SLOVENEC Političen list za slovenski narod. o Po pošti prejeman velja: Za celo lato predplačan 16 gld., xa pol leta 8 gld., u četrt lata 4 gld., za jedea mesec 1 gld 10 kr. V administraciji prejeman velja: Z« celo leto 12 gld., za pol le1* 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden meaec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne itevilke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inierate) »sprejema upravniStvo ln ekspedlclja v „Katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredniitvo je v SemenlBklh ulicah it. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. ari popoldne. Vredništva telefdn - štev. 74. ^tev. 98. V Ljubljani, v soboto 29. aprila 1899. Letnik XXVII. Gabilo na naročbo. S I. majem pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo. »SLOVENEC" velja za ljubljanske naročnike v administraciji : Četrt leta . 3 gld. Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja predplačan: Vse leto Pol leta Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „ 15 gld. 8 „ četrt leta 4 gl. — kr. Jeden meseci „ 40 „ Upravništvo ,, Slovenca". Po mestnih volitvah. Ljubljana lahko mirno spi — *upan Hribar ostane, ž njim ostane dosedanje mestno gospodarstvo, in ž njim ostane tudi sramotna hiša. S tem je rešen »narodni? značaj ljubljanskega mesta in liberalna »inteligenca« obhaja zmagoslavje. Živela »prosta duša«, živela »omika«', živel »napredeka! --- Katoliško-narodna stranka in ž njo ves živel j, ki stoji v opoziciji zoper sedanjo gospodujočo stranko, sme z vspehom volitve zadovoljna biti. Reči smemo, da je vspeh še prekosil naše nade! Dvakrat, v tretjem in prvem razredu, morali so se »Narodovci« obupno boriti v ožjih volitvah za svoj obstanek in celo v svojem naj-trdnejem zavetju, v drugem razredu, dosegla je le 40 do 50 glasov čez absolutno večino! To je zelo reven rezultat za ošabno gospodo, ki se šopiri na našem magistratu, kot bi Ljubljano imela v za- i kupu. 1 Pri tem je pa treba še pomisliti, da bi bila liberalna stranka brez dvoma v obeh ožjih volitvah propadla, če ji ne bi bila v tretjem razredu na pomoč priskočila socijalna demokracija^ in če ne bi v tretjem razredu nemška stranka, v v prvem razredu pa slovenska opozicija proklami-rala abstinenco. Tako je za letos še liberalna stranka ostala »zmagonosna« na bojišču. Toda po vsej pravici gleda klaverno v preteklost in prihodnjost. Dobro čuti, da se tla majejo, na katerih stoji — in dobro čuti, da bode kmalu konec njenih »zmag" na polju ljubljanskih občinskih volitev. Nasilstvo in sleparija sicer mnogo zmore, — a vendar vse to ni moglo zabraniti, da se je v vseh treh razredih oddalo nepričakovano veliko glasov za slovensko opozicijo, ki sme biti pri terorizmu, ki je vladal, z doseženimi vspehi zadovoljna. Denar, zvijača, celo brahijalna sila na volišču je odločevala v korist »Narodovcem«. — Ako pomislimo, koliko let se opozicijonalne stranke v Ljubljani niso udeleževale mestnih volitev in da so se tudi letos zadnji hip odločile za volitve popolno nepripravljene, moramo biti s številom glasov zadovoljni. Z letošnjo volitvijo se je naredila podlaga za prihodnjo organizacijo. Mi pojdemo zato takoj nadelo, na dosledno sistematično delo Prav nobenega dvoma ni, da je velika večina ljubljanskega meščanstva na naši strani. Toda najlepša večina nič ne koristi, če ni organi-z o v a n a. Te organizacije se je treba takoj odločno in dosledno lotiti. Niti jeden teden se ne sme čakati. Leto hitre mine in zopet imamo volitev — do takrat moramo stopiti na volišče kot vrlo disciplinirana armada — potem tudi vse nasilstvo in surovosti raznih Predovičev in Tavčarjev ne bodejo nič pomagale: Zmagalo bode zavedno, neodvisno slovensko ljubljansko meščanstvo. S kakim terorizmom da so »Narodovci« delali, kaže to, da so imeli za svoje volilce z rude-čim črnilom s črkami C. M. zaznamovane glasovnice, in je načelnik komisije v prvem razredu pogledal vsako glasovnico, ali je na njej ono rudeče znamenje ali ne. Take zaznamovane glasovnice imamo v rokah. Tako teroristično ne delajo vladajoče stranko nikjer, razven Mažaroni na — Ogerskem in Hrvatskem. To je po nazorih liberalnih »Narodovcev« prosta in tajna volitev. — V takih razmerah se je le čuditi, da je vender bilo še najti v mestu tako lepo število neodvisnih mož, ki so dali izraz svojemu poštenemu prepričanju. Mi gledamo mirno v bodočnost, ker »svak* sila do vremena«. Izkoriščevalna politika Ogerske na Hrvatskem. Ko je Hrvatska leta 1868 izročila svoje gmotne zadeve in financije ogerskej upravi, gotovo ni mislila, da se bode ž njo ravnalo tako ma-čehinsko, kakor se to v resnici godi že skozi celih 30 let. Ogerska je od onega časa, ko je sklenila nagodbo z Avstrijo, v vsakem pogledu napredovala, ker je upravljala sama s svojimi financijami; posebno se je trudila, da povzdigne svojo zanemarjeno obrtnost in da se oslobodi v tem pogledu svoje zaveznice. Z državno podporo se utemeljujejo že od zdavnej tovarne, rudokopi in slična LISTEK. Arizona Kicker. Amerika, du hast es bessev! Goethe: Zahme Xenien. Kedar amerikanski časnikarji priobčijo kako nečuveno, gorostasno vest, ki ima že na čelu pečat neverjetnosti, store to pod pretvezo, da ima to novico imaginarni časopis »Arizona Kicker«. Na ta način bravci takoj vedo, katere novice naj verujejo, katerim naj se pa samo smejejo. Tako srečni so Amerikanci. Pri nas pa imajo bravci »Narodovi« često-krat križ, kajti to liberalno glasilo prinaša oso-bito za časa volitev o nas črnih klerikalcih vesti, da se morajo lahkovernim bravcem kar ježiti lasje. Te vesti sodile bi po svoji vsebini in obliki v »Arizona Kicker«, ali žalibože, Slovenci ga nimamo. »Narodu« bi priporočali, da ponatisne sledeče vesti, ki so od njega priobčenim podobne, kakor jajce jajcu. (Volivni fond klerikalne stranke.) Poročali smo žo svojim bravcem, da imajo klerikalci na razpolago 35.000 gld. za mestne volitve. Danes se nam je posrečilo poizvedeti od zanesljivega klerikalca, kateri nas je izrecno pooblastil, da priobčimo to senzacijonalno novico v našem listu, kateri vse senzacijonalno vesti priobčuje vedno prvi, da so imeli klerikalci pri volitvah na razpolago 35 milijonov, katere jim je podaril sam Rotšild. Ta povsem verojetna vest je jasen dokaz, s kako nevarnim in brezozirnim sovražnikom se nam je boriti. Klerikalci porabljajo tako ogromne svote pri volitvah, njihovi agitatorji zapijajo kar milijone, v našem mestu pa vlada beda. Ali bi ne mogli klerikalci svojih, tako nepoštenim načinom pridobljenih 35 milijonov obrniti v to, da poplačajo tiste milijone dolga, s katerimi so osrečili naši liberalni mestni očetje naše mesto? Ali bi ne mogli porabiti teh milijonov v to, da bi poplačali tiste dolgove, ki so jih morali napraviti oni hišni posestniki, katere je stavbinski urad silil, da so morali podreti in zopet na novo v krasnem slogu in velikih dimenzijah sezidati svoje hišt? Ali bi no mogli ti črni hinavci obrniti teh milijonov v to, da odškodujejo naše uboge obrtnike za škodo, ki so jo imeli, ker so se nakupili dobitki mestne loterije na ptujem? Ali bi ne mogli dati teh lepih denarccv sedaj, ko sc bliža potovalna sezona, za to, da bi naši mestni očetje, ki so vedno pripravljeni potovati, napravili obilico lepih in prijetnih potovanj, za katera bi jim ne bilo treba novcev plačevati iz mestne blagajne? Ali bi se ne dale iz obrestij te velikanske svote plačevati vso mestne doklade, ki so za časa vlade naše napredne stranke tako lepo napredovale od 6 na 20 odstotkov? Sram bodi klerikalce, ki na tako ostuden način škodujejo najvitalnejšim interesom našega mesta. Ti brezdomovinci se ne brigajo za potrebo našega mesta, marveč so pri volitvah zapravili ves ta denar. Nesebičnost naše stranke pa se vidi najlepše v tem, da je naš kandidat Prosenc, ko je čul v ponedeljek, da bodo ožje volitve in je nek volivec zavpil: »torej bo šel za agitacijo topelt denar,« kar prebledcl. Ali so prebledeli klerikalci? Čemu neki, saj so imeli za agitacijo v žepu 35 milijonov! (Klerikalni k a n d i d a tj e.) Klerikalci so brezobrazni, vse si upajo. Postavili so nam nasproti za kandidate može, kateri so javno trdili, da je mestno gospodarstvo slabo. Radi tega groznega zločina bode to ljudi prijela sodnija in, kolikor mi poznamo zakone, je za tako hudodelstvo najmanjša kazen smrt na vešalih. In taki ljudje kandidujejo! Tako predrzni so samo klerikalci! (Klerikalni cinizem.) »Slovenec« je v torek povedal, da so klerikalci hoteli z udeležbo, pri volitvah »lo malo dregniti v sršenovo gnezdo^ podjetja; toda vse to le na Ogerskem, dočim so Hrvatsko popolnoma zanemarili. In še več. Celo protivili so se marsikateremu podjetju na hrvatskih tleh. Ravno te dni se je bralo po mažarskih časopisih, kako misli ogerska vlada osnovati v Velikem Varadinu veliko svilarno z državno podporo Ponudila je namreč ogerska vlada neki dunajski tvrdki 150.000 gld. podpore skozi celih 10 let in vrh tega hoče še sama vlada sezidati tovarno, Bamo da se ta stroka obrta udomači na Ogerskem. In zakaj smo to naveli? Pred več leti je hotel namreč na Hrvatskem v mestu Krapini osnovati veliko svilarno zdaj že pokojni podjetnik Adolf "VVunster, ki je bil izurjen mojster v tej stroki ter v zvezi z italijanskimi tovarnami. On je dobro računal, da se mora tako podjetje dobro izplačati, ker bi bile delavne sile v tem kraju prav po ceni, a vrh tega ste Hrvatska in Slavonija prav prikladne za svilogojstvo ter bi tako imel dosta surove robe doma in je ne bi trebal uvoziti. Sam veliki župan varaždinske županije se je odločno zavzel za to podjetje. Toda v Budimpešti so drugače računali. Takrat je bilo svilogojstvo na Ogerskem in Hrvatskem še monopolizirano po glaso-vitem Beserediju, ki je gospodaril tudi na Hrvatskem samooblastno. Wunster je moral tedaj gledati, da dobi dovoljenje od države, da sme on kupovati svilne mešičke. Zato je ponudil drlavi vsako leto 60.000 gld. in obljubil, da bode kupoval svilne mešičke po ceni milanskej. Toda podjetnik ni vspel, prošnjo so mu v Budimpešti odbili. Ker se je radi tega nezaslišanega ravnanja v hrvatskem saboru interpeliralo, ni znala vlada kaj odgovoriti, dokler ni povprašala v Budimpešti za razlog nepovoljne rešitve. In kakšen odgovor je dobila? Da ogerska vlada ni mogla podeliti koncesije g. Wunster u, ker je on zahteval od vlade letnih 60.000 gld. A bilo je ravno narobe, kakor smo povedali. Razume se, da pri ogerskej vladi ni tako neumnih ljudij, ki ne bi razumeli, kaj kdo prosi, nego je resnica, da niso hoteli razumeti ponudbe omenjenega podjetnika, ker je le ta hotel osnovati tovarno na Hrvatskem in ne na Ogerskem. Najbolji dokaz za to nam je sedanja velika podpora vlade za tako tovarno seveda na Ogerskem. Že iz tega primera se lahko razsodi, kako hoče Ogerska Hr vatsko samo izkoriščati. Nobena tovarna na Hrvatskem ne uživa državne podpore niti onih po-godnostij, ki so po postavi namenjene za celo državo. Ogerska hoče, da bode Hrvatska odvisna v obrtnem pogledu le od nje, ter s silo vriva svojo robo na Hrvatsko, dočim iz nje izvozi po mogočnosti surovine po najnižjih cenah ter si je v to svrho skovala tudi svoje tarifo v prometu. Najhuje je pa še to le. (Konec sledi.) Politični pregled. V Ljubljani, 29. aprila. O pokojnem grofu Hohenivartu se izražajo povoljno večinoma samo slovanski listi, mej tem ko se razna nemška glasila in tudi organ katoliško-konservativne 6tranke le bolj pečajo z in kliki nekoliko mošnje olajšati«. To je tako ru-fijansko frivolno, tako cinično pisanje, da se mora gabiti vsakemu. Klerikalcem niso svete naše denarnice! To je grozno! Taka podlost v mišljenju je le pri klerikalcih mogoča. Mi svoje mošnje tako spoštujemo, da si pustimo nakazovati dijete iz mestne blagajne, kedar gremo malo na ptuje izbirat dobitke za mestno loterijo ali pregledavat kolodvore, klerikalci pa nam hočejo olajšati mošnje ! Ali hočejo državne oblasti še dalje mirno gledati tako nečuven rop pri belem dnevu? Danes bodemo preštevali vsebino svojih mošenj, in študirali vpliv volitev nanje. »\Vir ziihlen die Haupter uns rer Lieben, — und sieh, uns fehlt manch' theures Ilaupt!« In vse to samo zaradi teh zlobnih klerikalcev. (Klerikalna neotesanost.) Kako brez vsake olike so klerikalci, je itak znano vsemu svetu. Mi hočemo pribiti na steno samo sledeči čin brezobraznoBti klerikalcev. Na voliščih sta stala vedno dr. Tavčar in Elija Predovič kot nekaka pregledovavca volilnih liBtkov. Klerikalni volivci pa teh dveh odličnjakov naše stranke niso pozdravljali. Za tako gorjansko oliko zaslužijo klerikalci zaničevanje vBacega poštenjaka. njegovimi političnimi napakami. Najbolj zamerijo grofu Hohenvvartu, ker je preprečil Steinbachovo in Taaffejevo volivno reformo. Ko bi se to ne bilo zgodilo, imeli bi že zdavnej srečneje čase in bi ne živeli v vodnih narodnostnih prepirih. To je bila toraj največja politična napaka, katero je storil v svojem političnem življenju grof Karol Hohenvvart. Volilna preo8nova v niije-avstrijskem deželnem zboru v tekočem zasedanju ne bode zagledala belega dne. Prvotni izdelani načrt za spremembo deželnega in dunajskega mestnega volivnega reda je večina v odseku zavrgla ter naročila poročevalcu, naj izdela nov načrt, toda ta dosedaj še ni izvršil te naloge in je najbrže tudi ne bo pred koncem zasedanja, ki bo vsekako pred binkoštnimi prazniki. Pa tudi za slučaj, da bo načrt pravočasno predložen, ne bo mogel biti rešen niti v odseku, še manj pa v plenumu zbornice. Žalostne šolske razmere na Predarl-skem. V jedni zadnjih sej deželnega zbora te sicer katoliške dežele poročal je deželni odbor, da v minulem šolskem letu ni mogel podeliti nobene dijaške ustanove dijakom srednjih šol, ker ni bilo mogoče najti mej prosilci vrednega take podpore Splošno je zavladal mej dijaštvom protiavstrijski, nemško-nacijonalni duh, reda in discipline zaman iščeš pri tem dijaštvu. Zagovorniki tega novodobnega toka skušajo sicer nazvati to gibanje navadno otročarijo, toda predsednik tega deželnega zastopa je pojasnil, da taki uradno dokazani izdajalski čini pač niso otročarije, kakor tudi to ne, da učenci demonstrujejo proti učitelju, ki jih po svoji dolžnosti naznani višji oblasti. Jednake nezdrave razmere je opaziti tudi v drugih šolskih zavodih, kjer se očitno smeši verski in dinastiški čut našega naroda. Z ozirom na to, sklepa glavar, bom vedno odrekal deželno podporo takemu dijaštvu. — Tako kakor v tej deželici in še huje se godi marsikje drugje, toda učeni novodobni šolniki nočejo uvideti nevarnost, ki se deloma z njih pomočjo goji mej šolsko mladino. Pravice poljskega jezika v Prusiji so kakor znano, tako minimalne, da se o njih niti govoriti ne more Prav malo manjka, da vlada tudi v zasebnem življenju ne prepove rabe poljskega jezika Pred nedavnim smo poročali, da je pruski naučni minister odbil prošnjo poljske duhovščine za dovoljenje, da bi se smelo vsaj krščanski nauk poučevati v poljščini Te dni pa je isti pruski minister prepovedal tudi zasebni pouk v poljščini; le jednega ali dva učenca sme kaka zasebna učiteljica v prostem času učiti tega jezika, to pa seveda le tedaj, ako za tem ne tiče politični nameni. Strogo pa je prepovedano več oseb skupaj poučevati v poljščini. Kaj tacega je pač le na Pruskem mogoče, koder se vsi državni stebri tresejo za nemštvo. Kakšen krik bi pač navstal, ko bi Slovani tako divjaški postopali nasproti Nemcem? Cel svet bi pisal o barbarih in nasilnikih, nemškim nasilnikom se pa nič žalega ne zgodi. Zaroka črnogorskega princa Danilo je bila, kakor smo že omenili, oficijelno že naznanjena domačemu in zunanjemu svetu. Včeraj pa je izšel tudi črnogorski uradni list, ki objavlja omenjeno proklamacijo, potem pa tudi pove, pod čegavim pokroviteljstvom se je vse to izvršilo. Zaroka se je izvršila pod pokroviteljstvom ruskega carja in sta zaročenca prejela njegov blagoslov. Vsled tega je črnogorsko prebivalstvo nepopisno navdušeno, ker ve, da se je s tem še bolj utrdila prijateljska vez mej obema narodoma. Tedeiinki koledar. Nedelja, 30. aprila: 4. povelikonočna, evang.: Jezus obeta učencem sv. Duha. Jan. 16. Katarina Sijen. — P o n e d e 1 j e k, 1. maja: Filip in Jakob ap. — Torek, 2. maja: Anastazij šk. — Sreda, 3. maja: Najdba sv. Križa. — Četrtek, 4. maja : Florijan m. — P e t e k, 5. maja: Pij V. pap. — Sobota, 6. maja: Janez Ev pri lat. vratih. — Solnce izide 5. maja ob 4. uri 46 min., zaide pa ob 7. uri 9. min. — Lunin spre m in: Zadnji krajec 2. maja ob 6. uri 45 min. zveč. — Dan zraste v maju za 1 uro 13 minut. — M u s i c a sacrav nedeljo, 30. apr.: V stolni cerkvi velika masa ob 10. uri: Mašo »Tota pulchra« je zložil P. A. Hribar, ale-luja z verzi A. Foerster, ofertorij dr. Fr. Witt. — V mestni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 9. uri: Mašo zložil Fr. Schopf, graduale Foer-sterjev, ofertorij Belarjev. Dnevne novice. V Ljubljani, 29. aprila. (Slovanska krščansko-narodua zveza) izrazila je včeraj po svojem sedanjem načelniku posl. P o v š e t u iskreno sožalje vdovi pokojnega grofa Hohenwarta. (Profesor dr. J. E. Krek) je minoli teden odpotoval na Nemško, in sicer v Vestfalsko, kjer je po ondotnih rudnikih nad 400 Slovencev in čez 1000 Cehov. Naši rojaki bi radi pri domačem duhovnu opravili svojo velikonočno dolžnost in zato je prišla od tam prošnja za duhovna, ki bi umel slovenski in češki. Dr. Krek je imel ob tej priliki že več socijalnih shodov. V prihodnji številki objavimo v tem pogledu zelo zanimivo dr. Krekovo poročilo. (Ožja volitev I. raereda) je imela ta-le vspeh: dr. B1 ei w e is 251, Grošelj 252, Baumgar-tnerl69in D zimski 167 glasov. Liberalna kandidata sta dobila po 40 oziroma 41 glasov nad absolutno večino, dočim jima je včeraj po 10 oziroma 13 glasov manjkalo do absolutne večine. V zmislu včeraj priobčenega poziva se je večina opozicijonalnih volilcev današnje ožje volitve vzdržala in je ostala doma. Kakih 40 opozicijonalcev pa so »Narodovci« vendar privlekli na volišče, ker so hodili z vozovi ponje in so sploh pri naših ljudeh z vso nasilnostjo agitovali. Sedaj po končani borbi, v kateri so liberalci zmagali z opozi-cijonalnimi slovenskimi glasovi, so pa ti ljudje toliko brezstidni, da že zopet zabavljajo in celo trde, da so naši volilci volili — Nemce! Tako skrajne nesramnosti so zmožni samo ljudje, ki so izgubili zadnjo trohico političnega poštenja. Pa bi še nič ne rekli, če bi tako ostudno zabavljali samo znani plačani liberalni agitatorji, ker ti: morajo storiti, kar se jim zapove ; toda to perfidno laž so trosili po volišču in trosijo po Ljubljani tudi odlični liberalni voditelji z očitnim namenom, nas ogrditi. In to taki ljudje, ki imajo v narodnostnem oziru sebi največ greha očitati. Ne moremo si kaj, da ne bi zabeležili značilnega izreka, ki ga je danes na volišču izustil dr. S t o r. Rekel je na glas: Mi se ne bojimo ne Vas, ne Nemcev; Bog daj, da se z Nemci združite! Tako zamore govoriti samo človek, ki se je na vseslovenskem odvetniškem shodu tako petelinil, da je bil celo »Narod« radi njega konfiskovan, ki pa je resolucije tega znamenitega shoda kmalu tako temeljito pozabil, da je v neki izključno slovenski pravdi pri deželni sodniji v Ljubljani brez povoda, menda da bi se sodnikom prikupil — nemško razpravljal! Taki so naši »narodnjaki« pred svetom, in taki pa v resnici. (Petak — glasovnica.) Ko je danes predsednik volilne komisije razvil glasovnico gosp. Stu-p i c e, trgovca na Marije Terezije cesti, padel je iz glasovnice — petak. Slučaj je zelo zanimiv! Tudi pri ožji volitvi v torek so liberalnim volil-cem od volilne komisije gredočim petaki padali na tla. (Ali so bili to liberalni glasovi ?) Pri današnji ožji volitvi so liberalci volili tudi z našimi pooblastili. Dobili so na ta način 20 naših glasov. In vendar ti predrzneži in nehvaležneži trde in se bahajo, da so danes dobili 252 »liberalnih« glasov! »lloher geht's nimmer!« (I)r. Tavčarjeva predrznost) je bila te dni velika. V »Narodu« je bobnal, da je naša stranka Nemcem ponujala kompromis — sam je pa lazil okolu Nemcev in jim ponujal šest mandatov za občinski svet, češ: »Das ist ja nur eine Frage der Zeit, dass Sie sechs Mandate bekommen, da-fiir \verde schon ich soigen. Ich bin zvar der Verriiter, aber das macht nichts!« — To naj slovenski svet vsprejme brez komentara na znanje. (V Katoliškem Domu") napravi jutri v nedeljo »Katoliško društvo za delavke zabavni večer s petjem in dramatično predstavo. Začetek ob pol 8. uri zvečer. (Vseslovenska delavska slavnost.) Udeležbo so dalje naznanila društva: 28. Kat. društvo rok. pomočnikov v Škofji Loki; 29. Kat. društvo rok. pomočnikov na Vrhniki; 30. Katol. društvo za delavke v Ljubljani; 31. Konsumno društvo v Že- Priloga 98. štev. »Slovenca" dn6 ^9. aprila 1899. leznikih; 32. Krščansko delavsko podporno društvo v Domžalah; 33. Katol. delavsko društvo v Prevaljah. (Zdravnik dr. Mader f.) Včeraj nekaj minut predpoldan je umrl v 64. letu svoje dobe praktični zdravnik dr. Ivan Mader, ki je bil kot zdravnik splošno znan in mnogo klican. Pogreb bo jutri popoludne ob petih. N. p. v m.! (Most če« Krko pri Dobravi.) V včerajšnji seji deželnega zbora kranjskega je bilo mej drugim na dnevnem redu tudi poročilo dež. odbora glede gradnje mostu čez Krko pri Dobravi. V imenu upravnega odseka predlaga posl. Ulm, naj deželni odbor še nadalje poizveduje, kje naj se most zgradi. Posl. dr. Žitnik obžaluje, da se hoče to vprašanje zopet odložiti za jedno ali dve leti, ako-ravno se razpravlja že deset let. Že 12. novembra 1889 je dež. zbor naročil dež. odboru, naj poizveduje in preiskuje. Isto je sklenil 13. jan. 1896, 2. marca 1897 in 4. febr. 1898. Dež. odbor je to storil in vspeh svojih preiskovanj sedaj predložil v obširnem poročilu. Dež. odbor sicer prepušča zboru, da se odloči za. most pri Dobravi ali Mer-šečji vasi, vender pa se more sklepati iz poročila, da v prvi vrsti priporoča most pri Dobravi. Udeleženci so Be tudi že izjavili. To so v prvi vrsti okr. cestni odbori in občine, katere nujno potrebujejo most čez Krko. Tako je okr. cestni odbor mokronoški že 1. 1894 poročal dež. odboru, da ima le most pri Dobravi pomen za mokronoški cestni skladovni okraj, ker bi ta most v ravni črti okr. ceste Škocijan St. Jernej vezal levi in desni breg Krke, lepo šentruperško in šentjernej-sko dolino. Dne 7. jan. 1897 se je okr. cestni odbor mokronoški zopet posvetoval o tem ter izrekel za most pri Dobravi. Dostavil je seveda, da vsled drugih stroškov, osobito za uravnavo Mirne, ne more dovoliti nikakega prispevka. Toda jaz sodim, pravi govornik, da s tem ni hotel za vedno odreči svoj prispevek za zgradbo tako potrebnega mostu pri Dobravi. — Kostanjeviški okrajni oestni odbor je v seji 21. nov. 1896, uvažujoč prometne razmere, navzlic višji potrebščini izrekel se za most pri Dobravi in v seji 2. dec. 1897 pa je celo odločno protestoval proti mostu pri Mršečji Vasi, ker bi ta most ne imel nobene posebne važnosti za splošni promet, odkar je zgrajena okr. cesta Zameško - Kostanjevica. Kostanjeviški cestni odbor je tudi izjavil, da dovoli svoj prispevek, samo prosil je, naj bi se počakalo do leta 1901. Dalje so prosila za most pri Dobravi leta 1894 županstva občin Škocijan, Št. Jernej in Mokronog ter še posebe posestniki iz vasij Dobrava, Dobruška Vas, Čučja Mlaka, Hudenje in Grmov-Ije ter obljubili 1000 gld. prispevka. Minolo leto so imenovane občine ponovile svojo prošnjo, kateri se je pridružilo tudi županstvo občine Studenec. — Nasprotno pa prosi za most pri Meršečji Vasi jedino le županstvo občine Raka. Seveda bi bil ta most za raško občino večjega pomena, toda dež. zbor se mora ozirati na splošne koristi, in te govore za most pri Dobravi. — Z ozirom na to predlaga, naj se dež. zbor načelno izreče za gradnjo mostu pri Dobravi ter v delno pokritje skupne potrebščine v znesku 12700 gld. dovoli 4000 gld. podpore iz dež. zaklada, dež. odboru pa naroči, da glede prispevkov prizadetih udeležencev potrebno ukrene, da se gradnja mostu, ako mogoče, prične že 1. 1901. — Poslanca grof B a r b o in P f e i f e r podpirata odsekov predlog; posl. dr. Papež pa priporoča predlog dr. Žitnika ter dostavi, da naj dež. odbor vsaj v prihodnjem zasedanju poroča o novih poizvedbah, ako zbornica ne vsprejme Žitnikovega predloga. Pri glasovanju je predlog posl. dr. Žitnika ostal v manjšini, a bil vsprejet predlog odsekov z dostavkom, da dež. odbor že v prihodnjem zasedanju poroča o novih poizvedbah. (Največji vrag — premagan.) Iz Novega Mesta — od koga — lahko vsak ugane, je objavil včeraj »Narod« s podpisom Novomeščani nastopni brzojav: Izid ožje volitve bodi tak ali tak — premagan je največji vrag. Poražen je klerikalni zmaj in »sprava« pokopana za vekomaj. — To sporočilo je zelo zanimivo, ker kaže, da je »Narodu« vse jedno, ali zmagajo Slovenci ali Nemci, le da je ob tla največji vrag — klerikalni zmaj. Mi sicer prav iz srca privoščimo »Narodovcem« to nedolžno veselje, vender pa moramo reči, da je prezgodnje, kajti volitve so pokazale, da so »Narodovci« v tretjem razredu zmagali pri ožji volitvi le s pomočjo soc. demokratov in pooblastil, ki so si jih prisleparili, v II. in 1. razredu pa slovenska opozicija itak ni mislila na zmago, ampak se je hotela le prepričati, koliko glasov ima na vsak način. — Klerikalni zmaj je tisto strašilo, s katerim »Narodovci« slepe uboge mestne davkoplačevalce, da jih tembolj brez skrbi pritiskajo. — Koliko časa bo to še veljalo, ne vemo, to pa vemo, da bomo mi vkljub vsem napadom vedno mnenja, da bo Ljubljana le tedaj res velika in bela, kader se bo v prvi vrsti Bkrbelo za blagor davkoplačevalcev. (Zdravniška zbornica kranjska) naznanja, da se bode vršil od 24. do 27. maja t. 1. mednarodni kongres v Berlinu, ki ima namen zabranje-vati razširjatev tuberkuloze kot ljudske bolezni. Oni zdravniki kranjski, ki nameravajo vdeležitise kongresa, blagovole naj to naznaniti najkasneje do 15 maja zdravniški zbornici kranjski, da javi vdeležence c. kr. deželni vladi. (Na ljubljanskem magistrata) se dela z vsemi sredstvi, da se utrdi omajana postojanka. Agituje se tudi v uradih na način, ki ni ravno časten za stranko svobode. Agilen v takih nastopih je so-sebno policijski komisar Podgoršek. Odličen pristaš opozicije imel je o volilnem času za tre-notek predolgo odprto gostilno. To se pri opoziciji hitro opazi! Na magistrat se je morala iti opravičevat njegova žena in g. Podgoršek je opravičevanje prekinil z opazko : »Saj Vaš mož tako ni na našo stranko« in po tem duhovitem utemeljevanju padla je — globa. O tem utemeljevanju se danes po vsem mestu govori in iuristarija g. Podgoršeka je ponovno predmet za mestno policijo ne posebno častnim razpravam. (Mirovna konferenca) pečala se bo, kakor ču-jemo, z neko novo bojno silo, namreč z Elijo Predovičem. Ta mož pokazal je v boju, kate rega so v ponedeljek uprizorili liberalni agitatorji na volišču na Cojzovem grabnu proti g. Š t e -f e t u, veliko strategično nadarjenost pa tudi hrabrost, ker je v velikej družbi napadal omenjenega gospoda, ki je bil sam. S kakšnimi sklepi hoče mirovna konferenca pomiriti prevročo krite najnovejše bojne sile, se še ne ve. (Tnropoljčki) in ostali hrvaški prašiči druge pasme imeli so ta teden srečo. Največji njihov sovražnik, ki jih nabira in izroča mesarjem na nož, Elija Predovič iz Poljanske ceste, dal jim je ta teden mir, mesto njih pa je marljivo zbiral liberalne in socijalistične glasove kot agitator. Pomnožili so se baje v tem zlatem času prašički tako zelo, da preti pasti cena te živali in se bode moral Elija Predovič, ker ne bo toliko dobička pri prašičih, bolj pečati s prodajo špeha,za katero so mu pomogli njegovi liberalni prijatelji na rotovžu do koncesije, kar jim je pridobilo hvaležno priznanje ljubljanskih mesarjev. (Sedanji gospodar naprednjakov,) socijalno-demokratični krojač Železnikar, od katerega in njegovih okolo 250 socijalnih demokratov milosti je sprejela liberalna stranka zmago v 3. razredu, šel je s takim pristno socijaldemokratičnim navdušenjem v boj za straako, ki antisocijalno nasprotuje razširjenju volilne pravice, da je oddal najprvo svoj glas zanjo, potem glasovnico za svojo teto, kramarico Rezo Železnikar, od katere je imel pooblastilo, in naposled še hotel oddati tretjo glasovnico. Proti temu činu začul se je iz vrst volilcev glasan protest, in predsednik komisije te glasovnice ni sprejel. Navdušenje je res lepa reč, celo lepša, kakor trdnost v socijaldemo-kraških načelih; lepša od nje je samo še pohlev-nost liberalne gospode, ki sprejema mandate iz rok socijalistov. (Štajerski deželni zbor) je imel včeraj 23. sejo, v kateri je poslanec Wagner utemeljil Karlonov predlog glede sredstev za uravnavo učiteljskih plač. V ta namen naj bi se porabil znesek, katerega država prepušča deželi od osebnega dohodninskega davka; dalje naj bi se vpeljala šolnina na vse stanše, ki pošiljajo svoje otroke v šole, ako niso brez imetja; ostala potrebščina naj bi se pokrila z deželnimi dokladatni. Predlog se je izročil skupnemu fin. in šol. odseku. Grof Stilrgkh je poročal o predlogu posl. Poscha in tovarišev gledč uporabe § 14. drž. ustave. Po daljšem govoru pre- dlaga : »Dež. zbor je prepričan, da uporaba § 14. drž. tem. zakona nasprotuje avstrijskemu drž. pravu; proti temu dež. zbor protestuje, ter na-glaša potrebo, da država prizna naravne pravice nemškega naroda v Avstriji ter vlada zapusti do-sedajno pot in zopet uredi parlamentarne razmere.« O tem predlogu je bila daljša debata, katere bo se udeležili poslanci Walz, Rokitansky, Hagenhofer, dr. Sernec, Wagner, Staline r, Posek in ces. namestnik grof Clary; Posl. Hagenhofer je liberalni večini brez ovinkov povedal resnico, da so liberalni in nacijonalni Nemci sami provzročili sedajne razmere. V imenu Slovencev je dr. Sernec odgovarjal nemški večini ter pobijal predlog. Pri glasovanju po imenih je bil odsekov predlog vsprejet s 43 glasovi proti 13 slovenskih in nemško-konservativnih poslancev. Vsprejeta je bila proti slovenskim glasovom tudi prva polovica Hagenhoferjevega predloga, da naj bi namreč vlada takoj pričela korake za zakonito uredbo jezikovnega vprašanja ter se pri tem oziralo na zgodovinski pomen nemškega jezika v Avstriji. — Dr. Jurtela je na to poročal o Žičkar-jevem predlogu glede uravnave reke Sotle. Zbornica je sklenila, naj dež odbor pri hrvatski in dunajski vladi stori potrebne korake, da se prične potrebna uravnava Sotle. (Iz Celovca) dne 27. aprila. Tukajšnji finančni ravnatelj pl. S c h w a b e je imenovan dvornim svetnikom. — V Celovcu se je dne 22. t. m. ustanovila podružnica »Siidwacht« nemško-na-cijonalnega društva »Deutscher Jugendbund«. — »Fr. St.« pozdravljajo novo podružnico z besedami: »Heil der nationalen Vereinigung unserer vvackeren Jungmannschaft.« — Tako nahujskajo i mladino zoper nas! (Koroški novičar.) V Brezi pri Grabštanju se je obesil iz neznanega uzroka najstarejši (31-letni) sin nekega premožnega kmeta. V kratkem bi se imel poročiti z neko vdovo. — V Podravljah je dne 20. t. m. pogorel Mačekov skedenj. V nevarnosti je bila vsa vas in vkljubu temu se niti vaščani niso dosti potrudili, da zadušijo ogenj. — (0 izstopn hrvatsko-slovenskih poslancev) iz istrskega deželnega zbora modruje tržaški »Pic-colo« ter se čudi slovenskim zastopnikom, kaj pravzaprav hočejo s svojim izstopom, ko niso imeli zato najmanjšega povoda. Imenuje sestanek vseh primorskih slovenskih poslancev dne 24. t. m. v Trstu neumno komedijo, naperjeno edino na to, da prisilijo vlado do kakega odločnega koraka, sploh pa, da se s tem nastopom le smešijo. Ta pisec napada slovenske poslance goriške in pravi, da je le naravno, da Italijani ne morejo plačevati s svojimi denarji slovenskih šol ter da je stvar z deželnim šolskim zakladom čisto krivična. Glede istrskih naših poslancev pa taji odločno, da bi imeli kakov povod izstopu. »Ako oni govore jezik, kakorsnega ne umeje deželnozborska večina, je samo naravno, ako je razburjena vsa zbornica, ki je in ostane italijanska. Ker pa znajo vsi hrvatski in slovenski poslanci tudi italijanski in poslanci večine ne razumejo druzega nego italijanski, je toraj zopet naravno, da je vsa slovanska stvar gola fikcija in prazna domišljija, naperjena le na to, da se razburja inteligentna večina«. Glede tržaškega deželnega zbora pravi pisec »Piccolov«, da je odločno neresnica, da bi bila v nevarnosti čast in življenje slovenskih poslancev v tržaški zbornici in da je tudi abstinenca tržaških Slovencev neopravičena in vse nastopanje primorskih slov. zastopnikov komedija. Da je tu »Pic-colo« grdo lagal, kakor sploh le jud lagat' zna, to ve že vsaka branjevka na tržaškem lesnem trgu, toda vedeti je pa treba, za koga piše tržaški »Piccolo«. On piše za — Italijo; piše za tiste kroge v Milanu in Rimu, ki tako radi slišijo o »krivicah«, ki se gode »bratom« v našem Primorju. Kajti ti krogi ne vedo in bi naposled tudi vedeti n e h o t e 1 i, da je v Istri večina prebivalstva slovanske narodnosti in da so zastopniki tega naroda tudi Slovani in ljudje, ki imajo najmanj toliko olike in kulture, kakor »koperska večina«, in ki ne morejo trpeti vedenja manjšine istrskega prebivalstva, s kakoršnim so bili poča-steni v 2. seji tega zasedanja. Ti krogi tudi nočejo vedeti, da so leteli v 1. seji lanskega deželnega zbora tržaškega z galerije grdi pljunki in težki okviri oken doli z visoke galerije na našo poslance. In ti krogi naposled tudi nočejo vedeti, da goriški Slovenci prispevajo k italijanskim šolam in furlanski železnici, katera vozi koristi izključno neodrešene lahonske sodrge, iste sodrge, katera hoče zdaj na vsak način preprečiti vipavsko železnico. Vsega tega rimski in milanski krogi nočejo vedeti, ker nočejo vedeti druzega, kakor da prej ko prej priklopijo avstrijsko Primorje k »materi« Italiji in da so jim v tej nameri najbolj na pnti ti vražji Slovenci. (Šmarnice) za tuk.Nemceboimel, kakor čujemo, slavnoznani P. Abel, ki je na Dunaju toliko storil za prerojenje kr^č. duha. (Osebue vesti.) Častnimi kanoniki metropoli-tanskega kapitla v Gorici so imenovani veleč, gg.: M. Kravanja, knezonailškof. kancelar ; M. M il ost, župnik na Placuti, in I. Trevisan, dekan v Gradišču ob Soči. — Ravnatelj dalmatinskih pošt, P. Afrič je stopil v pokoj, na njegovo mesto pride min. tajnik G. Pat a j, rodom iz Pazina. — Odvetniški kandidat dr. R o j i c in pravni praktikant v Celovcu L. P e r s c h a sta imenovana avskul-tantoma. (Ožji odbor primorskih dež. poslancev) je tako sostavljen: Za Goriško Alfred grof Coronini in dr. Gregorčič, za Trst Al. Gorjup in Fr. Kosec, za Istro dr. Laginja in V. Spinčič. Včeraj se je ta odbor sošel v Trstu, da sostavi pogoje vladi in Italijanom. (Goriški dež. zbor) že 14 dnij ni imel sc;je. Italijani skoraj gotovo vedo, da ne bi bili sklepčni. Včeraj so slovenski poslanci odgovorili na Pajer-jevo pismo ter razložili svoje zahteve. (Obizzijevo tiskarno) v Gorici sta kupila poslanca dr. Gregorčič in grof Coronini. (Koncesije Italljauom.) Vlada je dala pravico javnosti »Leginim« šolam v Sv. Križu pri Trstu in v Devinu. V Sv. Križu hočejo jeseni ustanoviti že tudi »obrtno šolo«, v Devinu pa že v kratkem italijanski otroški vrtec. Na poslednjo šolo pride poučevat krščanski nauk nek duhovnik iz Tržiča (Monfalcone). Dozdaj je bila jedina ovira na otvorjenju devinske šole ta, da ni bilo učitelja veronauka ; zdaj, ko pa je ovira odstranjena, začne šola »delovati« Zdaj le pozor slovenski Devinci — proti vam se gre ! * * * (Iz ječe je ušel) v Genfu morilec Lah Farzi-netti. Prepihi je omrežje in se spustil po strelovodu na tla. Zaprt je bil v istem poslopju, kakor je Luccheni. (Morilec.) V Polni na Češkem so zaprli 22 letnega krznarskega pomočnika Karla Jonda, ker je na sumu, da je umoril neko dekle v polnskem gozdu. Našli so v njegovem stanovanju obleko, polno krvavih lis. Tudi je po noči v sanjah govoril o umoru. Jonda je pijanec in nečistnik. (Nesreča v menažeriji.) V menažeriji Kludsky v Žižkovem je hodil pekovski pomočnik Kacirek ob kletkah. Stopil je preblizu neke kletke, ki je bil v njej velik lev. Lev ga je zagrabil na roke ter mu jih je razmesaril. (V Lurdu) je bil 11. aprila švedski kralj Oskar II. Kralj je protestant Ogledal si je svetišče, molil v baziliki in nakupil tudi mnogo sve-tinjic v spomin. Posebno ga je ganilo, ko je bral v svetišču na neki mramorni plošči: »Dobra mati, spominjaj se Švedske!« (Izkopana mesta.) Na pariški svetovni razstavi bodo umetniki postavili tudi stari mesti Pompeji in Ilerkulanum, kakoršni sta bili, predno je prišla strašna katastrofa in ji je Vezuv pokopal z lavo, blatom in pepelom. Odkrili bodo modernemu svetu stare tempelne in trge, gledišča in igrišča, predstave in boje, staro življenje v starorimskih mestih. ____ ^ (Sejmi po Slovenskem od 1.—6. maja.) Na Kranjskem: 1. v Ljubljani, Novem Mestu, Železnikih, Svibnju, Bistrici, Tirni Planini pri Črnomlju in Boh. Bistrici; 2. v Boštanju in Ba-njiloki; 3. pri Fari; 4. na Jesenicah, v Boh. Srednji vasi, Poljanah, Sorici, Ložu, Kočevju, na Krškem, v Litiji, na Dobrnčah, v Domžalah in v Črnomlju ; 5. v St. Gothardu. — Na slov. Štajerskem: 1. v Konjicah, Dolu pri Hrastniku, Ponikvi, Stu-denicah, na Ljubnem, v Selah, na Hajdini, pri sv. Barbari v Halozah, v Lipnici, Muti, Velenju; 2. v Celju; 3. v Loki in na Ptujem. — Na Koroškem: 2. v Frežah, Kapli, Redendolu in Saksen-bergu; 3. v St. Andreju, Tergu, Lavamintu, Ober- drauburgu. — Na Primorskem: 1. v Grob-niku, na Bukovi ; 2. v Hrpeljah; 3. v Sežani; 4. v Gorici; 5, v Glemoni. Društva. {Občni zbor ,. Katoliške družbe'1 bo v torek 2. maja ob osmih zvečer v »Katoliškem Domu". — Udje „Katol. družbe" se vljudno vabijo na zbor. Odbor. (»N arodna Čitalnica«) priredi dne 6. maja t. 1. svojim članom družbinski večer s prav zanimivim vzporedom. Vabljena so tudi druga narodna društva. Vstop za,člane »čitalnice« prost, za nečlane 20 kr. (Akademično društvo »Danica«.) Za letni tečaj se je odbor slov kat. akad. društva na Dunaju tako-le sestavil: Dolšak Fran, cand. med., predsednik ; Srebrenič Jos., stud. phil., pod predsednik; Carli Anton, cand. iur., tajnik; Remec Bogomil, stud. phil., blagajnik; Cvetek Ant., stud. iur., knjižničar ; Vadnai Anton, stud. phil., gospodar. (Društvo učiteljev in šolskih prijatelj e v) za okraj okolice ljubljanske s sedežem v Šiški ima dne 4 maja t. I., ob 10. uri dopoludne v Narodnem domu svoj prvi shod. — Vspored: 1. Pozdrav sklicatelja. 2. Prečitanje po trjenih društvenih pravil. 3. Volitev in konstituiranje odbora. 4. Pristop k zavezi in volitev delegatov v XI. skupščino zaveze. 5. Določitev kraja in dneva prihodnjega zborovanja. — K temu shodu vabi vse učiteljstvo in šolske prijatelje iz okolice najuljudnejše osnovalni odbor. (Katol. - pol. in gospod, društvo za Slovence na Koroškem) ima svoj 10. letni občni zbor v četrtek dne 18. maja t. 1. v Celovcu v dvorani gostilne »pri Sanchvirlu«. Začetek ob 2. uri popoludne. Vspored : 1. Nago vor predsednika. 2. Poročilo tajnika in blagajnika o delovanju društva v preteklem letu. 3. Zapisovanje novib udov in vplačevanje letnih doneskov. 4. Volitev novega odbora in dveh pregledovalcev računov. 5. Poročila o državnem in deželnem zboru. 6. razne razprave predlogi in nasveti. — K temu shodu uljudno vabimo vse ude političnega društva in tiste slovenske rodoljube, ki se želijo zborovanja udeležiti in smejo z dovoljenjem odbora od udov vpeljani biti Odbor. Telefonska in brzojavna poročila Dunaj, 29. aprila. Povodom poinno-žitve pehote namerava avstrijska vojna uprava osnovati tudi tri nove bataljone bos-niškega polka. Za leto 1901 se namerava pomnožitev konjiče in topništva. Gradili se bodeta tudi dve oklopnici in štiri križarke. Večja potrebščina se razdeli na tri leta. Gradeo, 29. aprila. Na shodu graškega volivnega društva je izjavil predsednik profesor Winter, da treba narodno-politične zahteve čim najpreje objaviti in seznaniti z njimi nemški narod, da more izreči o njih svojo sodbo, brez katere voditelji pač ne smejo sklepati. Bukarest, -29. aprila. Zbornica je sklicana k izrednemu zasedanju na 3. maja. Madrid, 29. aprila. Policija je prijela sinoči v gledališča mej predstavo, katere se je vdeležiia tudi kraljica, človeka, ki je bil oborožen s samokresom in mečem. Najbrže ima oblastvo sedaj opraviti z zločincem, ki je hotel izvršiti kak napad. Newyork, 29. aprila. Mesto Kirksville je obiskal včeraj grozen vihar, ki je provzročil ogromno škodo. Porušenih je do 40Q hiš. Sodi se, da je ubitih do 100 oseb, blizu 1000 pa ranjenih. Sinoči so našli 59 tiupel izpod razvalin. Zahvala. Podpisani volilni odbor združene mestne opozicije zahvaljuje se vsem gg. volilcem vseh treh razredov, ki so v ravnokar pretekli volilni borbi svoje glasove oddali za opozicijonalne kandidate, na njihovi veliki požrtvovalni značajnosti in ne-vstrašenosti. > Letošnji nevspeh nas ne plaši. Lepo število glasov, ki ste jih združili na naše kandidate, nam je porok, da je bodočnost naša. Ljubljana mora spoznati, da je nadaljevanje dosedanjega gospodarstva z mestnim premoženjem mestni ruin. Rešitev Ljubljane pred popolnim gospodarskim in moralnim propadom je naš program. Zato brezobzirno in energično naprej! Živeli zavedni slovenski volilci! Volilni odbor združene mestne opozicije. SJanrill, 27. aprila. Terezija Marmolja, 36 let, Kožne ulice 33. jetika. — Metod Podržuj, mizarjev sin, 2 let 8 mesecev st. Vodmat 96. bronebitis. Vbolni&nici: aprila. Marija Zaje, dninarica, 35 let, jetika. 26. anrila. Meta Zupan, gostija, 81 let, ostarelost. — Katarina Čop. delavka 57 let, pljučnica. ffleteoroiogično porodilo. Višina nad morjem SOij'2 ni., srednji zračni tlak 736-0 mm. Ujs ouv lovtvoj* »:'tanje '"Vmpeii-fcarome.tr.ij tu rs. i > mm i , o Oeliijv, Vetrovi Neb« 2~8[ 9. zvfcčer | 7H5'1 | 10-4H si SSfTj jasno * "S * . a oo pq| 7. zjutrat I 136 0 I 5'2 I si. jiab. I megla H 2. popol. i -32 4 | 20 2 | si. jug [del. oblač.| Srednja včerajšnja temperatura 11 3 normale: 11-7°. 425 1-1 Potrtega srca naznanjamo v svoji neznosni žalosti vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je Bogu vsemogočnemu dopadlo k sebi poklicati našega iskrenoljubljenega, nepozabnega soproga, oziroma očeta, brata in deda, gospoda Antona Rakovca veletržca in posestnika kateri je danes ob 3/43. uri zjutraj, po dolgi in zelo mučni bolezni, previden večkrat s sv. zakramenti za umirajoče, v 63. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega nepozabnega ranjcega bode v nedeljo, dne 30 aprila, ob polu 6. uri popoludne iz hiše žalosti Svete maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi v Kranji. Preljubljenega nepozabnega ranjcega priporočamo vsem prijateljem in znancem v blag spomin in pobožno molitev. V KRANJU, 29. aprila 1699. Marija Rakove roj, Oblak, soproga. — Ivan Rakove, posestnik in c kr. n. a poročnik deželne hrambe, sin. — Karollna Dobida, hči. — Vincenc Rakove, brat. — Josip Dobida. c. kr. finančni svetnik, zet. — Mara Rakove roj. Eržen, sinaha. — Vsi vnuki in vnukinje. o p—* >co « S 6 5 o £ u> is > ° « M J S S Jd -2 » O N O •2 O N c- 5 - — ' «o > ? n g > C t- — jk c 2 C« s • n .2,-3 h-f '5* "S> x3 o iaSHSHSHSg TJradne in trgovske a firmo priporoča KAT. TISKARNA j v Ljubljani. t 423 1-1 Globoko užaljena naznanjata podpisana žalostno vest o ne-nadomestni izgubi svojega iskrenoljubljenega, nepozabnega sina in brata, blagorodnega gospoda dr. Ivana Mader praktičnega zdravnika ki je po kratki bolezni, previden s tolažili sv. vere, danes ob Vi na 12. uro dopoldne v 64. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspal. Pogreb se vrši v nedeljo, 30. aprila, ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Turjaški trg 7 na pokopališče k sv. Krištofu. Svete maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. • V Ljubljani, dn6 28. aprila 1899. Barbara Mader, zdravnika vdova, mati. Dr. Josip Mader, primarij v c. kr. Rudolfovi bolnici na Dunaju, brat. Zahvala. Povodom mojega imenovanja kn. Sk. duh. svetnikom došlo mi je od različnih stranij toliko častitk, da mi je nemogoče zahvaliti se za vsako posamezno. Izrekam tem potom vsem ■p. n. gospodom skup iu vsacemu posebej svojo najtoplejšo zahvalo za prijazni spomin in prosim Se dalje njihovega prijateljstva in naklonjenosti. Škofja Loka, dnč 28. aprla 1899. Ivan Tomažio mestni župnik. »Narodna kavarna". V nedeljo dnč 30. aprila 1899 vojašfii « fioncert. Začetek ol> 8. uri zvečer. Ystop prost. K obilni udeležbi vabi z velespoštovanjem Fran Krapež. 427 1-1 Glavna zaloga moke iz slovečega valjičnega mlina Vinko Majdie-a T KTMjO. Pri razstavah odlikovani izdelki, dobe se en-gros po originalnem ceniku pri ANTONU DITRICH-u glavnem zastopniku 373 10 4 Marije Terezije cesta štev 2, Ljubljana. .M j»-če >ua-«|lo i« dobiti posod .a p« VI kr.. 7l- itr. in 7 v vseh lekarnah. Zahteva p?i so to sploh priljubljeno dom »če zdravilo kar kratko kot 759 40—30 Eictter-iev IMmsnt % .sidrsis' tur »ortrnui pieviduosti le v aiaklentoah i »,nano varstveno m;ti go „f dro" kot pri«:*«. Riohter jeva lekarna. url liatem leva v Pragi, H® M IHoka iz mlina Vinko-ta Majdič-a v Kranju oddaje se po ©iifjrosi-eeimli 269 44-7 v plombiranih vrečloah po 10 in 25 kil v prodajalnlol M^ali^a Oomicelj-a v Ljubljani, Rimska cesta vis a vis Gorupovim hišam. Dostavljanje na dom brezplačno. Plombe originalne mlinske. Moka oddaje se tudi v vrečah po 50, 85 in 100 kil. Opozarja se, da priznani izvrstni izdelek prvega domačega našega mlina dandanes tudi na tujem uspešno tekmuje z izdelki vseh ogerskih mlinov. 416 3—3 Znojmske kumare prve vrste, jeden zabojfek drobnih 7 gld. 25 kr., srednjih 5 gld. 75 kr., tako zvanih pop rovk 7 gld., tudi v sodcih, pošilja proti povzetju 408 3—3 K. I". Liiielc v Virovitiei, Slavonija Hazpisana je služba organista m cerkvenika v Dolu (t.ustthal) do 15. junija 1.1. 420 3-1 Oglasiti se te za službo pri predstojništvu farne cerkve v Dolu Vse stroje za poljedelstvo! Vnovič znižane cene! Trljerl (eiftilni roji za žito v natančni izvršitvi. Sašll-nloe za sadje in zelenjavo. — Škropilnice proti peronosperi, zbolišani sestav Vermolerov. — Mlatllnioe. mlini za žito, stiskalnice (preše) za vino ln sadje različnih sestav (te stiskalnice imajo skoro ono tlažilno mož, kakor hidravlične fvcdovodoe] preše). — Slamoreznloe, katere se jako labko poaiio, po zelo zmernih cenah. — Stiskalnice za seno in slamo, ter vse potrebne, vsakovrstne poljedelske stroje prodaja v najboljši izvršitvi G. HELLER na Dunaju, II Praterstrasse 49. Pred ponarejanjem se je posebno treba varovati! Zastopniki se iščejo. 287 20-6 WMM® ANT. PRESKER krojač v Ljubljani, Sv. Petra centu 6t.O S* se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne duhovniške obleke Iz trpežnega in solidnega ejj blaga po ulzklli cenah. ||| Opozarja na veliko svojo zalogo izgotovljene obleke j posebno na haveloke v naj- Sjjj| večji izberi po najnižjih cenah, £ 227 17 M dvorni založnik Nj. svetosti papeža Leona XIII. lekarnar „prl angelu" v LJubljani, Dunajska cesta. Železnato vino. Kemične analize odličnih strokovnjakov, kateri so v železnatem vinu lekarnarja Pioooll-Ja v Ljubljani zmiraj potrdili navedeno množino železa, so najbolj* spričeval« ter dajejo največje poroštvo za nJega učinek. To vino je kaj dobro za slabokrvne, nervozne in vsled bolezni oslabele osebe, za blede, sloke (suhe) in bolehave otroke. Cena polliterski steklenici 1 gld. Naročila pošiljajo se z plačajo p n. naročniki. obratno pošto; poštnine 827 28 Edini « m .ml i JUt 9 ki se pri zgibanju nič ne poškoduje, je na patentirani način narejeni 146 26-26 Pate nt Satin de Chine (ne zamenjati z navadnim Satin de Chine). Ta d žnik je popolnoma nepremooljiv in stalne barve, podoben najfinejši svilnati omreli. Hlago se ne zgu-banči, ko je mokro, ampak ostane lepo napeto. Kdor si kupi tak dežnik, nikoli več ne mara drugačnega V Ljubljani te dežnike prodaja edini JOSIP VIDMAR, dežnikar, Vsak teh dežnikov ima na notranji strani tole patentno znamko Vsako ponarejanje ali posnemanje patentne znamke se sodnijsko zabranja. — Natanko je paziti na patentno številko. Nijeden drugih dežnikov nima tako izvrstnih svojstev. HERBABNV-jev podfosfornasto-kisli 416 Ta 29 let z največjim u pebom rabljeni prsni sirup raztap' na razpo- lago tudi krasne , vzorce Kvl a* (škice) v barvah tiskane, v raznih slogih, kakor tudi mnogo spričeval. 73 26-14 Lak za šolske table, non plus ultra, omogoči tako lahko pisanje, kakor na škrilj. Dobiva se pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vuanja naročila proti povzetju. 228 21 11—2 "«r c 0) c o > o a > o "o" > o C Ceniki gratis in franko! Priporočam svojo bogato največjo zalogo vsakovrstnih zlatih, srebrnih in nikelnastih W ur verižic, uhanov, zapestnic, ovrat-nih verižic, prstanov itd. po jako znižanih cenah. 396 3 Se priporočam ter uljudno vabim FR. ČUDEN trgovina z zlatnino in srebrnlno v Ljubljani, na Mestnem trgu. 905 (36-14) Podpisana ima v zalegi najraznovrstnejše trpežno, kraeno blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje. prte itd sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje stare obleke in vsa popravila. — Izdeluje ročno in poSteno po najjižjl eenl bandera in vso drugo obleko. Preeastite gospode prosim da se blagovoli pri naročilih ozirat: na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov. Zagotavljaje bitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim apoštovanjam se priporoča 250 52-8 Ana Hofbauer, imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode v Ljubljani. Wolfove ulloe 4. Najbolje in najceneje sredstvo za čiščenje zob. Mestna hranilnica ljubljanska razpisuje s tem z letnim adjutom 500 gld. Prosilci za to službo izkazati se morajo poleg znanja slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, da so dovršili ali celo gimnazijo, oziroma celo realko, ali pa spodnjo gimnazijo, oziroma spodnjo realko in trgovinsko šolo. Prošnje z omenjenimi spričevali in s spričevali o dosedanjem poslovanju vložiti je do vštetega SOT maja t. L -^g pri podpisanem ravnateljstvu. V Ljubljani, dn<5 22. aprila 1899. 394 3-2 Ravnateljstvo mestne hranilnice ljubljanske. Edina prodaja slavno znanih Diirkoppovih Diana- (n»j boljše nemško blago) W je za Ki-misko le pri "^fi JAN. JAX-u v Ljubljani, l>uns«|wksft ceMt'» M«;. ■ ZB. Ceniki brezplačno ln franko. — Na zahtevanje se vsakemu kupon daje brezplačen poduk za vožnjo s kolesom. 321 10-3 Št. 4618. Razpis. 393 3-3 Podpisani deželni odbor razpisuje službi okrožnih zdravnikov in sicer 1. za zdravstveno okrožje v Metliki z letno plačo 700 gld.; 2. za zdravstveno okrožje Kočevska Reka z letno plačo 800 gld.; Prosilci za jedno teh služb pošljejo naj svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru do 15. maja 1899. leta ter v njih dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika. Oziralo pa se bo le na take prosilce, kateri so najmanj dve leti že službovali v kaki bolnici. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 20. aprila 1899. Naznanilo in priporočilo. Slavnemu občinstvu v Ljubljani in na deželi usojam si naznanjati, da sem otvorll dobro znano gostilno „pri Virantu", Sv. Jakoba trg št. 2, kjer imam čisto prenovljene, žedne sobe za prenočevanje po nizki ceni p. n. občinstvu na razpolago. Mojo že iz prešnjih časov obče znano lzborno kuhinjo po zmeruih cenah toplo priporočam. Točil bodem izvrstna dolenjska in Istrska bela, rudeča in črna vina, posebno opozarjam na pristni kraški teran prve vrste, kakor tudi na vedno svežo stein-feldsko marčno pivo bratov Reinlnghaus. — Vsak petek sveže morske ribe po laškem načinu pripravljene. Za točno in ceno postrežbo jamčim ter se priporočam slavnemu občinstvu v mno-gobrojni obisk velespoštovanjem 368 3_3 Ivan Tosti. v L j ut>l j ani ponudijo po najnižji ceni poljubno množino stavbinske opeke, ^giiigii ilfilii op@k@ V (Strangfalz-Ziegel) in tem pripadajočo V stekleno zarezno opeko. W Strešna okna iz litega železa. Peči in štedilna ognjišča (lastni izdelek). 348 27-4 Roman-cement, (lovski Portland-cement pa tudi vse druge za stavbe potrebne predmete. Najnižje cene. ^Hf % % % % % % % % % % % % % % & % Najnovejša špecerijska trgovina!!! Planinšek prej Schober, Dunajska cesta štev. 8. Oziraje se na svoj zadnji inser;it, dovoljujem si b). občinstvo opozarjati na svoio veliko zalogo špecerijskega blaga, kakor: raznovrstne kave, kakao, čokolade, olivnega, namiznega in aizer-olja itd. Nadalje se istemu tudi priporočam za nakup najfinejšega francoskega in ogerskega konjaka, pristne sedmograške slivovke finega tropinovca in špirita po najnižjih cenah, zagotavljajoč solidno in reelno postrežbo. 416 16—1 IVAN RORDIK, Ljubljana, Prešernove ulioe št. 10—14, ima na izbiro vsakovrstne svečnike, nože, vilice in žlice iz alpake (čista, bela, trajna kovina). 1 par svečnikov iz alpake 21, 24, 26 cm. visoki stane gld. 190, m 1 tucat žlic za kavo stane od gld. 2-20 do gld. 3-— 1 » žlic navadnih iz alpake od gld. 4 20 do gld. o-— 1 » nožev ali vilic » » gld. 6'60. (419 4 1) Priložnostna darila! ^S Friderik Hoffmann, UfMr, 338 26-26 na Dunajski cesti v Ljubljani, priporoča svojo zaloa:o vseli vrst ur v zlatu, srebru, tuli. jeklu in niklu, ravno tako tudi nihalnih, stenskih in budilnih ur in le dobre do najfinejše kakovosti po najnižjih cenah. Specijalitete in novosti žepnih, nihalnih, stenskih in budilnih ur so vedno v zalogi. Poprave se dobro in solidno Izvršujejo. VtT Delavnioa kleparskih, ključarskih, kovino-^ tiskarskih, stavbenih in galanterijskih del. JI Št. Vid nad Ljubljano w t M m izdeluje in ima v zalogi cerkvene svetilnice ali stalnice, dve po: iz kositarja 12, 15, 18, 20 gld., iz medenine 22, 24, 28, 32 gld., iz tompaka 40, 50 gld.; obhajilne svetilnice iz kositarja po 2 gld., iz medenine po 5, 8, 10 gld.; pušice z zvončki za pobiranje miloščine, iz kositarja po 150, iz medenine po 5 gld.; štedilna železna ognjišča, vsa že lezna in tudi razna za vzidanje. Pokrivanje iu barvanje zvonikov ter napeljevanje strešnih zleltov in strelovodov. 263 12-9 H] Razne železne ograje, vrata, omrežja za pokopališča itd — S kri- rtt< ^^ tevjo zvonikov prevzema ob jednem tesarska dela. Pred škofijo št. 2 prodajala se bo tekom 30 dnij, od 22. aprila do 22. maja 1899 iz neke m&gre pod eenilno vrednostjo nakupljena velika zaloga, blaga,, obstoječa iz blaga za ženske obleke, sukna za gospode in dečke, kotonine, belega perilnega blaga, tepihov, zastorov, pregrinjal, nogovic, Jagerjevega perila in drugih predmetov po izredno nizkih cenah. V svojo lastno korist naj vsakdo porabi to ugodno priliko za nakup svojih potrebščin. 392 3_2 Pod ugodnimi pogoji sprejme takoj več v požarni stroki izvežbanih akviziterjev ljubljansko glavno zastopstvo c. kr. privileg. ,,Riunione Adriatica di Sicurta, kateri naj se dopošlje;o tudi dotične ponudbe. 395 3-2 e s v O ž Pozor § s s I S S Obče znana, jako trpežna kolesa Styria št. II Jjudsko kolo" prodajajo se zaradi različnih cen drugih vrst koles po jako znižanih tovarniških cenah pri v Franu Cudnu v Ljubljani s čemur je si. občinstvu dana prilika po ceni si pribaviti lif-gf® ii® W® 399 3 Zastopnik tvrdke: Josip Folak. BZ=S v Primerna, trpežna in trajna birmanska darila, 'h U Kdor želi kupiti za birmansko darilo ne samo U mFTN P.PnrS fpmvp^ t.liHi HnKrn in natnn^nn ronrnlirann L" LHj uuiuc naj sc uu iviuntJ 4JJ4 V—1 L*»j h Janko hlop^ič h M prodaja raznovrstnih zlatih, srebrnih, nlkelnatih in jeklenih žepnih rS Jj, nr. zlatnine in srebrnine > Ji M v Ljubljani, Prešernove ulice št 4. M flj Žepne ure za dečke in deklice od gld. 5-— naprej^jR ceno, temveč tudi dobro in natančno regulirano U sepaao uar© obrne naj se do tvrdke v M 424 7-1 iHi iS Lloyd v Bremi. 866 30-21 Od vis e. kr. ministerstva vsled ukaza dnč 7. maja 1894, st. 5373 dovoljen Brodarstvo poštnih brzoparnikov do Novi-Jorka: Iz Breme vsak torek in soboto zvečer. IzSonthamptona dotaknivši se ev. Cherbourga vsako sredo in nedeljo Iz Genove dotaknivši se Neapola via Gibraltar Brema - Sev. Amerika. Do Novi-Jorka. Brema-Južna Amerika. Do Montevideo. Do Baltimore. dva ali trikrat na mesec. Brema - Vzhodna Azija. Do Kitajskega. Brema-Avstralija. Do Adelaide, Melbourna Sjdneja. Vuznja po morji čez ocean do Novi-Jorka traja 6 do 7 dnij. Najlepša in najoeneja priložnost za potovanje. Glavni zastopnik, v Ljubljani : w» ■-«■ ' ■ ' — Najnovejše in najboljše S ir klobuke ^k * za gospode in dečke 272 13-11 ffi izdelke prvih avstrijskih, nemških, italijanskih in S angleških tovarn sUb priporoča v največji izberi in po najnižjih cenah velespoštovanjem O. J. HAMANN, Mestni trg štev. 8. c. kr. privilegov. tovarn za klobuke i. Ch. Pless, Dunaj, in Jos. Pichler, Gradec. Klobuki se izdelujejo natančno po označeni meri in obliki ln se prevzemajo tudi stari klobuki v barvanje in oblikovanje. Kupuje in prodaja vse zdolej zaznamovane efekte in druge vrednostne listine po dnevnem kurzu. HAMMA. lakso Veršec v LJUBI^JATVl. Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5, 10 goldinarjev. Glro-konto (hranilne vloge v tek. računu), obresti od dnč do dnč po 4l/j%. Poštno - hranilnične položnice na razpolago. ............ ...... ; . ■ ........... ' ' I > 11 11 a j h k a l> o rza. Dnč 28. aprila. Skopni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru..... Avstrijska zlata renta 4°/„...... Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . Ogerska zlata renta 4°/0....... Ogerska kronska renta 4°/0, 200 . . . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld....... London vista........... Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drl. velj. 20 mark............ 80 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini........... 100 gld. 80 kr. 100 35 > 119 70 > 1U0 45 » 119 80 » 97 20 > 920 — » 356 50 » 120 421 58 92' 11 78 » 9 66 » 44 40 » 5 68 » Dnč 28. aprila. 4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 6% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4°/0, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 6°/0 .... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4°/0 kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 P rijoritetne obveznice državne železnice . . » » južne železnice 3°/0 . » » južne železnice 5°/0 . » » dolenjskih železnic4°/0 171 gld. 50 k 157 26 195 50 98 80 138 50 129 — 108 75 112 — 98 25 97 80 217 — 175 15 124 40 99 50 Kreditne srečke, 100 gld......199 gld 25 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 165 Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 20 Rudolfove srečke, 10 gld.......28 Salmove srečke, 40 gld........85 St. Gen6is srečke, 40 gld.......84 Waldsteinove srečke, 20 gld......60 Ljubljanske srečke.........24 Akcije angloavstrijske banke, 200 gld. . Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. 3380 Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . 454 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 56 SploSna avstrijska stavbinska družba . . 105 Montanska družba avstr. plan.....242 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 191 » — Papirnih rubljev 100 ................127 » 12 30 50 75 75 26 05 S4T ^kup ln prodaja fja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za 7.gube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba M E R C U R" I., VVollzeile 10 in 13, Dtinaj, I., Strobelgasse 2. i ii ii um« ii—m ii i ii m m i ———P1 JUT Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekutacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic. "1SBS MHUtlUliJlIBli UMU—lil m IMMHIMiUliaUIII', i»»