Poštnina plačana v gotovini

Cena 1.50 din
Izhaja vsak petek ob 15. // Naročnina znaša
mesečno po pošti 5 din, v Celju z do-
stavo na dom po raznašalcih 5!50 din, za
inozemstvo 10 din // UredniStvo in uprava:
Celje, Strossmayerjeva ul. 1, pritličje.desno //
Telefon št. 65 // Račun pri poštnem cekov-
nem   zavodu   v   Ljubljani   Stev.   10.666   //
Leto XX.
Celfe, petek 3O. septembra 1Q3S
Stev. 4O.
Monakovski sporazum o Češkoslovaški
Monakovo, 30. septembra. Včeraj ob
12.45 so se sestali v Monakovem nem-
ški kancelar Hitler, predsednik angleš-
ke vlade Chamberlain, predsednik fran-
coske vlade Daladier in predsednik ita-
lijanske vlade Mussolini, da poskusijo
najti mirno rešitev češkoslovaško-nem-
škega spora in obenem pripraviti tudi
rešitev vseh ostalih problemotv, ki so do
slej ovirali mednarodno sodelovanje. V
noči od četrtka na petek je bil dosežen
in podpisan naslednji sporazum med
Anglijo, Francijo, Italijo in Nemčijo:
»Nemčija, Anglija, Francija in Itali-
ja so se glede na dogoivor o odstopu
audetsko-nemškega ozemlja, ki je bil
načelno že sklenjen, sporazumele o na-
slednjih pogojih, modalitetah in ukre-
pih, za katerih izvedbo prevzamejo vsa-
ka zase polno odgovornost:
1.  Izpraznitev sc prične 1. aktobra.
2.   Anglija,  Francija in Italija so se
sporazumele,   da  mora   biti   izpraznitev
do 10. oktobra končana, da javne na-
prave v izpraznjenem ozemlju ne sme-
jo biti razdejane ali poškodovane in da
je  češkoslovaška  vlada  odgovorna    za
sleherno poškodbo teh naprav.
3.   Modalitete izpraznitve bo podrob-
no določila posebna mednarodna komi-
sija, sestavljena iz zastopnikov Nemči-
je, Italije, Francije,  Anglije in Ceško-
slovaške.
4.   Zasedba sudetsko-nemškega ozem-
lJa po nemških četah se boi pričela po
etapah   s   1.   oktobrom.   Zasedba   pasu,
ki je označen na priloženi karti s št. I.
se izvrši 1. in 2. oktobra, zasedba pasu
St. II. dne 2. in 3. oktobra, pasu St. III.
dne 3., 4. in 5. oktobra, zasedba pasu St.
IV. pa 6. in 7. oktobra. Ostalo ozemlje
pretežno nemškega značaja bo določila
mednarodna komisija in ga bodo. nem-
ške čete  zasedle  do  10. oktobra.
5.   Mednarodna   komisija  bo   določila
tudi področje,  na katerem  se  bo  izvr-
šil  plebiscit.  To  pc/dročje  bodo  zasedle
mednarodne čete.  Ista komisija  bo do-
ločila modalitete,  po  katerih  se  bo  iz-
vrsil plebiscit, pri čemer se bo vzel za
osnovo statut o plebiscitu v Posarju.
Komisija bo določila tudi dan plebisci-
ta, ki pa ne snie biti kasneje kakor ob
koncu novembra.
6.   Dokončno razmejitev    bo    izvršil
mednarodni odbor.  Ta odbor bo    smel
priporočiti   Nemčiji,   Angliji,   Italiji   in
Franciji  v izjemnih    primerih    malen-
kostne spremembe strogo etnografskih
mej, ki jih bo pokazal plebescit.
7.   Prizna se opcijska pravica vsemu
prebivalstvu za vselitev na ozemlje, ki-
bo priključeno  Nemčiji in  za  izselitev
s tega ozemlja.    Ta pravica    se    mora
uveljaviti v šestih mesecih od dne pod-
pisa  tega  dogovora.   Posebna  nemško-
češkoslovaška komisija bo določila po-
drobnosti o opciji in izmenjavi    prebi-
valstva ter načelno rešila vsa vpraša-
nja, ki bi se pojavila pri izvajanju tega
posla.
8.   Ceškoelovaška vlada  bo v    štirih
tednih odpustila vse sudetske Nemce iz
svojih vojaških in policijskih formacij,
prav tako bo v tern roku izpustila vse
nemške  politične   kaznjence.
Poljska  in   madžarska   manjšina
K pogodbi je bila dodana sledeča do-
polnilna izjava:
Predsedniki vlad štirih velesil izjav-
Ijajo, da boeta vprašanji madžarske in
poljske manjšine v CSR, v kolikor bi
ne bili urejeni v roku treh mesecev v
sporazumu s prizadetimi vladami, pred-
met novega sestanka vladnih šefov šti-
rih velesil, zastopanih na tej konferenci.
Jamstvo za nove meje
Vladi Velike Britanije in Francije
sta se sporazumeli, da bo^ta, ker vztra-
jata pri ponudbi po § 6. angleško> fran-
coskega načrta z dne 19. septembra
1938. glede mednarodnih garancij, jam-
čili nove meje Češkoslovaške proti sle-
hernemu neizzvanemu napadu.
Cim bosta urejeni vprašanji poljske
in madžarske manjšine v CSR, bosta
dali jamstva za nove češkoslovaške me-
je tudi Nemčija in Italija.
Politični pregled
X  Slovani   — zavcdajmo   se   svoje
dolžiiosti! Značilen doprinos k svetov-
nemu pomirjenju predstavlja najnovej-
ši Henleinov oklic, ki ga je izdal na
svoje sudetske Nemce. V tern proglasu
piše sledeče: »Beneš je v svoji hazard-
ni igri vrgel zadnjo karto. Naslanjajoč
se na svojo vojaško! vlado hoče s po-
močjo vojske prisiliti, da se bore Nemci
proti Nemcem, Madžari proti Madžarom
in Poljaki proti Poljakom. Noben Ne-
mec ne bo streljal na Nemca, noben
Madžar na Madžara in noben Poljak ne
bo streljal na Poljaka. Nemci, uprite se
in ne odzovite se mobilizaciji! Potrpite,
skoro pride odrešenje!« Tako nastopa
češkoslovaški državljan Henlein v tre-
nutku, ko so zapadne velesile in Češko^
slovaska na delu, da očuvajo svetovni
mir.
4
Ako    nas
zgodovina svetovne vojne še ni dovolj
izučila, pa morajo biti zadnji dogodki
glasen memento vsem onim Slovanom,
ki se še zavedajo, kje je njihovo mesto.
X Nemci bodo postopali s češko
manjšino dobro. Vodja ncmškega naro-
da pravi, da se bo v sudetskih pokraji-
nah, ki bodo priključene Nemčiji, posto-
palo s češko narodno manjšino najlojal-
nejše, ker nemška vlada ne želi češki
manjšini pripraviti iste usode, kakršne
so bili deležni sudetski Nemci v češko-
slovaški državi. To je vsekakor lepo
zagotovilo, o katerem bodo Cehi lahko
razmišljali, prav tako kakor razmišlajo
naši Slovenci na Koroškem. Mi bi izra-
zili najskromnejšo željo, ki je ta, da bi
se z našimi jugoslovenskimi narüdnimi
manjšinami v Nemčiji, Italiji in na
Madžarskem postopalo tako, kakor mi
postopamo z njihovimi narodnimi manj-
šinami pri nas. Nič drugega in nič več
si ne želimo ne mi, pa menda tudi ne
bratski češkoslovaški narod. Ko bo na
svetu izvedena ta obojestranska enako-
pravnost, »Kakor ti z menoj, tako jaz
s teboj«, potem bo na svetu mir in če
kdo, bodo srečni in zadovoljni slovan-
ski narodi, katerih deli še danes ječijo
pod oblastjo tujih velikih narodov.
X Nauk tujca. Vsled čudnega zadr-
žanja avtonomistične stranke Slovakov
v začetku sudetskega spora je vodja
nemškega naroda postavil trditev, da so
češkoslovaški narod šele iznašli na mi-
rovni konferenci, ker da takega naroda
sploh ni in da pač obstoji samostojen
narod češki in samostojen narod slovaš-
ki. Mi Jugqsloveni se moramo pri tern
nchote zamisliti tudi nekoliko nazaj, ko
so pri nas razni politiki in tudi narodni
voditelji na vsa usta izpovedbvali in do-
povedovali doma in v svet, da jugoslo-
venskega naroda ni, da smo pač trije
samostojni narodi s svojo suvereno kul-
turno in narodno bitnostjo. Bila je pri
nas doba, in ni še tega dolgo, ko so se
pri nas glasno norčevali iz »jugoslove-
narjev«, pa niso pri tern pomislili, da
taki preroki kopljejo grob Jugoslaviji,
da so note ali nehote v službi tujca, ki
bi se ob prvem ugodnem trenutku po-
služil njihovih besed in njihovega orož-
ja, da bi na ruševinah razbitega jugo-
slovenskega naroda in Jugoslavije
ustvaril svoj vpliv in svojo moč. Malim
narodom, ki so bili stoletja hlapci in
sužnji sosednim velikim narodom, je
tak nauk iz tujine najresnejši opomin,
da nima nihče pravice, da se v notra-
njih sporih poigrava z najvišjimi in naj-
svetejšimi ideali, ki tvorijo osnovo vsa-
ke države.
X Kadar smo šli roko v roki, smo
bili močni, kadar pa smo podlegali tu-
jim vplivom, smo postali žrtve naših
neprijateljev.  Te velike in    pomembne
besede je izpregovoril poglavar bolgarske
pravoslavne cerkve mitropolit Stefan, ki
biva že nekaj dni na obisku pri Nj. Sv.
patriarhu dr. Gavrilu v Beogradu.
X Da se ne pozabi. Nekaj izredno
svečanega in lepega je bil pozdrav in
sprejem voditelja italijanskega naroda
" Kačji vasi pri Planini na naših jugo-
slovenskih tleh. Nepozabna nam ostane
slika naših divnih slovenskih narodnih
noš, ki so dogodek še poveličale. Nad-
vse slovesen je bil sprejem odposlan-
stva našega »Jugorasa« po vseh mestih
sosednje Italije, kjer so se bratsko po-
mešali naši jugoslovenski delavski kro-
ji z uniformami laških delavcev in fa-
sistov ob zvokih »Gioivinezze«, ki jo je
tako lcpo zapela delegacija naŠega »Ju-
gorasa«, da so bili Lahi kar vzhičeni.
Jskoda samo, da k tema dvema razvese-
Ijivima pojavoma,
X  Clovek bi mislil, da je postalo pri
nas v Jugoslaviji v zadnjih letih    vse
življenje tako moralno in verno, kakor
je verna, moralna in katoliška pri nas
politika.    Pa čujmo,    kako    toži    spet
»Katolički tjednik«,  glasilo sarajevske-
ga nadškofa, da vera peša, da prihajajo
k  obhajilu  samo  še  priletne ženice  in
starke, da ni moških, nobenega dekle-
ta, kaj šele kakšne mlajše gospodične.
Ta list tudi razmišlja,  kje  leži vzrok,
|  da mladi ljudje v izvestnem času redno
]  zapuščajo katoliške organizacije, v ka-
:  terih so bili nekdaj vneti in    marljivi
i  člani in članice. Pravi, da je prvi znak,
!  da se bo  katoliška študentka,    orlica,
I  čitinica kongregacije možila, ko    zacne
I  izostajati od duhovnih vaj in zanemar-
j  jati  verske sestanke  in  vse  društvene
i   dolžnosti. Prej članica kongregacije pr-
vega reda in prvoboriteljica kar naen-
krat ugasne. Pa prihajajo pritožbe,  da
jo vidijo redno s tem in tern »bratom«,
ki ga tudi ni več na verske sestanke.
Pri nas v Sloveniji je gotovo boljše, saj
se pri nas mnogo bolj skrbno gleda na
versko in moralno rast katoliške mladi-
ne po fantovskih odsekih in dekliških
krožkih, saj smo mi — lahko rečemo —
srečni, ko imamo kar celo vrsto tako
vnetih čuvarjev katoliške zavcsti in mo-
rale ne samo na narodnih šolah, pač pa
tudi  prav   goreče   katoliške   vzgojitelje
in učenike zdrave morale tudi na naših
srednjih šolah. Kako je pri nas z vero
in moralo, ko je za vse tako dobro po-
skrbljeno, ne bomo razpravljali, vidimo
pa,  da resnična vera,  notranje versko
življenje in nehlinjena morala pada. Na
njeno mesto stopa surovost, strast    in
strankarski fanatizem, ki je postal pri-
znano nadomestilo  za  versko  življenje
in moralo, samo da je usmerjeno tako, j
kakor je danes pri nas moda. Mladina
čuje besede in nauke, ni pa slepa    za
dejanja.
X Mobilizacija češkoslovaške vojske
je bila izvedena v noči od petka na so-
boto in v soboto dopoldne v po*polnem
redu in miru. Šef generalnega štaba ge-
neral Ludvik Krejči je bil v soboto ime-
novan za vrhovnega poveljnika vseh če-
škoslovaških vojaških sil, brigadni ge-
neral Karel Hašek pa za vrhovnega po-
veljnika letalstva. V vlado generala Sy-
rovega sta stopila v soboto prof. Matuš
uernak in prof. Emcrik Karvaš kot za-
stopnika Slovakov. Telefonski, brzojav-
ni in železniški promet med našo državo
in Ceškoslovaška preko Nemčije in
Madžarske je že nekaj dni prekinjen ter
je sedaj usmerjen preko Rumunije.
X Sokoli so prvi izvršili svojo jugo-
slovensko dolžnost. Naš finančni mini-
ster g. Dušan Letica je na veliki sokol-
ski svečanosti ob priliki blagoslovitve
sokolskega prapora Sokolskega društva
v Glini poveličeval zasluge sokolstva za
osvobojenje in zedinjenje jugosloven-
skega naroda. Njegov govor posnema-
mo po »Samoupravi«, glasilu JRZ, ki
piše doslovno: »Sokoli so gradili svojo
jugoslovensko ideologijo. Delo je ovira-
Za
nego
kože I
Oflilcrin kt< erneu
la tuja oblast, ali ne za dolgo. Velika
svetovna vojna je priborila zedinjenje
naroda in Sokoli so prvi izvršili svojo
jugoslovensko dolžnost in proklamirali
svoje edinstvo. Ze tedaj je obstojala so-
kolska zaprisega, da bodo čuvali in bra-
nili narodno in državno edinstvo.« Te
pomembne besede resničnega in odkri-
tega priznanja sokolski organizaeiji in
njenemu delu naj služijo resno v svari-
lo vsem onim, ki danes na ta ali drug
način poskušajo ovirati razmah sokol-
ske misli in sokolskega dela. Te besede
priznanja pa naj bodo v pomirjenje
vsem idealnim sokolskim delavcem tudi
v tistih predelih Jugoslavije, kjer se
sokolsko delo ne vidi radoL
X Prepoved zborovanj, posvetovanj,
sprevodov in zbiranja ljudi. Notranji
minister dr. Anton Korošec je izdal v
solboto naslednji odlok: V interesu jav-
nega miru, varnosti in reda ter v zvezi
z zunanjepolitičnim položajem v Evro-
pi in na podlagi členov 64. do 67. in 69.
do 71. zakona o notranji upravi odre-
jäm, da se v vsej državi prepovedoi do
nadaljnjega vsa zborovanja, posvetova-
nja in sprevodi sploh, kakor tudi zbira-
nje ljudi po ulicah in na drugih javnih
mestih. Kdor bo postopal proti tej pre-
povedi, bo kaznovan z globo 10 do 1.500
din v korist državne blagajne, a za pri-
mer, da bi ne plačal denarne kazni, z
zaporom od 1 do 30 dni, v kolikor nje-
gov postopek ne bi bil težje narave in
bi spadal pod paragrafe drugih zako-
nov. Od te prepovedi je izzvzetoi zbira-
nje ljudi zaradi kupoprodaje in trgovi-
ne po mestnih trgih in sejmih, dalje
zbiranje zaradi opravljanja verskih
obredov, verskih predpisov in običajev
in zaradi kakšne gospodarske, kultur-
ne ali humane akcije. Ali tudi v teh pri-
merih ne sme biti nikakih govorov, ki bi
imeli kakršnokoli politično vsebino.
Domače vesti
VSEM NAROČNIKOM
ki so do konca septembra v zaostanku
z naročnino, bomo v začctku oktobra
poslali položnice i. navedbo zaostale na-
ročnine. Vse vljudno prosimo, da nam
takoj nakažejo zaostalo narocnino.
Uprava »Nove Dobe«
—  Dve prireditvi v nedcljo 25. sep-
tembra. V Kamnici pri Mariboru bi bil
moral biti zadnjo nedeljo teloyadni na-
stop Sokolskega društva, a je v smislu
zadevne odredbe oblasti odpadel.    Mla-
dinski dan na Hajdini pri Ptuju, ki sta
ga priredila fantovski odsek in dekliški
krožek  s  sodelovanjem  fantovskih  od-
sekov in dekliških krožkov    ptujskega
okrožja, pa se je v nedeljo 25. septem-
bra  nemoteno  vršil.
—  Neosnovane govoricc o    razpustu
Sokola.  Pod  tem  naslovom  čitamo     v
»Jutru«  v  mariborski rubriki    sledečo
notico: »Zadnje dni širijo razni elemeri-
ti vesti o razpustu sokolske organizaci-
je. Vse govorice so brez podlage in jav-
nost jim naj ne naseda. Vsa sokolska
in nacionalna mladina se poziva, da se
pri   morebitnih   svojih   javnih     izjavah
vzdrži vsakršnih vzklikov in dejanj, ki
bi  mogla kakorkoli  škodovati   sokolski
organizaeiji in nacionalni misli.« Temu
se polno pridružujemo tudi mi in pozi-
vamo mladino, naj kakršnihkoli svojih
akcij ne vpleta v  Sokola,  ki zasleduje
svoje sokolske cilje, ki so vzvišeni nad
Stran 2.
»NOVA   D O B A«
Stev. 40.
vsemi dnevnimi pojavi razriih struj in
političnih skupin.
—   Državni filmski svet    imajo    na
Danskem. Njegova naloga je, da prou-
čuje svetovne filme in določa, kateri iz-
med njih so po vzgojni vrednosti pri-
merni, da se smejo prikazovati po dan-
skih  kinematografih.  Mi v  Jugoslaviji
imamo menda filmsko cenzuro, pa naše
bioskope  preplavljajo   filmi,   kakor   da
smo zasužnjena kolonija, ki se naj še
naprej vzgaja v občudovanju tujih pa-
rad ter tuje moči in slave.
— Za državno bolnico v Splitu bo po-
trošila država kakih  50 milijonov    di-
narjev. »Samouprava« poroča o velikih
naporih, ki jih je vložila vlada Stojadi-
novič—Korošec za  povečanje in uredi-
tev bolnic v primorski banovini ter zla-
sti za gradnjo nove državne bolnice v
Splitu. Docela zgrajenih je že več naj-
modernejših bolniških paviljonov, ki so
stali okroglo 30 milijonov, predviden pa
je še nadaljnji izdatek 20 milijonov di-
nar jev. Ne zavidamo primorske banovi-
ne in Splita za tolik napredek, samo bi
nujno želeli, da bi tudi v dravski bano-
vini dočakali že skoro izboljšanje zdrav-
stvenih zavodov in da bi naša centralna
slovenska državna bolnica  v Ljubljani
bila deležna tudi onih nujno potrebnih
kreditov, da bi se sramotne in kričeče
razmere v tej bolnici izboljšale.
—  Iz zdravstvene službe. Ministrstvo
za socialno politiko in narodno zdravje
je imenovalo g. dr. Danila Tomažiča za
zdravnika pripravnika v bolnici za du-
ševne bolezni v Novem Celju.
—   Sumljiva obolelost otrok  v Polj-
čanah. Prejeli smo: Pred dnevi sem bil
v Poljčanah in videl tarn več otrok, ki
imajo na nogah polno krast, ki se gno>-
jijo. Ko sem vprašal mater enega izmed
otrok, zakaj ne poskrbi za zdravljenje,
mi je dejala, da se je o tern že infor-
mirala in izvedela, da ni nič nevarnega.
Pristavila je, da imajo itak vsi otroci v
vasi take kraste. Otroci se zaradi krast
ne more jo niti obuvati. Ker sumim, da
gre tu za epidemijo, prosim sresko na-
čelstvo v Smarju pri Jelšah, da bi dalo
preiskati zadevo.
—  Gospodinje, pozor! V kratkem izi-
de  liČna  knjižica z  nad  100  izbranimi
recepti in  raznimi  dobrimi  navodili  za
gospodinjstvo.      Knjižica    "bo    bogato
opremljena s še neznanimi recepti srb-
ske in dalmatinske kuhinje kakor tudi
naših jedil.  Opozarjamot gospodinje že
sedaj na to knjižico. Cena knjižice bo
tako minimalna, da si jo bo lahko na-
bavila vsaka gospodinja.
—   Dunajska vremenska napoved  za
soboto 1. oktobra: Oblačno, mirno, mi-
lo vreme, tu in tarn morda še malo pa-
davin.
V VOJNIK1
V nedeljo 2, oktobra TRGATEV GROZDJA
v gostiln! KROFLIÖ (prej Ratej) v Voj-
nfku. Za zabavo, dobra jedila in pijaco po-
skrbljeno. Začetck ob 14. Kdor želi preživeti
nekaj veselih uric, vljudno vabljen!
Celje in okolica
c Kdaj pride Celje na vrsto? Sto mili-
jonov dinarjev posojila bo najelo mini-
strstvo pošte pri Poštni hranilnici za
postavitev avtomatskih telefonskih cen-
tral v Skoplju, na Cetinju, v Petrov-
gradu, Osijeku in Kranju. Ko to poro-
čamo, se nam nujno vsiljuje vprašanje,
kdaj bo naše Celje prišlo na vrsto. Ali
mesto Celje z 20.000 prebivalci, s svo-
jo močno razvito industrijo in trgovino
kot veliko gospodarsko in tujskopro-
metno središče še vedno ne bo dobilo
avtomatske telefonske centrale in se
rešilo dosedanje telefonske naprave, ki
že davno več ne zadošča potrobam tele-
fonskega prometa? Tolikokrat so bile
zadevne naše zahteve že iznešene na
pristojnih mestih, tolikokrat smo že či-
tali in slSšali svečana zagotovila, pla
smo zopet propadli in so pred nami upo-
števali mnogo manj pomembne kraje.
Tako zapostavljanje rnesta Celja mora
biti našim merodajnim, tako vplivnim
činiteljem velik opomin, da je zadnji
čas, da prenehajo z velikimi obljubami
in da nam iz javnih državnih sredstev
tudi nekaj ustvarijo.
c Planinski dom pod Tovstom bo to-
rej nedograjen in razpadajoč prezimo-
val žc četrto zimo po zaslugi sedanje
občinske uprave tujskoprometnega me-
sta Celja. V letošnjem juliju se je tako
jelo mudilo, da je morala vsled ponud-
be občine in stavljenega roka   za    na-
kup Savinjska podružnica SPD v Celju
na izrednem občnem zboru dne 15. ju-
lija o tej ponudbi razpravljati. Takrat  ;
je bil sprejet predlog, da SPD kupi pla-  ;
ninski dom od mestne    občine,    očuva  ,
zgradbo   pred   nadaljnjim   neodpustnim  :
propadanjem in io usposobi za namen,
kateremu  naj  bi  že  davno  služila.  To
je bilo pred dvema mesecema in pol in  !
pri tern je tudi ostalo.  Siroka  eeljska  i
javnost se vprašuje, kdo je kriv    tega  ;
zavlačevanja, kdo ima osebni interes na  ;
tern, da se to vprašanje ne reši tako,  ;
kakor to želi brez dvoma vse prebival-  !
stvo  mesta Celja in  kakor  bi  bilo  to  :
pač  tudi v  interesu  tujskega  prometa
mesta  Celja.    Odgovorite    vendar    že  j
moško in odkrito, v čigavem interesu je  i
to zavlačevanje!
c Maribor bo gradil nov most. Vsled
iniciative bana dravske banovine je
stopila akcija za gradnjo drugega no-
vega dravskega mostu v Mariboru v
odločilni stadij in bo 3. oktobra zadevna
konferenca vseh prizadetih činiteljev v
Mariboru. Mi v Celju pa očividno čaka-
mo z našim ozkim, zasilnim lesenim mo-
atom, ki smo ga letos spet krpali, da bi
spet prišla kaka višja sila in bi se ga
usmilila. O gradnji novega, prometu
odgovarjajočega mostu čez Savinjo smo
itak že razpravljali in sklepali v mest-
nem svetu, pa smo s tern tudi to vpra-
šanje po naše rešili.
c Ceškoslovaški vojni obvezniki odha-
jajo. V raznih tekstilnih tovarnah    je
zaposlenih večje  število  čcškoslovaških
državljanov  mojstrov   in  preddelavcev.
Mnogo teh je zadnje dni odšlo iz Ma-
ribora in Kranja, kjer so največje tek-
atilne tovarne pri nas. Iz Maribora po-
ročajo, da se je odzval klicu domovine
le manjši del vojnih obveznikov, češko-
3lovaški  državljani  nemške  narodnosti
pa so ostali, ali pa so se - zadnje    dni
umaknili preko naše meje v    Nemčijo.
i   Večinoma da so to vodilni možje mari-
|   borskih  tekstilnih  tvornic,  ki  so  prišli
;   tako v drug položaj, ker so postal) voj-
|   ni dezerterji. Tudi iz celj3kega obmoc:
¦   ja je odšlo nekaj čeških vojnih obvezni-
¦   kov, nekaj    »nenadomestljivih«    dezer-
j Xerjev,   ki  so   češkoslovaški  državljani,
a se čutijo Nemce, pa je ostalo še na-
!   prej med nami.
; c Obupal je nad uspchom svojih pri-
zadevanj tujskoprometni odbor mesta
Celja in je odstopil. Tako je poročalo
dnevno časopisje. Sedaj se z nemalim
humorjem pripoveduje po Celju, da so
umazane pene zacele plavati po Savinji
navzgor in da ni izkljueeno, da doživi-
mo še demisijo tujskoprometnega odbo-
ra v Mozirju in po ostalih letovišcar-
skih krajih gornje Savinjske doline.
Tako bomo vsekakor prišli zlu do vira
in do dna in bomo Savinjo očistili, ko
je sedaj itak pred durmi deževna jesen
in zima in bo za vsa zadevna prizadeva-
nja časa dovolj.
c PredstojnLštvo mestne policije v
Celju poziva vse tuje    državljanc,    ki i
imajo dovoljenje za bivanje v kraljevi- j
ni Jugoslaviji za nedoločcn  čas, da se i
takoj zglasijo pri predstojništvu v sobi ¦
št. 36. Izvzeti so samo ruski državljani-
begunci, ki stalno bivajo v    kraljevini
Jugoslaviji.
c Zopet zadoščenje nacionalnemu de-
lavcu. Pred tričlanskim senatom okrož-
nega sodišča v Celju je bila danes do-
poidne razprava proti g. Cirilu Žagarju,
uradniku Kmetijske družbe iz Ljublja-
ne, ki ga jc tožil Franc Hrastnik, lesni
trgovec iz Konjic, zaradi klevete. Gosp.
Zagar je namreč objavil v »Novi Dobi«
z dne 17. decembra 1937 v dopisu iz
Konjic glede Franca Hrastnika nasled-
nje: »V občinskem odboru g. Šeliha, ki
je po milosti in volji konjiškega gospo-
da tudi clan banskega sveta (a ne, ka-
kor se Selih sam titulira, banski svet-
nik), sedi še eden gospod, ki je po voj-
ni, torej že v Jugoslaviji, v uniformi
kot nadporočnik z avstrijsko rozeto
»herštelal« poročnika z narodno kokar-
do, da ga mora pozdraviti. Ta naš po-
ročnik ga je pozdravil s tern, da mu je
dal po dveh podčastnikih odrezati vse
znake avstrijske vojske in ga degradi-
ral. To se zgodilo na Pragerskem. Go-
spod nadporočnik takrat ni govoril slo-
vensko«. Pri razpravi je priča g. E.
Soupal iz Maribora, ki je takrat imel
incident s Hrastnikom na Pragerskem,
potrdil točnost navedb v omenjenem do-
pisu. Sodišče je g. Cirila Žagarja opro-
stilo z utemeljitvijo, da se je g. Zagarju
posrečil dokaz resnice. Franc Hrastnik
je bil obsojen na 500 din povprečnine
in na plačilo vseh stroškov kazenskega
postopanja. Gosp. Zagarja je zagovar-
jal odvetnik g. dr. Ernest Kalan.
c Zalna komemoracija. Sokolsko dru-
štvo Celje-matica bo priredilo ob oblet-
nici marsejske tragedije na predvečer
obletnice, v soboto 8. oktobra zvečer
žalno komemoracijo v Narodnem domu.
c Občni zbor Sokolskega društva Ce-
Ija-matice bo v ponedeljek 10. oktobra
ob 19.30 v Narodnem domu. Ce bi obč-
ni zbor ob napovedanem času ne bil
sklepčen, bo pol ure pozneje drug občni
zbor z istim dnevnim redom in ob vsaki
udeležbi članstva.
c Sokolska tombola v Celju. Tombola
Sokolskega društva Celja-matice bo v
nedeljo 2. oktobra ob 14. na Glaziji, v
primeru slabega vremena pa 9. oktobra.
Dobitkov je nad 700, med njimi 12 tom-
bol visoke vrednosti. Glavni dobitki so
radioaparat, šivalni stroj, 2 ženski ko-
lesi, 4 moška kolesa, blago za obleko,
servis, ura in seženj drv. Cena karte
je samo 2 din. Dolžnost vsakega člana
Sokolskega društva Celja-matice je, da
prevzame po 10 tombolskih kart in jih
ali razpeča ali pa sam obdrži. Zato pro-
si uprava, da se društveni člani po tern
ravnajo in ne odklanjajo kart, ki jih
' te dni raznašajo po hišah določeni raz-
našalci. Udeležite se sokolske tombole
v čirn večjem številu! Oglejte si dobitke
v izložbenem oknu tv. A. Mislej na Kra-
lja Petra cesti.
c Ljudsko vseučiliščt; v Celju je imelo
v ponedeljek redni občni zbor, ki ga je
otvoril predsednik vladni svetnik g. E.
Lilek. Podpredsednik g. ravnatelj Ci-
lenšek je poročal, da so trajala preda-
vanja v pretekli sezoni od oktobra do
Velike noči. Predavanja so bila pasivna,
blagajna pa izkazuje prebitek, ker je
dala banska uprava Ljudskemu vseuči-
lišču 2.000 din, mestna občina celjska
pa 1000 din podpore. Tainica gdč. De-
belakova je poročala, da je bilo v pre-
tekli sezoni 23 predavanj. Predavatelji
so bili iz Ljubljane, Maribora, Zagreba
in Celja. Povprečno je obiskalo vsako
predavanje 81 oseb. Ljudsko vseučilišče
je priredilo o Binkoštih dvodnevni izlet
z avtobusom v Italijo. Blagajničarka
gdč. I. Zupančičeva je poročala, da ima
Ljudsko vseučilišče 113 članov in da
zriaša društveno premoženje 14.000 din.
Iz poročila knjižničarja g. Jaušovca je
bilo razvidno, da ima društvena knjiž-
nica 280 knjig, ki so članom ria razpo-
lago brezplačno, nečlanom pa za malo
odškodnino. Na predlog revizorja g. Ro-
sa je prejel odbor razrešnico z zahva-
lo. Izvoljen je bil dosedanji odbor, v
katerega je na novo vstopil strokovni
učitelj g. Franjo Vajd. Vstopnina k
predavanjem v novi sezoni, ki se bo
kmalu pričela, bo znašala 3—5 din. De-
lavci in dijaki bodo imeli prost vstop.
Ljudsko vseučilišče bo priredilo tudi
pedagoški tečaj ter predavanji v prosla-
vo 20-letnice Jugoslavije in v počasti-
|  tev 20-letnice smrti Ivana Cankarja.
c Lepi jesenski dnevi omogočajo lju-
j  biteljem narave, da hodijo na izlete tu-
di v oddaljene kraje, zato je letos    še
sedaj   mnogo   življienja  tudi  po   naših
I  gorah.  Največ  turistov prihaja v  pla-
J  nine posebno ob sobotah, da prežive ne-
|  deljo v lepi jesenski naravi. Vse planin-
;  ske koče v Savinjskih planinah so    še
i  vedno odprte. Kocbekov dom na Koro-
šici bodo zaprli 3. oktobra, Frischaufov
dom na Okrešlju pa bo oskrbovan še
ves mesec oktober, toda samo ob sobo-
tah in nedeljah. Nekatere koče pa so
itak stalno oskrbovane, tako Piskerni-
kovo zavetišče v Logarski dolini, Mozir-
ska koča na Golteh in Celjska koča pod
Tovstom.
c Dvodnevna vaja za zatemnitev
Celja. Mestno poglavarstvo v Celju raz-
glaša: V torek 4. in sredo 5. oktobra
bo v Celju vaja za zatemnitev mesta.
Prebivalstvo se nai ravna točno po na-
vodilih razglasa mestnega poglavarstva
in predstojništva mestne policije. Navo-
dila bodo razdeljena po hišah in' bodo
tudi nalepljena na razglasnih deskah.
c Podružnica Bate se seli v nove pro-
store. Celjska podružnica Bate se bo v
prihodnjih dneh preselila v nove, mo-
demo preurejene prostore v hiši ge. Ge-
ramb na Glavnem trgu štev. 17, kjer je
bila prej Urhova trgovina. Preureditve-
na dela so v glavnem že končana. Tako
bo dobilo Celje zopet lep in sodoben
trgovski lokal.
c Pevska pedagoginja Helena Lapajne
poučuje solopetje razen na Glasbeni
Matici tudi privatno, Celje, Mariborska
cesta 13a. Sprejema dnevno od 10. do 11
c Martin Orehovc f. V četrtek zju-
traj je podlegel v svojem stanovanju v
Ozki ulici 8 v starosti 56 let srčni kapi
znani krznar g. Martin Orehovc. Pokoj-
ni je bil agilen clan in odbornik celj-
ske gasilske čete, vodja reševalnega od-
delka, zvest clan Savinjske podružnice
SPD in navdušen planinec. Pogreb bo
v soboto ob 16. izpred gasilskega doma
na magistratnem dvorišču na mestno
pokopališče. Pokojnemu bodi ohranjen
lep spomin, svojeem naše iskreno so-
žalje!
c Savinjska podružnica SPD v Celju
poziva svoje clan3tvo, da se v čim več-
jem številu udeleži v soboto ob 16. po-
greba umri^ga dolgoletnoga zveste^a
člana SPD in navdušenega planinca g.
Martina Orehovca.
c Žetev smrti. Dne 23. t. m. je umrla
v Gosposki ulici 24 v Celju 57-letna hiš-
iia posestnica Josipina Naskova, v ne-
deljo pa na Trgu kralja Aleksandra 6
v visoki starosti 85 let zasebnica ga.
Marjeta Rostokova. V celjski bolnici so
umrli: v ponedeljek 26-letna dninarica
Zofija Kampuševa iz Mačje vasi pri
Pristavi in 39-letni brezposelni rudar
Karel Dobršek iz Trbovelj, v sredo 62-
letna žena upoko^enega železniškega
zvaničnika in posostnika Ana Dekleva
iz Debra pri Laskem, v petek pa 70-
letna dninarica Frančiška Dobnikova z
Dolge gore pri Ponikvi. N. p. v m.!
c Smrtna nesreča kolesarja. Dne 12.
t. m. okrog 19. je trčil 30-Ietni posest-
nikov sin Karel Zupančič iz Ojstriške
I vasi pri Sv. Juriju ob Taboru na ovin-
i kü pri neki gostilni v Ojstriški vasi s
' svojim kolesom v nekega drugega kole-
; sarja. Zupančič se je pri karambolu hu-
j do poškodoval po glavi in levem očesu
! in dobil tudi notranje poškodbe. Prepe-
I ljali so ga v celjsko bolnico, kjer je v
I soboto zvečer izdihnil.
i c Uradni dan Zbornice za TOI za Ce-
! lje in okolico bo v torek 4. oktobra od
i 8. do 12. dopoldne v posvetovalnici
' Združenja trgovcev za mesto Celje v
I  Razlagovi ulici.
c V počastitcv spomina    ge.    Marije
:   Maistrove je darovala ga. Adela Dečko-
|   va v Celju 100 din Počitniškemu domu
kraljice Marije na Pohorju.
c Ženska podružnica Družbe sv. Ciri-
la in Metoda v Celju bo priredila v so-
j   boto 1. oktobra svoj običajni vsakoletni
j   bonbončkov    dan.    Cenjeno    občinstvo
prosimo,   da   ne   odklanja   nabiralk.   V
primeru slabega vremena  bo bonbonč-
kov dan preložen na soboto 8. oktobra.
Donos te akcije je namenjen revni šol-
j  ski deci.
I c Mestni Aeroklub v Celju se zahva-
ljuje cenjenemu občinstvu, ki je v toli-
kem številu posetilo njegovo prireditev.
Nadaljevanje na 6. strani
Radio .Blaupunkt'in „Mediator*
(Made in Holland)  na  dolgoročno odplače-
vanje pri tvrdki
Ui*Li5, Celje — Napodni dom
KINO  DOM  CELJE
Dne 30. t. m.: »Odtrgan cvet«
Od 1. do 5. t. m,:  »Zvezde bleščljo«
Dne 6. in 7. t. m.: »Vesela vdova«
Kino Union
[ElJEpredvaia:
MÄTINEJÄ
v nedelio ob 10. in 14.
30. septembra velik muzikalni film     SIMFONIJA   LJUBEZNI
1., 2. in 3. oktobra ŽENA NÄ RAZPOTJU
Film po romanu »Jaz ne pridem k večerji«
Ljubezen dveh sester do enega moža - Ljubezen močnejša od
zakonskih verig.     Magda Schneider      Karin Hardt      Hans Söhnker
4. in 5. oktobra    KRIK    DZUNGLE
Divje zveri - Krvoločni črnci - Spletke demonske žene.
UPORABLUUTE pEfo«HIŠKI PREMOG!
Stev. 40.
»NOVA    D O B A«
Stran 3.
Iz naših  krajev
Store
š Sokolski oboni zbor. V nedeljo 25.
t. m. je bil v Storah 9. redni občni
zbor Sokolskega društva Store - Tehar-
je ob veliki udeležbi članstva. Občnemu
zboru je prisostvoval župni delegat br.
Kramar. Vsa poročila funkcionarjev je
navzoče članstvo toplo sprejelo. Po po-
ročilih funkcionarjev je pozdravil skup-
ščino v imenu celjske sokolske župe br.
Kramar, ki jc v jedrnatem govoru po-
hvalil uspešno delovanje društva, zla-
sti dramatske sekcije, ki je imela v
tej poslovni dobi kar 16 predstav. Po
govoru br. Kramarja je bila izvoljena
nova uprava, ki je znatno izpremenjena.
V novi upravi so sledeči bratje in se-
stre: Franc Pocajt, starešina; Josip
Herman, namestnik starešine in pro-
svetar; Janko Sattler, namestnik pro-
svetarja; Ferdo Mavrič, tajnik; Jurij
Cehovin, načelnik; J. Skale, namestnik
načelnika; Milica Hermanova, načelni-
ca; Berta Hermanova, namestnica na-
čelnice; K. Flis, blagajnik; R. Slatau,
matrikar; Fr. Zupanc st., gospodar;
Rudolf Crešnik, referent strclskega
odseka; člani uprave: B. Crešnik, Fr.
Zupanc ml. in J. Kacjančič. Nadzorni
odbor: Andrej Pavšič, Karel Jug, J.
Cajhen. Razsodišče: S. Staut, M. Lav-
rič in Rihard Ulaga. Skupščino je za-
ključil br. starešina z vzklikom stare-
šini Nj. Vel. kralju Petru II., ki so so
mu navdušeno pridružili vsi navzoči.
š SK &alec:SK Store 2:1. V nedeljo
25. t. m. je igral SK Store svojo zadnjo
jesensko prvenstveno tekmo proti SK
Zalcu v 2alcu. Zalec je zmagal z 2:1
(1:1). SK Store je predvedel lepo kom-
binatorno igro in bil ves čas v lahni
premoči, kar izpričuje tudi razmerje
kotov 6:0. V tej tekmi se je zlasti od-
likovala ožja obramba in krilska vrsia.
Castni gol za Store je dosegel Lokošek
z razantnim strelom. Sodnik g. Rein-
prccht jc dopustil preostro igro in za-
ključil tekmo 5 minut pred regularnim
koncem. S to tekmo je SK Store zaklju-
čil svoje jesensko tekmovanje, v kale-
rem je izgubil vse tekme.
š Trratev grozdja. V nedeljo 2. okto-
bra ob" 16. bo prircdil SK Store v go-
stilni g. Verzela — »Triglav« — v Sto-
rah trgatev grozdja. Za pies in zabavo
bo skrbel priljubljen jazz, za jedačo in
pijačo pa prireditelj in gostilničar.
Vljudno vabljeni!
Zalao
ž Spominska svečanost v    Žalcu    ob
100-letnici rojstva Janeza Hausenbich-
lerja, združena z odkritjem spominske
plošče in spominsko razstavo, ni dovo-
ljena in je odložena za nedoločen čas.
ž Fralavanje o tclesni vzgoji. Že naši
davni predniki so posvečali zdravju in
razvoju človeškcga organizma posebno
pažnjo, ker so se dobro zavedali gesla,
ki se tudi danes velja: Zdrav duh v
zdravem telesu! To geslo je prehajalo
iz roda v rod, način utrjevanja človeš-
kega telesa se je izpopolnjeval in raz-
členil v razne vrste sporta in telovadbe,
tako da danes skoraj tudi ni podežel-
skega kraja, kjer ne bi bila organiza-
cija, ki ima telesno vzgojne cilje. Kako
važna je telesna vzgoja, vidimo tudi iz
tega, koliko razni narodi žrtvujejo rav-
no za telesno vzgojo, zavedajoč 3e nje-
ne velike vloge v mednarodnem svetu,
ki ga ravno sport in telovadba spajata
ter ustvarjata medsebojna spoznavanja
in prijateljstva. Da se ta zavest korist-
nosti in plemenitosti telesne vzgoje raz-
širi in utrdi med narodom, prirejajo na-
še telesno vzgojne organizacije na po-
budo pristojnih oblastev predavanja o
telesni vzgoji naroda. Tako predavanje
je priredil v soboto 17. t. m. tudi SK
Zalec. Predavatelj žalski zdravnik g. dr.
Ločniškar je predočil s svojimi izvaja-
nji ob prikazovanju primernih skioptič-
nih slik navzočim namen, pomen in ko-
risti telesne vzgoje za narod in pripo-
ročal intenzivno delovanje na tern pod-
ročju, ki obsega poleg sporta tudi telo-
vadbo. Toda že obisk tega predavanja
je dokazal mlačnost za to stvar, ki pre-
vladuje pri mnogih, tudi pri nekaterih,
ki so sicer v prvih vrstah organizacij,
ki spadajo v resor ministrstva za teles-
no vzgojo. Ti vsekakor ne bi smeli
spregledati važnosti takega predavanja
in to tudi brez ozira na to, kdo je pri-
reditelj. Predavanje je nudilo poslušal-
cem prijeten in koristen večer. S pri-
dobljenimi nauki bodo brez dvoma kori-
stili razvoju naše telesne vzgoje pred-
vsem na deželi, kjer še vedno manjka
pravih pobornikov in zagovornikov.
BrasBovče
br Kaj želimo? Da se v zvoniku te-
meljito popravi braslovška ura. Da pri-
dejo na vodilna mesta novi možje.
br Vsi nacionalno čuteči Braslovčani
so po končanem Hitlerjevem govoru v
radiu takoj poiskali dmgod spored. Sa-
in o noki priljubljen gospod so pustili,
da se je še bolj priljubljena himna s]i-
šala do Paurovega vodnjaka. Ali ne bi
drugič hoteli poskusiti še z belimi no-
gavicami — morda se bo vaša priljub-
ljenost pri tržanih še stopnjevala. Ob
tej priliki svetujemo še nekemu dru-
gernu gospodu, da si nabavi note naše
himne, da jo bo tudi tako brezhibno
zaigral kakor neko tujo himno.
br Razsvetljava. Nekoč, v lepih ča-
sih prejšnjega župana, je bilo za raz-
svetljavo trga dobro poskrbljeno. Sedaj
pa že dve leti ne gori luč pod Bienovhn
klancem. Tudi nad klancem pri cesti v
Rakovlje vlada že dolgo trda tema. Ker
sta obe luči na križiščih, bi bilo res po-
trebno, da se »trška komuna« malo po-
briga, da bo tukaj zavladal red. Misli-
mo, da je važnejše skrbeti za take
resne stvari, kakor pa prcmlevati razne
neresnične  »ljubavne  novice«.
br Snov za pridigo. Ponovno opažamo,
da neke nadebudne cvetke z vrtov »slo-
venskih fantov«, namesto da puste nase
blagodejno vplivati božjo besedo, raje
postopajo med pridigo v bližini cerkve
ali pa gredo v gostilno. Opozarjamo na
to samo zaradi tega, da bo g. kaplan
našel tudi v klerikalnih vrstah snovi
za svojo pridigo.
br Neumestna radovednost. Tistemu
gospodu, ki je pri spovedl preveč rado-
veden in se vtika v osebne stvari sve-
tujemo, naj si, če je že res tako rado-
veden, najme detektiva, da bo o vsem
pravilno in pravočasno obveščen.
br Društveni dorn. Pozdravljamo rni-
sel, da se preuredi ; Društveni dom;:.
Ta stavba je že dolga leta žalila okus
braslovških estetov.
br V času bernju se v trgu marsikai
vidi. Zlasti zanimivo je opazovati
atletsko postavo nekega častitljivega
gospoda, ki se v potu svojega obraza.
trudi, kako bi zakril svojo vijugaato ho-
jo od sredine trga do doma. Pa mi snw
vselej na straži in vidimo vse prestopke
naših krščanskih moralistov.
br Nekim detektivom. Ko boate zopet
poizvedovali kdo je napisal gornje vr-
stice, vedite, da tisti, o katerem si naj-
manj mislite. Iščite in boste našli...
Morda bodo padle moje besede na rodo-
vitna tla.
Gornji grad
g Oživitev Pevskega društva v Gor-
njem gradu. V soboto 24. t. m. je bil
po mnogih letih zopet občni zbor naše-
ga Pevskega društva in to v Trobejevi
gostilni. Društvo so ustanovili leta 1890.
takratni tukajšnji narodni možje. Mno-
go let je uspešno delovalo ter z narodno
pesmijo vzdrževalo in krepilo narodno
zavest med tukajšnjim prebivalstvom.
Ker smo v Gornjem    gradu    potrebni
pevskega društva, nismo dopustili raz-
pusta društva. Zato se je zbralo nekaj
novih moči in na občnem zboru, ki je
bil dobro obiskan, je bil izvoljen na-
slednji odbor: predsednik davčni in-
spektor Alfonz Ribič, podpredsednica
Franja Trobejeva, blagajnik davkar
Vladimir Gogala, tajnica Iva Prislano-
va, pevovodja davčni pripravnik Miloš
Tajnik, odbornika Ivan Iljaš in Antoni-
ja Juršičeva. Revizorja sta Pepca Per-
netova in dr. Ervin Mejak. Novi odbor
in zlasti agilni mladi pevovodja jamči,
da se bodo v kratkem pričele pevske
vaje in da bo pevski zbor po mnogih
letih lahko prvič nastopil že pri proslavi
20-letnice Jugoslavije dne 1. decembra.
Na občnem zboru so bile soglasno iz-
vršene potrebne spremembe pravil.
Občni zbor je bil zaključen s pozivom
vsem prijateljem lepega narodnega
petja, da podpro društvo tako s sodelo-
vanjem pri pevskih vajah, kakor tudi
gmotno. Pričakujemo, da poziv ne bo
brezuspešen.
Slo vanJ gradee
Slovenjgradec, 30. septembra.
V  zadnjih mesecih smo skoraj popol-
noma prenehali s kritiko delovanja po-
sameznih javnih ustanov in njih funk-
cionarjev  in  so v    svojem    poročanju
omejili  na   priobčevanje   aktualnih  no-
vic.   PoJitično  i^mo  samo   reagirali     na
napade,  ki smo jih  bill  deležni  v tako
zvanem katoliš.;em časopisju.  Vzrok  te
naše popustljivosti je  bil  edino v spo-
razumu  neke  vrste  »gentleman  agree-
mentu«, ki sta ga    sklenila    tukajšnji
župan g. dr. Picej in naš dopisnik in po
katerem naj bi se s prenchanjem med-
sebojnih  časopisnih  napadov  ustvarila
znosnejša atmosfera in se ublažilo    že
prenapeto politično ozračje. Mi smo se
tega »gentleman agreementa« tudi do-
sledno držali in to posebno še z ozirom
na težki politični položaj  in zavedajoč
se velikih nalog, ki so nas čakale    na
naši severni meji v borbi proti vedno
večji  raznarodovalni  akciji  naših    na-
rodnih nasprotnikov. Vsled izredno tež-
kega političnega položaja nismo v zad-
njem času reagirali na    vedno    pogo-
stejše in ostudnejše napade na nas    v
katoliškem tisku, ker nas je prevevala
ideja konsolidacije vseh narodno eute-
čih mož na naši severni meji. Bili smo
pač mnenja, da je danes bolj kot kdaj
potrebno, da se na naši ogroženi sever-
ni  meji  konsolidirajo  vsi  narodni  e!e-
menti ne glede na politično pripadnost.
Vendar ta  naša " prizadevanja niso  ro-
dila sadov, ampak so naši dični nasprot-
niki celo smatrali to našo popusitljivost
za slabost in pričeli z ogabnimi in  ne-
resničnimi  napadi.  Višek   teh   napadov
in  klevetniškega poročanja pa  pomeni
nedeljska notica v   »Slovencu«  iz  Slo-
venjgradca   pod  naslovom     »Kino   za-
stonj«. Ta dopis je tako podel in tako
prepleten  z  lažmi,  da  je  pri najboljši
volji konec našega    potrpljenja,    kajti
prišli smo do prepričanja, da je vsaka
misel  na  konsolidacijo  in  narodnostno
borbo  s  slovenjegraškimi    prenapetimi
nasprotniki samo utopija.
V   omenjeni notici  pravi  »Slovenec«.
da je bila 18. septembra v Slovenjgrad-
cu »neka« proslava Narodne strokovne
zveze.  Ze to poročanje pomeni    pravo
narodno izzivanje ter    zaničevanje    in
omalovaževanje tako vzvišenih proslav,
kakor je bila proslava 20-lotnicc Jugo-
slavije. Resnica je,    da je    ta    »ncka«
proslava  bila  prva  proslava  20-letnice
Jugoslavije na naäi severni meji, da je
za  to  proslavo  vedel  ne  samo  lažnivi
dopisnik, ampak tudi vsako dete v me-
stu. Izgovorov tukaj ni, kajti ne samo
veliki lepaki v mestu so priča, da je tu-
di dopisnik moral vedeti za to proslavo,
ampak predvsem dejstvo, da je odbor
NSZ razposlal oficielna pismena pova-
bila na proslavo tudi mestni občini in
vsem nasprotniškim društvom. Zalostno
pa je, da se od vseh teh povabljenih
nasprotniških društev in mest. občine ni
nihče odzval povabilu, ampak da je kot
odgovor na naše prijazno povabilo izšel
ostuden napad v »Slovencu«.
V nadal^evanjü te umazane notice
piše dopisnik, da so delavätvo zvabili na
proslavo pod pretvezo, da je kino za-
stonj. Toda lažnivi kljukec že v nasled-
njem stavku demantira samega sebe, ko
poroča, da so delavci morali pri vstopu
na proslavo plačati 3 din za neki trak.
Mislimo, da je naša javnost sama do-
volj pametna, da vidi, na kak podel na-
čin se hočejo nasprotniki norčevati iz nje
Saj je vendar lahko vsak, kdor ni slep,
čital na lepakih, ki so bili nabiti skoraj
na vsakem drevesu, spored proslave in
videl, za kakšen kino gre. S svojo ugo-
tovitvijo, da je pri vstopu plačal vsak
delavec 3 din, pa »Slovenec« samo do-
kazuje veliko nacionalno zavednost na-
šega delavstva. Nasprotnikom pač nočo
iti v glavo, zakaj na njihove shode kljub
dejstvu, da plačujejo za nje dnevnice •
v obliki kovačev, njih »zvesti člani« ne
marajo iti, na shode zasovraženih »iz-
koreninjencev« pa narod prav pridno
hodi in celo sam iz svojega bornega za-
služka še rad prispeva za kritje stroš-
kov nekaj dinarčkov. Verjamemo, da
gospodo to spoznanje boli, in sedaj ne
ve, na kak način bi izrazila svojo one-
moglo-jezo.
Tej protinarodni gospodi ni prav,
da je na tej pomembni proslavi sodelo-
vala tudi godba. S tem nasprotniki naj-
bolj dokazujejo svoje omalovaževanje
prireditev, ki bi morale biti vsakemu
res narodno čutečemu človeku svete. Za
proslavo 20-letnice Jugoslavije je po
njihovem mnenju sodelovanje godbe pre-
velik luksuz in menda ni pravilno, da se
tako velik in svet jubilej tako svečano
proslavlja. Nasprotna gospoda pač čr-
pa svoj program iz zloglasne renegatske
»trdnjave«, kjer se vsak dan marljivo
sestaja z našimi narodnimi nasprotniki
ter sedaj v svojem katoliškem tisku
očividno izraža pomisleke in napade, ki
jih rnora poslušati od svojih zvestih za-
veznikov in somišljenikov renegatov.
Zato jim je pa tudi bila skrajno ne-
ljuba tako veličastna proslava, ki je po-
kazala, da je Slovenjgradec naš in da
so zaman vsa prizadevanja renegatov,
da ponemčijo našega narodnega delav-
ca. Ta dan je naš raznarodovanju naj-
bolj izpostavljeni in gospodarsko od
tujca najbolj odvisni element, naš dela-
vec, javno manifestiral svojo veliko lju-
))ezen do naše države in zalostno je, da
je bil zaradi iskrenega patriotizma dele-
žen grdih napadov nasprotnikov.
Toda naš narod budno spremlja to iz-
dajalsko delo nasprotnikov in napočil bo
kmalu dan, ko boste za svoja dejanja
dajali narodu odgovor.
Najbolj žalostno pa je, da so se naši
klerikalci v svojem brezmočnem srdu
spravili baš nad naše narodno delav-
stvo. Tukaj na naši severni meji naši
narodni nasprotniki iz dneva v dan bolj
širijo med našim delavstvom tujo pro-
pagando, o katere moči so najbolje in-
formirani baš tukajšnji naši nasprotni-
ki. To izdajalsko propagando smo prvi
in edini mi skušali zajeziti z ustanovit-
vijo podružnice Narodne strokovne zve-
ze, katere ena glavnih nalog naj bi bila
posebno v današnjih težkih časih tudi
utrjevanje narodnega čuta v sreih na-
šega obmejnega delavstva. Čim pa so
bili vidni sadovi narodnega delovanja na
novo ustanovljene podružnice in je po-
družnica s svojo svečano proslavo do-
kazala prodorno moč svojega pokreta,
je že bila deležna ognja in žvepla, ki se
je vsulo nad njo iz lažnivih predalov
katoliškega časopisja. Toda to izdajal-
sko nasprotniško delovanje bo le še bolj
združilo naše delavstvo in strnilo nje-
gove vrste okoli Narodne strokovne
zvese v eno samo veliko in složno dru-
žino.
Letos 21. avgusta je bil z vsem pom-
pom oznanjeni shod Zveze združenih de-
lavcev, katcrega naj bi se bilo udeleži-
lo vse delavstvo iz Savinjske, Saleške
in Mislinjske doline. Za kraj shoda so
nasprotni »delavski« voditelji zbrali
staro božjepotno cerkev Grad pri Slo-
ven jgradcu, pred katero so za to priliko
fPPEZIDAVE"
I PRODAlA 5E CENEJŠC
^. fieniiciM i
Stran 4.
»NOVA    DOBA«
Stev. 40.
tudi postavili velike mlaje in razne
bombastične napise. Ze pred pričetkom
tega »velikega« shoda katoliških delav-
cev so marljivo pokali topiči, da bi se
zbralo čim več »katoliškega« delavstva.
Kot pričetek shoda je bila služba božja,
po kateri je imel domači kaplan »cer-
kven« nagovor, v katerem je pridno
udrihal čez vse nasprotnike »katoliške-
ga« delavstva. Po tem nagovoru pa se
je pričelo pred cerkvijo slavnostno zbo-
rovanje. S posebej za to priliko postav-
ljenega govorniškega odra je govorilo
devet govornikov, ki so pa imeli maio-
številno poslušalstvo. Kljub tako
ogromni reklami, pokanju topičcv, po-
stavljanju mlajev
je bilo na tem »veli-
častnem« zborovanju savinjskega, ša-
leškega in mislinjskega »katoliškega«
delavstva zbranih skupno s starimi
kmetskimi ženicami, otroki in vsemi
devetimi govorniki reci in piši največ
100 oseb, ki so brez najmanjšega nav-
dušenja ali odobravanja tiho sledili fra-
zam nasprotnikov o ljubezni do bližnjega
Toda kljub tej blamaži klerikalcev z
njihovim tako »krasnim« shodom smo
mi molče prešli preko tega in nismo
hoteli spraviti te polomije nasprotnikov
pred javno3t, samo da bi ustvarili znos-
nejše politično ozračje na naši severni
meji. Toda za to svojo prizanesljivost
smo bili deležni ogabnega napada na
našo veličastno proslavo, ki je dokaza-
la, da je naš delavec politično že dovolj
zrel, da se ne da vleči od                  ¦ za
nos,
niti mlaji, topiči                         vam niso
privedli napovedanih množic »katolis-
kega« delavstva. Doživeli ste največji
polom pred delavstvom, ki je enkrat za
vselej obračimalo z vami. Odtod sedaj
vaša onemogla jeza, ko vidite, da je de-
lavstvo spoznalo, kje je za njega edino
pravo mesto. Ne upirajte se temu spo-
znanju, kajti neposlušne delavske »ov-
čice« se ne bodo nikoli več vrnile k vam.
Zaman so vsi vaši podli napadi, zaman
vse klevete in obrekovanja, kajti 18.
scptembra je naše delavstvo na impo-
zanten način dokazalo, da so v polni
meri zaveda svojih narodnih dolžnosti.
Z vašimi napadi pa samo še prepricu-
jete našega delavca, da za njega ni
prostora v vaših organizacijah. Le tako
naprej in drugič bo devet govornikov
govorilo  devetim  ovčicam.
Ob tej priliki tudi ne smerao preitl
preko napada, ki je bil priobčen 17.
septembra v »Slovencu«. V dopisu iz
Slovenjgradca poroča »Slovenec«, da
nekateri pripadniki Sokola in SK Misli-
nje trgajo znake pripadnikom fantov-
skega odseka in jih zmerjajo. Dopisnik
prosi in jadikuje, da naj imenovana
društva opozorijo svoje članstvo, naj no
uganja vee takih stvari. Ta ogabni do-
pis pomeni pravo hinavščino
in očitno zavijanje resnice. Resnica je,
da baš pripadniki fantovskih odsekov
od svojega obstoja do danes neprene-
homa izzivajo nacionalno javnost. Saj
še ni pozabljen primer, ko je celo v
šolskem razredu tukajšnje meščanskc
sole neki njihov pripadnik javno str-
gal svoji sošolki sokolski znak, ga vr-
gel na tla ter opljuval in poteptal. Ta
primer je bil dobro znan šolskemu vod-
stvu in vendar še do danes ni zadela
krivca niti najmanjša kazen. Vsak dan
pa člani fantovskih odsekov kričijo jav-
no po mestnih ulicah za mimoidočimi
nacionalisti »Bog živi«, jih zmerjajo in
pojejo demonstrativno orlovsko himno.
Ti katoliško vzgojeni mladci in mladen-
ke so celo tako predrzni, da se spreha-
jajo pred pisarnami in trgovinami na-
cionalistov, pojoč orlovsko himno in
izzivajoče vzklikajoč »Bog živi«. V zad-
njem času pa pridružujejo tem svojim
izzivanjem še psovke vseh mogočih
vrst, ki so si jih pač mogli natrgati
edinole na nasprotniškem vrtu. Tako se
stalno dogaja, da kričijo skozi odprta
okna pisarn in zasebnih stanovanj na-
cionalistov »Sokoli so opice« itd. Na vsa
ta podia izzivanja smo mi do danes mol-
čali in nismo reagirali, ker ni vredno,
da bi za te katoliško vzgojene mladce
in mladenke izgubljali besede. Toda pre-
drzni napad v »Slovencu« nas je prisilil,
da tudi ta izzivanja spravimo v javnost.
Ne čudimo (čeprav nam pozitivno ni
znan noben primer), če je mogoče kak
nacionalist z dejanjem odgovoril na ta
izzivanja, kajti takšna izzivanja morajo
končno posebno med našo mladino
vzbuditi reakcijo. Toda višek predrzno-
sti je, da sedaj klerikalna gospoda dol-
ži teh izzivanj nacionaliste, ki ta izzi-
vanja vse zadnje mesece potrpežljivo
prenašajo. Nasprotniki, ki ste
takšni prijatelji svetega pisma, spom-
nite se vendar tudi malo na Kristusove
besede: »Ne glej pezdirja v očesu svo-
jega brata, ampak izderi najprej bruno
iz svojega lastnega!«
Končno še nekoliko o delovanju naših
odgovornih nasprotnih krogov. Na
predzadnji občinski seji je občinski od-
bor sklenil, da se mora odstraniti pred
mestno hišo tabla narodnih društev in
da bo namesto nje namestila mestna
občina večjo tablo za vsa društva. Ob
tej priliki je bilo tudi določeno, da do-
bijo na tej tabli svoje prostore Sokol,
gasilska četa in Prosvetno društvo.
Pred kratkim so to tablo tudi namesti-
li, toda na splošno presenečenje nima
treh prostorov za društva, temveč šest.
To bi bilo v redu. Tembolj pa je zato
presenetila razporedba društev na tabli.
Na zadnji strani table, ki je obrnjena
proč od poti, so dobili svoj prostor So-
kol, Družba sv. Cirila in Metoda in SK
Mislinia. Na sprednji strani, ki je obr-
njena k poti, pa so dobili prostor SPD,
Prosvetno društvo in fantov-
ski odseki. Zanimivo je, da je bilo Pro-
svetno društvo U3tanovljeno šele prc-
teklo leto in do danes sploh še ni sco-
pilo pred javnost s kakšno pomembnej-
šo prireditvijo. Na drugi strani pa je še
zanimivejše, da fantovski odseki v
mestu Slovenjgradcu sploh še niso bili
ustanovljeni in zaradi premajhnega
števila članov sploh ne obstoje. Na kak
način se torej drzne mestna občina tako
zapostavljati naša največja in najsta-
rejša društva in favorizirati društva,
ki sploh ne obstoje oziroma sploh ne de-
lujejo? Zakaj se ni spoštoval sklep ob-
činskega odbora in niso gasilci tudi do-
bili svoje omarice? To vse so vprašanja,
ki zanimajo naše prebivalstvo in ki ka-
žejo, na kak način se dela na naši ob-
čini.
Pred nedavnim sta bili v tukajšnji
banovinski bolnici dve licitaciji za na-
bavo nekega platna. Te licitacije se je
udcležil tudi neki tukajšnji veletrgovec,
ki pa irna edino veliko napako, da je
nacionalist. Kljub nižji ponudbi je ta
trgovec pri prvi licitaciji propadel in je
dobila nabavo druga tvrdka. Pri nasled-
nji licitaciji pa je ta trgovec ponudil
najnižjo mogočo tovarniški ceno in po-
novno je dobila nabavo ljubljanska kle-
rikalna tvrdka »Sava«, čeprav je ta po-
nudila dokaj višjo ceno, nego omenjeni
trgovec. Poznejši preizkus pa je doka-
zal, da je tudi izgovor, češ da je bila
kvaliteta »Save« mnogo boljša, jalov,
ker je baš blago slovenjegraškega tr-
govca bilo za mnogo odstotkov boljše.
Kaj poreče javnost k takšnim licita-
cijam ?
Tukajšnjemu sreskemu cestnemu od-
boru se je pred meseci pokvaril stroj
za drobljenje gramoza. Ta stroj je ce-
stni odbor nato izročil v popravilo ne-
kemeu tukajšnjemu nasprotniškemu ve-
ljaku, ki za popravilo takega stroja
sploh nima strokovne usposobljenosti. Po
sledice takega postopanja so se hitro
pokazale. Takoj po izvršenem popravilu
je eksplozija raznesla ta stroj. Skoda
gre v težke tisočake. Prebivalstvo se
sprašuje, kdo bo nosil posledice za tako
gospodarjenje s splošnimi javnimi do-
brinami.
Vsa ta dejstva dovolj nazorno doka-
zujejo, na kak način se danes deluje na
naši severni meji. Na izzivanja in napa-
de nasprotnikov smo odgovorili in tudi
v bodoče ne bomo več ostali dolžni od-
govora.
s Prošnja žele/niški upravi. Kljub po-
novnim prizadevanjem vseh krogov še
vedno ni bil uveden nov vlak namesto
mešanca,  ki  vozi  opoldne  iz    Slovenj-
gradca v Velenje. Za 30 km dolgo pot
potrebuje mešanec nad dve uri in je
vedno do zadnjega prostora zaseden.
Ako je že res nemogoče odpraviti tega
mešanca in uvesti nov osebni vlak, pa
prosimo železniško upravo, da uvede
vsaj en oddelek drugega razreda, da se
bodo potniki z vozovnico za drugi raz-
red lahko vozili v drago plačanem raz-
redu in iim ne bo treba celo stati v tret-
jem razredu.
Ifojnik
v Strelska družina v Vojniku je ime-
la v nedeljo 25. t. m. domače nagradno
streljanje na 200 m na društvenem
strelišču v Runtolah. Strelske tekme se
je udeležilo lepo število ljubiteljev tega
viteškega in za današnje case prepo-
trebnega sporta. Razdeljenih je bilo 6
nagrad, ki so se jih priborili sledeči
strelci: 1. Janko Samec, Runtole; 2.
Josip Očak, Vojnik; 3. Konrad Oplotnik,
Vojnik; 4. Franc Samec, Runtole; 5.
Valentin Samec, Runtole; 6. Julijan Si-
nigoj, Vojnik. Nagradno streljanje je
vodil agilni predsednik tukajšnje strel-
ske družine g. Julijan Sinigoj.
v Velik požar. V sredo 21. t. m. je pri
cerkvi Device Marlje in pri sari udarilo
plat zvona. Vnel se je kozolec tukaj-
šnjega posestnika in industrijea g.
Klančnika. Kozolec, ki je bil do vrha
naložen s suho krmo, je bil v hipu v
plamenih in je pogorel do tal. Vsaka
pomoč gasilcev, ki so prihiteli k požaru,
je bila brezuspešna. Močan veter je
resno ogrožal tudi sosednje poslopje,
a do večje nesreče ni prišlo. Vzrok po-
žara popolnoma novega kozolca je ne-
znan, sodijo pa, da je povzročila ogenj
zločinska roka.
v Izzivanje. Razgibanost in negoto-
vost današnjih dni je opogumila izvest-
ne vojniške, elemente, da ponoßi kalijo
mir z nedovoljenimi vzkliki, ki dajo
mnogo misliti. Pozivamo te vojniške
sove, da pridejo s svojimi metodami na
beli dan, da se bomo odkrito pogledali.
Menda pa si tega ne bodo upali, ker
jih ščcmi jarka svetloba zavednosti tu-
kajšnjih nacionalnih krogov.
v Sokolsko društvo Vojnik se iskreno
zahvaljuje neznanemu darovalcu zneska
500 din ob priliki otvoritve Sokolskega
doma kralja Petra II. v Vojniku.
v Gasilska četa v Vojniku opozarja
občinstvo, da bo imela v nedeljo 2. ok-
tobra popoldne vajo v obrambi pred na-
padi iz zraka in v gašenju požara.
Strogo se je podrediti navodilom ga-
silcev in varnostnih organov.
Ifitanje
vi Letina bo v naši kotlini letos sred-
nje dobra. Zito, zlasti pšenica, je obro-
dilo zadovoljivo. Le ajde ne bo, ker jo
je uničila deloma slana. Posebno dobro
je obrodila koruza v onih legah, kjer še
uspeva. Krompirju je močno škodovala
poletna moča. V nizkih legah je krom-
pir droben, poleg tega pa so ga napadli
razni škodljivci, dočim je v višjih legah
obrodil dobro, tako da bodo imeli neka-
teri kmetje celo bogato letino krompir-
ja. Sena je bilo manj kot lani; otavo
pa je deloma uničilo deževje, ki je ovi-
ralo sušenje in spravljanje na domove.
Hrušknibilo, jabolka so pa obrodila le
deloma. Sliv in češpelj je bilo še precej.
Posebno dobra in zadovoljiva letina se
obeta letos onim našim številnim kme-
tom, ki imajo svoje vinograde v Soški
dolini. Topli vroči dnevi zadnjega časa
so izravnali delno gnitje grozdja, ki pod
vplivom solnčnih žarkov pridobiva dan
za dnem več sladkobe.
vi Strelska družina, ki ima lepo šte-
vilo članov, je priredila v nedeljo 25.
m. celodnevno ostro streljanje. Na Ci-
kovni, kjer ima svoje strelišče, je ves
dan pokalo, kakor bi bilo šlo zares.
vi Tukajšiija oro/niska postaja je
dobila v zadnjem času še enega orož-
nika, tako da ima sedaj zopet normalno
število.
&*» JuriJ ob J. i.
j Na pešpoti, ki vodi mimo skladišča
Smola in restavracije Kind proti koio-
dvoru, so prehodi preko jarkov pokriti
z močnimi deskami, a so v škandaioz-
nem stanju. Cele luknje zevajo, ker so
deske premaknjene. Le sreenemu na-
ključju se moramo zahvaliti, da se še ni
zgodila kakšna nesreča. Občinsko upra-
vo prosimo, da oskrbi namesto desk
ccmentne cevi, čeprav je pešpot privat-
na last.
j Na kmetijski šoli se je pričelo novo
šolsko leto v ponedeljek 19. t. m. Vsto-
pilo je 29 učencev. Doslej je prišlo vsa-
ko leto tudi nekaj gojencev iz Koroške,
onstran naših mej. Značilno pa je, da
letos ni nobenega.
j Premovanje rodovniške živine. V
ponedeljek 19. t. m. je imela tukajšnja
živinorejska selekcijska organizacija
premovanje rodovniške živine. Prignali
so 156 glav: 5 bikov, 95 krav, 21 bikcev
in 35 telic. Za nagrado je bilo razdelje-
nih 9500 din, ki so jih prispevali krae-
tijsko ministrstvo, banska uprava, sres-
ki kmetijski odbor v Celju (4000 din),
občini St. Jurij in Dramlje ter Kmečka
hranilnica v St. Juriju. To premovanje
je bilo od 1. 1922. dalje, odkar je v St.
Juriju selekcijska organizacija, osmo.
V splošnem je bila ocena prav dobra,
deloma tudi dobra, precej pa je bilo
tudi  odličnih   ocen.
Lasko
Gasilski  dom v Laškem
in še kaj
Laško, 30. septembra.
»Nova Doba« je že poročala, da je
kupila laška gasilska četa tovarno »Ka-
menit« z namenom, da del njenih pro-
storov izkoristi za adaptacijo gasilskega
doma. Da bi bil gasilski dom postavljen
vsaj navidez ob sodelovanju in soodloč-
bi vsega članstva, sta predsednik in
tajnik sklicala za nedeljo 25. t. m. do-
poldne sestanek članstva v »Kamenit«.
Kot gasilec sem se tega ogleda udeležil
tudi jaz, zlasti ker sem bil izvoljen v
gradbeni odbor. Spričo tega sem si ho-
tel prostore »Kamenita« temeljito ogle-
dati, da bi lahko izrazil svoje mnenje in
konkretne predloge glede izkoriščanja
prostorov tega objekta za gasilske svr-
he. Ko je članstvo poslušalo v gornjem
delu tovarne razlago predsednika in ne
vem čigav osnutek adaptacije, sem za-
prosil tajnika gasilske čete g. Vaupo-
tiča za ključe, da bi si pred kakršnokoli
razpravo ustvaril jasnejšo sliko notra-
njosti objekta in pretehtal vse možnosti
za riajboljšo rešitev vprašanja zgradit-
ve gasilskega doma, odnosno shrambe.
Dobil sem osoren in presenetljiv odgo-
vor, da ključev ne morem dobiti in da
si bom lahko tovarno takrat ogledal,
>:ko gremo vsi«. Ker sem kljub temu
vztrajal na stališču, da je vsaka ko-
ristna debata, predno si članstvo ne
ogleda prostorov, brezpredmetna in
nesmiselna, mi je omenjeni gospod po-
novno zabrusil, »da je že določeno, da
se bo gradilo v gornjem delu tovarne
in da o tem ni več debate«! Zato sem
smatral, da je moje sodelovanje odvec,
in sem se odstranil. Ce je tako, čemu
se potem sploh kličejo člani k sodelo-
vanju ?
Ta primer je le majhen drobec iz vse-
ga onega, kar počenjajo sedaj v lokal-
nem življenju izvestni ljudje, ki so
svojčas toliko govorili o diktatorstvu!
Vršijo se seje, stavljajo se predlogi,
sprejemajo se sklepi, tajnik prihaja na
sejo brez zapisnika, poedinci odločajo o
najvažnejših vprašanjih brez čuta od-
govornosti, osebni interesi prevladujejo
itd. Tako bomo n. pr. zaradi diletant-
skega gona nekega člana, ki smatra
gasilstvo za torišče svojega izživljanja
— čeprav imamo v Laškem primernej-
še organizacije za to (Sokola) —, do-
živeli, da bo zgrajen in urejen gasilski
dom za vse kaj drugega, kakor pa za
namene, ki jih dandanes zasleduje
moderno in praktično gasilstvo. Nade-
jajmo se pa, da ostali člani tukajšnje
gasilske čete ne bodo tako kratkovidni,
da bi upoštevali neumestne predloge,
ki spadajo v gasilstvu vedno na posled-
nje mesto.
Pri gradnji gasilskega doma moramo
imeti pred očmi, da se izvrši z malimi
stroški, da pa mora pri tem odgovarjati
krajevnim potrebam, da mora biti prak-
tično urejen po zahtevah sodoljnega ga-
silstva in da ne zahteva ogromnih vzdr-
ževalnih stroškov. Gasilski dom mora
imeti obsežno sklonišče in zavetišče zo-
per napade iz zraka, da lahko v tem
primeru sprejme večje število ljudi. Ne
bi se smelo spregledati, da je »Kame-
nit« vabljiv objekt za letalske napade
in da stoji tudi v neposredni bliižni že-
lezniškega mostu, ki bi bil v primeru
vojne cilj letalskih napadov.
Štev. 40.
»NOVA    D O B A«
Stran Ö.
Toliko za danes na tem mestu glede
na postopanje tistih, ki si ne želijo, da
izražam svoje mnenje v okviru društva.
Gasilec.
1 Rešeno vprašanje. Kdo izmed nas
ni danes z vso dušo in vsem srcem na
strani naših bratov Cehoslovakov, kdo
ne želi, da bi propadle nakane nasprot-
nikov in kdo ne gleda ponosno na bra-
te, ki v teh težkih časih tako sijajno
izpričujejo svojo narodno zavest in po-
nos napram desetkratni premoči', trdno
verujoč v svojo in v bodočnost slovan-
stva? Pa se najdejo med nami še ljud-
je, ki tudi v teh težkih časih ne znajo
otresti s sebe svoje strankarske zagri-
zenosti in klerikalne nadutosti. Neki ka-
plan v naši bližini je v šoli razlagal
otrokom, da so nesrečo Cehoslovakov
zakrivili komunisti in Zidje in liberalci
in da kaznuje Cehe Bog zaradi njihove
brezbožnosti. Tako je ta kaplan otro-
kom lepo razložil, kaj so nam Cehi, in
jim nazorno tolmačil vzroke, ki so na-
grmadili nad Ceškoslovaško tako težke
case. Takega kaplana bi bilo treba po-
gnati iz sole, da bi nikdar več ne imel
opravka z deco in da bi ji nikdar več
ne zastrupljal nedolžnih src.
1 Iz pivovarne. Konkurenca naše Go-
stilničarske pivovarne se vedno bolj
vznemirja. Sedaj, ko so zvarjene prve
varke ter se pivo že hladi v velikih tan-
kih in čaka, da ga bodo dali sredi no-
vembra v promet, se pripravlja gene-
ralni napad na našo stanovsko pivovar-
no. Gospodje od konkurence čutijo, da
jim je naše podjetje nevarno, in vidijo,
da slovenski gostilničar ni voi volj^.n
nositi svoj denar tujim kapitalistom.
Zato skušajo za vsako ceno preprečiti
obstoj naše pivovarne. Te dni se govori,
da so nasprotniki zopet stavili ponudbe
upravnemu svetu GPL, naj privoli v
prenos delnic na zaupnike konkurence,
ki bi potem pivovarno pretvorila v neko
drugo industrijo, baje v tovarno olja.
Tudi pripravljajo nove okrožnice na
gostilničarje, da bi jih zmedli in jim
vzeli zaupanje v lastno podjetje. Po-
novno apeliramo in pozivamo vse gostil-
ničarje, naj zavračajo vse take poskuse
in zahtevajo od upravnega sveta pivo-
varne, da ostane trden napram vsem in-
1 KeRulacija Savinjc. Z zanimanjem
smo čitali poročilo o nadaljevanju regu-
lacije Savinje pod Celjem v III. in IV.
etapi. Gladko teče tamkaj delo naprej,
nihče se pa ne zmeni za ureditev Savi-
nje v Laškem in pod Laškim. Kadar bo
Savinja zopet uničevala imovino in po-
plavljala hiše in njive ter preganiala
tujce, bomo spet zakričali, nato bo pa
spet vse tiho. Občinski odbor, zgani se!
1 Smihelwka nedelja. Preteklo nedeljo
je bilo žegnanje na Srnihelu nad La-
skim. Ze v soboto zvßcer so Laščani ho-
dili na slovito božjo pot, a žal ne to-
liko zaradi cerkve in svetnika, kakor
zaradi novega mošta, klobas in pečenke.
V nedeljo pa se je zbralo na Šmihelu
toliko pobožnih romarjev z vseh strani,
kakor že dolgo ne. Velik del teh romar-
jev je počakal na tombolo Mestne god-
be, ki je bila popoldne pred Sokolskim
domom v Laškem. Tudi tombola je bila
dobro obiskana, vendar so prodali le
okrog 3.500 tombolskih kart. Pozen da-
tum je bil in denarja primanjkuje.
1 Iz Sokola. Za ponedeljek 26-. t. m.
določeni občni zbor Sokolskega društva
v Laškem je bil iz znanih razlogov pre-
ložen na nedoločen Čas. — V soboto 24.
t. m. zvečer je sokolski diletantski zbor
prikazal na odru burko v treh dejanjih
»Vzorni soprog«. Glavno vlogo v osebi
Janka je imel režiser br. Ante Horjak in
je sijajno rešil svojo nalogo. Br. Hor-
jak kaže velik napredek in je nepre-
cenljiva moč na odru. Dobro igralko
smo dobili v s. Anici Sipkovi, ki je
lgrala vlogp Blanke. Vsaka njena kret-
nja in vsa njena živahnost kaže, da je
kakor ustvarjena za odor. Lepo so reši-
h svoje vloge in naloge, kakor vedno,
tudi ostah diletanti, predvsem br. Drolc
in Ulaga ter ss. Ferčnikova in Koršiče-
va. Naj bi kmalu sledila nova igra, saj
je bil dosedanji odmor precej dolg.
1 SK Laško javlja, da trgatve grozd-
,;a v soboto 1. oktobra ne bo.
1 Smrt. V petek 23. t. m. je umrl v
Strmci pri Laškem v starosti 63 let
upokojeni rudar in posestnik Anton
Krcže, ki je bil znan in priljubljen zla-
sti v naši lovski družbi. Pokojni je slu-
žil dolga Ma kot rudar v Nemčiji, na-
kar si je s svojimi prihranki kupil malo
posestvece pri Laškem, kjer ga je sedaj
prerano doletela smrt. Naj v miru
počiva!
1 Divjanje kolesarjev. Prejeli smo:
Neki mladosten kolesar je povozil pre-
tekli teden učenko tuka;jšnje sole in
jo poškodoval po glavi. Divjanje mla-
dih kolesarjev (seveda ne vseh) postaja
silno nadležno, ker se niti najmanj ne
drže cestnih predpisov. Pred dnevi sem
hodil iz Laškega v Smarjeto in sem
srečal na cesti nekaj kolesarjev, ki so
dosledno vozili po levi strani. Ker zakri-
vijo taki fantje mnogo prometnih ne-
sreč, naj gg. orožniki strogo naznanijo
vsak zadevni prestopek, oblasti pa naj
potcm tudi brezobzirno kaznujejo ko-
lesarje. Tudi bi morda kazalo tuintam
pritrditi napise: Vozi desno, prehitevaj
levo!
1 Kino Laško predvaja v soboto 1.
oktobra ob 20.30 in v nedeljo 2. okto-
bra ob 16.30 in 20.30 zanimiv in na-
pet film »Arena krvi in ljubezni«. V
glavnih vlogah Wallace Beery in Jackie
Cooper. — Dne 4., 5. in 6. oktobra vsa-
kokrat ob 20.30 pa se predvaja zvočni
film »Oj leti, sivi Sokole«, ki ga je iz-
delal prosvetni odbor Saveza SKJ. Film
vsebuje enomesečno življenje Sokolov V
poletnem času v naravi, prikazuje so-
kolsko ideologijo in ljubezen in požrtvo-
valnost za kralja, narod in domovino.
Sokoli in prijatelji, oglejte si to edin-
stveno filmsko delo!
Rimske toplice
ri Tujski promet. Pri nas se je tuj-
skoprometna sezona v bistvu že kon-
čala. V sezoni je bilo v Rimskih topli-
cah mnogo gostov. Največ je bilo Za-
grebčanov. Mnogo je bilo tudi Nemcev,
nekaj tudi Madžarov in ostalih narod-
nosti. Pogosto smo slišali pritožbe leto-
viščarjev, da so penzijske cene previso-
ke. Ali bi ne bilo v interesu večjega
tujskega prometa, da bi se znižale?
Prosimo vse naše tujskoprometne inte-
resente, da bi uvaževali to željo, saj bo
to njim samim v korist. Ker je lepo
solnčno vreme, je zunanji bazen še ved-
no odprt. Tudi v gradu je še nekaj go-
stov, ki pa nas bodo kmalu zapustili.
Zidani most
z Anica Juvancieeva na  zaclnji  poti.
Bolestno je odjeknilo v arcih vseh do-
mačinov, ko se je te dni raznesla pri
nas in v Radečah žalostna novica, da
je bela žena pretrgala nit življenja
splošno priljubljeni in ljubki Sokolici
sestri Anici Juvančičevi, 18-letni najsta-
rejši hčerki hotelirja g. Franca Juvan-
čiča na Zidanem mostu. Umrla je pri
svojem stricu g. Dermelju v Boštanju
pri Sevnici. Z avtofurgonom so jo pre-
peljali domov, kjer je ležala do sobo-
te na mrtvaškem odru. Popoldne so jo
odpeljali na radeško pokopališče. Na
njeni zadnji poti jo je spremljalo mno-
go pogrebcev z Zidanega mosta in Ra-
deč, pa tudi iz Laškega, Celja, Rim-
skih toplic, Ljubljane in drugih krajev.
Žalni sprevod se je formiral pred ra-
deskim mostom. V spremstvu štirih du-
hovnikov so pripeljali truplo v župno
cerkev,'kjer so opravili žalne obrede. V
"su žalnega sprevoda so bile zaprte
vse trgovine in ostali lokali. Pogreba se
je udeležilo mnogo Sokolov in Soko-
iic. Pred krsto so peljali voz samih ven-
cev, ki so jih darovali številni prijatelji
Juvančičeve rodbine. Anici Juvančičevi
bodi ohranjen lep spomin, težko priza-
dati  rodbini  naše iskreno  sožalje!
z Povečanje Sokolskega cloma. Zad-
njič smo poročali, da bodo povečali tu-
kajšnji Sokolski dom, kar bodo izvršili
člani domačega Sokola sami. Te dni se
je pričel prostovoljni kuluk. Ker so čla-
ni čez dan zaposleni, delajo po večini
samo pri luči. Delo naglo napreduje.
Kdor ne bo mogel na delo, bo plačal za
uro kuluka 2 din. O tem obveščamo
vse naše članstvo.
z Ponovna prošnja cestnemu odboru
v Laškem. Ponovno prosimo cestni od-
bor v Laškem, da ogradi glavno cesto
med Zidanim mostom in Sv. Petrom
do Radeč in sicer na mestu, kjer je bila
letos zgrajena nova škarpa. Ta škarpa
pada namreč strmo k bregu Save. Ker
je na cesti zelo velik promet z najrazno-
vrstnejšimi vozili, poleg tega pa je ce-
sta tudi ponoči nerazsvetljena, obstoji
z dneva v dan nevarnost, da se zgodi
kaka nesreča. Zato ponovno opozarjamo
in prosimo cestni odbor v Laškem, da
cesto  na omenjenem mestu  ogradi  ali
pa zasadi z živo mejo.
z Ne mečite kamnov na progo! Na
Zidanem mostu pri tako zvanem hrvat-
skem kolodvoru se nad progo strmo
dviga kamniti hrib Majland. Nedavno
je nekdo kopal na tem mestu encijano-
ve korenine in nabiral tudi druga zdra-
vilna zelišča. Pri tem je ravnal tako
neprevidno, da se je vsulo več kamenja
na progo. Debel kamen je priletel pred
prometno pisarno. Da se preprečijo ne-
sreče, prosimo, da bi ljudje opustili na-
biranje zdravilnih zelišč na tem mestu.
Rade&e
r Prošnja poštni direkciji v Ljublja-
ni. S 1. septembrom so začeli dostavlja-
ti pošto z Zidanega mosta po prevozni-
ku dvakrat na dan do radeške pošte.
Prvo pošto pripelje prevoznik pred 8.
zjuträj, drugo pa ob 15.30. Tukajšnja
pristojna oblast je poslala na poštno
direkcijo prošnjo, da bi se tudi pošilj-
ke dostavljale dvakrat na dan na dom.
Ker ima tukajšnji poštni urad samo
enega dostavljača za mesto, dostavljač
zaradi prezaposlenosti nikakor ne more
dostavljati pošte dvakrat na dan na
dom. Pripominjamo, da spada Zabrus
pod mesto, a se pošta tja nikoli ne do-
stavlja. Tudi v kraje Jagnjenico, Pod-
kraj, Rudno vas in Cimerno se ne do-
stavljajo pošiljke. Prebivalci morajo sa-
mi po pošto na občino. Prosimo poštno
direkcijo v Ljubljani, da bi namestila
na tukajšnji državni pošti še enega do-
stavljača, s čimer bo ustreženo vsemu
našemu prebivalstvu. Nadalje sporoča-
mo radijski amaterji, da je sprejem
včasih silno slab. V radiu so razne
motnje, da ni mogoče poslušati vesti,
zlasti sedaj, ko se razvijajo dogodki s
filmsko naglico. Motnje povzročajo raz-
ni neblokirani stroji. Prosimo poštno
direkcijo, da bi poskrbela tudi za od-
pravo teh nedostatkov.
r Prenehala jc slinavka in parkljev-
ka, kakor je razglasilo sresko načel-
stvo v Laškem. Naše ljudstvo se je pra-
vilno zavedalo posledic te kužne bolez-
ni, ki je v veliki meri grozila našemu
narodnemu gospodarstvu. Zato je upo-
števalo in izvajalo vse ukrepe oblasti,
ki so bili izdani za omejitev te bolezni.
Odslej bodo kmetje iz laškega sreza
zopet lahko gonili svojo živino na naše
sejme, kar bo sejme kupčijsko nedvom-
no poživilo.
i r Zaključno kcgljanje CMD v Rade-
čah bo v nedeljo 2. oktobra na keglji-
šču gostilne Ljudmile Hmeljeve na Nji-
vicah. Pričetek bo točno ob 14., konec
ob 17. V kegljanju vodi sedaj g. Franc
Dolničar. Najboljši kegljači bodo pre-
jeli lepe dobitke. Zato v nedeljo vsi na
kegljišče!
Sevnica
s Gradnja železniške proge Št. Janž-
Sevnica. Zelezniška proga, ki jo gradijo
od Tržišea do Sevnice že več let, se bli-
ža dograditvi. Proga je popolnoma iz-
peljana do Save v Boštanju. Po novi
železnici že vozi tovorni vlak, ki prevaža
gradbeni material iz Tržišča pi'oti Bo-
štanju in obratno. Vozi z normalno hi-
trostjo in je s tem že tudi preizkušena
nova proga. Pri delu je še vedno zapo-
slenih okoli 350 delavcev. Cez Savo
gradijo nov most s tremi velikimi obo-
ki, od katerih sta dva že gotova, tretji
pa je v delu. Tvrdka, ki je prevzela
gradnjo tega mostu, tudi zaposluje pre-
cej delavcev. Gradnja železniške proge
od mostü do postaje v Sevnici se bo
pričela v najkrajšem času. Ker ta raz-
dalja ni velika, bo ta proga dograjena
v najkrajšem času. Med postajo in Sa-
vo so zgradili novo moderno kurilnico,
kamor so tudi že izpeljane tračnice. Iz-
gleda, da bo proga Št. Janž.—Sevnica
končana v dobrih dveh mesecih in da se
bomo že letos vozili po tej progi skozi
Tržišče v Novo mesto.
Rajhenburg
ra Javni nastop Sokola v Rajhenbur-
gu. Na javnem sokolskem telovadnem
nastopu v Rajhenburgu je nastopilo 24
članov in 12 članic, 26 moškega in 22
ženskega naraščaja ter 50 moške in 36
ženske dece. Najbolj strumno izvajane
so bile praške vaje naraščaja, v celoti
pa je ves nastop uspel prav dobro. Na
uvovišinski bradlji so nastopile članice
iz Sevnice. Vrsta gostov ter vrsta do-
mačega naraščaja in  članstva sta na-
izplačilo dobitkov takoj in brez odbitka !
Znano solidno, strokovno in diskretno
poslovanje !
Glavna kolektura dr/avno razredne loterije
A. REIN IN DRUG
ZAGREB
Ilica 15                         Gajeva 8
stopili na bradlji in drogu. Posebno po-
zornost sta vzbujala clan Ljubljanske-
ga Sokola br. Zvonko Sadar in br. Za-
hrastnik iz Radeč. Tudi drugi so se po-
stavili. Domača vrsta je nastopila na
bradlji in drogu ter pokazala velik na-
predek. Najbolj sta se odlikovala nara-
ščajnika br. Bojan Agreš in Stanko
Glas, ki sta elegantno in precizno izva-
jala težke vaje. Od obeh lahko pričaku-
je domače Sokolsko društvo še lepe
uspehe. Ves nastop sta vodila br. načel-
nik Jože Seler in Franc Agrež. Ob igra-
nju državne himne je bil izvršen po-
zdrav državni zastavi. Po nastopu je
sledila prosta zabava, ki je animirano
potekala pozno v noč. Sokolski javni
telovadni nastop so posetili bratje jn
sestre iz Celja in Ljubljane, z Zidanega
mosta, iz Rimskih toplic, Radeč, Sevni-
ce in Senovega ter iz Zagreba, Krškega
in Brežic. Zeleti bi bilo, da bi naraščaj-
niki in tudi člani v bodoče aktivno so-
delovali pri nastopu, ne pa kakor doslej
kot gledalci.
Krško
kr Zborovanje učitcljskega društva
JUU Krško. V soboto 8. oktobra ob 10.
dopoldne bo v risalnici meščanske sole
v Krškem rcdni občni zbcr učiteljske-
ga društva JUU.
kr Vinska lctina. Letošnja vinska le-
tina obeta zelo dobro. Zaradi lepega
solnčnega vremena grozdje lepo zori in
postaja sladko. Po mestu ga prodajajo
po 3.50 do 4 din, pa tudi cenejše. Groz-
dja je mnogo. Vinska letina bo vseka-
kor zelo dobra. Ponekod se dobi že vin-
ski most. Cena je zmerna, na kar opo-
zarjamo vse vinske trgovce in gostilni-
čarje, ki kupujejo pri nas dolenjski
cviček.
Podčei^tek
č Zanemarjene občinske cestc. Lov-
ska sezona se je pričela. Od letošnjih
lovskih pogonov si obetamo mnogo ko-
risti, ker se bodo g. župan in nekateri
občinski odborniki-lovci osebno prepri-
čali oi žalostnem stanju naših občinskih
cest odnosno kolovozov v Slakah, Dov-
cah, Slivju, Rudnici, Imenski gorci itd.
Ne zahtevamo gradnje cest, marveč bo-
mo zadovoljni, če nam bo dala občina
primerno popraviti ceste, ki so danes
delno neuporabne.
č K dopisu »Slabi vzgledi«, objavlje-
nem v »Novi Dobi« z dne 16. t. m., še
pripominjamo, da se v dopisu omenjene
brezobzirnosti v času, ko je bilo občin-
sko lovišče v rokah tukajšnje graščine
pod vodstvom njenega upravitelja, niso
nikoli dogajale. Sedanji zakupnik lova
je naš g. župan, ki bo gotovo poskrbel
za red, da se ne bodo prebivalci ob pri-
liki lovskih pogonov razburjali.
Prvovrsten
pečovniški   premog
Vam najceneje dobavlja prodaj-
ni urad Rudarskc združbe BBo-
hemije", Celje, Slomškov trg 1,
telefon 234.
Državna
razredna
loterija
Žrebanje I. razreda:
12. oktobra 1938.
Dobitki: 2,000.000.- 1,000.000.—
500.000.— 400.000 —
300.000.—      200.000.—
i. t. d. v skupnem znesku
Din 64 milijonov in 991.000'-
Cena srečk za vsak razred:
1/1                 1/2                1/4
Din          200.-            100.-            50.-
Stran 6.
»NOVA   DO15A«
Stev. 40.
Nadaljevanje z 2. strani
c Francoski krožck v Celju. Franco-
ski nadaljevalni tečaj se bo zopet pri-
čel v ponedeljck 3. oktobra ob 18.30 v
lokalu Francoskega krožka v Narod-
nem domu. Pouk bo, kakor lani, vsak
ponedeljek in četrtek od 18.30 do 19.30.
c Dr. Stjcpan Iyic zopet redno ordinira
c Šoferski izpiti za kandidate iz ob-
močja predstojništva mestne policije v
Celju in sreskega načelstva v Laškem
bodo v ponedeljek 3. oktobra s pričet-
kom ob 8. zjutraj pri predstojništvu
mestne policije v Celju. Kandidati naj
vložijo prošnje čimprej pri predstojniš-
tvu mestne policije.
c Starokatoliška služba božja odpade
v  Celju v nedeljo 2. oktobra.
c Odbor Jadranske straže v Celju iz-
reka vsem darovalcem tombolskih do-
bitkov, kakor tudi vsem onim, ki so z
denarnim prispevkom podprli našo pri-
reditev, nadalje vsem, ki so kakorkoli
pripomogli k uspehu naše tombole, svo-
jo najtoplejšo zahvalo.
c Tečaji Društva absolventov drž.
trgovskih šol v Celju se bodo pričeli ne-
preklicno 15. oktobra. Prijave spreje-
ma do tega dne celjska podružnica
»Jutra«.
c Godbeno društvo poštnih uslužben-
cev v Celju bo priredilo v primeru lepe-
ga vremena v nedeljo 2. oktobra ob 14.
izlet na Anski vrh.
c Sejno dvorano na mestnem pogla-
varstvu bo dala občina obnoviti in je
razpisala zadevna slikarska in pleskar-
ska dela. Ponudbe je treba vložiti do
ponedeljka 3. oktobra do 11. dopoldne.
c Zahvala. Rodbina Cernigojeva in g.
Franjo Vidic v Celju se iskreno zahva-
ljujeta Sokolskemu društvu Celju-ma-
tici in Starešinskemu društvu »Slogi« v
Celju za počastitev spomina Mira Cer-
nigoja in Franja Vidica na njunih gro-
bovih na mestnem pokopališču ter za
poklonjena venca in cvetje.
c Za dež in slabo vreme nudi dežne
plašče že od 150 din dalje A. Mislej
(Kramar &  Mislej), Celje.
c Mestna občina razpisuje oddajo del
za preureditev pritličja in prvega nad-
stropja levega dvoriščnega trakta mest-
nega poglavarstva za mestno policijo
ter za dozidavo magistratnega podstres-
ja za občinski in sodnijski arhiv. Za-
devne ponudbe je treba vložiti do všte-
tega 1. oktobra v vložišču metftnega
poglavarstva.
c Dijaški kuhinji v Celju je daroval
veletrgovec g. Božidar Ravnikar v Ce-
lju 100 din namcsto venca na grob g.
Florijana Vrečka v Škofji vasi.
c Nočno lekarniško službo ima cd 1.
do 7. X. lekarna »Pri orlu«.
c Gasilska eeta Celje. Od 2. do 8. X.
ima službo IV. vod, inspekcijo predsed-
nik g. Dobovičnik.
Gospodarstvo
= Pšenico in les izvažamo v Nem-
čijo. V mesecu avgustu smo izvozili v
Nemčijo 4.300 vagonov pšenice, dali
smo kruh za kliring. Prav tako je na-
rasel v avgustu izvoz našega lesa v
Nemčijo, istotako za klirinški račun.
Izvozili smo meseca julija v Nemčijo
1673 vagonov lesa, v avgustu pa 2578
vagonov. Vso to zlato vrednost, ki je
zlasti v teh negotovih mednarodnih
razmerah vredna suhega zlata, smo dali
v Nemčijo v klirinški račun, ki bo bog-
zna kdaj izravnan.
— Nad 200 vagonov fižola bodo izvo-
zili letos iz Tetova, Pologa in Gostivar-
ja. Tetovski fižol je sloveč po svoji od-
lični kvaliteti. Dosegel je nekdaj ceno
7 do 8 din za kilogram, v zadnjih letih
pa mu je cena padla na 2 din, vsled
Cesar je padla tudi množina pridelka in
so kmetje v teh krajih začeli v večji
meri sejati pšenico. Zaradi združenega
in enotnega nastopa kmetovalcev so
ti pri prodaji fižola letos vzdržali ceno
4 din za kilogram, računa pa se vsled
velikega povpraševanja, da bo cena te-
mu odličnemu fižolu dosegla 5 din za kg
Proda se več  komadov  pohlitva   za
spalnico  in  kuhinjo.  Naslov v upravi
lista.
RADIOAPARAT
4-cevni znatnke »Tefak«, skoraj nov, se po-
ceni proda. Naslov v upravi lista.
Sokolstvo
x Sokol   Celje - matlca.   Telovadba
starejših bratov in sester se zaradi
pomanjkanja prostora do nadaljnega,
Se ne vrši. Čim bo telovadnica na
razpolago, bomo to objavili v časo-
pisju. Načelništvo poziva starejše brate,
da najkasneje do torka izpraznijo svoje
omarice, sicer bomo omarice odprli in
shranili telovadno obleko v društveni
garderobi. — Vpisovanje k telovadbi
se zaključi v soboto 1. oktobra. S 3.
oktobrom se prične novo telovadno
leto. Zato pozivamo vso vpisano mla-
dino in članstvo, da se takoj v prvi
uri javi pri vodnikih, kjer dobi vsa
navodila. — Redna seja moškega va-
diteljskega zbora bo v ponedeljek 3.
oktobra ob 20, — NačeJništvo.
Sport
* Prvenstvena tekma Atletiki :01imp
odpovedana! Za nedeljo 2. oktobra
popoldne določena podsavezna prven-
stvena tekma med Atletiki in Olimpom
je odpovedana. Prav tako ie odpove-
dana prvenstvena predtekma mladin
obeh klubov.
*  Jugoslavia: Poljska 4:4. V Var-
Savi je bila v nedeljo odigrana   druga
meddržavna tekma med Jugoslaviio in
Poljsko za prehodni pokal našega kra-
lja. Tekma se   je   končala  neodločeno
s 4:4 (2:1). V  prvi   tekmi,   ki   je   bila
odigrana   v   Beogradu, je   Jugoslavia
zmagala s 3:0.
*  V tekmovanju za prvenstvo LNP
so bjli preteklo   nedeljo   doseženi   na-
slednji rezultati : v   Mariboru  Železni-
čanMura 5:1   (2:1)   in   Maribor:Slavija
0:0, v Čakovcu ČSK:Rapid 1:1   (0:0) v
Ljubljani Hermes:Svoboda 2:1 (2:0) in
MarsJadran   5:2   (2:1)   ter   v   Kranju
Kranj-.Kovinar 12:3 (4:1).
*  Tekma  AtIetik:SK   Celje  prepo-
vedana. Za preteklo  nedeljo določeno
podsavezno   prvenstveno    tekmo   med
deljskimi Atletiki in SK Celjem ter pr-
venstveno predtekmo mladin obeh klu-
bov je oblast   glede   na   javni   red  in
mir prepovedala.
* Drugorazredna prvenstvena tekma
med SK Laškim  in SK Hrastnikom, ki
je bila odigrana preteklo   nedeljo   do-
poldne na igrišČu pii  »Skalni kleti« v
Celju, se je konČala z zmago SK Hrast-
nika v razmerju 2:0   (2:0).   Tekma  je
bila   tipično   drugorazredna.   Sodil   je
objektivno g. Presinger.
Sokolska   loterija   v   Šmarju
pri Jelšah
Izredno lepa, solnčna nedelia 25. t. m.
je privabila v prijazni tre Šmarje pri
Jelšah tolike množice ljudstva, da je
obisk iz vseh kraiev ožje in širše oko-
lice presegal vsa pričakovanja. Že z do-
poldanskimi vlaki so se pripeljali z vseh
strani udeleženci sokolske loterije, za
katero je vladalo že dalje časa izredno
zanimanje. Med prvimi je prispeJa iz
Maribora priznana želtzničarska godba,
ki jo je na železniški nostaji sprejelo
domače članstvo, starešina br. Stupica
pa   ji   je   izrekel iskreno dobrcdošlico.
V prvih popoldanskih urah so se
zgrnile ORromne množice na obäimem
prostoru pred gostilno br. Habjana. Vse
je nestrpno pričakovalo rezultat prve
sokolske ei>ktne loterije, marsikdo ie
tiho gojil edino željo, da bi mu bila
sreča mila in da zadene vsaj enega
glavnih dobitkov, samih vabljivih dra-
gocenosti: krasen nov avto DKW, novo
motorno kolo, šivalni stroi, kuhinjsko
opremo, klavirsko harmoniko itd.
Ob napovedanem času ie starešina
br. Stupica v zbranih besedah pozdravil
vse navzoče pripadnike in prijatelje so-
kolstva in podal v kratkih obrisih histo-
riat akcije za pradnjo lastnega sokol-
skega krova. Uresničenju želje naj slu-
ži prva efektna loteriia, od katere si
društvo mnogo obeta, saj je veliko šte-
vilo razpečevalcev srečk s svojo vnemo
pripomoglo, da so bile razprodane do-
mala vse. Z zahvalo vsem dobrotnikom,
ki so na kakršenkoli način prispevali
k materialnemu uspehu, je br. stare-
šina zaključil svoj govor in v grobni
tišini se je pričalo žrebanje. Tisoči
parov oči so se uprli v boben, ki se
je začel polagoma vrteti.. . Sprva manj-
§i   dobitki,   kmalu  prvi   veČji:   moSko
kolo ! Napetost narašča z vsako izžre-
bano številko. Drugi glavni dobitek :
novo motorno kolo! Srečni dobitnik
je posestnik Strašek iz Krtincev. Ob
povečani pozornosti se boben vrti dalje
in mali deklici prinašata iz njega §te-
vilko za številko . . . Nevestina opre-
ma bo menda romala v Zagorje, kjer
je bila srečka prodana, moška ura poj-
de v Žalec, sadna škropilnica bo s pri-
dom uporabljena v Mariboru.
Višek pa je doseglo vznemirjenje, ko
je objavil napovedovalec, da je srečka
štev. 13 855 zadela - avto! Kdo je
srečni lastnik? Tu se je naključje zo-
pet nemilo poigralo z nekaterimi in
dopustilo, da se jim je sreča brezobzirno
izmuznila I Med drugimi je bila namreč
tudi ta srečka svojčas dostavljena So-
kolskemu društvu v Trbovljah s pro-
šnjo, da jih Člani br. edinice razpečajo
v svojem okoližu. Trboveljč&nom mo-
ramo priznati, da so jih precej spra-
vili v promet, nekaj neprodanih pa
so vrnili. Slučajno ie bila med temi
tudi stev. 13.855 ! Igra usode pa še ni
bila končana. Posamezni člani in čla-
nice domačega društva so prejeli 5e
zadnji dan v razprodajo vse ostale sreč-
ke. Kot razpečevalec se je med drugi-
mi marljivo udejstvoval agilni sokol-
ski brat živinozdravnik Peter Rihterič
iz Šmarja. Tik pred pričetkom loterije
pa je podaril zadnjo srečko, ki jo je
imel, svojemu viničarju Kumbergerju
s Tinskega. Vedel je, da si njegov usluž-
benec za denar ne more nabaviti, saj
mu je lani požar upepelil skromno do-
mačijo.   In ta   srečka je zadela - avto !
Ostali manjši dobitki pa bodo našli
širom na?5e ožje domovine svoie nove
lastnike.
Obiavljamo seznam izžrebanih žtevilk:
Olavni dobitki: 13855 avtomobil DKW,
4280 motorno kolo, 16529 klavirska
harmonika, 14209 šivalni stroj, 19569
foto aparat, 11568 nevestina oprema,
9168 moSko kolo, 5120 Žensko Kolo,
8883 kuhinjska oprema, 13177 mo§ka
žepna ura, 1462 sacina škropilnica, 13537
dve svileni odeji.
Ostale izžrebane številke : 167, 203,
271. 437, 443, 521,778,804,811,1080,
1147, 1167, 1216, 1250, 1479, 1753,
1874, 1894, 1992, 2080, 2096, 2118,
2123. 2388. 2753, 3000, 3114, 3179,
3186, 3188, 3323, 3466, 3506, 3558,
3957, 4024, 4042, 4120, 4629, 4471,
4504, 4667, 4890, 5053, 5116, 5184,
5255, 5394, 5483, 5642, 5683, 5686,
5926, 6177, 6206, 6234, 6980, 7135,
7213, 7269, 73i5, 7443, 7586, 7671,
7775,   7793,   7912,   7969,   8038,   8418,
8439, 8615, 8832, 8885, 8994 8997,
9028, 9123, 9326, 9006, 9348, 9356,
9400, 9946, 10001, 10040, 10130,10168,
10256, 10295, 10610, 10747, 10866,
10980, 11048, 11324, 11335, 11342,
11368, 11479, 11859, 12496, 12500,
12522, 12532, 12654, 12723, 13009,
13106, 13214, 13260, 13390, 13661,
13671, 13726, 13995, 14007, 14090,
14766, 14098, 14236, 14620, 10113,
14711, 14772, 14818, 14858, 14860,
15046, 15071. 15105, 15153, 15189,
15215, 15274, 15365, 15431, 15456,
15457, 15481, 15611, 15707, 15815,
15892, 16035, 16094, 16868, 16178,
16184, 16224, 16331, 16374, 16905,
16738, 16785, 16851, 16936, 16941,
17007, 17037, 17066, 17128, 17189,
17214, 17527, 19527, 17536, 17684,
17933, 17033, 18034, 18232, 18274,
18319, 18497, 18682, 18688, 18739,
18807, 18896, 18984, 19016, 19192
19200, 19210, 19264, 19265, 19291,
19305, 19327, 19406, 19528, 19538,
19746, 19759, 19893, 10113.
Prevzem dobitkov je mogoč vsak
dan do vštetega 31. decembra 1938 v
popcldanskih urah pri upravi Sokol-
skega   društva   v   Šmarju   pri   Jelšah.
Vsem, ki so kakorkoli pripomogli
k materialnemu in moralnemu uspehu
prve efektne loterije v Šmarju, izreka
loterijski odsek iskreno  zahvalo.
Iščeta se 1 - 2   praZlli 8Obi   v me-
stu za stanovatije. Naslov v upravi lista.
Gospodična all dljakinja
se sprejme v lepo, veliko, solnčno sobo. —
Celje, Strossmayerjeva 1, II. n., desno.
Dvosobno stanovanje
solnčno v bližini   parka se odda s 1.  okto-
brom.  Poizve  se pri   tv. KflROL LO1BNER
Celje, Kralja Petra cesta 17.
2.50O din
potrebujete, da zaslužite 1OOO din mesečno
doma. PiSite : »ÄNOS«, Maribor, Orožnova
Zaloga
mrtvaških krst
Celje, Kralja Petra c. 28
MIZARSTVO   SPEGLIČ
Oglašultet
Ob  pričetku   novega
šolskega leta
dobite
knjige
nove in antikvarične (ki jih tudi kupujemo)
in vse druge
šolske potrebščine
v veliki izbiri v knjig-arni in veletrg-ovini papirja
KARL GORIČAR vdv., CELJE
Kralja Petra cesta 7—9
Solske  lcnjigre
nove in rabljene ter vse ostale
šolske potrebsčine
nabavite po zelo ugodnih
cenah v knjigarni
DOMOVINA'
Celje — Kralja   Petra  cesta slev, -45
Pozor
biciklisti!
Vsak  kupec  kolesa je  zavarovan  za slučaj nezgofle za
din lo.ooo - in za slučaj smrti za din lo.ooo#-
Poslužujte se te ugodne prilike in kupujte kolesa le pri tvrdki
ANTON  BREMEC,  CELJE Mikiošiieva ui. 2 — tel. 202
Velika izbira
k 0 I e s!
Prodajamtudi
na obroke!
SOLSKE
KNJIGE
za osnovne, meščanske in srednje
sole, monopolne zvezke, risalne in
pisalne potrebščine k u p i t e zelo
ugodno v knigarni in trgovini s
papirjem
FRANC LESKOVŠEK, celje. glavni trg w
Franio Dolžan • Celje
Za kresijo 4
Telefon    245
kleparstvo, vodovodne instalacije
•trelovodne naprave
Prevzema vta v zgora] navedene stroke tpadajoia dela in
popravlla — Cene zmerne — Postnžba toina in solidna
Urejuje in za konzorcij »Nove Dob««  odgovarja Rado Pečnlk — Za Zvezno tiskarno v Celju Milan četina —  Oba v Celju