&t. i.
V Gorici, v četrtek dne 31. decembra 1914.
Tečaj XLV,
Izbaja enkrat  na teden, *n sicer v petek predpoldne. :   Stane ua leto    K    *• —
V, leta     .   .   •   •»   2'—
'u "-Ji*-"" * *!*""*" *"- '¦vjVvT.-r „¦ Posamične številke stanejo
8 vin.
8a naročila brez doposlaoe naročnine se ae ozirafiso/*""      *
Telefon 61. 88.
.»Vse za narod, Bvobodo in napredek 1< Dr. K. Lavrti.
Uredništvo
se nahaja v Oosposki ulici St. 7
v Gorici v I, nadstr. na desno.
ITpruvalštvo
se nahaja v Oosposki ulici St. 7 v !. nadstr. na ]*n v OoriSki Tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati ioco Gorica.
Oglasi In foslanlce se računijo po Petit-vrstah, če tiskano l-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje Črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Vabilo na naročbo.
Zadnja številka *Sočc* za leto 1914. je objavila na prvem mestu, tla družba ,7 a č a s m o* ne bo več izdajala lista. Zato potrebuje »Vabilo na naročbo za leto 1«I5.« nekoliko pojasnila.
Ko sem leta 1912. oddal >Sočo.. in •Primorca« posebni družbi, scin sklenil pogodilo, s katero sem hotel zagotoviti tudi v bodoče napreden pro« r a ni. zvestobo Lavričevemu geslu in sem s' zagotovil pravico, da nada!;-..jom izdajanje zopet sam, ako družba to opasti in ne i oskrbi, tla izdaja kdo drugi <Ta lista pod e akimi pogoji. Takrat je izhajala -S o C a- po trikrat in -Primorec- po enkrat in teden. Kmalu je Soča*, nadaljevala le dvakrat na teden, letos pa je Pri-morev . sploh prenehal m je Soča izhajala za silo le po enkrat. Meseca avgusta je enkrat že objavila, da ne izide več. in ; adiijič je definitivno naznanila, da prereka izhajati.
S tem kc rakom    so prešle /:-net    na mo v<" pravice do   Soče    in    Prim >rca in in- i i sret.a želja je. da bi mogel   goriš-1 im  -Movoncem ohraniti    to    najstarejšo i';in\! u- !'" 'itoliico in borvvo.
\'<a\- Slovenec, ki >e sledil delovanja *nče< v mojih rokah od !. I SV), dalje, bo i rezdvomno razumel in odobraval to mejo srčno željo. Saj je pač dobro znano, v kako ¦ežkili časih sem sprejel Sočo meseca julija isso. y domaČem taboru popolno Mirt- iK n a t i naš \ deželi ri Id! nikjer tivaževau. ve spoštovan. Slovenski j?zik ni inel nikakiii prav ic pri nobeni državni - ! 'a<ti. dchnia po r:»*i lastni krivdi. V ilustracijo tedanjega iK.šeua položaja bo dovr-}:. ako povem, da je bila celo   Soča
p-\! mour	! v:	. i:!,'š	:\ i-\\	z a rde ;	:..: t > s;	«'. ¦
ri "ava !:	7   i	allia-	v:,f	odi«-" '	¦!. ki je	i!
r-'-:nen z	ita'	naris!	-o     :	a/>o-.!'' »	(prvič	m
z a d n j i	: v-	J u\<	jim	a redu is	vorn.    k	er
sem takoj	i-a-	topi!	.-' ! <.	o zadnje	instanci	!)
-  h da i	t  \	a ga!	n|(  \	en-ki    <	J vernik	/a
(igriško	i ¦¦:	dvkl.	Pos	Milnico	ita	i-
? a n s k e	\ i	/bi	.    N	i M-Jniji	H'!!l     sj;	el
kot nriča	šel«	-   na	hr/'	javno   ;	rit'./ho	:,i
Dimnj narekovati s!r,\ensi i za;-isp:k. Pri ">:!i:ič;ii-; in 'hanem'; ob!astni;'h. na :¦"-"-*:;:, ,tJ. ni bilo nič boljše.
R. K.:
K 400-leftnici prve tiskane slovenske besede.
A-> i:-r   •„•¦¦»..:¦: I!., li:   «•>   -'-In. :.•:; :
Ltara vi»u<h.
Kmalu po svo;em prihodu v sedanjo našo domovino so si ustanovili Slovenc; mogočno državo Karantamjo. ki m obsegala samo današnjega slovenskega ozemlja, nego tudi vse zemlje proti severi: -»koto do Donave. N njej je prebivalo svobodno ljudstvo, ki je z mecen-, v roks branilo in Širilo svojo last proti M,sedmm narodom. Po širnih poljanah in ozkih dolinah se je odmeva! spev svobodnega kmeta, ki si je sam dajal svoje zakone in •>>. -ani postavljal svoje vladarje. Ali si,^d ga je vedno s hujšo silo pritiskaš, dokler ga n: moral slovenski kmer. vripozttatt /a svr.te-ga gospodarja. Ta je s.nlagmiia pu\;*ia! v naše dežele tuje grofe in škofe, ki *<> za-gospouariii nekdaj svr.bodncir.u kmet;: ::» mu vzeli vse stare pravice. <ir,v.:o\f in s;;. mostari so se gradili po ho!rn;!» ;p :l,\:ruh in tem je mora! slovenski kmet tJača^its in rohotati. OJ s sega. kar j.? (>ndc!.tlf je moral svfjjim gospodom dajali d<'st'!::;o. Koncem srednjega veka j/a j- Mi»|i-al kovani danes v veljavo in gospodarji so za!i-
Takoj jeseni l. 1889. je počil znani ra/avol, ki je zanesel v nase politično in na-roano življenje nov kurs. Starokopitneži so mi iztrgali -Sočo« na čuden način, ker sem bii brez zaščite, zato sem prišel takoj z .\ o v o Sočo* na dan. Ko je ta v par letih pometla vso starokopitnosl iz spred-ujiit in vodilnih vrst in je morala prenehati tuui tedanja stara »Soča«, sem pri svojem listu opustil pridevek ^>Nova« in od icuaj je izhajala »Soča^ dalje nemoteno in vrnila veliko narodno delo na (jonskem.
\sak goriški Slovenec starejšega in srednjega rodu pac pozna tisti razvoj in napredek, ki ga je izbojevala -Soča« od ra.-kola i. \^b\f. dalje. To so bili časi tež-kega dela, neumornega truda in silovitega boja na vse strani in proti močnim, brezobzirnim nasprotiiiKom. In korakali smo od v>,peha do vspeha. Sočino. in mojo delo sta poupirala na zgoraj tedanja državna po.siauea. ki sta imela zopet v >SočU in meni najboljšo oporo. To so bili idealni ca «i narodnega dela in boja! - Toda brez zriev nismo dosegli ničesa! 'Soča« je Ima od vseh možnih strani   zasledovana,
to/ena, oškodovana----- nad mojo glavo
p.a .-.e je zbiralo strupeno .sovraštvo, da nisem imel mirile ure m nisem bil varen uiti življenja. Po prvem bojkotu 1. KS'^7. je dospelo sovraštvo tako daleč, da so po (lonci nosili podpisavat protest na nauiest-nisivo, da me more i/.tirati iz Ooricc, češ, potem preneha Soča^ in stari mir se vrne v ljubljeno našo (iorizio. Corriere je povedal, da je podpisalo tak smešen protest nad (»ooo cittadiuov !
Da bi zagotovi! inči neodvisnost in v .iajte/jih časih celo obstanek, sem ustanov jI (ioriško tiskarno'. Naše ljudstvo /na ceniti /aslugo moje tiskarne za razvoj s!o\ enske književnosti. Dvomim, da ima katerai*o!i druga založba še danes več či-tateijev nego jiii je smela 2ls let moja (io-r>' '.a tiskarna .
>uc,\ se je od le.Jaj lepše razvijala, i/hajala je več let celo trikrat na teden iu jes«.:n i. V>\2, seni je * s/ročil |»osebni družbi v trdni nadi. d.i nastane / novo metlo, K ••. v:hti \i.C rulajssli nadarjenih mož, •/(>-'.-e! /:va!inejše in uspešnejše delovanje. Na U al sem ^e tudi. da bi s tem korakom
!i\.si. i d knu a '.amesto desetine v pride! .!. de-eti?:o v denarja. Ker *o pa Siiiu df.i .t.wj:, :< de-tVno. ne da hi upošjevah i/, ".•: ;'.- \y. mi. ra/mcf. so zahtevali ktue*,-;'-. ¦.a; »:,:'. bo d»»voise:to dajali desetino po starem o?=i,.aju, zahtevali so s vri j o '• t a r o , i ,i •„ j o. Pn>s;|i <-o pa najprej za t- -v-.?v -,i',-.)'.,,',v, ile/elnega Kruza in ce-s.sri. Ker pa so h-.it,« i, »t; prošnje zaman, s. s^-b ; - o--..-/];;. Od ieta M7\ do I7I.J. s.(. st \r-'il-j i r; ;»as kmetski upori, zdaj v \'.č;em «1515. ir> 157.1). zdaj v manjšem '. bsvgi:. \!- vs; fi uriori so se ponesrečili •' rv- !: «• •'¦',- ]>>:,] -\ pritisk na kmeKko Ijud--;vo /a ; osltdico. |          L. to 5'd5. isain prinaša    4oo    letnico
| •. eč|Lg:a kmet^kega iipiora.    ki so se    ga i 'fdeležiii s[o%e'!^ki \r. hrvatski kmetje. Na ; "šole h    ti'-uče k?pe»f»v sL- jf zbiralo rcr j       : .'¦ ''" r„t gra;-'čif»e. ^atru^raiie in car-•. - ¦ ii\ [ož-gidi iti mori!: so. doi ter "   i •' *    f,r'..avi :>';:¦;! ; o :;(.sarje*. ent    p '-"!':.' t..v\ ¦/ vf,;>ko štajerskega glavarja '/. >:<     '. :e«rtJ.stei!ia    in    .li.:rija    Herber-^»•.'ina.
'Iu iii-.or je dal nezrjanenm pesniku v t v.i-!j:: tov<»«t. da je s o-jiii j.-tsem: A i n l ' e :s <¦ s \ j v d v o n d e n k r a v n e -j r: s.: ''• >,-': h h v. t e n. Pesem je bila ua« j !is;n.n.j k«d !et.ik. Ji i ;e sedaj /xUt redek. jI Kolikor je znano,   se nahaja v   izvirniku
vendar že enkrat prišel tisti zaželjeni čas, ko začno nositi odgovornost in bremena uiui drugi rodoljubi in da začnem dobivati za »Sočo« iu »Primorcu« vsaj toliko, ko-ii.vjr zahteva skromni tiskarjev račun. ivi ta način bi si v nekaj letih vsaj nekoliko opomogel vsled žrtev, ki sem jih do-priuašal celili 26 let!
Toda že v dobrih dveh letih je družba obnemogla; uverila se je, kaj se pravi to, vzdržavaii na Uoriškem odločno narodno glasilo! Obnemogla je — in jaz naj bi bil brez usodnih posledic vzdržaval celih 26 let?
in vendar se ne morem ločiti od tako častitljive bojevnice, ne morem je zapustiti, da izgine z našega pozorišča, marveč pogumno hočem iti ž njo na novo delo v najusodnejšem letu 1915. Morda bo vtem letu narodu bolj potreb-n a n e g o j e b i 1 a od r o j s t v a d o danes! Ko se vrnejo normalni časi, se strnejo okoli ->Soče« brez dvoma vsi tisti rodoljubni možje, ki so po svojem srcu in prepričanju zvesti Lavričevemu geslu: \se za narod, svobodo in napredek! Njim jo rad izročim, da ž njo iu za njo povedejo nas narod v boljšo bodočnost, ki mu je namenjena in mu svita na obzorju usode.
Na ta pojasnila pričakujem z gotovostjo, da- ostanejo zvesti vsi dosedanji naročniki in da se zopet vrnejo tisti, ki so jo iz tega ali onega razloga opustili. Pričakujem pa, da ne bo hotel nikdo krivo ume-ti te moje male reminiscence. Prilika, ko nu je ponovno rešiti Sočo«, pač opravičuje kratek pogled v preteklost našega najtršega narodnega dela na Goriškem.
A. O.
V norici, M. dec. 1914. Ooriška Tiskarna« A. O a-b r š č e k vabi na naročbo »Soče« v 1. Wln. Naročnina znaša za celo leta 4 K, za pol leta 1 K. Z-climo poluletno naročnino naprej. Kdor po 2. Številki ne plača, list ustavimo. Toda kdor list sprejme, ga smatramo za naročnika. Ako vsi, ki »Sočo« dobivajo, tudi vedno plačajo, je obstanek lista več nego zagotovljen. Vsaka številka
bi imela celo prilogo...... Vsem naročnikom,
čitateljem in prijateljem: Srečno  in   veselo  novo leto!
s-amo v dveh izvodih: enega ima dvorna Knjižnica v lieroliuu, drugega pa hrani Knjižnica Slovenske Matice v Ljubljani.
I a nemška pesem pa nima samo zgodovinskega pomena za nas, nego je za nas Slovence tudi zato zanimiva, ker je to p r v a tiskovina, v kateri se nahajajo slovenske besede. Ponavlja se namreč v vsaki kitici bojni klic slovenskih kmetov: -Stara p r a u d a« in I. e u k h u p, 1 e u k h up, 1 e u k h u p 1 e-ukhup veoga gmajna!« (Le vkup ubogo ljudstvo!) Drugi klic je seveda kolikor toliko popačen in vsebuje celo po-nemčeno besedo «ginaina«. Zato pa ima jako lepo pristno, staro slovensko besedo P r a v d a       pravica.
Obhajam > torej letos 400 letnico prve ti'4;ai«e sJoveuske besede. Začetek našega tiska je seveda zelo ponižen. 5 siovenskih l esed med nemškim besedilom! 35 let pozneje pa je zagledala že prva slovenska knjiga luč sveta. In od tedaj smo napredovali, izvzemški protireformacijske dobe, vedno bolj iu bolj. Od časa našega drugega preporoda od konca 18. stoletja dalje napreduje naša književnost, v začetku sicer polagoma, v zadnjem času pa s hitrimi koraki. Pred nekako polstoletjem se je sme! še norčevati ncmSki pesnik Anasta-su!s'(jrun (grof Auersperg)   v   deželnem
zboru kranjskem iz naše književnosti. Prinesel je v robcu zavitih nekaj siovenskih knjig in pokazal jih je proti slovenskim poslancem, ki so zahtevali narodnih šol: »To je vsa vaša literatura.« In danes? S ponosom lahko gledamo na naš književni razvoj. Naše leposlovje nam daje pravico, prištevati se h kulturnim narodom. In tudi naša znanstvena književnost napreduje v vseh strokah. In to nam nudi vesel pogled v bodočnost!
Prva kitica se glasi v izvirniku: A In nevves lied von den kravnerisehen bauren. Hort vvunder zu der baurn vnrue thet sich so ser auspraitn. In kurtzer a-eit zu krieg vnd streit kham maniger her von weiten. Aus irer gemain thetn sy sehreten Stara prauda
ain jeder wolt sich rechen seines hern gut nun schvvechn. Leukhup leukhup leukliup leukhup woga gmaina mit gmainem rat sy khamen dar fur gschlosscr marckht das ist war.
; ;   SvetbVna vojna.
;      Severno bojišče.
' Vsa i& poročila <z bojišč prinašamo po brzojavkah c. kr. korešpondenčnega urada in po ceihzurirafiiiiporočih v to določene vojaške oblasti. — Ker hočemo v svoj.em.-.tediiiku prinašati kolikor mogoče mnogo, opuščamo U teh brzojavk vse formalne uvode in sklepe
. Dunaj, 27. dec. V gališkem Karpat-skem jvredzemlju so se naše sile vsled ruske ofenzive, umakni le med krajema Ry-manow in Tuchow. — Sovražni napadi ob dolnjem cDunajcu" in- ob dolnji Nidi so se ponesrečili." Boji v ozemlju okoli Tornašo-vega se nadaljujejo.
D u n a j; 29. dec. Ruska osma armada, ki je nekako pred enim tednom začela ofenzivo proti našim četam, ki so prodrle preko Karpatov, se je po popolnitvah in novih divizijah ojačtta toliko, da se je zdeio potrebno, umekniti naše čete na vrhove   prelazov in v prostor pri   Oorlici.
Ostali položaj po teh ukrepih ni prizadet.
Dunaj, 29. (Cenz.) Na severnem Poljskem so si priborili Nemci nadaljne prehode v ozemlju Bzure in Rawke. Za posest Sochaczewa se boj vrši še vedno. Zdi se, da nameravajo Rusi ob obeh imenovanih rekah ostati za enkrat še v defen-zivi, dočim prehajajo na drugih krajih že v protiofenzivo.
Novi ruski napad proti ozemlju Inow-lods-Opoczno, izvršen to pot z močnimi silami, spada v kategorijo predstoječih ruskih protinapadov.
Posebno živahno delovanje Rusov je konstatirati ludi dalje južno med Opocznim in Checinom (jugozapadno od Kielc).
Tudi v Galiciji skušajo Rusi z ofenzivno tendenco prodreti v smeri na Krakov in sicer preko dolnjega Dunajca in Biale.
Njih napad proti armadi generala Bo-roeviča v smeri Jaslo-Sanok varuje operacijsko svobodo njihovih sil, ki operirajo preko reke Dunajec. — »Tagespost«).
D u n a j, 30. V Karpatih so naše čete napadle severno od Užoškega prelaza in zavzele več vrhov. — Severno od Lup-kovskega prelaza je naš napad ustavil rusko prodiranje. — Dalje proti zapadu se je sovražnik s slabejšimi močmi približal posameznim prelazom. — Severno od Gor-lic, severozapadno od Zakliczvna in ob dolnji Nidi so se izjalovili ruski napadi ob težkih izgubah. — V ozemlju vzhodno in jugovzhodno od Tomašovega so napredovali zavezniki.
Južno bojišče.
Dunaj, 27. dec. Na balkanskem bojišču še vedno mirno.
Teritorij monarhije je tu, razven popolnoma neznatnih obmejnih delov Bosne in Hercegovine in južne Dalmajije, prosto sovražnika.
Ozko pokrajino Spuž-Budva so Črno-gorci zasedli že začetkom vojne.
Njihovi napadi na Kotor so se popolnoma ponesrečili. Črnogorski in na obmejnih višinah postavljeni francoski topovi so norali, premagani od naših trd-njavskih m ladijskih topov, že pred dolgim časom ustaviti ogenj. Istotako so bila; kakor, znano, brezuspešna ponovna obstreljevanja posameznih obrežnih naprav od strani oddelkov francoskega brodovja. Vojno pristanišče se nahaja torej trdno v naših rokah.
Vzhodno od Trebinja se nahajajo sla-bejši črnogorski oddelki na hercegovin-skem obmejnem ozemlju.
Končno se nahajajo vzhodno od drin-ske proge Foča-Višegrad srbske sile, ki se niso umaknile od tamkaj niti za časa naše ofenzive.
Dunaj, 30. Na balkanskem bojišču vlada ob srbski meji mir. '— Nočni napadi Črnogorcev na Gat pri Avtovcu in na La-stvo pri Trebinju so bili zavrnjeni.
Nemško-francosko bojišče.
B e r o 1 i n, 29. dec. - Pri Nieuportu in južno od Yperna smo v manjših bojih pridobili nekaj tal.
Več močnih francoskih napadov severozapadno od Saint Menehoulda je bilo odbitih ob velikih francoskih izgubah, pri čemer smo ujeli nekaj sto sovražnikov.
Naskok v Bois Broule, zapadno od Apremonta, je   dovel   do osvojitve treh
strojnih pušk hi zavzetja enega   francoskega strelskega jarka.
Francoski naskoki zapadno od Serm-heima so bili zavrnjeni.
Berolin, 30. Vzhodno bojišče. Na Vzhodnem Pruskem je bila ruska armad-na konjiča porinjena proti Pilkalam. —* Na Poljskem, na desnem bregu Visle, je položaj neizpremenjen. — Na zapadnem bregu Visle se je nadaljevala ofenziva vzhodno od Pobzurja. — V ostalem se boji nadaljujejo vzhodno od Poravja ter pri !no\vlodzu in jugozapadno.
Vstaja v Albaniji.
Berlin, 28. dec. Listi poročajo: »Daily News« javlja, da je po celi Albaniji izbruhnila revolucija. Turški oficirji so ne-opaženo prispeli v Drač ter organizirajo sveto vojno proti Esadpaši. Drač je od sveta popolnoma odrezan. V mestu vlada anarhija.
Esadpaša proti Bolgarom. — Sofija, 28. dec. »Dnevnik« poroča: Esadpaša je pozval vse v Albaniji živeče Bolgare, da zapustijo deželo tekom enega tedna. Bolgarski trgovci morajo svoje trgovine tekom enega meseca likvidirati.
Nove čete v Italiji. — »Tagespost« javlja iz Berna: Preko Pariza poročajo, da je postavila Italija nove artilerijske in in-fanterijske polke. Tudi bo pomnožila število sv.ojih gorskih čet (alpincev).
Pogajanja za balkansko zvezo uspešno? — Pariški »Petit Parisien« ve povedati, da potekajo pogajanja za ustanovitev balkanske zveze uspešno. Tripelententa je pristala na to, da dobi Bolgarija mejo Enos-Midia z Odrinom in morda tudi ozemlje vse do Marmarskega morja.    .
Domače vesti.
t Franc Gabršček. — V Sežani je umrl 26. t. m. gosDod Fran Gabršček, vpokojeni c. ki. davčni upravitelj v 74. letu svoje starosti. Zadnja njegova služba je bila v Sežani, kjer je imel tudi hišo in posestvo. Ko je šel pred več leti v pokoj, a je bil še čvrst in je imel veselje do dela, se je preselil v Gorico, kjer je deloval kot blagajnik pri goriški hranilnici, združeni z »Monte di Pieta«. Ko se mu je pa edina hči poročila z g. dr. Verčonom v Sežani, se je k lalu preselil zopet v svojo ljubljeno Sežano, kjer je mirno užival sadove svojega dela-in končno zatisnil rodoljubne oči, objokovan od vseh dragih svojcev, mnogin znancev in prijateljev.
Pokojni g. Gabršček ali Gabrščik, kakor se je pisal sam, je bii zlasti v naši deželi daleč znana osebnost. Pohaja ' iz znane Lovretove hiše v Tolminu, kjer je pokojnik preživel svojo mladost za časov Lavričevih. Bil je veren učenec in obože-vatelj Lavričev, ki je v tisti dobi odvetni-koval v Tolminu in od tam probujal ves narod naš ne le v Soški dolini, marveč v celi dežeii in še dalje zunaj domačih mej. V Tolminu je najpoprej, še pred Gorico, bukniio narodno probujenje, ki je z elementarno silo iznenadilo slovensko javnost. In pokojni Gabršček je bil med prvimi, ki so se oklenili Lavriča in mu pomagali v izvrševanju prelepe. naloge narodnega buditelja in očeta goriških Slovencev. To je bilo v letih 1859. dalje nekaj let.
Po odhodu dr. Lavriča iz Tolmina je odšel tudi g. Gabršček v službo drugam, in sicer je bil veliko let v Bovcu davčni Preglednik, in sicer v tistih najbolj kritičnih časih, ko bi Bovec prav lahko postal nemška postojanka. Takrat je neomejeno gospodoval v bovškem okraju »Kreis-vOrsteher« in po novejšem okrajni sodnik pok. Ros s man, ki je bil slovenskemu gibanju velik nasprotnik. Uradniki so imeli težko stališče, ali .vedno veseli Gabršček je znal s svojo ljubeznivostjo pridobiti vse Bovčane v svoj krog. V gostilnah »pri Huberju« in »pri Jožu« je imel svojo stalno družbo. Z Rossmannom je skušal dobro shajati in ker je bil ta strasten lovec, je hodil ž njim na lov. — V Bovcu se je tudi prvič oženil, ali že po kratkem času mu je umrla tam lepa mlada soproga na tretji otroški postelji. Pozneje sta umrla tudi oba otroka. — Iz Bovca je bil premeščen za davkarja v Kanal in od tam v Sežana
O tedanji dobi v Tolminu piše g. dr. Oblak v brošuri, ki je izšla 1. 1906, kot
priloga »Sočk ob   30-letnici   Lavričeve smrti tako-le:
»S proglašenjem ustave se je v Tolminu začelo novo življenje. Dr. Lavrič, sporazumljen s tamošnjimi veljaki, posebno z notarjem dr. Janezom Premerstei-notri, kaplanom Karolom Pericinom in g. Jožefom Devetakom in z drugimi je sprožil misel, vsled katere se je tolminski »Le-severein« prelevil v slovensko čitalnico. Poklicali so Toiminci iz Kobarida za učitelja organista, glasbenika Jakopa Fur-lanija, ker se je bii poprejšnji tolminski or-ganist Anton Sfiligoj, ki je bil spreten ra-nocelnik, nogo zlomil in ni mogel več pritiskati pedalov pri orgijah. Furlani je izbral izmed tolminskih fantov prve pevce. Ti so bili: Janez Brešan (Tišlarjev Za-nut) l. tenor; France Carli (Župčev) H. tenor ;FrancGabrščik (Lovretov) l. bas; Janez Šturm 11. bas. Zaslišalo se je v Tolminu navdušeno in veselo petje slovensko, in vsi smo občudovali krasne glasove tolminskega čveterospeva. Dr. Lavrič je bil navdušen in kar iz sebe.
Ko so se čutili pevci krepko utrjene, je dr. Lavrič ob času slovenskega shoda na Bledu 1860. pisal svojemu ljubljanskemu kolegi, odvetniku, pesniku in državnemu poslancu dr. Lovru Tomanu in mu je priporočil tolminske pevce, ki so iz Tolmina šli čez Razor v Bohinj in od tod na Bled, odkoder so prišli vsi navdušeni nazaj v Tolmin; tolminska dekleta so bila ponosna na svoje fante pevce. Takrat je veselo zaživelo narodno življenje v Tolminu in od tedaj naprej smo se vzajemno navduševali, kdor je bolj mogel.
Pa to ni ostalo samo v Tolminu; valovi narodnega navdušenja so se vedno bolj razširjali po celi goriški deželi in tudi naše duhovstvo je bilo navdušeno ter je zahajalo k »besedam«, ki so se prirejale v tolminski čitalnici in je pripeljalo s seboj poslušalce iz Kobarida, iz Kanala, iz Cer-kna in iz vseh bližnjih Krajev; vsi srno bili bratje, dr. Lavrič je bil naš oče. Nikoli med nami ni bilo prepira, ne spora. To so bili časi!«
Pokojnik se je v poznejših časih radostno spominjal Lavričeve dobe v Tolminu in slave daleč slovečega »tolminskega kvarteta«.
Naj počiva mirno vrlo rodoljubno srce stare slovenske korenine v ljubljeni mu kraški zemlji. Preostalim pa naše so-žalje.
Smrtna kosa. — V Gorici je umrla 28. t. m. gospa Karolina Kiirner, vdova po c. kr. sodnem kancelistu.' Pokojnica je v Gorici znana po rodoljubni rodbini Havvel, kateri je bila stara mati. Pogreb je bil 29. t. m. N. p. v m.! Preostalim naše   sožalje.
Rojaki pozor! — Vojno stanje prinaša narodom izjemne razmere, ki so naravna posledica viharnih časov. Več ali manj je položaj podoben v vseh bojujočih se državah. — Zato pa ne moremo nikdar dovolj opozarjati rojakov, naj si zapomnijo, da do nastopa normalnih časov niso več v veljavi zakoni o osebni svobodi, o pravici svobodnega izraževanja svojih misli, o združevanja itd. Tega ni nikjer in torej tudi v Avstriji ni drugače.
Posebno pa je treba opominjati, naj vsakdo pazi na svoj — jezik. Vsaka glava ne more presoditi, kaj se sme in česa se ne sme. Velikokrat pridejo ljudje v nesrečo radi jezika, ker menijo, da to in to že sinejo reči. — Pač najbolje je, ako se v gostilnah in po javnih krajih sploh ne govori o kočljivih vprašanjih. Čemu tudi, z besedami doma pač ne bo nič doseženo!
Treba je še prav posebe paziti na jezik, ker je veliko ušes, ki lahko krivo razumejo, poleg oriih, ki morda hočejo krivo razumeti. — Zato bodi vse govorjenje, ako se že mora kaj govoriti, docela korektno, kakor se spodobi pametnim ljudem, ki razumejo kritičnost in težave položaja.
Božične praznike smo preživeli v Gorici ob precej   lepem,   toplem   vremenu.
Redarstvo je začelo namreč hvalevredno paziti pa to, da omejuje prilike za pijančevanje. Prav!
Črnovojniki letnikov 1887-1890, ki so bili potrjeni, se morajo predstaviti 16. t, m., kakor imajo določeno v izkaznici. Čitajte tozadevne razglase, ki so nabiti povsod.
Bolnišnica Rdečega Križa'v goriškem velikem semenišču je pod zdravniškim vodstvom dr. Fratnika, kirurgična opravila izvršuje dr. Defrauceschi, vojaško poveljstvo pa ima reserv. stotnik Jacobi. Danes je bolnikov 250, vsega osobja pod vojaškim poveljstvom pa 420. — Bolniki in vojaki ne morejo dovolj prehvaliti očetovsko skrb g. Jacobija. Njihova hvaležnost je naravnost ginljiva. Kdor gre od .tu, izjavlja, da nikoli ne pozabi, kako lepo so skrbeli zanj. Čast komur čast!
Goriška Citatoma priredi drevi Sil-vestrovo zabavo v dvorani Trg. doma. V dvorani ne bo miz, kakor navadno ob takih prilikah, marveč bodo numerirani sedeži kakor pri predstavah. Na sporedu je: petje in orkester učiteljiščnikov ter igra »Našla je svoje srce«. Čisti dohodek v korist našim vojakom. Vstopnina: fotelji 2 K, sedeži K F60 in K 1, na galeriji K 1, stojišča 80 v, Začetek ob 81/« zvečer.
Odbor Slovenskega bralnega in podpornega društva v Gorici naznanja svojim p. n. članom, da nadomestuje društvenega-zdravnika od novega leta dalje g. dr. Just Bačar, ki ordinuje v ulici Treh kraljev.
Pogreša se Ivan Ivančič od 27. polka ¦ .10. komp. Ranjen je bil pri Grodku in   od te Vi ni nikakega glasu o'njem. Kdor kaj ve, naj blagovoli    sporočiti   ženi    Sofiji Ivančič v Čezsoči pri Bovcu št. 19.
Gosp. Emil KomeJ, učitelj glasbe v Gorici, leži med obolelimi vojaki v Gradcu.
Iz Št. Angreža pri Gorici: »Na južnem bojišču je padel naš rojak g. inženir Anton Pavlin, brat c. kr. ckr. nadzornika dr. Pavlhia. N. p,- v m. v tuji zemlji!«
Stotnik Rus. zaveden Slovenec, ki je ostal v najboljšem spominu tudi v Bovcu in Kobaridu, je bil hudo ranjen na severnem bojišču. Ko je ležal bolan v Przemislu, je dotil še pljučnico. Zadnje dni pa je sporočil, da je okreval in je že izveti nevarnosti. Pismo je odnesel'aviatik čez ruske oblegovalne čete.   •           --.¦•¦,
Z južnega bojišča se je vrnil v Gorico g. dr. B. P i k I, ki je zbolel vsled velikih naporov zadnjih bitk. Tam je bil vojaški zdravnik. — Le nekaj trenutkov še da bi se bil zamudil v bolnici, pa bi ostal v srbskem ujetništvu tudi on, kakor so ostali razni drugi, med njimi dr. Srnec.
O i've V rojakih nikakegs glasu. — Dr. Drago M a r u š i č ki se mora! nahajati po uradnem sporočilu v!rus;k-:m ujetništvu v mestu Slobodsk ob'Kavkazu. • evropski Rusiji. Tako tiaznanilo jc doiiio na neko zasebno vprašanje- s pristojne? a- mesta na Cuna.ui." Rusija oblast \i naznanila njegovo pristojnost tako: Gorica —' Primorjc. To kaže, da je ctf. M. sani tako napovedal. Toda čudno je, da od njega samega ni do-Šlo nobeno pismo ne domačim v Opatjem-selu ne prijateljem v Gorico. To vzbuja v mnogih prijateljih dvom. ali je vrli naš rojak še živ ali ne.
Drugi je naš rojak g. Tomo Šorli, no-rar v Podgradii. Prvo-uradno-sporočilo je glasilo, da je ranjen. Po več tednih pa.je doslo novo sporočilo, da je bil ranjen vjet in se tudi nahaja v Slobodsku. Ali tudi od nJega ni nikakega glasu. Čudno je res, da prihaja iz Rusije sicer veliko pisem naših vjetuikov, a ravno od teh dveh prav nič.
Morda kdo ve ! ajveč? Prosimo sporočila.
Listnica uredništva. — Piscu članka »Slovenci.— Italijani« neaznanjamo, da je bil že stavljen, a smo ga morali odložiti za normalne čase.    .   ,
Oglas} so nam nepričakovano vzeli dve koloni na tretji strani. Ker je bilo za prilogo prepozno, prosimo čč. gg. čitatelje oproščenja.
Razne vesti.
Kje dom je moj? -t Kdo je ne pozna te češke narodne himne? Vsak Čeli sname klobuk z glave, ko zadonč prekrasni akordi, te pesmi. Pa tudi vsak Slovenec jo pozna in navdušeno »apoje po svoje: In to je slovenska zemlja, Na Slovenskem dom je moj.
Te dni, 4e .potega tyu lev odk^v ta je-1 sem navdušuje vSS"TLčfšfcV nlm>tC^Lid2af$gk' je F. S. Škrovp za burko   »Fidlozačka«.
Uradništvo južne železnice dajo odstotek od svojih plač v dobrodelne namene vsled vojske. V. dveh mesecih je ta pri-' špevek'&e-presege  10.00(11C*"""    -*-.-'-.
Novi bosenski deželni načelnik pod-maršal pl. S a r k o t i č je prišel včeraj v Serajevo in je že prevzel svojo službo. Korespondenca »NVilhelm« poroča, da je bil imenovan tudi že tajnim   svetnikom.-
—  Novi načelnik je po rodu in mišljenju Hrvat. — Sploh je zadnji čas bilo povišanih do visokih stopinj več Hrvatov^
FinI. Krauss. — Cesar je imenoval feldmaršallajtnanta Alfreda Kraussa za načelnika generalnega štaba pri 5. armadi.
—  (Novi načelnik generalnega štaba vrhovnega poveljnika nadvojvode Evgena je rojen 26. aprila 1862. v Zadru kot sin višjega štabnega zdravnika. Fml. Krauss je zaslovel v. armadi kot izboren vojni zgodovinar in vojaški kritik. Pred izbru-
, hpm vojne je bil poveljnih »vojne šole«, v kateri se vzgajajo častniki za generalni štab.)
Nova pogajanja med Čehi in Nemci. —. Nedavno je »Reichenberger Zeitung« prinesla vest v smislu, da šo.s češke strani potom spomenice na vlado zahtevali, naj se češko-nemška spravna konferenca nemudoma zopet skliče. Tudi potovanja nekaterih čeških poslancev na Dunaj da so imela namen, da. čujejo,, kako misli ministrski predsednik o tem predlogu. Sedaj pa je praška »Union« dobila od neke vodilne osebe češkin agrarCev zagotovilo, da na vsej.tej vesti v »Reichenberger Zeitung« ni niti ene besedice resnične. ¦—
'iako poroča »Ld„« Mi pa dostavljamo: Ako celo na Ceskem čutijo potrebo, aa bi ona naroaa sklenila med seboj trajen mir, ali ni to toiiKo bolj umevno pri nas na Goriškem, kjer je popolen sporazum tisočkrat ložji nego na Češkem?   —
Ubiie/al Potiorek na Kranjskem, — iz Zagorja se nam poroča; General Oskar iJouorek priue za dalj časa na Kranjsko!1 Nastani se pri svojem bratu, posestniku tgrasčihe tsrusrhk ob Savi med Zagorjem in i rbovijami.
Kraljica Jelena italijanska je srečno povita princezinjo Marijo. Ob tej priliki se izvrše različna pbmiloščenja, zlasti obsojencev radi političnih pregreškov.
Italija zasedla Valono. — Valona je mesto v južni Albaniji ob najlepšem zalivu na vsnodni obali Adrije. Italija je zasedla to mesto najprej z mornarji in pozneje z dvema bataljonoma bersaljerjev. — Zasedenje opravičuje z razlogom, da je bilo to potrebno z ozirom na občno osebno varnost, še posebe radi varnosti ital. državljanov. Dalje priobčujemo naslednje brzojavke:
K i m, 25. dec. »Giornale d' Italia« piše: Izkrcanje naših mornarjev v Valoni je smatrati prejp za reformni čin mednarodne policije nego za vojaško operacijo. —- Takoj po izkrcanju je v mestu nastal mir in red, kar je ljudstvo, ki se sedaj čuti varno, vzprejelo zelo hvaležno.
R i m, 28. dec. »Messagero trdi, da so vse velesile pritrdile, da Italija zasede Valono, Avstro-Ogrska pa s pridržkom, da se določijo podrobnosti po vojski. »Cor-riere d' Italia« poroča', da se je mesto zasedlo zaradi zavratnega napada na nekega odvetnika italijanskega konzulata.
Koliko donašajo tujci Italiji? — »Giornale d' Italia« trdi, da izgubi Italija letos vsled vojne 500 milijonov lir, ker ni tujcev. — Koliko milijonov pa zaslužijo vsako leto italijanski delavci po vsem svetu, ki so letos doma? Tudi ta svota milijonov bi bila velika!
Zaprt ruski učenjak. — Ruške oblasti so zaprle v neko trdnjavo znanega ruskega učenjaka g. Baudoina de C o u r t e -na i, profesorja na petrograjskem vseučilišču. Učeni starček je dobro znan tudi
v naši deželi, kjer je živel prvič 1.1871. več časa in se je pozneje večkrat vračal, da je proučaval naša narečja. Pisal je izvrstno slovenski. Tudi v »Soči« je priobčil več podlistkov. Govoril je n. pr. solkanski, cerkljanski dijalekt kakor vsak domačin. — Izvrstno je govoril režijanščino. Zanimivo je, da je on prvi spisal malo re-zijansko slovnico in majhen fezijanski !&4^$u^.^3i\ jejig4'odu Poljak, kar "ga je najb.rže spravilo. v 'zapor.
. Rusija, dobi. od Japonske težke topove proti temu, da jej prepusti del otoka 'Sahalina, — Japonska pa ne pošlje v Evropo svojih čet. ker ni doslej še nikdo tega niti vprašal. — Car je odločil, da se Kal-muki uvrste med Kozake.
Portugalska zbornica se je po raznih pomislekih končno vendarle izrekla za vojno ob strani trosporazuma* Tako poroča naš koresp. biro.
Stroga nevtralnost Švice. — Bazel, 28. (Kor.) Kakor poročajo listi, je imel so-trudnik lista »Petit Zarisien« z zaveznitn predsednikom Motto pogovor, v katerem je slednji izjavil, da Švica hoče ostati strogo nevtralna in da ne misli nikoli pokazati niti najmanjše nepristranosti. Motta je rekel: Mi moramo in ne smemo biti nič drugega kot Švicarji. To je, povdarjam ponovno edino postopanje, ki se sme pričakovati od nas. To postopanje je edino, ki je vsem enako pravično. Od koderkoli bi nrišel napadalec, za Švicarje bi bil sovražnik. Švicarska armada bi stopila takoj v vrsto sovražnikov napadalca. To lahko glasno objavite.
Z isto gotovostjo pa bi tudi še pripomni!, da se v tem pogledu- ne bojimo ničesar.
Glede kontrabande je izjavil predsednik, da je pri najboljši volij izključeno, da bi bilo mogoče take dobave z gotovostjo onemogočiti. Odrejene pa so najstrožje odredbe, tako da ni v tem pogledu proti Švici na mestu niti najmanjša kritika.
Dntb'.ž, - Nemške marke bodo odslej račnnjene po K 1 '23. --Kol e-r a se je pojavila v enem slučaju'v Celju in štirih v Krakovu. — Admiral v p. Eberan.pl. Eber-horst je umrl. — Anglija vrne po vojni avstr. Llovdu v Alcksandriji zaplenjene parnike"Nadvojvoda F. Ferdinand, Korber in Marquis Bacquehem. —
Odgovorni urednik Ivnn JamSch   v Oorlci.
Tiska in zalnira:  »Gorlgkn Tlslcamat A. Oabrifiek
(odgov. J, Fabčii).
Kaua peri
I Iz malih Sojr -iroCji. nadomestek za ka-uo u stioCju. 5 kg u platneni urečici R 5'50-po poozetju. SfliltOSfl Kr. Oino-
I gradi} 1573.—Sprejme se zastopnike proti uisoWpro(ffzifi.  -
Srečno in oeselo
nooo leto 1915
vošči   vsem   svojim    cen j. odjemalcem
Ant. Mazzoli,
mirodilničar v Gorici.
Srečno m ueselo
nuno leto 1915
j>og*hn vsem svojim cenj. obiskovalcem In se priporoJanTza nadaljni obisk
Mihail Turk,
brivec
na Koritu Štev. 6.
SREČNO IN VESELO
NOVO LETO 1915
vošči vsem svojim: cenj. odjemalcem v mestu in na deželi '•     i     s     tvrdka^  :     :     s
lyanLi*«Kurjncl{
.....': Goricah  ¦*-"-"-"*
Gosposka ulica štev. 11.
Srečno fin ueselo
leto 1915
vošči vsem svojim cenj. naročnikom,'prijateljem in znancem
Fran Saunig
trgovec s šivalnimi stroji in
dvokolesi Gorica, Nunska niica 14.
Srečno in ueselo
novo leto 1915
vošči   vsem   svojim    cenj. iffj. odjemalcem
Ant. Brešcak
Gorica.
Srečno in oeseio
nooo leto 1915
vošči vsem svojim cenj.  odjemalcem in naročnikom trgovina z žeieznino
0. Zajec
Gorica, Gosposka ulica 7.
Srečna tn ueselo
nooo leto 1915
vošči vsem svojim cenj. gostom iz mesta In deZele
Maks Petrovčič,
gostilničar.
rjrva slovenska brivnica L              v Gorici
želi svojim cenj. naročnikom v
mestu in na. deželi srečno novo
leto 1915.
Fran Novak,
Rozka Fabžič, modistka
Gorica, Šolska ulica št. 6
p- ?•
ZAHVALA.
Globoko ganjeni po mnogih dokazili sočutja in po lepih vencih,, ki so bili naklonjeni našemu nepozabnemu soprogu, očetu, tastu in stricu
Francu Gaberšček
izrekamo vsem, ki so nam  v teh težkih dnevih stali ob strani, najiskre-nejšo zahvalo.                                                                         .
Posebno toplo se zahvaljujemo prečastitemu g. župniku, viso-kocenjenemu občinskemu starešinstvu in županstvu, vsem p. t. gg. c. kr. uradnikom in učiteljstvu, nositeljem vencev, prijateljem iti znancem, ki so mu ob smrti in ob pogrebu izkazali svojo ljubezen, zvestobo in prijaznost.
SEŽANA, 28. decembra 1914.
Družina GabarSfek - Dr/Verčonova.,
SREČNO IN VESELO
NOVO I.ETO 1915
vošči   vsem   svojim    c«wj» gg. odjemalcem
Fr. Cink,
trgouec z festotnami u Raštetju 40.
Sretoo in veselo novo leto 1915
vofitl vsem »volim gg. gostom
Josip Moiar,
gostilničar pri „belem zajcu" Gorica, Nunska ulica.
Srečno in veselo novo leto 1915
votli ceni. gg. odjemalcem v mestu in na delali
Josip Terpin
nasl. Ant. Potatxky.
Srečno in veselo novo leto 1915
vošči svojim cenjenim odjemalcem
tvrdka
Vuga & C°,
konfekcijsko   skladiiie
Gorica  Raste!;.
Srečno in oeselo
novo lete 1915
vošči svojim ceajontm odjemalcem
L. Zotfer,
brivec Ozka ulica 1.
Srečno in veselo novo leto 1915
voščim vsem svojim ceni. gg. odjemalcem, prijateljem in znancem v mestu in na deželi
Miha Koimar
Srečno in veselo novo leto 1915
volti cenf. gg. odjemalcem v mestu in na deieli
KAROL DRAftiSC,
lastnik odlikovane pekarne in sladclfarne v Gorici.
tnali oglasi,
Najmanjša pristojbina stane 60 vin. Ako je oglas obsežnejši se računa za vsako besedo 3 vin. Najpripvavnejše inseriraiije za trgovce
in obrtnike.
Koliko je manjših  trgovcev   in obrtnikov v  Gorici
katerih na deželi (in celo v mestu) nihče   ne pozna,
ker nikjer ne inserirajo. Škoda ni majhna.
PlaEaa pa najoišji ceni
ovčjo uolno
bodisi oprano ali neoprano.
Kdor io ima, naj jo takoj
povodi tordlti
J. IKledifede Gorica.
Ifnntnrit-fnin    —samostojno moč — sprejme MJiHUiloPlij^   tukajšnja tvrdka. Zahteva se , znanje vseh treh jezikov — Ponudbe na naše upravništvo pod šifro: „Pridnost".
Zrnata kava
po ukusu in dišavi taka kakor kava i vjstroeju. 5 kg v platneni vrečici stane le K 4>S# franko po povzetju.-SAHTOSA,  Kr.  Vinograd*   1573. r_ Sprejme se sprelne^astopnike. _
Ellin primorska'tovanttTdvokbles -------------»TRIBUNA«
Goric?, Tržaška uf. 26,
prej pivovarna florlnp.
Znloga dvokoles, Šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orke-sfrijonov i. t. il    N
BUF.fCA
Jako praktične
Stolna ulica št 2—4.
Pf«daja aa obrafco. Ceniki Iran^o.
Zobozdravnici In zobotohniški atelje
Dr. I. Eržen
GORICH
Jos. Uerdl teftalisee Sten. 3?.
Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone,
'Jate mostove, zobe naknučukove plošč*,
iraviiavanje krivo stoječih zob. Ploml o
vsake vrste.
Ordinlra o snolem ateljeju
od 9. are dop. do 5. ure pop.
Od ikovana pekarija in sladžiSama
Karol Draščik
v Gorici, na Komu v (lasni hiši)
izvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi nejega peciva, torte, kolače za birmance In poroke, odlikovane velikonočne pince itd.
Prodaja različna fina vina in Ifkerje na drobno ali v originalnih butelkah. Priporoča se slav. občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah "igplji
nT srama
ki gorč 6 8 ur.
Cena od R f*60 snaprel
Dutotviiju s<» pri tvrriki:
Jakob Šuligoi, urar
Gorica, Gosposka ulica 19.
Anton Potatzky v Gorici
naslednik Jos. Terpin.
Na sredi RaStelja 7.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje  kupovallšče nimberSkega in  drobnega blaga ter tkanin preje in nitij.
POTREBŠČINE.
Za pisarnice, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke za Šivalne  stroje. POTREBŠČINE.
za krojač o in čevljarje.
Svetinjice.   -r  Rožni  venci.  —  Masne knjižice.
Hišna obuvala za vse letne čase.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje   oskrbljena   zaloga   za   kramarje
krošnjarje, prodajalce   po   sejmih in trgih
ter na deželi.
Anton Br@šLak
H            lonca - gosposka ui. (I. larducci) 14, y lastni hiši.
Ri Proa in najuečja slooenska zaloga in tooarna pohiSioa  _
^----------  na Primorskem   ———•                   |j
naznanilo.
PRESELITEV TRGOVINE
Ker se koncem februarja 1915. mora izprazniti sedanja modna trgovina štev. 26, se prične
razprodaja dne 30. decembra 1914.
Prodajalo se bode vse modno blago, perilo za možke in ženske, pletenine, maje, nog>vice, Čipke in mnogo drobnih predmetov kakor je razvidno iz posebnih naznanil.
Z ozirom na to, da v tej kratki dobi kakor tudi v sedanjih kritičnih časih ni mogoče tolike množine modnega Maga razpečati po normalnih cenah, sva izjemno odredila
20° „ do 501. Popusta
seveda pri predmetih, kateri so izven sezije.
Priporočava se za obilen obisk    Pregrad & CemeilC.
Gorica.
-----------  na Primorskem   ——
§ zalogi ima vedno nad 50 modernih jedilnih ia spalnih sob..
Cene od 300 do 3000 K soba.
9     Edina slovenska delavnica tapetarij.     9
Velika izbera slik, stolic kakor tudi železnega pohištva
,       Sprejema naročila za opreme o!lt hotelov Itd. 107-
Reservni fond: K 126.014-00
Vplačani   deleži: K 48.043
Zadružnikov:
»Goriška ljudska posojilnica
vpisana zadruga z omejenim jamstvom
Telefon Štev. 79.
Gorici
Ustaa.
(v lastni hiši: Gosposka ulica štev. 7, I. nadstr.)^
sprejema    hranilne  vloge  od  vsakogar   in jih obrestuje po 5°|o čistih. k Vetje stalna vloge proti enoletni odpovedi po ^ .dogovoru.  —   Vlagateljem   so na   razpolago > khlinf hranilniki. Posojila se dajejo na^ zastavo in osebni  kredit. k Položnice    poštne   hranilnice A na   razpolago   brezplačno.
SiSJLJubiJanska kreditna banka podružnica v Gorici.
autorizouana staubena turdkaj
$    (SlO^ici                  i Centrala Ljubljana, podružnice
ulica Adelaide Ristori štev. 5
Celje, Celovec, Sarajevo, Split, Jrst'
Vloge na knjižice po 4 a jo» v tekočem računu po dogovoru,
Se  priporoča  p. n. občinstvu  za   vsa ! M . •   •
stavbena dela.    Izdeluje   vsakovrstne            P'"p     Ja vrednostnih pap^v vseh vrst, deviz-valut. II
*"*   *"2K!» ta   ^aVdaCiJe   P° ''                           Pronfr/a^lni,
u^uizjm cenan.                         ovc-e, ,   ;t,M)/   in  |Zjrebanili   vrednostnih  papirjev.11
Delniška glavnica K 8,000.000. Rezervni  zakladi K 1,000.000.
Eskont menic.
Stavbeni krediti.
Predujmi na vrednostne papirje.
Srečke na obroke.
Sprejemanje vrednot v varstvo in oskrbovanje
Safes.
Nakaaila v inozemstvo.
Kreditna pisma.