StfiV. 4.
Poštnina plačana v gotovini« V Ljubljani, dne 23. ianuarja 1924.
Uto XXXVII.
Izhaja vsako iredo ob 6 zjutraj. — Cen« 38 Din za celo leto. — Za inozemstvo 60 Din. — Posamezna Številka 1 Din. — V insetatnem delu vaaka drobna vrstica ali *:je prostor 10 Dia.
Spisi in dopisi s« pošiljajo Uredništvu Domoljub«, naročnina, reklamacije in inserati pa Upravniitvu Domoljuba, Ljubljana, Kopitarjeva ulica.
Številke kriče!
Ko .se je obravnavni v finančnem odboru nas državni proračun za proračunsko ,elo 1923 24, so poslanci Slovenske ljudsko stranke na podlagi predloženih proračunov iti pa izkazov finančnega ministrstva čisto točno dokazali, da plačuje Slovenija sorazmerno mnogo več davkov, kakor druge pokrajine, posebno mnogo več kakor Srbija. Obratno pa so tudi dokazali, da dobiva Sio-venija iz skupne državne kašo sorazmerno najmanj. Mogotci v Belgradu so torej upehali načelo: Pri dajatvah v skupno državTio klaso morajo biti Slovenija in Slovr-uci prvi in najbolj obtoženi, pri razdelitvi skupnih dohodkov so pa zadnji, ker prejemajo sorazmerno najmanj. Na njihove stroške iu zrt njihove žulje se zidajo ceste, mostovi, šole, državne zgradbe po drugih krajih, zlasti v Srbiji. Na njihovo stroške se podpirajo razne javne napravo in ustanove. Slovenija pa n»« dobiva nazaj toliko, kolikor ji je potrebno, da si vsaj to obdrži, kar je imela ,n *»r si jo sama ustvarila.
Ne da se utajili!
Te podatke, ki so jih sestavili poslancu Jugoslovanskega kluba po pridnem pro-ucavanju predloženega državnega proračuna in izkazov o državnih dohodkih, so priobčili tudi v naših listih. Ugotovili so, da plača Slovenija najmanj šest tisoč milijonov davkov, nasprotno pa dobi za te veli-e dajatve prav malo nazaj. Vsem je še v sponnnu, kako so lakrat vsi nasprotni listi od samostojnega lažnivega kljukca Kmo-"jskega lista: do raznih liberalnih svobodomiselnih listov vsi soglasno zavpili, da 0 m res, tla Slovenija toliko ne plačuje, da to nemogoče in da Slovenija ni sorazmerno bolj obremenjena z davki kakor "■"fge pokrajino. Svoj boj proti avtonomiji ^ovenijo, ki jo zahteva slovenski narod Posvoji zastopnici Slovenski ljudski stran-«'» so utemeljevali tudi s tem, tla laka av-onotnna Slovenija ne bi mogla shajati. Nje-
t I ) lr!,1!u 80 Premajhni, država ji pa ne 01 hotela priskočiti na pomoč. '
dni. M?.P°dlf,8i uradnih izkazov v državnih •onoukih bomo pa dokazali, da so naši sa-•ostojnezi in liberalci prodali s tem, da eo
glasovali za centralizem, ne le politične pravice Belgradu, ampak, da so tudi Slovenijo gospodarsko popolnoma zasužniii Belgradu. Slovenija plačuje neprimerno vec, kakor bi morala plačevati po številu prebivalstva in sili njene gospodarske moči, dobiva pa za lo iz Belgrada prazne obljube, v novcu pa najmanj petkrat manj, kakor bi ji šlo in kakor bi za svoje veliko dajatve morala nazaj dobili. Številko govore v tem oziru tako ja.^no in odkrito govorico, tla so jo morali razumeti in ji niso mogli ugovarjati ji iti srbski poslanci na seji finančnega odbora, ko jim poslanec dr. Kulovec z uradnimi številkami v roki dokazoval, kakšno velikansko gospodarsko krivico dela belgrajski centrali/.em Sloveniji.
0
številke držo bolj kot Domovina-:, in pa ^Kmetijski list".
Te podatke so sestavili poslanci Jugoslovanskega kluba po pridnem proučavanju predloženega državnega proračuna in izkazov o državnih dohodkih in so jih pri-Slovenija na neposrednih davkih in dokla-dah (zemljiški, hišnorazredni in najomnin-ski davek, osebna dohodnina itd.) 15 milijonov 311 tisoč iu (> dinarjev, Srbija je \1 tein času plačala nn neposrednih davkih in dokladah 21 milijonov 991 tisoč in 797 Diu. Sedaj pa pomislite: Slovenija ima komaj en milijon ljudi, povečini Irdo kršno zemljo, Srbija pa nad štiri milijone prebivalstva z velikimi obsegi dobre, rodovitne zemlje.
Dalje je plačala Slovenija davka na specialni trošarini (užiinina na meso, vino itd.) dva milijona, 199 tisoč 975 dinarjev. Istočasno je plačala Srbija 31.528 Din. Ali vidite velikansko razliko!
Slovenija je plačala dalje v imenovanih dveh mesecih davka s taksami (kolki) 16 milijonov 589 tisoč 31 dinarjev. Srbija pa v isti dobi samo 30 milijonov 688 tisoč 399 dinarjev. Ali vidite, da je tudi tukaj velikanska razlika? Mi plačamo tudi na tem davku mnogo več kakor v Srbiji. Če bi bilo pravo razmerje meti številom prebivalstva in plačevanjem tega posrednega davka, bi morala državna blagajna v Srbiji dobiti na tem davku najmanj 65 milijonov dinarjev.
Poglejmo šo dalje: iz dohodkov monopola (tobak, sol, petrolej itd.) jo dobila država v juliju in avgustu iz Slovenije 41 mi-
lijonov 156 tisoč 289 dinarjev. Istodobno je dobila državna blagajna v Srbiji iz dohodkov monopola 126 milijonov, 29 tisoč 425 dinarjev. Tudi v teh predmetih, ki jih država obdavčuje, prihaja iz Slovenijo "sorazmerno več kakor v Srbiji.
Imamo tudi izkaz, koliko je nesel v mesecih juliju, avgustu davek pa poslovni promet, ki ga plačujejo v prvi vrsti obrtniki, trgovci in velika podjetja. Za te tri mesece je znašal ta davek 40 milijonov dinarjev. Nič manj kakor 10 milijonov, to jo eno četrtino, je plačala na tem davku Slovenija. Kdo je torej z davki najbolj obtežen? Odkod izvira sorazmerno največ dohodkov za državno blagajno? Slepec bi moral bili, kdor ne bi iz navedenih uradnih številk spoznal, da nosi težo davkov Slovenija.
Imamo pa še druge državne dohodke, ki jih dobiva država, ki so So večji, kakor imenovani. To so dohodki od carine, ki je tudi posreden davek, dohodki od železnic in od poštno uprave. Če si kupim obleko, plačam državni davek, če pošiljam blago po železnici, plačam državni davek, če pošljem pismo po pošti, plačam državni davek. Ti dohodki, ki se stekajo v državno blagajno, so neprimerno večji kakor oni, ki smo jih zgoraj navedli. Pri teli dohodkih se pa ne da — vsaj pri vseh no — natančno določiti, v koliki meri odpadajo na posamezno pokrajino. Z vso sigurnostjo pa lahko trdimo, da te davke plačujemo mi Slovenci sorazmerno še v večji meri kakor one, s številkami navedene davke. Zaključek je torej ta: Davki se ne pobirajo in ne stekajo v državno blagajno po številu prebivalstva. Slovenija plača, kakor smo dokazali, sorazmerno trikrat do petkrat več kakor druge pokrajine.
Še nekaj: Pri nas se davki brez usmiljenja in z vso ostrostjo izterjujejo. Po drugih pokrajinah so v tem oziru mili in popustljivi, v mnogih krajih se celo za pobiranje davkov ne menijo.
Proti temu .načinu pobiranja državnih dohodkov moramo najodločnejše protestirati. Velikanska krivica je to, če se vsa teza davčnih bremen prenese na eno pokrajino, v tem slučaja na Slovenijo Ali je potemtakem čudno, da nastopa pri nas splošno obubožanje, Ce so davki tako krivično razdeljeni?!
Kje je edina rešitev?
Ali bomo Slovenci kdaj pri centralistični ureditvi države imeli tolik vpliv na državne posle, da bi mogli pravično razdeljevati davke in pokrivati pravično svojo potrebe? Ali bomo mogli pri centralistično nrejeni državi a svojimi velikanskimi dajatvami kdaj sami razpolagati? Nikdar! Kdor hoče trpeti, da bo na ta krivičen uačin pla-ševal davke, od teh davkov pa le drobtinice nazaj prejemal, tisti naj gre med sa-mostojneže in liberalce. Mi pošteni Slovenci pa vemo, da pomeni centralizem za nas politična in gospodarsko smrt. Številke, ki smo jih navedli, so pač vsakemu menda dovolj jasen dokaz za to našo trditev: Te številke so pa tudi jasen dokaz, da je naš boj za avtonomijo utemeljen in pravičen, ker hočemo o svojih stvareh in s svojimi stvarmi sami odločati, ker hočemo biti gospodarji in ne sužni, ker hočemo imeti politične in gospodarske pravice, zato bomo tudi boj za avtonomijo bojevali do konca.
0 politični moči.
Dvakrat slaven.
Pri starih paganskih Grkih je živel mož — Ilcrostrat po imenu —, ki bi bil rad videl, da bi ljudje o njem govorili.. Vedel je, da je treba v ta namen storiti nekaj velikega. V lepem mestu Efezu je stal še lepši tempelj boginje Diane. Herostrat se sko-rajži in ga zažge. Posrečilo se mu je. Tempelj je pogorel 111 o njem so govorili še pozni rodovi. Kako so govorili, se ni brigal, samo da je bil slaven.
Naši samostojneži so tudi hoteli biti slavni. Da je kdo vihtel mesarico, ljudje kmalu pozabijo. Treba nekaj posebnega, nekaj takega, da bodo na svoji koži čutili še otrok otroci. Potem gotovo ne pozabijo samostojne stranke, ko bo že davno mah po-rastel nad njenim grobom. In posrečilo se jim je kot Herostratu. Z njihovimi glasovi je bila sprejeta 29. junija 1921 centralistična ustava, ki je naše ljudstvo vpregla v 6rbski Voz in upognila pod Pašieev bič. S tem so zažgali krov nad slovenskim domom. Gotovi so, da jih ljudje ne bodo pozabili. Še desetletja bodo o njih govorili in — jih kleli.
Njih voditelj se pa še vedno boji, da bi ljudje ne govorili o njem dovolj, če v kaki številki »Domoljub« ne omeni kake nove njegove polomije, že se pritoži v »Kmetijskem listu«. In da bi ga ne pozabili, vpije po shodih: »če je znalo nas osem samostojnih vse pokvariti, zakaj pa ne more 21 klerikalnih tigrov tega popraviti?« — Dela kot cigan, ki je zažgal vas in so ga prijeli. Ko ga začno jezni prebivalci pretepati, jih nedolžno pogleda in pravi: »Kaj sem jaz kriv, da je pogorelo? Vi ste krivi, ker niste mo-
Eli pogasiti.« Poleg slave Herostratove ho-d voditelj samostojnih tudi slavo tega cigana.
51 demokratskih tigrov.
Kakor samostojni ln njih kolovodja, podobno vpijejo vsi liberalci. Pravijo, da Imamo ml od 18. marca politično moč v rokah. Naenkrat naj bi naši poslanci po-
pravili, kar so oni zagrešili. Vsak pa ve, da je podirati neprimerno lažja kot zidati. Vsak, kdor zna politično abecedo, tudi razume, da 21 naših med 315 poslanci ne more meni nič tebi.nič spremeniti nesrečne ustave. Kadar pa bomo saini doma odločevali, bo prišla naša politična moč do veljave. Takrat bomo popravili, kar »o požgali naši nasprotniki.
Toda na eno ti demokratski listi pozabljajo. Da imajo demokralje tudi 51 posiun-cev v skupščini, ln da leh 51 mož, ki so sami glasovali za sedanjo ustavo, tudi nič ne more proti radikalom. Zakaj no napadajo radi nesreč, davkov in draginje, kuluka in taks, teh 51 tigrov, kakor so se sami nekoč nazvali. Zakaj so ti brez vsakih zob? Da, stvar gre še dalje. Če kakega demokrata čevelj žuli, ali gre k Pribičeviču in drugim demokratskim mogočrijakom? Kaj še! Na naše poslance se obrnell S tem, najbolje pokažejo vso praznost svojega kričanja. Pokažejo pa tudi, kdo je kaj vreden. Če bi bili naši za nič, bi jih tudi na miru pustili.
Kdo je kriv sedanje vlade?
Kadar ljubljanski liberalec vstane, bere v svojem listu na prvi strani, da jc kriva sedanje vlade SLS. Nobenih litanij ne zna naša inteligenca bolje kot o homogeni radikalni vladi. Liberalne stranke dobro vedo, «la so oni glasovali za tako uslavo, da vse komandira llelgrad, dobro vedo, da naših 21 poslancev ne nastavlja centralnih vlad, ampak liberalci kriee — da \ale krivdo s sebe. Da se vidi njih hinavščina v tem oziru, vprašajmo samo sledeče:
Ali res misli kdo, da bodo pustili srbski radikali koga zraven sebe v vlado, če se čutijo sami s pomočjo Nemcev in Turkov dosti močne? Dosti močni pa so, dokler jim kdo ne uide ali dokler ne pride v Beigrad voditelj Hrvatov Kadič. Če bi bil kdo torej v teh razmerah, ki jih je ustvarila sedanja ustava, kriv samoradikalne vlade, bi bili radičevci, ki imajo 70 poslancev, a te moči ne porabijo.	„
Ali morda mislijo liberalci in samostojni, naj bi šla SLS zato v vlado, da bi ne bili radikali sami? Pomislite, kakšen krik bi zagnali ti bratci, če bi se to zgodilo?
Ali naj je šel Korošec h kralju pa mu priporočil, naj pritisne na radikale, da vzamejo v vlado demokrate? Če bi se dalo to doseči, bi demokratje sami to poskusili pri kralju! Pa recimo, da ima Korošec tako moč, kdo bi bil na boljšem? Veseli bi bili demokratje, ljudstvo pa bi bilo še na slabšem. Pomagali bi demokratje kaki banki, pomagali kakemu veletrgovcu, toda kmet-sko in delavsko ljudstvo bi še bolj trpelo. Namesto enega kozla v zeljniku bi imeli dva. Ljudem, ki so se najbolj navduševali za centralizem in proli avtonomijo, menda vendar ne bomo pomagali še na konja! če 8 te strani opazujemo njih vpitje po časopisih, potem ga tudi razumemo.
Naše ljudstvo ne bo tako kratkovidno, da ne bi razumelo, kje so krivci današnjega zla. Tudi ne bo tako pozabljivo, da no bi vedelo, da so politično moč na Slovenskem imeli takrat, ko je bil odločilen trenutek — glasovanje za ustavo — v rokah tisti, ki danes vpijejo na SLS, da ]o ima ona.
V tej ustavi pa Je tudi vzrok sedanje radi. kalne vlade ln vseh njenih posledic. Bodj. te prepričani, da ljudstvo to jasno vidi in da vam vsa zavijanja ne bodo prav nič po. magala.
Lahek odgovor.
»Kmetijski list« prinaša v vsaki števil-ki poziv: >Na vsakem klerikalnem shodu vprašujte, kdaj bodo davki znižani.« Odgo, vor je silno lahek: Kadar bo država tako urejena, da bomo sami svoji gospodarji, kadar bomo imeli na Slovenskem politično moč v slovenski avtonomiji. Ta odgovor pa je tudi obsodba onih, ki so si priborili he-roslratsko slavo z glasovanjem za centralistično ustavo, ki nas danes ubija in nam naklada neznosljivg bremena. Drugo poti do te politične moči, ki nas reši gospodarske propasti, ne poznamo kot vztrajen boj za našo glavno sedanjo zahtevo: avtonomijo.
Tretjič pod križem.
Slovenski narod, je tretjič padel pod križem velesrbskega centralizma, kar se tiče razmerja do Italije. Prvič v rapaliski, drugič v štinargharitski pogodbi, v katerih je bilo 700.000 Hrvatov in Slovencev brez slehernega varstva žrtvovanih Italiji in na-silstvu nejnih gospodarjev.
In tretji končni padec je prišel sedaj. Velesrbska vlada, kateri so liberalci in samostojneži z glasovanjem za centralistično ustavo izročili v roke vso in edino oblasl v državi, je na svojo roko sklenila sporazum z Italijo. Tn »sporazum«- obstoji v tem, da poslaae Heka italijanska. S tem je dobila Italija v svoje kremplje pristanisče Hrvatov in Slovencev, s tem jo Italija dol ila v roko ključ do Jugoslavije in do Balkana. Vsa zveza s Francijo ne bo nič pomagala, ua Balkanu bo zdaj nosila zvonec Italija. To pomeni ne samo veliko politično škodo, temveč v prvi vrsti gospodarsko, kar bo zopet Slovence in Hrvate kruto udarilo.
Kupčija, v kateri so se znova prodali Slovenci in Hrvati italijanski grabežljivosti, je sklenil Pašič sam na svojo odgovornost. Mož kupčuje z narodi in za narode kakor za vrečo krompirja. Pašič ni niti obvestil, kaj šele vprašal Slovence in Hrvate, obvestil ni niti državnega zbora, temveč bo šel v četrtek v Kim in sam podpisal sramotno balkansko kupčijo.
Velesrbski barantači niti toliko niso hoteli misliti na Slovence in Hrvate, da bi v zameno zahtevali od Italijanov manjšinske pravico za naše rojake onkraj meje. Vlada dobro ve, kakšno trpljenje in preganjanje morajo prenašati naši rojaki pod italijanskim jarmom, toda v sporazumu ni niti besedice o tem.
Dr. Korošec je takoj, ko je zvedel za kupčijo, šel k Pašiču in odločno zahteval, da se sporazum ne podpiše, dokler so "0 zagotovi narodni obstoj Slovencev in Hrvatov ua italijanskem ozemlju. In kaj je Pašič odgovoril: Sporazum se ne da nič vež izpremeniti, koraki za Slovence in Hrvate morejo biti kvečjem prijateljskega značaja.
Dr. Laginja je v imenu Hrvatov protestiral pri zunanjem ministru dr. Ninčiču ter pri kralju.
Pucelj in Žerjav pa brez dvoma nosita sokrivdo. Danes odločujejo v državi samo belgrajski Velesrbi, ki nimajo niti inalo čuta za Slovence in Hrvate. In ta moč jim daje edinole centralistična ustava, za katero sta glasovala Žerjav in Pucelj.
Slovenija nosi težek križ in pada pod njim. Med tistimi, ki sta ji naložila ta križ, da pod njegovo težo omaguje in pada, sta Žerjav in Pucelj. Tega nobena »Domovina r in noben : Kmetijski list« ne more utajiti ali izbrisati.
o delovanju Okrajne obrtno zveze v Novem mestu v društvenem letu 1923.
Dasi je bila ustanovljena naša podružnica že 5. novembra 1922, vendar se prvih par mesecev ni mogla razgibati tako, kakor smo pričakovali. Obrtniki sami so pričakovali z nekakim nezaupanjem v novorojeno dete, ki se jo imelo koj v začetku boriti z vsemi mogočimi zaprekami tako, da je izgledalo, da bomo morali položiti slabotnega otroka — našo podružnico v predčasni grob.
Toda tisti, ki so se zavedali velike važnosti dobro obrtne organizacije, niso obupati. Zavihali so rokave, lotili se dostikrat nehvaležnega dela, nabirali nove člane, sklicali občni zbor ter začeli graditi na novem temelju. Do danes, ko pišemo to poročilo, je imela podružnica od svojega pre-rojenja, to je, od občnega zbora, ki je bil 15. aprila 1923, 10 rednih sej in nekaj sestankov, ki so bili več ali manj povoljno obiskani, članov šteje okrog 40. Rekel bo kdo, da je to majhno število, s katerim se ponašamo. Tisti pa, ki ve, s kakimi težko-čami se bori podružnica, tisti, ki pozna polena, ki nam jih mečejo nasprotniki pod noge, bo rad priznal, da je nase število v danih razmerah zadovoljivo. Ne ponašamo se s par sto člani, ki bi bili morda samo na papirju, pač pa smo ponosni na teh 40, ki vedo, zakaj so pri naši organizaciji in ki kljub vsemu pritisku od nasprotno strani vsirajajo v naši Zvezi, v dobri veri, da je za poštenega, krščanskega obrtnika samo pri nas njegovo mesto. Res je to, da zaenkrat žal ne moremo nuditi svojim članom vsega, kar oii nas pričakujejo, da jim n. pr. no moremo deliti brezplačne koruzo, kakor dela to obrtno društvo, ki je prodalo svoje interese in interese obrtništva samostojni stranki, toda mi vemo, da so člani, ki jih »mamo, prav zato pravi člani, ker so kljub vsem mamljivim stvarem obrnili nasprotni obrtni organizaciji hrbet. — »Obrtno društvo v Novem mestu :, klin in ta klin se zajeda vedno globlje v nasprotno vrste. Mnogo 3'h je že pristopilo v našo podružnico, ki so "'h včlanjeni nrei nri Ofrričevfim riruSfvn
in
ianjeni prej pri Ogričevem društvu z gnjevom pripovedujejo, s kakimi sredstvi si to društvo podaljšuje življenje. Mi Pa vemo, da nobeno društvo, pa najsi bo še rako močno po številu članov, ne more trajno obstati, če ni v članih zavesti, da so pri nriistvu v prvi vrsti radi načel. Kjer pa teh ni> tam tudi ni bodočnosti.
Naša podružnica se je trudila po svo-fari U u' sv°iim Članom iti na roko v 'Hcievah obrtnega značaja. Razgovarjalo b<j
jo tudi o ustanovitvi obrtne zadruge. Vsled hudega pomanjkanja lokalov in radi splošno denarne krize smo pa morali to zadevo postaviti zaenkrat iz dnevnega reda.
To bi bii nekak življenjepis naše mlade podružnice. Vse njeno delovanje je še v prvem razvoju, zato nimamo beležiti posebnih uspehov. Vsa bodočnost podružnico je odvisna od moralne pomoči članov svojemu odboru, člani vsakega društva, ki hočejo od društva veliko koristi, morajo za njega tudi veliko žrtvovati. Brez žrtev ne gre nik jer, tudi pri društvu ne. Zato je pa dolžnost vseh, v naši podružnici včlanjenih, rla s podvojeno marljivostjo nabirajo novih udov. Vsi Da. ki želite obrtnemu stanu ono pravice, ki jim gredo po številu obrtništva, pristopite k naši Zvezi. Samo zabavljanje čez društva je za tiste, ki iščejo samo osebnih koristi, obsodba njih samih. Geslo po-edinca mora biti: Najprej si bom prizadeval, da izpolnim svoje dolžnosti do društva, potem bom pa tudi lahko zahteval ono, kar imam pričakovati od njega.
Kar jo res, (e res! Testenine <.PEKATETE«, kakršne se izdelujejo v zadnjem času, so tako okusne in tečne, da jih splošno hvalijo. Gospodinje, zahtevajte jih pri trgovcih!
Pozor!
Preselitev!
Popolnoma varno naložite svoj denar pri
»Vzajemni posojilnici«
t Ljubljani — r. z. ■ o. i.
ki se jc PRESELILA iz hiše Uršulinskega samo stana na Kongresnem Irgu poleg nunske cerkve v lastno novo palačo na MIKLOŠIČEVI ceati poleg hotela «UNION». — Hranilne vloge se obrestujejo
po 6%
brc£ odbitka realnega Id Invalidskega davka. — Vloge v tekočem računu se obrestujejo
po 5 V2 %, vez. tudi po 61/2 %
VARNOST za hranilne vloge [e ZELO DOBRA, ker poseduje Vzajemna posojilnica relativno večino delnic stavbne delniško družba hotela tUnion« v Ljubljani. — Vrbutcga je njena la»t nova lepa palača ob Miklošičevi cesti, več mestnih hiš, slavblSČ in zemljišč v tu-in inozemstva. — Denar se naloži lahko tudi po postnih položnicah.	58S1
mummunmmnm
se lelif«® ssflttlra MILO ^GASEIA" hi PO SVOft MC«1©-
segijivs 84ahG¥©sl! pre-ua$a vse druge proizvode.
Peli, Cisfl m varstfe frpeZnosf perilo!
Besedilo jugoslovansko - italijanskega sporazuma je končnoveljavno po obojestranskem sporazumu ugotovljeno. Besedilo pa so drži seveda tajno — tudi napram parlamentu, ker v visoki politiki ne gro, da bi odločevali narodi, ampak takozvani diplomatje, ki so svetovno vojno menda prespali in zatorej mislijo, da so narodi zato tukaj, da jih pogodbe vežejo, ne pa, da jih sklepajo. Podpis protokola o sporazumu se bo najbrže izvršil 27. ali 28. januarja v Rimu. V ta namen odpotuje 24. ali 25. t. m. v Rim naša delegacija, v kateri bo poleg zunanjega ministra Ninčiča še njegov pomočnik in nekaj drugih gospodov. Slovenci in Hrvatje po mnenju vlade sploh ne spadajo v delegacijo, ker bi delali zgolj zgago v njej. S strani Italijanov bo podpisal protokol Mussolini, od jugoslovansko strani pa Pašič, skoro gotovo zalo, da bo bolj držalo.
Za gladu joče v Nemčiji so sv. oče v Rimu nakazali 1,200.000 lir, daljo so poslali v Nemčijo 50.000 metrov platna in 50 hektolitrov olja v liturgične svrhe.
Na Japonskem je bil že zopet potres, sicer no tako strašen kot v septembru 1923, vendar je tudi ta napravil mnogo škode ln strahu. V mestu Jokohami je potres podrl skoro 600 hiš, večinoma pravkar dograjenih, več oseb je bilo ubitih, en vlak pa, ki je v trenutk,. , :resa vozil bas čez most, se je prevrnil v vodo.
V	angleškem državnem zboru se je ves pretekli teden vršila burna debata o pre-stolnem govoru, s katerim je 15. januarja otvoril kralj zasedanje državnega zbora. Zastopnik delavske stranke je predlagal v svojem govoru popolno nezaupnico dosedanji vladi.
V	Poruhrja je izbruhnil štrajk; samo v Elberfoldu počiva nad 60.000 delavcev.
Sovjetski robelj. Koncem decembra 1923 je bil vreden dolar v Moskvi 2.20 rul>-Ijov izdaje leta 1923. (1 rubelj te izdaje ima vrednost 1 milijona prvotnih sovjetskih rub-ljev.) Poleg tega papirnatega denarja ima sovjetska Rusija tudi zlate rublje, imenom vane čorvonec, ki majo zelo visoko zlato vrednost. Z uvedbo zlate valute (červonec), ki stoji po vrednosti nad angleškim funtom šterlingom, so je rusko gospodarsko življenje zelo opomoglo. Velevažno dejstvo v letu 1923 je zopetni začetek ruskega žitnega izvoza, ki jo tvorilo 35.4 odstotkov vsega izvoza. Na avstrijskem trgu že rusko žito predstavlja občutno konkurenco našemu žitu, ki ne more konkurirati z ruskim radi previsokih pridelovalnih stroškov.
BOLEČINE? V obrazu? V udih? T^skusit« pravi FelLrjcv Elzailuidl Vi se boste čudilil Do-brodejen pri drgnenju celega telesa in kot ko-smetikutn za kožo, zobe in negovanje usti Veliko močnejši in boljši kakor francosko žganje ter čez 25 let priljubljeni S pakovanjem in poštnino 3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica 24 dinarjev) 36 dvojnatih ali 12 špecijalnih steklenic 214 di' narjev z 10 % doplačila razpošilja; lekarnar FIIGEN V. FELLER, STUBICA DONJA, Elz« trg itev. 16, Hrvatsko.
d V svojo korist ne odlašajte s plačilom naročnine. Čimprej boste v tem oziru storili svojo dolžnost, tem bolj si zagotovite redno prejemanje »Domoljuba«. Prihodnji mesec bomo ustavili pošiljanje lista vsem — neplačnikom.
d Ponatis povesti »Dekle i Močevja« Izide prihodnji teden in ga takoj razpošlje-mo vsem onim naročnikom, ki se dotlej zanj oglase, oziroma ki bodo dotlej poslali določeni znesek. Letošnji novi naročniki ne plačajo za knjižico ničesar, pač pa morajo povedati, kdaj so plačali celoletno naročnino na »Domoljuba«. — Stari naročniki naj pošljejo v pismu ali po poslani jim položnici za ponatis posebej Din 3.50, vsi drugi pa 7 Din za en izvod. Za skupne naročnike morejo naročiti knjižico samo gg. poverjeniki, pri katerih naj se naročniki priglase in plačajo. Vsak naročnik ima pravico le do e n e g a izvoda po znižani ceni.
d Popravite! V zadnji številki »Domoljuba« se je v notico: »Domoljubova« nagrada vtihotapila mala pomota. Brezplačno dobe ponatis povesti 3Deklo z Močevja« samo oni novi naročniki, ki do konca tega meseca (ne tega leta) plačajo naročnino za celo leto 1924. — Poznejši plačniki imajo pravico do znižane cene: 3.50 Din za en izvod.
d Za mladeniče, ki so oproščeni vojaščine. Vojaška oblast vsako leto pregleduje spiske oproščencev, da ugotovi, kdo je upravičen, da še nadalje uživa ugodnost oprostitve. V to svrho je vojaška oblast že pred letom odredila, da morajo mladeniči, ki so kot hranilci rodbin ali samobranilci oproščeni, vsako leto do 31. januarja obnoviti prošnje za nadalino oprostitev ter priložiti dokaze o upravičenosti te ugodnosti. V prošnji se morajo opisati družinske razmere, radi katerih želi prosilec, da bi bil še nadalje oproščen ter višina direktnih davkov. Prošnji je priložiti rodbinsko po-lo, ki jo izda župni urad in potrdilo o dav- ! kih, ki se dobi pri davčnemu uradu. Prošnje se vlagajo pri županstvu, ki jih koncem januarja pošlje vojaški okrožni komandi. Mladeničem pa, ki so že 25 let stari in so bili do sedaj oproščeni, ni treba več vlagati prošenj. Ker bo letošnii termin kmalu potekel, opozarjamo prizadete, da se v lastnem Interesu ravnajo po navedeni odredbi. Za zamudnike je nevarnost, da jih vojaška oblast vpokliče. Dijaki, ki so oproščeni vojaške službe, morajo pa vsako leto v maju vojaški oblasti predložiti potrdilo ravnateljstva, da so še redni dijaki dotičnega eavoda.
d Jugoslovanski škofje so se pritožili na sv. Očeta radi preganjanja slovenske in hrvatske duhovščine v Italiji ter italijanskega jezika pri verskem pouku. Sv. Sto-lica je odgovorila, da stoji še vedno na f tališču, ki ga je označil pok, papež Benedikt XV., da pa politični položaj v Italiji »v. Stolico zelo ovira, da ne more tega Izvršiti, kar bi rada. 4l
d Goriške ljudske šole. Znano je. da
ie italijanska vlada svoj čas odredila, da se mora ves pouk v ljudskih šolah v Julijski krajini vršiti v italijanščini. Sedaj je to odredbo v toliko omilila, da se italijanski pouk začenja v drugem razredu in da se mora slovenščina kot pomožni jezik poučevati tudi v višjih razredih.
d Delavci iz Nemčije, Avstrije in Ma-žarske se radi brezposelnosti selijo v Jugoslavijo. Vlada je odredila v varstvo domačih delavcev, da se to priseljevanje omeji.
d Gostiln in kavarn v naši državi je 194.900. Torej mora povprečno po 60 prebivalcev oziroma 12 družin (čc štejemo na družino 5 članov), vzdrževati po eno gostilno. Pač največji davek.
d 1G0.G00 Din so že zbrali jugoslovanski Nemci za stradajoče brate v Nemčiji.
d Nova vera. Med tovarniškimi delavci v Gradcu pri Litiji širijo krivo vero adventistov. AdvenHsti namreč uče, rla bo Odre"enik Jezus šele prišel.
d Zvezda repatica. V petek 11. jan. zjutraj okrog štirih no nekateri izmed Hribnikov opazovali krasen meteor. Videla se je razsvetljava par sekund, zažarelo je nebo. Potem zginilo.
d Zima na jugu. Visoko debela snežena odeja je zagrnila vse kraje južno od Belgrada in osobito še Makedonijo. Po večini južnih krajev jc ustavljen vsak promet med posameznimi vasmi. — Scljaki si izkopavajo cele predore, da lahko hodijo po vaseh eden do drugega. Visokemu snegu se je še pridružila zelo ostra zima in v zadnjih dneh je zmrznilo precej ljudi. Južno od Skopija je na primer zmrznila cela orožniška patrulja, kateri je načeloval narednik Slovenec Župančič. Radi snega in mraza so tudi hajduki prenehali z dnevnimi tolovajstvi po Makedoniji. Večina haj-duških tolp je krenila v Albanijo in Grčijo, kjer kupujejo sedaj strelivo in orožje za spomladanske pohode. Radi zime in snega zelo trpi Črna gora, ker je vsaka nabava hrane radi snežnih žametov naravnost izključena.
d °ve novi tovarni za orožje, v katerih bo zaposleno 1000 delavcev, bo zidala država v Srbiji. V dveh letih bodo izdelali 110.000 pušk in 1^0 milijonov nabojev. , d Nov bronast zvon je dobila podružnica sv. Hieronima na Taboru pri Vranskem.
... (1 Lahni potresi se pojavljajo v Dalmaciji.
d Umrl je v Solkanu oče krškega Škota Josip Srebrnič.
d Umrl jc v Ajdovcu 14. t. m. 78 letni g. Jernej Gnidovec, oče gospoda Mohorja Gnidovec, bivšega voj. kurata, sedaj župnega upravitelja v senjski škofiji. Ranj-ki je bil mnogoleten župan ajdovške občine. Umrl je nagloma, kar je letos pri nas že drugi slučaj. Naj v miru počiva!
t d»Fmrl 'e T Ameriki ▼ Butte, Mont., Ivan Meglen, doma iz vasi Zverče, fara
Hinie na Dolenjskem. V Ameriki je bil 25 let.
d Umrl je v Bosenskl Gradiški vpoko-jeni nad veterinar Fran Dular, ki je znan Slovencem po svojih knjigah: Domači živi-nozdravnik, Umna živinoreja in Gospodar, ski nauki.
d Mrtvo so našli v soboto 19. januarja zjutraj v njeni sobici devetnajstletno dekle Elizabeto Solič iz Šmartna v Sp. Tuhinju. Zvečer si je postavila v sobo lonec, napolnjen z žrjavico. Ko je zaspala, so jo umorili strupeni plini žrjavice. Bila je dobro dekle, članica Mar. družbe. Naj počiva v miru.
dPlin je pozabila popolnoma zapreti 57 letna uslužbenka Evgenija Kranjec v Mariboru. Zjutraj so jo dobili mrtvo v sobi.
d V ječi so našli mrtvega v Mariboru radi hajduštva na 15 let obsojenega Abido Bcrnineanina. Pozabil je zapreti plin in so je zadušil.
d Smrtna nesreča. Dne 2. januarja je povozil vlak, ki odhaja iz Slov. Gradca ob 5.10 na postajališču Slov. gradeč 40 letnega hlapca Skodnik Martina iz Lolavabuke, Odpeljati se jc hotel proti Dravogradu, kjer je bil zaposlen. Skodnik je pritekel že na odhajajoči vlak in se pri predzadnjem vozu prijel za vrata, katere jc sprevodnik ž c zaprl. Pri tem mu je spodletelo in je padel pod vlak. Kolesa so mu šla čez sredino telesa in ga popolnoma razmesarila, Skodnik je bil na mestu mrtev, — Kot je dognala preiskava, jc zakrivil ponesrečenec nesrečo sam in ne zadene železničarjev nobena krivda.
d Ogromen požar v Splitu. V noči od 13. na 14. januarja je izbruhnil ogenj v najstarejšem mestnem delu v Splitu, v oko-lici takozvane »stare škofije«, ter se jc bliskovito hitro razširil. V hipu so bili v plamenu Hrvatska tiskarna, Leonova tiskarna, Katoliška prosvetna zveza in Katoliška posojilnica; ta poslopja so zgorela do tal z vsem inventarjem vred. Požar je uničil še več hiš, med njimi par trgovin in restavracij. Velika nevarnost je pretila tudi stolni cerkvi, radi česar so v boiazni, da nc bi cerkev zgorela, prenesli Najsvetejše v cerkcv sv. Dominika. Ognjegasci in vojaštvo so delali z največjim naporom, da so o f2nj omejili samo na stari del inesta. Vendar ga niso mogli pogasiti in šele proli večeru drugega dne je bila nevarnost za mesto odstranjena. Škoda je ogromna ter znaša več deset milijonov dinarjev. Najbolj so oškodovana katoliška društva v Splitu, katerim je zgorela v njihovem do-mu vsa imovina. Mesto Split si ne bo tako hitro opomoglo od te nesreče, ker bo potrebna pomožna akcija iz drugih krajev, da nekoliko olajša bedo.
d Požar je 5. januarja uničil pletarsko delavnico in gospodarsko poslopje posestniku Francu Janežiču v Dolskem.
d Znorel je v zaporih celjskega sodišča učitejjski pripravnik Stanko Suler. Ko je jetniški paznik Ogrizek stopil v njegovo celico, ga je udaril s tako silo po glavi, da mu je prebil lobanjo.. Šulerja so z veliko težavo ukrotili ter oddali v blaznico na Studencu pri Ljubljani.
d Poneverba. V Šoštanju je poštni uslužbenec Ugovicer poneveril več »vot denarja ter ušel na Koroško. Bil je v prejšnjih časih pošten človek, ko so ga pa pn-
6ilili. d* i* Posta' Orjunec. f* začel popivati in zanemarjati »vojo službo.
d Rop ob belem dnevn »redi Ljubljane. Pozor na denar! Kmetic« Marija Jelnl-karjeva. doma ii Dolenjskega, ja prišla r Ljubljano po raznih opravkih. Ko je opravila svoje posle, je šla v gostilno v Belemu volku na Marijinem trgu. Tam je napravila neprevidnost, da je pokazala pri plačevanju, da ima precej denarja v listnici. Ko je odšla. jI je sledil neki gost iz gostilne. Ko jo je dohitel v Frančiškanski ulici nedaleč od Uniona. je stopil k njej jn ji iztrgal listnico iz žepa. Ko je žena prestrašena zavpila. jo je udaril z vso silo po glavi z besedami: »Baba, kaj sem ti vzel!« Nato je zbežal proti Marijinem trgu. K sreči je opazil napad neki moški, ki je skočil za roparjem in ga • pomočjo stražnika na Marijinem trgi prijel. Napadalec je 30 letni zidar Filip Kineze iz Italije.
d Roparska tolpa se vlači v okolici Ptuja in skuša izvrševati rope po vaseh. Parkrat se jo to posrečilo.
d Umor v Trbovljah. Ko je te dni šel posestnik I. Vizvošek zvečer k sosedu na obisk, ga je napadel dosedaj šc neznan zločinec ter mu iz zasede zasadil nož v trebuh, da je vsled zadobljene rane umrl v celjski bolnišnici, kamor so ga prepeljali.
d Pismonoso je oropal na okrajni cesti pri vasi Crnolica pri Sv. Jurju na Štajar-skem neznan ropar. Iztrgal mu jo postno torbo, v kateri je imel denarja okrog 3000 K, nekaj znamk ter navadnih pisem.
d Kako jc bil Čaruga aretiran. Vele-trgovec iz Vinkovcev Drezgič, ki je bil v isti oseb/ velerazbojnik Caruga, je bil aretiran doma na stanovanju ob petih zjutraj. Prišel je pravkar domov in je pijan ležal na tleh. Policijski komisar, s katerim ie Carujia preje večkrat popival, ga je iz jeze hotei kar ustreliti. Z Drezgičem so bili v zvezi še mnogi drugi imoviti ljudje, ki so deloma nenadoma izginili, deloma pa so jih vtaknili pod ključ.
d Preiskava proti ponarejevalcem »ko-čev« je končana. Zaprli so vsega skupaj 23 oseb iz vseh krajev naše države. Glavni krivec, neki Anton Godina, je pravočasno pobegnil. Člane rodbine Lenassi so vse izpustili. Vse aretirane« so prepeljali r Belgrad, kjer se bo vršila sodna obravnava, o kateri bomo poročali.
d Ujeti potepin. Odkar je »Pikčev Miha« iz Zgoše ušel iz mariborskih zaporov, »e je klatil več tednov po tukajšnji okolici in kradel, pa tudi beračil. Ker je nosil seboj samokres, je lahko ustrahoval neoboro-ženega človeka. Orožniki so ga dolgo zasledovali, nazadnje so ga 19. januarja vjell v Zaspu. Naj dobro spravijo pod ključ tega nepridiprava, da ne bo zopet ušeL
Ali upate na avtonomijo?
Prepričan sem, da pride, ako bo narod vztrajal. Ako ne, potem je dobro, da se pripravimo na pot v nemške rudokope in ameriške iabrike. Svojo usodo in bodočnost ima narod sam v rokah. Ce hoče avtonomijo, bo Sel z nami, če ne, pa jo naj "briše za slovenskimi filialami srbskih ra-mkalov, demokratov in zemljoradnikov. ^__(Besede dr. Korošca.)
W-^-
PDLITlCni • 2FIPISKI
'Mk_^_
p Prvi sadovi zveze samostojnežev s srbskimi radikali. G. Pucelj hodi že pol leta po Sloveniji in napada srbsko radikalno stranko, zraven maha seveda tudi po SLS, kakor bi ml imeli kake zvez« r to stranko. Edina stranka, ki je v parlamentu dosledno pobijala radikalno stranko, je bila SLS. Pucelj pa hoče veljati pred svojimi volile! in pred našim ljudstvom, za nasprotnika sedanjega režima, v Belgradu ga imnjo pa gospodje radikali čisto za svojega. In gospod Pucelj s svojimi samostojneži je tudi čisto njihov. Da je to res, dokazuje sledečo: Zdaj delijo Slovenijo v dve oblasti in imenujejo obenem tudi uradnike za obe oblasti. V Ljubljani so bili sedaj ua Kmetijskem oddelku na odločilnih mestih sami samostojneži. Radikali so že vedeli, zakaj so to dopustili. Pri novem nastavljanju tako v Mariboru kakor v Ljubljani, so srbski radikali nastavili zopet na kmetijskem oddelku celoten generalštab samostojnežev. V Ljubljani je postal načelnik oddelka g. Sancin In njegov adjutant živinozdravnik Pavlin. Njiju največja »odlika« je, da sta samo8tojneža. V Mariboru je imenovan za načelnika oddelka gospod Zidanšek in za njegovega adjutanta bivši samostojni poslanec Rajer. Tudi ta dva se »odlikujeta« po tem, da sta samostojneža. Pa sedaj kdo reci, da somostojnežl niso varovanci radikalov. Doma zabavljajo čez radikale, v Belgradu pa, kjer bi bilo treba proti njim nastopiti, jih imajo radikali v žepu.
p Shod SLS. Naši poslanci so porabili čas parlamentarnih božičnih počitnic, da stopijo v stike z ljudstvom. Vršili so se številni shodi, kjer je ljudstvo izrazilo zaupanje delu svojih zastopnikov. Vsak shod je priča, da so samostojni kljub vpitju »Kmetijskega lista« za vedno pogoreli. Vse Puc-Ijeve laži jih n3 rešijo. Če par vpijatev pride tu ali tam pokazat, .kako neumno verjamejo liberalnim listom, končno vselej odidejo — z dolgim nosom, ln če še ne mirujejo, morajo seveda — pod kap.
Vršili so se v nedeljo 13. t. m. shodi v Črnomlju, Sodražici, Bukovšici, Radovljici, Vrhniki, Polšniku, Motniku in Št. Gothardu.
p Volitve v cenilno komisijo v ljubljanski okolici. Zmagala je Gospodarska lista. Samostojneži, ki so postavili svojo listo, so doživeli strahoten poraz. Na Vrhniki »o Izmed 263 glasov dobili samo — 4 glasove. Samostojnim pristašem se je namreč začela gabiti Pucljeva kupčija z vele-srbskmi strankami.
p Volivni Imeniki. Po § 2. zakona o vollvnih imenikih morajo županstva v času od 1. do 31. januarja uradoma izvršiti popravke vollvnih imenikov. Vpisati morajo vse, ki imajo volivno pravico, pa doslej niso bili vpisani in izbrisati one, ki so izgubili volivno pravico. Naši somišljeniki naj posebno v onih krajih, kjer so nam župani aH občinski tajniki nasprotni, pazijo, da no izostane noben naš pristaš. S tem je prihranjeno silno drla za kake volitve, ki morejo letos priti. Vedite, da smo vselej izgubili mnogo glasov vsled nepazljivosti pri
vollvnih imenikih. Opozarjamo, da je po g 15. kazniv, kdor hote ne izvrši poprave, ki jo je dolžan izvršiti. Ce pa nihče ne pazi na nasprotnike, lahko sleparijo že dane« za kake bodoče volftve.
p Seja jugoslov. kmetske zveze se je vršilo v sredo dne 16. t. m. poti predsedstvom načelnika poslanca Brodarja. O političnem položaju je poročal dr. Korošec. Njegovo poročilo so vzeli navzoči z velikim odobravanjem na znanje. Pri seji, ki je trajala čez tri ure, so se dalje obravnavala razna pereča vprašanja kmetskega stanu.
p Konierenca Male antante v Belgradu je celo Evrooo, posebno pa Francijo precej razočarala. Namesto sporazuma med Jugoslavijo in Rusijo ter še ožjega stika s Francijo, je prišel sporazum z Italijo (seveda edinole na stroške Slovencev in Hrvatov). Zdi se, da Anglija krepko pritiska s svojimi milijardami, ki jih ji je dolžna Jugoslavija. Vrhu tega pa je to delo rumunske kraljice, ki kaj uspešno posega v jugoslovansko politiko.
p Priznanje Rusije od strani Jugoslaviji je ob priliki konference Male antante v Belgradu Pašič preprečil. Pašič še vedno veruje v očka carja, ki bo zavladal Rusijo v vsem sijaju in korupciji.
p Francija navzdoL Za Nemčijo prihaja Francija. Vojaško in politično je Francija z zasedbo Porurja uspela. Gospodarsko pa si je sama sebi nadela krog vratu zanko, ki vedno bolj zadrguje. Nemci so v zvezi z Amerikanci mobilizirali ogromno vojsko proti franku in z uspehom. Frank pada s grozno hitrico. Ta vojska je modernejša in uspešnejša kot vsi plini in aeroplani. Francija postaja nervozna, sklepa protiodredbe, nalaga davke, da bi rešila svoj frank. Morda se ji posreči, morda ne. Če ne, je Evropa za deset korakov bliže splošnemu polomu.
p Radičev neuspeh. Ugleden kulturni delavec, ki se je te dni vrnil iz Anglije, poroča, da Radič v Angliji ni imel nobenih uspehov, ker ni mogel priti v stik z vodilnimi krogi. Predaval je pač po raznih društvih in klubih, kar pa seveda za prospeh Radičeve akcije nima nobenega pomena. Delavska vlada se prav nič ne misli vtikati v jugoslovanske zadeve, ker ima doma dela in skrbi čez glavo. — Da Anglija prav nič ne misli v Radičevem smislu posegati v našo politiko, se vidi iz tega, da je pri sedanjem sporazumu trdno stala za Italijani, ki so zadeli s to pogodbo Slovence in Hrvate na glavo. Če bi Radič imel vsaj za en las uspeha v angleških vladnih krogih, bi sporazum z Italijo vsaj v kakšni malenkosti izpadel v prilog Hrvatov in Slovencev. Tako je Radičeva politika še vedno velikanska ničla. Zato postaja »Avtonomist« v svojem navdušenju za Radičeve polomije že naravnost smešen.
p Pašič o Radlčus »Ovaj, ona), ta znaš, bolje je, da nam Radič ne dolazi jed-no desetak godina, dok mi ovaj, ona) malo se ne podignemo I ne popravimo, Sto smo u ratu izgubili, o
p Mavrica. Zadnji »Kmetijski list« slovesno prinaša zapisnik o sporazumu z vele-srbskirni zemljeradniki. In v istem listu stoji črno na belem, da je stopil Pucelj v klub Srbov-zemljoradnikov. Mi moža poznamo. Kamor ga je srce gnalo, ko je glasoval za centralistično ustavo, tja ga je snet pri-
5»
peljalo. Namreč v okrilje Srbov. Za nas je zanimivo le, kako samostojni preneso vse te spremembe njih voditelja. Bil je demokrat, potem samostojen, je v zvezi z radikali pri »Narodnem dnevniku« in v klubu z zemljeradniki. Igra vse barve kot mavrica. Oni, k: vse to preneso, so res »samostojne« pameti.
p Kar že štiri leta pojemo. Radikalni poslanec kmet Rankovič, ki je začel v lastni stranki s krepko opozicijo, piše v svojem listu: »V mnogih slučajih je jasno videti vtis, kakor da smo mi (Srbi) vzeli to zemljo samo za čas pod zaščito, da iztisnemo iz ne brez ozira na bodočnost čim več koristi.«
p Bralci Domoljubove kakovosti. (Dopis z dežele.) Kadar takozvana napredna lista »Jutro« in »Narodni dnevnik« napišeta kakšno neumnost, drug drugemu očitata, da pišeta za »bralce Domoljubove kakovosti-:. Gospodje hočejo s tem reči, da smo bralci »Domoljuba« neumni kmetavzarji, tepci, hribovci, sploh manj vredni ljudje. Res, lepo spričevalo si pišete »učeni« gospodje. Ce vsak bravec ; Domoljuba ni advokat, živinozdravnik, diplomiran agronom itd., je to samo dobro za gospode, ki se morejo ponašati s takimi naslovi. Zakaj brez »bravcev Domoljubove kakovosti« bi stradali, da bi se skoznje videlo. Da ste, gospodje okrog »Narodnega dnevnika« in j Jutra« doktorji prava, agronomi ali pa tudi samo falirani študentje, gotovo ni vaša lastna zasluga, ampak zasluga ljudi, ki so vas do 25. ali celo d« 30. leta starosti redili in ti so največkrat samo kmetje. Gospodje, gotovo veste, da doktorske diplome tudi vi iii.ste prinesli s seboj na svet. Ali nimate prav nič domovinske ljubezni, prodane du-: e? Ali vas ni sram, da blatite kmeta in s tem tudi lastne roditelje in reditelje? Kaj pravite k temu »samostojni kmetje«, glasni zagovorniki kmeta? Lepi kmetje, ki ste odgovorni za pisavo »Narodnega devnika« in pljujete v lastno skledo! Sicer vas pa vprašamo, gospodje, kaj 6te št1, storili za povzdigo izobrazbe našega kmeta, ki ga poznate samo ob volitvah. Koliko izobraževalnih društev, koliko zadrug in drugih organizacij ste ustanovili med našim ljudstvom? Pričakujemo odgovora. — Bralci Domoljuba z dežele.
p Bivši koroški poslanec Grafenauer je tudi prešel v radikalno stranko. Proti Nemcem mož ni bil slabič.
Hita Kf - 58' ob okraW cesti- 5 minut od trda iiitflf Moravč, * gospodarnim poslopjem, pri-pruvno za vsako obrt, v dobrem stanu, prodam za teno 300,000 K. Pojasnila: I-van Postotnik, iatotom.
UGODEN NAKUP!
Priporočum nevestam in ženinom raznovrstno modno volneno blago za ženske in irnkno za moške obleke, platno za rjuhe, belo platno, iiion, gradel za žimnice, koltre, flanel-odeje in rjuhe, ter raznovrstno drugo blago. Pri večjem nakupu 10 odstotkov popusta. — Blago iz čeikili tovaren,
ANTON SAVN1K, SKOFJA LOKA.
HIŠA v Planini 144 pri Rakeku
s sadnim vrtom in njivo NAPRODAJ, pripravna za manjSo obrt, v sredini trga, v dobrem stanju. Na željo tudi gozdna parcela 3 johe. — Ponudbe na Jakob ŠENČUR, Polhov Gradec.	237
6'
n ZADRUŽNO-GOSPODARSKI TEČAJI se bodo vršili v bodočem tednu: LUKOVICA 28. januarja, Moravče 29. januarja. Tečaji so enodnevni. — Predavanja se prično med S. in 9. uro dopoldne. — Predavatelji iz Ljubljane bodo predavali o kmetijskem zadružništvu (zlasti o kreditnem in blagovnem), o kmetijskem gospodarstvu (živinoreja, prašičereja, mlekarstvo, gnojenje itd.) in o potrebi ter pomenu strokovne organizacije,
Člani zadrug, zlasti člani načelstev in nadzorstev, udeležite se polnoštevilno tečaja in privediie s seboj tudi drage!
n Županska zveza za okraj Černumelj vabi vse odbornike k seji dne 2. svečana t. 1. (na Svečnico) ob pol 12. dopoldne (pri prihodu vlaka). Seja bo ^ri g. Skubicu v Cernouilju. Pride tudi g. poslanec. Prosi se polne udeležbe. Gg. odborniki naj poberejo vsak po svoji občini udnino za 1. 1924 po 4 Din.
n Krajevna Kmečka zveza, Javor pod
Ljubljano, sklicujc svoj redni občni zbor ua dan 2. februarja 1924 takoj po jutranji sv. maši v inežnarijo v Javoru, s sledečim dnevnim redom: L IS[agovor načelnika okr. km. zveze. 2. Poročilo predsednika, tajnika in blagajnika. 3. Volitev predsednika in odbora. 4. Slučajnosti. Udeležba za vso člane obvezna. Člani,udeležite sc občnega zbora polnoštevilno, ker se bodo obravnavale važne stvari. Za govornika bomo poskrbeli. — Odbor krajevne Krneč. zveze.
n (St. Jernej na Dolenjskem. V nedeljo <lne 3. februarja se bo vršil redni občni zbor tukajšnje K. Z. ob treh popoldne v društveni dvorani. Prid« govornik iz Ljubljane. Stanovski tovariši, udeležite se občnega zbora v obilnem številu, pa ne samo člani, ampak tudi drugi. Zavedajmo se, da le v organizaciji jo naša rešitev, v politični iii v stanovsk o-strok ovn i. •
n Hranilnica in posojilnica na Vrhniki vabi vse zadružnike kakor tudi vse, ki sc brigajo za razvoj zadružništva, da sc udeleže njenega občnega zbora, ki bo v nedeljo dne 27. t. m. ob treh popoldne v Rokodelskem domu na Vrhniki. Na sporedu jc tudi predavanje o zadružništvu, po-tsebno o kreditnem. Zato na svidenje v obilnem številu!
n Črnuče. V nedeljo dne 27. januarja ob 3. uri popoldne se bo vršilo predavanj« o živinoreji. Pride predavatelj gosp. Krištof iz Ljubljane. Ker je živinoreja glavni dohodek kmetov, posebno pri nas v ljubljanski okolici, ker nam je tudi na tem, kolikorveč mogoče mleka dobiti, radi tega je v interesu nas vseli, da se predavanja polnoštevilno udeležimo.
n Žiri. 27. t. m. bo priredil ženski odsek Izobraževalnega društva krasno dramo »Lovski ta U. Na: bodo oddaljenejši že tem potom povabljeni k obilni udeležbi,
n Izobraževabo društvo v Žabnici priredi v nedeljo dne 27. jan. ob treh popoldne v Društvenem domu zanimivo ljudsko
igro v 4 dejanjih: »Po dvanajstih letih«, K obilni udeležbi ste povabljeni domačini ka. k or tudi okoličani I
n Smlednik. Izobraževalno društvo »Kvišku!« priredi v nedeljo dne 27. t. m. 5-dejansko igro »Martin Krpani« Ista se ponovi na svečnico 2. februarja. Igra nudi mnogo razvedrila. Zato pridite v obilnem številu. Predprodaja vstopnic pri g. kaplanu. — Odbor.
n V Šinartnem pri Litiji bodo imelo Orlice 3. febr. lepo akademijo. V društvu pa pripravljajo veliko burko »Pri belem konjičku?.
n Božičnico je priredila Krščanska ženska zveza v Ljubljani v veliki dvorani Uniona dne 30. decembra skupno s Po-selsko zvezo. Ob treh popoldne so bile litanije s primernim nagovorom v frančiškanski cerkvi. Ob štirih se je pa v Unionti razvrstil sledeči spored: Pevski zbor Zveze služkinj je zapel nekaj božičnih in nekaj narodnih pesmi. Gospod podpredsednik Poselske zveze vseuč. prof, dr, Ehrlich je v svojem pozdravnem govoru naslikal ženo gospodinjo v družini S to v tesni zvezi pa služkinjo kot njeno pomočnico in v velikih slučajih tudi njeno učenko. Predsednica Ženske zveze gdč, Cilka Krekova je govorila o možnosti vzornega razmerja med gospodinjo in služkinjo. Ta možnost je dana sama v pravi krščanski ljubezni do bližnjega. V tej ljubezni vtihne preglasni jaz od obeh strani, ki je največja ovira za ugodno razmerje med obema. Zastopnica Posekke zveze j« poudarjala skupno delo gospodinje s služkinjo. Srečolov je prinesel veliko lep& darov. Čisti dobiček jc pa namenjen za prepotreben Poselski dom.
n Sprejem mladeničev v mornariško strojno šolo. Tekom januarja 1924 se bo sprejelo v mornariško strojno šolo v Boki Kotorski 75 mladeničev v starosti od 16 in jkjI do 19 let, ki se bodo po sprejemnem izpitu razvrstili v strojno, oziroma električno stroko, fiola traja 12 mesecev. Mladeniči, ki žele vstopiti v to šolo, naj pošljejo lastnoročno pisane prošnje do 81. januarja komandantu strojne šobi mornarice, Zeleni ka (Boka Kotorska). Vso podrobne informacijo se dobe pri mestnem vojaškem uradu v Ljubljani ali pa pri vojaški okrožni komandi.
n Protezna delavnica se ie preselila iz sedanjih prostorov v šentpetersko vojašnico, kamor naj se lateresenti-invalidi odslej naprej obračajo.
n Postne pesmi. Za bližajoči se postni čas bodo mnogim cerkvam gotovo dobro došle Postne pesmi od Janko Grud-nika. Postreči pa bo mogoče ž njimi samo onim, ki se kmalu oglase, ker jih v zalog« ni več mnogo. Pesmi so lahke, a lepe in melodične ter jih pcvci radi pojo. Vsaj tako zatrjujejo mnogi gg. organisti, ki so jih nabavili žc lansko leto. G. St. Premrl se izraža o njih v Cerkv. Glasb. (št. 1, 2, 23), da je njih slog priprost in jasen, a zdravo, krepko in 6bčutno vsebino. Najtopleje ji» priporoča. Pesmi prodaja g. Jos. Bauman, Maribor, Cafova ul. 9 po lanskih cenah (po posti po 8 Din). Naibolje je naročiti jih obenem z nakaznico, ker je pošilianje 5 povzetjem ncDrimerno dražje
jtinriTr-—iunimriTi«*
iii^ivinrriTtmiivmviVfi
iRon Donapin
tv.ttftU.WM.UiJ


IZ BLAGOVICE.
Preteklo leto je nal častiti g. župnik Josip Hartman obhajal 25letnico svojega pašništva. Faranl »o mg poklonili lep kip sv. Jožefa, delo domačina, in » nedeljo, 6. januarja 1924. gs j« občinski odbor imenoval soglasno za častnega člana občine Blagovica. Mnogozaslužnemu in priljubljenemu g. župniku vsi želimo, da bi še mnogo let deloval med nami kakor dosedaj, pri občini, pri izobraževalnem delu. ter ljodem pomagal v vsakovrstnih potrebah. Saj ga skoro nI farana, ki bi se ne bil obrnil v kateri zadevi a prošnjo do njega in on je brezplačno pomagal vsakomur brez razlike strank. Zato ga Bog ohrani med nami še mnogo let. — Zadnjo nedeljo pretečenega leta smo imeli dobro obiskan shod, na katerem sta poročala g poslanec Strcin in g. Smodej. Ljudje so odobri)vali delo naših poslancev. — V nedeljo. 6. januarja 1924, so pa imeli JDS svoj zaupni sestanek v gostilni pri »Bre-zovcu«, na katerega je prišel poročat Dr. Potokar iz Radomlja. Izmed mnogo povabljenih so se odzvali kar trije, torej ni bilo vredno govora, pač pa so si gospodje naročili klobase, pojedli in odšli. — Dna 20. januarja uprizorijo Magovskt Orli igro »Deseti brat«. Povabljeni ste vsi ki se zanimate za napredek mladine; (<ra ie lepa. kako se bo igralo, to boste pač sami sodili, zato le v velikem številu pridite gledat Bog živil
VRANJA PKČ.
Sprejmi dragi Domoljub nekaj številk, ki so včasih zanimivejše kot cele povesti. V preteklem letu smo imeli 1 poroko, 5 mr-licev, 15 krstov in okrog »000 obhajil, za dobre časopise in Mohorske knjige smo izdali nekaj nad 2000 Din. V tem letu bo prihajalo v župnijo: 47 Domoljubov, 23 Bogoljubov, 17 Glasnikov, 7 Mladosti, 3 Vrtel m 5 Angelčkov. Nekateri, seveda taki, ki »o bolj Judeževe sorte — menda godrnjajo, da preveč Izdamo za dobro berilo, vendar je tu vsota malenkostna v primeri za tobak, za katerega smo samo v trafiki na Vranji peci — kot izkazuje uradna nabavna tobačen/v£%8 ~ doli v Pre,®klem letu okrog «ux)0 K. V največje veseljo nam je vsaka Prva nedelja v mesecu, ko pristopi redno v»ak mesec skupno 40 do 60 mož in fantov k »v. obhajilu.
FARA OB KOLPI.
,,V D®deljo, dne 23. decembra, fe upri-* a Šolska mladina pod vodstvom f nat"'čitelja Marlnča več kratkih Iger, za «e imamo zahvaliti g. nadučltelju za Požrtvovalnost za našo mladež.
Na sveti dan in na Štefanje popoldan I Prvič igralo tukajšnje nanovo ustanovno izobraževalno društvo igro »Pri Hra-ni°V j burko »Dv» filohca«. Da si nl-U u m an® in moramo igrati v šoli. kar »•I !i r loHko "okorno, vendar j« Igra «'o dobro uspela. Zelo lepo i« bilo tudi
petje; moški kakor tudi ženski zbor {• pel hvalevredno. Želeti pa bi bilo, da se « bodoče one nad pol ur« trajajoče pavza skrajšajo.
Na Štefanje popoldne se je vršil tudi shod SLS pri g. Bauerju. Kljub slabemu vremenu in naletavanju snega je prišel nal vrli g. poslanec Škulj In nam poročal o delovanju Jugoslovanskega kluba v parlamentu. Razloži) nam je politični položaj od zadnjega shoda pa do danes. Končno se je izrekla zaupnica Jugoslovanskemu klubu in topla zahvala g. poslancu, ki neumorno dela v prid naši prifarski občinL
V najkrajšem času se otvori po njegovi zaslugi poučni tečaj za klekljani« (čipkanje), kar bo v veliko korist ne samo našim ženam in dekletom, ampak celi farl Do sedaj se je oglasilo nad dvajset žen in deklet. Želeti bi bilo, da se jih ie nekaj vpiše, ker se bo pri tem zaslužila marsikaka kronica.
MRI.
Tukajšnje slov. kat. izobražev. društvo prav živahno deluje. Vsi odseki gredo krepko naprej. Orlovski odsek ima vsako nedeljo svoj fantovski sestanek, kar je velikega pomena za mladeniče. Dramatični odsek pa je uprizoril na Silvestrov večer lepo uspelo iglro; »Naša kri«. Dvorana je bila do zadnjega prostora zasedena. Ker so se prireditve udeležili kot
Sledalci tudi trije Sokoli jih je sokolsko ru.štvo izključilo. Če bi se udeležili plesa v kakšni gostilni, bi brea dvoma ne bili Izključeni.
STARAVAS DOL. PR! ST. JERNEJU.
Če greš po krški dolini preko šent-jernejske ravni zapaziš v podnožju bujnih Gorjancev na prijaznem holmcu lično cerkev. To je podružnica sv. Frančiška Ks.s ob Valvasorjevem času zvana Hrvatska Stara vas. Cerkev ima daleč vidno fasado, več oltarjev, ki jih krast Mencingerjev« slike, in mogočen stolp. Eden izmed stranskih oltarjev pa je posvečen mučencu »▼. Štefanu, ki ga imajo konjereje! za tvojega patrona. Na Štefanovo je tu vsako leto služba božja z blagoslovom za konje. Naravnost sijajno se je Izvršila zadevna slovesnost na ta praznik preteklega leta. Nad 100 parov konjenikov fe prijahalo od blizu m daleč z orlovsko godbo na čelu počastit svojega zaščitnika. — Soseščanl so si nabavili tudi nove zvonov« ln Izvršili nekaj večtih popravil pri cerkvi — Da, tudi r t* .t se kaže zavednost katoličanov, kako skrb« z* svoja svetišča in v kaki časti Imajo verske »bičaj«.
POLIIOVGRAOEC.
Za novo leto nas je onisival poslane« Stnnovnik, ki nam je zopet cv.rat jasno razložil političen položaj In boj za avtonomijo. Burno je bilo odobravanje, ko je Ja»-no In odločno Izjavil, Da SLS ne gre v nobeno vlado, ki ne bi hotela dat) Sloveniji avtonomijo. Soglasno le bila Izrečena za-
upnica Jugoslov. klubu, da naj vstraja t boju za avtonomijo.
Po zaslugi poal. Stanovnlka se gradi pri nas cesta v St Jošt Tudi v Polhovgra-dec se bo prišlo po lepi cesti; zato pa občani pomagajte tudi s svojim delom. Slišali smo tudi poslanca, ko je govoril o zadrugah. Tudi pri nas imamo hranPnieo. Kdor ima kaj denarja odveč, prinesite ga v domačo hranilnico. Velike palače, ki jih zidajo v Ljubljani, zidajo z vašim denarjem, naj domači denar ostane doma in pomagajmo raje svojemu domačinu kot pa tujca Nej bi raje pri nas nastale nove hiše in elektrarne, kot da to delajo iudje ln kapitalisti. Možje ne bodimo škodljivci svojegt lastnega naroda.
DOVJE.
Na Dovjem je imel poslanec Brodar v petek zvečer (11. t. m ) politični shod V poldrugo uro trajajočem govoru je pojasnil naše razmere v parlamentu, posebno tudi, kako je posredoval ta podpore dovškega vodovoda, katerega je ov« tretjini ie dodelanega. Zbrani možje so odobravali njegova izvajanja; tudi od nasprotnikov mu ni nihče oporekaL
KRANJ.
Tu je umrl v nedeljo, dne 20. januarja ob 3. uri popoldne po dolgi in zelo mučni bolezni občespoštovani In priljubljeni gospod Ivan Gorjanc, hišni posestnik. Pokojni se je odlikoval po globoki in neomajni veri. Odkar »e je ustanovilo društvo »Kranj«, je bil njega član in nadvse agilen odbornik. Pogreb m je vr&il v torek, dne 22 januarja na tukajšnje pokopališče. Bog bodi plačnik ujegovi plemeniti duši.
VRHPOUB PRI MORAVČAH.
V	3. številki letošnjega »Kmet. lista« laže dopisnik iz Vrhpolja pri Moravčah, kako se je shod SLS na Štefanovo ponesrečil, ker je nekaj pijanih samostojnežev ia Moravč in Vrhpolja, ki sto se celo dopoldne pripravljali s pijačo, da razbijejo shod, delalo med govori gg. Strcina in Smodeja no-slane medklice. Shod pa je kljub temu potekel mirno do konca in se je Jugoslovanskemu klubu izrekla zaupnica. Somišljeniki SLS, katerih je bilo z onimi od sv. Trojice in sv. Križa, gotovo nad 150, pa to vat do zadnjega obsojali divje vpije samostoj-nežev pod vodstvom znanega razgrajača Kokalja vulgo Kovača fa Vrhpolja. Najbolj pa so je javila samostojna olika zvečer, ko so nekateri pijani samostojneži nekemu našemu somišljeniku med divjim kletjem razbili vrata. Stvar ima v rokah sodišče. To so sadovi samostojne vzgoje I Gorje ljudstvu, č« bi imelo take vodteljel
IZ TROJAN.
V	Trojanski občini smo imeli pretekla nedeljo shod jutrovcev pri znanemu Koo-šku na Trojanah, kamor je prišel g. dr. Iv. Potokar s svojim tovarišem g. A. S. Gosp. Potokar je povdarjal, da njihova stranka ne bo dosegla uspehov, dokler se ta preklicani »Domoljub« popolnoma ne zatre. Toda pri na9 slabo kaže za jutrovo pouspe-lost, zakaj letošnje teto se je pri nas število »Domoljuba« znatno dvignilo, katera zaslu-ca gre i.. g. župniku Ia St. Gotarda. Id je i
r
vztrajno j>ožrlvovulnostjo in ljubcznjo pridobil srca občanov.
V	nedeljo, dne 13. jan. smo imeli shod SLS, ki je bil zelo številno obiskan. G. poslanec Ivan Štrcin nam je razložii poliličid položaj ter stališče, ki ga zavzema Jugoslovanski klub. Čudili smo se pa, da se samostojni kmetje ne zavedajo, da jih je njihov komandant g. Pucelj pripeljal že skoro popolnoma v radikalni objem, katerega dih le čutijo, ki so prejeli od prvega do zadnje-
h »Narodni dnevnik«. Žal, da se no zave-ajo.
Jugoslovanskemu klubu se je izreklo popolno zaupanje. Protestira se pa, da bi se v slučaju delitve Slovenije priklopijo ■občine: St. Gotard, Motnik in Spitalič mar* borski oblasti.
NAPREDNOST PA TAKA!
(Dopis iz Jezice pri Ljubljani.)
V	Kamniku so nedavno vprizorili rusko komedijo > Revizor«. Pisatelj Gogolj je aapisal v njej tudi besedo :>liberalck; seveda ni mislil pri tem na slovenske liberalce. Dobil i«i 6e je puhloglavi Krmničan, pristno sloveusko-liberalnega kalibra, ki se je v >Jutru« in 3 Domovini: znese' nad predrznostjo kamniških igralcev, češ da izzivajo kamniške liberalce, čeprav so se držali edino besedila igre. Mož se je seveda e svojim dopisom nesmrtno blamiral; ž njim vred pu tudi urednik Jutra in Domovine, ki so vsi skupaj mojstrsko dokazali popolno nepoznanje slovenskega prevodnega slovstva. Vredni kompanjon kamniškega jutrovsko-domovinarskega dopisnika pa se je našel tudi v tukajšnjih Klečali, in sicer neki gotovi J. K., ki se je, kakor ka-Žo njegov zadnji dopis v Domovini, popolnoma s—kregal s svojo učenostjo. Docela podoben slučaj kamniškemu se je zgodil ma Silvestrov večer 1923 na Ježici, ko jo Orlovsko društvo vprizorilo burko: Dr. Vse-zual in njegov sluga Štipkov tiček (Zbirka ljudskih iger, 4 snopič). Po besedilu igre, etr. 30 svetuje fetipko pacijentu, pri katerem je ugotovil »klerikalnega zmajam, naj se zdravi z naprednim časopisjem. Orlovski igrale« se je točno držal besedila. Pa se znajde brihtna domovinarska glava, ti gre ln napiše: Ježenski Orli so na odru agiti-rali za Domoljuba in proti naprednemu časopisju. Si tacuisses... Dr. Žerjavu priporočamo, da priredi za svojo jutrovsko-do-,movinarske urednike in dopisnike poučni tečaj o slovenskem slovstvu.
LESE.
Dopis iz Leš v Stev. 2. letošnjega Domoljuba, ki poroča, da je slovensko Katoliško izobraževalno društvo začelo graditi lastni dom, naj sc rcsniei na ljubo popravi v toliko, da se to šele namerava; od namere do dejstva pa je večkrat velik korak, zlasti če razmere niso ugodne in se udej-stvovanju stavijo nepričakovane zapreke. Dal Bog, da bi mogli čimpreje svet izne-naditi z istinito vestjo: V Lešah gradi slov. Kat, izobraževalno društvo lastni dond
SKOPICE PRI CERKLJAH.
V	nedeljo 13. t, m, smo pokopali vi-»okošolca-medicinca Martina Terčelič. Gimnazijo je dovršil v škofovih zavodih. Pobrala ga je jetika. Bolezen je preaašal
8'
vdan v voljo božjo, Za njegove domače je /.guba tistega, v katerega so stavili vse svoje nade, precej bridka, (oda res je, kar je rekla mati Sik pred smrtjo svojega sina: »Bog pokliče človeka takrat, ko je najbližje nebesom.« — To naj bo v tolažbo tudi Teršeličevcm, saj Martine ni odšel nepripravljen!
SV. PETER PRI NOVEM MESTU.
Tužno so ic dni naznanjali trškogorski zvonovi smrt očeta Ant. Zupančiča iz Če5-njic. Rajni »Kranjčan« je bil namreč več kot četrt stoletja skrben ključar pri Marijinem svetišču. Bil je tudi mož, ki je ob nedeljskih popoldnevih redno prihajal h krščanskemu nauku, kljub temu, da jc revež imel že 10 let samo eno nogo. V preteklem adventu se mu je pojavila bolezen še na drugi nogi in ga spravila pod zemljo, Večni mir blagi duši!
KAL PRI ŠENTJANŽU.
Letos smo prekrili zvonik naše po-družne, rekel bi romarske cerkvice, zakaj častilci sv. Antona Padovahskega, zlasti tisti, katerim je predaleč v Šlan-go, prihajajo k nam v čedalje večjem številu. Delo pri zvoniku je stalo ogromno truda in žrtev, pa se je hvala Bogu v občo zadovpljnost izvršilo. — Se vso bolj kot pa pri cerkvi napredujemo pri šoli; zlasti odkar ima tukaj opraviti neki silno učen in mogočen gospod, doma tam pri Ameriki. Ta gospod je tako mogočen, da prestavlja učitelje, kotnandira mež-narje in odstavlja dimnikarje; kmalu bo ukazoval kdaj ge mora zvoniti. In zdaj imamo prekrasen, skrbno prekopan in preoran šolski vrt! Iu otroci! Kako so ti postali pridni in učeni! Kako znajo cepiti drva, nositi vodo in mleko ter pometati šolo itd. Potem naj pa kdo reče, du ne napredujemo!
ŠMARJE.
Pri nas je Pueelj napravil shod, nu katerem je »1'arhal ■*. da ko naše nesreče seveda krivi klerikalci. To je lahko govoril politično nezrelim ljudem, ne pa nani; ki se nismo pozabili, da je on b svojimi 12 p jslanči glasovni za centralistično ureditev državo in tako Slovenijo izdal Belgradu. Zdaj bi rad valil krivdo na drago, pa ne bo šlo!
PREDDVOR NAD KRANJEM.
Prejšnji mesec smo pokopali na Srednji Beli Rebolovo mater, iz znane ugledne rodbine iz Hraš. — Pretočeni teden je v Mačah nenadoma umrl posestnik in čevljar Anton Balantič p. d. Kaj žar. Zvečer je šel zdrav spat, a zjutraj so našli mrtvega. — Porok bo tudi še nekaj v letošnjem predpustu, dasi jih je bilo žo v jeseni precej.
Tudi naše društvo vrlo napreduje. V tej fzoni smo že uprizorili sledeče igre: Pod vaškim znamenjem, Na betlehem-skih poljanah, Strahomii in Cigani. Sedaj pa ee pripravljamo za veliko ljudsko igro »Miklova Zala«, ki se bo uprizorila na bvečnico popoldne. Ker se posebna vabila ne bodo razpošiljala, tem potom vljudno vabimo. Vstopnice za sedeže se zo dobe v predprodaji pri br. tajniku. Oder je preurejen in popravljen, tako da
je vsak mraz izključen, in še ker bo v dvorani kurjeno. Opozarjamo, da med igro vstop no bo dovoljen, da ee zabrani motenje predstave.
VINICA.
Dne .10. januarja fino imeli pri gosp, Benetieu zadružno gospodarski tečaj. udeležbo so bili gospodje predavatelji sami zadovoljni, ker jo bilo dopoldne nekaj nad sto poslušalcev. Udeleženci pa so bili še bolj zadovoljni z gospodi predavatelji, ker so nam dali marsikateri dober nauk in nam pokazali, kako bi si sami laliko pomagali posebno z zadrugami, I 'parno, da njihove besede niso padle nu mrzla in ledena tla. Začeti je treba iu potem držati in čakati in ne verjeti vsaki renči, ki zabavlja in godrnja. — Občni zbor Kmetske zveze se je vršil IG. de-ceni lira 3923. Slišali smo, da se je ta aH oni izneveril in veruje v Radiča iu 110 vemo še v koga, ali večinoma so ostali zvesti pošteni Slov. ljudski stranki, ii poštenje in vztrajna delavnost bo nazadnje zmagala. — Občni zbor hranilnice ia posojilnice bo 9. mami. 'Takrat bomo slišali, kako napreduje naša mlada zadruga. Seveda, močim še ni, ker je začele poslovati šele v marcu preteklega leta, vendar iz malega in šibkega raste velike in jako. Vedno boljše b*), če bomo vsi složni in edini in podpirali to, kar je nase. — Upamo, da tudi v društvenem življenju nismo zadnji. Precej pošteni fantov deluje pri Orlu. Pa Orel ima široka krila in bi rad zbral podnje v g o poštene mladeniče. Nasprotniki nas poživljajo h svojim delom, da naj delamo!
ŠMIHEL PRI NOVEM MESTU.
Naša fara je na znotraj in na zunaj nova. Duše smo prerodiIi.na kv. misijonu, ki eo ga vodili č. gg. lazaristi iz Ljubljane. Ljudje so se z vneme, udeleževali svojega prcnovljenja, kljub slabemu vremenu. Le sedanji meščanje — pol JJo-vegn mosta je sedaj v noši inri — so bolj slabo.odrezali in pa samostojni voditelj) iz Gol ne vasi so previsoki, da bi so ponižali in ukloniti svoji duši.
Pri misijenu smo pogrešali le zvonov, ki nam jih je prinesel Božič. Imajo glasove: d, fis, a, h. So bronasti in vsi štirje novi. Prejšnji inali se je novim tovarišem umaknil v Gotno vas, da bo od bliže klical in vabil k Bogu. Novi zvonovi eo veselje v fnri, samo eno napako imajo: plačani še niso! Smihel, odpravi jfm tudi to! — Bog živi!
SV. KRIŽ PRI LITIJI.
Na nedeljo pred Božičem so članice Marijine družbe igralo predstavo Dve materi. Vse delo in ves trud pri tem so prevzele gospodične učiteljice, za kar jim gre in tudi zaslužijo vso čast, kak® tudi igralke. Le pogumno naprej, kar fite pričele. Sv. Kriščani pa smo laliko zadovoljni, du imamo tako dobro in krščansko učiteljstvo.
poStenlii itaržev ralrim za tovnSh« obrt. Hrana in stanov, v hISi. W starejša tvrdka za izdelov. VOZOV v Slovenj Jernej PIRNAT, kova?, Jr.rfc, p. D«wf*l«.
DENAR.
jf Vrednost denarja 22. t. m.: lira Din 3.75, funt šterling Din 865, dolar Din 85.75 do 86, dolarski čok Din 87.25, francoski frank Din 3.80, čehoslovaška kronn Din 2.50, Švicarski frank Din 15.15, dunajskih tisoč kron Din 1.23.
g Pozor na »kovače«. 10 dinarski bankovec izdaje I. 1919 sprejemajo in zamenjavajo vse državne blagajne samo do 1. februarja. Pozneje jih do 9. februarja zamenjavajo le še podružnice Narodne banke, do 10. junija pa samo Se Narodua banka v Bdgradu. Po 10. juniju bankovci izgube vso svojo vredno.it.
g Kovanje zlatega b srebrnega denarja. h Belgrada poročajo: V finančnem ministrstvu se razmotriva vprašanje kovanja zlatega in srebrnega denarja, ki naj bi se koval v Kremnici v Češkoslovaški, Najprej naj bi se dali v promet dukati po 10 in 20 Din, in sicer ne kot zakonito plačilno sredrtvo, temveč kot prosti trgovinski predmet. Finr ično ministrstvo upa s tem nadalje okrepiti dinar.
g Papirnatega denarja v naši državi je bilo glasom izkaza > Narodne banke« z dne 8. januarja 1924 v prometu za 5860 milijonov 600 tisoč dinarjev. Tekom enega tedna ae jc zvišalo število bankovccv za 70 miljonov 600 tisoč dinarjev.
CENE.
g Mariborski trg. Meso in izdelki: goveje meso I. vrste 25 do 27, II. vrste 22 do 24, III. vrste 16 do 20; teletina I. vrsle 26 do 30, II. vrste 24 do 25; svinjsko meso 30 do 40; salo 38; slanina 35 do 40, mast 40; prekajeno meso 40 do 50; koširunovo meso 17.50 do 20; klobase kranjske pre-kajcnc (kg) 52; konjsko meso I. vrste 12 do 14, II. vrste 8 do 10. Podplati, kg, 80 do 125. Perotnina (po komadu): majhen piščanec 20 do 25, večji 20 do 40, kokoš 45 do 55; raca 45 do 70; gos 80 do 140, majhen domač zajec 20, večji 30. Divjačina: zajec, komad, 60 do 80, srna, kg, 15 do 20. Mleko in izdelki: mleko, liter, 3.50 do 4, smetana, liter, 16 do 18, sirovo maslo, kg, 50, maslo, kg, 60. Jajce, komad, 2 do 2.50. Sadje: jabolka, kg, II. vrs-te 8, IIL vrste 4, posušene češplje, kg, 7 do 8. Špecerijsko blago: kava I. vrsle 65, II. .vrste 40 do 55, sladkor kristalni 21, v kockah 23. Mlevski izdelki: moka »0« 6.50, »2« 6, »4« J.75, »6« 5, »7« 4.25, prosena kaša 7.50, koruzni zdrob 5 do 6, pšenični 7, moka »1* 7 do 8. Krma: seno 95 do 125, ovsena slama 70 do 75. Krompir: kg, 1 do 1.25.
g Celjski trg. Govedina: v mesnicah {t vrste 25, II. vrste 23, na trgu I. vrste 24,
in V7tc 20' T«Ietina: 1 vr£te 35, H- vrste 30, slanina I. vrste 43, II. vrste 42, mast domača 44, ameriška 39, Mleko4, surovo maslo 60, čajno 88, jajce 2 do 2.25. Spece-gisko blago: kava Portoriko 64, Santos 50, *»o 40, kristalni sladkor 21, v kockali 23, »ž I. vrste 11 do 14.50, II, vrste 6.25 do »•75, namizno olje 32, milo 17 do 20. Moka
»00« 6.20, «0« 6, »2« 5.60, »4« 5.30, koruzna 3.50, zdrob 4.70 (na drobno 20 par več). Žito: pšenica 380, riž 320, ječmen in oves 280, turščica 280 do 300, fižol 600 do 650, Krompir 1,25,
g Vinska borza. Zagreb, dne 16. jan. Ponudbe no bile precejšnje, povpraševanj in zaključkov pa nobenih. Stanejo: belo kmečko vino, 9 odstotkov, iz Konjščine, postavno Zagreb, 500 hI, 3.75; staro belo, 11 odstotkov, iz Subotice, franko Zagreb, 6.25; novo belo, 11.5 odstokov, iz Vršca, postavno Zagreb, 4.75; staro belo, 8.5 odstotkov, iz Vršca, postavno Zagreb, 4; črno dalmatinsko, 11 do 13 odstotkov, molo Ba^ar, po maligandu, 3.55; belo dalmatinsko 11 odstotkov, molo Bakar, po aligan-du, 3.55,
g Cene na žitnem trgu. Pšonica 15.60 kron, oves 11.40 K, koruza 12 K, moka št. 0 23 K, otrobi 6.20 K.
g Cene kožam divjačine v Nemčiji. V Nemčiji se plačujejo sledeče približne cene: kuna zlatka približno 1600 dinarjev, kuna belka približno 1350 dinarjev* lisica približno 680 dinarjev, dihur približno 250 dinarjev, vidra približno 1870 dinarjev, zajec približno 17 dinarjev, podlasica približno 34 dinarjev. Za posebno lepe kože se dosežejo že višje cene.
g Tovarnarji usnja so sklenili, da sc bodo počenši s 1. marfccm dalje držali sledečih določil: L Tvorničarji usnja prevzamejo od mesarskih zadrug goveje kože po teži, ki se ugotovi pri prevzema od mesarja, Kože morajo biti izdelane brez kosti v glavi, brez repne kosti, brez gobca in parkljev ter brez blata. Najvišji kalo sme znašati od 1, aprila do 30. septembra 12 odstotkov, od 1. oktobra do 31. marca 10 odstotkov. 2. Kože z 1 do 2 zarez, z 1 do 2 lukenj v sredini ali v vratu, kože z žigom, ogrete kože (ako puščajo dlako) ter kože 9.3 do 10 ogorkov se smatrajo kot drugovrstno blago ter te odtegne 10 odstotkov. Zelo zarezane kože, kože z več nego 10 ogorki se smatrajo kot blago tretje vrste ter se odtegne 20 odstotkov. 3. Po izvoru se dele kože: v nemške, I. kategorija; v ogrske, 17. kategorija, ki se plačajo 5 odstotkov ceneje od I. kategorije; v buše, III. kategorije, ki se plačajo 10 odstotkov ceneje od I. kategorije; v bosanske in v južno-srbske šahtane paže, IV. kategorija, ki se plačajo 20 odstotkov ceneje od I. kategorije. Kože od bikov v teži od 35 do 45 kg so za 10 odstokov cencjše, od 45 do 55 kg za 15 odstotkov, od 55 kg dalje za 20 odstotkov cenejše. Kože od bivolov se plačajo 30 odstotkov ceneje od I. kategorije, 4. Kože od soli očiščene, ki se pošljejo direktno brez osebnega prevzemanja, smejo, ako ni drugače dogovorjeno, pri normalnem trajanju .prevoza ter pri normalnih prilikah kalirati v poletnih mese-cih največ 3 odstotke, pozimi največ 2 odstotka, Poletni in zimski meseci se razumejo kakor pod točko 1. Kato se ugotovi temelju uradnega tehtanja na postajah pre-
daje in prevzema. Pri osebno prevzetih' kožah odpade klavzula za prevozni kalo.
21VINA.
g Cene živini, Ljubljana, dne 16. jan. Na današnji sejem so prignali 95 volov, 41: krav, 4 teleta in 2 plemenska prašička. Cene za kg žive teže v Din: goveda I. vrste 14, II. vrste 12.50, III. vrste 11, buše in slabša živina 1Q do 10.50, krave za klobase 6.50 do 9. Kupčija je bila precej živahna. — Zagreb, dne 16. januarja. Sejem je bil srednjedobro obiskan. Dogon jc bil velik, predvsem bosanske živine, krav malo, sremskih svinj pa sploh ni bilo. Cene so ostale v glavnem neizpremenjene. Kupovalo se je za izvoz za Anglijo in za Čeho-slovaško. Cene v Din za kg žive vage: Ro-gaia živina: voli I. vrste 15.25 do 16, II. vrste 13 do 14.50, III. vrste 10 do 14; mlada živina 14.50 do 16; krave I. vrste 14.50 do 15, JI, vrste 12 do 13.50; teleta I. vrste 21.50 do 22, II. vrste 21 do 21.25; svinje (domače) I. vrste 26.25 do 27, II. vrste 24.25 dko 25.75, III. vrste 21.75 do 22.50. Krma za stol: seno 95 do 120, stara 150 do 165, detelja 140 do 162.50, slama 100 dinarjev. — Belgrad, dne 17. januarja. Pl.ani voli in biki 11 do 14, druge vrste 6 do 10, ovce 6 do 8, svinje 20.50 do 24.50, mržaye 24 do 26, za kg žive teže. V Belgradu in okolici Subotice 1.50 do 2 Din dražje pri kg žive teže, — Milan, dne 17. januarja. Voli 3.70 do 6.10, krave 3.10 do 5.30. teleta 6.60 do 9.20, svinje (debele) 8.30 lir za kg žive teže. Praga, dne 16. januarja. Teleta 13 do 16, koze 6 do 8, svinje 12 do 15 75 češkoslovaških kron Za kg žive teže. Meso: Voli 12 do 16, biki 12 do 14, krave 8 do 14.
g Živinski sejmi na štajerskem so zopet dovoljeni.
g Nazadovanje svinjereje in trgovine t) svinjami. Zagrebška »Riječ-* prinaša sledeči dopis iz kmetijskih krogov: 2e lansko k to je bilo na naših tržiščih opažati pomanjkanje dobro pitanih svinj. To pomanjkanje se je tolmačilo na različne načine, ali nihče ni ugotovil ali hotel pritrditi, tla je število svinj znatno padlo. Po statistiki je ugotovljeno, da je od leta 1920, do danes svinjereja nazadovala za 45 odstotkov. Eden največjih neprijateljev naše svi-njereje je svinjska kuga, ki povzroča največjo škodo. Zoper razširjevanje te kuge ni od trani države odrejena niti veterinar-sko-redarstvena zaščitna mera. Ta zaščitna odredba ni znana v Srbiji, Macedoniji, Črni gori in Sandžaku. Iz teh krajev se prevaža živina, ki je dostikrat že okužena. Pisec nadalje navaja, da smatrajo mnogi, da leži krivda na zmanjšanem številu svinj v pretiranem in prevelikem izvozu. Vendar lo ne odgovarja resnici, ker ravno nasprotno dober in rentabilen izvoz pospešuje svinjerejo. Radi omejitve izvoza se kmetu ne izplača, da pita svinje za domač kon-zum, ker lahko z manjšim trudom in rizikom lažje proda koruzo, nego da jo daje svinjam. Pisec zaključuje da je bila svinjereja pred 25 leti najplodonosnejši posel našega veleposestnika in malega kmetovalca, katerega bo pa polagoma uničila kuga. Radi tega je dolžnost države, da podvzame obsežne korake, da sc reši mali ostanek
GDSPDDIM3H
naše svinjereje, ki naj se zopet izpostavi o prejšnje stališče.
DAVKI.
g Veselita! davek v Ljubljani podaljšan. Veliki župan ljubljanske oblasti j« izdal odredbo * katero je veselični davek in davek na kinematografske predstave podaljšan za leto 1924.
ZADRUŽNIŠTVO.
g Obfni zbor I. del. konsumnrga dro-Stva v Ljubljani se je vršil 7. L in. Zastopanih je bilo 31 podružnic. Iz poročila posnemamo, da ima društvo 13.894 članov. Preteklo leto jih je pristopilo 1247, odstopilo 168. Prodalo se je blaga za 35 milijonov dinarjev. Razpečalo se je 173 vagonov raznega blaga in za 10 milijonov dinarjev manufakture. Članom se je izplačal tri odstotni popust. Važno je, kar sta poudarjala predsednik in ravnatelj: Napačno je, če iščejo člani pri zadrugi koristi samo od takojšnjih nizkih cen, namesto da bi upoštevali, da pri nas v Sloveniji prav zato nimamo tako visokih cen, kot je to slufaj na Hrvatskem, ker imamo zelo razvito kosu-mno zadružništvo.
RAZNO.
g Jesenska setev v naši državi. Po dosedanjih podatkih so izgledi na našo jesensko setev zelo zadovoljivi. V Srbiji je posejana 75 odstotkov večja površina, kakor lanskr leto, v Hrvatski 25 odstotkov, r B isni 20 odstotkov, v Bački in Črni gori 10 odstotkov, v Sloveniji in Dalmaciji pa je ostala površina ista. Doscdaj je bilo povsod dovolj vlage za napredovanje setve.
g Največja tovarna margarina v Sloveniji. »Jugoslovenski I.Ioyd« poroča, da se neki nemški konzorcij trornic margarina zanima za osnovanje več tvornic margarina v Bosni. Misli se tudi na gradnjo take tvornice v Sloveniji, ki bi bila največja te vrste v naši državi.
g Pridelek olja v naSl državi. Oljkino olje se prideluje pri nas največ v Dalmaciji, potem v Crnl gori in hrvatskem primorju. Dalmacija ima okoli 4 milijone oljkinih dreves na površini 4800 km. Letni pridelek znaša okrog 5 milijonov kg oljkinega sadu. Pridelek oljkinega sadu v Crnl gori znaša okrog 1 milijona kg. Naše olje jo dobre kakovosti, vendar ima nekoliko močen duh, ker ni dobro člščeno. Nadalje se prideluje v južni Srbiji makovo olje, v Vojvodini gor-čično olje, v Sloveniji pa laneno olje, ki se tudi izvaža. V manjših količinah se tako v Sloveniji in drugih pokrajinah izdeluje bu-čevo, orehovo ln olje solnčnic.
g Srednjeevropski železni kartcl Po vesteh dunajskih listov je Alpine-Montan-Gesellschaft sklenila s češkoslovanškim železnim ksrtelom dogovor, ki izključuje medesbojno konkurenco na izvoznih trgih. Po isti vesli je Alpine-Montan-Gesellschaft zaključila dogovor tudi s Kranjsko industrijsko družbo in je torej tudi to podjetje stopilo v skupni kartcl, Dunajska »Borse« Izvaja, da se bodo temu kartelu pridružila najbrže še ostala jugoslovanska železarska podjetja. Govori se celo o akciji za skupen karte I, ki bi razen Poljske obsegal vm ostale nasledstvene države blvš« Avstro-Ogrske.
PRIVZGOJITEV POKORŠCINR.
Temelj za pokorščino je treba položiti v ie prav zgodnji mladosti. Č« tega ne storiš, bo celotna poznejša vzgoja zelo težavna. ker je pokorščina predpogoj za vso vzgojo. Brez pokorščine in podrejenosti ni mogoče živeti. Kaj bi bilo na svetu, če bi vsi le ukazovali? Vaja pokorščine je za tvojega otroka velike važnosti, skrb zanjo pa tvoja dolžnost, — V prvih letih se otrok uči pokorščine s trajno navado. Ker še ne more razumeti, zakaj naj uboga, mora ubogati iz navade, ubogati slepo.
Otrok pa naj uboga tudi z veseljem. Skrbi za to, da te uboga otrok rad, to se pravi: ne iz strahu pred kaznijo, ampak, da ti naredi veselje. Ni napačno, če te prve čase uboga celo zato. da se ti prikupi; saj s tem se navadi pokorščine in jo potem vrši rad in prostovoljno. Todn, če otrok zaradi nepokorščine ni bil kaznovan, si to dobro zapomni in — tudi prihodnjič ne uboga. Treba je zelo paziti, da ne prezreš kaj takega, ker to škoduje za celotno vzgojo. Seveda pa je pokorščina s silo tudi zelo nezdrava. »Sila ni mila« velja tudi tukai. Zato moraš strogo paziti na svoje ukaze, če so tudi pravični in izvedljivi. Če otrok opazi to. uboga, ustavi pa se vsaki krivici in potem je vsako moranje zastonj.
Otrok naj to uboga iz ljubezni, pa tudi iz zaupanja. Prepričan mora bili. da ne zahtevaš od niega nikoli kaj nepravega, nepotrebnega ali čez mero težkega. Potem je njegova pokorščina naravna, zaupna in vesela.
Ne 9meš pa pozabiti, da je otrok tudi str. <J opazovalec; kaj hitro opazi napake v svoji okolici. Kdorkoli vzgaja otroke, mora sam sebe prav dobro obvladati. Resničen, vesten, točen, natančen in vztrajen mora biti v besedah in dejanju. S svojimi resnično dobrimi lastnostmi mora daleč nadkriljevatl otroka,, da mu je res dober zgled in ima kot tak pravico zahtevati pokorščino in je ta umljiva ža sama po sebi. Kakor na ta način vzgojateljev zgled vpliva na otroka, so pa tudi zgledi drugih otrok » poslušnosti in ubogljivosti velike važnosti. Zlasti imajo veliko moč svetniški zgledi In še prav posebno najsvetejši ztflcd otroka Jezusa. Zgodba iz tihega življenja sv. Družine v Nazaretu se da na čudovit nnčtn prilagoditi razmeram vsake družine. Izberi iz nje to, kar se ti zdi za tvojega otroka najprimernejše.
Po tej poti vzgoje pa pride otrok že tako daleč, da tudi hoče ubogati: prvič, ker spozna, da jc to, kar zahtevaš od njega. prav in potrebno; drugič, da si pridobi tvoje zadovoljstvo in tvojo ljubezen; tretjič
(>a, da ni slabši od drugih, torej zaradi astne časti. Če opazuješ otroka, tedaj vidiš, da se vprav ti vzroki kažejo v zaupljivem obnašanju in vsem govorjenju, ne kot da bi računal na svojo korist, ampak iz res otroškega čustva, ki ne more biti brez naklonjenosti, ljubezni in zaupanja »voje okolice. Kako potrt in žalosten je, U mu za-
radi nepokorščine odtegneš naklonjenost, ali ga kaznuješ, četudi le z besedo ali p0. gledoml Ni prej miren in vesel dokler s? ti sme zopet približati. Zato ti svetujem, iz. rabi vsa sredstva, da pridobiš otrokovo vo-Ijo za pokorščino, potem ti ne bo treba iskati onih za kazen. Seveda pa je pri tem odvisno prav mnogo od tebe same, de po. znaš svojega otroka prav vsega. Poznali moraš vse njegove lastnosti. Vedi pa, d« nimajo vsi otroci enakih, saj še vsi prsti na roki niso enaki. Opazuj svojega otroka prav dobro, potem ti ne bo težko najti prave poti. Ko pri enein otroku doseže} vse z dobroto in milino, seveda v pravi meri, moraš za drugega napeti vse dru. gačne strune. Cilj pa je seveda eden: da vzgojiš otroka v ubogljivega človeka, ki s« tudi zaveda potrebe pokorščine in jo zato vrši rad. To zahteva od njega živlienje in za življenje ga vzgajaš. Ce ga v mladosti vadiš vesele in prostovoljne ubogljivo*1', lahko pričakuješ, da se bo tudi v poznej. šem življenju rad uklonil ukazom in zapovedim svetne in cerkvene oblasti, zlasti pa svoje vesti, ki mu bo še tvoj glas tedaj, ko tebe že davno več ne bo.
LIKANJE.
Marsikatera gospodinja pravi še vedno, da je likanje perila potrata časa, češ, ko perilo oblečem, je takoj zmečkano, ko robec začnem rabiti, je precej zmečkan. Vsi pa vemo, da je perilo čiste drugafa z .icčkano, ko pride iz perila, kakor pa, ko ga oblečemo. Vemo tudi, da se pri pranju skrči in bi bilo premajhno ali bi so vsaj neprijetno ovijalo našega telesa, če bi ga ne zlikali. Tudi vemo, da je "tnogo r '* pravnejše za rabo, če jo zlikano in se tudi, ker nima gub, ne za-naže tako hitro. — Da pa je likanje tudi res koristno in uspešno. je treba imeti vse potrebne reči za likanje v redu. V prvi vrsti mora biti likari-ca snažna. Preden pričneš likati, ti umij roke in pripaši čist, najbolje bel predpasnik, da se perilo pri dotikanju ne umaie, ker se ti madeži, ki jih potem vlikaS t erilo, zelo težko odstranijo, ampak s« ne-ako zajedo v tkanino. — Pri likanju rabil mehko podlago, na kateri likaš. Za kos« perila, ki jih cele lahko razgrneš, si lahko pripraviš podlago iz večjih kosov parila, kakor rjuh, prtov, ki sc obenem, ko likal manjše kose na njih, tudi sami pogladijo in se ti ■ tem prihrani delo. Moraš jih pa gladko zravnati, brez gub in robov, da t« r.e ovirajo pri likanju In ne dobe sami grdih zmečkanin, ki jih potem težko zravnal in zlikaš. Kose perila pa. ki se ne dido razgrniti, je treba natakniti na likalno desko. To si daš napraviti pri mizarju |krof 2 tn dolga, 30 cm široka in toliko debela, da se ne šibi). Na enem koncu je zaokrožena, ali odrezana na tri ogle (v špico). A* lažje natikaš nanjo. Na nasprotnem koncu naj ima spodaj pritrjeno nogo, če j* P" likanju ne moreš na obeh konceh nasloniti. Ta noga naj bo toliko dolga, da ujema z mizo, na katero naslonil drufii k o*
n"C in gibljiva (na puntih), da spravljena ne zavzame preveč prostora. Ne sme biti bar-vana, da ne pušča preveč barve pri likanju. Treba jo je tudi lahko preobleči, da ni treba vselej sproti pripravljati podlage. Važno >o, da je ta preobleka mehka, cna-kon erna in gladka. Zalo je zanjo rabiti moftke volnene ali suknene kose, n. pr. koče, prte i. dr., ki pa naj ne bodo za-kroani, ker zaradi teh robov likalnik ne teče gladko in se tudi robovi poznajo na perilu. Ce so žc zakrpani, jih je obrniti tako, da pridejo robovi krp na spodnjo stran deske. Nf jboljc je, čc prevlečeš celo desko, če nimaš dovolj primerne podlage, pa vsaj toliko, da lahko razprostreš cel kos perila, n. pr. spodnje krilo, po dolgem, da ti ni treba premikati med likanjem, ker s tem zamudiš precej časa in se medtem tudi železo shladi. Da se podlaga pri nati-kanju in snemanju perila ne premika, jo moraš dobro pritrditi. Videla sem že gospodin,o pri likanju, ki je imela podlogo na obeh konceh privezano s špago, pa se je vseeno premikala in celo odvezala in nagrbančila tako, da je morala prenehati z likanjem in navezovati podlago iznova. Najbolje ti narediš takole; Podlago primeriš na deski in jo zložiš tako, da je na zgornji struni, kjer boš likala, deska vsa pokrita, na spodnjo stran pa je zasukane le za kakšne štiri prste. V ta rob narediš luknje, jih obšiješ, da so trpežne in vanje napelješ vrvico (kakor v čevlje) in jo dobro zadrgneš. Hitreje to napraviš, če na rob podlage v primernih presledkih priši-ješ kaveljne (haftclne) s kljuko navzgor in okoli teh kljukic napelješ vrvico, ki jo potem zadrgneš. — Za rokave pri jopicah in bluzah pa si daj napraviti primemo deščico, ki jo tudi prevlečeš s podlogo in nanjo natakneš rokav, da se mu pri likanju ne naredc gube. Tudi valjar lahko rabiš za to, če ni predebel. Seveda pa moraš vse te priprave za likanje hranit; na čednem kraju, da se nc zapraše ali zakade. Zaradi varnosti vselej še pregmi nanj čisto ruto ali prtič, da se ti perilo ne zamaže.
Druga važna reč pa je likalnik. Biti mora vedno čist in snažen. Varuj ga prav posebno rje, da nc zaneseš rjastih madežev na perilo. Čc kljub vsej skrbnosti zabavi, ga na zarjavelem mestu odrgni z lesnim pepelom, ki ga pomočiš nekoliko s petrolejem. Ako imaš likalnik, da vtikaš vanj razbeljena železa, ga ne postavljaj nikoli na vroč štedilnik, ker bi se razbelil in bi Se roč poškodoval. Sploh ne postavka) likalnika nikoli samega, ampak vedno na mrežo. Likalnik na oglje pa je rad zelo nagajiv. Glavno je, da ga prvič dobro raz-, • ?ato ga pusti napolnjenega in odetega dolgo na zraku, da se razhudi. Do-,ro >e< če postaviš nanj kos stare pločevina-ste cevi, ki kakor dimnik odvaja pline, ki se delajo pri gorenju. Preden ga vnovič napolniš, ga dobro razpihaj, da odleti pepel jn se znova hitro razbeli. Nikoli pa ne pila) vanj med likanjem, ker se ti pepel razprši p0 perilu in imaš vse umazano.
k-e<'a stvar pa 'c PeriI° samo. To nc • » e biti presuho, niti premokro. Če ga '"oraš močiti, stori to, kolikor se da cna-omerno Ln potem zvij vsak kos skupaj, (Dalje glej v naslednjih nfolpcih spodaj!)
Oligljaji o sadni izberi.
Zadnji čas je, da sc odločite, kaj boste sadili. Kdor namerava posaditi slučajno par d reve« z namenom, da bo imel sadje za dom, njemu si ni treba beliti glave z izbiranjem primernih sort. Če drugega ne ve, je dovolj, da se odloči, ali bo posadil jablano ali hruško, ali naj bo rane ali pozne sorte. Prav tako ni nič napačnega, ako ima kak sadjar v svojem sadovnjaku razne sorte. Še prav mu hodi, ker na ta način ima navadno vsako leto nekaj sadja, če ena sorta ne obrodi, pa druga. Drugačna pa je stvar, ako sadja-rimo za to, da bomo sadje prodajali. Tu pa velja temeljno načelo, da ima v trgovini sadje veljavo b1 tedaj, ako ga jo voljko ene e o r t e. Pa koliko manj dela je s takim sadnim drevjem! Vse ima enake potrebe, enako rast, ob istem času odganja, cvete, obenem sadje dozori, obenem se spravlja in na enkrat odda. Vob-če lahko trdimo, ila imamo z enotnimi nasadi polovico manj dela, dohodek je pa vsaj dvakrat toliko, kakor iz naših običajnih mešani«-., kjer je vsako divvo druge sorte..
1 Da pa vendar ne stavimo vsega na
| eno samo knrlo, svetujejo izkušeni praktični sadjarji sledeči način: Ako nameravate zasadili naenkrat n. pr. 20 jablan, vzemite dve sorti (od 'vsake po 10 dreves), pri 40 drevesih zadostujejo tri sorte, pri 8(1 drevesih štiri sorte, pri
150 drevesih pet sort, pri 300 drevesiK šest sort itd. Marsikdo, ki je zasajal sadovnjak brez preudarka in brez izbire, si dandanes puli lase, čez nekaj let vidi, da vsako drevo raste po svoje in tudi po svojo rodi. Neštetokrat se sliši tarnanje, češ, koliko bi bil nasad vreden, ko bi bilo vse drevje telo ali one vrstel Dal Pač res! Ne sarno dvakrat, trikrat — desetkrat toliko bi lahko vrgel. Zakaj bi se tudi v tem oziru v malem ne ravnali po praktičnih Američanih, ki imajo nasade (plantaže) po deset in še več tisoč dreves v d veh, treh sortah — mnogokrat pa tudi v eni sami !
Za kupčijo izbirajte le pozna, zimska, neobčutljiva jabolka. Tako so n, pr. mašanegar. damasenov kosmač, bobo-vee, šampanjska reneta, boikovo jabolko, zeleni in rdeči štetinee itd. Pa tudi nekatere dobre domače serte gredo dobro v beret.
J [ruške ne hodijo v trgovini v poštev razen v domačem prometu. Sadimo jih bolj za domačo potrebo in sicer pred vsem m o š t u i c e — to so vse tiste različne sorte, ki imajo trdo in z;;gatno meso. Te uspevajo prav povsod in so jako skromno. Navadno jih cepimo doma na gozdni divjak, žlahtne hruške bo boli izbirčne in uspevajo le v toplejših legan in dobri, globoki zemlji, zimski- pa samo ob stenah in v vinorodnih legah, pa še tam le nekatere. Na domačem trgu bi se prodalo lahko dokaj več žlahtnih hrušek,
da sc uleži. Preden prične« likati, poskusi, čc ni žele/o prevroče; zato imej vedno pripravljene stare volnene aH parhentaste krpe za poskušnjo. Lika3; najlejpše, če teče železo (likal/lik) za nitjo; pri nagubanem ali ubranem perilu tako, kakor zahtevajo same. V ubrana mesta pa pazno porivaj likalnikovo špico, da vse lepo razgladiš. Likati morai seveda toliko časa, da jc gladko. — Umevno jc, da perila iz domačega platna ne likaš z lahkim iskalnikom, ker bi to kaj malo izdalo. To le zravnaš in z valjarjem pretolčeš ali »ponmngaš«.
Važno pa je, da perilo, ki je olikano, tudi lepo zravnaš. O tem in o likanju škrobljenega perila pa drugič.
KUHINJA.
Krompirjeva juh«. Krompir z reži na kocke in daj kuhati; ko zavre, prideni z riba nega korenja, kaki dve žlici. Naredi prežganje, to jc v razbeljeno mast deni drobno zrezane čebule in primerno moke. Ko zarumeni, razredi z vodo jn vlij v vrel krompir. Prideni lorbarjev list, en strok s soljo strtega česna in pa drobno ziezanega peteršilja. Končno okisaj in daj na mizo.
Najboljši in najcenejši pustni flan-eati. Na vsak rumenjak 1 žlico kisle smetane, malo soli in toliko moke, da je testo kot za bolj mehke rezance. Ko jc dobro
ugnjeteno, pusti počivati najmanj pol ure. Potem razvaljaj prav tenke, razrezi z modelčkom na štiri ogljate koščke, katere še dvakrat prevezi in pretakni, da je Ic o t košarica. Potem deni v razbeljeno mast, ki jo potresi, da se bolj naraste. Obrni, deni na krožnik in potresi vsak košček zase in na obeh straneh z drobnim sladkorjem.
VIGRED.
Dekle, ali veš, koliko tvojih' tovarišic sc je odzvalo zadnjemu vabilu »Domoljuba« in je naročilo »Vigred«, dekliški list? Tega seveda ne veš, pa tudi ne
Gričakuj, da bi ti »Domoljub« povedal, 'prava »Vigrecli« je namreč dobivala pretekle dni take skladalnice poštnih dopisnic, da jih je sama komaj preštela, kje naj bi našel čas Domoljub, ua bi jih šel štet? Vsa tista dekleta so »Vigrcd < takoj dobila in gotovo je vse zadovoljila, ker vrnila j« doslej se nobena ni. Nekaj drugega se pa govori okoli, namreč to, da jc še zmerom
Erecej »Domoljubovih« naročnic in bralk, i niso naročile »Vigredi«. Ali morebiti ne vedo, da jih vse skupaj stane samo 2 K (za dopisnico), potem pa še 25 dinarjev, lu jih bodo po prejemu »Vigrcdi« plačal« kot naročnino? Zato vzemi dopisnico, napiši: Naročam Vigied, povej svoj natančen naslov,s pošto in pošlji dopisnico na Upra* vo Vigredi, Ljubljana, Ljudski tlom,
ko bi jih sadjarji poznali in gojili. Izvrstno uspevajo skoro povsod: vvillia-movka, amanliška, gellertovka, blnrt. v bacbovkn, avranška, kleržo, Imskovka, pastor,jevka. Dolenjci naj l)i po vst h vinorodnih legah razširjali kakor med sladko marelnico, ki daje najlzvrstnejše suho blago.
Seilnj nn še eno ^ažno vprašanje: Kje pn se dobi srnino drevje, k; kršnrga
Ctitrebuje naš sadjar, posel.no tisti, ki o«*e nasaditi kaj več! V drevesnicah! To so nalaSč v to svrho urejeni manjši ali večji vrtovi, kjer se vzgaja sadno drevje iz malega, dokler ni godno za presajanje na stalno mesto. Takih drevosn:c imamo v Sloveniji že več. V nekaj letih bo vsakdo Inhkn dobil, kar bo potreboval. Kdor drevje naroča, naj na vsnk način navede sorte, ki jih želi, ako ne, mu drevesničnr dn. kai hoče. Pošten drevesničar mora i a m f iti za pra-vnvrstiiost. V malo letin se pokn?t>. ali je vredni, zaupanja ali ne. Leno vzgoVno triletno sailno drevo velja danes v drevesnici krog 20 Din.
Ne kupujte drevja po sejmovh in j kotnih drevesnicah! Taki »drevesničarji« in prenui>ci ne prevzamejo nobene odgovornosti i., nikakepa jamstva.
Kdor hoče v sadjarstvu napredovati, naj pristopi v Sadjarsko i _ vrtnar?'.o društo za Slovenijo v Ljubljani.
Kratko navodilo za sestavo napovedi za dohocin.no.
(Dalje.)
18.	Kateri stroSki se še smejo odšteti od prejemkov?
Od prejemkov se smejo odšteti še:
a)	zavarovalno premije za vse vrste zavarovanja zoper škodo brez omejitve;
b)	premije za življensko zavarovanje do najvišjega zneska 300 K, ako je davčni zavezanec zavarovan sam, in do najvišjega zneska 600 K, ako so zavarovani tudi žena in otroci državnega zavezanca;
c)	prispevki za blagajnice za bolniško, nezgodno, starostno ln podobno zavarovanje v izmeri za življensko zavarovanje dopustnih odbitkov.
č) vsi direktni davki z vsemi pribitki in avtonomnimi dokladarai razen dohodnine, pa tudi trošarina, ako se more računiti med poslovne stroške;
d)	dolžne obresti, kolikor se njihovo plačilo verjetno dokaže, in
c) užitki, prevžilki itd., ako slone na posebni pogodbi, n. pr. izročilni pogodbi.
19.	Kateri stroški se ne smejo odbijati od prejemkov?
Od prejemkov se ne smejo odbiti:
a)	vsi stroški, ki se porabljajo za zboljšanje ali pomnožitev imovine. Sem spadajo odplačila dolgov, stroški za investicije (za razširjanje ali povečanje obresti) in za zboljšanje imovine, n. pr. naprava vodovoda itd.;
b)	izgube, ki zadevajo le imovinsko osnovo, n. pr. izgube terjatev, ako niso v neposredni zvezi z davkom zavezanim obratom, izgube na deležih kakega podjetja, tatvine itd.;
c)	obresti za lastno glavnico davčnega
zavezanca, naložene v podjetju;
č) stroški za zasebno stanovanje In za prehrano davčnega zavezanca in njegovih smodnikov ter poslov, ki jih ima za osebno postrežbo;
d)	darila, podpore in podobne neod-i plntne naklonilve, ako niso v najtesnejši
zvezi obratom in torej niso potrebne za "dosego dohodkov;
20. Kako se sestavi podroben račun prejemkov in stroškov iz zemljiške posesti?
Dohodek iz zemljiške posesti se ugotovi nastopno:
Prejemki :
a)	Dosežena cena za vse proti gotovini ali na kredit prodane pridelke vseh vrst ln odškodnina za opravljene vožnje itd.
b)	denarna vrednost vseh pridelkov, ki jih porabijo posestnik in njegovi svojci ter posli, kolikor se svojci in posli n e porabljajo za delo v gospodarstvu. Denarn'i vrednost se sme oceniti po povprečnih cenah leta 1923. Vrednost v lastnem gospodarstvu porabljenih lastnih pridelkov, n. pr. krme, živeža za posle itd., se pri preračunavanju dohodkov ne šteje niti med prejemke niti med izdatke.
c)	najemna vrednost stanovanja v lastni hiši. ki se oceni po krajevnih razmerah; upoštevajo se le prostori, katere porablja posestnik sam in oni del družine, ki ne dela v gospodarstvu;
Stroški:
a)	stroški za popravila gospodarskih poslopij, plotov, potov, mostov, ovilujakov, vodovodov itd.;
b)	stroški za vzdrževanje živega in mrtvega inventarja, to je živine in orodja. Za živi in mrtvi inventar se smatra živina in orodje, ki je neobhodno potrebno za obdo-lovanje posestva. Ako mi pogine n. pr. konj, ki sem ga uporabljal na posestvu, in jaz kupim drugega, smem odšteti celotno kupnino. Ako pa konj za gospodarske namene ni več poraben in ga prodam, kupim pa namesto prodanega boljšega, smem c 'šteti razliko med prodajno in nakupno ceno. Stroški za vzdrževanje inventarja so torej odbitni le, ako so res nastopili, ne pa tudi, ako mi poginejo n. pr. prešiči in ne kupim drugih;
c)	zavarovalne premije za vsakovrstno zavarovanje zoper škodo;
č) stroški kurjave ln razsvetljavo gospodarskih prostorov;
d)	semena, krma, gaojila itd., ki se dokupijo za gospodarstvo;
e)	plače, mezde in drugi Izdatki za posle, ki se porabljajo za obdelovanje posestva, vštevši prehrano in druge izdatke, n. pr. za obleko, za one družinske člane, ki se trajno in ne le mimogrede porabljajo za obdelovanje posestva. Pri preračunavanju stroškov za prehrano se sme upoštevati le stroške za prehrano, katero je bilo treba dokupili, ne pa tudi denarne vrednosti domačih pridelkov, ki so se porabili za prehrano poslov in družinskih članov, zaposlenih v gospodarstvu.
I) prispevke, katere plača posestnik za bolniško in podobno zavarovanje poslov;
g)	direktni davki s pribitki in doklada-ml (razen dohodnine);
h)	dejansko plačane dolžne obreptL
21. Kakšne ugodnosti nudi zakon n obdafenje izkupila za les?
Posestniki gozdov, ki so gozdove podft. dovali ali pa so že nad 5 let njihovi lastniki smejo v primeru, da sekajo les, kateri bi bil za posekanje goden šele v p oz ne j. Šib letih, prositi v napovedi, da plačajo dohodnino od izkupila za tak les v tastih enakih delih, kar ima za posledico, da j» dohodnina izdatno nižja.
IKoncc sledu)
Najvažnejše določbe zakona o taksah in pristojbinah,
(I)alje.)
21.	Za Živinske potne liste se plačuj« taksa z uporabo taksnega papirja, katerega so tri vrste:
1.	Za male živali, ovce, koze ali prašiče, od vsake živali po 20 para.
2.	Za enega konju ali eno rogato žival pod dvema letoma starosti ali za enega osla ali mezga, ne glede na slarost po 50 para.
S. Za enega konja ali eno rognto žival v starosti preko dveh let 1 dinar.
Za prenos lastništva na kupca in sicer:
a)	za vsako malo žival se plača 1 Din.
b)	za vsako žival iz točk 2. in 3. so plača po 5 dinarjev.
Ta taksa se pobira v kolkih ter se pri-leplja in uničuje na hrbtu potrdila, kjer se vrši tudi prenos.
Če se ne izvršujejo taksni predpisi glede živinskih potnih listov, se kaznuje izdajatelj potrdila za vsak primer z desetkratnim zneskom takse, ki jo je bilo treba plačati. Istotako se kaznujejo tudi one osebe, ki gonijo živali na semenj brez potrdila.
22.	Za prošnjo, da bi se kdo proglasil
a)	za polnoletnega ali umrlega, se plača 50 dinarjev;
b)	za umobolnega ali za zapravljivca se plača 100 dinarjev.
Za one, ki se pogrešajo Izza vojne leta 1914—1918 ali ki so umrli met! to vojno, se plačuje četrtina takse iz točke a).
23.	Za hranjenje oporoko pri sodišču 100 dinarjev.
24.	Za vsako potrdilo, ki se Izvrši na listini o posinovitvi 50 dinarjev.
25.	Za potrditev listine, a katero so otrok pozakoni 20 dinarjev.
26.	Za vsako igro kvart aH domin za Igranje se plača 50 dinarjev.
27.	Za knjižico, ki se izda vlagatelju glede hranilnih vlog se plača 50 para.
28.	Za izpričevala učencem konccm Šolskega leta ali za potrdila med letom se plačuje na osnovnih (ljudskih) šolah za vsak razred 5 dinarjev.
29.	Za izpite jn potrdila ir protokola rojenih, poročenih in umrlih oseb se plača 10 dinarjev.
Če navajajo ti Izpiski ali ta potrdila podatke za ne več nego tri osebe, se pl»fa taksa za vsako osebo posebej. Če pa Hr6 za več nego tri osebe, se pobere za vsako nadaljnjo osebo še polovica te takse.
b) Splošna določila.
1. Oprostitve. Takse ne plačujejo (med mnogimi drugimi) tudi ne javni zavodi in družbe, ki obstoje v javnem kito-
resu, kakor: cerkve, samostani, občine ln »Gospod verujem! Jezus Sin Davidov dr., fe vsi ti izvršujejo javne posle v ime- usmili »e me. Blagoslovljen, ki prihaja v flu države in za drŽavo. Nadalje tudi ne bnenu Gospodovem.«
naprave in zavodi, ustanovljeni s privatnimi sredstvi, če služijo obči državni ali narodni koristi in če nimajo za namen denarnega dobička, kakor: gospodarska, dobrodelna, zdravstvena, telovadna in vobče prosvetna društva — z odobritvijo ministra za finaneo od vseh svojih vlog in prošenj, ki jih pošiljajo državnim oblastvom, razen onih v civilnih pravdah.
Vse oprostitve, ki so bile podeljene do razglasitve tega predpisa (to je do 15. novembra 1923) so razveljavljene.
Osebe in naprave, ki so bile na pod-itavi drugih zakonov do sedaj oproščene, nadalje one osebe, ki so imele ali so dobile oprostitev na podstavi zakona o taksah ln pristojbinah, morajo zaprositi za novo oprostitev ministra za finance.
Takse ne plačujejo tudi siromašne osebe, če dokažejo svoje siromaštvo s potrdilom pristojnega oblastva.
Za siromašne osebe se smatrajo one osebo, ki ne plačujejo na leto več nego 10 Din neposrednega davka brez osebnega davka in doklad, kakor tudi vdove z več uego tremi nedoletnimi ctroci.
S to ugodnostjo se ne morejo koristiti one osebe, ki plačujejo manj nego 10 ali 20 Din neposrednega davka ali ne plačujejo nobenega davka, toda imajo drugo imovino ali druge dohodke, za katere se osebno ne obremenjajo s plačevanjem davka, za katere pa bi znašal neposredni davek z davkom, ki ga plačujejo osebno, preko 10 ali 20 dinarjev.
Potrdila o siromaštvu veljajo za leto dni od dne izdaje, smejo pa se uporabljati eaino v civilnih sporih, pri kaznivih dejanjih na tožbo privatnih oseb, pri zakonskih pravdah, upravnih sporih pri vseh oblast-vih in zaradi. pridobitve šolskega izpričevala.
(Dalje j-rihonjič.)
Črtice iz sedanjih dn! Cerkve
^ Novodobni Savel-Pavel: Izak Levi Snietkovski je rojen jud in sicer v Bes-trabiji. Prvotno je študiral, da postane abinec; toda tekom svojih študij je pretopil v pravoslavje. Zato ga je pa zaso-vrazna domača družina tako, da se je mo-
Drugi dan je bil pri votlini, kjer je z drugimi verniki (nevede, da ne sme) prejel sveto obhajilo. Nato je poiskal duhovnika, ki naj ga pouči v sveti veri. Ko se je to zgodilo, je bil z dovoljenjem tarb-skega škofa, ki je slišal potek čudežnega dogodka že naslednji dan krščen.
Znamenite osebnosti, ki so v zadnjem času prestopile v katoliško Cerkev: Tak je kraljevič Biron von Kurland, posestnik ob-lastnije GrofJ-VVartenberg, dalje duhovnik kongregacionalistov v Kings Weigh House, rev. Stanley James, dalje slavni vseučili-ški profesor v Kopenhagnu dr. Konrad Si-monsen. Krstni boter mu je bil na Sv. Treh Kraljev krščeni islandski konvertit Kil ian Laxnes-Gudjonson. Posebno pozornost pa je vzbudil s svojim prestopom v katoliško Cerkev pravoslavni arhimendrid Sevgy pl. Dabitsch. Rojen je bil v Pultavi, za poklic si je izbral advokaturo, leta 1910 pa je postal pribočnik ruske diplomacije, kmalu pa je to mesto zapustil in je postal duhovnik leta 1912, leta 1914 pa arhiman-drit. Kot je najprej sodeloval pri ruskem poslaništvu v Atenah, nato pa do leta 1922 kot pravoslavni cerkveni predstojnik po vrsti na Bavarskem, Badenskem, Vir-tenberškem, Turinškem, Avstriji in Ogrski, dokler ni bil 6. oktobra v Parizu sprejet v katoliško Cerkev.
Komunisti o veri in cerkvi: Meseca julija t. 1. se je bil sešel v Moskvi širši izvrševalni odbor komunistov, kjer so postavili o verskem vprašanju tale načela: Oni ne zahtevajo samo Idčitve cerkve od države, ampak popolno uničenje cerkvene samostojnosti in podrejenjo cerkve pod neomejeno samovoljo države. Z drugo besedo oni hočejo obrezbožiti državo in potisniti cerkev na stopnjo udruženja, ki ohrani toliko pravic in svobode, kolikor jih ji podeli država. Zakaj komunistu ni vera več zasebna stvar kot na primer socialnemu demokratu, ampak je družabni činitelj, ki nasprotuje njegovemu nazoru, katerega sestavni del je brezboštvo. Komunisti zato jasno, obvezno in brez izbegavanj proglašajo, da kdor ni brezbožec, no more biti polnovreden član stranke, da ne sme zavzemati nikakega važnega mesta v stranki. Še več: ker je vera družaben činitelj, ker je sila, ki učinkovito deluje v družabnem življenju, mora zavedni komunist zo-
ral ijunfr---. ...........""	nem življenju, mora zuveuui Komumsi zo-
nrifoii * V ^,meriko- Po gtirih letih .i0 perstaviti verskemu nazoru v javnem živ-IZ AmerilfO nn fmnmcl/n Irtor- io r. .... ■_____iv. r,______,__' . . . .
Amerike na Francosko, kjer je r? svetovno vojsko stopil v legijo pro-Btovoljcev in se je kot tak boril za Francijo. Bil je pa ranjen, dasi je ozdravel, ^•jiravljen telesno je šel po posredovanju neke francoske gospe največ iz radoved-
192* k V'.rd- T" J'e bila (]ne 19- avgusta B	štirih popoldne znana procesija s
j '. K" 1 •> katero je tudi on opazoval. Te-Ufll ga pa obide čudno čustvo. Sam poroča tem sledečo: >V trenutku notranjega azsvet jenja sem videl Boga. Videl sem , j® Sel m'mo s svojo milostjo, z Vpyj! kateri se ni mogoče ustavljati. Nič 7in»8em- ,videl 'i11111' vsa procesija mi je
Ijenju brezboštvo. Zaveden komunist torej mora rušiti verske nauke, posebno v mladini in sicer po temeljitem načrtu ter upoštevajoč vse posebno okolščine.
Književnost.
VSTAJENJE DUŠE.
Osma knjiga govorov znanega cerkvenega govornika v ljubljanski stolnici, kanonika dr. Mihaela Opeke.
O tej — izmed vse zbirke najobsežnejši knjigi — z do dna duše prodirajočo jasnostjo razkriva grozoto smrtnega greha,
Zginilo • i — ' ' pui.ci>ija uu jo	juoiiuoiju m/.niiva gi u/,utu duii gicua
bgnien} V1v.e, Pa sem ogenj, podoben	z gorko ljubeznijo opisuje povratek greš-
bseiL p<rclin ta ogenj je bil kakor živa	nikov v očetovo hišo ter končno razgrne
' pn čemer Je zavpil na ves glas:	I bogastvo Srca Jezusovega. Knjiga obsega
25 govorov. Prvi del ima sedem govorov z naslovom Misterij (skrivnost) greha. Drugi del (Nazaj k Očetu) obsega 12 govorov, v katerih dobiš jedrnat, pa silno jasen nauk o zakramentu sv. pokore, tretji del: Na božjem srcu so bavi s sv. obhajilom.
Vzemite in prebirajte, polagoma in po malem 1 Kakor iskre bodo padale iz te zakladnice nadnaravne misli, katerih so naša srca tako potrebna. Posebno priporočamo knjigo družinam kot duhovno berilo. Današnje družine — tudi tiste, ki se štejejo za krščanske — so le prevečkrat tako pogreznjene v materijo, dobiček in svoj lastni jaz, da vse nadnaravno in večnostno sproti usahne in se zaduši. Malo skupnega duhovnega branja po večerni molitvi, zlasti so-daj pozimi bi tako dvignilo po delu, trpljenje pa žal tudi po neizkoreninjenih strasteh zmučene dušel Vsakdo bi našel svoje zrno. Naj bi se po naših družinah vpeljalo tako desetminutno skupno duhovno branje in dr. Opekove knjige bi bile kakor nalašč zato. Začeti je treba.
Zlasti pa bi priporočali staršem, naj dajo fantom, ki odhajajo kot naborniki v veliko nevarnosti kasarniškega življenja, v roko to knjigo, ki jim bo pomagala vzdr-ževati v njihovih srcih plamen vere in poštenega življenja. Prepričani smo, da bo marsikateri fant, kateri doma v obilici nadnaravnih sredstev istih pogosto ne zna upoštevati, pri vojakih s slastjo žejnega popotnika segel po vrelcu nadnaravnih občutov in misli, ki jih bo našel v Opekovi knjigi, In najbrže v pogosto v svojo dušno rešitev.
Knjiga stane 28 Din, po pošti 1.50 ve8 in se dobiva v prodajalni KTD (Ničman), Ljubljana, Kopitarjeva ulica.
EVHARIJSTIJSKI KONGRES.
Knjiga podaje na 236 straneh zelo obširno poročilo o zagrebškem evharističnem kongresu v lanskem letu. Vsebuje tudi vse govore in referate, ki dajejo knjigi stalno vrednost in so zakladnica evharističnih misli. Knjigo krasi 29 slik. Stane 30 Din in se naroča pri upravi »Života«, Zagreb I./177, Palmotičeva ul. 31.
GLASNIK PRESV. SRCA JEZUSOVEGA
je med Slovenci sicer že precej razširjen, vendar je po nekod še vse premalo znan. Stavil si je pa važno nalogo, naše ljudstvo vneti za prelepo in res moderno pobožnost do najsv. Srca. Prinaša tudi razne zanimive drobtinice. Prva številka za leto 1924 je že izšla ter ima vsebino: Mir Kristusov v kraljestvu Kristusovem. — Jaslice radi bi t srcu imela (pesem). — Božično trpljenje. (Kratko premišljevanje.) — Srce Jezusovo zvesto izpolnjuje svoje obljube. (Dogodba.) — Le zabi me ne. (Pesem.) — Učinkovito novoletno voščilo. — »Glasnik« o sebi. —i O socialnem vprašanju. — Gledališke predstave. — Razgled. — Slovstvo. — Prosveta
duha — plemenitost srca.--Naroča se
»Glasnik« pri Cirilovi tiskarni, Maribor. J«j pa tudi glasilo apostolstva molitve.
NAŠ DOM.
Izšla je prva številka lista »Naš dom«. Prinaša sledečo vsebino: Dr. Jož. Hohnjecl Pomen ljudske izobrazbe za prospeh naroda. Kastor: Sadovi brezversko vzgoje. Vi« (Daljo glej na naslednji strani (podaj tj
Dekle z Moeevja.
(švedski spisala Sel m a Legerlfif.)
Gudmund je ostal in Sla sta v čumauto. Ponudil ji je stol, a ni sedla. Bila je vsa zardela od zadrege, počasi in plaho so prihajale besede preko njenih ustnic:
»Bila sem---da, mogoče je bilo
pretrdo, kar sem davi reki a. c
;Oo, tako nenadoma smo te s tem napadli,« je rekel Gudmund. — Bila je še bolj rdeča in osramočena.
' : Bolje bi morala premisliti Lahko bi
----naj bo---.c
»Je že najbolje tako, kot je, Hiidur. Nič več ni treba govoriti o ten: t- ia lep. je, da si prišla^
Pokrila si je obraz z rokami, globoko je zasopla, da je bilo podobno ibt-* .jn. nato pa je zopet d\ i gnila glavo.
5Ne,c je rekla. : Ne gre. .V v* a:. Ji . . me smatral za boljšo kot sem. NVLo,. .»e prišel k meni ter mi poveda*. da si redolžer. Svetoval mi .i'-, naj hitim sem. da bo zope: vse poravnano. Ne bi ti t-mela povedati, cie vem o tvoji nedolžnosti. Kajti pot-.-m ne bi toliko upoštev 1, da sem prišla. 3c»daj pa ti rečem: želela !>i, da bi sama prišla na to misel. Vendar ni bilo tako. Vendar sem ves dan hrepenela po tebi in želela, da bi moglo zopet biti vso dobro med nama. Pa naj bo kakor ho« m: hočem ti povedati samo to, da se veselim, da si nedolžen.c
i Kdo ti je to svetoval, Ilildur?: je vprašal Gudmund.
»Tega ne smem povedati.: i Čudim se, da kdo ve. Oče je baš »edaj prišel od župana. Brzojavil je v mesto, in prišel je odgovor, da so žo našli pravega krivca.«
Ko je Gudmund izgovoril, je čutila Hildur, da se ji šibijo kolena in hitro je sedla. Bilo ji je strah, ker je bil Gudmund tako miren in prijazen. Začela je razumevati, da nima nad njim več moči.
x Že vidim, da ne moreš pozabiti, Gudmund, kakšna sem bila danes dopoldne.
»0 pač, to ti že lahko odpustim, Hildur,« je rekel z istim mirnim glasom. »Ni treba govoriti nikoli več o tem.«
Vztrepetala je, zatisnila oči in sedela, kol bi nečesa pričakovala.
»Velika sreča je, Ilildur,jo rekel, stopil k njej in jo prijel za roko, >da je med nama vse končano. Kajti danes sem spoznal, da ljubim drugo. Zdi se mi, da sem jo že dolgo ljubil. Toda šele danes sem se tega zavedel.
savska: Na razpotju. Justin: Na široko. Joža Barle: Čebelice. Zvonimir: Največji tiran. Na delo za dobre časopise. Dekliški vrtec. Razgled po svetu. Društveni glasnik. — »Naš dom* izhaja mesečno in stane na leto 12.50 Din. Naroča se v Mariboru, Ci-rilova tiskarna.
n Novice iz Amerike. Umrl je v Fc>-rest Citv, Pa, po kratki in mučni bolezni Janez Grom z Vrhnike štev. 258, 3»
! >Kdo je ona, ki jo ljubiš, Gudmund < ; Je vprašala Ilildur z ubitim glasom.
. Ni treba, da bi vedela. Ne bom se po-| ročil z njo, kajti ona me ne ljubi. Toda dru-j ge ne morem v. -ti.i
! Hildur ie dvknila glavo. Težko je povedati. kaj še je v njej godilo. Toda začu-! tila je v itm trenutku, da ona. hči velepo-] sestnika. z vso svojo lepoto in z vsem bogastvom. ne pomeni za Gudmunda nič. In i bila ie ponosna in se ni hotela posloviti od : Gudmunda. ne da bi mu pokazala, da ima tudi ona v sebi svojo ceno.
Gudmund, da mi poveš, ali je Ilr-lss r M.vvvis, td jo imaš rad?: «'.udnrnnč je moloe sial. (V j? Heig*.!-. m vere. da te ima ra-Pri- ?. š* k nun. in m-, poučila, kai naj >: ia ;.-*. U zoiv t dobro med nama. Ve dela • . .:a nedolitr.. \ atdar ni poveda-t-.- ;: "X:k fe oev^tiia preje m -ne <• : v- trri::<> pogledal v oči. il t; t a znamenje velike ljubimi mt-iu ?
Na t- lahko an Gudmund. To i ihko ot kafem. Nihče na svetu te ne more -olj ljub '.i kot ona.:
Ula-.tuo je šel preko sobe. I*red Hil-: dur je obstal.
In ti? Čepiu mi to govoriš?« »Nočem zaostajati v plemenitosti za : Ilelgo,-
>0, Hildur, Hildur! je rekel, položil roko na njeno ramo ter jo stresel, da bi dal , dušk.i svoji ginjenosti. Ti ne veš, ne, ti ne I veš, kako srečnega si me naredila--.<
Helga je sedela ob robu cesto in čakala. Sedela je tu, glavo podprto z rokami in gledala k tlom. Videla je v duhu pred seboj Gudmunda in Ilildur in mislila, kako srečna morata biti sedaj.
Ko je tako sedela, jjo prišel mimo hlapec iz Nerlunde. Ko jo je zagledal, se je ustavil.
> Gotov o si že slišala o Gudmundu, Heba?"
>Da, slišala je že.c
-Na vsej zgodbi ni nič resnice. Pravi krivec je že za prt. f
»Vesela sem, da ne more biti res,' je rekla Helga.
Mož ie odšel, Helga pa je še sedela, kot poprej. Da, v Nerlundi že vedo. Ni treba, da bi šla tja povedat.
Čutila se je tako silno osamljeno. Dosedaj je bila tako vneta. Prav nič ni mislila nase, temveč samo na to, da omogoči poroko Gudmunda in Hildur. Šele sedaj ji ie prišla pred oči njena osamljenost.. Gudmund je ne potrebuje več, iu njenega lastnega otroLa si je njena mati prisvojila. Komaj ji privošči, da ga pogleda.
Pomislila je na to, da mora vstati iu iti domov. Toda hrib se ji je zazdol tako strm in težko dostopen. Ni vedela, kako naj pri-i de gori.
Tedaj je prišel voz iz Nerlunde. Na ! njem sta sedela Hildur in Gudmuud. Goto-
vo -m- peljeta v Alvakro sporočit, da stu so poravnala. In jutri bo potem j>oroka.
Ko sta zapazila Helgo, sta vstavila. Gudmund je da! vajeti Hildur in skočil z voza. Hildur je pokimala Helgi in peljala dalje.
Gudmund je obstal na cesti pred Hel-
go.
>Vestd sem, da sediš tu, Helga,« je rekel. >Mislil sem. da bom moral iti ria Mo-čevje, da te bom dobil.c
Rekel je to odločno, skoraj trdo ter si pri tem trdilo oklenil njene roke. V njego-vih očeh je brala, da ve, /.ako je z njo.
In sedaj mu ni mogla več uiti
Resegger — J os. Vole
Krščeni cigan.
•	(Konec.)
.-Kakšna človeška stvar, razkiadu sosed s tesnobo, nekaj takega je moralo biti; saj nisem natanko videl, kaj jo držal po-dolž pred seboj; samo roka ali noga, ali kar ie bilo, je vi-oia dol ob strani.^
GosprtOar ie preblcdel.
»Vendar ni — še de.ač?<. za jeclja.
>0 Bog, ta je že za devetim bregom Kakor rečeno, jezdil je kakor vrag.
Neznana groza prevzame gospodarja. Brž sklice s ve .c ljudi izaied množice, ki .-p je usula iz cerkve. Par hlapcev je morila brž — brž — po cesti dol, da pogleda /ji jezdačem; on sam pa odhiti domov. Njegova žena, od strahu onemogla, ni mogla ns-prej. zato je odhitel sam. Strašna sumrna mu je brnela po glavi — vse je mogo r. Spomnil se je čudnih pogledov, kako se je cigan zadnji ča-; ozira) po njegovi doraš;,a-joči hčeri. Že sum je včasih to reč prenosi'-? val. — Pii lesi, kjer se je pričenjalo njegovo posestvo, mu je prišel nasproti pa-stir: :-Pobral jo je s Konjem pobral! In njo s sebo j I i
»Njo? Koga?.
: Njo! Meni se zdi, zaklal io je.;;
-Jezus Marija k
Opoldan sem jo v idel še na trati. Oh, tako smo se je vsi veselili! Nemara &a p« še ujamemo; jaz tečem po bližnjici čez travnika. In ga je zmanjkalo.
S potnimi kapljami na čelu — od grozs — je gospodar stopal proti hiši. Pred durmi mu je prihitela hčerka nasproti: >0čel Očel S konjem jo je popihal in debelo svinjo vzel!:
Zda i se je mož oddahnil, zasmejal in hčerko objel. Da si — le ti zdrava! Drugo bomo že prenesli k —
Na gmajni je bila videti še kri, tam io je zaklal, da jo je lažje odvedel.
Zvečer šele so se vrnili hlapci od zasledovanja: : Pri takem je vsa k a dobrota zastonj, cigan je cigank to je bilo vse, k«r so vedeli povedati o hudodelcu. Drugam pa o njem niso nič slišali in nič videli.
»Samo to bi še rad doživel na svetu,« je dejal gospodCT, »da bi videl tega luinP*1 viseti.c
»Kolikor ga jaz poznam, svojemu botru te želje že ne ho spolnil,« je pripon1' nil pastir, ki je imeh precej hud jezik-
Najbolj tiha je bila še domača hči. Nniče ni vedel,, aii je ta reč kaj peče ali iuc.
Ko je nekega dne sedela ob kolovratu »ama, je »topil pastir pred njo, sedel k nji
ln rekel dolgočasno In na videz leno: »Rad bi vedel, ali bomo to zimo čisto brez svinjskega?«
>Ali je tebi toliko na Jedi?« ga Je
vprašalo dekle.
»Jesti je že luštno, posebno, če je kaj dobrega,« odgovori fant. »Kadar ne bom nič jesti imel, al bom že eno izbral. No ja, ko pravijo, da zaljubljeni ljudje veliko ne jedo.«
Dekle se je zasmejalo. Ženski svet pravi, da jaz nisem tako nflpačen fant,« pristavi potem veselo. Dekle se ozre vanj. >ln tvoj oče pravi, da sem tudi priden lant.«
»Auk zavpije dekle. >In kaj ti piisliš?« vpraša pastir. >Jaz si pa svoje mislim.« Vsedel se Je bliže k nji, potegnil par vlakenc iz kodelje in ji šepetnil: »Ali bi bil tate?«
>.Ja, ko bi imel črne lase«, reče dekle
Mho.
-Črnih nimam,« pravi fant, »imam pa
rjave.«
>Pa, ko hi imel tako temne očil« pravi. »Temnih nimam,« d6 fant, »imam pa
plave.«
j Pa, ko bi ti znal tako jahati,« pravi
»pet.
>To pa znam, Če imam le konja dobrega.«
»Pa, če bi a konjem ne ušel!« »Ušel pa ne bom!« Tedaj sta bili glavi le čisto blizu skupaj.
Ni bilo dolgo, in gospodar je že vedel ra to kupčijo. Spravil jo pastirja od hišo. >Dve, tri leta pojdi kam drugam za hlapca; če poleni ne bo nobene zapreke, pridi vprašat, bomo videli.«
Tri leta so minila, zapreke ni bilo, fant je prišel vprašat, in zgovorili so se. Ne govorili sc o tem, če bo, ampak o tem, kdaj bo.
Na poročni dan svoje hčere je doživel gospodar še posebno veselje. Ko so sedeli pn ostirju v boljši sobi, je zaklical neki voznik pri oknu: »Ti, stori, Če hočeš videti svojega krščenca viseti, pelji se jutri v mesto. lma;o ga.c
Gospodar si je res dal pripravi« konja n voz m je povabil še novoporočenca: »Pe-jJMi se z mano, če nimata boljšega oprav-
v>Hvala, oče,« je rekel mladi zet, »ima-
vn ze (inige skrbi.«
no,	KoUnsko
Vajenca za čevljarsko obrt
SPREJMEM. - FRANC BIZJAK, p. Borovnica.
Slav
av' 0,5Ȼnstvu naznanjam, da imam vedno v zalogi
tovrstno pohištvo
0Dra?*nega. le"a: Spalnice, Jedilnice, kuhinjske Panle priznano najboljša izdelava, ŽnidarSičeve r«kve ** cCbeIe in tudi vsakovrstne mrtvaSke HENijiir~n.^Ereiemam vsakovrstna naročila. — .»d' , .1* ® TENC mizarstvo (poleg Mizarske stroj. »"'»Ue), VIZMARJE 77, p. St. Vid n. Ljubljano,
OTKOU, KI SE NISO VIDELI OVCE IN
KRAVE.
Gotovo se bo našim bravcem s kmetov ta naslov čuden zdel. Pa je tako. V ameriškem mestu Sant Louis, ki ima 80 tisoč prebivalcev — Ljubljana jih ima s predmestji 65.000 —, je neki mestni svetovalec stavil v občinskem zastopu predlog, naj se v mestni živalski vrt poleg tujih denejo tudi domače živali: krava, ovca in prešič. Na začudeno vprašanje, zakaj to predlaga, je odgovoril, da jo govoril z nekim učiteljem in da mu je ta pripovedoval, kako malo živali poznajo učenci. Da vsaj nekatere spoznajo, naj jih nastavijo v mestnem vrtu in tja jih bodo hodili otroci gledat. Nato je mestni svet vprašal šolske voditelje, če je to res, ln jim je naročil, naj vprašajo otroke, koliko jih še ni videlo te ali one živali. Vprašali so 6000 otrok in so izvedeli, da jih 40 od sto še ni videlo nobene ovce, 17 nobenega prešiča in 12 nobene krave. In tedaj bo te tri vrste zares dejali v mestni vrt. Pa moramo pomisliti, da je Sant Louis sredi poljedelsko in živinorejske pokrajine! Kaj šele, če bi vprašali otroke — pa tudi odrasle — v Novem Jorku, ki je še desetkrat večji kakor Sant Louis in leži vrhu te,rja šo ob morju. Pa stavimo, da tudi pri nas v Ljubljani šo marsikak šolski otrok ni videl ovce.
KDO JE PRVI?
Slavnega Nicolo Pagnninija (1782— 1840) imenujejo najsvetlejšo zvezdo mojstrstva na violini.« Nekoč so ga vprašali, koga ima za prvega igralca na violini. Vprašanje je bilo kočljivo in diplomatično je odgovoril: »Koga smatram za prvega, ne morem povedati, ker tega ne vem. Gotovo pa vem, da pride Lipinski za njim.«
Lipinski je bil namreč tudi zelo znan, a se ne da primerjati s Paginijem.
LOVSKA.
Dva lovca sta se bahala, kako znata oponašati glas jelena, kadar umira. Nekoč sta na koncertu oponosila na lovskem rogu glas umirajočega jelena, nakar sta dva lovska psa, ležeča pred vrati dvorane, skočila kvišku, se zakadila med množico in podrla na tla nekega moža; vprašali so ga, kdo je ln izvedeli so, da se piše — Jelen.
SKUPIL JO JE.
Nekdo je rekel v družbi vpričo duhovnika: >Če bi imel neumnega sina, bi moral postati pridigar.« Duhovnik ga je pa zavrnil: »Vaš gospod oče je pa drugače mislil.«
KOČLJIVO VPRAŠANJE.
Volivnemu knezu Frideriku Modremu (1486—1525) je svetoval grof Rasberg, naj napade mesto Erfurt in ga vzame, saj ga bo stalo to kvečjemu pet mož. Knez ga vpraša: »Ali hočeš biti eden od teh petih?«
Občni zbor
Osrednje vinarske zadruge za Jugoslavijo v Ljubljani, r. z. z o. z.
se bo vršil dne 10. februarja 1924 ob 10. ari dop.
na Kongresnem trgu it. 2 (v poslovodstvu) s sle-iečim dnevnim redom:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobritev rač. zaključka za leto 1923,
3.	Sprememba pravil.
4.	Volitev načelstva ln nadzorstva.
5.	Slučajnosti.	ODBOR.
^ BUKOVO OGLJE ^
sposobno za eksport, kupuje po najvišjih dnevnih cenah drutba »CARBONARIA«, Kočevje. 341
17 IA V A Podpisana Antonija MEGLIC Is
IlUHVH, Loma Jt 16 obžalujem v»a žalje-nja, kar sem jih zakrivila na dobrem imenu France Meglic iz Loma it. 20, ter sc zahvaljujem njej in njenim staršem, ker so odstopili od nadaljnjega »odnijskega postopanja. ANTONIJA MEGLIC.
""NEVESTE in ŽENINI
KUPITE NAJCENEJE razno blago za obleke, Ta rjuhe, za žimnice, kotenino belo in pisano, ode|e v krasnih barvah, brisače, prte, servete, najnovejše svilene robce, bele moške srajce in kravate edino le pri tvrdki
F. in I. GORIČAR, »Pri Ivanki«
LJUBLJANA — SV. PETRA CESTA 29.
Pri večjih naročilih primeren popusti
HltfBUltTMll Poštenega in ne preveč priletnega llflOjpCtl IStt lll za večjo kmetijo v krasnem gorskem kraju na Gorenjskem. Ako ni vajen kmet-skega dela v našem kraju, se ga bode privadil. — Nastop takoj. Ponudbe s zahtevo plače na upraTO Domoljuba pod štev. 404.
revmatičnih ln bolnih no proflnn
ki so bili po mujom popolno neikod-ljivom naravnem etiravlionju ■ **•-•trapono pijačo ortroičoni bolečin, me jo pooblastilo, <>a objavim mlhova a zahvalna in prianalna pisma. a
Ne iščite
novih eredatov, marveč napravit® tudi vi popolno brezplačen poakna ■ mojim adravlienjom, ki i« ozdravilo fto tisoče. Pišite ini dopisnico in takoj Vam poftljem mnogo poverjnih poročil o o adravijen m popolnoma m anatonj in brea poftnin«. m
Naslov: AUGUST MARZ&E B*rN**Wnmtrsdarf, Brectaelerstr* 9 Abt.SU
Iiislč$e ii vse
Jkoar-e
divjačine k n p u i c ▼ vsaki množim celo loto D. ZDRAVIČ. trgovina usnja, LJUBLJANA Florijanska ulica Stev. 9.
Pripravno MALO POSESTVO
na Gorenjskem naprodaj. Obstoji iz hiše t vsem: gospodarskimi pritiklinami; pri bi i je vrl, njiva in travnik. Afu/or pri upravi Domoljuba pod 40(1.
ELIGIJ EBER,
krznar, Kongresni trg 7 — LJUBLJANA,
e\°sal" KOŽE divjačine:
lisičje, kunje, vidre, dihurjeve, polhove, jazbečeve in sploh vse kože.
184
Oslo ZO-fOli
dobite pri meni ra mali trud; blago ra možko ali žensko obleko, kontenino, platno uro budilko i. t. d. — Pošljite mi v pismu za pojasnilo znamko za odgovor in svoj natančen naslov.
Josip Batič, Litija 75
MiSI, podgana, stenice In žžurkl
morajo poginili, ako nporabliato tiuia rroii-Aiiioi.« Kreastva: proti n.,sira i« podgunara P:n !'», ta 6<'urke 10 Din, za »tomoo 10 Din, 2» r:iolj 0 Din, prot airčoHU S in 7 £o Pin. rad proti ustici r, l)ln, ir.ast proti nsem s oi.leki I 60 Dir., proti rr.ruvliam 7 60 Din. tiolor r.a fl.U-imj' n-.[,dof.ov 7 Din. 1'oailjn po povnetin. ,Art»s', k»ra. laboratorij. K. JliDferr, Zagreb, i"etrinj!.kc ulica 8 III.
Trboveljski premog in cement
vseh vrst dobite »aicc««[e pri
H. Patri*
Ljubljana, Gosposvetstu cesta 16. Telefon 343
nuHUiiiniHiiiiHHinnMii
I Ako še niste, ^ I J pošljite naročnino J
Clllibitlin pridno ln pošteno, ki je izurjena OU8Z.RI1IJU tudi v Kuhi, istem. Nastop canoj. — Naslov pove uprava lista pod šifro: .TAKOJ«,
,?a močno in zdravo, zna nemško pisali in ...IIC Jobro govoriti, bi se rada učila trgovine v pošteni krščanski hi*i. Naslov v upravi 8t^380,
Lepo posestvo
lov arond. sveta. - Smrečnik Jernej, Železna Kapla.
čevlj. vajenec ^n^lft^
mojstru brez drugega dela. Sprejmejo tudi dobrega POMOČNIKA. - lstotam sprejmo tudi VAJENKU ne nad 15 let, k fini in moderni šivilji. — Naslov; A. TUSK, Knndija St. 86, Novo mesto.	310
PAVLIČ JAKOB, Domžale,
oblastv. izkušeni in konc. TESARSKI MOJSTER,
prevzema in izvršuje: cerkvena, stolpna in razra druga ostrešja, kopališča, ledenice; moderne lesene stavbe.- — Vodi ,> in nadtalnn tesarstvo. Po daiiih in lastnih načrtih!
vliva
najceneje in t dobavnim roko'n do 8 do B mosecev
Svonoi ii2 in livarna St. Vid nad Ljubljano
AVTOMATIČNE REGULATORJE - ZATVOR-NICE Itd. trndi in dobavlia t najbolj« Upe!javi in po ugodni ceni
Inž. F. SCHNEITER - SKOFJALOIA
Sprejema POPRAVITA vsakov: tnih strojev.
vseh vrst, iedermodroci K 1700 vrhai airik K 1600, mreže K 700
in vse tozadevne potrebščine. — Blago na izbiro in solidno delo.
Rud. Snser, Ljubljana, 6ospos»etsiia c. s
F. Fajdip i
titoilM ln »IB|3 pohttoa
Piiporoča omare t. larlelci in tudi visoke iz mehkega in trdega lesa, postelje, uio-droce, žiranice, žičnike, stole, mi/.e, sploh vso )ii5no opravo dobite lo v
v Ljubljani, Sv. Petra cesta 17
po najnižjih cenah.
Priporočamo
vsem, da si pred nakupom blaga za obleke, za perilo vsake
vrste, za nevestine bale itd., ogledajo zalogo «
ilnice zq Slovenijo m o. z. g
v Ljubljani. N;ena osrednja prodajalna je v Ljubljani, v hiši „ Vzajemne posojiln ce" na Miklošičevi cesti poleg PUniona". Podružnica pa se nahaja v hiši ^Gospodarske zveze" na Dunajski cesti št. 29.
Cene zelo zmerne! Zadružno podjetje!
xxmxmxxxxxxxxxxxxx
Zadružna gospodarska banka d. d.
Ljubljana, Miklošičeva cesta 10
Telefon št. 57.
Telefon št. 57.
v lastni palači (vis h vis hotela „Uuion").
Kapital S si rezerve skupno nad K 60,000.000*
Podružnice: Djakovo, Maribor, Sarajevo, Sombor, Split, šibenik. F.kspozitura: Bled. Interesna skupnost z Gospodarsko banko d., d. v Novem Sadu.
Daje trgovske kredite, eskomplira menice, lombardiru vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize sprejema vloge v tekočem raCunu in na vložne knjižice ter preskrbuje vso banfne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prcdajrlec srečk Državne razredne loterije.
izda)« konzorcij »Domoljub«*,
V
OJfiovorni urednik Anton Sufolk v Ljubljani,
Tlik« JuionioTiuifk« Unk«™«'