordat" imenovala. V tej pogodbi, v konkordatu, je pripušeno cerkvi, kar bistevno v nje okrožje gre, in spet dano deržavi, kar je bistevno njeno; v rečeh, pri kterih ena v drugo sega, sta pa visoka oblastnika lepo, kakor zgoraj omenjena gospodarja, vse vredila in odločila, kaj da gre deržavi v teh rečeh, in spet kaj da cerkvi. Opomniti moramo tu, da cerkev se kaže v tej pogodbi zelo zelo odjenljiva, kajti odjenjala je deržavi v vsih rečeh, kolikor ji je le mogoče bilo; opomniti moramo pa tudi, da se cerkev s konkordatom ne vtikuje nikakor v pravice in razmere drugo vernikov, da toraj ne dela nikomur krivice, in le to obravnava, kar po njenem ■spoznanju Božjo čast in zveličanje vernih doveršuje.
Človek brezstransk, ravnopraven in spošten si je mislil po sklenjenem konkordatu: „No, dobila je zopet cerkev nazaj svoje pravice, tudi deržava mora zadovoljna biti, kajti prihranila si je pri vsem tem še zmeraj več vpljiva, kot je ravno potreba, v cerkvene zadčve; cerkev je zdaj spet v prijazni zvezi z deržavo, katoli-čanje gredo v cerkvenih zadevah svojo pot —in drugo-verniki svojo, vsi pa ko zvesti Avstrijani smo cesarju in njegovi vladi pokorni deržavljani, in to je prav, tako mora biti, to tirja pravica, to tiijate potreba nasprotnega porazumenja in zloga osrečevavna."
Ali vse drugač so mislili in mislijo cerkveni nasprotniki. Z neko posebno razdraženostjo so jeli otroci Abrahamovi, drugoverci in domaČi nevedneži in neje-verci napadati to pogodbo in preganjati konkordat. Ubogi konkordat je bil po mislih teh zagrizenih sovražnikov vse dozdanje nesreče v Avstriji kriv. ,,Proč s konkordatom, civilni zakon naj veljavo ima, šole naj se cerkvi vzamejo in posvetni oblasti izroče, s premoženjem cerkvenim pa naj se deržavni dolgovi poplačajo!" tako kričijo. Krik teh ljudi, njih vpitje, njih djanje in ravnanje v zadevi konkordata, vse je prav podobno gerdemu in krivičnemu kriku in psovanju osebenikov in kočarjev v naši priliki. Posvetni, lažnjivi, krivični in brezbožni duh naj bi tedaj na svetu kraljeval in zapovedoval , keršanski, božji duh pa naj umolkne in zibne izmed nas! Cerkev, ki goji resnično nravnost, neomahljivo zvestobo, in pravo svobodo, bi ne smela imeti skor da nobenih pravic; rogovilstvo napuha in nejevere, ki svoje pogubivne naklepe snuje in kuje, pa naj bi se košatilo in razprostiralo poljubno na vse strani; cerkev ko božja naprava naj bi poduka iskala in za svoje pravice beračila pri svojih nezvestih, odpadnih otrocih, pri krivovercih in judih; sebičnežev in krivič-nikov beseda pa naj bi bila sploh določivna in edino veljavna! Milijoni vernih bi moglo zoper svojo vest pesem peti, ki jo žvižga in tuli v primeri pač le pešica nejevernikov, in pa v toliko hvalisani dobi ravnoprav-nosti in svobode! Je li to pravica? Da! pravica, toda pravica kočarska prilike naše, ali z drugimi besedami, v neb6 vpijoča krivica.
Čer lice o civilnem zakonu.
Kongregacija trid. zbora je naznanila svoj sklep o civilnem zakonu. Na laškem so pri kerstih zakonskih otrok v navadi velike slovesnosti, n. pr. zvonenje, orglanje, ktere pri nezakonskih odpadajo. Več laških duhovnih pastirjev je vprašalo imenovano kongregacijo, kako se bo ravnalo pri kerstu otrok iz zgolj civilnega zakona. Odgovor je bil, da osebe, ki so v takem divjem zakonu in niso dopolnile cerkvene postave, veljajo le za priležnice (konkubine); njih otroci so nezakonski, in po tem naj se z njimi ravna pri sv. kerstu. To je tolikanj bolj potrebno, da nevedno ljudstvo ne bo mislilo, da med cerkvenim in civilnim zakonom ni nič razločka. Čast slovesnega kersta zadeva tudi starše, in „kakorse spodobi, da so te časti deležni oni, ki so prejeli po katoliški šegi včliki zakrament v Kristusu in v cerkvi; tako so je gotovo nevredni taki, ki očitno v grehu žive in so z velikim pohujšanjem drugim vernim v spotiko in pogubo."
Znani Alban Stolz pravi v svojem naj novejšem spisu „Wechselbalg," da je civilni zakon 1) očitno zatajevanje keršanske vere. Zakon je namreč s sv. vero tesno sklenjen. Kristus, ki se ni vtikal v svetne reči, je dal o zakonu določne postave, n. pr. zakona ne ločiti (Mat. 19,6), ločene ne jemati (Mark. 10,11., Luk. 16, 18.). Sv. Janez kerstnik je dal svoje življenje, ker je grajal pregrešno zavezo kralja Heroda. Sv. Pavel imenuje zakon sveto skrivnost, ki je vpodobljena v zavezi med Kristusom in cerkvijo. Ako bi vlada odobrila in vpeljala zgolj civilne zakone brez ozira na cerkev, bi se vtikala v verske reči, ktere so cerkvi od Kristusa zročene, puntala bi se zoper Boga; po novih postavah, v taki namen bi imenovala zakon, kar med kristjani ni zakon ter bi s tim podperala očitno pohujšanje, prilež-ništvo, ali kakor pravijo, rokovnjaški zakon, ki v gojzdu sklenjen pred Bogom toliko velji, kakor pred županom, to je — nič.
2.	Alban Stolz imenuje civilni zakon goljufijo ljudstva v silno imenitni reči. Ljudstvo bi namreč pač lahko mislilo: kar gosposka vpelje, mora že pravo biti; za zakon mora tedaj dovolj biti, da se gosposkim postavi zadostuje, in bi tak zakon imeli za pravi, pnpušeni zakon. Vendar svetna gosposka ne more nooene zakonske zaveze med kristjani veljavne storiti, kakor sicer druzih zakramentov ne deliti, ker ji Kristus tacih svetih opravil ni zročil. Med kristjani je spolna zaveza le dvojna, cerkveni zakon ali pa priležništvo (konku-binat). Ker pa civilni zakon ni cerkven, je torej on pregrešni konkubinat; celo se veči zlo, kakor navadni kon-kubinat, v kterem se grešno zavezani vsaj ne slepč, da so v pripušeni zavezi.
Res pravijo: Sej civilno zaročeni smejo iti še v cerkev, da jih duhoven poroči. — O kolika milost, da še to smejo!! in ako ne store, bo grešna zaveza imela vso postavno veljavo in podporo. Da bo pa za več potov in pisarij tudi več stroškov, se samo razume, in tako bi bil civilni zakon nov prav zavit svederček, dreti že sicer žuljeno, in tukaj še osleparjeno ljudstvo!
3.	Civilni zakon žuga kužiti še pravi zakon, ker bo zakonskim delal upanje in skušnjave se ločiti in se z drugim zaročevati. Kristus je zakon posvetil ter ga storil nerazvezljivega. Civilni zakon ni posvečen, in tedaj z različnimi izgovori razvezljiv. Ako bo pa gosposka razvezovala svoje zakone, bo kmalo dovolila to pri vsakem zakonu; strup civilnega zakona bo okužil tudi cerkvene zakone. Civilni zakon vpeljati se pravi široke vrata odpreti, da pride še več greha, prepira, kletve, pohujšanja, krivice med ljudi. To terdi skušnja po krajih, kjer imajo taki zakon. V resnici se sme reči, kakor je
keršanski zakon pravi zakrament, tako je civilni zakon skrinjica polna laži, nečistosti, zaničevanja božjega, pravi zakrament satanov. Keršanska družina, skoz veliko sto let v cerkvi odgojena, vkoreninjena in posvečevana od rojstva do smerti, se ima zvito odtergati iz naročja te skerbne matere ter se kakor zgubljeni sin na ptuje podati, da jo popolnoma spridi posvetni duh, in sredstvo k temu ima biti zraven ločenja šole od cerkve zlasti civilni zakon.
Vsi ti, ki se vlečejo ali podpisujejo za civilni zakon, store to iz nevednosti ali pa iz hudobije. Veči število, hočemo upati, dela to iz nevednosti, ker ne ve ločiti hudega od dobrega, laži od resnice, in ker malopridni časniki in liberalni širokoustneži to neprenehoma kričijo, in še druzih vabijo, da se v svoji kratkovidni nevednosti njim pridružijo, ter želijo, česar ne poznajo. Drugi, nevedne množice voditelji, store to iz prekanjenega sovraštva do cerkve in vere, kteri s tim jemljejo bistevne reči in pravice. Da bi pa to ložej dosegli, se poprijemajo laž-njivih zvijač, da ni nič razločka med civilnim in cerkvenim zakonom , da celo zakon ni bil nekdaj zakrament med kristjani, da ima !e deržava pravico zastran zakonskih zaderžkov in postav. Tako resnici in zgodovini vkljub love tičke na limanice, svoje brezbožne namene pa prikrivajo. Zato, keršanski bravec, ako si in želiš ostati pravi ud katoliške cerkve, in si v tacih rečeh manj podučen, oberni se do cerkvenih učenikov, kterim je keršanska resnica od Kristusa zročena, in ne poslušaj prederznih širokoustnežev, kteri preklinjajo, kar koli ne vedo. (Jud. 10.).	—a—.
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljubljane. 21. t. m. so nastopili novi semeniški vodja preč. g. Fr. Kramar svojo novo službo. Mil. škof so jih ta dan skazali gg. bogoslovcem; ti pa so svojega novega očeta pozdravili z naslednjo pesmico, ktero so jim podali v kaj krasno vezanem zavitku.
Vodja častiti, bodi pozdravljen!	Kaži nain vire prave svetosti,
Kličemo danes vnet*pa «erea;	Ž njimi napajaj naše sercč;
Vroče želimo, da blagoslavljen	Luči prižigaj nam učenosti,
Bil bi vse Svoje dni Ti z neba!	Da ne zgrešimo prave stezč.
Sprejmi nas v Svoje varstvo premilo,	Saj Ti obljubi čeda zročena,
Cuje nad nami naj Tvoja modrost;	Vdano da njeno serce Ti bo;
Brani nas vedno, Oče, pred silo,	V zmoto ne bode reč ji nobena,
Ktera dušila nam bi krepost.	Tebe deržala bo se skerbn6.
Vodi nas srečno, vodi nas varno,	Da bi v svetišče vredna dospela,
Polzka, težavna večkrat je pot;	V ktero jo kliče dobri Pastir;
Večkrat bučijo strasti viharno,	Tamkaj na veke se veselila —
Večkrat odpera brezdno se zmot.	Sreče saj prave tamkaj je vir. _
Toraj Častiti, bodi pozdravljen !
Kličemo danes vnet'ga serca;
Vroče želimo, da blagoslavljen
Bil hi vse dni Ti z neba.
—	Te dni smo poslali za novo leto v Celje 231 novih udov za bratovšino ss. Cirila in Metoda in pa denar za podobice. Kdor ima morebiti za podobice kaj oddati, prosimo, da bi poslal, ker se morajo nove dobiti. Upamo, da se bode bratovšina jela bolj poživljati , ker silo potreba je molitve za spreobernjenje razkolnikov.
—	Gosp. deržavni poslanec Svetec je v daljšem, premislika vrednem spisu v „Novicah" pojasnil in ska-zal, da ogovori, ki so krožili po nekterih časnikih zoper njega med zadnjim sejstvom deržavnega zbora, niso bili resnični. Govorica, da je postal okrajne sodnije svetovalec, se je rodila menda v kazini, ker so nekoga s tem dražili itd. G. Svetec je tedaj povedal, da so te govorice laž; pa ko bi bilo tudi kaj taeega resnica, prote-stuje zoper to, da bi vsacega zato že za nasprotnika za-
znamnovali, ako je deržavni vradnik. Poslednjič k sercu žene dopisovalcem, da naj ne bodo tako silno poveršni, kadar gre za poštenje, naj ne Černijo človeka kar precej za hudobnega sebičnika, izdajavca, odpadnika; taka gerda razvada se mora iztrebiti izmed slovenskega časništva itd. —
— Milovaje moramo opomniti, da se zopet čedalje bolj vmuzujejo v nektere slovanske liste kužljive pripovesti in enake reči, v kterih se z medenimi, ocu-kerčkanimi, nergastimi in mevžastimi besedami popisuje tista zapeljiva ljubezen, ki toliko ljudi nesrečnih stori, moški in junaški značaj ljudstva kvari in toliko samomorov napravlja, kjer se je korenito vgnjezdila in vero spodjedla, kakor na Dunaju in drugod. Že lansko leto smo bili od višji dostojnosti resen spis dobili v tem oziru, ki smo ga bili pa še na stran djali, ker ni nič neprijetnišega kakor tako rovanje zoper strasti, dokler ni prav velika sila. Tudi zdaj bodi le sploh rečeno: •Slovenci, ne terpite, da bi Vam časnikarji mladino ka-zili z medenimi zaljubljenostmi po nemški, italijanski ali drugi šegi! Berž ko kaj tacega v kakem listu berete, vredništvu naznanite, da naj ga Vam nič več ne pošilja, ako misli tako pisariti. Slovenci so še verni in sra-možljivi, in ako tudi le samo duhovni kak časnik zapustijo, se gotovo ne bo mogel več ohraniti. Ne dajte si kaziti, kužiti in pačiti ljudstva, temveč skerbite mu za pravo in resnično oliko. Kam je prišlo nemštvo, kam italijanstvo s takim strupom! Dozdaj smo vidili, da se je pri nas še vsak bukvar opekel, kteri je kaj kužlji-vega v zalogo vzel, ker Slovenci za take reči ne marajo. Po tuje olikani in zmikavti iz tujčevega strupa pa hočejo naše ljudstvo vse sčasoma tudi k temu privaditi, in med druge koristne in dobre spise smertni otrov trosijo. To so počasni morivci naše mladine. Pisavci in vredniki ter vsi pomočniki k takim kužljivim rečem naj gledajo, kako bodo pred Bogom izhajali!
Z Berd. + — (Po nepriliki zakasnjeno. Vr.) Ni kmali veči sreče za kako duhovnijo od sv. misijona,. ki je res čas posebne milosti za vsacega človeka. O tem času gospod Bog s prav posebno očetovsko ljubeznijo na vrata Človeškega serca terka, in ga k pokori vabi, da bi ojstri in žalostni osodi sodnjega dneva odšli, ter bi se nad nami ne spolnile Jezusove strašne besede, ki pravi: „Vi me bote iskali, pa me ne bote naUi, in bote v svojih grehih umerli." (Jan. 7, 34.-8, 21.) Tdko veliko srečo sv. misijona smo tudi mi doživeli pri bližnji fari v Kviškem (Quisca), ki sta ga vodila čč. oo. Ban-kič in Stare, iz Jezusovega reda. Začetek je bil 21. novembra popoldne, in sklenjen 1. dec. 1867; ravno pervo adventno nedeljo. Od tega sv. misijona bomo o drugi priložnosti kaj več po Danici ljubim bravcem naznanili,*) kar do zdaj zavoljo pomanjkanja časa ni bilo moč.
Ii Maribora. /1. Kakor na Dunaju in v Gradcu, so tudi v Mariboru gospe iz katoliške družbe v nedeljo 12. t. m. za sv. Očeta po cerkvah pobirale. Nabralo seje: stolni farni cerkvi 180gld., pri sv. Alojziju (večidel od slov. družine) 55 gld.; v predmestni fari Matere B. 70gld., in v cerkvi sv. Magdalene 22 gld. — Da tudi tukaj zasmehovanja in zaničevanja manjkalo ni, je samo po sebi jasno, ker tudi čez Maribor sije solnce nemškega liberalizma, kteri nima kaj zmožnosti za to, kar je blago, in kterega zmiraj le med opice mika in se ne more povzdigniti više kakor mu nos sega, ter ceniti ne vč kreposti, ker je suhoparnež sam ne premore. — Nočemo ponavljati krinolinskih in druzih žalostnih viteštev, kakoršne so se pripetile; za-terdimo pa, da tudi take sovražljivosti služijo le v to, da
*) Prosimo.	Vr.
se vzbuja in žari katoliška zavest, in marsiktera iskrica se bode vnela v mlačnihvsercih za katoliško cerkev in nje vidnega poglavarja. Čudežne so poti Božje! —
Naj slednjič še omenim, da je 15. t. m tukaj umeri mnogo spoštovani gosp. Otmar Reiser, bivši mestni župan. Bil je pokojni zvest sin sv. matere katoliške cerkve, čverst značaj, kakoršnih je malo dan današnji. Veliko si je prizadeval, da je škofovski stol bil v Maribor prestavljen, in zarad teh zaslug so ga počastili sv. Oče Pij IX z redom sv. Gregorija. Bil je tudi pokojnemu vladiku Slomšeku priserčen prijatelj; veselo je vložil tudi on za njih spominek 8 gld. Zanimiva je zgodbica iz njegovih mladih let. Bil je novinec pri oo. benediktinarjih sv. Blaža v Svicii. Nekega dne pred obedom mu zapove prednik novincev (da bi poskusil njegovo vdano pokoršino), da naj nalije pri studencu vode v škaf ter naj jo nese v drugo nadstropje, od ondod pa čez okno zopet doli izlije. To se je živahnemu mladenču prečudno zdelo in — zapustil je samostan in pravdoslovec postal. Pa duh, kterega se je v samostanu navdal, mu je vse žive dni ostal. — Naj počiva v miru poštena duša!
Iz Rima v mescu kim. 1867. (O bulgarskem mi-sijonu). Leta 1862 se je opravniku ruske vlade obneslo, z raznimi zvijačami na svojo stran spraviti novoposve-čenega nadškofa Sokolskega in ga speljati v Kijew; in rusko staroverstvo sploh si je jelo na vso moč prizadevati , da bi Čisto spodrinilo bulgarsko zedinovanje. Tedaj so ukazali sv. Oče velikemu predniku „reda vstajenja našega Gosp. J. K." (bazilijancev), Kajsiewicz-u, da naj pošlje novih misijonarjev na Bulgarsko, ki bi bili pripravljeni prestopiti k obredu slovenskemu. Tako naj bi se pokazalo Bulgarcem, da tudi naša sv. cerkev ima ta obred, da ga čisla, spoštuje; in po takem potu naj bi se spodbijal in zmanjševal vpliv ruskega razkolništva do Bulgarov.
Imenovani red je to storil in poslal koj leta 1863 misijonarjev na Bulgarsko, ki so si izvolili za središe svojega djanja Drenopolje (Adrianopel). Misijonarjev je sedaj šest, trije duhovni, trije pa neauhovni. Od duhovnov sta dva že prestopila k slovenskemu obredu, in dva neduhovna sta tudi zmožna za učenika niže šole misijonske. Drugo leto prideta še dva duhovna v Drenopolje.
Ne bom sporočal o našem djanji perve tri leta, ko smo še stanovali v najeti hiši v drenopoljskem predmestju Kirš-hannČ, ker o vsem tem ie bilo brati in je še v časnikih, v „Oevre des Ecoles d' Orient" in v „le Monde," — le kar se je storilo zadnje leto, o tem bom kaj povedal.
Naša nižja šola se dobro obnaša, akoravno si oprav -niki ruske vlade na vso moč prizadevajo, dabijospod-rinili. Sosebno so v ta namen prav blizo naše vstanovili svojo bulgarsko šolo, pa jim ni šlo po sreči; zato so jo mesca junija 1. 1. zopet zaperli. Koliko moči ima katoliška izreja do sere mladine, naj spričujeta naslednja izgleda. Eden naših učencev, devetletni deček Stir-jano, ima strica silnega staroverca, ki si je na vso moč prizadeval, dečka odtegniti naši šoli in ga speljati v rusko. Ko pa deček ni hotel v to privoliti, ga je stric šiloma tiral v šolo staroversko ; pa pri pervi priložnosti ubeži Stirjano. Zdaj ga začne stric gerdo pretepavati in ga zopet vleče k Rusom, — toda veselega obraza kakor vojvoda po zmagi priteče v našo šolo nazaj in pravi svojim součencem: „In ko bi me tudi ubil stric, vendar ne grem v staroversko šolo."
Drugi deček, enake starosti in velikih zmožnosti,
1*e toliko vpliva imel do svojih starišev in do svoje 19 etne sestre, da nam vsa rodovina sedaj ni več tako sovražna, kakor nam je bila poprej. Tudi noče v nobeno
drugo šolo stopiti, odkar je našo spoznal; mati njegova mi je sama to pravila in pristavlja: „Teodor je vas z duša in s telesom."
Naše raisijonise bi še veliko več storilo, ako bi imelo več duhovnov, več učenikov in pa več denarne podpore: vendar smem že kot veseli njegov sad povedati, da je v Drenopolji in pa v bližnjih vaseh že precej družin, kjer se je začela katoliška zavest glasiti ter umejo in verujejo z milostjo Božjo, da le ena je prava cerkev Kristusova na zemlji, — namreč naša katoliška.
(Konec nasl.)
V Jeruzalemu je bilo po naznanilu pre'*:. g. vodja Fr. Hrovata železno rebrovje kuple nad Božjim grobom konec mesca listopada lanskega leta že dcgotovljeno. Kdor tedaj letos gre romat v Palestino, bo vidil že novo kuplo. —
Wabashaw v Ameriki, 6. grud. 1867. — Te dni so bili č. g. Buh pri meni en celi teden. Prav po domače sva se radovala, ker le redko nas tako veselje tu doleti — se z drugimi duhovni, posebno še z rojaki sni-diti. Koj zvečer, ko doli pridejo, so poskusili malo moj misijon. Prišel je namreč nekdo ravno takrat me po-klicat k bolniku, kakih 20 angl. milj daleč. Akoravno je s snegom medlo, da je bilo joj, se g. Buh kar napravijo na pot in namesto mene gredo k bolniku. Pre-vidili so, da imamo med belimi tudi dosti terpljenja. Danes so jo zopet odrinili v neki misijon mojega kantona, kjer bodo jutri in v nedeljo maševali. Pobirajo malo okoli za novo krovinško cerkev; tukaj pri nas so precej dobili in bili zadovoljni.
MiaJ Je hej novega po domačem in tujem svetu?
Amerikansko. V Kanadi na Amerikanskem družba „za brambo sv. vere" namerja zbrati celi po;k vojakov za papeža. Tako mislijo, da vsaka duhovnija bo dala, opravila in zderžala svojega vojaka. Dva mlada Kana-danca sta bila pri Mentani ranjena, in to naznanilo je ljudi v Kanadi silno vnelo. — V Mondeville-i je bil tak6 strašin vihar, da je ondotno katoliško cerkev po-derl. — Iz novega Jorka pišejo, da je silovito veliko ljudstva o božičnih praznikih tišalo v ondotne katoliške cerkve. Ne more ne — nihče tajiti, le v katoliških cerkvah serce najde svoj sladki pokoj, ki ga sicer ni ne pri veselicah in nikjer na svetu. To naj bi premislili taki, ki po gostilnicah, kazinah in čitalnicah svoj ,,keršanski nauk" imajo o dnevih Gospodovih. Poštena veselica se še le potlej prilega, ko je človek Bogu dal, kar je Božjega. — V novem Orleanu v južni Ameriki tergovstvo zastaja, pa vole cena pada, ker Angleži Ame-rikance prehitujejo ter si sami po poljih pavolo pridelujejo. Prav pobiti so torej prebivavci po unem kraju; zamurci kradejo goveda, ovce, svinje in jih koljejo, da si lakot tolažijo. Naselci posestniki so na bobnu, in zamurci nimajo opravila. To je najberže sad vojske in sužnjiškega oprostovanja. Tisoče jih ne ve kam pod streho, ne ve, kje bo prihodnji obed. Ceni se, da sedanjo zimo jih je samo v tej okrajini že 30 —50 tisoč vsega hudega konec vzelo. In kaj bo nastopno poletje? Pavole se malo seje in njeno pridelovanje se več ne splačuje. Veliko belih deržin je to deržavo zapustilo in preselili so se v deržavo Illinois ali pa v druge se-verno-zahodnje deržave, kjer ni zamurcev, da bi jim premoženje in vse pokradli, kar njih kmetije dajejo. Tako se piše v novojorško „Kchztg." Vidi se iz tega, da zaraurec in sleherni je sebi in drugim v nadlego, kdor koli se ne da keršansko olikati, da bi bil čeden človek. — V Fort-Monroe je imel belec Lattimer prepir z zamurskim dečkom. Odrašen zamurec pride in se pre-
cej potegne za dečka. Lattimirje bil pijan, gerdo dela z zamurcem in potem napne puio in zamurcu glavo pre8treli. Kakor ogenj se razširi ta dogodba med opro-stenimi zamurci. Cele trume se jih zgrinja pred Latti-nerjevo hišo. Lattimer hoče bežati, skoči z okna, pride pa derhali v roke, ktera ga do smerti pobija in manjkaj res pobije. Nekteri zamurci ga iztergajo razdraženi derhali in v ječo odpeljejo . . . To dogodbo smo zapisali v svarilo Kranjcem , ker sliši se da v nekem ali morebiti v nekih krajih se na Sveti večer pri Božji službi tako gerdo obnašajo kakor svinje, morebiti ravno zato, ker se poprej upi janijo, sicer je komaj verjeti, da bi kristjan tako nezmerno sveti čas zamogel tako nezmerno nasramen biti. — 20 milj od Charlaston-a je 24. grud. zgorel parobrod Releigh, ki je brodaril iz nov. Jorka v novi Orlean, in 13 oseb je konec vzelo.
—	Iz Newbern-a pišejo 24. grud., da komaj preide dan, da bi oprosteni zamurci enega ali več barvanih ne umorili; — in iz Galvestona sporočujejo, da so Kipkoo-Indijani ob Rio-Grande morili in druge gnjusobe počenjali in na Mehikansko udarili. — Na Mehikanskem gospoduje po vojski povsod revšina, torej roparstva vsled lakote, in rovarstva po več krajih. —
Nov« berilo ii vsih vetrov. Bar. John je odstopil od deržavnega ministerstva za vojsko, in baron Kunn je izvoljen na njegovo mesto. Vzrok Johnovega odstopa je menda na Madjarskem. — Sedem gospodov z Marija celjskega okroga, ki so bili 22. grud. po gr, Ant. Auerspergu gosposki hiši zoperkonkordatno peticijo izročili, je bilo kaj razveselilo konkordatoborce; toda za to psevdopeticijo sedmerih je kmali nasledvala prava prošnja za ohranjenje konkordata od ondotnih mestnjanov in posestnikov, ki je skalila vse veselje konkordatoborcev. — Poslanstvo iz renskih okrajin je undan pruskega kralja zahvalilo, da je na Italijanskem
dpiral Napoleonovo politiko. Kralj je odgovoril, da e „z Božjo pomočjo zmiraj branil svetno oblast papeževo." Za sv. Očeta se zbirajo torej vojaki tudi ob renskih okrajinah. — Na Laškem se zmiraj bolj čuti gibanje za italijansko zvezo ali konfederacijo, pa tudi za po-vernjenje napolitanske in toškanske kraljeve deržine na svoja prestola. — Takrajno pooblaščenstvo ali delegacija si je izvolilo gr. Ant. Auersperga za predsednika in za podpredsednika g. Blagotinšek-Kaiserfelda, dva Slovenca po rodu, arhi-Nemca po mislih. — 21. t. m. je bilo oboje pooblaščenstvo pred svitlim cesarjem, v pervo ogersko, potlej uno iz deržavnega zbora. — Tegetthof je dobil veliki križ Leopoldovega reda. — Med vsimi evropejskimi vladami je italijanska naj perva, ki iše s sedanjo mehikansko samovlado v zvezo stopiti. Italijanstvo tudi o vsaki priliki demonStruje po primorskih krajih v škodo Avstrije itd. Pravijo pa vender, da iz prijaznosti do te Italije hoče avstrijanska vlada^prepovedati vojake za Rim zbirati po cesarstvu! — Na Škotskem v Strathglas-u neki svetni gospod s katoliškim duhovnom vred zbira kardelo vojakov za papeževo vojno, ki jo bode uni gospod v kratkem sam peljal k papeževi vojašim. — Vsi časniki napovedujejo vojsko, vsi kabineti govore o miru, vse fabrike delajo orožje za morijo ubo-zega človeštva; kaj pa bo; to ve le Gospod vojenstva, ki človeški napuh sedanji čas hoče brez Njega gospodovali, brez Njega se vojskovati in zmagati, pa bo tudi brez Njega sramoto žel. - Lepo število serčnih, poštenih katoliških mož iz vsih stanov, zlasti njih veliko iz ter-
Sovstva sklicuje katoliške veljake na 27. prosenca v Lolin k posvetu, kako bi se sv. Očetu v sedanjih časih izdatna pomoč skazovala. Tako v protestanški Prusii;
—	kako pa v Avstrii ? - Z-»pet se piše po časnikih,
kako malo je podpisov v prošnjah zoper konkordat v primeri s temi, ki želč ohranjenje konkordata. Pa tudi to je odveč, ker dostikrat je bilo že dokazano, da naj veči del konkordatolomcev je ali nevednežev v tej reči, ali pa tacih, ki jim za spoved, post in vse cerkvenstvo ni dosti več mar kakor za mohametanstvo. Kaj bi neki taki govorili o konkordatu? — Časniki popisujejo velike mertvaške slovesnosti, med kterimi je bilo trupla cesarja Maksa na Dunaju 17. sprejeto in 18. t m. v cesarske rake pri oo. Frančiškanih položeno. — Veliki komisar sv. dežele naznanuje tudi za letošnjo Veliko noč romanje v Jeruzalem in druge svete kraje. Kdor želi v družbo stopiti, pošlje do 20. sveč. 430 gld. sr. na Dunaj (General - Commissariat, Stadt, Franziskaner-Platz Nr. 4 neu). 12. sušca ob 10 dopoldne bodo odrinili iz Tersta proti Aleksandrii itd. — Velikovaradinski škof s korarstvom vred bodo zderžavali 36 svavov v papeževi vojni. — Norvegija ima le 12,000 katoličanov in šteje 149 svavov med njimi. — Koblenski katoliški včliki zbor lanskega 1. grudna je med svojimi načeli izrekel to: „Pravica rimskega stola do cerkvene deržave je stareji mem gospostva vsake druge gospod-nje deržine. To pravico napadati, napade rovarstva na to pravico priznati ali celo podpirati, se pravi čutilo za pravico in načelo postavnosti v milijonih sere pod-kopavati." Dalje: ,,Samostojnost papeževega stola je-naj silniši potrebna za ohranjenje miru med množinami narodov, ki so udje te cerkve" itd. —
Duhovsš^e spremembe.
V	ljubljanski skoffi. Popravek: V Loko pride za kaplana in kateh. g. Val. Pečnik z Vač (ne g. M. Abzec). Umeri je 17. t. m. g. And. Kastrin, fajm. v pokoju v Ljubljani, v 88. letu svojega življenja. R. I. P.
V	lavantinski škofii. Umerla sta čč. gg. Ferd. Jobst, jubilant v pokoju v Mariboru, in G. Spenger, kaplan v Trebovljem. R. I. P.
Dobrotni darovi.
Za s v. Očeta. G. A. St lgl., prosi sv. blagosL za življenje in zadnjo uro. — R. O. prosi blagosl. za srečno zadnjo uro; 70 kr. — Marija kokalj prosi svv blagoslova za zdravje, ako je Božja volja, in za srečno zadnjo uro, 1 terdnj. za 2 gl. st d. — M. K. Vosi mir in edinost v keršaustvu, prosi za blagosl. za dušne in telesne potrebe in posebno, da bi mogla v gnadi Božji živeti, 1 dvajset — G. J. F. iz Polhovega gradca 10 gl. -— G. dek. Fr. Anžlovar 1 ces. cek. s pristavkom: „Ut inimicos S. Ecclesiae et Sedi« apostolicae humiliare di-gneris!" — G. J. Dernovšek 2 terdnj. po gl. st. d. iz namena, naj bi sv. Oče podelili sv. blagosl. in sprosili od Boga spreobernjenje terdovratnih grešnikov na B. —
Za misijon v Drinopolji na Turškem. Marija Kokalj 1 terdnj. za 2 gl. st. d.
Za gosp. mis. Buha v Ameriki. Neka oseba pol gold. sr.
Za afrik. misijon. Neim. 1 gl.
Za bulgarski misijon. Njih več 5 gl.
Za cerkev v Premu na Notranjskem. ,,Po mnogih križih obiskovani se priporočajo v priprošnjo sv. Helene4', po J. T. iz. Zl. p. 4 gl. a. v.
Pogovori z gg. dopisovavei.
Gosp. mis. P. v Krow-W.: 8 posebno hval. prejeli „A. u. iu W." — O. mis. J. T. v Wab.: Dozdaj ie ni bilo Š-ta. — G. J. S. v Rima: Spis prejeli; ko bo doloČ., nazn. po posti. — G. Š. v S.: Družinskih zadev si ne upamo na dan spravljati, torej blagovolite prizanesti. — B. Kutuk — n&cvuly. Br.: Serčna hvala zaznam, slov. knjigo! — G. J. P. v SL g : Opravljeno. — G. Fr. K. v M. t Vravnano. — G. M.-k: Drugačni dopisi bi bili za Danico bolj vgod-ni; — pojemo že tako preveč v sedanjih žalostnih časih.
Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.