PoSfntn* rihfiirm v tfofM-fal.
Leto XVII., št. Si
Ljubljana, nedelja t marca
Cena 2 Din
uprav aištvo: UjuDijana. tinatljeva ulica <— reletoD St 3122. 8123, uiaeratni oddeieit. Ljubljana, Selea-burgova tu. a. — ret 3492, 2492, Podružnica Maribor: 'Gosposka ulica
St. LL — Telefon št. 2455. eoclružnlca Celje: Kocenova ulica 8L
•i. — relelon St. 190. Rjičunl pri pošt. ček. za vodili: LJubljana SL 11.842, Praga Oslo 78.180, 3124. 3125, 31266. Wfpri St 10S.241
Fraucosko-msk! pakt
Francoska poslanska zbornica je, kakor je bilo pričakovati, z veliko večino oclobrila zvezno pogodbo med Francijo in Sovjetsko Rusijo, ali kakor se službeno imenuje, pogodbo o medsebojni pomoči v primeru neizzvanega so vraž-n<iga napada. Pogodba je bila sklenjena in podpisana že lani, prejšnji predsednik vlade in zunanji minister Lavad pa je odlašal z njeno predložitvijo parlamentu, ker je vedel, da se bodo odobritvi upirale desničarske stranke, na katere pa je bila njegova vlada nujno navezana. Ko pa je prišefl na krmilo novi kabinet &arraut, ki se opira bolj na levičarje, si je postavil kot eno svojih prvih nalog, dr izvede ratifikacijo z Rusijo sklenjene pogodbe.
To se je sedaj tudi zgodilo. Res je odobritev izrekla za enkrat samo še poslanska zbornica in mora predlog še skozi senat, da dobi zakonsko moč, ven-džir ne more biti dvoma o tem, da senat ne bo delal ovir in težkoč. Zato se more ratifikacija smatrati že za izvršeno dejstvo, in to prav za važno in dalekosežno dejstvo.
Pakt odloča o bodoči smeri francoske zunanje politike ne le za trenutek, marveč bržkone za daljšo dobo. Zato ni čudno, da so se ob njem zamislili vodilni francoski politiki in da so domala vsi pomembnejši člani parlamenta sodelovali v debati. Vendar je treba pri tem naglasiti, da so pri zadržanju posameznikov ter frakcij in strank vsaj toliko ko zunanji razlogi odločali tudi notra-nje-politični, strankarski nagibi, med njimi ne na zadnjem mestu oziri na bližnje volitve, za katere se stranke že vneto pripravljajo.
Desnica se je posluževala v svoji kampanji zoper ratifikacijo vseh onih argumentov, ki so njeno orožje že ves čas od takrat, ko je Herriot pričel politiko zbližanja s sovjeti. Nastopala je zoper Rusijo zaradi njenega notranjega režima, toda njeno stališče se je izpodbijalo že z dejstvom, da se je Francija tudi v predvojni dobi vezala z Rusijo, katere reakcionarni carski režim ni prav nič odgovarjal demokratizmu zapada. Močan argument desnice je bil strah pred komunistično propagando, očitek neločljivih zvez med sovjetsko vlado in tretjo internacionalo ter njenimi akcijami, stremečimi po svetovni revoluciji. Končno se je vedno na novo navajal še moment, da sovjetska vlada kljub vsemu prizadevanju ni hotela priznati carskih dolgov. Na tej osnovi so se že tudi v naprej upirali možnosti, da bi Francija naklonila moskovski vladi novo posojilo.
Kakor vidimo, so bili argumenti, ki so se v razpravi navajali proti paktu z Rusijo, v prvi vrsti načelnega in notranjepolitičnega značaja. Slabši so bili argumenti s področja mednarodne politike. Najčešče se je navajal pomislek, da se bo s pogodbo zaprla možnost sporazuma z Nemčijo, pokazalo pa se je, da raivno ta pomislek ni imel posebne prepričeval-nosti. Nezaupanje do Nemčije je v Franciji še vedno zelo veliko in je bila v vseh preteklih letih ravno parlamentarna desnica ona, ki ga je gojila ter vedno opozarjala, da kljub momentanim drugačnim znamenjem nevarnost nemškega imperializma ne le ni odstranjena, marveč da še narašča. Razvoj mednarodnih odnošajev je pokazal, da je bila ta bojazen francoskih desničarskih krogov le preveč utemeljena. Zato je tudi razumljivo, da ni bilo mogoče nikogar prepričati, da bi bila zaradi obzirnosti do Nemčije pogodba z Rusijo nesprejemljiva.
Tako je bila francosko ruska pogodba končno odobrena brez posebnih težav. Njena najvažnejša določba in obveza je ta., da si morata Francija in Rusija nuditi vzajemno pomoč z vsemi silami, ako eno ali drugo napade kaka evropska država. Pogodba se nanaša tedaj le na evropsko področje, s čemer se njen značaj še posebej podčrtava, njena važnost pa prav nič ne zmanjšuje.
Ne more biti dvoma, da nam je računati z rusko-francosko zvezo kot trdnim dejstvom evropske politične situacije, enako pa tudi z verjetnostjo, da postane ta zveza za dolgo let del osnorve celotne evropske politike. Zakaj več ko gotovo je, da stoji tudi Anglija za Flan-dinom, saj je svoj čas s poudarkom priporočila vzhodni pakt, katerega fcrna izvedba je ravno sedanja ratifikacija.
Očitke, da bi bil novi pakt naperjen zoper Nemčijo, more Francija uspešno zavračati Naglašanje, da je naperjen le zoper napadalca, je točno in kaže brez pretiravanja pravo sliko. Ako se Nemčija ne misli uvrstiti med napadalce, ni naperjen zoper njo, zakaj o miroljubnih stremljenjih francoskih vlad, bodisi desničarskih ali levičarskih, pač ne more biti dvoma. Nasprotno pa je orjaško nemško oboroževanje vzbudilo skrajno nezaupanje celo v Londonu, kjer so se vedno nagibali k spravljivosti in popustljivosti ter imeli vselej na razpolago opravičila za berlinske ekstrature. Fran-cosko-ruski zvezi daje jačji poudarek ravno dejstvo, da ji je naklonjena ttidi Velika Britanija, kakor je že ponovno pokazala, tako da nemara ni daleč čas, ko se ji bo še bolj približala.
Izhaja vsak dan, razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123. 3124, 3125, 3126 Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon St. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Likvidacija upora v Tokiju
red v Japonski prestolnici vzpostavljena brez prelivanja krvi - Pw vlade, admiral Okada, na čudežen način ušel smrti
Tokio, 29. februarja, n. Ministrski predsednik admiral Okada živ in zdrav — kapitulacija upornikov brez prelivanja krvi — samomor voditeljev upora — popoln mir v Tokiju, to so vesti, ki so šle v teku današnjega dne z bliskovito naglico po vsem svetu in vzbudile povsod pravcato senzacijo.
Barikade v Tokiu so zopet odstranjene, trgovine, restavracije m hoteli zopet odprti in v mestu je po tridnevni nesigurni in skrajno napeti situacij zopet normalno življenje. Le obsedno stanje iz varnostnih razlogov še vedno ni ukinjeno, pričakovati pa je, da se bo tudi to zgodilo že v prihodnjih dneh.
Vsa Japonska se raduje, da je upor.
ki je povzročil toliko hrupa ki zahteval tudi več dragocenih življenj, likvidiran brez prelivanja bratske krvi. Uporniki so kapitulirali kmalu po poslanici, katero jim je po radiju sporočil vojaški guverner Tokija, general Kaši. Zapustilj so zasedena poslopja in se vrnili v svojo vojašnico, ne da bi oddali kak strel, a tudi vladne čete so se skrbno čuvale, da ne bi prišlo po nepotrebnem do prelivanja krvi. Ob 10. dopoldne (po vzhodnoazijskem času) so bili že vsi uporniki v svojih vojašnicah in v prestolnici je zavladal zopet popoln red in mir.
Dagodki od petka na soboto, ki so dovedli do kapitulacije upornikov, so se razvijali takole:
MIkadov nastop
General Kaši dobil ukaz, da zatre upor, če ne gre drugače, tudi s silo
te svoje sedanje mesto in oproščeno vam bo. Vrnite se svojemu narodu in svojim domačim, ki so v skrbeh«
Mikado je že snoči po radiju sporočil upornikom, da jim bo vse odpušče. no, ker so bili zapeljani od oficirjev, v nasprotnem primeru pa bo upor s silo zadušen in uporniki takoj ustreljeni. Pogajanja so se nadaljevala vso noč. Do polnoči so ostali zaman vsi napori, da bi uporniki zapustili zasedene vladne zgradbe. Davi ob 5.30 je dal nato mikado generalu Kašiju nalog, da naj, če je potrebno, tudi s silo prežene upornike iz zasedenih palač. Cim je dobil cesarjev ukaz, je izdal general Kaši naslednji proglas na upornike:
Zadnji poziv in rok upornikom
»Vojaki! Cesar vas poziva, da se vrnete v svoje vojašnice. Iskreno občudujemo vašo zvestobo in lojalnost do častnikov, toda ti so priznali svojo napako in tudi vi se lahko brez sramu pokorite, če se boste pa še dalje upi-rali, boste veljali za upornike. Zapusti-
Kapitulacija
Harakiri oficirjev
Vladne čete so med tem že pričele nastopati po točno določenem načrtu. Na ulicah so se pojavile čete tretje pehotne divizije, ki šo bile poslane proti upornikom. Nad mestn m okrajem, ki je bil v rokah upornikov, so se poiavi-la vojna letala, ki so spuščala letake z mikadovim pozivom. Uporniki so uvideli, da bi bik) vsako prelivanje krvi naravnost zločin in so se pričeli po vrsti vdajati. Dočim je že snoči kapi-tuliralo 150 vojakov, so v teku današnjega dne položili orožje še vsi ostali podofleirji in vojaki,nVot zadnji oni, ki so zasedli palačo ministrskega pred-sedništva. Ob 10. dopoldne je bil tako voiaški upor likvidiran. Voditelji - 18
Dr. Kanili KroSta
zunanji minister
Včeraj je prezident dr. Beneš podpisal ukaz, s katerim je imenovan za zunanjega ministra njegov dolgoletni
sodelavec dr. KroSta
Praga, 29. februarja, b. Predsednik republike dr. Beneš je z lastnoročnim pismom razrešil ministrskega predsednika dr. Hodžo vodstva zunanjega ministrstva ter imenoval za zunanjega ministra opolno-močenega ministra dr. Kamila Krofto. Novega zunanjega ministra je predsednik dr. Beneš danes zaprisegel, nakar je sprejel v zasebni avdienci Poleg njega tudi dr. Hodžo.
Češkoslovaški listi so zelo ugodno sprejeli imenovanje dr. Krofte za zunanjega ministra in poudarjajo, da je celih 10 let sodeloval z dr. Benešem v zunanjem ministrstvu.
>Lydove Noviny« naglašajo. da dr. Krof-ta ni član nobene politične stranke in da uživa zaupanje vseh strank, vladnih in opozicijskih.
★
Dr. Kamil Krofta je bil rojen 17. julija 1. 1876 v Plznu kot sin odvetnika, deželnega in državnega poslanca ter kasneje tudi župana.
Po končani gimnaziji je študiral na Češki univerzi v Pragi zgodovino ter je 1. 1898 promoviral za doktorja filozofije. Od 1. 1896 do 1899 je bil redni član dunajskega instituta za avstrijsko zgodovino, jeseni 1. 1899 pa ga je češki deželni arhiv poslal v studijske svrhe v Rim, kjer se je mudil dve leti. Ko se je vrnil domov, je
stopil v jeseni 1. 1901 v službo češkega deželnega arhiva, kjer je delal 10 let. V tem času je večkrat potoval v Rim. Nemčijo in v razne avstrijske pokrajine zaradi raziska-vanja arhivov v znanstvene namene. Na češki univerzi v Pragi se je tudi habiliti-ral za docenta avstrijske zgodovine ter je bil 1. 1912 imenovan za izrednega univ. profesorja. Na univerzi je bil redni profesor do 1. 1919. ko je bil imenovan po kratkem službovanju za referenta za visokošolske zadeve v prosvetnem ministrstvu. L. 1920 je postal poslanik pri Vatikanu, v začetku 1. 1922 pa je bil premeščen kot poslanik na Dunaj. L. 1924 je postal Poslanik v Berlinu. 1. 1926 pa je bil Pozvan kot pomočnik zunanjega ministra dr. Beneša nazaj v Prago.
Njegova zgodovinska znanstvena dela so bila zelo mnogostranska ter obravnavajo po večini zgodovino Češke.
Novi zunanji minister je dobro znan v ženevskih krogih, saj se je udeležil več konferenc Društva narodov Pomagal je tudi pri organiziranju Slovanskega instituta, čigar član je že od ustanovitve 1928. Prav tako se je odlikoval tudi 1. 1929 pri ustanovitvi društva za proučevanje manjšinskih problemov. Predsednik tega društva kakor tudi češkoslovaške lige za DN je baš sedanji zunanji minister dr Kamil Krofta.
S potekom debate in z izidom glasovanja v francoskem parlamentu so precej nezadovoljni na Poljskem. Pogodba med Rusijo in Francijo brez dvoma zmanjšuje vrednost poljske a veze z Nemčijo, onemogoča pa tudi politiko splen-didne izolacije, za kakršno so se navduševali nekateri dragi poljski krogi in ki naj bi dala Poljski vlogo n&kakega jezička na tehtnici v razmerjih med evropskimi velesilami. Zlasti je poljskim diplomatom neljubo, da kaže svoje simpatije za novo zvezo tudi Anglija, na kaitero so Poljaki vedno največ zidali. Vsekakor se je poljska diplomacija znašla zaradi ratifikacije francosko-raske pogodbe v dokaj neprijetni situaciji.
Poglavje za sebe je Nemčija, ki je med vsemi evropskimi drža/vami gotovo največja nasprotnica nove zveze. To je znano dejstvo in z njim so računali tako v Parizu in Moskvi, kakor tudi v Lon-
oficirjev — so po eni verziji izvršili harakiri, po drugi pa so se na migljaj svojih predstojnikov ustrelili s samokresi.	. ,
Odgovorni vojaški poveljniki, ki so potlačili upor, so se izkazali z izrednim taktom in hladnokrvnostjo, pri upornikih pa je končno zmagal ^drav razum. Le tako si je mogoče razlagati, da ni tekla bratska kri in da ni prišlo do bo. ja s cesarskimi četami, kar bi zapustilo po vsem Japonskem skrajno mučne
spomine. Nihče namreč upornikom ne odreka, da jih pri njihovi akciji ne bi vodH le patriotizem in velika vdanost mikado.
Kako se bo razvijala situacija nadalje, ne ve nihče. Kompromisna ali sporazumna likvidacija upora ni bila mogoča. General Kaši je uioral izpolniti mikadov ukaz, uporniki pa so se mu morali pokoriti, kar so tudi storili. AH bodo kljub potlačeniu upora kaj dosegli, bo pokazala že najbližja bodočnost.
Admiral Okada živ
Predsednik vlade se fe še pravočasno skril upornikom, ki so pomotoma ustrelili njegovega svaka
Situacija je namreč postala tem bolj zamotana, ker se je danes pokazalo, da uporniki niso ustrelili ministrskega predsednika admirala Okade, temveč pomotoma njegovega svaka polkovnika Mazuo, ki mu je bil zelo podoben. Predsednik vlade admiral Okada je živ in zdrav in že zopet vodi svoje posle. Podal je sicer svojo ostavko, ki je pa mikado ni sprejel.
O rešitvi admirala Okade in tragični smrti njegovega svaka polkovnika Mazuo poročajo naslednje podrobnosti:
Predsednik vlade, admiral Okada, se je v trenutku, ko so prišli uporniki, nahajal v svojem stanovanju. Bil je od svoie družine še pravočasno opozorjen, kaj se je zgodilo in se je takoj skril. V sredo ie bil ves dan v svojem skrivališču, čeprav so bili uporniki v poslopju in se mu je šele v četrtek posrečilo zbežati na varno. Njegov svak polkovnik Mazuo je prišel v trenutku, ko st, pridrveli uporniki, ravno iz poslopja. Misleč, da imajo pred seboj admirala Okado, ki mu je bil zelo sficen, so ga uporniki takoj ustrelili, ne da bi zvedeij pozneje za svojo zmoto. Ko so kasneje truplo ustreljenega polkovnika
položili v krsto, so listi že v posebnih izdajah sporočili prebivalstvu, da je admiral Okada živ in zdrav in da so uporniki pomotoma ustrelili namesto njega njegovega svaka. Vest se je bliskoma razširila po vsej državi in je našla potrdilo tudi v tm, da je mikado v četrtek izrazil svoie sožalje rodbinama finančnega ministra Taka-hašija in admirala Saita, ne pa tudi rodbini pred sednik vlade Okade. Mikadove sožal-nice so takoj zbudile veliko pozornost, vendar jih listi zaradi stroge cenzure niso smeli komentirati.
Mikado odklonil Okadovo demisijo
Ko je mikado odklonil demisijo predsednika vlade admirala Okade, je začasni ministrski predsednik Goto prevzel zopet posle notranjega ministra. Ali bo Okadova vlada sedaj samo izpopolnjena, ali pa pride morda do popolnoma novega režima, ki bi bil bolj naklonjen ekstremnim nacionalistom v armadi, bo pokazala že najbližja bodočnost
Padec Ambe Alagija
Italijani so pospešili operacije, ker se nesuš približuje
s svežimi rezervami
donu. Vprašanje je le, kako daleč bo Nemčija v svojem protestu in odporu šla. Dolgo je obstajala bojazen, da bo na ratifikacijo odgovorila z vojaško zasedbo porenske zone. To bi pomeniio kršitev locarnske pogodbe, ki jo vsaj do sedaj priznava tudi hitlerjavski režim, ker Nemčiji ni bila diktirana kakor ver-sajska mirovna pogodba, marveč je bila od nje prostovoljno sklenjena. Kršitev te pogodbe bi značila zato še več, kakor so značile dosedanje kršitve mirovne pogodbe. Zadnji čas so te napovedi sicer potihnile, vendar pa bi bilo prezgodno, če bi račune H, da taka namera ne obstaja več. Morda nastopi najvažnejši moment takrat, ko bo pogodbo odobril tudi francoski senat in ko bo na ta n**-poetala rrpvvročna. V=ekakor bo morala Nemčija odkriti svoje
! »
cm
takrat kane.
Rim, 29. februarja, d. Propagand™ ministrstvo je objavilo snoči naslednji komunike št. 139:
Maršal Badoglio sporoča: Čete prvega armadnega zbora So osvojile Amba Alagi. Od 11. dopoldne plapola trobojnica na vt-hu Ambe, ki je videla junaško žrtev majorja Tosellija in tovarišev.
Major ToseHi je branil 1. 1895 z bataljonom vojaštva Ambo Alagi, ki ie bite tedaj najbolj izpostavljena itaJijanska postojanka. Dne 7. marca 1. 1895 ga je napadel tedonji cesar Menebik s svojo vojsko, pri čemer je bil bataljon skoro popolnoma uničen. Med padlimi je bfl tedaj tudi major Toselli.
*
Današnji komunike 5t. 141 se glasi: ^
Maršal Badogiio poroča: Druga bitka ▼ Tembienu je prišla v odločilno faio. Položaj čet rasa Kase in rasa Sejnina, obkoljenih z našimi četami, postaja od ure do ure kritifnejši.
Neguš hiti na pomoč
Asmara, 29. februarja, d. Novi sunek italijanskih čet s postojank pri Aderatu m Gomoli za osvojitev Ambe Alagija je bil izveden v poldrugem dnevu, čeprav je karavanska cesta od naselbine Maj Mesik ob zgornjem toku istoimenske reke obdona na obeh straneh z visokim pogorjem in je bila obramba na abesinski strani lažja kakor pa na postojankah v ravnim. Marsa« Bododio je izvedel zasledovalno »koijo z vso naglico, da bi ne imeli Abesinci časa za zgraditev novih obrambnih postojank. Prodiranje prvega armadnega zbora so letalci zelo učinkovito podpirali z obstreljevanjem abesmskih postojank iz
strojnic.	„ c ,
Kaikor se zvedelo je cesar Ha.rle ietesi na ee'u novih svežih čet odšel na sever, ker upa. da bo lahko popravil položaj Abesincev. ki je na te i fronti zelo resen.
Letalsko bombardiranje abesinskih čet
London, 29. februarja. AA. Reuterjev urad poroča iz Makale: Dejstvo, da se abe-sinski cesar približuje fronti z novo vojsko, je imelo za posledico, da je italijanski generalni štab izvršil nov napad na abesinske čete, ki se je končal z zavzetjem Ambe A^iglja. Italijanska letala so bombardirala vas, v kateri je bival cesar, m povzročila velike izgube četam, ki ga spremljajo.
Kako so Italijani zavzeli Ambo Alagi
Pariz. 29. februarja AA. Posebni Havasov dopisnik v davnem italijanskem stanu na
sjverni fronti poro5a: l Zavzel je Anibe-Alagija bo povzročilo urnik
det rasa Kase in rasa Sejuma, ki se bo kmalu izpremenil v pravo katastrofo ob začetku tretjega in morda tudi zadnjega dejanja žaloigre med Italijo in Abesinljo. Zavzetje Buje je bila uvodna operacija, ki je bila določena, da zmanjša razdaljo 40 km od Makale do Ambe Alagija. Zjutraj 27- februarja so italijanske čete zapustile svoje postojanke pri Debri. Gomoli in Aderaiu in zasedle postojanke pri Amba Alagiju in sicer Ambalto in klance pri Mešiku in pri Sakotaku. Istočasno so se začeli manevri z velikimi silami čet na desni od Debra Ai-la, da bi zaščitili desno krilo italijanskih čet v smeri proti Tembienu. kjer se je Se vedno čutil močan odpor Abesincev. Zgodaj zjutraj so posebne čete. med njimi tudi alpinci, odšle naravnost preko cest in potov k prelazu Togora sredi med gorovjem. Na levem krilu je ena divizija odšla iz Amba Abeito in zasedla goro Talaga, med tem pa je srednja kolona, ki je bila sestavljena iz miličnikov in domačih čet prišla do klanca Alagi nekoliko južnozapadno od samega vrha gore. Italijani niso pri tem naleteli na noben odpor zadnjih oddelkov armade rasa Mulugete. Te čete. ki so bile pobite pri Aradamu, nadaljujejo svoj beg proti jezeru Ašangi. in ob 10- dopoldne Je zavihrala italijanska zastava na vrhu gore Amba Alagi. 3480 m nad morjem. Ta gora je sijajna naravna trdnjava, ki gospodari nad vsemi cestami, ki vodijo v središče abesinske-ga cesarstva. Poleg tega pomeni Amba Alagi v posesti Italijanov močno utrditev in je sedaj skoraj nemogoč sleherni napad od strani Abesincev. Vsakega napadalca, ki bi se približal, bi bilo mogoče opaziti ie od daleč. V teku teh operacij je tretja armada, ki je operirala na desni strani, prešla preko Ga bat in zavzela Ditui.
▼ Tembienu obkoljene ?
Pariz, 29. februarja. AA. Agencija Ha-vas poroča iz Rfana: Po raznih, vesteh se zdi, da je otokotitev čet rasa Sejuma in rasa Kase po italijanski vojski gotovo dejstvo. Kakor znano, Je zmaga pri Ambi Aradamu odtrgala ti dve vojski z okoli 40.000 možmi od čet rasa Mutagete. Ker so italijanske čete zavzele obe cesti na severu in na jugu, so skušale čete rasa Kase in rasa Sejama pobsgniti ob reki Takazi v pokrajini Avergahi. Toda ta po. krajina je aelo siromaka in ne bi mogla rediti čet rasa Kase
Italijansko letalstvo je Izvršilo predvčerajšnjim napad na pokrajino Avergale. Možno Je, da bo tretji armadni Zbor po zmagi pri Ambi Aradamu nadaljeval prodiranje, da pretrga zvezo med rasam Kašo in rasom Sejumom.
X »JUTRO« 8t. 51
= Nedelja, L HL K36
Nj. Vel. kralj - Sokolu
Podaril bo prapor ljubljanski župi in mu kuanoval
Beograd, 29. februarja, p. Savez So. fpafa kraljevine Ju«nsl»vife ie Drejel od dvornega maršalata obvestilo, da bo NJ. VeL krali Peter II. podaril sokolskl župi Ljubljani župno zastavo, ki se bo razvila na župnem zletu v Ljubljani,
dne 14. junija t. 1. Ob tej priliki bo ljubljanska župa, ki je najstarejša so-kolska župa v Jugoslaviji, proslavila, tudi jubilejno obletnico svojega obstoja. Nj. Vel. kralj je blagovolil prevzeti kumstvo novemu praporu.
Dr. Hodža o načrtu za podunavsko sodelovanje
Prihodnji četrtek se bodo sestali v Pragi strokovnjaki Male antante, da izdelajo načrt za gospodarsko sodelovanje v Podunavju
Pariz, 29. februarja, d. Zastopniku pra-škega dopisnika »Tempsa« je kj&vil včeraj čliakosk/vašiki mimistreikd predsednik dr. Hodža naslednje:
Pravfcar sem sprejel predsednike jugoslovanske, romunske in češkoslovaške delegacije, ki »e udeležujejo v Pragi posvetovanj gospodarskega sveta Male antante, da jih oficielmo obvestimo, kaj se je zgodilo r Parizu ki Beogradu glede gospodarskega sodelovanje v srednji Evropi. V Parizu sem se sporazumel z rumunskiim zunanjim ministrom Titulesoom, v Beogradu pa z ministrskim predsednikom dr. Stoja-dinovičem o pripravi gospodarskega sporazuma med Malo antamto in podpisnicami rimskega protokola.
Glavna vsebina predlaganega dogovora Je v bistvu naslednja:
1.	Dosedanje carinske tarife prizadetih ktržav ostanejo nadalje v veljavi in se nikakor ne zvišajo.
2.	V veljavi ostane status quo, v kolikor gre za preference in že veljavne kontingente, brez prejudica za morebitno prilagoditev.
3.	Uvedejo naj se olajšave v deviznem režimu.
Gospodarski strokovnjaki so bili že pozvani v Prago, kjer bodo pričeli prihodnji teden delo za izdelavo tega dogovora. To delo se bo nadaljevalo tu m sicer najprej v oikviru Male aotante. Vzdirževali se bodo stailni stiki s podpisnicami rimskega protokola in velesilama, vštevši Nemčijo.
Pot, ki jo je treba še prehoditi, je dolga. Kar se mene tiče, ne morem nositi še nadalje dvojnega bremena kot ministrski predsednik in zunanji minister, zaradi česar sem pravkar predložil predsedniku republike odlok o imenovanju poslanika dr. Krofte za zunanjega ministra.
Podunavsko vprašanje, pri čegar rešitvi sem vedno skušal osebno sodelovati, ine seveda ne bo prenehalo zanimati ter nameravam nasprotno obravnavati ga in če bo mogoče, tudi rešiti v najtesnejšem sodelovanju z novim zunanjim ministrom, ki je moj osebni prijatelj, čegiar odlične sposobnosti poznam že dolgo, in ki uživa popolno zaupanje predsednika republike ter vladne večine.
»Temps« pristavlja k tej izjavi, dia se bo zasedanje ekspertov, o katerem je govoril dr. Hodža, pričelo v četrtek 5. marca v Pragi.
Hitlerjevo sporočilo Franciji:
Bodimo si prijatelji S
Senzacionalna ponudba nemškega kancelarja: Francija lahko naredi konec ,nemški nevarnosti*
Pariz, 29. februarja d. >Pariš Midi« je objavil razgovor svojega dopisnike z nemškim kancelarjem Hitlerjem, ki je izjavil med drugim na pripombo, da Francozi z zadovoljstvom sprejemajo njegove miro. ljubne izjave, da jim pa vzbujajo skrb njegove besede v knjigi >Mein Kampf«, ki se smatra v Nemčiji za sveto pismo.
Ko sem napisal to knjigo, je izjavil Hitler, sem bil v zaporu. Francoske oblasti so okupirale Porurje in to je bil trenutek največje napetosti med našima dvema državama Razen tega smo si bili neprija-telji- Toda danes ni več razlogov za spore. Vi bi hoteli, da bi popravil svojo knjigo kot pisec, ki pripravlja novo izdajo svojih del. Toda jaz nisem pisec, temveč politik. Zato vsak dan popravljam svojo zunanjo politiko, ki je vsa usmerjena k prijateljstvu s Francijo. Ko bo zbližanje izvršeno, bo polno francoskih knjig, k! bodo prav tako potrebne popravka, ker niso bile vedno nežne napram nam. čudno je, da še vedno smatrate nemški napad na Francijo za možen. Ali ne vidite, da se nemški tisk sistematsko vzdržuje vsakega napada na Francijo in da govori o njej samo s sim_ psitijami. Potrebno je, da storimo na obeh straneh neobhodno korake za dosego sporazuma.
Na vprašanje, ali bo francosko-ruski pakt oviral to zbližanje, je Hitler odvrnil: Osebno se bom vedno zavzemal za zbližanje, toda ta pakt, ki ga je treba obžalo. vati, bo ustvaril seveda nov položaj. Francozi se spuščajo v diplomatsko igro z državo, ki ne želi ničesar drugega, kakor ustvariti nered med velikimi evropskimi narodi in ga izkoristiti. Ne sme se pozabiti, da je Sovjetska Rusija politični element, ki razpolago z revolucionarnimi idejami in ogromno oborožitvijo. Kot Nemec imam dolžnost, da računam s tem položajem. Boljševizem nima upanja, da bi pri nas uspel, so pa drugi veliki narodi, ki so manj zavarovani pred njegovo nevarnostjo.
Ob koncu je Hitler izjavil s povzdignje-nim glasom: Dobro bi storili, če bi resno razmišljali o mojih ponudbah sporazuma. Nikdar vam noben nemški vodja še ni predložil takih predlogov in tako pogosto. TI predlogi ne izvirajo od kakega pacifističnega šarlatana, ki je postal specialist za mednarodne odnošaje, temveč od največjega nacionalista, ki je bil kdajkoli na čelu Nemčije. Prinašam vam, česar bi vam nihče ne mogel prinesti: sporazum, ki bi ga potrdilo 90 odstotkov nemškega na. roda, 90 odstotkov, ki hodijo za menoj. Prosim vas, da dobro premislite tole: V življenja narodov so včasih usodni tre. nutki. Danes more Francija, če hoče napraviti konec »nemški nevarnosti«, pred katero se plaši že desetletja, iz generacije v generacijo. Vi morete dvigniti strašno hipoteko, ki pritiska na zgodovino Francije. Ponuja se vam srečna prilika, če je no. čete izkoristiti, pomislite na odgovornost do zanamcev. Pred seboj imate Nemčijo, v kateri ima devet desetin popolno zaupanje v svojega voditelja, ld vam pravi: bodimo d prijatelji!
Mnenje Pariza s
Besede čujemo, dejanj ne vidimo.
Pariz, 29. februarja, r. Ponudba Hitlerja za zbližanje s Francijo je zbudila tem večjo pozornost, ker prihaja tik po ratifi-
kaciji francosko.ruskega pakta. Nekateri desničarski listi zatrjujejo, da je Hitler podal to izjavo že pred dnevi, da pa je vlada zadrževala njeno objavo v bojazni, da bi morda zbornica zaradi te ponudbe Hitlerja odklonila ratifikacijo francosko, ruskega pakta. V vladnih krogih te vesti odločno demantirajo. član vlade je izjavil novinarjem, da sprejema vlada take izjave iz Berlina zelo rezervirano, ker Hitler kljub svoji navidezni miroljubnosti noče slišati o zavarovanju miru in varnostnem sistemu, ki bi slonel na idejah Društva na. rodov. Francoska vlada ni nikdar zanikala potrebe sporazuma z Nemčijo in ni opustila nobene prilike za dosego tega cilja, toda za to je tudi z nemške strani potrebno nekaj več, kakor samo miro. ljubne izjave: potrebno je predvsem iskreno sodelovanje z vsemi narodi in dr. žavami, ki si žele miru. Učvrstitev miru je mogoča samo na sistemu kolektivne var. nosti z enakimi obveznostmi in dolžnostmi za vse, ki žele, da se ohrani v Evropi sta. nje ustvarjeno z mirovnimi pogodbami. O tem pa Hitler noče nič slišati.
Sodb a Londona:
Stvar je vredna resne razprave
London, 29. februarja AA. Reuter poroča: Jutranji >News Choniole« pravi, da j? izjava kancelarja Hitlerja zelo važna, ker predstavlja zelo topel apel za mir in prijateljstvo. List meni, da je to zadnji poskus g. Hitlerja v tej smeri ter priporo. ča, da bi te ponudbe na pristojnem mestu resno razpravljali.
Povišanje železniških tarif
Zagreb, 29. februarja, o. Zagrebška
železniška direkcija je dem an tirala vesti, kii so se pojavile v liistih, da bodo s 1. aprliom povišane potniške tarife na železnici od 35 do 60 odstotkov za izletniške vožnje pa celo do lflJ odstotkov. Dejansko bodo povišane cene voznim listkom pri potme-ških vln-kOh za povprečno 10 odstotkov, pri br-zih Vlakih za 5.71 do 9.09 odstotkov, pri izletniških vlakih pa za 22.7 dO 42.7 odstotkov, 6Lm daljša je razdalja, tem manjše bo odstotno povišanje.
Priznanje Junakom osvobodilnih vojn
Beograd, 29. februarja, p. Stoupina nad 100 poslancev iz vladnega in opozicijskega tabora je danes predložila narodna skupščini predlog zakona o narodnem priznanju onim borcem iz miniteh osvoboditkiiih vojn. ki so biiM za hrabrost in vojaške zasiuge odlikovani s Kanadjordjevo zvezdo z meči. Po tem zakonu se jim priznavajo razne ugodmosti im izjemne pravice v znak narodnega priznanja in zahvale.
Diplomati pri predsedniku vlade
Beograd, 29. februarja, p. Danes sta po-setila ministrskega predsednika in zunanjega ministra dr. Sto^di-novioa angleški poslanik g. Campbel in nemški poslanik von Heeren.
Beležke *
Novi banovinski sveti
V toku preteklega tedna je minister notranjih del dr. Korošec podpisal več odlokov o imenovanju novih Članov bano. vinskih svetov. Popolnoma 8o izmenjani banovinski sveti za vrbasko, drinsko in moravsko banovina V primorski banovini pa so izmenjani samo banovinski svetniki iz nekdanjih bosanskih srezov, kjer so na novo postavljeni pristaši dr. Spaha, d oči m so ostali za dalmatinske sreze stari člani bano vinskega sveta.
Volitve v Gornji Radgoni
Ker sta bili dosedanji samostojni občini Gornja Radgona in njena okolica združeni v enotno občino, je banska uprava razpisala za novo občinske volitve za nedeljo dne 5. aprila
Posvetovanje Narodne stranke v Ljubljani
Iz Beograda nam poročajo: Jutri, v nedeljo, bo v Ljubljani zaupni sestanek delegatov Narodne stranke iz dravske banovine. Na ta sestanek je nocoj odpotoval predsednik stranke g. Svetislav Hod-žera. Na Ljubljanski konferenci bodo razpravljali o strankini organizaciji v dravski banovini in o prireditvi konferenc m shodov v teku prihodnjih mesecev, ker računajo. da bo narodna skupščina takoj po sprejetju proračuna, kar se bo zgodilo že prihodnji teden., šla zooet na daljše počitnice.
Antandman o pooblastilu za politične zakone
Na seji vlade, ki se je vršila v petek popoldan, so bili glavni predmet razprave amandmani k finančnemu zakonu za L 1936/37. Po seji je izjavil minister dr. Krek novinarjem, da bo zahtevala vlada s posebnimi amandmanom tudi podaljšanje pooblastila za izdajo političnih zakonov, ker bo sedanje pooblastilo izgubilo dne 31. marca svojo veljavo Kakor se iz tega vidi, vlada političnih zakonov tudi v mesecu marcu še ne bo sprejela.
Odnošaji v JRZ
»Samouprava« objavlja uvodnik o »JRZ in omladini«. Uvodnik prihaja med diugim do naslednjih zaključkov:
»JRZ je enotna stranka. Tri bivše stranke, ki eo danes v njej spojene, so povezane med seboj s čvrstimi idejnimi vezmi ter skupnimi političnimi interesi in to trajnimi, ki so jih tudi privedli do tega, da so se sporazumele. JRZ je tamo na videz nova stranka. V bistvu je le nadaljevanje starih strank s starimi svobodoljubnimi in demokratskimi tradicijami. Pred vojno smo bili ločeni teritorialni s silo. po vojni z umetnimi sredstvi in intrigami, po 1. 1935. pa smo se spojili v eno telo in eno dušo. V JRZ ni niti prečanov niti neprečanov. V okviru naše stare stranke bomo močnejši kakor vsi drugi, ker so ostale stranke ali samo frakcije starih strank ali popolnoma nove stranke brez zgodovine, tradicije in brez vseh onih sijajnih organizacij, s katerimi razpolaga JRZ. Radikalska zajedni-ca je pa tudi za mladeniče velika politična šola.«
Zanimiva reminiscenca
Glavni organ Radikalske zajednice >Sa-mouprava« objavlja med drugim tudi po. natiske vesti, ki jih je objavljal list v prvih letih svojega izhajanja Tako čita. mo med temi vestmi tudi sledečo:
>V številki od 20. januarja 1881. je objavila tudi predlog Veljka Jakovljeviča in 14 poslancev Narodne radikalne stranke, da se ukinejo menihi (podčrtala »Samo. uprava« sama. Op. ur.) in da se njihova posestva odstopijo posvetni duhovščini. V kolikor bi Se to ne izvršilo, naj se meni-ška posestva prodajo v korist fonda za narodi, prosvetoc.
Kneginja Olga
za siromašne Šolarje
Beograd, 29. februarja. AA. Nj. Vis. •kneginja Olga je blagovolila podariti fondu s&romašnih učencev osnovne šole »Branislav Nuš.č« v Beogradu znesek 3.000 Din, Nj. Vfe. kneginja Olga se ie tako vpisala za vefcko dobro tnico omenjenega fonda. Šola je v naasroo-anaišnejšem okraju Beograda, kjer je takšna podpora najbolj potrebna.
Poslanik Jurišič pri Kjuseivanovu
Sofija, 29. februara AA. Danes ob 11. dopoldne je predsednik vlade dr. Kjuseiva-nov sprejel novega jugosloveriskega poslanika Momčila Jurišiča, s katerim se je raz-govarjal celo uro. Novi jugoslovenski poslanik mu je pri tej priliki izročil kopijo svojih akreditivnih pisem.
Upokojitve v šolski službi
Beograd, 29. februarja- P- Upokojena sta sresiki šolski nadzornik v Slovenjgrad-ou Miloš Gtrmovšek in učiieii v ČJatežu Gustav Liskežrc.
Dirigent Matačic povabljen v Berlin
Zagreb. 29. februarja, o. Dirigent zagrebške opere Lovto Miatačic je prejel od berlinske Filharmonije vabilo, da dirigira enega izmed njenih velikih koncertov. G. Matačič se je vabiihi odzval in bo nastopil 19. marca.
Prebivalstvo New Yorka
Newyork, 29. februarja. AA. Po zadnjih statisti-aniih podatkih ima Newyork sedem milijonov 364.000 prebivalcev.
Pri reumi, gihtu in išiasu
vzemite fie (lunin
»Nibol« tablete M. Babovec, ki Vam
morejo olajšati muke. Tudi se uporabljajo »Nibol« tablete kot dobro sredstvo pri boleznih vsled prehlada, pri hripi, bolečinah v boku, pri glavobolu In ro-bobolu. »Nibol« tablete Mr. Bahovec dobite v lekarnah v originalnih steklenicah 20 tablet za Din 20.— ah 40 tablet za Din 34.—.
»Nibol < tablete so prave samo z napisom proizvajalca:
Apoteka BAHOVEC. LJUBLJANA
Id Vam na zahtevo pošlje brezplačno pou&K) ln obširno brošuro za bolnike.
Beg. 8. 1». 17816. 1T979
Današnja številka ima 366 malih oglasov
Proračunska šefa celjskega mestnega sveta
Povišanje občinskih doklad — Uvedba nekaterih novih davščin — Znižanje prejemkov mestnih uslužbencev
Celje, 29. februarja.
Celjski mestDi svet je imel v petek zvečer redno sejo. Zupan je po otvoritvi seje poročal o izvršenih sklepih zadnje seje in odgovarjal na interpelacije. Odbor, ki je sklepal o prodaji občinskih poslopij in zemljišč, je sklenil, da se prodajo občinska hiša na Bregu ter parcele na Spodnjem La-novžu. pod okoliškim pokopališčem in na Kvaternikovem posestvu. V tajni seji so bili prejemki mestnih uslužbencev znižani felično kakor so bili znižani prejemki državnih nameščencev. Podrobnosti še niso objavljene.
Glede občinskega Proračuna za 1. 1936/37. je župan omenil, da se bo 90-odstotna občinska doklada za regulacijo Savinje razdelila tako. da se bo 15 odstotkov porabilo za regulacijo Savinje, ostalih 5 odstotkov pa za regulacijo pritokov. Banska uprava je vstavila za drugo etapo regulacije Savinje v svoj proračun 1.200.000 Din, mestna občina celjska 390.000 Din, sreski cestni odbor pa 300.000 Din. Da se bo zagotovila neprekinjena in čim hitrejša izvedba celotne regulacije Savinje, bo treba najeti dolgoročno posojilo. V proračunu je na novo uvedena 5'/« doklada za brezposelne. Od 400 v Celju prijavljenih brezposelnih. jih je sedaj 226 zaposlenih pri javnih delih mestne občine.
Občinski proračun za 1. 1936/37, o katerem je poročal finančni referent, je ▼ glavnih postavkah naslednji: V rednem proračunu je predvidenih 14.709.952 Din izdatkov in ravno toliko dohodkov. Osebni izdatki znašajo 2.839.313 Din. materialni izdatki 5.929.692 Din. materialni izdatki mestnih podjetij in ustanov pa 5.940.946 Din. Redni dohodki (50% občinska doklada, 5% doklada za brezposelne, 3*/« gasilska doklada. občinske takse. trošarine, dohodek občinske imovine in razni drugi dohodki) znašajo 7.914.252 Din. dohodki mestnih podjetij in ustanov pa 6,795.750 Din.
Izredni Prora^čun je naslednji: sklad sa regulacijo mesta Celja 26.000 Din izdatkov in ravno toliko dohodkov, sklad za regulacijo Savinje in pritokov 749.600 Din izdatkov in ravno toliko dohodkov (20% doklada za regulacijo Savinje in pritokov), nakup nepremičnim odn. zidava in nabava premičnin 485.000 Din izdatkov in ravno toliko dohodkov. Med mestnimi podjetji izkazuje elektrarna in plinarna t novem proračunu 53.062 Din prebitka, mestna klavnica 64.657.50 Din prebitka, mestni vodovod 20.410 Din prebitka, pogrebni sa-vod 33.100 Din prebitka, mestno avtobusno Podjetje 1.144 Din primanjkljaja m meščanski oskrbovalni sklad 87.600 Din primanjkljaja.
Z znižanjem prejemkov mestnih uslužbencev se znižajo osebni izdatki letno za 165.280 Din. Zaradi združitve občin so se nekatere občinske davščine spremenile od-nosno razširile. Namesto nekaterih dosedanjih davščin se na novo uvede nvoznina za celo vrsto predmetov, namesto prejšnje oglednine pa užitnina. ki je preračunana, na 420.631 Din. Na novo so uvedeni tndi davek na prenočišče ter takse od kupnih pogodb pri nepremičninah in na dopolnilno Prenosno takso. Kuluk je odpravljen tudi v območju bivše mestne občine. Cena električnega toka za razsvetljavo se zniža za 20 par. Vse ostale pristojbine bo ostale neizpremenjene.
Trošarina na vino znaša 1.50 Din. na vinski mošt 0.50 Din. na sadjevec 0.25 Din, na pivo 1 Din od litra.
Tz neizčrpanih postavk proračuna bivše okoMŠke občine se je v zadnjem času porabilo 56.300 Din za zaposlitev brezposelnih pri javnih delih, sedaj se bo porabil še ostanek v znesku 35.000 Din. Referent socialnega odbora je omenil, da primanjkuje denarja za Pomožno akcijo in da je nevarnost. da bo morala mestna občina v kratkem odpustiti brezposelne, ki jih zaposluje pri javnih delih.
Gospodarska vojna med Nemčffo in Poljsko
Varšava, 29. februarja b. Svoječasno je bil med Nemčijo in Poljsko sklenjen poseben sporazum glede nemškega tranzitnega prometa preko poljskega ozemlja v vzhodno Prusijo. Nemčija se je po tem sporazumu obvezala plačati točno določene pristojbine. Zadnje leto pa je Nemčija s plačili zaostala ter dolguje Poljski že 70 milijonov zlotov. Poljska vlada je ponovno brezuspešno urgi-rala plačilo v Berlinu ter je naposled napovedala najprvo omejitev, a če to ne bo zaleglo, popolno ukinitev tega tranzitnega prometa, ki pa je za vzhodno Prusijo življenjske važnosti. Na pobudo nemške viade so se
pred mesecem dni začela pogajanja za poravnavo nastalega spora. Pogajanja so ostala popolnoma brezuspešna. Poljski listi se sedaj oteirno bavijo s to zadevo in zahtevajo od vlade najstrožje represalije. Pozornost je zbudilo pisanje vladnega lista >Kurier Codzienny«, ki pravi, da je z Nemčijo trajno sodelovanje nemogoče in da ni več misliti na to. da bi se obnovilo komaj pred par leti sklenjeno prijateljstvo. Tudi ta list priporoča celo vrsto represalij. ki naj prisilijo Nemčijo k spoštovanju sklenjenih dogovorov
Spremembe zakona o islamski veri
Beograd, 29. februarja p. Kakor je bilo že objavljeno je ministrski svet na svoji sinočnji seji spremenil nekatere določbe zakona o izlamski verski zajednici v Jugoslaviji. Med drugim se prenaža sedež vrhovnega verskega starešinstva nazaj v Sarajevo, dočim je bil po dosedanjem zakonu v Beogradu. Verski organi, ki se postavljajo z voiitvali se volijo v tajnem gla-
sovanju. Uslužbenci islamske verske jedmice so pri izvrševanju svojih funkcij zaščiteni enako kakor državni uslužbenci. Po šolah je za islamsko mladino verouk obvezen učni predmet Učbenike za verouk odobravata skupaj islamska cerkvena oblast in prosvetno ministrstvo, morajo pa biti v skladu z zakonom o učbenikih.
Z noži napaden zagrebški novinar
Zagreb, 29. februarja, o. V Dudi resi pri Karlovou je kiil preteklo noč od neznancev napaden znani zagrebški nov>nar Diragan Bublič. Napadli so gs z nožu Bubliča, ki 'ima pet ali šest vbocHjajev, so v zelo resnem stanju prepevali v kariovSko botoco.
Buiblič te že me-sec dni bival pri svoji sestri, ki je nameščena v tekstni tvornici v Dugi resi. Snoča je bdi z večjo družbo v neki gostilni. Okrog 2. ponoči se je dtružba odpravila domov, Bubffč pa je sam krami še v neko drugo gostilno. Med potjo ga je napadla skupiia neznancev m ga z noži resno pjSko-dovala. Vzrok napada m znan. Nekateri meniio, da gre za po!i-teno maščevanje, aruga pa sodlijo, da je razlog :ia<pada ljjubosuro,r:os;.
Dragan Bublič je eden izmed znanih zagrebških novinarjev. Pred !eri je b:l urednik »Ju tarnjega ftsta«. nato je urejeval zagrebško glasita Stjepana Ra-d«a »Narodni val«, po 6. januarju 1929 pa je postal glavni urednik »Narodnih
novim«, službenega Usta savske banovine. Lami je na to svoje mesto podal ostavko in seda, ni bi. i ikjer stalno nameščen. _
Roparski vlom v župnišce
Zagreb, 29. februarja o. V Gcaiberju p« Jastrebamskam je bil v preteirfin noči ravr-šen vlom v župmdšče. Štirje neznanci v kmečkih obflekaih so vlomili v hišo in edea od njih. je streljal tudi na župnika Stanka Višoševioa, ki se je prebudil in se vlomilcem hotel zoiperstavrti. Bil je ranjen v prša. Razbojniki so nato odnesli njegovi lovsko puško ki 1.300 Dfai cerkvenega denarja. Potem so zbežali ki jih orožniki doslej še niso rzslediii. Težko ranjenega župnika eo morali prepeljati v bolnišnico.
Vremenska napoved
Dunajska vremenska napoved za nedel kx Južni vetrovi, ofcHačoo in tepk^ev.
»JUTRO« št 51
3
Ne3elja, T. HI. 1935
Na pragu pomladi =
Danes Je prvi dan meterološke pomladi — Naše ume zmerom manj snežne T * AH
bo letošnje leto res deževno ? — Poplave In viharji
Se dandanes je mnogo meščanov, ki jih te lepo nedeljsko popoldne izvabi iz mestnega zkiovja. Celo v stalnem gostu kavarn, kš Sita v dnevnikih vremenske napovedi pa doma v postelji posluša po radiu, kakšno bo vreme drugega dne, je košček našega kmeta, ki zaskrbljen vse leto sledi oblakom in vetrovom, da iz njih razbere, kako bo poseglo nebo v njegovo delo.
štirje letni časi
če hoče uživata spremembe v naravi- mota meščan na deželo. Tu šele se odpre pazljivem« očesu prelest prirodinega zorenja, umiranja, počitka in znova porojenega življenja skozi vise letine čase.
Z udarci fena se najavi j a pomlad. Kakor zbegane črede ovac podi oblake po neba, drami potoke in reke v narasle hudournike. V gorah sproži nevarne plazove, ki grmeče bobne čez SkaJovje. V toplem na-
ix deževne, tople zime —
v deževno, hladno leto
dšbo zraka se odpira v nižinah nežno pop-je, v pomladno sonce mežika drobno cvetje m prvo sveže zelenje, ki daje vsakemu dnevu zmerom lepšo sliko.
Poleti so si dnevi skoro enaki. Pisano Cvetje doseže svoj višek, v zelenje odeto drevje stoja mirno, sončna pripeka obliva »krte poljane žita. Prav drobni so še plodovi, človek se svobodno prepušča topli ▼odi in svežemu zraku. Le zdaj pa zdaj zimotd blaženi mir snujoče zemlje blisk m grom kakor v opomin, da je še zmerom tu nevidni ravnalec vse čuječnosti na zem-
m.
Z dozorelimi plodovi se prismehlja jesen. Dan za dnem vrača plodonosmi letni čas. kar je zastavila pomlad. V listnati plašč plane čudovita le pota umirajoče narave, skozi zmerom bolj golo drevje se plazijo prvi hladni vetrovi na izpraznjena polja. Po žalostnem nebu se pode temni oblaki na jug, kamor so že prej pohitele selivke. Ptičji živžav utihne v pričakovanju nečesa, ki nas kaj kmalu prestavi v rimo.
Zima je bila dolgo časa ljudem nedostopna, najslabši del leta. Zaprt v tesni dom se je človek obupno oziral skozi zabita okna na zasneženo zemljo in nestrpno štel dneve, ko bo prvi topli jug pobral sneg. Komaj dvajset let sem, pa se je človek z dilcami itn brez njih sprijaznil z zimo in lepota daljmjega severa je zaživela tudi na evropskem jugu. S kristalno čistega neba se odbija bleščeča svetloba od snežnih poljan, kjor odmeva radost prerojenega človeštva.
Ali ni tedaj pocrelad ustvarjajoči primer moške sile, jesen poslednja, zrela radost Tzživ^jenega človeka? AH na poletje razkošna lepota plodne ženske in zima vs©objemajoča ljubezen matere, ki se v tihi odpovedi vsa žrtvuje za novo krsteče mlado živlienje?
*
In danes je spet prvi dan pomladi. December, januar in februar tvorijo v meteorološki vedi zimske mesece, marc, april m maj pomlad. Letos se je bila že pred mesecem zazibala pri roda v pomladne sanj«. MirzK presledek zime je za nekaj časa ustavil Idijoče podzemno dok). Ali sonce se je medtem dvignilo višje na obzorja, dnevi so vedno daljši. Mtnogo previdnejša je zdaj mati zemlja, ki polagoma odpira nežno popje. Koliko cvetja in praških ma-čic drevja se je bilo že pred mesecem odprto in osido zaman ter brez haska zamrlo! Zato bo marčevo prebujenje pod zemljo tembolj previdno naravnalo svoj pogum s potekom vremena Saj »suščeva zima« in aprilov zapozneli sneg kaj rada zaustavita pomlad na osvajajoči poti. Prav lani n. pr. je težak sneg začetek aprila presenetil svet v pričakovanj« cvetne nedelje.
Letos je bila zima sicer vse postavila na glavo in znova potrdita dvom, da — ff niso
naše zime zmerom manj sstežme ?
KLdo ne pomni! mlajših let, loo je tircli v nižinah ležal dolgo v pomlad debel sneg?
Vremenska kronika je zabeležila tudi v toplejših naših zimah v Ljubljani obilo snega V L 1884 je v 9 dneh decembra padlo .50 cm ves mesec skupaj 1.85 metra snega L. 1892 je leglo v januarju na zemljo 1.70 m, 1896 isti mesec 1.90 m snega. L. 1901 je bilo v decembru dva in pol metra vseh snežnih padavin, 1902. v februarju 2.30 m, 1903. v decembru 2.25 m, 1906. isti mesec 1.85 m! L. 1910 je v 20 snežnih dneh januarja padlo 2.40 m, isti mesec L 1917 pa 1.716 metra snega. Prav snežen je bil januar 1. 1917, ko je zapadlo skupaj 2.39 m, v februarju 1925. pa 1.70 m snega. Kje so časi, ko je n. pr. v Ljubljani v enem samem dnevu legel na zemljo pol metra debel <aneg (17. decembra 1884)! Pa 8. jan. 1895 m 15. jan. 1917. 54 cm, 21. jam. 1910.
v L 1929 snežnejšo zimo, naslednje so v nižinah skoraj leto za letom bolj skope na kristalni odeji.
Izpremenjeno zaporedje toplih in zračnih strug nad Evropo je sicer vrglo tudi k nam mnogo padavin — dežja. Saj smo imeli vso zimo komaj šest res snežnih, a nad štirideset deževnih dni. V drugačnih razmerah bi tudi ta deževnica dala seveda mnogo snega, ki pa je večji del zime ostal le visoko v gorah.
Preseženi višek padavin v januarju, pa prav rekordno deževje v drugače najbolj »suhem« mesecu februarju sili k zaključku, da bo
letošnje leto prav deževno
Včeraj »o bile planine spet nizko opasane s svežim snegom. Ves venec gričevja na obzorju Ljubljane je dobil snežno kapo. V petek je močno deževalo, po Gorenjskem snežilo. Viharno sobotno vreme z nalivi in točo, je bilo prvi znak velike borbe v ozračju, iz katere bo prej ali slej izšla zmagovita pomlad in z velikonočnim Vstajenjem oznanila novo življenje. Da bi le bilo plodonosno, brez prirodnih katastrof do jeseni, ko nas bo znova pozdravila bela zima.
Nevarnost poplav
še ni minila
Sremska Mitrovica, 29. februarja.
V	zadnjih 24 urah se je vodovje Save pri Sremski Mitrovici znižalo za 3 cm, nevarnost poplav pa je Se vedno velika, zlasti, ker je včeraj na področju gornjega toka Save močno deževalo. Po Sremu pa je včeraj divjala močna košava. Ta veter onemogoča odtekanje vode. Sava je bila tako razburkana, da so njeni valovi do. segli višino 3 m. Mogočni valovi so se prelivali preko savskega keja, poplavili Kej kraljice Marije ter se razlili od tehniškega oddelka do Nove ulice Pod vodo je tudi nekaj ulic zapadnega dela mesta. Močno valovje je poškodovalo celo dele novega nasipa. Najtrdnejši je preko 7O km dolgi nasip vodne zadruge bidj-bosudske, ki se raztega od županije preko Gunje do Mi-trovice. Ta nasip je zavarovan z gozdnimi nasadi in ga zaradi tega močno vodovje ne more tako hitro poškodovati. Zaradi velike nevarnosti pa so morali tudi ob tem nasipu namestiti straže ta pripraviti gradbeni material.
V	veliki nevarnosti je vas Vitojevci, kamor je voda predrla že do prvih hiš. V pripravljenosti so pontonirski oddelki iz šab_ ca za primer evakuacije Vitojevca. To vas so nameravali preseliti že pred tremi leti, a zaradi raznih upravnih težav in zaprek to ni bilo izvedeno.
Orkanski viharji
s
Zemun, 29. februarja. Sava, ki je bila do včeraj od Siska do Zemuna 4 do 8 m nad normalo, se je začela polagoma znižavatL V 12 urah se je pri Jasenovcu znižala za 12, pri šamcu pa
za 15 cm. Dunav še vedno narašča. Njegovo valovje se je razlilo do nove ceste Zemun-Beograd, poplavljeni pa so pri Ze-munu tudi razni otoki. Tudi Vojni otok je pod vodo. Tudi okrog Zemuna je bila včeraj tako močna burja, da so bili v rednem rečnem prometu občutni zastoji. Veliko škodo je burja napravila ribičem. Odtrgala in odnesla je z obale mnogo čolnov.
Sarajevo, 29. februarja. že od srede ponoči divja v raznih krajih Bosne in Hercegovine orkansko neurje. V zgornji Hercegovini je bil včeraj popoldne vihar tako močan, da je pri železniški postaji Jablanici na odprti progi prevmfl osem vagonov tovornega vlaka Ta nezgoda je za nekaj ur na progi prekinila ves promet V mnogih vaseh je orkan razkril in tudi drugače poškodoval hiše in povzročil veliko škodo v sadonosnikih. Včeraj proti večeru je močno deževalo, orkanski veter pa se še ni umiril.
Razen Save vse reke v vrbaski banovini znižujejo. Neznatno znižanje Save se je včeraj opazilo tudi pri Bosanski Gra-diški, ki pa je deloma še vedno pod vodo.
Saharski pesek v Dalmaciji
Split, 29. februarja Včeraj je po močnem deževju zadrvjal jugovzhodni veter, ki je dopoldne dosegel rekordno brzino preko 100 Km na uro. Italijanski parnik »Jadera« se je moral vrniti v splitsko pristanišče Drugi italijanski parnik »Monte Gargano« pa med viharjem ni mogel pristati ob obali in se je usidral v sredini luke. Zatekel se je potem pred viharjem v severno_splitsko pristanišče. Več parnikov lokalne proge zaradi neurja sploh ni prišlo v Split. Zveza s Trogir. jem je bila včeraj prekinjena V pristanišču so bili valovi tako močni, da so se razlivali do hiš, kar se v Splitu redkokdaj zgodi. Po obvestilu pristaniške kapetanije se na morju ni zgodila nobena nesreča, ker so se ladje še pravočasno zatekle v varna pristanišča Ves dopoldan so bili nad Splitom gosti oblaki rumenkasto-rdečkaste barve. Ti oblaki prinašajo pesek iz Severne Afrike celo do naših krajev. Prah, prinešen iz Afrike, se zmeša z dežjem, ki dobi žolto in rdečkasto barvo.
2-21 KINO UNION 22-211
NajlepSi in najbolj napeti fihn seione
WUly Fcrstova
M A Z U R K A
Po!a Negri, Albrecht SchSnhals, Paul Hartmann, Jngeborg Theek
Naj&orej&i Foxo>v zvočni tedjrfk!
Predstave ob 15., 17., 19. In 21 uri MATINEJA
smeha ob 10-30 dop. po ceni 4M Dtn. Borka
Stric iz Amerike
Hans Moser, H. H. Rfihmann
Kam s siromaštvom?
Ljubljana, 29. februarja.
Za prav k sAiiki ni treba komentarja! Dovoflii zgovorno prikazuje sedanje stanje v veliki bežigrajski gramozni jami. Zadaj se blešči zgradba velike nove osnovane šok, spredaj pa še stoje uboane hišice siromakov, koder jim je mestna občina dala za časa velike stanovanjske krize po prevratu svet, da so si jih zgradili. Kdo je takrat mislil, da bo jama kdafkoCi za kaj porabna. Glave so si belili, kaj bi z njo in še s tistima, ki jih je precej ob bivši periferiji mesta. Zasufli jih ni bilo mogoče, še nadalje kopati pesek iz njih pa bi pomenilo hudiča feganjsaiti z vragom. Zato .ni bila slaba misel, zgraditi v jami novo osnovno šolo. Ko so jo pričeH graditi, so tudi hitro prišli na idejo, da bi v jamii postavki še gimnazijo. Zatrpata jamo z dvema velikima stavbama pa ni karalo, saj bi bi M vendar preveč na tesnem.
Dograditev bežigrajske osnovne šole se fe za leto dni zavlekla, kar je prav prišlo vsem piebivaiceip v jami. Do jeseni pa bodo vendar morali svoje hišftoe podreti in jih postaviti drugod. Ko bodo pričeli s poukom v šoli, bc morala brfi jama že lepo ravno dvorišče za šolske potrebe. Mestna občl-
razpoJago svet v Mestnem bogu. koder je že sedatf večja kolonija takih malih >hč§nih posestnžfcoT«.
ceio 64 cm anega! Po L 1925 p^mmo le še l na bo prebivalcem brž ko ne dala na
Vprašanje starih rentnikov
PiSejo nam:
Pisec, ki je priobčil prejšnjo nedeljo kratek članek o starih rentah zlasti avstrijskih, je s tem napravil vsem prizadetim, ki jih ni mak) med nami, prav veliko uslugo. Tudi je to vprašanje že načel lansko leto pri pretresu proračuna v senatu senator g. dr. Kramer, za kar se mu najlep- J še zahvaljujemo in ga prosimo, da bi sku- I šal to vprašanje čimpreje zopet obnoviti, ! ker še do danes ni rešeno.
Resnično, lastniki teh rent so večino sami mali ljudje, ki so bili svoječasno mladoletniki, kojih premoženje so oskrbovala sodišča z varuhi. Za dote teh mladoletnikov so sodišča nakupila obligacije često brez privoljenja varuhov in brez vednosti lastnikov. So tudi slučaji, da so bili lastniki teh obligacij sirote brez staršev, ki pa so postala po letu 1917., ko so postale njihove obligacije mrtve, še večje sirote. Znani so slučaji, da so si morali lastniki teh obligacij, zlasti oni, ki so študirali, zadolžiti, ako so hoteli dokončati svoje študije v na-di, da bo vprašanje starih avstrijskih rent kmalu rešeno, pa bodo poplačali svoje dol- :
I gore, toda leto za letom mineva, ostane pa vse pil starem.
Ni tedaj zadeva tako malo važna, kakor bi si jo kdo predstavljal na prvi pogled, in I bdi bi skrajni čas, da bi jo merodajni čini-! tel jI prav a skrbjo, kot eno prav važnih vprašanj, vzeli v roke in jo spravili v red, za kar jim bomo prizadeti prav hvaležni.
Najstarejša Gornjegrajčanka
Te dni je dopofaiiAa 90. leto svoje starosti ga. Jožefa Kranjčeva, ki je splošno znana pod knecom Hodelova mama. Za vsakogar ima prijazno besedo, a vsakdo se rad z njo nagovarja, ko pa ve toHko zanimivega povedati iz gomjegmjske preteklosti. Spominja se toda na Steviine dogodke, ki jih tudi v kronikah ne najdeš. Poznajo jo
tudi vsi letoviščarji, ki se z njo prav radi raagovarjajo. Leta 1869 se je poročila z že pokojnim Jožefom Kranjcem in se je v srečnem zakonu rodilo 6 otrok. Štirje £0 še živi, med njimi hčerka Marija, ki je poročena z graščinskim nadzornikom g. Pa-rišom v Gornjem gradu. Vsi Gornjegraj-čand iskreno čestitajo Hodelovi mami k visokemu življenjskemu jubileju Vn ji želijo še mnogo let.
r a o l a d L
tre ne h o a t i
po najnovejših krojih v veliki izberi in zelo nizkih cenah gotovi ali po meri.
Tovarna oblek
jftmMcki
Celje
Samopomoč naših kmetov
Mirna, 29. februarja.
Akcija, da bo se dvignila cena žfivini na sejmih, kakršno vodi na Hrvatskem »Gospodarska sloga«, se je hViciatSvno m samostojno pojavila tudi v naMh kraj h. Ta kmečka samopomoč je dobro izvedena v vsem okolišu Mirne m t zadetku tega tetina je dosegla pomembne uspehe po svofl solidarnosti že na treh sejmih. Največji sejem je bil v Bučki, kjer je velika množica kmetov vztrajala na tem, da ne proda svoje živroe šzpod 4 Din za kg žive teže. To je obveljalo in so prodajali kmetjte srednje vole tudi po 4.50 Din. Razni prekupčevalci so na sejmu seveda nasprotovati, se prerekali s kme-tt, a kmetje so^vsa izzivanja hladnokrvno zavrnili. Tudi na sejmih v Žup-oi pri Radohovi vasi «1 v Radohovi se le kmečka vzajemnost v polni meri obnesla. V 24 urah so kmetic zaslužili več kakor prej v celem letu.
Naš kmet rad plačuje vse dajatve, ne moče pa svoje živfcrie in pridelkov prodajati po tako nizkih oenah, da ne bi imel niti za sol ši za vž*gaftce.
Vesti naših vojnih dobrovoljcev
Sre&ka organizacija vojnih dobrovoljcev v Ljubljani se bo spomnila 20-tetniee bojev I. dobrovoljske divizije v Dobrudži. V ta namen priredi 17. m. ob 20. spominsko akademijo v veliki dvorani Zvezde. Opozarjajo se dobrovoljci in vrta naša javnost Da to prireditev. Spored akademije se bo pravočasno objavil.
V zvezi z 20 letnico Dobrudže bodo dobrovoljci razvili na Vidov dan društveni prapor, ki bo v zgodovini Slovencev pri ustvarjanju Jugoslavije dragocen spomin. Na predvečer razvitja Prapora bo slavnostni občni zbor vojnih dobrovoljcev. Priprave za te prireditve vodi poseben od-
Dobrovoljci izdajo letos- knjigo, ki smo jo do sedaj pogrešali in ki bo verno prikazala delež Slovencev — vojnih dobrovoljcev pri ustvarjanju Jugoslavije. S posebno okrožnico so se Pozvali tovariši dobrovoljci k sodelovanju pri izdan ju te knjige. Knjiga, ki bo ilustrirana, bo pestra po vsebini in važen zgodovinski dokument.
Za podporni društveni sklad, društveni prapor in knjigo se je 'zdelala nabiralna nola, ki so jo prevzeli nekateri naši tovariši v svrho zbiranja prispevkov. Prosimo odziva.
Prihodnji mesečni sestanek dobrovoljcev v Ljubljani bo 10. t. m. ob 20. v -restavraciji Zvezda. Pridite vsi!
Nova pravila >£ave*a
Hrapavost in rdecicd izgine
EUDA
krema ideal
ca Kraljevine Jugoslavije«, ki so bila »prejeta lansko leto na savezni skupščini, je notranje ministrstvo odobrilo In so stopSa v veljavo. Pravila so v tisku in ko jih prejmemo, jih bomo razposlali članom.
Letošnja glavna zvezna skupščina se bo vržila 25. aprila, izredni kongres vojnih dobrovoljcev pa 26. aprila v Beogradu. Delegata naše organizacije na glavni skupščini bosta tovariša Jeras Josip in dr. Turk Emest. Navodila glede kongresa se bodo objavila kasneje.
Jubilej ge. Valentine Jelovškove
Vrhnika, 29 februarja.
Ko je pred dnevi godovala, je ga. Val en. tina Jelovškova slavila tudi svojo 7O letnico. V svoji mani skromnosti tega ni niko. mur povedala. Kdo bi ji pa tudi prisodil že toliko let! Saj so njene ljubeznive oči še prav tako žive kakor takrat, ko sem Ji. kot prvo-in drugošolec nosil prodajat domače zajce, ki sem jih priredil med počit, nicami. Z ljubeznivim nasmehom mi je dajala svetle kronice. Njena dobrotl^vost ne pozna mej. Levica ne ve, kaj dela des. niča. Dobroto smatra za srčno potrebo. Menda nI siromašnega bolnika na Vrhniki, ki ne bi bil užival dobrot te velike in dobre duše. Vse vrline, ki morajo biti spojina dobre gospodinje in vzorne matere, dičijo go. Valentino. Zjutraj, ko jedva ošiioe njeno ljubljeno Hrušovco zarja, je že na nogah in pozno zvečer je še vedno pri delu. Zgo. daj se je začelo delo pri njej, malo je imela brezskrbne mladosti
Komaj 18 let stara se je leta 1884. poročila z znanim rodoljubom in narodnim de. lavcem g. Gabrijelom Jelovškom Vzorno
sta vodila ogromno posestvo in trgovino in mlada, lepa Tinca je bila zanesljiva opora tudi drugod močno zaposlenega soproga. Gabrijel Jelovšeik je bil na Vrhniki prvi alovenslki župan In na tem častnem mestu je ostal 20 let. Bil je fcodi deželni poslanec. Ko je Vrtmičane leta 1927. mnogo prezgodaj zapustil in odšel počivat k Sv. Pfcvlu, Je ostala vsa skrb za veliko posestvo in kmetijo na ramah ge. Valentine. V veliko pomoč jI je sicer hčerka ga. Mimiea, a odločilno besedo ima vedno le preizkušena si avl Jenka
Mnogi jo blagrujejo kot svojo veliko dobrotaico, mnogi jo častijo kot vzorno slovensko ženo in srca vseh so združena v želji, naj bi jI bilo usojeno še mnogo solnčnih in veselih let.	— Ko —
IKINO SLOGA Telef. 27:
Ob 17., 3fl. in 2H. «ri Dlioa premiera
ZELENI DOMINO
Brigita Horney in Kari Ludvik Piehl
MATINEJA
ob 10.3) dop. po enotni ceni 4u&0 Din
PRIGODBE IZ WIENEKWALDA
Opereta z Magdo Sehneider
Dve utopljenki v enem dnevu
V naraslo Savinjo je padla v nede-tto bfezu Lkc 14 letina Marija Nadfrjfini-kova. S svojo materjo je šla po brvi, omahnila in padla v sredino reke. De-•khica je utonite pred očrni svoje matere. Visofldi vačovi so jo nesfi kaJae po! ure dsaieč. Ko so fcrtipko potegnžS na kopno, je bilo močno poškodovano od skal v rečna strugi.
Zveoor pa je utonila 60tetna Efea-beta Lože&arjera. Ko je bik> že temno, je š!a po občinski cesti poleg potoka Lučnjce v Lnčah. V t&rrt je padla v vodo in utonite. Vatte je nesfa troplo 7 km proti Ljabnemu, kjer ga je naSel na5#etferji dan n^ct posestnik. Jtasreč-
Nedelja, L DL 1936
Domače Tesli
♦ Cenjene naročnike, Id so jim bile zadnje dni dostavljene položnice, prosimo, da nakažejo dospelo naročnino takoj v prvih dneh meseca marca. Naročniki, ki imajo tudi ponedeljsko izdajo »Jutra«, naj pošljejo naročnino z isto položnico kot za redno izdajo, a na vrhu položnice naj pristavijo značko »JP«. Kdor je še v zaostanku, naj ga poravna, ker bi drugače zgubil pravico do »Jutrovega« nezgodnega zavarovanja. Točno plačevanje naročnine je pri tem zavarovanju glavni pogoj. Kdor je naročnino vplačal že v zadnjih dneh februarja, naj blagovoli položnico shraniti za drugo priliko. Hkrati naznanjamo, da so zavarovalne police, ki jih imajo naročniki od prej, še vedno v veljavi, ker se pogoji niso spremeniti in jih uprava zato ni nanovo natisnila. Uprava »J U T R A«.
" Promoviran je bil na zagrebškem vseučilišču za doktorja vsega zdravilstva g-Bogdan Premrou, po rodu iz Gorice. Čestitamo !
*	Uradniški fond in oficirji Finančno mi-nlitrstvo pojasnjuje, da oficirji in vojaški uradniki, ki prejemajo svoje prejemke po odstavku 1. člena 322 zakona o ustroju vojske in mornarice, ne spadajo med vlagatelje uradniškega fonda, ker sploh nimajo pravice do rodbinske pokojnine, temveč prejemajo njihove rodbine po čl. 346 zakona o ustroju vojske in mornarice pomoč. Zat jim je treba vrniti doslej v uradniški fond vplačane prispevke.
*	Prememba posesti. Pokojninski fond nameščencev Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani je kupil palačo »Delniške tiskarne« na Miklošičevi cesti št 16. ▼ Ljubljani za 2,650.<XX) Din.
*	Tečaj za bodoče matere in odraslo žeristvo o negi in prehrani dojenčka se bo vršil v začetku marca v Zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani (Dečji dom kraljice Marije in sicer ob ponedeljkih in Četrtkih, vselej od 4. do 6- ure popoldne: ob torkih in petkih pa od 8. do 9. ure zvečer Tečaj bo traial 3 tedne 2 krat po 2 uri na teden in je brezplačen. — Prijave se sprejemajo dnevno v dopoldanskih urah (tudi telefonski) v omenjenem zavodu Dan pričetka bo pravočasno objavljen.
%'4 vrst vonjev
KOLIČKE VOI>E V4 Istra samo Dan 12'—
»rogerija JiASC IVAHT, Nebotičnik tel. št. 35-20
*	Trije novi sejmi v Vidmu-Dobrepoljah.
Splošno je znano, da so dobrepoljski sejmi v Vidmu najbolj obiskani od vseh sejmov, kar jih ie v kočevskem okraju ln daleč naokrog. Zaradi tega so tako mesarji, kakor sej mar ji in domači prebivalci večkrat izrazih željo, naj se število sejmov zviša. Da se ustreže tej želji je občinski odbor prosil bansko upravo, da bi se vršili po^eg dosedanjih štirih sejmov še trije novi vsako leto. Prošnji je ugodeno. Trije novi sejmi so določeni za dneve 10. februaya, 3. marca in 26. oktobra. Dogon živali je prvo leto za vse tri živinske sejme prost vsake vstopnine. Vsi obiskovalci dosedanjih sejmov, zlasti mesarji in živinski trgovci, so vabljeni na te tri nove sejme.
*	Občinska uprava v Št. Ilju v Slov. goricah nas obvešča, da preklicu je razpis mesta občinskega delovodje.
" V Trst je prispel svetovni potnik Jovan-če Mieič in se nastanil v hotelu >Imperiak. S svojo nošo vzbuja vsesplošno zanimanje. Povabilo priti v Ljubljano je .sprejel z velikim veseljem. Točen dan njegovega prihoda še ni določen, vendar je zelo verjetno, da prid.e v soboto ali nedeljo-
*	»Ustmene novinec. Po lepem uspehu, ki ga je dosegla prva številka »Ustmenih novin«, bodo beograjski .novinarji in njihovi prijatelji drevi v Kolarčevi univerzi v Beogradu »izdali« drugo številko. Bivši minister in pdslanik g. Balugdžič bo govoril o japonskih dogodkih, tajnik Industrijske zbornice g. Miličevič o problemu oskrbe ljudstva z obuvali, znani naš karikaturist g. Pjer Knžanič bo pred publiko izdelal veliko karikaturo, režiser Narodnega gledališča g. Kulundžič to govoril o gledališču in ženstvu, odlični humorist g. Dimitrijevič pa o časopisnih racah.
SITAR & SVETEK — štampilje - Etikete Grav^rstvo — sedaj na Marijinem trgu 8.
*	Opozorilo gospodarstvenikom in interesentom. Zvedeli smo od ravnatelja neke mariborske tiskarne, kakor tudi od nekega zagrebškega gospodarstvenika, pred katerim se je ravnatelj neke velike industrije v Mariboru hvalil, da mu je zagrebška mestna občina podelila in tudi zaključila z njegovim podjetjem reklamno naročilo, po katerem naj bi mesto Zagreb izvedlo reklamo za dotično tovarno. Dotičnik, ki se je izdajal za predstavnika zagrebške mestne občine je, kakor se vidi, ravnatelja tvornice zavedel v zmoto, zakaj mesto ZagTeb, od-nosno njegovo poglavarstvo se ne bavi 8 posredovanjem reklame in tudi kot mesto kot tako nima svojega reklamnega zavoda. Videti je, da gre v tem primeru za nekega mistifikatorja, kateremu se je posrečilo, da je na tak način dobil od do-tične industrije reklamno naročilo za okrog 80.000 Din. Ker je s tem prizadeta zagrebška mestna občina, odnosno zlorabljeno njeno ime, upamo, da bo ta primer preiskan in razčiščen. Na to zlorabo opozarjamo vse gospodarstvenike, naj v bodoče bolj pazijo in naj ne nasedajo takim mistifikatorjem ter da svoja naročila poverijo samo reno-miranim zavodom, ki zaslužijo njihovo zaupanje. Publicitas. d. d. Zagreb, Propaganda, d. d. Prej Jugomosse, ZagTeb, In-terreklam, d.d. Zagreb.
*	En« srce — ena radenska!
Zdravnik - specialist za zobe In tista
MED. UNIV.
Dr. LOJZ KRAIGHER
se je preselil
v Beethovnovo ul. 9
Telefon 38-30
* Avstrijska vojna ladja in drugI brodovi v strugi Donava. Med svetovno vojno je srbska artiljerija potopila več avstrijskih brodov v Dunavu in Savi v okolica Zemuna. Neki ribiči so te dni v vrbju nekega dunavskega otoka opazili ladijski dimnik, ki je štrlel iz vode. Preiskava je ugotovila, da leži v strugi velika oklopni-ca austro-ogrske dunavske mornarice, ki se je potopila med neko bitko pred 18 leti in je bila baje največja vojna ladja, ki je kdaj plula po Dunavu. Notranjost ladje je po vsej priliki nepoškodovana, ker je obdana z jeklenimi oklepi. Ko se bo vodovje Dunava znižalo, bodo skušali ladjo dvigniti. Na našem področju je potopljenih okrog 20 vojnih, tovornih in potniških ladij vseh vrst in veličin ter okrog 340 šlepov. Nekaj šlepov so že lani dvignili iz struge pri Ze-\ munu. Iz savske struge dvigajo tudi dele železnega mostu, ki je nekdaj vezal Zemun z Beogradom. Veliki sestavnni deli tega porušenega mostu so nevarni za promet.
Ali hočete štediti!
Potem imate sedaj priliko, da kupite pri nas:
moške nogavice, moške čevflje, ženske «	ženske «
otrošike «	otroške «
in moške obleke po neverjetno nizkih cenah.
ANT. KRISPER
LJUBLJANA
Mestni trg 26	Stritarjeva nI. 1-3
*	Liški atlet Marjan Matijev ič, ki si je pridobil tudi ime »junaka iz Like«, ker je tolikokrat navdušil publiko z dokazi svoje orjaške sile, ko je trgal močne verige, ustavljal avtomobile in dvigal silne teže, se je zdaj. ko je dopolnil že 50. leto namenil na turnejo atletskih produkcij v Turčijo in baje celo v Perzijo. Poslovilno predstavo bo priredil svojim rojakom v Zemunu.
*	S peči je padel v ogenj. V Škofji Loki je prišlo te dni do nenavadne nesreče s precej hudimi posledicami. Na svojem romanju po svetu je 34 letni brezposelni delavec France Jelčič. ki je sicer lz Komende doma. a mu doba krize ni naklonila stalnega bivališča, prišel v Lo^o in si je v opekarni priskrbel skromno prenočišče. Zlezel je na peč, med spanjem pa ga je iznenada napadla božjast, da ga je vrglo naravnost v ogenj. Po vsem životu hudo opečenega so prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
*	Velik gozdni požar v Dubrovniku. V Dubrovački župi so se blizu vasi Cibača zanetili veliki kompleksi borovega gozda. Med močnim vetrom se je ogenj naglo širil in so morali gasilcem iz Dubrovnika pri gašenju in lokaliziranju ognja pomagati okoliški kmetje. Nevarnosti še niso odstranjene, ker veter še vedno raznaša daleč na okrog pepel in tudi iskre. Kako je nesreča nastala in koliko bo znašala škoda, še ni bilo mogoče ugotoviti.
*	Spet vlom v centru Zagreba. Neznani vlomilci so se spet lotili trgovine s krznom in kožami. Vdrli so v trgovino Josipa Baj-sa na Ilici. Plen, ki so ga odnesli predstavlja vrednost 30.Q00 Din. Odnesli so tudi za 2000 Din gotovine. Prostore so morali dobro poznati. Iste noči so vlomili tudi v neko trgovino v Gunduličevi ulici, kjer pa k sreči niso našli denarja v znesku preko 10.000 Din, ki je bil pripravljen za neka naročila. Vlom v knjigarno »Minerve« pa ni U3pel. Vlomilci so se že lotili vrat. a jih je nekaj prepodilo.
*	Strašno dejanje blazneža. V zapor okrožnega sodižča v Bihaču so privedli iz vasi Ribca kmeta Ahmeda Gjaferagiča, ki je v blaznosti s sekiro ubil svojo ženo in 3-letno hčerko, svojega 16-letnega sina pa hudo poškodoval. Ahmed je bil že trikrat v umobolnici v Stenjevcu, a so ga poslali vsakokrat domov, ker je nesrečna rodbina mislila, da ni nevaren. Tretjič je prišel iz blaznice pred šestimi tedni.
*	V enem dnevu iz Beograda v Pariz in London. Danes stopa v veljavo nov prometni red francoskega zrakoplovnega društva, ki bo omogočil, da bo iz Beograda pošta v enem dnevu prenešena v vsa večja mesta Evrope. Tudi potniki bodo z letali te proge v enem dnevu dospeli v Pariz in London.
*	Za izle» na Dunaj sprejema Putnik v Ljubljani (za nebotičnikom) prijave izjemoma še do srede 4. t. m. opoldne. Posebnemu vlaku na Dunaj se bodo tudi priključili specieini vagoni samo do Gradca, ki se bodo tudi vrnili s posebnim vlakom 12. t. m. ob 21.56 v Ljubljano. Cena za izlet v Gradec in nazaj znaša z vizumum vred v III. r. 200 Din, v II. r 250 Din.
ELITNI KINO MATICA
Pride
ANA STEN
v velefilmu
N A N A
po romanu Emila Zolaja
•	Darujte Podpornemu društvu slepih v
Ljubljani. Pod trančo 2-III.
*	Četrta številka kulturne in socialne revije »Misel in delo« priobčuje na uvodnem mestu članek »Obračun in proračun«, ki glo-sira iskanje novih političnih smeri. Direktor Jožef Reisner razpravlja v članku »Uradniško vprašanje« z vso temeljitostjo in statističnimi argumenti o tem življenjsko važnem problemu našega srednjega stanu. Zaključuje se razprava dr. Fr. Goršiča »O glavnih zakonodajnih nedostatkih naše gra-jansko-pravdne reforme.« Znani pedagog prof. Gustav šilih je prispeval razpravo »Narodno socialistična vzgoja v Nemčiji«. V Obzorniku se uredništvo spominja 75 letnice prof. dr. Murka. Dr. Branko Vrčon razpravlja o kolektivni varnosti, Bogumil Vo-šnjak ocenjuje Komandiničev spis »Problem seljačkih dugova«. B. piše o razdolžitvi kmetov. S. B o nezaposlenosti mladih intelektualcev, dr. Pavel Breznik o svobodi inteligence. Na treh straneh platnic so številne »Drobtine«. ki glosiraio domače in tuje pojave. »Misel in delo« izhaja v redakciji doktorjev Baiifta. Cermelja. Lapajneta in Zalokarja. Tisk jugo«lovenskih naprednih akademskih starešin >Nasta«
Avtobusni izlet Zveze in tajski promet (Putnik) Ljubljana. T letošnji sezoni bo »Putnik« zopet prirejal izlete % odprtimi avtobusi is Ljubljane po naši državi in
v inozemstvo. Cene so take, da omogočajo tudi širšim slojem udeležbo pri »Putniko-cih« cenenih in zanimivih potovanjih pod strokovnim vodstvom, posebno ko sprejema »Putnik« tedenska ali mesečna napla-čila. V cenah dvo- in večdnevnih izletov je všteto: vožnja, prehrana in prenočišče, ogled mest, takse, napitnine, postrežba, vizumi in vodstvo. V naslednjem navajamo izlete: I. Po naši driavl: a) 9. VL, 7. VII. in 8. IX. trinajstdnevni izlet po Jugoslaviji, b) ob sobotah in nedeljah dvodnevni izlet v Crikvenico, c) 11.—13. IV,, 30. V. —1. VT. tridnevni na Plitvička jezera in v Senj, d) ob nedeljah v Logarsko dolino, e) 11. VI., 5. Vn. in 2. Vm. v Rogaško ! Slatino, f) 14. VI., 26. Vffl. 6. IX. in 4. X. v Belo Krajino II. Po Avstriji; a) Koioška (Millstattsko, Osojsko in Vrbsko jezero). 2. —3. V., 31 V.—1. VI in 28.-29. VI.. b) 25.-27. Vn. in 14.—16. Vm tridnevni izlet na Klek (Grossglockner). III. Po Italiji a) ob nedeljah v Opatijo, b) 11.—13. IV. Benetke, c) 30. V.—1. VI. in 14,—16. VITI. Benetke - Padova. d) 11.—14. VTI Dolomiti - Gardsko jezero — Padova - Benetke. Prijave se zaključujejo vedno 7 dni pred odhodom. Točnejše informacije dobite pri »Putniku« v Ljubljani (za nebotičnikom).
* Te dni Izide marčeva številka družinskega lista »2ike«. ki bo imela naslednjo vsebino: 1) Joža Lovrenčič — Pojmo pesem; 2) Zagorjan — Njene oči; 3) Dositej Obradovič—S. R. — Skopuhove copate; 4) Legrand—Mailard — Obisk: 5) Rafael Bačar — Desničarji in levičarji; 6) Andre Ohnrpentier—dr. P. Brežnik — Sestanek; 7) Franc Bajd — Denar 8) Stojan Mihaj-lovski—V, Pirnat — Misli. Nov je »Kotiček. ki zanima vsako ženo-:, kjer razpravlja Dana P. o negi obraza, vzgoji otrok in o tem. kako naj žena ravna z možem, da bo zadovoljen in srečen doma in ne v gostilni. Sledita običajna »Zdravniška posvetovalnica«, ki vsebuje tudi kratko razpravo primarija dr. Dragaša o davici in »Gospodinjski kotiček«, kjer" Vas V. S. pouči o pomladnem snaženju v gospodinj stvu. Priloženih je tudi nekaj jedilnikov z recepti. Družinski mesečnik »fcika« dobivate zastonj, če dokažete 8 S kontrolnimi listki, da uživate žitno kavo ZIKO Kontrolne listke dobite v vsakem	zavojčku Zike.
■■i 2 VELE ATRAKCIJI
▼ Elitnem kinu Matici
DANES NEPREKLICNO ZADNJIKRAT
1.	Osebno gostovanje slavnega virtnoza na orglice
prof. MAXA LIGHTMANA
(samo pri predstavah ob 7.15 ln 9.15 zvečer)
2. PREMIERA VELEFTLMA:
(znan iz filma »Maskarada«) in
AdolS Wohlbriick
ZVOČNI KINO SOKOLSK1 DOM v SISKI f Telefon 33-87»
ROZIKA jaše, pleše in poje v filmu
LAHKA KONJENICA
Marika Rokk, Heinz v. Cleve in Fritz
Kampers v glavnih vlogah. Dopolnilo Paramountov zvočni tednik.
Predstave v nedeljo ob 3., 5., 7. in 9., ponedeljek ob 8. uri.
V	nedeljo ob 11. uri dopoldne film:
SINOVI NEBA
Vstopnina Din 3.—
V	torek jubilejni film Hary Piela:
ARTISTI
Na opetovano izraženo željo naših obiskovalcev, posebno onih, ki so čez dan službeno zadržani, je uprava Sokolskega kina v šiški sklenila izpreme-niti red predstav tako, da se bodo vršile od 2. marca dalje ob delavnikih samo ob 20. uri, ob sobotah ob 19. in 21. uri, ob nedeljah in praznikih ob 15., 17., 19. in 21. uri. Uprava je uverjena, da je a tem ustregla želji cenj. obiskovalcev ter se priporoča za nadaljnjo naklonjenost.
S T B I L L E S C H M I T Z
v prekrasnem in napetem delu, polnem ljubezni, razkošja, lepote in godbe
BIL SEM JACK MORTIMER
Film, ki je največja senzacija sezije!	Nov »Paramountov« tednik I
Vstopnina običajna od 4.50 do 12.— Din I
Vsled ogromnega zanimanja za te dve atrakciji in da se prepreči naval na blagajnah preaprodaja vstopnic od 11. do pol 13. in od 15. dalje
DANES ob 3., 5., 7.15 in 9.15 uri! PROF. LIG HTM AN nastopi SAMO SE DANES ob 7 «4 ln 9% uri!
2 atrakciji v Elitnem kinu Matici
•	Za 60 milijonov dinarjev cestnih del bo država letos izvršila v vardarski banovini. Kakor poroča »Politika«, bo pred vsem deloma na novo zgrajena, deloma popravljena cesta Skoplje-Veles-Djevdjetija-grška meja in to po predpisih, veljavnih za velike mednarodne ceste. Stroški v znesku okrog 60 milijonov dinarjev se bodo krili lz državnih sredstev, nekaj iz fonda za javna dela. ostalo pa iz rednega proračuna. Vsi krediti so že odobreni. Poleg tega bo precej cestnih del izvršila tudi banovina.
•	Avtoizlet na dunajski velesejem 12. do 16. L m. Informacije izletna pisarna: Okorn. Ljubljana, hotel Slon.
» Pri zaprtiu. motnjah ? prebavi riemi-te zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franc IožeT<ive grenčice
•	Kaj. Ž!ke še ne poznate? To je ržena žitna kava. zdrava, redilna in okusna. Žiko dotdte v vsaki špecerijski trgovini.
u— Njaoeneje dobite instrukclje v pripravljalnem tečaju za dijake srednjih ta meščanskih Sol, ki se vrSi vsak da»n v popoldanskih urah v Beethovnovi ulici SL 7. Učijo sami profesorski kandidati, in sicer vsak samo svoj predmet, kar Jamči za uspešno napredovanje učencev v šol L Vsak učenec ima za vsak predmet 3 ure pouka na teden. Učnina je malenkostna ta znaša 80 Din aa mesec. Podrobnejše Informacije dobite vsak delavnik od 3—4. pop. ▼ Beethovnovi ulici št 7, pritličje, desno. Odbor DBFK.
u— Dane« popoldne si oglejte na Šentjakobskem odru izvrstno komedijo »Moralo gospe Dulskec. Začetek ob 15- Ker bo to zadnja uprizoritev te duhovite poljske igre, ne zamudite! Prodaja vstopnic v naprej od 10. do 12. Mladini vstop prepovedan.
Kaj pa je v žehtniku?
Nekdo Vam je natresel Črnlno^vanJ. Gospa Ivanka pa miri neveščo dekle: Črno voda je merilo, kako je oprano perilo. Čim tem* nejša voda, tem lepše je perilo oprano. Terpentinovo milo Zlatorog da vedno temno vodo, zato pa je s tem milom oprano pe* rilo lepše kot novo. Lepo duhti in iz njega kar puhti po snagi in svežosti.
*	Ženske bolezni. Pod ženskimi boleznimi se razumejo vse motnje v funkciji ženskih spolnih organov. Semkaj spada]o vnetja zaradi nalezljivih spolnih bolezni, kakor tudi zaradi prehlajenja. anatomskih sprememb, nadalje nepravilna namestitev gotovih organov, zraščenje organov in stvarjanje novih delov. Razen tega prištevamo semkaj še različne nervozne težave motnje v obnavljanju tkiva in v obtoku krvi, kakor tudi težave zaradi slabokrvnosti in splošne telesne slabosti. Zavoljo bližnje lege spolnih in prebavnih organov se zelo neugodno občutijo motnje v prebavi, zlasti zaprtje zaradi povečanega pritiska na ženske spolne organe. Vsaka žena mora zato paziti na lahko in redno čiščenje brez pritiska. Varovati se je težko prebavljivih jedi. kakor tudi takih, ki dražijo čreva. Nadalje se je treba mnogo gibati zvečer pa redno piti eno skodelico čaja »Pla-ninkec, ki zaradi svoje vsebine na grenkih snoveh, natriju in eteričnih oljih pospešuje pravilno sestavo črevesnih sokov. Gospa. 28 let stara, je trpela na trdovratni zapeki, črevesnih plinih in telesni napetosti. Mnogo let je uporabljala odvajalna sredstva, ki so vedno slabše učinkovala. Čaj >Planinka< je iz-dejstvoval že v nekoliko dneh lahko prebavo in redno čiščenje. Reg. S. 529-36.
— Pred vsako spremembo vremena Vas
pečejo noge in bolijo kurja očesa. Nerazpo-loženi ste tako rekoč za nobeno delo. Vsak korak je za Vas prava muka. To vse le zato, ker Bvojim nogam ne posvetite dovolj pažnje. ker jih redno ne negujete. Obiščite našo pedlkuro. V posebej za to pripravljeni koPelji Vam osvežimo noge in omehčamo trdo kožo. Odstranimo brez bolečin kurja očeBa in debelo kožo. Postriže-mo Vam zarasle nohte Pedikiranje 6 Din. Proti utrujenosti in zs boljšo cirkulacijo krvi Vam priporočamo strokovnja ško masiranje nog. Masaža nog 4 Din. Posetite nas. prepričajte se sami.
Ljubljana. Selenburgova 7.
*	Opozarjamo naše čitatelje, da so današnji nakladi priloženi prospekti tvrdke Ser-darušič, kolekture državne razredne loterije.
*	Tovarna JOS RFICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. t
Iz Ljubljane
u— Masarykov večer priredi akademski odsek JC-lige v proslavo 87. rojstnega dne prezidenta osvoboditelja T. G. Masarjka v petek 6. t. m. ob 20. v Trgovskem domu. Nad prireditvijo so izvolili Prevzeti častno predsedstvo g. dr. Marko Natlačen, ban dravske banovine, g. div. general P. Ne-deljkovič, komandant dravske divizije, g. ing. S. Minovsky, konzul OSR, g. dr. Juro Adlešič. predsecfnik mestne občine in g. dr. M. Samec, rektor Aleksandrove univerze. Na sporedu je več umetniških, glasbenih. koncertnih in recitacijskih točk. Podroben spored še objavimo — danes le obveščamo javnost na ta elitni večer s prošnjo, da ne pozabi na datum.
u_ Pevsko društvo Ljubljanski Zvon je izdalo ob svoji 30 letnici za jubilejni koncert slovenske narodne pesmi, ki bo v ponedeljek 2. t. m. lično programno knjižico s tekstom in razlago posameznih zborov. Posebno opozarjamo na'uvod o narodni pesmi, ki ga je napisal France Marolt Priporočamo vsem posetnikom, da kupijo sPoredovo knjižico, ki se dobi za 4 Din. v knjigarni Glasbene Matice.
u— V razstavi bolgarske grafike bo vodstvo danes ob pol 12.
u— Predavanja angleškega društva. An-gleško društvo v Ljubljani priredi v marcu tri javna predavanja V ponedeljek 9. marca bo predavala mrs. Ethel Lewis o angleSkih, škotskih ta irskih narodnih pesmih. Mrs. Lewis, ki je na predavalni tur. neji po Jugoslaviji, je že nastopUa v Mariboru, Zagrebu, Osijeku, Beogradu in Ni-šu in je imela povsod kot pevka ter preda, vateljica velik uspeh V sredo 18. marca nastopi pisateljica Henry Andrews, znana pod imenom Miss Rebecca West, ki je ravnokar absolvlrala predavamo turnejo po nordijskih državah in v Baltiku. Predavala bo o sodobni angleški literaturi. V petek 27. marca pa bo predavala v angleškem jeziku znana naša alpinistka Mira Marko Debelakova o svojih plezalnih turah na škotskem. Slednja je lansko leto v družbi ge. Copelandove prepotovala Anglijo ter škotsko, kjer je imela več predavanj o naših planinah
u_ Prostovoljna socialna davščina po 1
Din na sobo se bo marca pobirala zadnjikrat. Velika večina hišnih gospodarjev in upraviteljev hiš je denar za ta prostovoljni davek v celoti že pobrala pri svojih najemnikih in oddala v mestnem socialno političnem uradu, nekateri pa morajo plačati še tretji obrok za marc. Le malo je število onih. ki tega davka še niso pobrali, dasi so dobro situirani. Ponovno se obračamo do teh z nujno prošnjo, naj tudi oni store samari-tansko delo do potrebnih someščanov in naj čimprej poberejo in oddajo nabrani denar v Rocialnopolitičnem uradu v Mestnem domu II. nadstropje, soba 42. Denar naj oddajo osebno ali po položnici ali pa naj zahtevajo, da pride po denar inkasant sociabno-političnega urada.
u— »Kresničke ln metuljčki, ljubko mladinsko spevoigro, uprisore otroci državne narodne šole v Mostah na šentjakobskem gledaM§kem odru v sredo 4. t. m. ob 16. Tgra je lepo naštudirama in je dosegla pri premieri lep uspeh Režijo vodi gdč. Jelena Wrischerjeva. Mamice, privedite svoje malflke ln j!m nudite dve urici čistega ve. sella. Proda:a vstoonic v naprei v sredo od 10. do 12. in eno uro pred predstavo.
u— O modernem češkoslovaškem kiparstva. V vrsti svojih Prosvetnih in propagandnih večerov priredi Jugoslovensko-češkoslovaška liga v Ljubljani v Ponedeljek. Z. t m. ob 20. v predavateljski (v&-randni) dvorani hotela Union predavanje o modernem češkoslovaškem kiparstvu. Predavatelj profesor Ivan Vavpotič nam bo podal izčrpno razvojno sliko in pregled češkoslovaške moderne plastike, ki uživa danes že svetoven sloves, saj pomenjajo imena kot Mvsbek, Štursa in Gutfreund vrhove evropske moderne kiparske umetnosti. Nad 120 prekrasnih BkioPtičnih slik, ki jih je izrecno za to predavanje izbralo <J?škoslovaško prosvetno ministrstvo, kar pomeni za Jugoslov.—češko&lov. ligo v Ljubljani izredno odlikovanje in priznanje prosvetno propagandnega dela, nam bo pričaralo tako čudovito in tako bogato žetev umetnostnega genija bratskega češkoslovaškega naroda. Ker je zbirka diapozitivov v 6voji izbranosti in izčrpnosti zares nekaj izrednega. — tako bogatega ilustrativnega materiala že ne pomnimo, je li-gina želja, da poseti to velezanimivo Predavanje čim mjveč občinstva. Prav posebno pa še opozarjamo na to prireditev vse prijatelje bratskega češkoslovaškega naroda, ljubitelje in poznavalce umetnosti umetnike, predvsem pa akademsko in srednješolsko mladino, ki ji je to predavanje še prav posebno namenjeno. Pripominjamo, da je vstop vsakomur, tudi nečlanom lige, prost.
Pri nekaterih boleznih žolča in jeter,
žolčnih kamenih in zlatenci urejuje naravna
FRANZ • JOSEFOVA
grenčica.
prebavo in pospešuje iztrebljenje črevesja. Klinične izkušnje potrjujejo, da domača pitna kura (zdravljenje) dobro učinkuje, ako popijemo
FRANZ-J OSEFO VO
vodo
zmešano z malo tople vode, zjutraj na prazen želodec.
Ogi. peg. 8. br. 1MB5/SB
u— Ljudska univerza. V ponedeljek 2. t. m., bo predaval univ. profesor dr. Evgen Spektorski o postanku in razvoju nacionalnega problema. Predavanje bo bo vršilo v Delavski zbornici na Miklošičevi eeeti. Pričetek ob 20. uri. Vstopnine ni.
u— Podpisne pole davčnih zavezancev
v mestni občini ljubljanski s priklopljeni-mi deli so&ednih občin se bodo izjemoma še sprejemale 2. in S. t. m. Vsi, ki še niso vrnili popisnih pol, se pozivajo, da jih v navedenih dneh sigurno vrnejo mestnemu poglavarstvu v Ljubljani, mestna posvetovalnica soba št. 22.
ELITNI KINO MATICA
Pride
ANA STEN
v velefilmu
N A N A
po romanu Emila Zolaja
BANKA BARUH
PARIŠ (90) H- RUE AUBEB
Teief.: Opdra 98.1« — Telef.: Opčr& 96-15 Naslov brzojavkam: Jugobaruch Pariš 96 Banka jugoslovanskih izseljencev v Bel. giji, Franciji, Holandiji in Laikseuburgu. Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi T Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksen.
burgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: BBLdJA: No. 3064.64 BnnteJea, FRANCIJA: No. 1117-94 Pariš HOLiANDIJA: No. 1458.65 Ned. Dienst. LAJKSENBURG: Nc. 5967 Luxembourg. naše čekovne nakaznice-
u— Violinski koncert v Filhannonični
dvorani V petek 6. t. m. koncertira naš najodličnejši violinski virtuoz Karlo Ru-pel. Na klavirju ga spremlja prof. Zamik Zora, ki je dobila kot pianistka in koncertna spremljevalka v Zagrebu najsijaj-nejšo oceno. Oba umetnika nam bosta dovršeno izvajala naslednje skladbe: Mozart: Koncert v g-duru, Bach: Adagio in Fuga iz g-mol sonate za solo-violino. dalje Kogojev >Andante« in Škerjančev »Romantični intermezzoc. II. del koncertnega sporeda pa obsega znamenito Beethovnovo sonato v a-duru, ki je. znana pod imenom »Kreutzerjeva sonata«. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. Začetek koncerta točno ob 20. uri.
m— Kurban-Bajram. V sredo 4. t. m. obhajajo muslimani ta svoj veliki praznik, ki traja tri dni. To so dnevi ko romajo muslimani iz vseh delov sveta v sveta mesta v Arabiji: Meko in Medino, da opravijo tam svoje molitve v starodavnem svetišču Kja-bu. Ljubljanski vojaški imam g. Ahmedaše-vič bo 4. t. m. ob 6. zjutraj opravil službo božjo za vojake islamske vere v vojašnici vojvode Mišica v Metelkovi ulici. Tej službi božji lahko prisostvuje tudi civilno muslimansko prebivalstvo. V dneh velikega praznika Kurban-Bajrama so državni uslužbenci islamske vere službe prosti.
Iz Celja
boljši od vsake inozemske znamke dobite pri tvrdki
PERO KOLlč - Dubrovnik
veletrgovina z vinom VZOREC NA ZAHTEVO: 2 orig. steklenici po 1 liter franko poštnina in pakovanje Din SO.—.
u— Primorsko akademsko starešinstvo vabi članstvo na redni sestanek, ki se bo vršil v salonu restavracije Slamič v Ljubljani 4. t. m. ob 20. uri. Na dnevnem redu so referati o aktualnih problemih emigracije.
u— Klub trgovskih akademikov v Ljubljani bo priredil v ponedeljek 2. t m. ob 20. na trgovski akademiji Bleiweissova cesta javno predavanje g. prof. dr. Sarabona o temi: Svetovno gospodarstvo preje in sedaj. Vstopnine ni. vljudno vabljeni.
u— Drž. narodna šola v Mostah uprizori v sredo 4. t m. ob pol 16. mladinsko spevoigro ^Metuljčki in kresničke« na Šentjakobskem odru v Mestnem domu. Glasba: Radovan Gobec, režija: Jelena Wrischer. Vstopnina: sedeži Din 10. 8, 6. stojišča B,-Din- Čisti dohodek je namenjen revni deci.
u— Podružnica >Branibora< v Ljubljani bo imela 20. marca ob 20. redni občni zbor v sejni dvorani ljubljanskega magistrata. Dnevni red običajen.
F0T0 AMATER JI!
Izvolite zahtevati brezplačno naš NAJNOVEJŠI katalog foto-aparatov in pribora, čijih prodaja se vrši kot doslej preko vseh foto-trgovcev.
MIMOSA A. Kopani
Zagreb Mošinskoga ul. 14.
o— Kako je srečka 85.984 »adela stotiso-iiak. Ko so bile te dni objavljene Številke,, ki so pri izidu zadnjega kola državne razredne loterije izvlekle dobitke, je Ljubljana prišla do majhne senzacije. Srečka štev. 85.984. ki je bila prodana pri Slovenski banki v Ljubljani, je zadela premijo 400.000 Din. Zadeti takšnole vsotico v loteriji, kakor da ti je padla z neba. je v resnici doživetje, kakršnega še človek sam, ki ga je obiskala sreča, najbrž s težavo prenese. Kakor se je izkazalo je srečna dobitnica neka učiteljica, a ker ni kupila cele srečke temveč samo četrtinko. ji pripade en sam sto-tisočak. Zanimivo je še pri tem. da dobitnica srečke ni kupila sama, temveč je služkinji, ko je odhajala na tre naročila, naj mimogrede kupi v kakšni banki dve Vetrtinki. Ker je Slovenska banka najbližja trga, je služkinja zavila vanjo in prinesla srečo v hišo.
u— Driama tkalnica preprog 11 Sarajeva priredi razstavo svojih preprog, tudi perzijskih v začetku marca, na kar se cenjeno občinstvo opozarja.
u— Plesni turnir za šolsko prvenstvo Ljubljane bo v torek 3. marca v Kazini. Ljubitelji družabnega plesa vljudno vabljeni. Veliki »P- S. K.< turnir za prvenstvo dravske banovine bo pa nepreklicno v soboto 14. t. m. v veliki dvorani Kazine Plesni zavod Jenko ima ■se vse tečaje in posebne ure do 18. t m.
e— Podpore mestne občine. V novem občinskem proračunu za leto 1936/37 so pred. videne naslednje pod/pore mestne občine: Rdeči križ 2.000, Protituberkulozna liga 5.000, udruženje vojnih invalidov 1.500, Dijaška kuhinja 2.000, Društvo za revne učence državne realne gimnazije 2 500, Krajevna zaščita decg in mladine 3 000, Kolo Jugoslovanskih sester 1.000, dnevno dečje zavetišče 28.000, Salezijanci v Ga-berju za dnevno zavetišče za Zapuščeno deco 15.000, šolska kuhinja kraljice Marije 1.000, Društvo za revne otroke v Ga-berju 6.000, Vincencijeva konferenca 8.000, razne bolnišnice za božičnico 500 Din, poli. klinike za šole bivše okoliške občine 5.000, repatriiranci 5.000, Poselska zveza 500, dijaška kuhinja državnih meščanskih šol 1.500, dijaška kuhinja šolskih sester 1.500, Gospejino društvo 1.000, Družba sv. Cirila in Metoda 1.000, Ljudsko vseučilišče 1.000, Celjsko pevsko društvo 1.000, Pevsko društvo »Oljka« 1.000, pevsko društvo > Celjski Zvon« 1.000, Sokolsko društvo Celje v go_ tovini 2.000 ki pa amortizacijo dolga 5.000, dramatsko društvo 2.500, prosvetno društvo 3.000, gledališka družina prosvetnega društva 2.000, ljudska knjižica prosvetnega društva 4.000, mestna ljudska knjižnica 10.000, Muzejsko društvo 5.000, Glasbena Matica 5.000, Jadranska straža 1.000, SK Celje 5.000, za amortizacijo dolga za ograjo na Glaziji, SK. Jugoslavija 5.000, SK. Oflimp 2.-000, Olepševalno društvo 57.OOO, fresko slika v Marijini cerkvi 10.000, kapucinski samostan 1.000, kuratorij Vajenskega doma v Celju 5.000. krajevni gospodarski odbori v Levou 2.000, Zavod za slepo deco v Kočevju 300, zavod slepih v Ljubljani 300, Društvo jugoslovenskih obrtnikov 1.500, Slovensko obrtno društvo 1.500, (obema za izobraževanje vajencev) razna kulturna društva in za dobrodelne na mene pa 5.000 Dim. Razdelitev in višina podpor je prav zanimiva in značilna.
— Ljudsko vseučilišče. Jutri ob 20. bo predaval v veliki dvorani Narodnega doma znani fotoamater in planinec g. Cveto Švi-gelj iz Ljubljane o >Naših Alpah, Poleti in pozimi« ob predvajanju mnogih krasnih skioptičnih slik. Predvajal bo tudi svoja sijajna smučarska filma >Na solnčnih poljanah pod Bogatinom« in »S smučmi na Uskovnico« ter dodal še svoj film »Lov na planinskega orla«. Opozarjamo na to zanimivo predavanje.
1 Zvočni kino IDEAL 1
Danes ob 3., 5., 7. in 9% Premiera vek filma Premiera
TIRAN
Glavne vloge: Charles Laughton, Fredrik March,
znana iz filma »Bedni«, in Norma Schearer Vstopnina 4.50. 6.50 in 10 Kn DANES OB POL 11 MATINEJA S KRIŽEM IN MEČEM Vstopnina Din 3.50.
e— Umrla je v petek popoldne na Vrazovem trgu 2. v starosti 58 let učiteljica v p. gospa Irena Kernova, rojena Kahlova, soproga uglednega naučitelja v pokoju g. Ivana Kerna. Pokojnica je bila odločno narodna ter izredno blaga in plemenita žena. Pogreb bo danes ob 1K.15 iz hiše žalosti na okoliško pokopališče. Pokojnici bodi ohranjen časten spomin, svojcem naše iskreno sožalje. V celjski bolnišnici je umrla v petek 43 letna posestnikova žena Matilda Zabukovškova iz Globokega pri Šmarju pri Jelšah.
e— Žrtve nesreče. V četrtek se je petletni sinček oskrbnika Janko Bele iz To-polšice pri Šoštanju igral doma pri žag! in položil prst na žago. Zaga ga je zgrabila in mu razmesarila desni sredinec, da je ob-visel samo še na tanki koži. Te dni je stopil 17-letni, pri ge. Bernardijevi v Celju zaposleni me&arski vajenec Ivan Poklač Pri delu v krop in se hudo opekel
e— Za »Veselo božjo pot«, ki jo bo uprizorila ljubljanska drama v torek ob 20. v celjskem gledališče, je gledališče skorc že popolnoma razprodano.
e— Kino Union. Danes ob 10. matineja Danes ob 16.15, 18.30, 20.45 film »Zasledovanje« in zvočni tednik. Jutri ob 16.30 in 20.30 velefilm »Alkohol« in zvočni tednik.
Iz Zagorja
z— Samomor blaznega brezposelnega. V
sredo se je na domačem gospodarskem poslopju v Potoške vasi obesil s«n pre-užfi+karja 42 letni Franc Praznik. Praznik je že doigo časa boleha* na umu. Potkoj-nfk je zaradi vel?ke<*i števila družinskih članov živel bedno živijenje, kair je naj-brže uničujoče vplivalo na njegovo živčevje. — V četrtek je m Lokah "umrl 74 letni upokojeni rudar g. Gošte Anton. Bolehal je že dalje časa. Zapustil je več sinov, delno zaposlenih pri rudniku, dol no brezposelnih. — Bodi obema ohranjen b!ag 6pomin!
Iz Maribora
a— Na žalni seji ▼ počastitev spomina blagopokojne ge. Kožuhove, vzorae blagaj-
ničarke tukajšnjega 2enskega drUštva, so zbrale odbornice 1200 Din v Prid Počitniškemu domu kraljice Marije na Pohorju, a— Mariborski prijatelji angleškega jezika, ki so včlanjeni v Angleškem krožku, so imeli te dni občni z!>or, ki je pričal o živahnem delu za popularizacijo angleške kulture. Pri volitvah je bil izvoljen novi odbor s predsednikom dr. Kotnikom in podpredsednikom dr. RaPotcem. Ob zaključku se je novi predsednik iskreno zahvalil dosedanjemu predsedniku dr. Toplaku za ves dosedanji trud.
a— Predavanje o JaPonkah pred poroko. Dne 2. marca bo predavala v Ljudski univerzi slovenska Japonka Kondo Skuškova o Japonkah pred poroko.
a— Na literarnem večeru 6. t. m. nastopijo gdč. Petelinova, gdč. Tauferjeva in gg. Miran Jarc, Franjo Roš in Tone Se-liškar.
m. F. VREČKO
GREGORČIČEVA 12 I ORDINTRA OD 11.—15. ure.
a— Gledališke novice. Bivši mariborski gledališki tenor g. Bratuž bo gostoval prihodnjo soboto in nedeljo v »Bajaderi« in »Veselem kmetiču«. — Premiera Strausso-vega »Cigana barona« bo najbrže v četrtek 5. marca.
a— Umetniška vest Slikar profesor Sirk bo razstavil svoja dela v Skoplju 5. aprila (ne 5. marca).
a— Mariborski slikarji so imeli v četrtek svoj redni občni zbor, ki mu je prisostvoval tudi obrtno-zadružni nadzornik g. Ignacij Založnik. Zborovanje je otvoril in vodil Josip Škof; obširno tajniško in blagajniško poročilo pa je podal g. J. Novak. Pri volitvah se je izvolila naslednja nova uprava: Jakob Senekovič predsednik, Martin Safran, podpredsednik; odborniki: Josip Holzinger, Ivan Sojč, Franjo Horvat, Josip Kaschan, Anton Pahernik in Franjo Handl.
a— Mariborski obrtniki Slovenskega obrtnega društva so imeli v Narodnem do_ mu redni občni zbor, ki ga je vodil pred. sednik g. Soič. O delovanju v preteklem letu je obširno poročali tajnik g. Košar. Pri volitvah je bil z majhnimi spremembami izvoljen dosedanji odbor.
DARMOL
fcokoCada xa oduaianie
deluje blago in zanesljivo	J
He Jkbduj«!
a— S šahovskega bojišča. V petek zvečer se je odigralo VIL koOo za šahovsko prvenstvo Maribora. Konič je zmagal nad Kukovcem, Bien nad Dobrilo, Mešiček je porazil Strnišo, Stupan Perglerja, dr. Lippai pa Šuštarja. Partija Lešnik : Lob-kov se ni vršila. Prihodnje kolo bo v torek 3. t m.
a— Ne sedem milijonov, ampak en do
poldrugi milijon pojde za adaptacijo gradu v muzejske svrhe. Toliko popravka k včerajšnjemu poročilu o seji mestnega sveta. Napaka je nastala pri telefoničnem prenosu.
a— Iz sadjifrske In vinarske šole. Dvodnevni tečaj za sajenje, oskrbo, rez, po-mlajanje, precepljanje in gnojenje sadnega drevja bo 6. fin 7. marca na omenjeni šoli.
6bo!eri]a zob so skoraj vedno posledica neredne in nezadostne zobne nege. Lo ako se z zob redno odstranijo ostanki jedil in iz teh se tvoreče bolezenske kali« ostanejo zobje zdravi in lepi.
Čistite torej svoje zobe redno s Sargovim Kalodontom. Blaga pena tega špecijalnega ustnega mila temeljito očisti zobe. Izredno fina sestavina polira zobno sklenino prizanesljivo in bleščeče belo. Neštetokrat preizkušeni sulforicinoleat, ki ga vsebuje v naši državi edino Sargov Kalodont, odpravi in prepreči zobni kamen, ki |e vzrok tolikih velikih zobnih bolečin.
Pozor! Poskusite enkrat novo ustno vodo Kalodont. Koncentrirana sestavina/ zelo varina v uporabi, razkazuje in ugodno osvežuje.
SARGOV

DOM
Iz Trbovelj
t— Koncert pevskega društva »Zvo»<-»Zvonc proslavi letos 40 letnico obstoja, a zaradi hude stiske brez večjih slavnosti. V to svrho priredi danes ob 16. običajni letni koncert ob spremljevanju 26 06eb močnega orkestra, tako da bo vseh nastopajočih okrog 90. Koncertni program obeta lep užitek vsem prijateljem lepega petja, zato pridite!
t— Dobrodelni koneert 7. marca ob 20.
v Sokolskem domu.
Iz Kamnika
ka— Otvoritev protituberkuloznega dispanzerja. Danes ob 11. bo otvorjen nov protituberkulozni dispanzer. To bo 9. dispanzer v naši banovini. Pred dobrim letom se je protituberkulozna liga v Kamniku odločila, da za vsako ceno v najkrajšem času uredi to prepotrebno ustanovo in na ta način vsakemu, pa tudi najrevnejšemu, nudi možnost, temeljite strokovne preiskave in zdravljenje. Liga je v najkrajšem času zbrala nad 800 članov, našla pa je razumevanje zlasti od strani naše industrije in kaj kmalu so bila zbrana sredstva za pričetek. Najela si je lokale v hiši gospe Urške Koširjeve in jih primerno adaptirala. Dispanzer je opremljen z modernim rentgenskim aparatom, vodil pa ga bo zdravnik g. dr. France Pucelj vsak torek in petek od 16. do 18. s pomočjo zaščitne sestre.
ka— Zvočni kino Kamnik predvaja danes in jutri v ponedeljek reportažni film »Abesinija«. Kot dodatek &e bo predvajal Foxov zvočni tednik in kulturni film.
PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI
vzeti zjutraj na prazen želodec čažo
Franz Josefove
prirodne
Registrirano od ministrstva za aoe. poBtOm tn nar. adravje 8. br. 10.485 od 25. T. 1996.
Premija
400.000 Din §oo.ooo Din
Je padla na srečko štev.
8$e984
Premija	&&MLSM pa na srečko štev. 22*11J
Obe srečki sta bIH prodani od glavne pooblaščene kolekture
Aleksandra H. Pavloviča,
BEOGRAD, Kralja Alberta br. 1
Prodaja srečk za 32 kolo začne 4. marca.
Z naročil! se izvolite obrniti na gornji naslov.
a— Združenje prevozniških obrti v Maribora je imelo pri Gam brinu redni občni zbor, ki miu je predsedoval g. Sluga. Obširno poročilo o delovanju je podal tajnik g. Anton Krepek. Pri volitvah je bil izvoljen pretežno dosedanji odbor.
MED. UNIV.
dr. F. Kartin
specialist za zobne in ustne bolezni, ordinira po preselitvi od zdaj naprej MARIBOR, GOSPOSKA 32 (Cverlin), vhod Volkmarjeva 1.
a— Morska psi ca s I7 mladiči. Te dni je
dobil neiki tukajšnji restavrater iz šibenika 25 kg težko ribo, morsko psioo. Ko so jo odprli so našli v njej 17 lepo zraslih mladičev, od katerih je dva prepariral za muzejske in šolske svrhe preparator Ciringer.
a— Laporski uboj pred velikim senatom. Včeraj dopoldne je vršila razprava proti 35-letnemu posestniku Francu Kaši ju iz Laporja pri Slov. Bistrici, obtoženemu da je 31. decembra lani v Laporju ubil svo. jega svaka 40-letnega podpreglednika fi. nančne kontrole Velosava Milutinoviča Obtoženec je bil obsojen na dve leti za. točeirja.
Iz Škof je Uke
šl— »Dom in šola gled« mladostnika«.
je naziv zanimivemu predavanju, kt ga bo imel danes ob 9. v risalnici meščanska šole ljubljanski zdravnik dr. BrecelJ. l»re davanje bo pod okrilji zajednice doma in meščanske šole. Vstop prost! Pridite!
Z Jesenic
s— Kino Radio bo predvajal danes ob 3 in 5. popoldne in ob 8. zvečer ruski vele. film >Pastir Kostja«, ki je doživel uspeh po vsem svetu. Med dodatki tndi .športni film >Umetmo3t v ravnotežju«. Sledita J >Pat in Patachon kot čuvarja morale«. i
ka— Osebna vest Premeščen je na novo službeno mesto v Ježico, komandir tukajšnje žandarmerijske stanice g. Anton Bric, na njegovo mesto pa je imenovan žandarmerijski narednik vodnik IL kL g. Šnabl Viktor, ki je prišel k nam iz Stipa. Obema želimo na novih službenih mestih mnogo uspehov.
Iz Novega mesta
n— V počastitev 80le£nloe vladnega svetnika profesorja g. Ferdinanda Seidla priredi tukajšnja podružnica SFT> kot dolgoletnemu bivšemu predsedniku ta
j častnemu Satan 9. t tn. ob 20. ▼ Sokolskem domu predavanje. Predaval bo v profesorju
Seidhi kot ČSoveku in planincu, znanstveniku in prirodnem estetu ljubljanski odretnflc dr. Josip C. Oblak.
b Ptuja
J— šahovska tekma bo danes ▼ Ptuja z začetkom ob 9. dopoldne v karer-m ropi< Bo to revan&M trikma med Cafa&r-ceen in Ptujem.
j— Občni zbor Narodne čitalnic* w Ptuja bo 9. mmrca ob 19. v spodnji dvom-ni Narodnega doma.
j —Poizkus samomora. V samomor ft-nem namena je spil precejšnjo količino oetove kisline brezposelni krojagki pomočnik Viktor H. iz Ptuja. Bil je takoj prepeljan v bolnišnico, kjer so vosa želod« izprall, vendar je njegovo stanje kritično.
j— Vlom. Nedavno so neznanci vlomil! t Gorci v Halozah v hišo g. Kose&rja Karla, hotelirja iz Ptuja. K sreči iz hiše ** bilo mnogo odnesti Ukradli se le SO litrov žganja.
j— V ptujskih sodi iih zaporih seJta
zdaj Gašper Murko, sedlar te Sp. Jablan, ki je • osumljen, da je zabodel posestniko-vega sin Vuka Martina iz Dragonje vasi. Murko zanikuje, da bi ga zabodel s šilom, priznava pa, da ga je strnil z majhnim iw>. žem. Sodna obdukcija je ugotovila, da je bil Vuk zaboden z zelo tenkim orožjem naravnost v srce. Orožniki iz Podlebnika so sedaj izsledili tudi Gabrovca Janeza, po. sesstnikovega sina iz Brezove gore, ki je zadal smrtni udarec v vrat posestaOm^s-nffl sinu Kozfti Jožefa iz G-raškovja.
SK Drava v Ptuja ima svoj redni občni zbor v soboto 7. t. m. ob 19.30 v posebni sobi gostilne Zupančič. Slovenska javnost se vabi, da »e občnega zbora polnoStevfr-no udeleži.
Iz Ljutomera
!J>— Za vinski sejem, ki bo 3. marca v Zavratnikxyrem hotelu, je prispelo že mnogo prijafv razstavljale erv. Pričakovati je torej da bo sejem glede števila v®oreev prav dobro uspel. Opozarjamo še enterat vinsko tr-genve in gostilničarje na to pnffiko, loo »i laMco poceni poskrbe vse vrste Ijutomer-čana, od navadnega namiznega vama do m-branih najffioejšSi vrst 2efazni9ke m trne so ne V9e strani ugodne.
11 — Motil ci radia pri am. so fe vedno pewv brezobzirni. Ne motijo s svoj&mi ne-MokJaanimi aparati le ob delavnikih, ampak celo ob nedeljah opo&dne. Lastniki m-dftsfcah aparatov piosijo poštno upravo, naj stopi motUeem totS brezobzirno na peste.
Razstava bolgarske grafike v Ljubljani še danes. Obisk '	~

Nedelja, 1. m. 1936
Gospodarstvo
i
Nas uvoz filmov
Zadnja le/ta se je naš uvoz filmov precej povečaiL Leta 1932. smo uvozili 540.000 m filmov, predlanskim 633.500 m, lani pa že 735.700 m. Po številu filmov se je uvoz dvignil od 521 v letu 1932. odnosno 639 v predlanskem letu na 678 v preteklem letu. Glede na izvor teh filmov vidimo znatnejše spremembe. V odstotkih skupnega uvoza fitaiov se naš uvoz filmov po dolžini razdeli na posamezne ckžave •akole:
1932 1934 1935
Zedinjene drž. 37.3% 59.3%	53.6%
Nemčija	58.0% 26.5%	23.4%
Avstrija	0.9% 2.7%	6.7%
Francija	2.0% 2.7%	6.7%
Anglija	0.3% 3.0%	4.3%
CSR	0.5% 3.3%	2.1%
Rusija	- 1.6%	1.3%
Zadnja teta je hudo nazadovat uvoz iz Nemčije, in sicer od 5S% v letu 1932 (313.382 m), odnosno 26.5% v letu 1934 (159.200) na 23.6% v (Jamskem lertu (173.400 m). Uvoz iz Zedanjenih držav, ki se je v pred'ans-:em letu po-vzpsl na 59.3% je lani nazadoval od-stotino na 53.6%, čeprav se je dolžina
iz ZedmjenJh držav dvignila od 356.000 na 394.000 m. Izredno naglo se je dvig nil uvoz iz Avstrije, ki se je v primeri z letom 1932. posedmoril. Doč'm smo
V letu i>J2. uvozili Avs-trije le 5<i(J0 m filmov, je pred'ans<ira znašal ta uvoz že 16.000 m, Urii pa 49.^00 m. Znaten je tudi dvig uvoza iz Francije od 10.000 m v 1. 1932., odnosno 16.300 m v predlanskem letu na 49.600 m v lanskem letu m uvoz iz Anglije od 1800 m v letu 1932., odnosno 18.400 m v predlanskem letu na 32.000 m v lanskem letu. Končno smo uvozili še 15.200 m iz Češkoslovaške in 9.500 m iz Rusije. Uvoz iz Italije, Madžarske, Norveške, Palestine, Belgije in Rumu-nije je bil malenkosten in se nanaša skoro le na kulturne filme.
Kinematografov smo imeli !arw v naši državi 318. Zvočnih kinematografov je bilo leta 1932. šele 184, predlanskim 246, lami pa 263. Zato pa je števL lo nemih kinematografov naglo nazadovalo od 154 odnosno 90 na 55. V dravski banovini smo iimeH lani kakor predlanskim 43 kinematografov, od tega pa 40 zvočnih (predlanskim 35) in samo še tri neme (8).
Razvoj svetovne vinske produkcije v tem stoletju
Po podatkih direktorja mednarodnega vinskega, urada Douarchea je znašala svetovna vinska produkcija L 1900 okroglo 130,000.000 hi, ki se je dvignila do I. 1914 na 150,000.000 hI, a leta 1934 celo na 205.000.000 hI.
Ta porast je v zvezi delno z lntenzivnej. šim, bolj strokovnjaškim obdelovanjem vi. nogradov da se je pridelek na hektaru skoro povsod podvojU delno pa z nasaditvi-jo novih vinogradov še v drugih izvenev-ropskih celinah zlasti v afriških kolonijah.
Tako je na primer samo Francija pomnožila vinogradniške nasade v svojih afriških kolonijah v zadnjih 50 do 60 letih od okroglo 1000 na skupno 460.000 ha in sicer največ v Alžiru (za 388.000 ha), v Tunisu (za 50.000 ha), in v Maroku (za 24.000 ha). Torej je samo v Maroku približno toliko vinogradov kakor v vsej naši dravski banovini.
Vse kaže, da se bo zaradi čedalje večje vinske krize tudi obseg vinogradov začel krčiti in dosledno seveda tudi pridelek. Nekatere evropske države delujejo že na to, oso bi to Švica in v zadnjem času tudi Nemčija in celo Avstrija. Velika odpornost vlada povsod v prvi vrsti proti sajenju s a. morodnic ali direktorjev.
Odmev akcije za dvig živinskih cen v Sloveniji
Akcija hrvatskih kmetov za dvag živinskih cen je vzburkala živinorejce tudi preko Sotle in Kolpe. Pokret je našel ugodna tla ne morebiti v politični smeri, temveč v splošno gospodarski, ker je kmetovo trpljenje doseglo že najvišjo mero in niso živinske cene v nobenem razmerju več s stroški reje kaj šele, da bi se sploh dalo misliti la kakšen dobiček.
Včeraj popoldne je sklicala Zveza slovenskih kmetov v tej zadevi sejo, da zavzame stališče do pokreta hrvatskih tovarišev. Sejo je vodil v prisotnosti ravnatelja Kmetijske družbe g. inž. Bogdana Ferlinca in načelnika g. Ivana Sancina zvezin predsednik narodni poslanec g. Koman, ki je orisal obupen položaj živinorejca v državi ki sili tudi našega kmeta, da solidarno sledi hrvatskemu tovarišu in ga podpre v borbi za skupine kmetske interese. Predlagal je, naj se vsa akcija v naši banovini opre na našo največjo kmetsiko stanovsko organizacijo Kmetijsko družbo, ki ima v tej stroki že dovolj izkustev in ima razširjene svoje podružnice po vsej banovini.
Za njim je orisal borbo hrvatskih kmetov narodni poslanec g. Milan Mravlje, ki je poudaril, da je živinoreja najvarnejša panoga našega kmetijstva iin je njena usoda važna za vse druge stanove. Če kmet nima denarja, strada vsa dežela. Država je bila s svojim iiiberalisfcičnim stailiščem do gospodarskega žviljenja doslej povsem pasivna do tegob našega živinorejca, zato je treba izikati izhoda iz tega le v samopomoči. Pridružil se je minenju predgovor-
PRODAJALNE-
Beograd Zazreb
Ljuhliano
Naša auto in moto pneumatika je brezhibna in sigurna. Delamo na tem da Vam omogočimo dolgo vožnjo za malo denarja. Informa cije v vseh, naših prodajalnah.
nika, da naj prevzame vso akcijo za dvig \ živinskih cen pri nas Kmetijska družba. Poudarjal pa je, da je treba k delu pritegniti tudi vse druge kmetske organizacije, kakor Kmečko zvezo, Zvezo slovenskih zadrug, Zadružno zvezo, Zvezo absolventov nižjih kmetijskih šol in.seveda tudi banovino kot predstavnico oblastva. Dolžnost slovenskih kmetov je, da podprejo v lastno korist upravičeni pokret hrvatskih tovarišev in, da tako preprečijo, da bi se ponovili primeri, ko 90 kupovali razni špekulanti po naših sejmih za nisako ceno živino, ki »o jo potem prodajali na hrvatskih sejmih in tako streljali v hrbet hrvatskim tovarišem. Nam je borba toliko 'až-ja, ker imamo v tej akciji močno hrbtenico v složnem nastopu Hrvatov.
Ravnatelj Kmetijske družbe g. mi. Bogdan Ferlinc je ugotovili, da se je družiba že doslej borila z vsemi močmi in, kolikor je bilo v težkih razmerah možno, tudi ušesno za boljše živinske cene na čisti Zadružni podlagi. Dosegla je celo le zadnji teden za današnje razmere rekordne cene 3.80 Din za kg. Družiba je takoj v začetku akcije na Hrvatskem v duhu solidarnosti kmetskega sitanu poslala vsem podružnicam okrožnico o pokretu. Rade volje da je družba ves svoj aparat na razpolago kmetski skupnosti.
Na pobudo g. Babnika se je sestavi® pripravljalni odbor, ki ima natego pozvati na sodelovanje zastopnike vseh kmetsiko-stanovskih organizacij: Kmetijsko družbo, Kmečko zvezo, Zvezo absolventov nižjih kmetijskih sol. Zvezo slovenskih zadrug, Zadnižno zvezo in banovino. Oblastvo je dolžno podpreti pravične težnje živinorejcev v interesu skupnega sožitja vseh stanov. Ves narod brez razlike političnih in stanovskih teženj se mora složiti, 6aj gTe za obstanek temelja naše banovine — naše živinoreje.
Na seji so sklenili, da se sestane že ila-nes 1. marca ob 10. dopoldne pripravljalni odbor, v katerem so izvoljeni: narodna poslanca gg. Mravlje in Koman. oba Babnika, Janhar, Novak in Kristan. Akcijski odibor vseh kmetiiskih organizacij naše banovine pa je sklican za sredo ob 2. popoldne v posvetovalnico Kmetijske družbe.
H koncu je ravnatelj Zveze slovenskih zadrug g. Franc Trček podal iiz izkustev po drugih državah v s lični h akcijah nekaj prav važnih smernic za bodoče delo.
Stanje aktivnih kliringov
Izkaz Narodne banke o stanju aktivnih kliringov od 27. februarja zaznamuje glede nemškega kliringa občutnejše nazadovanje salda, ki je dne 20. t. m. znašal 461 milijonov, sedaj pa znaša 442 milijonov (24.7 milijona mark, od tega 20.5 milijona mark iz starega računa in 4.2 milijona mark klirinških čekov). Izplačilo starih terjatev po kronološkem vrstnem redu le počasi napreduje in je bilo 2. februarja izvršeno zadnje izplačilo po avizi štev. 9750 od 4. julija lanskega leta. - Narodna banka opozarja vse izvoznike, da se poleg klirinških čekov na marke lahko prodajajo na borzi tudi klirinške nakaznice, ki so bile izdane v času od 1. do 15. januarja in nosijo število od 15.185 do 15.935. Starejše klirinške nakaznice pa odkupuje, kakor znano, Narodna banka na račun države po 14 Din za marko.
Tudi v kliringu z Italijo se saldo italijanskega dolga le polagoma zmanjšuje in je znašal 27. februarja 164.5 milijona Din (46.2 milijona lir) nasproti 176 milijonom pred enim tednom in 171 milijonom pred 14 dnevi.
V kliringn z Bolgarijo znaša naša terjatev 427.000 Din nasproti 451.000 pred enim tednom in Morajo naši izvozniki čakati na izplačilo 24 dni. V kliringu s Turčijo pa se je turški dolg ponovno za malenkost dvignil od 2.0 na 2.1 milijona Din, tako da morajo izvozniki čakati po -80 dni.
nik banovinskega zdravilišča ▼ Rogaški Slatini, in Ivan Prijatelj, profesor v Mariboru.
= Podaljšanje roka *a uveljavljen}« švicarskih predpisov za armirani beton. Gradbeni minister je zaradi lažje uvedbe švicarskih predpisov za armirani beton odobril spremembo odloka štev. 34.891 od 16. decembra 1936. v toliko, da se prehodni rok, določen do 31. januarja 1936., podaljša do 31. marca 1936. in se torej do tega dne lahko predložijo tudi projekti, izdelani po dosedaj veljavnih predpisih.
= Velika likvidnost Hrvatske sveopče kreditne banke. Od velikih zagrebških bank je Hrvatska sveopča kreditna banka prva objavila podatke o bilanci za lansko leto. Iz objavljenih številk je razvidno, da so se hranilne in kontokorentne vloge pri tej banki v teku lanskega leta dvignile od 110.8 na 155.4 milijona Din. V bilanci izkazuje zavod za 56.9 milijona Din razpoložljive gotovine poleg 16J> milijona Din takoj razpoložljivih založb. Skupaj s prenosom dobička iz lanskega leta (3.8 milij. Din) znaša izkazani dobiček po izvršenih odpisih. Občnemu zboru bo predlagano, da se porabi 12 milijona Din za plačilo drividende 3 Din na delnioo.
_ V trgovinski register sta se vpisali naslednji tvrdki: ptujska mehanična tkalnica P. Pihler in drug. Ptuj (družabnika Ferdinand Pihler in Alfred Bradač, oba v Ptuju); Šiftar Franc, trgovina z deželnimi pridelki, Brezovci, srez Murska Sobota
_ Pravilnik o nadrobni prodaji tobačnih izdelkov, cigaretnega papirja, vžigalic, kolkov in taksnih papirjev, umetnih vžigalnikov, kresilnikov in kremenov za njih prižiganje, ki ga je izdal finančni minister, je objavljen v »Službenem listu« dravske banovine od 29. februarja t. L
— Doklade evangelskih cerkvenih oMin. Davčni oddelek fin. ministrstva je izdal pojasnila o pobiranju cerkvene doklade evangelskih cerkvenih občin. Po tem pojasnilu morajo davčne uprave na zahtevo cerkvenih oblasti pobirati cerkvene doklade obenem z državnim davkom, in iih oddajati v trimesečnih obrokih pristojnim cerkvenim ob-lastvom. Finančno ministrstvo opozarja dalje davčne uprave, da je sklep o dokladi, ki presega 10 odst veljaven šele, ko ga potrdi finančni minister ▼ soglasju s pravosodnim ministrom Te sklepe objavlja finančno ministrstvo v Finančnem zborniku-Dokler te objave ni, davčne uprave tehdo-klad niso dolžne pobirati. Za doklade do 10 odst. na neposredne davke, ki jih odreja cerkvena občina na podlagi sklepa cerkvenega občinskega odbora, pa ni potrebna potrditev finančnega ministra v soglasju pravosodnega ministra, marveč samo potrditev cerkvene oblasti, ki ie po cerkveni ustavi pristojna. Zato takih sklepov tudi ni treba objaviti v Finančnem zborniku. Te doklade morajo davčne uprave zbirati na zahtevo cerkvenih oblastev. ne da bi čakale na potrditev davčnega oddelka.
QQQQQQQQQQQG>GX>
AVTOMATIČNI BUFFET
„R I O«
nudi specialna vina:
Črnina, zdravilna, lit. 10.—, 'čez ulico 9.-Cviček, dolenjski, lit. 12.—, čez ulico 11^-Dingač, medicina!, lit. 14.—, čez ulico 12.-Ljutomerčan lit. 12.—, čez ulico 10.-Burgundec	lit. 14.—, čez ulico 12.-
Bizling, Jeruzalem lit. 15.—, čez ulico 13.-
ter druga graščinska in desertna vina. Specialiteta: DIŠEČI MUŠKATELC
Gospodarske vesti
__ Spremembe pri Hranilnici dravske banovine, Maribor. V trgovinskem registru mariborskega okrožnega sodišča so bili izbrisani razrešeni člani upravnega odbora hranilnice dravske bano^ne, Maribor in si. cer dr. Gvidon Sernec, dr. Fran Lipold in dr. Vinko Rapotec. vpisani pa so bili novo izvoljeni člani: Peter Jurak, opat in mestni župnik v Celju, dr. Josip Leskovar, odvetnik v Mariboru, Ivan Gračmer, uprav.
Borze
Borza
Na ljubljanski borzi je znašal pretekli teden devizni promet 5.23 milijona Din nasproti 10.34, 4.80, 9.13 in 5.50 milijona Din v prejšnjih štirih tednih. Na svobodnem deviznem trgu so tečaji ostali v glavnem na nivoju prejšnjega tedna, čeprav je Narodna banka z nižjimi ponudbami ponovno Pritisnila tečaj funta navzdol od 251.50 na 250. Švicarski franki so se trgovali po 16.65, dolarji po 50.30 in francoski franki po 3.38.
Devize
Curih. Beograd 7, Pariz 20.2175, London 15.0925, Neyork 302.50, Bruselj 51.5750. Milan 24.30, Madrid 41.90, Amsterdam 207.8750, Berlin 122.95. Dunaj 56.90, Stock-holm 77.80, Oslo 75.50 Kobenhavn 67.25, Praga 12.69, Varšava 57.75, Atene 2.90, Bukarešta 2.50.
DAN
izide prvikrat novi roman »Jutra
Zadnja stran
izpod peresa H. CVETINA
Napeto in živahno pisana, bo ta zgodba skrivnostnega zločina uklepala bralčevo zanimanje od usodne noči vse tja do končnega raz-pletka. Prepričani smo, da bodo tako bralci kakor bralke navdušeno pritrjevali naši izberi.
5 do 6 Din za izbrane močnejše sorte. Po pomladnem pretoku se pa utegnejo cene zvišati, če bo količkaj prometa.
+ Svinjski sejem v Ptnjn. Na svinjski sejem 26. februarja je bilo pripeljanih 109 svinj in 26 prascev. Prodanih je bilo vsega 74 rilcev. Cena prascem, starim od 6 do 12 tednov, je bila 90 do 100 Din za rilec; pršutarji so se prodajali po 5 do 5.50. debele svinje po 6 in plemenske svinje po 4.75 do 5 Din za kg žive teže
Iz Julijske Krajine
Italijanščina v Katoliški akciji na Goriškem
Te dni je izdal goriški nadškof Carfo Margatti zelo važne odredbe vsej podrejeni duhovščini glede delovanja Katoliške akoije na Goriškem. Med drugim pravi njegova okrožnica:
»V tekaterih krajih in teh je t naši škofiji zelo mnogo, so nastale težave zaradi jezika, ki naj se rabi na sestankih in pri razpravi po vprašanjih, ki so postavljena na dnevni red. Naravno je, da imajo vsi sestanki Katoliške akcije javini značaj in se morajo zaradi tega registri, dokumenti, pravilniki, zapisniki itd. sestavljati v italijanščini. Kar pa se tiče razprav in obravnavanja vprašanj na dnevnem redu, sme vsakdo rabiti jezik, ki ga bolje obvlada, voditelji pa bodo poskrbeli, da se prevede v italijanščino vse. kar se na sestanku pove. V ostalem je jasno, da glede na delovanje Katoliške akcije ne more biti vprašanja o jeziku. Zaradi tega bo mogoče in bo treba tudi v župnijah, v katerih prevladuje prebivalstvo drugega jezika, ustanavljati in podpirati razne organizacije na osnovi pravil, ki jih je določila sv. stolica za italijansko Katoliško akcijo.
Nastale so tudi težave, o katerih nam zlasti poročajo župniki, seveda predvsem tujerodni, zaradi pomanjkanja sposobnih oseb, ki naj bi v vsaki posamezni župniji prevzele vodstvo poedinih odsekov organizacije. To težavo bomo skušali premostiti s tem, da bomo poslali v prizadete kraje Škofijske funkcionarje, da bodo dajali potrebne smernice in odstranjevali nastale težave«.
Drobne novice
Stečaji in poravnave na Goriškem. Meseca decembra je bilo na Goriškem 7 stečajev in poravnav. Poleg drugih sta bila napovedana stečaja gradbene tvrdke Fer-ragottija & Londera v Tolminu ter prevoznega podjetja Antona Sokola v Gorici.
Neznatna kazen. Poročali smo zadnjič o majhni aferi, v katero se je zapletla pul-ska zimska socialna akcija. Preiskovalni organi so dognali da sta Moscatellijeva in neka Salombat prodali trgovki Josiptai Stefanuttijevi 21 kg koruzne moke, ki sta jo prejeli od omenjene fašistične ustanove. Zaradi tega so jima zdaj odvzeli ubožnosrt-ni izkaznici, trgovki pa za tri dni zaprli
prodajalno.
Spremembe v pokrajinskem upravnem odbora v Puli. Te dni so bili imenovani štirje redni člani istrskega pokrajinskega upravnega odbora ter dva njihova namestnika. Za člane so bili imenovani prof-Jan Bisoffi (Bišof), odv. Viktor Ciocchetti, dr. Josip Faocini in odv. Ivan Filiputti.
V Komnu bi bil v hlevu pri Umekovih
malone umrl siromašni starček Ajidrej Lavrenčič. Zatekel se je v hlev že vas onemogel in bolan. Naslednje jutro so ga naš h ljudje onesvežčsnega. Spravili so ga nemudoma v tržaško bolnico, kjer pa je kmalu nato umrL
V bližini Pevme je našel Ivan Bregant iz Podgore na bregu Soče napol razpadlo truplo neznanca, v katerem so karabinjerji spoznali 22 letnega Avgusta žerjala iz Komna 2erjal je že okrog 10. februarja odšel z doma in odtlej za njim ni bilo no-benega sledu.
Krvav dogodek pri rubeži
Pod tem naslovom smo pred tednom poročali o incidentu, ki se je dogodil ob priliki nekega sodnega rubeža. V poročilu je bilo več netočnosti, ki jih naknadno popravljamo.
Na osnovi od sodnije odrejene dražbe rsr rabljenih premičnin bi se moralo prodati nekaj živine nekemu posestniku na Dobrovljah v vranskem sodnem okraju. Ko je prišel sodni izvršilni organ, da po svoji službeni dolžnosti vodi dražbo, je našel zbranih več moških, ki so nastopali na način, kakor da hočejo dražbo s silo onemogočiti. Da te preprečil hujši incident, je izvršilni organ dražbo odgodil. nakar so on in navzoča dva kupca odšli vsak v svojo smer. Trije moški pa so začeli s koli zasledovati sodnega nameščenca, in mu vse mogoče grozili. Nič ni zaleglo njegovo prigovarjanje, naj bodo pametni in da on vendar vrši samo svojo službeno dolžnost. Da bi jih prestrašil je potegnil iz žepa pištolo. Res so se umaknili, toda le za par minut, potem pa so se zopet pognali za njim in se mu med neprestanimi grožnjami približali že na par korakov. Oddal je zato v silobranu par strelov v zrak, ki pa so imeli le to posledico, da so ga zasledovalci poskusili obkoliti in da ga je eden od njih udaril s kolom: udarec Je bil namenjen glavi, a je padel le na roko, ker se je izvršilni organ še v zadnjem hipu sldo-nil. Ko je napadalec drugič zavihtel^ kol. je napadeni v skrajni nevarnosti za življenje sprožil še en strel, ki je zadel napadalca in ga ranil, njegova tovariša pa tako prestrašil, da je sodni nameščenec dobil čas, da je utekel in na ta način preprečil nadaljnje spopade.
SOKOL
Sokol pri Sv. Pavi a pri Preboldu je knei nedavno ofočni zbor. Z minulim letam je društvo zaključilo 25 let svojega dela, razvilo članski prapor, »tvorilo lutkovno gledališče in poplačalo skoro ves dolg za dom. Agibio so se udejstvovali knjižnični odsek z javno in miadinsfco knjižnico, dramski odsdk. lutkovni odsek in moški pevski zbor. Telovadili so vsi oddelki redno in zaključili svoje deJo z lepo uspelim okrožnim zletom. Uprava društva za novo leto je skoro ista. StoH pred hudo nalogo, da obdrža društvo v«aj na dosedanji višini. Prejšnjo nedeljo nam je dramski odsek postavil na oder »Gospo mrnistrovko«. Uprizoritev je zelo zadovoljila občinstvo, ki se je režiserki in igralcem oddolžilo z obilnim aplavzesm. Vloge so brle izvrstno zasedene, posebno še sin gospe mdnistnovke. Le Skoda, da obisk ni bil najboljši. Upamo, da bomo v kratkem imeli priliko videti spet kaj enako dobrega. Sicer pa pripravlja ta čas lutkovna odsek igro »Začarani grad«, da pride tudi mladina svoj račun.
Blagovna tržišča
2ITO
+ Chicago, 29. febr. Začetni tečaji: pšenica: ta maj 100.25, za julij 91, za sept 90.125; koruza: za maj 60.375, za julij 60.50.
+ Winnipeg, 29. febr. Začetni tečaji: pšenica: za maj 84.875, za joili-i 85.875, za okt 85.125.
ROMB 12
-f Liverpool, 28. febr. Tendenca mirna. ZaMjučni tečaji: za marc 5.75 (5.75), za julij 5.60 (5.60).
+ Newyork, 28. febr. Tendenca stalna. Zaklljučni tečaji: za marc 11.18 (11-12), za. j-ulij 10.41 (1032).
VINO
+ Vinsko tržišče v dravski banovini
(29. februarja). Vinska kupčija se vidno še ne popravlja, upati je pa, da bo marc v tem oziru boljši od prejšnjih mesecev že zaradi normalnega železniškga trans-sporta, ki se aprila podraži. Vina j* še porta, ki se aprila podraži Vina <o Se nah povprečno 3 do 3.75 Din za nara.-1"a, 4 do 4.50 Din za boljša namizna vina H
Dotrpel je danes po dolgotrajni, mučni bolezni moj ljubljeni soprog, brat, stric in svak, gospod
Valentin Mrak
gostilničar,
v 41. letu svoje starosti, previden s tolažffl sv vere.
Na zadnii poti ga spremimo v ponedeljek, dne 2. marca 19d6., ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Rimska cesta stev. 4, na pokopabsce k Sv. Križu, kjer ga položimo v rodbinski grob k večnemu počitku.
V LJUBLJANI, dne 29. februarja 1936.
Žalujoča soproga ivanka, marija, draga, por. radulovic, beta por. toš — sestre, ivan-bJrodbina verbic in ostalo sorodstvo.
Vevsiei i ubile} fi$ub1itms(ee£a Zvona
Lani Je minilo 30 let, odkar je bilo ustanovljeno pevsko društvo ljubljanski Zvon<. V prvih, letih razvoja slovenskega petja sta rodila Ljubljanski Zvon brata Lodrft in Rudolf Bajde. Psrvi predsednik Jb bil Vinko Magister, tajnik pa prezgodaj moril pesnik in novelist Josip Premk.
Zborovodja Matulj
(Pod predsedstvom Ivana CirkeTbaha je prevzel zbor pokojni učitelj in skladatelj .Alojzij Sahs. Kratko dobo po njegovi smrti je izvrševal pevovodstvo pri Ljubljan-(Bkem Zvonu učitelj Avgust Vašte. Pod i njegovim vodstvom je pevski zbor L.jttb-Itjanskega Zvona kot prvi izmed slovenskih pervsfcih zborov in menda tudi edini še 5pred svetovno vojno v letu 1910 posetil
Beograd ter bil tudi gost kralja Petra in regenta Aleksandra. Dosti poguma so mo. rali imeti Zvonaši, da so kljubovali trdi avstrijski pesti in se podali na pot v srbsko prestolico. Učitelj in pevovodja Vašte je moral svojo drznost plačati s premeščen jem r Trat Na njegovo mesto je stopil Zorko Prelovec, ki je vodil društvo četrt stoletja ter bil z njim neločljivo povezan v dobrih In slabih časih. Toda komaj se je pod njegovo roko začel zbor razcvitati, v sredi mladega razmaha je lepo uspevajoče delo prekinila svetovna vojna. Zvon se je bal, da bodo društvo razpustili, ker niso pozabtti njegovega poseta v Beogradu. Pevci so poskrili iz arhiva litografirane note srbske državne himne, falzificirali so blagajniško knjigo tako, da je društvo iz. kazovalo 27. junija 1914. leta samo pet kron premoženja, društveni klavir so prenesli v privatno blagajnikovo stanovanje, dragoceni spominski trak iz Beograda pa je skril zastavonoša Lojze Pip v svoji drvarnici nad premogom. Da bi končno le ne prišlo do razpusta društva, sta svetovala dr. Ivan Tavčar in dr. Karel Triler »Zvonu«, naj priredi v Narodnem domu koncert v korist Rdečega križa. To se je tudi zgodilo in avstrijska oblast je >Zvo_ nu« prizanesla. V naslednjih vojnih letih o rednem društvenem delovanju ni moglo biti govora. Ob objavljenju majniške de_ klaracije pa je bil Ljubljanski Zvon prvi, ki je bodril in vžigal s svojim navduševal-nim petjem, že v letu 1917. je priredil v gledališču koncert, takoj po prevratu pa je zbral svoje pevske moči ter začel gojiti resno koncertno petje Od leta 1910 do danes je Zvon priredil okoli 7O koncer.
tov, a to po največ v Ljubljani. Izven Ljubljane je prepeval, kakor smo že omenili, leta 1910 v Beogradu in Smederevu, leta 1924. ponovno v Beogradu, L 1926. v Zagrebu. Posebej pa pozna lepo petje Ljubljanskega Zvona vsak večji kraj ožje domovine.
Koncerti Ljubljanskega Zvona so stalno kazali stremljenje in pot navzgor. Izrazito ljubezen je kazal vedno do narodne pesmi in jo pel na koncertih v za koncertno dvorano primerni obdelavi in prireditvi. Ljubljanski Zvon si sme lastiti tudi zaslugo, da je v Ljubljani prvi organiziral koncer. te Zikovega kvarteta. Ljubljanski Zvon je dalje ustanovil lastno glasbeno založništvo poleg tega pa je izdajal do letos mesečno zborovsko revijo »Zbori«, žal je morala ta zaradi težkih kritičnih časov prenehati, upam pa, da ne za dolgo. Društvo ima bogat arhiv, ki ga je vzorno uredil arhi. var Jožko Jamnik. Zvon ima 14 častnih, 220 ustanovnih, 208 podpornih in okoli 80 rednih članov. Zaradi obolelosti Zorka Pre-lovca je lani prevzel zbor Ljubljanskega Zvona mladi, neustrašni in nadvse marljivi Dore Matulj. že z nekaterimi koncerti, zlasti na podeželju je dokazoval svoje iz. redne pevske zmožnosti.
Pevskemu društvu Ljubljanski Zvon *e celo vrsto let predseduje z veliko razumnostjo in ljubeznijo odvetnik dr. Anton švigelj. Predsednik, strumni odbor in novi pevovodja povedejo svoj zbor v ponedeljek zvečer na koncertni oder Filharmonije, kjer bo prerojen in pomlajen s koncer. tom slovenske narodne pesmi proslavil 30-lenico svojega obstoja.
Nova ljubljanska gimnazija
Ljubljana, 29. februarja
Mnogo utemeljenega hrupa je zadnje 5a-in nastalo zaradi razmer v naši bolnišnici. <5e zaradi teh razmer mnogo trpe bolniki, pa trpi zaradi pomanjkanja šolskih zgradb naša mladina, zadeva, ki ni nič manj pe-ireča od prve. Če ne bomo skrbeli, da se 1» naša mladina vzgajala v primernih učil-
je pretko poletja povsem dograjeno tako, da bo gimnazija, ki sedaj gostuje v realki, mogla novo iolsko leto pričeti že v lastni šoli.
Nova gimnazija bo res imenitna, nedvomno med najsodobnejšimi, kar se jih je v državi po vojni zgradilo. Nič ne bo polovičarskega, vse bo odgovarjalo sodobnim za-
Fogted na ogrodje nove gimnazije od zadaj, ko so T betona dogradili tretje
nadstropje.
j&ea&L, odgovarjajočih higienskim in peda-Siofikim zahtevam, jo izpostavljamo nevarnosti obolenja in število tolnikov, ki sedaj trpajo tesne prostore naših bolnic, ne bo padalo, temveč se še večalo. Naše mesto se je s priključitvijo okoliških občin zelo povečalo. Naravna posledica bo, da bo v obstoječe šolske zavode še večji naval, čeprav 60 že sedaj prenatrpani.
Zares čudo. da je mesto moglo do sedaj fcshajati s šolskimi zgradbami, ki so bile komaj zadostne pred četrt stoletjem, ko je bila Ljubljana še enkrat manjša. Teh razmer smo se že tako privadili, da se je kar vse mesto veselilo, ko so pričeli graditi ve-Eko bežigrajsko osnovno šolo. Njena dograditev pa se vleče ko jara kača in nihče ne ye, če todo s prihodnjim šolskim letom mogli pričeti g poukom v njej, čeprav so napovedovali, da bi morali pričeti ž njim že prejšnje šolsko leto.
Z gradnjo novega poslopja za III. državno gimnazijo bomo. kakor je videti, irn^li nekaj več sreče. S 1. novembrom so jo pričeli graditi na pekovskih njivah ob Tj'r-ševi cesti južno od artiljerijske vojašnice. Pravkar so poslopje dogradili v betonskem ogrodju, prihodnji teden pa bodo pričeli polniti vmesne stene z opeko. Gradili so skozi vso zimo in je upanje, da bo poslop-btevam šolskih zgradb.
Za novo gimnazijo je občina odstopila 5817 kv. m sveta. Zazidana ploskev znaša dobrih 1800 kv. metrov. Šola bo trinad-stropna z nadzidkom. v katerem bo velika risalnica in kemična predavalnica z vsemi pripadajočimi kabineti. Imela bo 21 učilnic po 60 kv. m. ploskve. Razvrščene bodo po vseh treh nadstropjih in pritličju ob razsež-nih avlah, ki bodo delale vtis velike prostornosti in zračnosti, saj bo vsaka v izmeri 36 x 15 m. V vsaki šolski sofcd bodo nameščene garderobne omare za dijake. Okna bodo propuščala dovolj svetlobe in zraka, saj bodo v izmeri 360 x 250 cm.
Poleg učilnic bo v tretjem nadstropja Se velika fizikalna predavalnica 8 kabineti, v drugem nadstropju uprava s sobami za ravnatelja. tajnika, arhiv in slugo, nadalje velika konferenčna soba v izmeri 13.50 x 7 m in poleg' nje govorilnica. V prvem nadstropju bo tudi velika pevska soba s ploskvijo nad 1C0 kv. m, ravnateljevo petsobno stanovanje. pod njim v pritličju pa bosta dve dvesobni stanovanji za slugi. Telovadnica bo večja kakor katerakoli v ljublj^hskih šolah. Imela bo 260 kv. m ploskve. S telovadnico bo združen glediški oder s potrebnimi stranskimi prostori, kar bo posebno prav prišlo za šolske slovesnosti. Seveda so določene primerno velike sobe še posebej za profesorsko in dijaško knjižnico,
prav tako tudi za knjižnico dijaškega podpornega društva, za dijaška društva in za zdravnika. V Meti bo shramba za kolesa
V učilnicah bodo hrastovi parbeti, po vseh hodnikih in stopniščih pa bodo položili linolej, da pouk po razredih ne bo prav nič moten zaradi šundra. ki ga sicer povzroča razred, kadar zapušča šolo. Toplovodna centralna kurjava bo oskrbovala hi-gienično gretje učilnic. Zgradba bo krita z bakreno pločevino in bo že po sedanjem izgledu naše najmonumentalnejše šolsko poslopje. V Hižnjih dneh bodo razpisali dobavo vsega inventarja, da bo mogoče učilnice takoj opremiti, čim bo zgradba gotova.
Z odlično projektirano zgradbo se bo mesto kar ponašalo. Mogla to služiti aa vzor bodočim šolskim zgradbam v mestu, saj tozadevne potrebe so še velike in bomo prav gotovo čakali še desetletje, predno bomo mogK reči, da smo glede sodobnih šolskih zgradb v vrsti z drugimi naprednimi mesti v Evropi.
Zlata poroka pri Cenetovih
Ribnica, 29. februarja Znamenita Cenetova hoša t Ribnici praznuje v nedeljo 1. matrca pomemben praznik: sedanja lastnika te hiše, ki stoji ob južnem koncu Ribnice ob cesti, ki vodi na Sušak, ugledni gospode^ in gostilničar g. Andrej Podboj in njegova dobra življenjska družica ga. Ana praznujeta zla-
to poroko. Praznik ugledne (Ječetove hiše nam kHče v spomin znamenite m zaslužne prednike in marsikaj iz nase narodne zgodovine. Prvi, ki je zapisal Slo-vDncem ribniško himno »Vre, vre, vre, mi
Zdaj Vam Je lahko tnazane in počrnele
Ako se Vam zobje hitro umažejo ln kvarijo, uporabtjajte KOLYNOS specijalno antiseptično pasto za zobe, ki Vasn Jih
zopet naredi privlačno bleščeče. Mikrobi v ustih povaročajo madeže in kvarjenje... KOL.TNOS ugonablja to nevarne mikrobe in čisti naglo in temeljito. Namažite malo K0i.YN08a oa suho ščetko in Vaši zobje za dobe žtv blesk in naravno belino, ki bo zopet pripomogla k lepoti Vašega nasmeha.
K0LYN0S
R.M.S. „Queen Mary" gre na poskusno vožnjo koncem marca
Ker se bo že letos R.M.S. »Queen Mary« borila za modri trak Atlantika, se z vso naglico vrše zadnje priprave za poskusno vožnjo. Turbine na parni* ku so napolnili z oljem že januarja t. 1. Osem avtomobilskih in železniških cistern (vsebina cisterne ca 3600 galon, 1 galona je ca 4.5 kg olja) je bilo tre* ba za prevoz 23.100 galon olja znamke Gargoyle Marine DTE Oi'l Heavv (t. j. 82.26 % od skupno potrebnega ma< živa), ki jih potrebuje ta pomorski or* jak za poskusne vožnje. S tem oljem se bodo mazale ogromne turbine m ostali glavni stroji parnika, ki morajo delovati zanesljivo in brezhibno.
Na sliki vidimo spredaj cisterne, za njimi pa je meglena silhueta parnika »Queen Mary« v ladjedelnici John
Brown & Go v Clydebanfcu. Določen« je, da bo šla »Quem Mary« 24. marca iz Clvdebarika n Southampton, kjer bodo izvršili poskusno vožnjo. Na redno progo Gherbourg * Newyxxrk pa gre 27. maja t. L
h rekiamrriii p&ašc na tankih je ras* vidno, da »deluje Gargoyle Marine olja ona tvrdka ki proizvaja tudi po vsem svetu znana motorna olja znam* ke Gargoyle Mobiloii. Ista tvrdka oz. njena francoska skupina v Le Ha*vre*u in amerikanska v New*Yorku dobav« Ijata maziva tudi sedanji lastnici mo>» drega traka T.E.S. »Normandie«, ka* kor sta jih dobavljali tudi prejšnjima lastnicama modrega traka, pamikoma »Pariš« in »Ile de France«.
smo Ribničanje«, je bil sktvijenčev bnat Anton. Drugi brat Janez je bil župnik in zaslužni narodni delavec. Ugledna ribniška tržana in gospodarja ste brata France in Jože, Štefan je gospodar obširnega posestva na Adamovem pri Velikih L«ščih, Lojze pa višji davčni upravitelj v pokoju. Iz vseh teh uglednih družin slavljenčevih bratov so izšli delavni in značajni potomci, ki se udejstvujejo v vseh panogah našega javnega življenja.
Tudi zlatoporočenoa sta vzgojila v duhu lepe tradicije svoje otroke. Najstarejša hčerka Anika je soproga gimnazijskega ravnatelja Burgerja v Kočevju, Moilitka je poročena z ribniškim županom im veleindu-sfcrijecm Kljunom, inž. Jožč je pristav generalne direkcije državnih železnic v Beogradu, hčerka Marija pa je poročena s sre-skim zdravstvenim referentom dr. Hočevarjem v Kočevju. Po zgledu svojega očeta marljivo gospodari doma sin Ivan.
Slaviljenke ga. Ana, ki je Hočev31"!^* it Velikih Lašč, po domače Padarjeva, jc ■vzor slovenske matere in žene. Marljiva ko čebelica, skromna in tiha je zvesto delala za dom pol veka srečnega zaikona. Znano je, da je tudi tedaj, ko se je pripeljala od poroke, takoj soma začela kuhati za goste in jim streči. Njena delavnost, združena z mnogimi drugimi lepimi lastnostmi, je mnogo pripomogla Cenetovemu domu do ugleda. Splošno je znano, da je pri Cenetu v Ribnici najboljša kuhinja, ki vabi goste od blizu in daleč. Še zdaj, ko slavijenai uživata zasluženi pokoj, stopi rada ga. Ana k štedilniku, gospod An-drej pa rad pomaga mlademu gospodarju. |
SJavJjenca eta krepka in sekava, čeprav
jima je bi4o irvljenje postlano s trdim delom. Za vse dogodke javnega življenja M zanimata, vneto podpirata razne narodna društva, naročnika sta. naprednih časopisov in Cenetova hiša je še danes zbireiišče narodnih krogov v Ribnici. Zlato por učencem želimo še mnogo let sktrpne str oče T krogu ugledne družine!
Prometna konferenca
Ljubljana, 29. februarja
Konferenca zastopnikov avstrijske ic naše železniške uprave, ki se "je vršila prejšnje dni v Zbornici za TOI, se je zaključila v polnem soglasju in polnem razumevanju vzajemnih interesov. Sestavljen je bil zapisnik, ki v podrobnostih navaja posamezne točke sporazuma, nato pa so se predstavniki obeh držav razšli, da poročajo svojim nadrejenim instancam in izposlujejo sklepom konference posebno odobritev.
Prve dni marca se bodo zastopniki Avstrije in Jugoslavije vnovič sešli, da se domenijo še o nekaterih konkretnih vprašanjih. kar se tiče izvajanja sprejetih sklepov. Da se poenostavi in pospeši železniški promet na meji. bosta v bodoče veljali postaji Jesenice in Maribor kot obmejni postaji za Jugoslavijo in Avstrijo. Poslej se bodo vsi obmejni in carinski pregledi izvrševali na Jesenicah in v Mariboru, tako da bo uradni postopek onkraj avstrijske meje odpadel. Jesenice in Maribor fcosta imela v bodoče torej tudi avstrijsko obmejno policijsko in carinsko odpravo.
Janko J. Srimšek:
št 10*451
1.
.V gostem večerne m mraku jasno razsvetljena uMca. V ulici prostorna trgovina. Tudi preplavljena — od vrat do zadnjega predala — z električno lučjo. V neznansko velikem oknu v umetnih figurah zložene srečke raz« redne loterije.
»Srečko ti kupim, otrok! Žrebanje eačne v par dneh. Ne za plačo, otrok i— Ne bodi razžaljena — Samo — no ■— hm — za spomin —«
Gospod Dušan Marič — pred dva* Indvajsetimi leti še nekrščeni David Mayer — veletrgovec, liferant obutve za vojsko, pod roko verižni k in še do* siti takega, je zaupno stisnil komolec gospodične Magdalene. »Ti je prav, otrok?« »Če tebi ne bo žal, srček — Drage so srečke — Rajši bi —«
»Ne! Razumem, kaj hočeš, otrok! Za vsakdanje potrebe bodi brez skrbi 1— To so moje stvari — Pa potlej, veš »— Morda te sreča pogleda z rožnati* mi očmi — Miljonček ne bi bil napa* čen. kaj deš?« »Seveda ne bi —« »Vstopiva?«
»Ampak bom sama izbrala, Četrtin* ko, srček?«
»Tvoj Dušan ni umazanec, sem ti dejal že dostikrat, otrok! In dokazal menda tudi: Celo srečko, kajpak!«
Sam gospod kolektor Jevnik je po* stregel in podvoril z globokimi poklo* ni.
Gospodična Magdalena je prevrnila šop srečk s hrbtom navzgor, z nemir* nimi prsti pobrskala po njih, zamiža* la in potegnila.
»Tole, gospod kolektor! Ta bo go* tovo zadela premijo, kaj ne, gospod kolektor?«
»Bo. milostfjiva! Nedvomno! Vso srečo želim! Vso srečo!«
Gospod Dušan Marič, liferant obut* ve za vojsko in veletrgovec, je z ele« gantno kretnjo roke in z malomarno potezo okrog usit potegnil listnico in plačal. Gospodična Magdalena je spra* vila drobiž, ki ga je kolektor vrnil \z tisočaka, v svojo denarnico.
»Saj dovoliš, srček? Toliko drobna* rij potrebujem za dom in kuhinjo,« je rekla gospodu liferantu.
»O, prosim! Prosim!« je odgovoril gospod verižniik in veletrgovec mede* no. Nato pa sta oba, gospod kolektor in gospod liferant vpisala srečko; eden v debelo, rjavo povezano knjigo, dru* gi v dobro, zlato obrezano beležnico.
Srečka je nosila številko 10.451.
Gospod Jožef, vitez lepe postarve m
širokega srca, se je razkoračil pred gospodično Magdadeno.
»Ali je bilo kaj? Si zaslužila za ve*
čerjo?«
»Tucli za kosilo jutri opoldne!« je
odgovorila gospodična Magdalena in izpraznila denarnico. Po mizi so za* žvenkljali srebrnjaki.
»Ni slabo,« je dejal gospod Jožef, ko je preštel. »In tole tudi še!«
»Srečka? Eh! Kaj boš z njo? Lote* rija*goljufija.«
»Tudi jaz velim taiko! Prodaj jo, če moreš! Ali denar mi prinesi! Vsaj po* lovico!«
»Bom! — Pa — kaj sem te hotel vprašati, dušica — Hm — Drugače? — Si trudna?«
»Od česa? — Konj je to — Stara raga za v klavnico —«
»Toliko boljše.« se je zarezal go* spod Jožef, vitez širokega srca in lepe postave. »Bova skupaj večerjala?' »Zaradi mene!« »Doma?«
»Doma! Naroči h jjostHne! Gospo« ctfnjo pokliči! — Ob! Pili V Žejna sem!«
3.
Natakarico Faniko je zazeblo okrog srca.
»Nimate dosti pri sebi? Cel stotak manjka v računu! Za božjo voljo!«
»Taiko je, angelček moj! Res sem nocoj nekoHko previsoko zlezel na lojtre!«
»Ne poznam vas, gospod! Za Kri* stove rane, kaj bom začela?«
»Nič, gospodična! Tole srečko za* stavim. Jutri pridem tod mimo — Pri* nesem razliko — Dva stotaka je vred* na — Prepričajte se, gospodična —«
Natakarica Fanika je pogledala srečko in pri srcu ji je postaflo toplej* še.
»Že pravi Če je v dveh dneh ne od* kupite, gospod, bo srečka moia!«
»Ne profcivim se, gospodična!« je re* kel gospod Jožef, vitez lepe postave m širokega srca.
4.
Gospod prokurist Samuel Scheiben* stein je že tretji, teden zalezoval nata* karico Faniko. Petinštiridesetleten fant. Oblečen po najnovejši modi. Gladek kakor menek. Priliznjen kot le kaj. Tudi zal. no! Resnično zal. Krep* ko zraščen. Svetlolas. Idealen bnbjek. Če bi ne bilo tistih izdajalskih, komaj za spoznanje predebelih i<n pri pogo* voru zmiraj za trohico vlažnih ustnic, mu cek> najzagrizenejši nacionalni so* cijalist ne bi bil v stanju zabrusiti v obraz, da ni polnokrven ariiec. Fani* ki se je prav za prav dopadel, ali jo ie vendarle nekaj odbijalo od njega. Plemenska razlika? Če je nanesfa do«
bra prHika, Fanika ni ravno z naj* ostrejšimi očali pregledovala krstnih knjig. Strah pred lekarno? Hm! Ra* čunica? Morda prej!" Vsi njeni deioda* jaJci so jo učili, naj nfkoH ne računa na pamet, temveč vedno le s svinčni* kom v roki.
Tisti večer je prokurist gospod Sa« rouel Scheibenstein napadal s topovi najtežjega kalibra. Vsiljiv je bil d« plota in še nefcaj čez.
»Kaj res nimate srca zame, gospodična? Vsaj drobtinico srca in usmfije* nja? Ste za vsakega taiko trdi?« j« vzdihnil in položil roko podjetno Fani* ki čez pas.
»Kakor se vzame!« je rekia Fanika dvoumno bi nadaljevala: »Sploh pa me pustite že pri miru s takimi predlogi. Pomeniva 6e nekaj drugega! Kupčijo sikieniva, gospod prokurist!«
»Kupčijo? Kaikšno?«
Gospod prokurist je bil edSni gost v posebni sobici. V vel Ud pivnici je raz* grajalo par delavcev in pijanih šoferjev in čevljarski pomočnik Srobota jim je tolmačil zadnja uradna poročila z albe* sinske fronte.
»V zadregi sem, gospod prokurist — V veliki stiski — Srečko sem si ku« pila — MislHa sem — zaslužim na na* nitnini — Ttoda gostilniški posli sla* bo nesejo —«
»Pa, Fanifca?«
»Prodam vam >0 — Sreflco — Na žrebanje ne morem čakati — Gospo« dar Bdbto« *	"
Ljubljanske smodnišnice
Najstarejša ljubljanska smodaiSnica, o kateri poročajo naši domača zgodovinarji (Vatvazor, Dimitz in Vrhovec) se je nahajala pri takoimenovanih Nemških ali Tržaških vratih, ki so vezala mestno obzidje. To je bi'la erarična ali cesarska orožarna, v bližini KriževniŠke cerkve nemškega viteškega reda ter je bila shramba za orožje in municjj©. Leta 1534. pa je požar uničil Nemška vrata, ki so jih prihodnje leto na novo pozidali. Pri tej priliki so premestili nnmiaijske zaloge na Grad, in to na njegovem jugozahodnem pobočju tam približno, kjer se nahaja da-nas poslopje na Osojah. Stavba je stala še v začetku 19. stoletja m «e je splošno imenovala cesarska smodnišnica. Par korakov odtod se je nahajala deželna srood-mšnica in na severovzhodni strani Gradu proti Poljanam nad streliščem še meščanska smodnisnrica. Tukaj sta shranjevala prebivalstvo in erar precejšnje količine smodnika. Ta zaJoga se je v teku 17. stoletja zelo pomnožila. Neki Anton Kappus pd. Pkhelstein (Kamnogori^ki) je takrat prevzel dobavo smodnika za erar in je sezidal lastno tovarno za izdelavo smodnika, ki ga je shranjeval v zgornjem stolpu na Gradu. Vsa hrvatska vojna »ranica .se je takrat oskrbovala z 1 jvhiionskim smodnikom; iz tukajšnjih skladišč so ga prevažali na tovornih vozeh v Karlovec.
Znatna množina shranjenega smodnika je bila velika skrb za. naše meščane. Vsaka nevihta, kri se je zbirala nad Ljubljano, je navdajala prebivalstvo s strahom in z grozo. In res je strašna usoda večkrat obiskala naše mesto ki ga privedla skoraj na rob prepada, deloma zaradi velikih in strašnih požarov, deloma pa po dveh eksplozijah smodnika.
Brva eksplozija se je zgodila leta 1630.
▼ noči na veliki petek. 'Po takratni navadi so spremljali procesijo, ki se je vršila to noč, z gorečimi bakljami. Po končani procesiji nekdo svoje baklje ni pogasil, temveč je kar gorečo odvrgel in tako povzročil požar, ki je postal usoden za mesto. Ogenj se je razširil tudi na okrogli stolp, ki je stal na severovzhodni strani Gradu. V teim stolpu je bila shramba za smodnik, in so bili meščani kajpada v nepopisnem strahu. Nihče s« ni upal približati se stolpu. Končno je okrog polnoči padla iskra v smodnik m stolp je s strašnim treskom zle-tel v zrak.
Bilo je trideset let pozneje, ko je 19. septembra 1660. divjal na Starem trgu in v Florijansflti ulici hud požar, ki je uničil 30 hiš. Meščana ne le tega mestnega dela, temveč vse Ljubljane so se nahajali v silnem strahu zaradi bližnjih smodnišnic. Na prostoru današnje Florijanske cerkve je staj takrat velik skedenj, ki je tudi postal žrtev požara. Nevarnost je bila tem večja, ker je pihal močen veter in nosil žareče ogorke po zraikiu. Na vso srečo se po-žmr ni dotaknml smodnišnic in mesto je bilo oauvano. Meščani so sklenili, da bodo postavili v hvaležen spomin na onem mestu, kjer je pogorel skedenj, cerkev v čast sv. Florijanu. Nekaj let nato so to tudi izvršili.
■Cez šestirudvajiset let se je zgodila druga eksplozija smodnika, ko je 38. aprila 1686 popoldne udarila strela v cesarsko simodnišnico. V njej se je nahajalo nad 500 stotov smodnika, mmogo prižigal (3unt), oklepov in ostalega vojnega mate-rijaJa. Eksplozija je bila tako silna, da je iztrgala stolp z delom sosednjega obzidja iz temeljev ter ga pognala v neštetih kosih v zrak. Poslopje je izginilo brez sledu z zemeljskega površja. Železne duri so našli daleč zunaj na Ljubljanskem polju. Večina hiš je zaradi močnega pretresa več ali manj tnpela. Silni zračni pritisk je prevračal ljudi na uMcsh, pohištvo in peči v stanovanjih ter utrl vsa stekla v oknih. Sprva se ljudje niso prav zavedali, kaj se je zgodilo. Šele duh po smodniku in gost dim nad mestom sta poučila ljudi o vzroku hude nesreče. Kjub močnemu deževju je začel goreti gozd na Gradu. Zažgale so ga lunte, ki so se obesile na drevesa. Najbolj so bile prizadete hiše na Starem trgu rn v Florijanski ulici. Po katastrofi je bilo videti, kakor bi se bHa razlila deroča reka skozi gozd ter vse podrla in razdejala. Zakaj silni zračni pritisk je iztrgal močna
drevesa s koreninami vred i® zerrvije in jih odnašaj po več metrov daleč. Gorje mestu, če bi se ogenj lotil tudi še obeh ostalih smodnišnic, od katerih je bila deželna smodnišnica oddaljena le nekaj korakov! Notri je bilo spravljeno več tisoč stojov smodnika. Če bi ogenj preskočil tuda na bližnji smodnišnic i, bi se porušila večina ljubljanskih hiš. Tu pa 90 ee ojunačili nekateri pogumni meščani; neustrašeni so »e vzpeli na že gorečo deželno smodnišnic o in so pogasili ogenj.
Se večkrat so se tresli naši prednika za svoje imenje in življenje. Tako je ponoči 1. avgusta 1769 izbruhnil požar v hiši nekega ldobučarja pri sv. Flarijanu. Pri tej priliki je pogorelo 61 hiš. Komaj 60 začeli odstranjevati ruševine in dovažati nov stavbni materijal, ko je nastal 9. septembra istega leta ▼ Rožni ulici nov požar, ki je vpepeli! spet 10 hiš. Grozna je bila skrb meščanov pri tem požaru zaradi bližnjih smodnišnic. — V letu 1774. je nastal 28. junija popoldne v Krakovem požar, ki se je v kratkem času razširil na vse predmestje, nato pa je preskočil tudi na desni breg Ljubljanice. Vse hiše med Gradom in Ljubljanico, 139 po številu, pa tudi cerkvi sv. Jakoba in sv. Florijana ter kapela sv. Rozalije, ki je stala na stiku Rebri in Ulice na Gnad, so postale žrtve strašnega požara. Vročina je bila tako strašna, da je pričel goreti leseni hodnik pri velikem stolpu smodnišnice. Ko so prebivalci to zapazili, so obupaK, da bi rešili svoje imetje.
RazbegniJi so se na vse vetrove in rajši so žrtvovali svoje domove plamenom, da bi si le oteli golo življenje. Na vso srečo se ogenj ni lotil smodnika. Ko pa »o se meščani vrnili nazaj, so našli le še ruševine. — Mesec dni pozneje je divjal enak požar v Trnovem in uničil 140 hiš. Sest let nato je ogenj spet vpepelil 19 hiš.
Po teh nesrečah se je obrnilo Vjulbljan-sfco meščanstvo leta 1779. po svojem načelniku Janezu Haderju do takratnega c. kr. deželnega poglavarstva s prošnjo, da bi smodnišnice odstranil ter shranil zaloge kje drugod. Mestni magistrat se je izjavil da bi bil voljan sam prevzeti vse stroške. Na to prošnjo se je ustanovila posebna gradbena in požarna komisija (Rau - und Feuerlosch - Kommission), ki naj bi oskrbela primerno shrambo za smodnik. Toda komisija je poslovala kaj počasi, dve leti se ni storilo v tem pogledu niti koraka. Magistrat se je zato ponovno obrnil na deželno poglavarstvo, ki je leta 1781. predložilo prošnjo mestne občine cesarju Jožefu II. Kmalu nato je dospelo dovoljenje za zgradbo nove smodnišnice izven mesta, tolike, da bi prevzela vse zaloge. V kratkem času so določili prostor, zbrali stavbni materijal in kanalu je zrasla zgradba smodnišnice na Ljubljanskem polju. — Lz novejše dobe se še dobro spominjamo dveh eksplozij, leta 1906. in med svetovno vojno leta 1917. ki sta povzročili ljubljanskim prebivalcem obilo strahu pa tudi mnogo materij alne škode.	R- D.
mudarsieo zcforosatf^e
V zadnjem nedeljskem Jutru smo čitali iz peresa dr. Bohinjca ostro kritiko rudarskega zavarovanja, ki pa ni povsem točna. Resnici na ljubo in da javnost ne bo na. pačno poučena, je potrebno, da se nekoliko oriše položaj našib bratovskih skladnic.
Rudarsko zavarovanje je najstarejše izmed vseh socialnih zavarovanj. Ustvari, la ga je posebnost rudarskega dela s stalno življensko nevarnostjo, ter inu je bila podlaga povezanost interesov radi sožitja pri delu v rudniku in enaka stalna negotovost pred nesrečami. S sistematsko ureditvijo rudarskega dela so se ustanovile tudi bratovske skladnice, ki so imele namen s skupnimi doprinosi nuditi pomoč pone rečenim ali sicer pomoči potrebnim tovarišem.
Prvotno so se vzdrževale tg institucije, ki so v Sloveniji zabeležene istočasno z oblastvenim podeljevanjem rudnikov že pred več kot 130 leti, le s prostovoljnimi prispevki delavcev in podjetij. Obvezno zavarovanje je uvedel rudarski zaikon iz leta 1889. V ostalih delih naše kraljevine so veljali za rudarsko zavarovanje različni zakoni, tako za Dalmacijo isti kot za Slo. venijo, za Hrvatsko iz leta 1854, Bosno in Hercegovino iz leta 1885, za Srbijo lz leta 1854. Izpopolnil sa z. o bratovskih sk. iz 1. 1904. Na čisto novo podlago so postavila rudarsko zavarovanje pravila bratovskih skladnic iz leta 1924 oziroma 1933, ki so enotna za celo Jugoslavijo.
Bratovske skladnice obsegajo bolniško, nezgodno, pokojninsko in brezposelno za. varovanje. Nosilke zavarovanja so Glavne bratovske skladnice v Beogradu, Ljublja. ni, Sarajevu, Splitu ji Zagrebu.
Na teritoriju Glavne bratovske skladnice v Ljubljani se nahaja pri posameznih rudarskih in topilniSkih podjetjih 15 krajevnih bratovskih skladnic. Te obavljajo zavarovanje za bolezen vsaka za svoje področje Oskrbujejo pa tudi znaten del poslov nezgodnega, pokojninskega in brezposelnega zavarovanja za Glavno bratov-sko skladnico in to brez odškodnine, ker nosi vse upravne stroške krajevne bratovske skladnice bolniška blagajna, h kate. rim prispevajo edino včlanjena podjetja še s posebnimi prispevki za prejemke up. ravnih nameščencev od 15—50%. Upravni stroški Glavne bratovske skladnice se kri. jejo iz pokojninske in nezgodne blagajne.
Po računskem zaključku za leto 1934 (za leto 1935 de ni bil izdan), so znašali vsi upravni stroški bratovskih skladnic samo 3.95% vseh izdatkov (pri OUZD menda 16%). Res je, da so bolniške blagajne obremenjene z upravnimi stroški povprečno z 9.11%, zato pa znašajo isti pri nezgodni blagajni samo 2.5®/», pri pokojninski pa celo niti 0.9%. Razmeroma visoki odstotek upravnih stroškov pri bol-
niških blagajnah gre v znatni meri na ro-vaš obavljanja zavarovalnih poslov drugih gran, ki jih morajo, kot že povedano, opravljati krajevne bratovske skladnice. Da pa so ti stroški pri posameznih skladni, cah tako različni in rastejo od 6.7«/» celo na 32.44%, je krivo to, da imajo nekatere skladnice le malo članov, za opravljanje poslov pa morajo vendar imeti vsaj eno moč. In ravno pri teh je odstotek visok kjub nlzMa plačam nameščencev.
Podobno Je glede hranarin pri matih skladnicah, kjer dvigne že eno samo dolgotrajno bolovanje povprečje izdatkov na hranarini in zdravilih visoko nad normalo Prav tako se poraja visok odstotek izdatkov za zdravnike samo pri majhnih bratovskih skladnicah, ki kjub malemu številu zavarovancev tudi potrebujejo zdravnika na kraju ali vsaj v bližini obrata, da je v primeru potrebe hitro na mestu. Da mora tak zdravnik, ki mora ure daleč po hribih in dolinah ob vsakem vremenu in vsakem času k svojim bolnikom in ki po. leg službe pri bratovskS skladnici mnogo, krat nima nobenih dohodkov, biti tudi primerno plačan, je menda jasno.
Tudi to je res, da je bolniška zavarovalna premija pri bratovskih skladnicah višja ko pri OUZD, zato pa imajo zavarovanci pri bratovski skladnici večje ugodnosti in hitro pomoč, kar je v rudarskem in topilniškem poklicu neobhodno potreb, no. Obstojajo pa v Sloveniji tudi lastne najmodernejše opremljene bolnice z vsem operacijskim inventarijem, tera. pevtičnimi pripomočki, rentgenom itd. v Trbovljah, na Jesenicah to v Mežici ter manjše bolnice in ambulatoriji pri ostalih skladnicah. Kritika visokih zavarovalnih premij pa je neumestna tudi iz razloga, ker so delovne prilike članov bratovskih skladnic vse bolj zdravju nevarne ln škod. ljive kakor v drugih strokah, izpostavljeni so v jami ognju, vodi in škodljivim plinom. Zadnja leta delajo pri zmanjšanih zaslužkih samo polovico, to ni čuda, da je njihovo zdravje omajano in da so potrebni več in boljših zdravil kar vse pomnoži izdatke, a vse v prid članov samih.
Zbirajo se tudi posebna sredstva za okrevališče ter znaša ta fond že nad 2 milijona, kar bo tudi prišlo v prid članom.
Glede »dominantnega« vpliva poslodavca pri bratovskih skladnicah tudi ni tako kakor omenja g. pisec v svojem članku. Vsaj v Sloveniji ne! Po pravilih samih, ki veljajo za celo državo, obstoji v skupščinah in upravnih odborih, kjer so zastopani za. varovanci in podjetniki z enakim Številom glede izvrševanja poslov de facto že pariteta; kajti za polnoveljavne sklepe je potrebna absolutna večina glasov prisotnih članov, ob enaki razdelitvi glasov pa ne
odloča predsedujoči (predsednik odroma
podpredsednik) temveč rudarsko oblastvo. V nadzorstvenih odborih pa so zavarovani člani zastopani celo z podjetniki pa le z 1/3.
Pokojninsko zavarovanje rudarjev Je resda v skrajno slabem stanja Ali tega d zakrivila bratovska skladniea sama, temveč sila razmer. Do prevrata je bilo v Sloveniji pokojninsko zavarovanje rudarjev dobro fundirano. Imelo je kapitalno kritje za vse svoje obveznosti. Prišla pa je devalvacija denarja in razvrednotenje vrednostnih papirjev, ki sta snedli kritje za ogromne obveze, ki jih je za stare člane in upokojence morala prevzeti Glavna bratovska skladniea. Pridružila se je še -gospodarska kriza, ki je vzela skladnici skoraj polovico aktivnih članov ter s tem v ogromni meri znižala dohodke. Pa to ni samo pri nas. Iz enakih razlogov preživlja rudarsko pokojninsko zavarovanje tež. ko krizo tudi v drugih evropskih državah (Češkoslovaška, Avstrija in Nemčija).
Pokojninska blagajna Glavne hratovrke skladnice ima rezerve nad 20 milijonov. Ne bo torej primorana ustaviti plačila že leta 1936, temveč bo premoženje po sedanjem stanju razmer krilo primanjkljaj vsaj še nekaj let. Do takrat pa se mora in se tudi bo izvedla sanacija pokojnin, skega zavarovanja v celi Jugoslaviji, oziroma se bo razširila že začeta sanacija po predlogu Glavne bratovske skladnice ljubljanske iz leta 1933, a to v okviru rudarskega zavarovanja samega. Kajti d! slučaj, da se je zavarovanje (bo!n:ško, nezgodno in pokojninsko) razvilo najprej v rudarstvu in da je tako kot pri nas tudi v sosednih državah ločeno od sploSnega. Ne more se namreč delo rudarja in to-pMničarja vzooreditl s katerimkoU dragim delom niti glede stalne življenje opasno. sti niti glede drugih življenjskih pogojev. Naravno Dodani in nespremenljivi življenjski pogoji zahtevajo logično tudi Specialne rudarske m socialne Institucije in samostojno zavarovanje. Te pa mnreio v smislu njih namena z uspehom voditi le rudarji sami, to je delavci, podjetja in rudarske oblasti, ker edino ti poznajo njih potrebe.
Vsako drugo tolmačenje bi bilo le v Škodo zavarovancev, ki bi v splošnem zavarovanju ne imeli niti pravega zastopstva niti pravega razumevanja, še manj pa uspehov in napredka v svojih stremlie-n^h.	Dular Lojze, upravnik.
Ztror gasilcev ljubljanske okolice
V nedeljo ob 9. dopoldne se je vršila v Unionu redna letna skupščina gasilske žu-pe za ljubljansko okolico. Ta župa je poleg one v Murski Soboti ▼ vsej Sloveniji največja. V njej je včlanjenih 78 čet in skoraj vse so bile zastopane na občnem zboru. Starešina župe g. Ivan Grad iz Beričevega je pozdravu zborovalce In podal pregled dela župe v preteklem letu. V svojem govoru je opisal tudi borbe za prispevke, ki so jih po zakonu zavarovalnice dolžne plačati v iznosu 4 in pol odstotka gasilsk'm organizacijam. Vsaka četa župe ima dobiti od zavarovalnic za eno samo leto po 1.600 Din. Prispevki pa so na dolgu za tri leta. Govornik je tudi naglasil, da banska upava še ni razdelila prispevkov, ki so jih zavarovalnice že plačale. Izčrpna poročila sta podala tudi gg. tajnik Presetnik in blagajnik Mzkuž, g. Vrhovec pa je stavil razne umestne predloge. Prisotni sreski načelnik je zbrane predstavnike gasilske župe z lepimi besedami pohvalil zaradi že tolikokrat izkazane požrtvovalnosti in vneme ter jih bodril k nadaljnjemu delu.
Gasilska župa ljubljanske okolice šteje 2.316 rednih in 1.494 podpornih članov. Premoženje vseh vrst znaša preko 5 milijonov. Na področju župe so bili lani 3 mali, 16 srednjih in 2 velika požara s škodo preko 100.000 Din. Gasilci so prihiteli na pomoč pri vseh teh nesrečah. 696 gasilcev je gasilo 82 ur. Vsi navedeni požari so lani uničevali samo gospodarska poslopja.
croj plen. Ubita vodka so potem notfll P° vsem naselju, prepevajoč znano lifflso po-
sem o volkovih:
Domačine od kuče,
ervo vuka kod kuče!
podaj njemu slanine,
da ne s lazi s1 planine! Ooooj!...
Podaj njemu sočice (žita),
da ne kolje ovčice,
podaj njemu dlasa,
da ne kolje pasa! Ooooj!... itd.
Letos ima Lika sploh dosti opravka a temi krvoločnimi gostu Od novega leta so v goSpiški okolici ubili že 17 volkov. Ce bi imeli posestniki v samotnih naseljih ln pastirji puške, bi padlo seveda dosti več volkov. Pred nekaj dnevi je okrog poldneva v Dabru vdrlo v vas 20 volkov, ki so vpričo prebivalcev v nekaj trenutkih raztrgali In požrli staro, težko svinjo. Ljudje brez orožja so morali gledati strašno gostijo volkov. Volkovi so se mimo umaknili proti Kapeli, od velike svinje pa ni ostala niti koščica. Se kri so polizale sestradane zverine.
Borba z volkovi v Liki
Vaški pastir Simo Dimič iz Ostrvice je te dni pasel koze. Pomagala sta mu dva dečka. Doooldne je navalilo na čredo šest sestradanih volkov. Volkovi so pograbili vsak po eno kozo ter jih mesarili pred očmi pastirja ln obeh dečkov. Dečka sta vpila in s koli tolkla po nekem plotu, da bi preplašila volkove. Simo pa je tekel v vas in se vrnil s puško dvocevko. S prvim strelom je ustrelil najbližjega volka, nakar so se začele zveri umikati. Pastir je tekel za volkovi in še enega ustrelil. Več jih ni mogel, ker je imela njegova puška samo dva naboja. Iz vasi so pritekli vaščani, pastir Simo pa jim je ponosno razkazoval
Ostanki suženjstva v Južni Srbiji
Skoplje, 29. februarja
Asistent filozofske fakultete v Skoplju dr. UroSevič je nedavno na seji Srbskega znanstvenega društva zanimivo predaval o ostankih suženjstva, ki so se še ohranili med čerkeškimi naseljenci na Kosovem. V 60 letih 19. stoletja so se Cerkezi upirali proti turški oblasti in ko je bil upor po. tlačen, jih je mnogo pribežalo v Turčijo. Cerkeških beguncev je bilo že leta 1864 precej v naših krajih južno od Niša. Nekateri so se naselili tudi v Bolgariji Po. lagoma je nastala na Kosovem velika čer. keška kolonija. Njeni prebivalci so živeli po običajih svoje stare domovine. Imeli so tudi sužnje, a mnogokrat Sg je zgodilo, da so čerkeški svobodnjaki svoje otroke prodajali bogatim turškim begom.
Od nekdanjega velikega števila Cerke-zov na Kosovem je preostalo samo še 59 čerkeških domačij, največ jih je v Spodnjem Stanovcu v vučitrnskem srezu. H potomci nekdanjih beguncev iz Rusije so se sicer močno prilagodili običajem v novt domovini in se je nedavno šele po naključju ugotovilo, da so med njimi še vedno razlike med svobodnjaki in tlačani. Iz roda v rod živijo te razlike. Rodbine, ki jih tvorijo potomci nekdanjih svobodnih Cer. kezov, nočejo imeti nobenih stikov s potomci nekdanjih svojih sužnjev. Pred me. seci se je zgodilo, da je neka mladenka iz Velike Reke zapustila svoj dom, ker nI bila zadovoljna z ženinom, ki so ga ji bili starši izbrali. Zaljubljena je bila v nekega mladeniča lz Stanovca. Ta je a svojimi prijatelji Izvedel običajno »otmieo«, rod. bina mladenke pa je imamu v Stanovca prepovedala izvršiti poroko. Imam, ki ni čerikeškega rodu, je zatrjeval, da ne more nasprotovati, ker sta zaljubljenca polnoletna. In šele tedaj so Cerkezi prišli s pra. vim vzrokom na dan: imamu so razložili, da je med mladenko in mladeničem ogromna razlika. Ona je potomka svobodnih čerkezov, on pa potomec nekdanjih sužnjev. Pred kakimi 50 leti so si sužnji lahko kupili svobodo. Najnižja odkupnina je znašala 30 turških lir. Nekateri so to storili, vsi ostali, ki živijo v prepričanju, da je suženjstvo odpravljeno, pa so v očeh svobodnih čerkezov še vedno sužnji.
Z ostankom suženjstva med čerkeškimi naseljenci na Kosovem se bavi zdaj celo šeriatsko sodišče v Skoplju. Imam iz Ve. like Reke, ki je Cerkez, namreč trdi, da imajo prav njegovi rojaki, ko ne priznajo enakih pravic potomcem svojih bivših sužnjev.
PRI LJUDEH VISOKE STAROSTI, KI TRPE NA NEREDNEM IZTREBLJANJU, nudi često naravna
FRANZ - JOSEFOVA
grenčica, užita redno 3 — 4 žlice dnevno skozi 8 dni, zaželjeno izčiščenje in s tem trajno olajšanje. Zahtevajte povsod
FRANZ - JOSEFOVO
vodo!
Ogi. rog. a br. 30*74*.
»In?« je kratko vreza! gospod Sa* muel Scheibenstein, prokurist, in v očeh se mu je vnel žarek tipanja.
»Rekla sem, gospod prokurist — Tole je srečka — Dva stotaka potre« bujem — Nujno — Še noooj —«
Gospod Samuel Scheibenstein je po* kimal z glavo in s koprnečim pogle* dom obliznil dekle od majhnih če* veljčkov do oblih bokov, od tod do jedrih prsi pa do belega vratu in rde* tfih ust. In pekimal še enkrat.
»Vzamem srečko, gospodična — Ampak —« »Kaj?«
»Obresti zahtevam — « »Velike?«
»Ne preveč — No, se pravi — Čim večje — gospodična —« »Morda bi jih plačala —« »Kdaj zaprete, gospodična? Ob enajstih? Počakal vas bom in se dogo«
w»nva —«
5.
»Gospod prokurist Scheibenstein, gospa — « je javila hišna.
»Prosim, naj stopi!«
Hišna je odfrfolela in trenutek po» zneje je v privatni salon gospe Elze Mariceve — pred leti še nekrščene Etelke Mayer — vstopil z mapo spisov gospod prokurist veletrgovca, verižni« ka m liferanta Dušana Marica.
»Gospod šef je davi, pred no je od« potoval, naročil, gos™, da nujno po* što, ki bi morda dospela opoldne,
predložim vam na vpogled in pod« p is —«
»Ne bodi neslan, Sa<mi«leben! Sem* kaj k meni se vsedi pa mi povej, kod si se potepal te dni — Niti tvoje sen* ce nisem pošteno videla — «
Gospa Elka se je odmaknila na me« hki otomani in na dnu živobarvne do« mače obleke se ji je odpel gumb iz biserne matice.
Gospod Samuel Scheibenstein, pro* kurist, se je najprej prepričal, da je predsoba prazna, pa duri zaprl in pre* vidno obrnil ključ v ključavnici. Potem je mapo s papirji, ki jih je bil pri« nesel, zagnal na mizo, zdrsnil na oto* mano in si gospo Elko posadil na ko« lena.
»EteMeben, že štiri dni--«
Gospa ElzasEtelka je sladko utruje* na z drhtečo roko podpisovala proku« ristove spise.
»Tako, gospod proikurist — Hvala vam — Naj se požurijo v pisarni z od« pravkom — Deček mora na vsak na« čin še pred šestimi na pošto — Predol« go sva se zamudila — «
»Zapovedal bom —« je rekel go« spod prokurist, se naglo prepognil in s tistimi svojimi komaj za spoznanje predebelimi in vlažnimi ustnicami po« ljubil gospo Etelko«Elko pod kodrčke na tilnik.
»EteMeben! Dušica moja!« ji je za« šepetal v cvetoče ušesoe. »Jutri in r*o>« jutrišnjem je žrebanje v razredni lo»
teriji. Gotovo si nisi kupila srečke? Poglej, jaz nisem pozabil nate, srce moje! Ne zameri, če ti prinašam tako« le malenkost! Bolj za šalo sem jo vzel kakor za resnico — «
Gospa Eteika*Elza je začudeno vzdi« gnila glavo. »Srečko razredne loteri« je? — Ah! —« je vzkliknila tako, da se ni vedelo, ali v tistem »ah« leži ve« selo presenečenje ali užaljeno razoča* ran je.
»Da,« je zatrepetal gosnod Samuel Scheibenstein. »Srečko — Srečkioo — « »Hvala, mali moj — Hvala!« se je zvon ko zasmejala in mu ponudila usta v poljub.
SreSka je nosila številko 10.451 —
»Kako si spančkala, EtaMeben? Do« bro jutro, ©tročiček moj! Kaj si sanja« la, cedra moja libanonska?«
Gospa Etelka«Elza se je nalik belo« runi mačkici pretegnila v globokih pernicah, s toplimi lehtmi objela go« spoda Dušana in ga vroče emoknila naravnost na usta.
»Krasno sem spančkala, o David«Ie« ben, ki si kakor jablan med drevjem v gozdu. In še krasnejše sem sanjala. Nekaj novega visi v zraku. Čutim. Slu« tim. Sreča se obeta —«
»Sreča, o EteMeben. o roža saron* ska? Kaikšna sreča, o najlepša med ženami, o lilija v dolinah, ki je ime tvoje kakor iz lito mamilo? Govori!«
»Sanjala sem, o David«leben, o bla« tu — Vsa sem bila blatna od peta do temena — Blato pa pomeni srečo, o David«leben, ki si podoben gazeli ali mlademu jelenu —«
Boječe trkanje na duri spalnice.
»Kdo je?«
»Jaz sem, Sara — prosim — Gospod šef — Oprostite — Gospod Jevnik — trgovec — želi — prosi — samo za pet minut — Zelo važno — Neodložljivo
—	Trgovska — denarna stvar —«
»Takoj! Takoj!«
Gospod Dušan Marič — še pravkar David Maver — je bl:«skoma švignil iz postelje v jutranji plašč in copate.
»Jevnik? — Denarna zadeva? — Bog pravični! — Dolžan mi je — Skra« hiral je — Polom — O Bog mojih oče« tov, stoj mi ob strani —« mu je za« vrelo v možganih.
Vrgel se je iz spalnice v predsobo. V naglici niti vrat svojega zakonskega najsvetejšega ni potegnil za seboj.
Gospa Etelka«Elza je v pižami pla* nila za njim, se po prst:h pritihotapila do raze v vratih in prisluhnila.
»Miljon in pol. gospod Marič — Mi« Ijon in petsto tisočakov — Čestitam
—	Srečka št. 10.451 — Vaša srečka — No. pomirite se, gospod Marič — Kaj vam je? — Ne verjamete? — Častnf beseda, gospod Marič — Nobena P° mota — Smatral sem za priietno dol ?no*t — Moie na vsrečneiše čestitke — Miljon in pol — To ni mačji kašelj —
Hehehe! — Klanjam se — Oprostite
—	Na svidenje--Poljubljam roko
milosti j i vi--«
Gospod Maver;Marič se je žolt ka« loor vosek in zelen kakor griža, zlom* lj enih kolen prizibal iz predsobe ▼ spalnico.
»Miljon in pol — Srečka št. 10.451 —« je lepotal kakor bi ga tlačila mora.
»Kaj praviš, David«leben? Kaj si re» kel? Kaj je dejal? Srečka št. 10.451 je zadela miljon in pol?« je za vriskala gospa Etelka«Elza — »O, David«leben! Sanje — Moje sanje — Blato — Sre* ča —«
»Sreča? Kakšna sreča? Oh! Srečka
številka 10.451--« se je gospicd Da*
vid«Dušan s pestjo udaril po Čehi —
»--je moja srečka! Jaz jo imam!
Jaz! Na! Prepričaj se! — Oh. srečka
—	Blato — Moje sanje — Poldrugi miljon —«
Kakor spuščena vTtavka je gospa Elza«Etelka odplesala k svoji nočni omarici, odprla predalček in histeri* ono se hihitaje gospodu DuŠ3nu«Davi* du pomolila pod nos sreoko št. 10.451.
Vsak naročnik za varovat* zsl 10.009 Din
»JUTRO« 5t. 51
11
Nedelja, i. ID. 1936
Kraljestvo mode
Dežni plašči
Pomlad se vsakokrat prične z deževjem in zato se tudi nova pomladma moda najprej pobriga za novo dežno opremo. Kaj pa nam jo potreba posebnega oblačila za dež? bc bodo mnoge izmed vas vprašale. Seveda ga potrebujete — in sicer iz dveh razlogov. Prvi je ta, da Vas samo dežnik ne more zadostno zaščititi pred pravim in isdataim deževjem. Vsaka obleka in vsak navade« kostum ali plašč se v tem slučaju premočijo, kar je ne glede na Škodo, ki jo zaradi tega utnpite, tudi skrajno nezdravo. Drugi razlog pa je ta, da hoče moderna dama ob vsaki priložnosti dobro in elegantno učinkovati. Danes pa smatramo za zares elegantno le tisto oblačilo, ki odgovarja dani priliki. Ob deževnem vremenu je torej elegantna le tista dama, ki je v takšnem vrememi oblekla primemo ogrinjalo in obutev m — če si glave ni zavarovala z dežnikom — tudi primemo, ne-premofljirvo pokrivala
NaJbana dežne opreme se nam ne sme Bdeti draga, saj ni sezijska zadeva. Praktično in okusno izbrano dežno oblačilo namreč traja reč let m tudi ni podvrženo skoraj nobemi modni iapremembi. Izdatek za dežno oblačilo torej nikakor ni lnksus, razen tega pa ravno to oblačilo ohrani druge plašče in kostume, ki bd se sicer pod dežjem kvarili.
Moda želi tudi tdkoj bfti vedno boflj Iznajdljiva. V kroju sicer ne tvega nobenih posebnih novosti, saj mora biti dežno ogrinjalo več let veljavno, zato pa se odškoduje v iznajdbi vedno novih nepre-močljfvib tvoriv. Tako je n. pr. zadnja moda prinesla tudi nepremočljiv žamet in nepremočljiv, močno bleščeč se saten, kar pa omenjamo zgolj zaradi zanimivosti, ker do nas ti dve pariški modni novosti itak ne bosta prodrli. Večje važnosti je to, da so nova imipregnirana volnena blaga tako lepa in elegantna, da se na videz prav nič ne razlikujejo od navadnega, modnega blaga. Komplet aH plašč iz takšnega tvoriva moremo torej nositi, četudi ne dežu^ je. K »dežnim« tvorivom prištevamo še usnje, gumirano svilo, ki pa je najmanj trpežna in neko novo, posebno lepo vrsto impregniraniii gabardenov.
Modni salon Rozman
Ljubljana, Dvorni trg S,
izdeluje
T> AMSKE KRO JE PO MERI
iz najnovejših žurnalov, ki so damam na ogled. Poučujemo tudi
KROJNO RISANJE,
ki je zvezano z brezplačno prakso v delavnici.
Oblike novih dežnih plaščev večinoma sledijo športni modi. Tako bi n. pr. prav lahko zamenjali precej dolg in ohlapen paletot iz karirastega blaga z navadnim športnim modelom, če bi ne bilo to blago — impregnirano. Zanimivi ovratnik tega modela je v zgornji polovici obložen z usnjem in tudi spone na rokavih so iz enakega usnja. Usnjen klobuček moške oblike s povezuj enimi krajci se siklada s to dežno opremo, prav kakor močni čevlji v obliki kakor jo vidimo na (1. skici.)
Naslednji model je iz imipregniTane svile, ki je bolj tnpežna od navadne, gii/m'rane svile. Kroj je posebno praktičen — zares nepremočljiv — ker je ob vratu tesno zapet s sponko im ima na ramenih dvojne raglanske rokave. Tudi žepa imajo zaklopke, ki jih ščitijo pred dežjem. Zelen tirolski klobuček iz trpežne felobučevine je prav malo občutljiv za dež (2. skica).
Jako zanimiva je nova oblika dežnega kepa iz gaibardena. Kep je dolg in širok ter ima ovratnik v podobi moških reverjev. S tega ogrinjala odteče dež, kakor z velikega dežnika! Tudi krilo je iz enakega, nepremoSljdvega gabardena (3. skica).
Tričetrtinsfci usnjen paletot, ki pride prav ob deževnem vremenu prav tako, kakor za potovanje ali za šport je ob telesu ukrojen. Ohlapna oblika ne bi se podala bolj okornemu usnju. Široki reverji, preprost, tesno zapet pas in pa prešiti robovi poudarjajo izrazito športno obliko tega modela (zadnja skica).
Bele garniture
7nHP
Kakor prve cvetlice, ki oznanjajo konec zime, so bele tudi mladostne in sveže garniture, ki sedaj na pomlad dajo temnim,
zimskim oblekam povsem prenovljen videz. Mak) atročkov in veliko veselja boste imele • takšno garnituro iz lahkega, belega tvoriva, čigar izbero moda prepušča vašemu osebnemu okusu. Lahko se odločite sa p9c£, za saten, za organdi, za taft ah tudi za nežni muselin.
Narisali smo dve takžrti garnituri. Zgornja je iz mehkega, belega tvoriva in ima obliko veirike, nagubane pentlje, ki se mehko prileže vratnemu izrezu m životu. Drugo garnituro si zamišljamo iz okornega tvoriva, torej iz tafta ali organdi>ja. Zvon&asto je ukrojena m učinkuje kakor pentlja z dvema serpentinama.
„Gandi" sandale in letošnja moda
Že dobri 2 leti pozna domača čevljarska industrija takozvane »C VNDI« sandale. Ta lahek čeveljček iz pcJplata, nizke pete in dvoje prečnih jermenčikov je hitro vzljubil ženski svet.
In danesl Moda v »GANDI« sandakh nudi vso razkošnoet modernega lahkega čevlja. Peta visoka ali nizka, prsti svobodni, obpetni jermenoki z okrasno izrezanim gornjim delom prav dobro ob jame j o vsako nogo.
V ugodnosti nove oblike sandal nič ne zaostajajo za prejšnjimi. Nasprotno, ta zadnja moda prinaša za tople dni izhoje-nam, deformiranim in trpečim nogam dragocen doprinos v udobnosti hoje in pomeni velik napredek v čevljarska stroki.
Kar se tiče barve, je omeniti, da prevladuje letos modra in bela barva v vseh mogočih odtenkih in elegantnih kombinacijah.
Zdravniška
posvetovalnica
»13 peten«. Preobširno bi bHo razpravljati o znakih in posledičah te bolezni; istotako bi bilo nesmiselno, da Vam priporočamo kako knjiigo o tem, ker bi je ne mogli prebaviti, pa bi Vas le zmedla. Bolezen je ozdravljiva, o tem, kako se zdravi, odloča preiskava, ker je treba zdravljenje uravnati po Stadiju bolezni in po raznih drugih okoliščinah. Tud? obstojajo razne metode, s pomočjo katerih je mogoče ugotoviti dali je bolezen ozdravljena ali pa je postala kronična, morda neopazna. Odločiti v Vašen primeru brez preiskave torej ne moremo. Zato ie potrebna temeljita preiskava, tako bakterijološko kot klinična in to tembolj, ker se nameravate poročiti. Poidite torej k strokovnemu zdravniku, da vas preišče in Vam vrne duševni mir, lri pa Ves bo tudi dobro podučil o teh stvareh. To zahteva tudi obrh- bodočega zakonskega druga.
»A. P, Kranj«. 1. Vsled zapeke se Vam je pojavila zlata žila. Skrbite za redno mehko stolico. Zvečer popijte skodelico odvajalnega čaja Po odvajanju si umivajte okolico danke z hladno vodo. zvečer si polagajte na to mesto hladne cb-kladke. Po umivanju si n^mažite ves predel z vazeMno. Hrana bodi enostavna, pretežno mlečna: opustiti morate na vsak na-5in ailkohol in ostre začimbe.
2.	To so znaki živčnega razkroja. Služba Vam more le koristiti, ker boste zaposleni prrnoreni misliti na druge stvari ter tako odvračali pozornost od svoje osebe. To naj ne bo ovira, d« službo sprejmete.
3.	Točna preiskava je kliub temu možna.
4.	Omenjate, da imate še druge motnje, ne omenjate pa kakšne so te motnje; zato Vam tudi ne moremo odgovoriti.
»B. F M.« To je posledica bolezni, ki jo imenujemo otroško odrevenelost. D orna ne morete dosti napraviti v izboljšanje
rtanja ohromelosti, ker niste vešCl m ker nimate na razpolago potrebnih aparatov. Otrok spada v kakšen ortopedičem zavod« kjer zdravijo takšne pohabljence pod nadzorstvom strokovnega zdravnika. Dajte otroka na ortopedični oddelek dri. bolnice v Ljubljani ali pa na kliniko v Zagreb. Čim kasneje pride strokovnjaku v nego, trm manj izgteda je na popolno ozdravljenje. Denar v takem primeru ne sme bita ovira. Če ga sami nimate zadosti, zaprosite oblasti za podporo v to svr-ho. Posvetujte se najbolje z uradnim zdravnikom v svojem kraju.
»J. V.« 1. Vzroki ttmu utegnejo biti različni Možno je le. da fire za zgolj funkcionalne motnje, osobito, če je dotična osebo bolj priletna, morejo pa biti tudi krive organske spremembe kot zarastline, nove tvorbe i«td. Za»to je na vsak način potrebna preiskava, da se ugotovi vzrok, po katerem se ravna tudi zdravljenje. Dokler prognoza ni znana, ni mogoče povedati, kakšen je potek bolezni itd.
2. Opisane težave v tej starosti so cesto izraz jotčjega poapnenja žal. Zdravljenje in potek zavisi od raznih okoinosta, kaT je mogoče ugotoviti le potom točne preiskave. Vse drugo je brezplodno ugibanje.
Medicina ni matematika, kjer zadostuje nekaj znakov za postopek in rezultat. Narava se ne ravna po človeški logiki.
»Bradavice« če Vam doslej ni nič po-ma^jalo, poskusite še z nasSJerio žvepu»:no kislino. Kanite kapljico, te tekočine na bradavico, okolico pa očuvajie na ta način, da jo namažete z va«elino. Pazrte na obleko! Vsaka kapljica na obleki pomeni lukn jo.
»A. J. V. B.« Ni hudega. Le nadaljujte z zdravljenjem, kot ste delali doslej Poleg tega Vam še priporočamo sedeče kopeli ▼ odcedku hrastovega lubja. Sluznice, kolikor jo morete d'>seči (vnanjo) po večkrat namažite z vafcelino. da se ne izsuši in razpoka kar povzro^ težave, kot 6te jih čutili ob omenjeni priliki.
»Rinko«. To je znak močne razdražlji-vosti. Da se vsekakor uredi, obrnite se na zdravnika, kateremu se zaupate. Na tem mestu ne moremo razpravljati o postopkih tega vprašanja.
»•Donava«. Vam se vse to čudno zdi, nam pa še bolj Saj je mogoče, do si malo verjetno, de je vse to le še nedolžen katar. Brez bakteriološke preiskave ni mogoče odločiti, istotako pa je potrebno, da se proces z izvestnšmi sredstvi provocira. Prav resno Vam pri.roročamo, pridite na kliniko, kjer Vas bodo tonilo prcLsk-aV:. Ne odlašajte!
dt izredno močnem nodnarodDcn turnir-ju, kS se bo vršil v maju deloma v Moskvi deloma v Ljeningradu.
Za veleturair v Nottinghamu je ie doto-čen termin. Vršil se bo od 10. do 28. avgusta. Dr. Euwe, ki je prvotno pristal na
I udeležbo, po osvojitvi svetovnega prvenstva pa jo zopet preklical, se je pod vplivom angleških šahovskih krogov le še moral odločiti, da bo igral. Tako je zasigu-rama udeležba vseh štirih svetovnih prvakov, ker igrajo tudi Aljehm, Opablan-ca in Lasker. S tem bo turnir v Notting-harou dobi značaj največjega turnirja po svetovni vojni. — Izmed ostalih udeležencev bodo štirje 'Angleži in še sedem velemojstrov, toraj skupno 15 igralcev. Predvidene 90 saimo štiri nagrade, I. 200 funtov (približno 50.000 Din), II. 150, III. 100, IV. 75. Večji del tumirekega fonda bo porabljen za posebne honorarje svetovnim prvakom in kritje potnih stroškov.
Vasja Pire.
š a
Konferenca na Semmeringu, ki naj bi določila pogoje za revanžni inatoh Euwe -Aljehin, je sicer opravila svojo nalogo, najvažnejšega vprašanja, namreč glede termina novega mateha. pa le ni mogla rešiti. Aljehin je izjavil, da bi želel igrati čim preje, Euwe pa po svojem zastopniku Kmochu, da ne more nastopiti pred 1. oktobrom 1937! Euwe se pri tem sklicuje na klavzulo v pogojih prvega mateha, da je obvezan igrati revanžni mateh v določenem roku le »če ne bo poklicno zadržan « prireditelji novega mateha na Semmeringu so sedaj 6taVili še s svoje strani pogoj, da se mora mateh začeti najkasneje 20. avgusta 1937, sicer postane sklenjena pogodba z Ajehinom neveljavna. Situacijo
ima torej popolnoma v oblasti Euwe. ★
Neoficiellna 'Šahovska olimpiada, ki jo prireja nemška šahovska zveza v Monako-vem. se bo začela 10. avgusta. Doslej je znano, da se je bodo iz inoz mstva udeležile s svojimi reprezentancami po 10 mož samo skandinavske države in Madžarska. Ker pa Nemci računajo z udeležbo 20 do 30 reprezentanc, je verjetno, da bodo mnoga mesta morali izpolniti 6 postavitvijo reprezentanc posameznih svojih pokrajin, ki že dalj časa pridno trenirajo. *
Ravnokar je končan turnir za prvenstvo Ljeaingrada, menda najmočnejšega šahovskega središča na svetu. Zmagal je mladi Vjačeslav Ragozin z 10 iz 14 (turnir je bil dvokrožen.)
Ragozin je že lani na moskovskem turnirju presenetil z na-boljšm rezultatom proti inozemskim mojstrom. Drugo mesto je za-sedcl Ranzer z 9V2, tretje Iljin Ženevski} z 9, šele četrti je Lowenfisch z 8%. Slede Budo 5'A, Rabinovič 5, GolJ-berg 4/i, Vasiijev 4. Preseneča zlasti slab uspeh Rabinoviča. Kakor vidimo, so na turnirju manjkali Botvinik, Romanovskij, Alatorcev itd. — Ragozin je s svojim uspehom dobil pravico udeležbe na malem, to-
Živa Jeanne d4Are
Jeanne Valerie Laneaujeva je imela čudno usodo. V ubožni mansardi pariško ulice Vignon je umrla te dni v starosti 66 let iste smrti, ki jo Je učakala junakinja, katero je utelesila, Devica Orleanska, namreč smrti v plamenih. Petnajst let ji je bilo, ko je dospela v Pariz. Kipar Premlet jo je odkril v neki vasici Jure. Nje vzravnana hoja, plemenito ponosni obraz in pogled njenih oči so mu navdihnili Idejo, da bi jo izbral za modelko kipa Device Orlanske.
Vsak Parižan in vsak tujec, ki obišče francosko metropolo, pozna ta kip na Trgu piramid, kip svete Ivane na konju in z zastavo v loki. Vsal^o leto prirejajo patriotske organizacije tu mimo svoje sprevode, vsako leto je prihajala tudi Jeanne, ki je bila model temu kipu, k tem slav-nostim. živela je. samotno in ponosno. S Šivanjem se je borno preživljala, nihče je ni poznal. Toda v njenih očeh je bil do zadnjega tisti pogled, ki je kiparja nekoč navdušil, da je izbral baš njo za vzor enega svojih najboljših del.
Prvi razred na la£fah se ukine
Konferenca brodarskih družb, ki opravljajo promet s Severno Ameriko, je te dni končala svoje zasedanje v Parizu. Med drugim je sklenila, da se odpravi označba I. razreda na parnikih in se nadomesti z označbo kabinski razred. V zvezi s to pre-krstitvijo je tudi sprememba dosedanjih tarif. Dosedanje tarife za prvi razred so se nekaj znižale, za povratne karte pa se je uveljavilo enotno znižanje voznine v tem razredu za 5 odstotkov.
Ženska leta v parlamentu
Angleška spodnja zbornica se je morala bavitl z vprašanjem, da-li je umestno, da se v zborniških debatah obravnava starost žensk. Zbornica je imela na dnevnem redu vprašanje telesne vzgoje mladine. Neki škotski poslanec je zagovarjal metode, po katerih se je nekoč mladina telesno vzgajala. V dokaz svojim besedam je navedel poslanko lady Astorjevo, o kateri je dejal, da je videti mlada šele 19 let, toda po delu, ki ga je izvršila, je že starejša od ministrskega predsednika Baldwina. Zavoljo teh besed so začeli razni poslanci Astorjevo zbadati. Dama pa se je končno dvignila ter spravila na dnevni red ogorčeno vprašanje, da-li more biti ženska starost sploh predmet zbornikih debat. Glede tega vpra* šanja se visoki zbor še ni odločil.
Rešitev križaljke „Maska"
Vodoravno:
5. Elita, 6. On, 7. Ro, 8. In. 9. Stane, 12. Oko, 14. Ds, 16. As, 18. Ema, 20. Oba, 22. Krt, 24. BI, 25. Usta, 26. To, 28. TT, 29. Noj, 30. Ork 31. Dan, 33. Ri, 34. Ono, 35. An (Anthemion), 36. Glaris, 37. Alt, 40. Damijan, 43. David, 44. Omara, 46. Zala, 47. Sobol, 50. A, 50a. Sin, 51. Eden, 52. zvok.
Navpično:
1. Dr., 2. žig, 3. Feniks, 4. Banana, Id. To, 11. Ak, 13. Zabno, 14. Dekstrin, 15. Smrt, 19. Ata, 20. Ost, 21. Eleonora, 24. južni sadež, 25. Utorak, 27. A j, 31. Doli, 32. Prstan, 38. Kavalir, 39. Aida, 40. Da-mast, 41. Mirana, 42. Ar, 43. Doza, 45. Sod, 47. Se, 48. Be, 49. On, 53. Davos, 54. Gong, 55. Lota, 56. Li, 57. 2ir, 58. Da.
Janko Kač:
OH
Socialno zgodovinski roman	1
S težko glavo se je zbudil drugi dan in kar verjeti ni mogel svojim očem, da ne leži doma. Ko pa se je zavedel, se mu je zdelo zelo čudno, kako je zašel
tja gori.
»Glava je bila pijana in noge so same šle«, se je skoraj ozlovoljil, nato pa zamahnil z roko: »Še svetnik je krvav pod kožo.«
Na poldan je že šla ura, ko se je pokazal Janez spodaj v gostilni. Gretel mu je poredno pomežiknila in mu pokazala s kretnjo glave v sosednjo sobo, ker je stal ravnatelj Siisstrunk, s hrbtom obrnjen napol od vhoda in božal svetle kodre vitkega dekleta.
Dobravec je namršil obrvi in stopil korak naprej. Ne toliko šum njegovih korakov, kolikor ostrina njegovega pogleda je povzročila, da se je dekletce sunkoma obrnilo in priteklo k očetu:
»Ate, ate! Fuksa ne more povreči, pa so oče v skrbeh. Povsod sem vas iskala. Kovačev stric so že šli pomagat. Pojdite domov, ate!«
Dekle se je oklenilo očeta in mu zrlo s prosečimi očmi v obraz. V istem trenutku je pristopil ravnatelj in potrepljal Janeza prijateljski po rami:
»Ein liebes Kind ist ihre Marjetica. Und wie ge-scheit sie spricht. Wie alt ist sie eigentlich?«
Janezu je dopadla gospodova hvala, kakor so starši iz večine zelo dovzetni za take besede v škodo in često v pogubo svojih otrok:
»Štirinajst jih bo izpolnila o sveti Marjeti«, je odvrnil Janez in pristavil, ko se je spomnil, da Siiss-
začetku njim
za
trunk ne pozna naših svetnikov: »V avgusta.« Hotel je že oditi, ko je stopil ravnatelj:
»Drevi pa le pridite, gospod Dobravec. Se bomo pomenili o sprejemu Njegovega Veličanstva, ki se bo peljalo pojutrišnjem mimo v Italijo.«
»Sem že slišal o tem«, je odvrnil Dobravec. »Po osmih pridem! Srečno!«
»tfa svidenje!« sta odvrnila ravnatelj in Gretel.
»Kako prijazni in dobri so gospod direktor!« je gostolela kakor lastovica Marjetica in poletavala ob
/
dolgih očetovih korakih. »Kjer me vidijo, me kličejo k sebi. Lejte, ate, kaj so mi danes dali«, je pokazalo dekletce na krasen križec na vratu. Dobravec je obstal, se sklonil in pogledal ravnateljev dar.
»Zlat je«, je ugotovil po vtisnjeni pasji glavi.
»Pazi da ga ne izgubiš. Doma ga daš meni, da ga shranim; nosila ga boš le o velikih praznikih.«
»Ne dam ga!« se je našobila hčerka. »Saj ga ne bo nič manj, če ga nosim vsak dan, da bom lepa.«
»Kdor je vsak dan lep, ni nikoli lep. To si zapomni!« je rekel oče in že pozabil v skrbi za svojo lepo kobilico na otroka in njegov križec.
Doma so medtem že srečno rešili kobilo in žre-bička, ki je bil kakor izrisan po materi. Ko so zalivali veseli dogodek, je menil kovač Cena:
»Sapramiš, kako se lepo vidi od tukaj doli na fabriko. Ni ti treba biti, Janez, žal, da si prodal mlin. Lepe denarje si dobil zanj in še je vsak dan kruha za pol doline iz fabrike.«
»In slabe druščine«, je dodal oče Matjon, »in pregrehe.«
»Pusti, Matjon, to reč!« je zamahnil z desnico Cena. »Drugi časi, druge navade. Ne boš okrenil' sveta nazaj, pa če bi imel tak vzvod, da bi segal do' samih .nebes. Le nazaj pomisli, kaj so pravili naši i stari očetje. M3 smo se jim tudi posmehovali, ko so ■ kanili svet zavreti s svojo coklo.«	i
»Ves svet se pomika z napredkom«, je pritrdil kovaču Janez. »Ko dobimo železnico, bo še vse drugače. Letos spomladi je stekla do nemškega Gradca, zdaj pa grade nasipe že mimo Slovenske Bistrice.«
»Dk, dk«, je skoraj sam zase govoril Matjon. »Gorje svetu, ko ga obleze železna kača, pravi Uda-mov Blaž, ki ne pije vina in ne je mesa. Tako je bral v šimbilnem prerokovanju. Gorje gre na svet... «
Moža kar nista več poslušala bolnega Matjona, ki je strmel predse in klical strahove iz davnine, ko ju
je obsula čreda drobnice. Zaman jo je skušala Marjetica spraviti izpred hiše.
j »Kruh vohajo«, je rekel Janez in dajal koščke 1 kruha slokonosnim ovcam, stopa je pred čredo ds lese.
»Krepkega dekleta imaš«, je dejal Cena, ko se je vrnil. Le-ta je samo prikimal.
»Če bo le dobro hotela«, je vzdihnil Matjon. Vsi trije so utihnili ter zrli za čredo in dekletom, ki je i poskakovalo za njo, da so mu vihrali zlati kodri v lahnem vetru ...
VIL
Kakor dvoje velikih lis preperelega snega sta se belili dve čredi drobnice sredi sočne planinske paše visoko v rebri: Dobravčeva in Peskrova. Sinjina toplega jesenskega dne je ležala nad zelenjem. Kakor svileno nebo nad zlato moštranco smehljajočega se sonca. Ko brez konca se je pnela planina in se pastirjema ni bilo treba bati, da zajde čreda v škodo, posebno še, ker sta dva kodrasta ovčarja budno pazila, da se ni oddaljila kakšna trmoglavka predaleč. Z dobrohotnim laježem sta jo prav po tova-riško spravila nazaj.
V mehki travi sta ležala brezskrbna pastirja: Marjetica in Markec, edinec soseda Peskra, ki je kraljeval ob Gori. Vrstnik je bil Markec Marjetičin na paši in v šoli, kjer ju je učil dvakrat na teden novi župnik Andrej Pečovnik branja, pisanja in božjih resnic. Ni bil že več mlad gospod, ko je prišel na prvo faro svetega Pavla, saj je imel za seboj, preden ga je dal njegov stric v latinske šole, že tri učna in dve pomočniški leti čevljarskega poklica. Kakor je krpal prej urbase z dreto in grobo zaplato, tako je celil zdaj s trdo besedo duševne rane fara-nom in mešal peklenščku štrene ,ki jih je tkal • platnom Jjfegov denar ob BoljskL
»jurmo« s. si
12
IfcMk t 91
Neumrljivo piščančevo srce
Kepica srca, ki je preživelo pet pokolenj kokošjega rod« - Ek-..........sperimenti dr. Carrela — čudoviti kirurgovi prsti
V nekem laboratoriju v petem nadstropju Rockefellerievega zavoda v New Y0rku utriplie v steklenem cilindru srce — srce posebne vrste. Že 24 let leži tam. Dr. Alexis Carrel, odličen ameriški kirurg, ki je postal slaven po mnogih novih, presenetljivih postopkih, ga je postavil tia. Črpalke mu neprestano dovajajo tok rdeče tekočine, ki jo za niesrovo prehrano sestavljajo v laboratoriju. Odvodne cevi skrbijo za odtok odvisnih tvorb, ki nastajajo v srcu in okrog njega Vsak teden je treba poleg tega odrezati košček od te kepice mesa, ki raste tako hitro, da bi v nasprotnem primeru raz-gnalo svojo stekleno posodo.
17. januarja 1912. je dr. Carrel izrezal kovček živega srca piščetu. Stotine predhodnih poskusov so mu pokazale, kakšno prehrano mora uporabljati, da ohrani ta košček živ. To hranilno snov sestavljajo kemikalije. plini in neke krvne sestavine, srce se v tej hrani koplje in kepica mesa se neprestano stiska in širi. kakor da je del resničnega živega srca. V letošnjem januarju je preživela ta kepica že pet pokolenj kokošjega rodu in biologi pravijo, da ni postala prav nič »starša«, nego je bila tistega dne, ko je dospela v laboratorij. Utriplje še vedno na isti način in na isti način povečuje svojo prostornino. Dr. Carrel pravi^ da je ta kos srca ^neumrljiv« za toliko časa pač. dokler bodo črpalke delovale v redu.
Neumrljivo srce je Carrelovo najbolj slavna. čeprav ne najbolj važno delo. Ko je pred Sfl leti še študiral na vseučilišču v Lyonu, mu je uspelo dva konca žile tako rvezati, da se je mogla kri kakor prej neovirano pretakati skoznjo. Njegova metoda je preprosta in jo še daTies uporabljajo z največjim pridom- Kri se s pritiskom na žilo ustavi. konca na prerezanem mestu se zamašita z vazelino, nato se stakneta in držita trdno s tremi iglami. Kirurg zareže nato žilo trikotno in jo z naglimi šivi na vseh treh
Ni idealnejšega sredstva za otroke,
STAREJŠE LJUDI IN BEKONVALE-
SCENTE (po operaciji, porodu, gripi itd.) KOT JE
____m*?*
ONA S SRCEM
B sadnimi sokovi, malino, limono, vročim mlekom i. si.
Radenska je NAJBOGATEJŠA n aša voda po raznolikosti zdravilnih sestavin (jod, litij, kalcij, hrom, fosfati, mangan itd.) — Slehernemu bo kaka njena sestavina sigurno dobrodošla !
Hormona, ki urejujeta porod
Dr. Marrion z vseučilišča v Torontu pravi, da urejata porode dva hormona, ki se imenujeta oestron in oestriol. ženski organizem je pred porodom, med njim in po njem naravnost preplavljen s tema hormonoma, ki povzročata, da ugledamo luč sveta. Med nosečnostjo sta ti važni izločim tudi tu, a v tako majhni količini, da ne more učinkovati. Je kakor s stoječim avtomobilom, ki mu motor teče. šele kratko pred porodom se ta hormonski motor spravi v pravi tek in spravi tudi porod v gibanje.
MNOGI NE VEPO ....
da imajo ptice tudi na perutih kremplje, ki so pa zelo majhni in brez haska,
da je prvotna domovina breskev in oranž
Kitajska.
da so Kitajci nekoč gosi vzgajali za »golobe pismonoše«,
da je na svetovnem trgu več neso slo vrst kave.
VPRAŠAJTE SVOJE SOSEDE ZA MNENJE, KATERO MTLO JE NAJBOLJŠE. POVEDALE VAM BODO, DA JE TO
U B E R T U S
NAŠE KVALITETNO DOMAČE MILO.
straneh zašije. Preden napravi zadnje šive je vazelino večinoma že iztisnilo iz žile. Kar je ostane, rabi kot zapora med ranjeno žilo in krvjo ter preprečuje strditev krvi. Seveda se pa da to lažje opisati nego izvršiti, treba je zelo občutljivih spretnih in hitrih prstov. 0 Carrelu pripovedujejo, da se je za to delo vadil na cigaretnem papirju. Ni mu dalo miru, dokler si ni pridobil tolikšne prakse, da je bil sposoben na en sam kos tega papirja Spraviti 500 majhnih^ šivov. Njegovi tovariši pripovedujejo čudeže o spretnosti njegov-h prstov. Samo kazalec in sredinec da v škatlico za vžigalice in je zmožen z njima dve nitki tako trdno zavozlati. da je treba potem za razvozlan je dveh rok.
Carrel je prišel 1903. v Ameriko. Eno leto je eksperimentiral na chieaškem vseučilišču, potem so ga pozvali v Rockefellerjev zavod.
Med vojno je vodil neko bolrišnico na Francoskem. V tem času je dal mlademu kemiku dr. Dakinu' pobudo za poskuse z antiseptičnimi tekočinami. Dr. DaKm je izumil tekočino. ki nosi njegovo ime. Mnogo so jo tedaj uporabljali, ko je Carrel odkril način njene pravilne uporabe pri globokih ranah, in tisočim ameriških vojakov je rešila življenje.
Dr. Carrel je v ostalem prvi »amcriSki«
raziskovalec, ki je prejel Nobelovo nagrado. Dali so mu jo leta 1912. za njegovo odkritje, kako ohraniti poedine organe izven or-ganizma žive. V tem področju Je še danes največja avtoriteta, le v zadnjih letih so ga tu dosegli nekateri ruski učenjaki. Pod njegovim vodstvom je slavni letalec Lindbergh lansko leto izumil tudi posebno črpalko, s katero je mogoče izven telesa hraniti organske dele. da živijo in rastejo dalje.
Nožice za petnajst milijonov frankov
•: K S- /1 * •> - j
Ameriška filmska zvezdnica Fay Marbe je zavarovala svoje noge za petnajst milijonov frankov. O tem zavarovanju govori zdaj vsa Amerika
Robotova osveta
Usodna napaka v mehanizmu inženirja Maya
Znani newyorški inženir Henri May je zgradil strojnega človeka, ki je pravo čudo tehnike. Pred kratkim ga je razkazoval na neki razstavi v San Diegu. Občinstvo je bilo navdušeno nad tem mehanizmom. Med drugim ga je inženir napravil tako, da je železni mož lahko streljal s pištolo v tarčo. To je bil višek predstave.
Inženir je ob takšni priliki robotu izročil pištolo in ga pozval, naj strelja v sredino tarče, ki jo je bil namestil v ozadju razstavne dvorane. Mister Robot, ki se je bil pri vseh dotedanjih predstavah izkazal za pokornega služabnika, se je pa sedaj mahoma »uprl«.
Pisava — zrcalo bolezni
Kako razodeva rokopis človeški značaj
Že 1. 1812- je Francoz E. Hocquart pisal j
o »Umetnosti, kako spoznavati človeški značaj iz njegovega rokopisa«. A šele ored kakšnimi 40 leti se je začela znanstvena faza te umetnosti, ki ji pravimo grafologija. Izsledki so bili potem v prav kratkem času presenetljivi.
Praktični pomen grafologije je rasel od leta, saj so v njej videli izvrsten pripomoček za ugotavljanje poslovnega duha. častihlepja, stremljivosti. resnicoljubnosti in drugih karakternih lastnosti. Že precej časa pa je tudi znano, da obstoje neke določene zveze med boleznijo in pisavo.
Pred vsem je mogoče iz pisave ugotoviti vsakokratno stanje kakšnega pacienta in dobiti iz tega dragocene diagnostične in celo prognostične sklepe. Prof- dr. Hans.v f>oroča o materi nekega kroničnega bolnika,
Nova spomlad —
nova obleka!
Ciotovo najlepše vzorce blaga za obleke in plašče za gospode, a tudi po najnižjih cenah je dobiti pri
DRAGO-SCHWAB
LJUBLJANA, ALEKSANDROVA CESTA
ki je z absolutno gotovostjo spoznavala iz pisem svojega bolnega sina, kako je z njim. in to celo, če ji je poročal neresnico. Tudi razni zdravniki so že pogostoma uporabljali grafološke metode za ugotavljanje bolezni. Pri vsem tem pa zeva v gralologiji tega področja le marsikakšna vrzel in bi bilo vredno, da bi jo proučili z njenimi možnostmi še podrobneje.
Pnsčavnica
V majhnem kraju angleškega Middleseza je umrla te dni Karolina Bolwellova, ki je bila v pravem pomenu besede samotarka. živela je v skromni sobici, ki je ni ostavila zadnjih 26 let. Z ljudmi ni občevala in jih ni sprejemala razen stare postrežnlce, ki ji je prinašaal vsak dan živila.
Kakor v večini podobnih primerov, je bila tudi tu po sredi ljubezen. Pred 26 leti se je Bohvellova zaljubila v moškega, ki je odšel najprvo v kolonije, potem pa je padel v svetovni vojni. Ko je mož odšel v svet, je Karolina prisegla, da ne bo zapustila svoje sobe dokler se nje prijatelj ne vrne. In to besedo je držala. Celih 26 let ni tudi spregovorila nobene besede, ženski, ki ji je prinašala živila, je dajala svoja naročila pismeno.
Občinstvu je zastala kri, ko je zagledalo, da dviga stroj orožje naravnost proti kon-strukterju. Počilo je več strelov, inženir se je zgrudil s krvjo oblit na tla. Eden izmed gledalcev je bil toliko priseben, da je zagnal robotu palico med noge, tako da je padel in so nadaljnji streli zadeli v tla. Zdravnik. ki so ga takoj pozvali, je ugotovil na inženirju težke rane in ga je dal spraviti v bolnišnico, kjer pa dvomijo, da ostane živ. Seveda gre ta čudni dogodek na račun neke napake v mehanizmu.
Naveličal se Je vojne
Ameriški reporter VVilliam Chaplin se je kot vojni poročevalec v Abesiniji telesno in duševno tako izčrpal, da je moral zapustiti Afriko in se vrniti domov v Zedinjene države. Po njegovi sodbi bo sedanja italijansko-abesinska vojna trajala še kakšnih pet let
y Parizu že dalj časa podirajo sloviti Trocadero
Apno — premog — gumi
čudež umetnega kavčuka
Kdo izmed odrasEh se ne spominja gospodarstva z nadomestili, surogati, ki je zavoljo blokade osrednjih sil tako cvetelo ▼ času velike vojne? Uvoza iz inostranstva je bilo konec, treba je bilo iskati snovi, ki naj bi nadomestile, kar je bilo od prejšnjega importa za življenje in za nadaljevanje vojne nujno potrebno. Seveda so ostale te snovi večinoma pač le klaverni nadomestki.
Posebno trda je predla za kavčuk, ki je postal v dobi motorizacije naravnost neobhodno potreben. Že takrat so se bavili kemiki z izdelavo umetnega kavčuka in uspelo je tedaj sestaviti tako zvani metilni kavčuk. ki je dajal pač, dobro trdo gumo, a zelo slabo mehko gumo. Drugače je danes. Na letošnji avtomobilski razstavi v Berlinu je bilo videti izdelke iz umetnega kavčuka, ki v ničemer ne zaostajajo več za naravnim kavčukom. Umetni kavčuk ni več surogat v
slabem pomenu te besede. V mnogih ozCrHi naravni kavčuk celo prekaša.
Treba je bilo seveda dolge poti, da smo prispeli do njega. Apno in premog sta njegovi temeljni snovi. V električnem obloktt se ti dve snovi spreminjata v kalcijev _kar-bid. iz katerega pridobivajo acetilen hi tz tega plinasti butadien. S posebno vezavo molekulov te snovi se dobiva umetni kavčuk, ki prihaja na trg pod imenom >bona«.
Buna prekaša, kakor rečeno, v mnogih ozirih naravni kavčuk. Pred vsem je znatno trpežnejša od naravne gume in tudi toplota. ki spreminja naravno gumo že pri 90 stop. C v mehko in lepko maso, j! ne prida tako lahko do živega- Isto velja za druge stvari, ki so. kakor olje. bencin in druge tekočine, tako zlahka uničevale prejšnjo gumo. »Buna M« je zoper te škodljivke absolutno odporna.
Kako se premikajo tedniki
Ritem rek je povsem drugačen od ritma lednBcov
Lednike pogostoma primerjajo z rekami, v nekem oziru pa se le zelo razlikujejo od njih- Reke se pretakajo namreč^ z enakomerno brzino, naj bo dan ali noč. toplo aH mrzlo, ledniki pa se ravnajo povsem po teh zunanjih okoliščinah.
Neka ameriška ekspedicija, ki je dolgo časa proučevala lednik CriUon na Aljaški
in merila vsako uro njegovo gibanje. Je tovila, da je bilo to gibanje v toplem, drem vremenu skoraj dvakrat hitrejše nego v mrzlem, oblačnem vremenu. Včasih se je ledovje celo popolnoma ustavtk), dočim se je v ugodnih okoliščinah premikalo § hitrostjo več nego dveh pedi na dan.
Razvoj človeštva
Razčlemba ameriškega znanstvenika Robinsona
Ameriški znanstveni pisatelj J. H. Ro-binson je razvoj človeške civilizacije opisal z dobro primero v okviru individualnega človeškega življenja. Recimo, da je vse človeštvo en sam človek, ki je živel do danes petdeset let. Do svojega 49. leta je ta človek živel kot divjak in kočar. Sest mesecev pozneje je izumil pisanje. Dva meseca pred svojim 50. letom je po-
stal kristjan, pred komaj osmimi dnevi so sežgali zadnjega »krivo vereac, pred dvemi ali tremi dnevi je začela voziti prva železnica. Danes, ko prazmuje Sovek svojo petdesetletnico, pa je izumil letalo. Komaj šest mesecev izmed petdesetih let traja torej vsa civilizacija — mi se pa b»-hamo, da je dosegla z nami svoj višek. ,.«
Italijani v Abesiniji
Askari in iregularni Abesinci v italijanski slnžbi
Palača rasa Sejuma v Adui
Ameriški vojni poročevalec pri italijanski severni armadi Reynolds Packard opisuje v enem svojih zadnjih poročil obisk, ki ga je napravil na fronti pri reki Takazi. Vrhovi in pečine etiopskih gora, ki so cele mesece ovirale italj&nski pohod, so se spremenile dane3 v skoraj nezavzetne utrdbe. Vsak vršac so Italijani zasedli s svojimi četami. Za grmovjem, ki je videti tako nedolžno, prežijo strojnice in gorski topovi. Tisoč askarov, ki jih vodi peščica italijanskih častnikov brani lahko takšne vrhove z lahkoto proti 40.000 dobro oboroženim Abesincem.
Na takšnem vrhu, Id se da doseči le na hrbtu mule, je poročevalec naletel na celo kolono askarov, ki so taborili v pravem zelenem raju. Imeli so bivališča iz vej in listja, spali so zaviti v svoje plahte spanje pravičnega. Toda na povelje italijanskega majorja, ki je spremljal poročevalca, so planili vsi na noge. V manj nego petih minutah je bil vsak črni vojak na svojem mestu. Vsak top je imel svoje moštvo, velike skale so bile pripravljene, da bd jih zvalili na sovražnika, če bi poskušal po pobočju gor. Ob vznožju tega vrha, ki je imel obliko sladkornega stožca, je taboril oddelek etiopskih i regularnih čet v italijanski službi.
Možje so bili slabo oblečeni, toda oboroženi z modernimi, dobro osnaženimi puškami. Večina jih je nosila umazano cunjo kot turban okrog glave. Poročevalec je vprašal, kako razločujejo Italijani svoje tregularce od pravih Abesincev. Častnik je odgovoril, da nosijo iregularci v nasprotju z Abesinci vedno pokrivalo. Odtod tisti nenavadni turbani. Vodja iregularcev je noefl vojaške hlače in majhno italijansko zastavo, prišito na svojo umazano Samo. Te neredne čete imajo pogostoma nalogo, da se približajo Abesincem in jih potem v navideznem pobegu zvlečeio za seboj ter spravijo v past. Vsepovsod je opazil brezžične postaje In signalne rakete, s katerimi bi v primeru nenadnega abesinskega napada lahko priklicab: pomoč.
Obiskal je tudi bivši sedež zvitega abesinskega vojskovodje rasa Sejuma v Adui. V poslopjih tega poveljnika so Italijani namestili vsakovrstne zavode, šole. klimke in podobno. V šoli se mali črnci pod vodstvom črnega učitelja vadijo v italijanski civilizaciji. Obiskovalca so spoštljivo pozdravili s fašističnim pozdravom. Pravkar mo bili skupno recitirali lekcijo iz italijan-
ske zgodovine V šolo zahajajo baje ra italijanščine se uče hitro in večino predmetov jim podajajo sedaj v tem jeziku. »Mimogrede« se »morajo seveda« učiti trudi amharske slovnice.
Pod bivšo spalnico rasa Sejuma je aedaj klinika, v kateri italijanski zdravniki pred-poldne in popoldne brezplačno zdravijo Abesince. Ogledal si je tudi Sejumovo spalnico. Poslikana je z rdečo, modro in rumeno barvo. Kjer je stala prej rasova lesena postelja, stoji še sedaj prav tako pestro poslikan lesen baldahin. Spalnica njegove žene je bila v sosednem prostoru. Vhod vanjo gre skozi rasovo spalnico. Druga vrata vodijo v kopalnico, ki je bila po vsej priEki opremljena povsem moderno. Imela je celo dve prhi.
ANEKDOTA
Na francoskem dvora je neki marki govoril s starim dvornim pridigarjem, pa um je nasvetoval. naj vsemogočno kraljevo tjt»-
bimko, Pompadurko. vključi v svojo vsakdanjo molitev, če si hoče pridobiti posebno vladarjevo naklonjenost.
»Saj to delam,« je odvrnil duhoven. »Vsak dan molim: In reši nas vsega ria.c
VSAK DAN ENA
»Edino vprašanje, ki ga je še treba rešiti, na katerem konca bodi glavač
»JUTRO« št. 51
\3
Nedelja, 1. m. 1936
SPOR
Kakšna je skakalnica v Planici
V celoti je za 15 m višja, kakor zvonik Štefanove cerkve na Dnnajn — 17 vagonov lesa so uporabili zanjo ln 140 kg razstreliva — Izkopati je bilo treba 2800 kubičnih metrov zamrzle zemlje in razstreliti 600 kubičnih metrov skal.
Orjaška skakalnica v Planioi, ki sS lahko lastli naslov največje skakaln ce sveta, je pripravljena. Dne 15. marca bodo na njej mednarodni skakalci pokazali svoje znanje in svo- pogum.
Celotna višina skakalnice od starta pa do izteka je 150 metrov. Zalet sam je visok 65 m, do.g pa 140 m. Širok je od 3 do 5 m. Most, s katerega tekmovalec odskoči, je visok 4 m, širok pa 7 m. SkakakiOca sama ima kritično toč ko pri 106 m, sposoben skakalec lahko skoči brez nevarnosti precej več, cek> do 120 m. Doskok je pri 60 m 20 metrov širok, nato pa se čedalje bolj liri in je pred iztekom širok že 26 m. Celotna dolžina skakalnice znaša 310 ».etrov.
Od odskočnega mostu pa dio dna skakalnice je 85 m višine. Iztek sam ;|e 100 m dolg m 36 m širok.
Pni skoku 106 m pade skakalec 56 m globoko. To je približno toliko, kakor je visok ljubljanski nebotičnik. Ce-itotna skakalnica je pa za 14 m višja, kakor zvonik Sv. Štefana na Dunaju.
Skakalnico so začela graditi lani 2. decembra. Pri njej je bilo zaposlenih do 204 delavcev na dan in skupno se je delalo nad 60.000 delovnih ur. Ce izračunamo, koliko tisočakov so pri tem domačini zaslužili z dninami, lahko miimo rečemo, da je bilo to največje ;iavno delo, ki je bilo izvršeno letošmo zimo v Sloveniji.
Za gradnjo lesenih konsrtrujccij so porab 1 graditelji 17 vagonov lesa. Konstrukcije so ponekod do 80 m doline in 13 m visoke. Višina 13 m je skoraj tolikšna, kakor tri nadstropna hiša. Žive skale je bilo treba razstieiti 600 kubičnli metrov. Pr: tem so uporab-ljali kompresor, k! je porabil 1800 litrov bencina. Skupno je detel 36 dni.
Razstreliva so porabi K 140 kilogra-
mov. V trdem in mehkem, deloma pa tudi v zamrziem ičreuu je bno treba izkopati 2800 kubičn h metrov materi-jala. Približno isto množino materiala so moraii izkopati pri temeljih celotnega nebotfčna<oveg3 blok,* v Ljiw!i.«ni.
Vsa dela so bila izvedena trdno in solidno. Vse lesene konstrukcije so tako močne, da jam tudi najhujši vihar ne more škodovat.
Delo je dovršila po načrtih im navo-dlilih inž. Bloudka domača stavbena tvrdka Ivan Bniceij, ki je zgradila tudi obe manjši skakalnici. Inž. Bloudek, ki uživa zaslužen sloves izumitelja tudi v inozemstvu, s svojimi tremi skakalnicami, ki tvorijo pravo šolo za smuške skoke, postavili nov, trajni dokaz svojega dela za dvig jugoslovanskega zimskega športa.
Za primerjavo naj navedemo še nekaj številk o merah skakalnice v Gai-misehu - Partenkirchrau. Tam je skakalnica visoka 111 m, zalet pa 44 m Prii skoku okoli 80 m ima skakalec 42 metrov, bi vendar je sitala garmisehka niice pa znaša v Garmdschu samo 180 metrov. In vendar je stala Garmisehka skakalnica desetkrat toliko, kakor bo state plan ška!
Norveški mojsteT S&rensen, ki ga vsak dan pričakujejo v Ljubljani, bo napravili na njej krstni skok. Prav kmalu bodo prišli tudri inozemski tekmovalci, ki bodo poskušali na njej postaviti nov svetovni rekord. In 15. marca bodo desertfcisoči lahko občudovali njihovo znanje. Zaradi zelo zni-I žanih voznih cen na železnici bo udeležba najbrž še večja, kakor se je pričakovalo, zlasti če bo vreme tekmam naklonjeno. In vse kaže, da bo, kajti izaPlanice so prišle vesta, da je padlo zadnje dni nad trfčetrt metra novega snega.
vlaki k tekmam v Planico
Vozilo bo 9 redna in 4 rezervni vlald — Vozni listki se bodo dobili samo pri
»Putniku«.
Ljubljana. 29. februarja
Udruženje smučarjev Planica in »Putnik« bosta skupno z železniško direkcijo v Ljubljani organizirala posebne vlake k skakalni mtekmam v Planici dne 15 marca. Vojak) bo 9 rednih in 4 rezervnih vlaki iz Beograda, Zagreba, Maribora in Avstrije. Tehnično organizacijo vlakov prevzame Udruženje smučarjev Planica, komercijal-bo pa »Putnik«. Iz Ljubljane v Planico bodo vozili trije posebni vlaki, po potrebi pa Se četrti. Vrhu tega bo vozil izletniški vlak iftev. 920, vendar pa bo sprejemal potnike šele od Št. Vida naprej do vključno Slov. Javomika. Z Jesenic bo tudi vozil poseben itoikalni vlak z odhodom z Jesenic ob 6.30 ic s prihodom v Rateče-Flanico ob 7.21. Na ta vlak bodo imeli zvezo tudi Bohinjci.
Udeleženci iz Ljubljane bodo imeli 2/a popusta na posebnih vlakih. Obiskovalci tekem Lz Št. Vida, Medvod, Škofje Loke, Kranja, Podnarta, Otoč, Radovljice, Žirovnice, Javomika, Jesenic Bohinja ter Bleda ae bodo lahko poslu žiM ugodnosti nedelj-:skih povratnih kart. Karte za posebne vlake iz Ljubljane bo prodajal izključno le »Pufcnak« v zvezi z vstopnico k tekmam ter znakom, kar bo stalo skupaj Din 43.— Vsak udeleženec bo dobil posebno kontrolno karto, na kateri bo označena številka vagona in pa številka sedeža, tako, da bodo sedeži že vnaprej dodeljeni in da ne bo nepotrebnega prerivanja pri odhodih vtakov. Na tej karti bo tudi označen odhod vlaka iz Ljubljane in povratek iz Planice. Da bodo posamezni vlaki že na zunaj daleč vidmi, bodo opremljeni s kartoni v sledečih barvah: Prvi vlak, ki bo odhajal w Ljubljane ob 4.15 bo označen z modro barvo, drutji z odhodom ob 4.45 z vijoličasto, tretji z odhodom ob 5.45 z rumeno in event. četrti z odhodom ob 6.35 s črno barvo in vstopnice se bodo prodajale po vratnem redu. Oni, ki se bodo naj-prvo prijavili bodo potovali z vlakom iz Ljubljane ob 4.45, ko bo ta razprodan, pride na vrsto vlak iz Ljubljane ob 4.45, nato pa vlak iz Ljubljane ob 4.15 in za zamudnike vlak iz Ljubljane ob 6.35, ki bo išmel sicer zelo ugoden odhod iz Ljubljane in vozi le tedaj ako so prvi trije vlaki že polno zasedeni, bo pa zato prišel dokaj kasno v Planico. Vsaka karta bo označena tudi z odgovarjajočo barvo vlaka.
S prodajo kart prično biljeternice »Put-nika« v Ljubljani v ponedeljek 9. marca, zaključena pa bo prodaja v petek 13. marca ob 18. uri. V soboto dne 14. marca se bodo le izjemoma sprejemale nrijave, ako bodo se mesta na razpolago pri prvih treh vlakih in za zadnji viak le tedaj, ako se
jih primerno število priglasi. Kakor rečeno bo karte izključno prodajal le Putaik in na kolodvoru ne bo dobiti tozadevnih kart Potniki na progi Maribor-Litija se bodo morali priključiti mariborskemu in oni na progi Zagreb-Sevnica zagrebškem« posebnemu vlaku ter se bodo za karte morali obrniti na Putnika v ZagTeb, odnosno v Mariboru. Udeleženci iiz Dolenjskega, Notranjskega, Kamnika in Vrhnike se morajo že v soboto pripeljati z nedeljskimi povratnimi kartami v Ljubljano, odkoder se bodo v nedeljo z enim izmed treh omenjenih posebnih vlakov peljali dalje v Planico. Tuda ti izletniki bodo morali naročiti karte za posebne vlake pri Putmikiu v Ljubljani.
Tudi železničarji, ki se vozijo na podlagi proste karte ali z režijskimi kartami, se morajo prijaviti pri »Putniku«, da jim določi, s katerim vlakom morajo potovati v Ratečo-Flamico.
Danes Ilirija : Celje
ob 15.15 na igrišču Hermesa z zanimivo predtekmo Hermes : Mladika ob 13.30. .Ilirija nastopi danes z oj a cenim kombiniranim bimom in mislimo, da bo v borbi uspel. Sodil bo g. Ramovž.
LZSP. Podsavezno prvenstvo, za katero vlada veliko zanimanje, je radi neugodnih snežnih prilik preloženo na 7. in 8. marca v Planici. Prijavilo se je že veliko odličnih tekmovalcev, radi česar upamo, da bo to tekmovanje nadvse zanimivo. Klubi lahko prijavijo svoje tekmovalce do 6. marca na naslov Kolb & Predalič, športna trgovina, Kongresni trg, Ljubljana. Ostale smučarje vabimo, da si to Prireditev ogledajo. Obenem javljamo, da se bo vršila seja upravnega odbora skupno s tehničnim odsekom in mladinskim podsaveznim odsekom 5. marca ob 18. v damski sobi kavarne Emone.
Slalom klub 34. Olani naj čimpreje poravnajo svoje obveznosti napram klubu.
Jugoslovenski Touring Klub, podružnica Ljubljana sporoča članstvu, da bo I. redni letni občni zbor v torek 3. t m. ob 20. v restavraciji hotela »Štrukel«, Dalmatinova ulica.
SK Reka. Seja upravnega odbora v torek ob 20. v gostilni »Konzum«. (Nogometna sekcija) Trening tekma a Svobodo ob 14.30 se vrši ob vsakem vremenu.
SK Svoboda. Danes ob 14. naj bodo na igrišču Jadrana švaiger, Ba^želj. Sattler, Girandon, Sušnlk, Korošec. Planine. Ro-gel, Zaje, Medvešček, Tavčar, Zadravc, j
ob 15.90 pa t moStvo v postavi, kakor Je bila določena na članskem sestanku. Bag-gija, žnidaršič, Povh, Kompare sigurno. Opremo je dvigniti v klubovi garderobi od poJ 9. do pol 11
Celjski nogomet. Dance ob 9.15 »e bo pričela na igrišču Jugoslavije prijateljska tekma med Retjem iz Trbovelj m Jugoslavijo. Ob 15.45 pa se bo pričela na GLaziji podsavezaia prvenstvena tekma med Ra-pidom ix Maribora m celjskimi Atletiki.
Iz življenja na deželi
VIČ. Nocoj vsi v Sokolski dom, kjer vas bodo dre uri zabavali šcn+jakobčaai s pikantno veseloigro »Škandal pri Rariletto-vih.* Predstava se začne ob 20. Mladini vstop ne bo dovoljen.
RIBNICA. Zvočni kino Sokola bo predvajal danes ob V<4. popoldne in 8. »večer film »Madona, kje si«. Dodatek nov Para-mountov zvočni tednik.
Pet let Trboveljskih slavčkov
118 koncertov, zvrhan kup lavorik In za 102.000 Din podpor siromašnim pevcem
Tr* ovije, 29. februarja.
Kakor je »Jutro« že poročalo, pojdejo Trboveljski slavčki prve dni aprila v Prago, da na kongresu mednarodne glasbene vzgoje nastopijo z najboljšimi mladinskimi zbori vsega kulturnega sveta. Kdor ve, kako lepe lavorike si je naš elitni mladinski zbor že nekajkrat nabral pred inozemskim občinstvom in strogo mednarodno kritiko, se ne bo čudil, da je postal deležen tako častnega povabila. Izmed 118 koncertnih nastopov, ki jih imajo Trboveljski slavčki v pičlih Petih letih samostojnega dela za sabo. so 19 krat nastopili v tujini (9 koncertov. 9 matinej in 1 radijski koncert). Ob teh nastopih so jih glasbeni kritiki primerjali z najboljšimi mladinskimi zbori sveta, mnogi pa so jim brez pomisleka prisodili umetniško prvenstvo.
Tako je češki kritik B. Kolar zapisal po njihovem dunajskem gostovanju: »Šuli-goj je vzel za svoj vzor Bakulov zbor v Pragi, ki ga je pa s svojimi pevci nadkri-151. Trboveljski slavčki so najboljši mladinski zbor. ki sem ga doslej slišal. Niti Wiener Singerknaben 8e ne morejo meriti z njim«. Ne mnogo manj laskavo je naše slavčke ocenil pri tej Priliki kritik stroge, na svoj Dunaj ponosne »Neue Freie Presse«: »Trboveljski slavčki pod vodstvom svojega glasbeno nadarjenega učitelja v discipliniranosti in sigurnosti nastopa ne zaostajajo za našimi San<rerknaben«. Prof. Ambros iz Olomouca pa je zapisal: »Zadnji čas so prišli k nam trije mladinski zbori. Rdeči križ iz Pariza. Saneerknnben z Dunaja in Trboveljski slavčki. Brez pomisleka moramo priznati prvenstvo jucro-slovenskim pevcem. Trboveljski slavčki pojo z brezmejno sigurnostjo, da morajo presenetiti slednjega poslušalca«. Berlinska »Die Stimme« pa jim šteje v posebno zaslugo, da so prvi mladinski zbor, ki se je lotil atonalnih skladb.
Ce so Trboveljski slavčki v kulturno razvajeni tujini želi toliko pohvale in zahvale, bomo razumeli, da so znali razen slovenskega občinstva navdušiti b svojimi gostovanji tudi brate na jugu. Glasbeni referent beograjske »Politike« dr. Milojevič, ki bo o problemu jugoslovenske mladinske glasbe predaval tudi na praškem kongresu, je zapisal o njih: »Trboveljski slavčki so danes eden najbolj reprezentativnih zborov svoje vrste na svetu. Trboveljski slavčki so resnično umetniški korpus, ki z izrednim umetniškim instinktom interpretira specialne, umetniško pisane otroške kompozicije«. Zagrebški »Jutarnji list« pa pravi, da lahko Šuligoj s Trboveljskimi slavčki »mirne duše potuje po vsem svetu«. Vse številne kritike iz vodilnih evropskih glasbenih središč pa so enoglasne v sodbi, kar se tiče sigurnosti njihovega nastopa, absolutne čistosti intonacije, izrednih glasov, jasne vokalizacije, izvrstne dihalne tehnike, interesantne interpretacije in dinamike. Zbor sam imenujejo posamezni kritiki »umetniško dovršen korpus«, višino, do katere se je povzpel, »umetniško zrelo«, a o njegovi pesmi so vsi enotnega mnenja, »da prihaja iz srca v srce«. Na vse to ni treba še posebej poudarjati, da so Trboveljski slavčki dali našim glasbenikom pobudo za ustvarjanje novih del in za ustanavljanje novih zborov, prav tako pa je tudi znano, da so s sPoredi svojih koncertov, ki so vedno kazali napredek, dvignili našo mladinsko vokalno kulturo na dostojno višino, ki ji je že pred tremi leti tudi tujina dala lepo priznanje.
A manj utegne biti znano, da se zbor
na umetniškem polju odlikuje tudi kot humanitarna ustanova. Bilanca o finančnem gospodarstvu njegovega vodstva izkazuje, da je zbor v času od 15. septembra 1931 do konca lanskega leta potrošil 102.214 Din od svojih skupnih dohodkov za razne podpore svojim najbolj siromašnim pevcem. Od te vsote je nekaj nad 6.000 Din odpadlo na nabavo šolskih potrebščin, 8.500 Din za čevlje, blizu 7.000 Din za blago za obleke, nad 4.000 Din za jedila, blizu 76.000 Din pa je zbor izdal za počitniške kolonije in za mladinske podporne akcije Rdečega križa. Poleg tega so Trboveljski slavčki dvakrat koncertirali v Ljubljani v socialne namene, enkrat za mestne brezposelne. drugič pa pod okriljem akcije za pomoč gladujočim rudarjem. Neštetokrat so v tem času sodelovali tudi na raznih drugih kulturnih prireditvah. Uprava zbora je ves čas posvečala tudi mnogo 6krbi zaposlitvi doraščajočih pevcev in je mnogim Preskrbela službo. Najboljši član zbora, ki zdaj študira v Ljubljani, pa je bil dvakrat deležen podpore Nj, Vel. kraljice Marije v znesku-po 5.000 Din.
Da so koncerti Trboveljskih slavčkov doslej zmerom dosezali tudi lepe gmotne uspehe, pa je mnogo pripomoglo predvsem učiteljstvo. ki je zmerom z veseljem podpiralo prizadevanja svojih tovarišev v vodstvu zbora, m Pa razne kulturne in humanitarne organizacije, ki so vsem prireditvam zbora izkazovale svojo pomoč. Po vsem tem ne dvomimo, da bodo v enaki meri uspeli tudi koncerti, ki jih prirede Trboveljski slavčki prihodnje dni po raznih krajih Slovenije kot nekakšno pripravo za pot v Prago (7. marca v Mariboru. 8. v Rušah. 15. v Celju. 16. v Ljubljani in 19 v Litiji). V enaki meri kakor na tej turneji po domačih krajih pa želimo našemu vodilnemu mladinskemu zboru tudi najlep-ših uspehov v Pragi, odkoder se slavčki gotovo povrnejo polni novesra elana in razmaha, da bodo sebi. Bvojim črnim revirjem in vsej domovini še dolgo v čast in ponos.
Lovcem dravske banovine
Slovensko lovsko društvo, ki je bila enotna in samostojna organizacija lovcev dravske banovine se je razcepila v mnogo podružnic, iz slednjih pa je naBtalo po
zaslugi centralistično nadahnjenih organizatorjev enako število popolnoma nesamostojnih lovskih društev. Po zaslugi teh organizatorjev naj se sestavi iz lovskih društev cele države organizacija- s centralno zvezo v Beogradu, s tej podrejenimi ba-novinskimi zvezami na sedežih banskih uprav in z banovinskim zvezam Podrejenimi lovskimi društvi posameznih banovin. Ta centralistična organizacija lovcev cele države bi sama na sebi ne bila nikaka nesreča, če bi slonela na pravi demokratični podlagi in bi nudila posameznim lovskim društvom popolno samostojnost. Saj bi banovinske zveze pomenile, če pravilno tolmačimo pomen zvez, v praktičnem udej-stvovanju le poudarek upravičenih teženj in stremljenj posameznih lovskih društev in bi centralna zveza, če se Pravilno tolmači pomen iste, pomenila le avtoritativni poudarek opravičenih teženj in stremljenj banovinskih zvez, ali posamezne banovinske zveze ali tudi le kakega posameznega lovskega društva.
Severno abesinsko bojišče

*» fi
......."•JU	___
....... 1>V/J V
Ž .N '1l,
£ *«nr.iw>
j
lU'<v.r s , 1 —


< < ,'in
m
*//ih\ i/m**
mm *

SHII tal. postojanke •!• Abesinski četniki
l*--*" Abesi««*ke čete
^esta v Desie.
<5 UALITE
extp£


ICTlBt^ SSfilO
stoli
iz
upognjenega lesa združujejo največjo eleganco z izredno odpornostjo in trpežnostjo.
REMEC-Co.

Zahtevaj Le ▼ vseh [KDhlStvenlh trgovi. nah le naie blago.
Jeli so imeli organizatorji lovstva iz primerna pooblastila od lovcev naše države za svoja organizatorična dela, je vpraša^-nje zase, ki ga danes nočemo načeti. Izvršena je pa ta organizacija na ta način, da jo morajo lovska društva dravske banovine odločno odkloniti, če imajo količkaj zanimanja za napredek lovstva in količkaj stanovskega Ponosa.
Zanimiv je že potek t« organizacije. Izvrševala se je od zgoraj navzdol. Organizatorji so sestavili pravila za Zvezo lovskih društev dravske banovine še preden je bila ta zveza ustanovljena, okorna pravila za lovska društva v dravski banovini še predno so bila ta lovska društva ustanovljena. Pa ne eno ne drugo bi nam ne bilo v Bpodtiko, če bi pravila lovskega društva in pravila zveze ustrezala potrebam lovcev. Ker pa ne ustrezajo, so pravila zveze in pravila lovskih društev nesprejemljiva. Navedemo naj za našo trditev le nekaj razlogov.
Z. K. D.
DANES OB 11. URL veselje za staro in mlado po znižanih cenah
Silly in Micky revija
Enotna cena 3.50 Din ELITNI KINO MATICA
Po pravilih zveze nimajo lovska društva nikakih pravic in so lovska društva ponižana pod niveau izvršilnih organov zvez. Še odbornikov zveze posamezna lovska društva ne smejo imenovati, marveč jih imenuje skupščina zveze, pa ne morda izmed odbornikov ali izmed delegatov, ampak iz članstva dotičnega društva. Zveza odobruje poslovne rede lovskih društev, zveza nadzira delovanje lovskih društev. Za ustanovitev lovskega društva, za odobritev pravil in poslovnega reda je potrebna pritrditev zveze. Zveza sme skleniti razpust društva. Lovska društva morajo od članov sprejete prispevke vsak mesec odpošiljati zvezi, morajo o uspehih občnega zbora poročati zvezi do konca marca vsakega leta, morajo željam zveze nemudoma ustreči ter predloge in pritožbe takoj zvezi predložiti. Sklepe občnega zbora morji odbor društva naznaniti zvezi v 8 dneh in sme zveza v 8 dneh prijaviti svoj ugovor. Izpremembo pravil lovskega društva mora zveza predhodno odobriti.
MODNI ATELJE
99
VEKA"
vsled poslovnega potovanja v Pariz NE DELA OD 1.—7. MARCA. NEBOTIČNIK, VL nadstr., tel. 24-63.
Pravice nimajo lovska društva prav nobene, pač Pa dolžnost, da plačujejo prispevke centralne zveze, prispevke zveze in seveda tudi stroške glasila, ki ga izdaja zveza in ki so v razmerju z enakimi strokovnimi glasili neprimerno visoki, zato pa dobivajo to glasilo, kakor se to imenitno bere v pravilih zveze in v pravilih lovskih društev, »brezplačno«.
Tu v glavnih načelih označena pravila Zveze lovskih društev dravske banovine dajejo opoziciji lovskega društva povod, da se po tej poti obrača na lovska drušfcva dravske banovine s Pozivom, da odklonijo na ustanovni skupščini zveze nemogoča od zgoraj diktirana pravila in sprejmejo za zvezo taka pravila, ki bodo priznavala lovskim društvom popolno svobodo in avtonomijo, zvezi pridržala kulturno in narod-rio-gospodarsko pomoč, društveno nadzorstvo pa prepustila državni uPravni obhurtL
Obrrčamo se s tem apelom aa lovska društva dravske banovine, ker nam je vzeta možnost zavzeti naše gori označeno stališče na skupščini zveze. Na občnem zbora lovskega društva v Ljubljani smo namreč ostali s svojimi 150 glasovi v manjšim. Režimska stranka, katere člani so sestavljali označena pravila zveze lovskih društev in jih predložili banski upravi v odobrenje, so nas preglasovali za 35 glasov, namreč za glasove svojih lovskih čuvajev, katere smo mi, kakor se spodobi, pustili doma.
Končno apeliramo trt javno na skupščino zveze, da uveljavi 'v Pravilih označeno načelo, da so odborniška mesta častna mesta in da ne bo več dopuščala, da bi plačano mesto urednika »Lovca« bilo združljivo z mestom društvenega predsednika, tajnika ali odbornika.
Za združeno opozicijo: Dr. Ivan Tavčar, dr. France Lokar, Per Fran, kapetan v p«, Sflko Tark, Mate Hafes.
»JUTRO« It. 5T
H. CVETTN:	1
Zadnja stran
1. poglavje.
Ptinovke so s svojo bledo svetlobo komaj predirale bledi nočni zrak. Kdaj pa kdaj je potegnil veter po drevju in vrtovih pred vilami in orosil travo z dežjem kapljic, kn so se bile nabrale na vejah.
Enakomerno, kakor težko tiktakanje stare ure, so se oglašali na pločniku čuvajevi koraki.
Na vogalu, kjer se je ozka stranska pol iztekala v široki drevored, je obotavijaje se obstal.
Kakor da bi čakal, se je ozrl na desno ki levo. Nocoj T2 balo res zoprno vreme!
Ves dan je solnce neusmiljeno sijalo; potem so se bili zgrmud ii oblaki, huda ploha se je bila ulite, in zdaj je mokrota kakor soparna megla hlapela iz toplih tal.	. .
Ko je tako pomislil, je začni z bližnje Kataim:-ce cerkve dvanajst udarcev.
In prav ta mah se je zgodilo!
Bntaieno ie zazvenel skozi meglo kovinski žvenket vrtnih vrat, ki jih je nekdo v naglici zaloputnil. Atoška postava se je nalik pošastni senci* pokazala v svetlobnem krogu najbližje svetilj-ke in odhitela po cesti.
T<ud; čuvaj se je nehote zganil. Neodločno je krenil onemu nasproti, nato pa neodločno obstal,
ko je bil neznanec le še nekaj metrov od njega.
Vrata na vrt profesorjeve vile so bila tasta, si so se bila pravkar zaloputnila, in--
V naslednjem trenotku je bilo, kakor da bi hotel neznanec šiniti mimo čuvaja, a ta mu je stopi! na pot in vprašal: »Trenutek prosim, gospod! — Ali bi mi hoteli povedati . . . ?«
Luč svetiljke je padala na meznančeve črte, na njegov razbrazdani, zagoreli obraz z ostrim kljukastim nosom, ki so pod njim sršali košati, zanemarjeni brki čez široka usta. Kuštravi, nekoliko osiveli lasje so mu padali na oči, ki. so razburjeno mežikale in se upirale v čuvaja. Nato . . .
»Go to hell — !« je jezno revsknil neznanec in hotel kreniti dalje.
Čuvaj je segel v žep svojega plašča, kjer je imel strelno orožje. Tega hlastnega g ba neznanec ni prezrl.
Kazkoračen, z rokami skritimi v žepih svojega usnjaiega suknjiča, z golo glavo vrženo vznak, je obstal in se grozeče zasmejal —
»Nobenih neumnosti, človek! — Kai je, kar hočete od mene — ?«
Čuvaj ga je sumljivo pogledal: »Prišli ste iz hiše, ki jo dobro poznam. Gospod profesor ima drugače navado, da spremi goste, ki odhajajo od njega., do vrtnih vrat . . .«
»Kaj je, kaj hočete od mene?« je nestrpno ponovil mož v usnjenem suknjiču.
Čuvaj se menda ni mogel odločiti, kaj naj stori. Njegova dolžnost je bila, da vsaj dožone ne-znančevo ime in mu ne da oditi, dokler se ne
prepriča, da je v profesorjevi viti vse v redu.
Morda bi bilo sploh bolje zažvižgati in poklicati redarja na pomoč, ali . . .
Ali tedaj je prišlo tisto, kar ga je za nekaj trenutkov odrešilo vse skrbi. Neznanec >e bil prav polagoma potegnil desnico iz žepa, in ta desnica je nnrno in nezmotno sunila čuvaja v prsi, da jc pridušeno zavpil in se opotekel v stran.
Ko se je spet nekako ujel, je bil neznanec že ca oni sarani ceste in je tekel po nasprotnem pločniku.
Čuvaj se zdaj ni več obotavljal. Hitro je izvlekel signalno piščalko. Rezek žvižg je pretrgal nočni pokoj samotne vilne ulice.
Nato je z dirjal za beguncem, ki je bil že precej daleč pred njim. V desnici je držal samokres, a predobro je vedel, da v tej megli, ki je ovirala razgled, in pri negotovi hiči cestnih svetiljk ne more dobro pomer ti.
»Stoj! — Stoi! — « je kričal na vso moč, ne da b: se ustavil, in vsakih nekaj trenutkov vtaknil piščalko med ustnice in zagnai svoj rezki žvižg na poplah.
A tedajci se je zgocflo nekaj čudnega.
Pravkar je bil še videl, kako ie begunčeva postava izginila iz kroga svetiljke in utonila v temnem presledku do naslednje luči — a pokazala se to pot ni več!
Izginil je bil, kakor da bi se bil vdrl v zemljo -
Čuvaj je obotavijaje se obstal in se popraskal po strniščasti bradi. Razlaga je bila samo ena: begu-
nec je preplezal pilot ob cesti in tedni ea <*t. tt
je ležal za njim.
Ko je še tako stal in zamišljen strmel t nepredirno temo, so se z onega konca uiice oglasih
nagli koraki. Čuvaj se je razburjen obrniL
Redarje v a postava se je zdaj razločno iztrgala iz meglenega, poltemnega ozadja.
»Vi ste žvižgali?«
»Da — « je čuvaj obotavljale se pokfciEtl, »aH —»
zdaj ga ni več!« » — in ne veste, iz katere hiše je prišel?« je
hlasttno vprašal redar, ko je nestrpno vzel preobširno poročilo starega čuvaja na znanje.
»Pač, gospod stražnik! — Ondukarle — dve hiši dalje — iz vile tistega starega profesorja —«
»Hm — im mislite, da ne bi utegnil biti kak gost?«
Čuvaj je odtočno zmajal z glavo. »Takih gosto*
profesor nima. gospod stražnik! — Hudo sumdtfr
človek je trii — in saj je tudi zbežal---«
»Ali ste ga videli?« »Kakor zdajle vas--«
»Prav, prav! — Torej ta hftša?« Ne <ta ft! Čakal potrdila, se je stražnik sklon? h kovfinastl ploščici, ki je bila vdelana v desnega izmed stebrov ob vrtnih vraitdh. »Prof. Gregor Dolenc«, je polglasno prebral napis in pogledal skozi rešet-časti pk»t na vnrt. Nekaj svetlih se je razločno risalo v enakomerni temu
»V profesorjevi vili gori še kič —« Je zamišljeno poikimal čuvaj. »To je svetiljka nad vbodom — in tamle je okno pisalne sobe.«

Sredstva Jadranske Straže gredo za našo mladino
Bliža se toplejši letni čas in čez dva meseca bodo podmladkarji in podmladkarice Jadranske Straže že zopet hiteli na morje. Priprave so v teku Ponekod se bodo združili podmladki v skupine, ki bodo obiskale naše morje, da se ob njem navdušijo za nadaljnje delo v svoji nacionalni organizaciji. Tudi odraslo članstvo Jadranske Stra. že bo imelo kot vsako leto priliko, da za majhen denar poseti naš Jadran.
že vsa leta, odkar obstoja v naši bano_ vini poleg organizacije odraslih članov tudi Pomladek Jadranske Straže, je Oblastni odbor v Ljubljani v glavnem podpiral svoje najmlajše članstvo, da mu omogoči krajše ali daljše bivanje na morju. Organizirana mladina tudi sama zbira sredstva, saj ji ostane ves denar, ki ga zbere v svoji organizaciji. Tako bo mogoče, da se bodo polagoma vrstile organizirane šole 6 svojimi izleti na morje. V preteklem šolskem letu je Oblastni odbor Jadranske straže v Ljubljani podprl 32 organiziranih šol z zneskom okoli Din 10.000. — Izključno za izlete na morje. Oblastni odbor si je nadel parolo: Vsak slovenski šolar mora vsaj enkrat videti morje!
Pomladki Jadranske straže bodo organizirali akcijo štedenja v ta namen, ter si bo moral vsak šolar na mesec prihraniti vsaj 1 Din, kar bo zadostovalo, da bo v 8 letih šolanja prihranil toliko, da bo s pomočjo svoje organizacije mogel posetiti za par dni naše Jadransko morje.
Poleg izletov, ki so propagandnega značaja, pa vrši Oblastni odbor Jadranske Straže v Ljubljani tudi veliko socialno nalogo ter pošilja revne in potrebne člane Jadran. Sredstva za podporo pri izletih in ob letovanju se zbirajo v mladinskem skladu, ki mu je glavni namen, da v bližnji in članice na enomesečno letovanje na naš bodočnosti zgradi svoji mladini lasten dom na našem morju. Težko in počasno je zbiranje sredstev, vendar se je požrtvovalne-nfu delu Oblastnega odbora kljub velikim izdanim podporam posrečilo zbrati toliko sredstev, da mu bo morda mogoče že v kratkem času poslati mladino pod lastno streho ob Jadranu. Doslej je letovala naša miadina v domu Fran je Tavčarjeve v Kraljeviči in domu mariborskega Oblastne, ga odbora v Bakru. V prvem domu je prebilo lani mesec dni 133, v drugem domu 60 podmladkarjev in podmladkaric, skupno 193 otrok. Oblastni odbor sam je k temu prispeval nad 23.000 Din, krajevni odbori in poverjeništva v območju ljubljanskega O. O. 51.000 Din, dočim so starši teh 193 otrok sami prispevali Din 3.500. Izmed požrtvovalnih krajevnih odborov je potrebno posebej poudariti velikodušno podporo odbora Ljubljana.železnica v znesku 20.000 Din. Tudi banska uprava in Higienski zavod sta podprla akcijo JS.
Vse slike in razglednice in brošure, ki jih v popularizacijo svoje ideje izdaja Oblastni odbor, prispevajo s čistim dohodkom v mladinski sklad in prebitek kongresa in jadranske razstave je istotako v celoti nakazan mladinskemu skladu. Oblastni odbor ima pogodbe z velikimi go_ spodarskimi podjetji kot so Rogaška Slatine, Zlatorog, Semperit in Jugopražarna, ki prodajajo svoje produkte pod značko JS in ima od tega naša pomorsko.obram. na organizacija lep dohodek, ki bi se ob zavednosti članstva dal še bistveno povišati. Ker ti izdelki niso ne slabši in ne dražji od drugih sličnih produktov na našem trgu, vrši članstvo JS in PJS z njihovim konsumom tudi človekoljubno akci. jo, ker s tem podpira mladinski sklad JS.
Organizacija JS v območju ljubljanskega Oblastnega odbora ima trenutno 36 krajevnih organizacij in 32 poverjeništev z 11.000 člani, sekcija Pomladka Jadranske
straže pa ohsega podmladek vseh šol v dravski banovini, ter je sedaj organiziranih v naši banovini 756 šol z okroglo 70.000 članov in članicami. Organizirane so vse srednje in njim sorodne šole, vse meščanske, več strokovnih in skoro polovica narodnih šol. Pomladki so si tudi nabavili doslej 208 praporov, izven naše banovine pa je naše prapore naročilo doslej že 36 podmladkov. Tudi od praporov gre čisti dohodek v mladinski sklad.
Delovanje Jadranske straže obeta po svečanem jesenskem kongresu že mnogo večjih uspehov, ker so v Izvršnem odboru v Splitu sedaj tudi zastopniki Ljubljanskega in mariborskega Oblastnega odbora.
Občinstvo opozarjamo na veliko patrio. tično in humano delo Jadranske straže, ki naj bi našla oporo in podporo v slehernem našem človeku.
Zborovanje ženske sekcije JS.
V	sredo je zborovala ženska sekcija Jadranske straže v Ljubljani.
V	svojem III. poslovnem letu izkazuje sekcija 372 članic. Poleg prosvetno-propagandnega dela, s prirejanjem številnih dobro obiskanih in izredno zanimivih predavanj je smatrala sekcija za svojo glavno nalogo so c ij.al no-hum an it a rn o delovanje v prid mladini, organizirani v podmladku JS. S sivojo materijalno pomočjo je omogočila številnim podmladkarjem v letu 1935 veotedensko letovanje na morju, ob enem pa je tudi v tem poslovnem letu povečala »Mladinski sklad Viteškega kralja Aleksandra I. za PJS dravske banovine«, katerega upravlja oblastni odibor JS v Ljubljani v svrho zgradbe lastnega mladinskega doma na Jadranu. Kupila je s prispevkom 10.000 Din eno mesto in si s tem pridobila
pravico, vsako leto odposlati po dva člana pomladka v dom. Da ji je bilo to omogočeno, je priredila sekcija poseben »narcis-ni dan« in je ob priliki 4. kongresa JS v Ljubljani prevzela prodajo raznih propagandnih sredstev.
Mnogoštevilno navzoče članstvo sekcije je z odobravanjem sprejelo taJco razveseljiva poročila. — Izvoljen je bil z nekaterimi izpopolnitvami dosedanji odibor z go. Marijo Pirkmajerjevo na čelu. Slednja je ob zaključni točki razvila delovni program kot dopolnilo k minimalnemu progra-nu, ki je bil postavljen na zadnjem kongresu JS. Izvajala je med drugim: >Naše delo bomo poglobile zlasti na onem polju, ki je nam ženam najbolj blizu. Socialna, ka-ritativna, mladinsko-vzgojna ter mkdinsko-zaščitna služba je danes najvažnejša naloga slovenske žene. Želela bi. da bi se naša javnost važnosti te funkcije žene zavedala, ker sem prepričana, da bi potem bile povsod prijaznejše sprejete in bi balo naše delo lažje in usipešnejše. Me moramo v današnji dobi apelirati na vse one kroge, ki so pri danih prilikah še v stanu, da nekaj žrtvujejo za karikativne namene, ker smo prepričane, da samo tako. da noša družba vrši srvoje 6ocialne dolžnosti napram pomoči potrebnemu in vrednemu bližnjemu, zaviramo pojave, ki nam ogra-žajo sadove našega dela ter dosedanjih žrtev in ki nam iz našega okrilja trgajo najdražje. našo zlato mladino, za katero smo tvegale življenje in brez katere je življenje prazna, posta posoda.
Zato prosimo vse članice zvestega sodelovanja, zlasti tudi v tem nravcu. da korigiramo miselnost naše družbe in da zlasti naši mladini vlijemo vero v lepo, sončno bodočnost. V tem pravcu naj gre naše d ti o in naj bo usnešno, da ne bo kdaj zgodovina očitala slovenskim ženam, da niso razumele pozi-va dobe. v kateri so živele. Aiko bomo vse složne im požrtvovalne pri delu, bo srečna naša draga domovina m nien prekrasni narod, sedaj in v bodočih dneh.«
kojni France Svigelj hodil	č**, P<re-
den je zašel v Ljubljanico.
Kakor nam še naknadno poročajo n Vevč, so pri Sviglju, ko so ga potegnili iz struge, našli od njegovega denarja še preostanek 170.25 Din. Jutri prispejo t Polje svojci nesrečnega pokojnika, da ukrenejo zastran pokopa.
■ Kino Adrian
ŠT. VID
prinašamo jubilejni film zgodovine Španskega kraljestva
Prijatelji, znanci in cenjeno občinstvo, iščete
Vse to najdete v moji
MANUFAKTURNI TRGOVINI
v Prešernovi ulici štev. 3.
Obiščite me in prepričajte se! Ogled brezobvezen! Ostanki pod polovično ceno.
IVAN AVŠIC,
trgovina z manufakturo.
-I
nne ■
Kraljica Kristina I
predstave danes ob 4, 6. in 8 uri m predprodaja od 9. do 11. dop. R ■^■■■■■■aBBnMBHto
Smrt kmečkega dekleta pod bukvijo
Na rebrih Janč, najvišjem hribu med Ljubljano m Litijo, je obilo gozdov. Tu
imajo svoj gozd tudi Manožnškovi in v tem gozdu so nedavno podirali drevje. Med delavci je bila tudi 28 letna Frančiška Osbriževa, po domače Mež-narjeva iz Male dolge noge nad Jev-nico. Nesreča je hotela, da jo je zagrabilo vejevje padajoče debele bukve. Konec veje jo je udara tako močno po glavi, da se je nesrečraica brez glasu zrušila. Nezavestno so izvlekli izipod drevesa, jo naložili na voz, jo naglo odpeljali na železniško postajo im nato z vlakom v ljubljansko bolnišnico.
Foškodovanka pa je kljub vestni zdravniški pomoči v četrtek umrla. Pokojnioo, ki jo bodo pokopali na ljubljanskem pokopališču, so cenili zaradi njene marljivosti. Z nesrečnimi Mež-narjevimii sočustvuje vsa okolica, naš uvoz filmov
Zagonetna smrt uglednega posestnika
Zalog, 29. februarja Ljudje, ki so danes dopoldne hodili po bregu Ljubljanice, so opaziLi, da nosi narasla voda s seboj neznanega utopljenca. V Podgradu je truplo zaneslo k bregu, da so ga lahko potegnili iz vode, nato pa so pozvali vevške orožnike, naj ukrenejo, kar je treba. Mrtveca, ki ni imel pri sebi ni-kakih dokumentov, da bi bilo mogoče ugotoviti njegovo indentiteto, so dali orožniki prepeljati na pokopališče k Devici Mariji v Polju. Truplo je bilo še povsem dobro ohranjeno, kar priča, da je bilo bržkone komaj kakšen dan v vodi. Prav tako ni bilo videti na njem nikakih znakov nasilja.
Neznanec je bil 55 do 60 let star, sred-nje-velike postave, okroglega, temnega obraza, velikih, navzgor zavihanih brk in črnih las, oblečen pa je bil v stare črne hlače, suknjič in jopič z rjavimi progami, a na nogah je imel nove škornje iz črnega telečjega usnja Pri njem so našli samo poštno pobotnico, izstavljeno od poštnega urada v Šmarju-Sapu, da je preko Poštne hranilnice nakazal davčni upravi za

žrebanje v drž. razr. loteriji V. razred;
Žrebanje 27. februarja 1936.
Din 5.000.— št.: 10.861, Din 3.000.— St.: 75.651, Din 2.000.— št.: 15.793,
Din 1.000.— št.: 10.873, 10.900, 15.753, 15.780, 24.895, 33.003, 33.012, 46.143, 46.192, 62.044,
ZADRUŽNA HRANILNICA r. z. z o. z. — LJUBLJANA
Sv. Petra cesta 19
| ljubljansko okolico 39Z50 Din. Vsekakor je ta podrobnost značilen odlomek iz življenja današnjega časa, ki kaže, da utegne biti davčno potrdilo tisti papir, ki ga ljudje imajo celo ob smrtnih urah najbolj pogostokrat s seboj.
Ljubljana, 29. februarja
Na naše vprašanje v Šmarju - Sapu smo o zagonetki utopljenca iz Ljubljanice dognali še nekatere podrobnosti, ki dajejo slutiti, da gire za nenavadno nesrečo, morda pa tudi za zločin. Utopljenec bo po vsej verjetnosti identičen z uglednim, imovitim posestnikom Fr incetom Svigljem z Velikega vrha pri Šmarju. Njegova daleč na okrog znana] domačija se nahaja prav nad tunelom vrhu železniškega klanca nad Škofljico. V sredo je poteklo tri tedne, kar se je Švigelj odpiravil z doma in odšel na živinski sejem v Ljubljano, ker je imel namen, da kupi par repov. Njegovi sosedje so ga še videli na sejmu, od takrat pa je izginila za njim vsakršna sled. S seboj je imel bržkone večjo vsoto denarja — nekateri domnevajo, da je vzel okrog 20.000 Din s seboj, kar bi dalo sklepati., da gre za roparski zločin. Ves ta čas so njegovi domači s pomočjo šmarskih orožnikov in ljubljanske polioije poizvedovali na vse strani, a brez vsakega uspeha. Nadvse zanimiva pa je ugotovitev vevških orožnikov, da je truplo ležalo v vodi komaj nekaj dni, ker ni bilo videti na njem še nikakih znakov razpada. Če bo ta ugotovitev ustrezala resnici, se bo preiskavi zastavilo nujno vprašan jej kod je po-
Bolgarska glasba v Ljubljani
Ljubljana, 29. februarja Intimen koncert bolgarske glasbe je pri-I redila v petek zvečer v Hubadovi pevski dvorani Glasbena Matica v okviru bolgarskih prireditev, ki jih je organizirala Jn-gosl.-bolgarska liga. Koncert je bil skrbno pripravljen in bi bil vreden boljšega obiska. Med navzoenimi smo opazili čelkoslov. konzula Minjovskega. podžupana dr. Ravnihar-ja, predsednika Jugoslov.-bolgarske lige R. Pustoslemška in druge.
Pred koncertom je imel skladatelj proL Emil Adamič kratko informativno predavanje v katerem ie orisal razvoj bolgarske glasbe. Omenil je. da bolgarski narod nima glasbene tradicije, saj so ga dolga leta politično in gospodarsko zatirali Turki, kulturno pa tudi še Grki, ki so iz cerkva izrinili narodni jezik in domačo glasbo. Zgodovina novejše bolgarske glasbe ne sega dalje ko 60 let nazaj in je zvezana z glasbeno najbolj razvitim bolgarskim mestom Svištovim. Po osvobojenju so postali središče glasbenega življenja cerkveni pevski zbori, ki so delovali pod ruskim vplivom. Prvo pevsko društvo je pomagal ustanoviti Slovenec prof. Bezenšek v Plovdivu. V '20. stoletju so Bolgari že dokončno premagali prej splošno vladajoči glasbeni diletantizem, 1. 1903. je bil v Sofiji že prvi glasbeni kongres, na katerem se je ustanovila Zveza bolgarskih glasbenih društev. L. 1921. so dobili državno glasbeno akademijo in tudi bolgarsko Narodno opero, dve levi pozneje Nar. filharmonijo. Predavatelj je tudi omenil in označil vse pomembnejše bolgarske skladatelje in renroduktivne umetnike, ^zlasti dva vrhova bolgarskega glasbenega življenja: Dobri Hristova in Petka Stajnova. Predavanje prof. Adamiča je odprlo poslušalcem pogled v nov glasbeni svet, ki ima zaradi neizčrpnega vira narodne melodike in plesov pred seboj še lepo bodočnost.
Koncertni del večera nas ie seznanil t nekaterimi primeri novejše bolgarske glasbene produkcije. Prof. Pavle Šivic je i?ral na klavirju tri klavirske skladbe (Pančo Vladigerov, Mišo TodorovV Štefka Korenča-nova pa je pela v dveh nastopih osem pesmi, ki ie vse razen ene uglasbil Dobri Hristov. Pozornost je vzbudil tudi nastop violinista prof. Leona Pfeiferja, ki je igral dve krajši violinski skladbi Panča Vladi ge-rova. Vse te točke je spremljal na klavirju Pavel Sivic. Učinkovit zakliuček koncerta je tvoril nastop oddelka pevskega zbora Glasbene Matice, ki je pod vodstvom ravnatelja Poliča zaoel zborovske skladbe Petka Staj-nova. Bukorešliiva. Ivana Hristova in Dobri Hristova. nazadnje pa himno »Sumi Marica«. ki jo ie občinstvo poslušalo stoje. Vse glasbene točke so vzbujale vidno zanimanje občinstva, ki ie izvaialce nagradilo po vsaki točki z navdušenim aplavzom.
H A D I O
Ponedeljek. Z marca
Ljubljana 12: Fjodor Saijapdn po$e oC ploščah. — 12.45: Vreme, poročila. — Čas, spored, obvestila. — 13.15: S h»r»j-sikih otokov (jplošče). — 14: Vreme, borza.
—	18: Zdravniška ura: Obolenje prefcarr-nifc organov (dr. Bogomir Magajna). —• 18JO: Maucice Ravel: Koooert za kiarir in orkester (plošče). — 18.40: Ku^teroa kroniika: Delo in uspehi Trboveljskih srfav*-okov (g. Vojko Jagodic). — 19: Caa, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 20: Prenos opere iz Beograda« V odmorih: glasbeno predarvanj« <jg. VHko Ufamair) ter napoved časa, poročila, spored.
Beograd 16l20: OtkesimAm kooces*. <—» 20: Premo« opere iz Nar. gledaRSča. — 2230: Lahka godba. — Zagreb 12.15: Plošče. — 17.15: Koncert godbe na pihala. —» 20: Prenos opere iz Beograda — Praga 19.30: Koncert orkestra ki solistov. — 21.20: Brabmsore klavirske skladbe. — Variave 20.30: Lucienme Bover poje n« ploščah. — 21: Koncert vojaške godbe. — 22: Simfoničen koncert. — 23.05: Plesne melodije. — Dunaj 11.30: Pesmi. — 12.20: Violinske skladbe. — 16.06: Koncertna akademija. — 1655: Šansoni. — 17.10: Iz Zvočnih filmov.
—	20: Pester program. — 21: Stara glasba v novi obliki. — 22.10: Lahka godba orkestra. — 23.15: Nadaljevanje koncerta, — 23.45: Ples. — Berlin 18: Prenos TZ Stirlit-garta. — 20.10: Spevoigra. — 22.30: Koncert orkestra. — Munchen 16: Lahka godba orkestra. — 20.10: Program po napovedi. — 23: Plesni orkester. — Sfuttgart 18: Oikester in godalni kvartet. — 20.10: Mešan glasbeni program. — 22.30: Kakor Berlin. — 24: Nočni koncert —» '
Torek 3. marca.
Ljubljana H: Šolska ura: Metuljčki — mladinska Igra (izvaja drž. nar. šola t Mostah).— 12: Uverture na ploščah.— 12-45: Vreme, poročila,— 13: Cas. spored, obvestila 13.15: Operetna glasba Radio orkestra—i 14: Vreme, borza,— 18: Suite ruskih skladateljev (Radio orkester). — 18.40: Budha —Zveličar v japonski luči (g. Fr. Terseglav). —19: Cas vreme, poročila, spored, obvestila. — 19 30: Nac' ura__20: Gorenjski trio
(gg. Ahačiča iz Tržiča m g. Stanko Avgust). —21: Evropski koncert češkoslovaške glasbe —prenos iz Prage. — 22: Cas, vreme, poročila, spored. _ 22.15: Pesmi iz oddaljenih dežel (plošče).
Beograd 16.20: Koncert orkestra. — 1& Plesna muzika. — 19.50: Skladbe za 8el<n. —20.40: Plošče. — 21: Prenos koncerta is
Prage- _ 22.20: Narodne pesmi. — Zagreb
12.15: Plošče. — 17.15: Koncert orkestra.— 20: Klavirski koncert. — 20.30: Violinske skladbe. — 21: Preno? koncerta iz Prage—. 22.15 Ples. — Pra^ra 19.10: Ruske pesmi za otroški zbor. — 19.35: Zvočne slike.
Naše gledališče
DRAMA
Nedelja. 1. marca: Ob 15. Uboga Ančka-
Mladinska predstava. Cene od 10 Din navzdol. Ob 20. Družinski oče. Izven. Znižane cene-Ponedeljek Gosposki dom. Red A. OPERA
Nedelja, 1. marca: Ob 15. Trsviata. hren. Cene od 30 Din navzdol. Ob 20. A pro-pos. kaj dela Andula? Izven. Znižane cene.
Ponedeljek. 2. marca: zaprto.
Marij Šimenc gost naše opere. Prihodnjo
sredo gostuje v operi >Trabadur< g. Marij Šimenc. To tenorsko partijo poje sedaj prvig na našem odru. Predstava je izven.
Poletni abonma razpisuje uprava Narodnega gledališča v Ljubljani. Odigral b« bo v času od 9. marca do 28. junija in lja za 8 dramskih in 8 opernih predstav Uvrsti se v že obstoječi abonma reda C. Priglase Bprejema in pojasnila daje blagajna gledališke oprave r Poslopju dramskega gledališča v6ak dan od 9. do 12. m od 15. do 17. Uprava opozarja na izredno nizko ceno in placilno ugodnost abonmaja, ki omogoča pač vsakemu stalen obisk našega gledališča. (Podrobnosti ▼ torek).
Šentjakobski gledališki oder Nedelja, 1. marca ob 15: >Morate gosp« Dulske«. Zadnjič.
Nedelja. 1. marca ob 20: >šfeandal pr! BarV lettovih«. Gostovanje na Viču.
CFJJSK0 GLEDALIŠČE. Torek. 3. ob 20: Vesela božja pot. Gostovanje ljubljanske drame. Abonma.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Nedelja. 1. marca ob 15: Veseli kmetit Globoko znižane cene. Zadnjič. Ob 20: Kari-ira kanclista Winziga. Globoko znižane cene.
»JUTRO« It 31
18
ffaddfe I BL 1996
Lfhtna)ski sejem
8. do 14. marca 1936.
tehnični in poljedelski sejem
do 15. marca.
Veliko tržišče
srednje Evrope
Razstavljale! iz 18 držav Kupci iz 72 dežel
NDrak virom potnega lista. S sejmsko izkaznico in potnim listom prost prestop preko meje v Avstrijo. Madžarski prehodni vizum se dobi proti izkazilu sejmske izkaznice na meji. — Veliki popusti za vozovnice na jugosL, avstr. in madž. železnicah, na Donavi, na Jadranskem morju in v zračnem prometu. — Pojasnila vseh vrst kakor tudi sejmske izkaznice (žl 50 Din) se dobe pri
Wiener riesse
A. G. Wien VH
in pri častnih zastopstvih v Ljubljani:
pri avstrijskem konzulatu, Tyrševa cesta 31.
pri Zvezi za tujski promet ▼ Sloveniji (»Putnik«), Tyrševa cesta 1.
pri Zvezi za tujski promet v Sloveniji (»Putnik«), podružnica Hotel Miklič -vis-ži-vis glavnemu kolodvoru.
POZ-SR!
Največja avstrijska tvrdka za dam-sko modo — modna palača
Julius Krapnik
priredi med Dunajskim sejmom
senzacij onalito modno 4 revijo
v veliki dunajski dvorani za koncerte (Wienerkonzerthaussaal)
{Kdor c|
tu mupreeiMtef
Ža p/es 1936
R
omlad...
Zdravilna zelišča so že tisoče let vir zdTavja za trpeče človeštvo. Že v starem veku je bila znana zdravilna moč mnogih rastlin. Iz srednjega veka so nam ohranjene še mnoge debele knjige, v katerih nam zdravniki in menihi opisujejo zdravilno moč mnogokaterih zelišč, cvetja, koreninic in skorij. V novejšem času pa je mnogo me« dicinskih učenj ailcov, profesorjev in odličnih zdravnikov preiskalo gotovo vsa zdravilna zelišča na podlagi današnjega stanja znano« sti in odredili, pri kateri bolezni naj se upo» rabljajo. Izbira in sestava planinskega zdravilnega zelišča, iz katerega je Planinka čaj sestavljen, odgovarjata vsem zahtevam današnje znanosti o zeliščih.
Veliki svetovni uspeh Planinka čaja, ka* terega uporablja na tisoče bolnilkov tudi v mostranstvu, je zahvaliti njegovemu zdra« vilnemu svojstvu. Zdravilna zelišča, iz kate« rih je Planinka čaj sestavljen, se povečini nabirajo v jugoslovanskih planinah in to v tistem času, ko se nahajajo učinkovite zdra* vilne sestavine v rastlinah v največji meri.
Pri katerih boleznih se je pokazal Pla^ ninka čaj Mr. Bahovec zdravilnim?
Pri obolenju želodca, boleznih jeter in žolča, obolenju in lenivosti črevesja, hemo* roidih (zlati žili), debelosti, ledvičnih bolez* nih, revmatizmu, gihtu in išijasu, pri gla« vobolu in migreni, pri ženskih boleznih in težavah za časa menstruacije, težavah v pre= hodnih letih, pri poapnenju žil (arterioskle* rozi) in pri kožnih boleznih.
Da se doseže redno delovanje prebave, da se izločijo in odstranijo strupi iz telesa, se priporoča tudi zdravim osebam, da se na spomlad podvržejo 6—12 tedenskemu zdrav« 1 jen ju s Planinka čajem. Boljše in odipor« nejše zdravje, sveža izgled, moč in volja za življenje se dosežejo s pomočjo Planinka kure.
Zahtevajte v apotekah izrecno Planinka čaj Bahovec za Din 20.— po paketu, ki vse« buje samo tedaj pravi Planinka čaj, ako je patket zaprt in plombiran ter nosi naslov:
Lekarna Mr. Bahovec, Ljubljana, ki Vam brezplačno pošlje vzorec in poučno knjižico.
■ lepe grudi -
ivr»te m aorm&ine polnosti dosezete v 4 do &
tednih pn NERAZVITIH GBUDIB ali Kadar prša uplahnejo zaradi bolezni ali »trosite postelje a zunanjo uporabo garniture »JO-LIFEMME« po prof. dr. med. Bleru. Pri tem ee ne okrepe telo ln boki. Naraven popolnoma uspe. šen ln zajamfteno neškodljiv preparat 160-— Din
PRI MLAHAVIB IN MEHKIH prsih zadoblte s preparatom »JUNO« (po sijajni oceni ln priporočilu dr med. Punkeja ln dr. med. H. Mayer1a) zopet elastičnost Id čvrstost Oarnitnra 70 Din - Sped)»litMe SCHBODER SCHBNKB m 4oWt»J# » partnmerijl »0MN1A*. odd. 1/3 Zagreb, Gondoli« er» ulica 8. L UV Po« nlna pri placUu vnaprej Din 7. po povzetju Din 14
zahtevajte brezplačno ilustrirani cenik !
ZAHVALA
Vsi, ki ste z nami čuvstvovali in spremili na zadnji pot našega nepozabnega pokojnega, gospoda
DERMOTA ANTONA
post. ekspeditorja v pok^
sprejmite našo najtoplejšo zahvalo.
Posebno zahvalo izrekamo sostanovalcem za krasen venec, čč. duhovščini za tolažilne obiske ln spremstvo na zadnji poti ter poštni godbi, ki je vso pot neumorno igrala ganljive žalostinke.
Vsem in vsakemu, ki ste pripomogli 8 svojim spremstvom k tako svečanemu žalnemu sprevodu, kakršen je bil — srčna hvala.
LJUBLJANA, dne 27. februarja 1936.
žalujoči ostali.
ppisnona
cSo odo , umetniKfro_
M NR3POPOLNE3ŠR in cenejša
DVORNI DOBAVITELJ RA2POŠ1LOALNA TVRDKA
KRALJEVNI . največja domača
F. SCHNEIDER
izdelovanje glasbil in glasbenih pritek1.in
ZAGREB, TUkoličev a uL 10/c
Violine_od Din ?1?navzgap
Kitare__• -148.- -
Mandoline.« • 98- -Harmonike •• 75.- •
ZAHTEVAJTE BfšS~
Havajske kitare,
kromatiene Harmonike, trube, saksofoni intd. najceneje.
LAČNI CNl
CENIK
i
Umrla nam je dne 29. februarja ob 6. uri zjutraj po dolgem mučnem trpljenju, previdena s tolažili sv. vere v 72. letu starosti, naša nad vse ljubljena soproga, mama, stara mama in tašča
MARIJA ZAJC roj. Okoren
Pogreb drage nam pokojnice bo v nedeljo 1. marca ob 15.30 iz hiše žalosti, Ljubljanska ulica 17, na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, 29. TL 193;,.
ŽALUJOČI OSTALI.
ZA POMLAD

priporoča tvrdka
_____efine
Ljubljana
zadnje novosti manufakturnega blaga.
Največja in najstarejša zavarovalnica na svetu
Royal Exchange Assurance
Leto ustanovitve 1720 — London. Kapital 6 milijard dinarjev
išče
KRAJEVNE
ZASTOPNIKE
za dravsko banovino Najugodnejši pogoji. Stalen zaslužek. Ponudbe: ZAVAROVALNICA ROYAL, Ljubljana, Gajeva 1/HL
CCBBB BIBIB B BIB B B
12
Tudi v ietu 1936 je vsak naročnik »Jutra" zavarovan za 10.000 dinarjev
a:aaaaaaa a a a a a a
Radio — amaterji ?
Zahtevajte najnovejši netto cenik evropskega in ameriškega radijskega materijala Tungsram ln Sylvania radijskih elektronk. Cene, izbira in kvaliteta vas bodo iznenadile. — Novost: polsestavljenl radio-aparati ! RADIO AMERIKA, Beograd — Obiličev venac 32

<1«S'|
i	tM3\\tJfX\lM3u!Xl%t i M
uspehov
na en ogla* v
»jutru«
][NS£RIRAJTE V »JUTRU"! |


KASTEUC ANTON
mesar In prefltajevalec
LJUBLJANA, BOHORIČEVA 13
Pasaža nebotičnika.
P. t.
vljudno naznanjam cenj. občinstvu, da sem z današnjim dnevom otvoril svojo higijenično urejeno
mesnico — podružnico v pasaži nebotičnika
Potrudil se bom postreči cenj. občinstvu vedno ■ svežim in prvovrstnim mesom po solidnih cenah. Imel bom stalno na zalogi vse vrste mesnih izdelkov svežega in prekajenega mesa. Po želji dostavljam vsako množino na dom.
Cenjenemu občinstvu se najtopleje priporoča
kastelic anton, mesar ln prekajevalec.
DANES
izide prvikrat novi roman „3utra"
Zadnja stran
izpod peresa H. CVETINA
Napeto in živahno pisana, bo ta zgodba skrivnostnega zločina uklepala bralčevo zanimanje od usodne noči vse tja do končnega raz-pletka. Prepričani smo, da bodo tako bralci kakor bralke navdušeno pritrjevali naši izberi
»JUTRO« St. 30
16
Sobota, 29. H. 1936
CENE MALIM OGLASOM
Po 60 par nt besedo, Din 3— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din S.— za šifro aH dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo •lužb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in tenltve se zaračnnajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—» Vsi ostali oglasi se zaračnnajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek sa enkratno objavo oglasa Din 17.—*
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od
Oglasnega oddelka »Jutra«	9. > w
odgovor, priložite U1H > ▼
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaj naročfla, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še mamp«laeijeka
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tičoča malih oglasov, ]e naslavljati na: Oglasni oddelek »Jutra", Ljubljana.
Podružnica „Jutra" na Sv. Petra cesti štev. 19» (zadružna hranilnica)
sprejema oglase in ponudbe ter daje naslove malih oglasov. Oni, ki jim je ta podružnica bolj pri rokah, naj se je pridno poslužujejo.
Kam pa,kam ?
tfcaeda I Din. 1a?ek i -Ml Hfro ali dajanje naslova 5 Ob. Najmiri« ineaek 17 Ob
Prijeten popoldan
in večer ob prijetni družhi dobrem vinu in rzvrstnih jedilih boete imeli aiko pridete v goetilno pri »Uni-vorzi« v Židovsko stezo. V<»bi g06tilnn6a.rka Rezika.
51130.18
Gostilna Kramar
Dolenjska cesta, nadaljuj« vra.ko nedeljo prosto zabavo z sodbo. Vabi Tone Rejc. S	5288-18
Danes vsi
m doma<eo zabavo z godbo k »Sod6ku« nu Zabjaku. Se priporoma Neška Hudnik.
52&7-18
Trg. pomočnika
oa. aranžerrja, galanterijske stroke, izurjenega in poštenega, ižčem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
49881
Natakarico
čedno in požteno, sprejme manjša solidna gostilna v Ljubljani.- Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
503«.
Gostilna pri Panju
V;is vabi na priznano najboljši dolenjski cviček in fina štajerska vina, ob vsakem času razno, gorka in mrzla jedila, danes jn vsak večer igranje klavirja, petje in dru.ge prijetne zabav«. Zato vsi in vse v Vegovo ulico 10 k Panju. Vabljeni.
5di2-18
Beseda ' Om ia*eb 1 Din fc litro ah lajanje naslova S Oin Najmanjši inese* 17 Oln
Uradnico
zmožno brezpogojno per fektne slovenščine, nem. ščine si j venske in nemške stenografije ter po možnosti tudi hrvaščine išče več; i denarni zavod v Ljubljani. Edino kvalificirane uradnice naj pošljejo svoje ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalna eksistenca«
4546-1
Samostojno
kuharico
iščem. Poizvedbe v ponedeljek med 10,—lil. uro, Lj lbljana. Tavčarjeva 1/11. levo.	5059-1
Zastopnike
za obročno prodajo naših pcsnemalniko. brzoparilni-kov itd. iščemo. Ponudbe nasloviti na »Per&ons« Ljubljana, pcšt. predal 307 31-1
Zdravniška rodbina
tri »lanska, v bližini Ljubljane, išče pridno, urno in zelo snažno dekle. Znati mora lepo prati, likati, pospravljati sobe, event. nekaj kuhati. Samo res prvovrstne moči, ne pod 25 let stare, naj se javijo pod feifro »-Ljubim snago« na ogl. odd. Jutra.
5006-1
Modistinja
gpratna in samostojna doto stalno mesto. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva modistinja«
3080-1
Krojaški mojstri
in pomočniki popolnoma irvežbana v izdelovanju plaščev, dobe pri Elite, Ppsšeoova 7 stalno zaposlitev.	5T94-1
Mlado dekle
pridiio, pošteno, dobi službo gospodinje k samostojnemu gospodu. Prednost imajo revne deželanke. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
4981-1
Plačilni natakar
e kavcijo, neoženjen, vojaščine prost, mlajša moč, zmožen slovenščine in nemščine, dobi takoj mesto. — Ponudbe s sliko na Združenje gostilniških podjetij, Maribor.
50G5-1
Uradnico
zmožno brezpogojno per-fektne slovenščine, nemščine, slovenske itn nemške stenografije ter po možnosti tudi hrvaščine, išče za takoj večja denarni zavod v L'u.hl:,i.ni. — Edino tako kvalificirane uradnice na i pošljejo svoie ponudbe na, ogl. odd. Jutro pod »Stalna eksistenca«.
4516-1
Prodajalko
galanterijske stroke prvovrstno, delovno, pošte no. prijetne zunanjosti, star ' do 30 let. zmožno srbohrvaščine, po možnosti francoščine sprejmem za sezljsko trgovino v večjem zdravilišču. Na-storp 15. maja. Oferte za Ia referencami pod »Prodajalki« na podružnico Jutra Maribor 5057.1
Damskega
pomočnika
fn pomočnico z več letno prakso starejše in prvovrstne moči se sprejmejo takoj. Modni salon Mola-n. Krekov trg 10.
5109-d
Natakarico
čedne zunanjosti, nad 34 let .pridno in ver žira no, iščem za dobro vpeljano gostilno (na račum) s kavcijo 100!) Din. Naslov v vseh pc-sl. Jutra.
9M2-H
Modistko
prvovrstno, popolnoma samostojno sprejmem čez sezono. Ponudbo poslati na Kcrsič Boženo, modistko Kranj.
51118-1
Samostojno
kuharico
za vse, veščo šivanja sprejme dvočlanska družina na deželo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Fino kuham«.	51i4>3-1
Gospodično
inteligentno, s perfektniim znanjem francoščine, popolnoma zdravo sprejmem k 9 letni deklici. Ponudbe s ouirric. vitae in prepisi spričeval na ogl. odd. Jutra pod »Podeželsko mesto v Sloveniji«	5060-1
Krojaškega
pomočnika
in pomočnico, dobro izvež-bana v damaki konfekciji plaščev, sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra..
5393-1
Natakarico
z nekaj kavcije, sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
5101-4
Pridno dekle
vajeno pr dajanja sprej. mem v stalno službo v prodajalni veži sadja. Wolfova 10
5176-1
Prodajalko
dobra reču narica z lepo pisavo se sprejme v večjo špecerijsko trgovino v Ljub liani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »■Prodajalka 565«	5150-1
Kmečko dekle
močno, zdravo in pridno za vsa hišna dela. dobi takoj službo v Ljubljani. Naslov v vseh poslovalnicah Ju. tra. '	5159-1
G. Fh. Rotman:
Kapitan Kozostreiec gre v Amerika
Kapitana Kozostrelca je stres aa »Vtaknite ga v mornarsko obleko in ga pošljite pomivat palubo!« je ukazal kapitan jadrnice. In res, četrt ure ni minilo, pa je naš ubogi Kozostrelec drgnil palubo, da mu je pot curkoma lil z obraza. Za hrbet so mu postavili trša-tega mornarja, ki mu je vsakflrrat, kadar je kaj napak naredil ali kadar se je hotel oddahniti, pritisnil krepko brco v zadnjo ptaL
Raznašalce kruha
poštene, z dobrimi pogoji, iščem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
510&«1
Š peci ja lis ta
za kuhanje dlaslada. iščem za takoj. Ponudbe z navedbo dosedanje službe in zahteve plačila. poslati na ogl odd. Jutra pod »Diaslad*
5174.1
Akviziterje
Iščem v Ljubljani. Celju Mariboru ter v drugih večjih krajih za prodajo srečk drž. raz. redne loterije v marcu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Agilen in pošten«.
5170-1
Čevljarskega
pomočnika
sprejmem Tyrševa 9.
5179,1
Mladeniča
trgovsko naobraženega za potovanje in pisarno sprejmemo. Prednost imajo oni, ki so že potovali. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
5241.1
Izurjeno veziljo
za toledo ln fino telo vezenje *»—
UČENKO sprejmem Miroslava Leitgeb. Ljubljana, Jurčičev trg 3
5233.1
Mlajšo natakarico
servlrarko s prakso ln znanjem nemškega jezi. ka pridno ln pošteno sprejmem takoj. Ponad-be s sliko na ogl. odd. Jutra p d šifro »Hotel na Gorenjskem«.
5244.1
Natakarico
z nekaj kavcije, sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
5131-1
Salon »Truda«
modistinja. Aleksandrova C. št. 5, išče spretno pomočnico.	5215-1
»Salon Chic«
sprejme prodajalko isu-čeno modistinjo za stal. no.	5178-1
Dekle
pošteno, iščem k majhni družini na deželo, za vse gosruauij.s^e po sle in kuhinjo. Starost okoli 30 let Nastop ta. koj Ponudbe pod »Skrb. na« na ogl. odd. Jutra.
5246-1
Prodajalce
za obisk privatnih strank z manulakturo po tovarniških cenah, iščemo. Ako se z delom izkažejo jih pozneje sprejmemo kot pomočnike v prodajalni. Takojšnje ponudbe oddati na ogl. odd. Jutra pod šifro« »Po norih metodah«.
51)16-1
Perfektn® kuharico
sprejme takoj manjša družina. Vprašata Vnhovčeva 5.	5HŽ2-1
VsaKt oeseda M par; lavek lmd, ta dajanje naslova S Oln, najmanjši tieee* 12 Oin
Absolventinja
trgovske šole
z enoletno prakso v pisarni in trgovini, želi primernega mesta, najraje v okolici Celja. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na podružnico Jutra Trbovlje pod šifro »Veselje do dela«.
4001-2
Ženska moč
stara 36 let, izvežbana sa samostojno vodstvo trgovine, vajena tudi vseh pisarniških del in sirojop^sja, išče službo v pisarni ali trgovini. Gre tudi za bla-gajničarko. Zmožne slov. hrv. in nemškega jezika. Nastop lahko takoj ali kasneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutna pod »Vestna in točna moč«
501<a-2
Kuharice
in dekleta za vsa hišna dela priporoča gospodinjam posredovalnica v Šelenbur-govi ul. 7/1. Brezposelna dekleta dobe prenočišča. Naroča se lisit »Gospodinjska pomočnico'« tel. št. 3093.	5CG3-2
Službo sluge
ali delavca, iščem mlad in delaven, za majhno pla&o ali kakršnokoli postransko delo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Vsako delo«.
4963-8
, Natakarica
stara 33 let z večletno prakso bi rada spremenila službo s 1. aprilom. Najraje v Mariboru, Ljubljani ali kopaliču. Cenjene ponudbe na ogl. odd. Jutra, pod »Sezona 1036«.
5068-2
Dekle
pridno, pošteno, v starosti 19 let, trgovsko izobraženo, zelo nadarjeno, želi službo najraje na deželi. Gre tudi k boljši gospodinji, d« se nauči kuhati. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Potrpežljiva«.
5006-2
Trgovska pomočnica
išče kakršnokoli mesto. — Gre tudi v pomoč v gospodinjstvu. Naslov v veeh poslovalnicah Jutra.
5065-2
5.000 Din dam
onemu, ki ml preskrbi stalno ' službo pri ma. gistratu, železnici ali cestni železnici. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Resnost«.
5010.2
2000 Din dobi,
kdor pripomore trgovskemu pomočniku do stalne službe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nagrada«
5024.2
Postrežnica
vajena vseh hišnih del. išče službe za popoldne najraje vsak dan, nastop lahko takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
5039.2
Mlajši brivski
pomočnik
želi službo, najrajši t Ljubljani ali okolici.. Ponudbe na ogl. odd. Jutna pod »Nekadilec«.
491B-0
Šivilja prikrojevalka
bi Šla prakticirat v kakršnokoli podjetje, spadajoče pod šivilja. Naslov v veeh poel. Jutra.
3103-fi
Mizarski pomočnik
dobra moč išče zaposlitve kjerkoli. Pi«merve ponud.be na ogl. odd. Jutra pod »Mizarski pomočnik«
9Ml
Gospodična
srednjih let gTe kot voditeljica v kažšno trgovino ali kot gospodinja k boljšemu gospodu. Ponudbe na ogl. odd. Jwtra pod »9900« 5140-2
Kuharica
vajena hffinih del išče službo Gre tudi izven Ljubljane. Nastopi službo lahko takoj. Naslov v vseli posl. Jutra.	5EJ57-2
Prodajalka
starejše moč, zmožna samostojno voditi trg. išče službo. Na zahtevo kavcija. Ponudbe na ogl. "odd. Jutra pod »Zmožna«.
5163-2
Trgovski pomočnik
mlad, mešane strok«, govori tudi nemško, išče službo. Nastop takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Marljiv 2&ž«.	5086-2
Abs. trg. šole
s kavcijo do 5000 Din, ia5e mesta v pisarni ali kot bia-gajničarka. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva moč«.
5288-2
Dekle!
vajeno kuhe in šivanja želi primerno službo k manjši družini. Nastop takoj ali pozneje. Mara Zaje Trbovlje I Loke 467.
5173.2
Orožniški
upokojenec
Gospodična
išče službo Vajena kuhati ln šivati. Naslov v vseh poslovalnicah Ju. tra.	5234-2
Prodajalka
stara 20 let, želi namestitve v trgovini z mešanim blagom v mestu ali na deželi. Pomagala bi enrent. tudi pri gospodinjstvu. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
5361-2
Lesni manipulant
srednjih let, z večletno lov- ! vešč v nakup-u ln pozna, sko prakso, ž.li mesta kot nju vseh vrst lesa išče
oskrbnik ali lovec kakšno posestvo ali stičnega. Žena je učena ku' harica za malo plačo. Govoriva oba tudi nemško. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ^'oklicni lovec«.
5041-2
Krojaški pomočnik
vajem naročenega in konfekcijskega dela išče službo nastopi lahko takoj. -Ponudbe ne ogl. odd. Jutra pod »Krojač«
5064-2
na i službe pod šifro »les. kaj; nI manipulant«.
51D7.2
Natakarica
kot začetnica pridna in poštena z znanjem kuhanja in šivanja. Išče službe s 15 marcem pri dobri družini v mestu ali bližini mesta. Po. nudbe pod šifro »Simpatična« ne ogl. odd. Jutra.
5196-2
Mlad trgovski
pomočnik
specerijske in delikatesne stroke, želi spremeniti slu ž beno mesto. Gre tudi na vanju. Pomagala bi tudi v deželo. Ponudbe pod šifro gospodinjstvu. Ponudbe na »Zmožen 58-3« na ogl. odd. , ogl. odd. Jutra pod »Do-Jutra. Ljubljana.	j jeoček«.
Gospodična
trgovsko iiobraiana, dobra, simpatična, ia boljše rodbine, išče primerne službe. Vešča v ravnanju dojenčkov, šivanju in prikroje-
Služkinja
pridna, poštena, ki zna kuhati, išče mesta za 1. ali 115. april. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stajerka«.
5009-2
Mlad trgovski
pomočnik
mešane stroke, prosi za službo. Gre sa hrano in stanovanje. Ponudbe na upravo Jutra Maribor pod »Pomočnik«
5003-2
Ločena gospa
mlada vešča samostojnega gospodinjstva Išče mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Varčna,, 5163-2
Prodajalka
izurjena v papirni stroki in
knjigarni želi pi emeniti mesto event. tudi v kaki drugi srčki. Ponudbe pod »Samo v Ljubljani« na ogl. odd. Jutra.	5110-2
Podnatakarica
ali začetnica dobi službo v Kolodvorski ul. 24 Ljubljana.
5177 J
Prodajalka
stara 21 let, dobra mo«, želi promeniti službo. Gre tudi en mesec aa poakuš-njo. Ponudtie na podružnico Jutra v Mariboru pod »Agil-na«.	5270-2
Dojen«« (fce/
Beseda I Oin. lavek 3 Oln. ta Šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Ola.
Brivski vajenec
z 21etno učno dobo, ae želi nadalje učiti kjerkoli. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Brivec«.
H	4962-44
Učenko
z najmanj 2 razreda
srednje šole poštenih starfiev sprejmem takoj na deželo. Ponudbe Je poslati na ogl. odd. Jutra pod »Poštena raču_ narlca«.
5C29-44
Fotografskega
vajenca (ko)
dobrega risarja ln lej«-ga nastopa sprejme atelje »Doris« Ljub. Ijana Aleksandrova 1.
5130.44
Pekov, vajenca
sprejmem takoj. Gmaj-nar Ljubljana Cerkve, na 'ul	5136 .<4
Vajenko
sprejmem. Hrana ln stanovanje v hiši. Sublc Gabrijel, krojač Stožl-ce 137 ptri LJubljani.
5201.44
Zaslužek
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za litro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Potnikom
in obiskovalcem privatnih strank (havzirarjem) nudimo dober zaslužek, 6e naa obiščejo v »Novi trgovini«, Tyrševa 36.
S381-3
Potniki
tteseda l Lio lavek i " filro ali dajanje laalova i Oln Najmanjši noesek 17 Ol a
Zastopnike
za prodajo vodnih tur. bln. iščem. Ponudbe na 'ogl. odd. Jutra o»>d »Postranski zaslužek«
5062-5
Slovenska tovarna
za pletene izdelka, vpeljana, išče za Slovenijo zastopniki. Točne ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Agilea zastopnik«.
4tS73-o
Pditfc
Nemščino
angleščino, francoščino, italijanščino in klavir, poučuj« dipl. učiteljica. Kolodvorska ulica KI, pritličje.
49I1S-4
j eseja I Oin lavek LMo. m iifro aH dajanj* .a*lovu 5 Ola. Najmanjši nem* 17 Dl»
Blagajno
(Wlner Elsenlndustrle) veliko varno vloma ln ognja. pod ugodnimi pog1 Ji prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Varnost«
4532.6
Kočije
1 landauer, 1 kupe, 1 darn-ski Phaeton, 2 garnituri konjske oprave, v brezhibnem stanju, luksuzna rzde lava, vprašati pri Prvem mestnem mlinu. Celje.
4485-6
Centrifuga Haubold
Chemnitz velika. Izvrstno ohranjena naprodaj. Vprašanja na Interre. k lam d d. Zagreb. Ma-sarykova 28 pod »Cen. trifuga 121/A-64.«
4612-6
Obločne svetilke
3 komade, primerne za trgovino ali arugo obrt, poceni naprodaj. Ogled v trgovini M. Tičar.
4&16-6
Deset nizkih vrtnic
trajno cvetočih novih sort. Poštnine prosto na \s& naslov i* Din 60. — Sadjarstvo Dolinšek, Kamnica p. Maribor.
Deset vrtnic plezalk
v najboljših novih, pl««no-bi nepodvrienih sortah, vmee trajno cvetoče. Za Din 60 s poštnino vred. — Sadjarstvo Dolinšek, Kamnica pri Mariboru.
4097-6
Sadno drevje
najboljših štajerskih eka-portnih sort: Kanadka, Bo-skoopski kosmač, Krivope-celj, Bobovec, Boikovo jabolko, Cbariamovsky, B®-M&nik itd. Zahtevajte seznam: Sadjarstvo Dolinšek, Kamnica pri Mariboru.
49654
Oblance
za kurjavo ali steljo, prodam. Porrve se Roje, Tržaška cesta 9.
504<K
Srebrno uro
original Glashtttte, precia-no idočo, zamenjam za zlato iste znamke proti doplačilu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Glashtltte ura«.	5066-6
Kance
otomaoe, roodroce, spalne divane, zložljive postelje, posteljne mreže, fotelje, vse tapetniško pohištvo nudi najceneje tapetni! EGON ZAKRAJ&EK Miklošičeva oeeto M Izvršujem »aveee, rolete in vsa ▼ to stroko spadajoča popravila hitro, solidno in najceneje
40-6
Kovaško orodje
skoraj novo, prodam in moško kolo. — Pažič Frane, Semič.
4663-6
Gozdne sadike
za pomladansko pogozdovanje ima večje množin 4 ln 5 letnih pre. saj enih. prvovrstnih smrekovih sadik, kakor tudi
CIPRESNE SADIKE
več tisoč komadov za vrtne ograje ln parke ▼ različnih višinah do 175 m na,prodaJ. Prane Dolenc. Preddvor nad Kranjem
5027-6
Otroški voziček
globok na udobnih vzmeteh. dobro ohra^ njen prodam. Rožna dolina Ceeta X St 8/1.
5065-6
Instruktorica
z večletno pnukso in zelo dobrim izpričevalom instrui-ra nižješolce v vseh predmetih po zmerni ceni in us]>ešno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober uspeh«.	3'63-4
Inštruktor -
akademik
z večletno prakso, poučuje srednješolce v vseh predmetih. Uspeli garantiram. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Inštruktor«.
5279-4
Gramofon in
damsko kolo
prodam taJvOj. Naslov v vseh poslovalnicah Ju tra.	5016.6
Prodam
po nizki ceni železen štedilnik iz plaha mak) rabljen, twr štedilnik star, 1 želeano peč, 80 cm visoko 1 visoko omaro, 1 nizko omaro (Schubladenkasten). Florjanska ulica 40. pod streho.	510)4^5
Sadno drevje
n&jraaličoejfce vrste, wo-ie in pritlične jablane, hruške, češplje, črešnje, višnje, breskve in marelice prodam. Cene solidne. Pri večjem odjemu popust. Drevesnica Kmetijske družbe v Ljubljani. Zahtevajte cenik.	3'.<E-6
Železni štedilnik
ugodno prodam. Zg. Šiška
171, pol''S gasilskega doma.	3165-6
Oglase
naročajte v novi podružnici Jutra na Sv. Petra cesti štev. 19, ako Vam je bolj pri rokah (Zadružna hranilnica). Tam oddajajte ponudbe oa oglase in tudi naslove od o^lasor iobite v tej podružnici.
Klavirsko
harmoniko
krasno izdelano, štirikrat glašeno, 100 besov, register poceni prodam. Poster, s kovčkom, prodam za 3.800 Din. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
OC
Lovski kroj
skoraj nov prodam za visoko osebo. Ogledati od
8-ž ure popoldne. Jeitu' Nunska 16/11.	51U6-6
Pozor vrtnarji! Soto (Torfmull) nabol. še sredstvo za pebolj šanje vrtne zemlje, po sebno nasadov cvetlic ln zelenjave, dalje za drevesnice ln* vinograde služI kot sredstvo za konzerviranje naročite najceneje pri Javnen. skladišču nasl. Celje
4108.6
VVertheim blagajna
trgovske police ter dl. van ugodno napr daj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
5172-6
Otroški voziček
globok skoro nov pio dam bin 500.— Flori, jonska 22 /I
5192.6
Otroški voziček
globok, v dobrem stanju, moderen, rjav, poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. Ogleda se od 8—0J8. ure.
5UM-6
Voziček
močan, štirikolesni, poceni naprodaj. Milčinskega ul. štev. 76.	5236-6
živa meja
Približno 160 komadov grmičevja »Liguster ovalifo-lium« ca 2 m vieoko, ugodno naprodaj. Naslov v vseh podovslnicali Jutra.
Otroški voziček
globok, popolnoma ohranjen, poceni prodam. Naslov T vseh poslovalnicah Jutra.	5(237-6
Nov skobelnik
se ugodno proda. Aleksandrova c. 17 "hod lz Zlbertove — Šiška 5243-6
Otroško posteljico
ugodno prodam. Naslov t Vgeh poslovalnicah Jutra.
5230.6
Beseda i Olo. ilavek i Oln. ta Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dta.
Radijski Edison
akumulator
kupim. Naprava 4 celična po 1.2 V za polnjenje s kalijev, lugam. Brezhibno delovanje mora biti zajamčeno. ponudbe na naelov: ing. Franc Lavrič, Levstikova 35.
SUil-0
Radio aparat
280 volt, tricevni, poceni proda Heeik, Jernejev* e. št. 56.	5086-9
Pohištvo
deseda l Otn lavek ? Dta sa ilfro ali dajanje oaalova « Oin Najmanj ti znesek 17 Ota
Za pohištvo
zamenjam motorno kolo v prvovrstnem stan ju 500 eem. Ponudbe na podružnioo Jutra v Celju pod značko »Pohištvo«.
sastMe
Les
Seseda I Ola. Javek i Oln sa Hlro aH dajanje naslova f Ola. Najmaniil znesek <7 Ola
Suh mizarski
smrekov les
zamenjam za moderno spalnico. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trgovec 1606«
5O01-161
Kupim soh in
sveži les
tesan, žagan, okrogel, trdi in mehki, opeko, apno, cement, navadni in brodarski pod, ter gozd za sekati. Najnižje ponudbe na podružnioo Jutra v Celju pod značko »Plačam točno«.
5259-16
Pridelki
Kifeičar krompir
kupimo ▼ vsaki množini. Bt-ver & Komp. Ljubljana Goeposvetska	5.
3101-33
Seno
c ca 2 vagona, sladko in polkislo, prodam. Pismene ponudbe * navedbo cene na poštni predad št. 10, Šoštanj.	53M-33
Prehrana
Beseda I Oln. lavek ' Din. zs šifro ali dajanje naslova 5 Oln Najmanjši znesek 17 Ota	'
Priletna oseba
z nekaj kapitala, se vzame k dofcri družina na Bled« v dosmrtno cekrbo. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »(Prijeten dom«.
4GT7-.M
Deklico
2 meseca staro čedno ln zdravo oddam za svojo dobri goapej. Naslov v vseh poslovalnicah Ju. tra.	5051.14
Otroka
nad 3 leta vzamem t oskrbo. Ponudbe x navedbo plače na ogl. odd. Ju-tra pod »Oskrba«
Živuli
Tovorni avto
' 2 tonski kupim ali zame-
l njam za luk=u«ri auto ali
Novofundlandce
•rlzna.no izredno krasne in inteligentne pse, moške, letošnje, z rodovnikom, proda Drvenik, Ptuj, Aškerčeva 10.
-»78-37
Pave
2 samca in 2 samici, pno dam. 1 samec in 1 samica ik-tna, 1 samec in 1 samica Uetna. UTek Anton, St. •Janž na Drov. polju.
■miSt!
Čistokrvni
jazbečarji
.dakelni) foksiterijerji, resaste dlake, prvovrstnih ftaršev, zn lov in šport, naprodaj. VEla Canman, Zg. Šiška.	5Š82-27
Angoro mačka
belega prodnm. Stolen^.ov-ska nI. 1B.	51.16-96
Psa
dogo, 311 mesecev starega.. 0.85 m visokega in 1.50 m dolgega, prodam. Naslov v vseh posl oval nicaii Jutra.
5363-37
vino. Kremi Ormož.
5085-10
Limuzino Pontiac
dobro ohranjeno, prodam. Vzamem majhen voz v račun. Vinocet, Vič.
450J-.10
Motorno kolo
novejšega tipa, prostoren 530 ccm, kupim, ki pa mora biti v prav dobrem stanju. Ponudbe z opisom motorja, gume. rabljenofsti m oene je poslati na naslov: Perko Ivan, šolski upravitelj, Vrfi[>o!je pošta Moravče.	4071-10
Potniški avto
renoviran z novo gumo ugodno naiprodaj. Kraljič G-ospoevetska 03 Ljubljana
51^:0
i oid lavek s Din, sa tifro aH dajanje naslova S Oln. Na]maa|B toesek 17 Ota
Lokomobila
34 KS 1 atmosfer, revidirana 1936. nov kamin ugodno naprodaj. Lavrenčič Woifova 8 Ljubljana.
3144-40
Šivalni stroji
malo rabljeni vseh VTst poceni naj>rodaJ edino r.ri »Promet« (Nasproti triženske cerkve).
5193-29
Glasbila
Beseda I Ota. davek J Ota. ta litro ali daianje naslova 5 Din. NaJmaniH snesefe 17 Ota.
Muzika
prodaja klavirje, harmonije, Violine, kitare, strune in vse glasbilne potrebščine. — Popravlja in oglašuj« vsa glasbila rtrokov-njaško tn najceneje. Izposojevalnica klavirjev, Ljubljana, MikloSičeva cesta A.
46-CJ6
Pianino
brezhiben kupim. Takojšnje ponudbe i navedbo znamke in cene sprejema do torka: Jereie, Prečna trtice, 8.	«38-36
Jazz trombo
kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
5B90£5
Pianino
dobro ohranjen proda #e»v rfco družtvo Rakek« » Din 3509.- event. menja aa prvovrstni harmonij.
31>47-35
Črn k1a\1r
koncertni ugodno prodam radi pomanjkanja l«ro6tora. Naslov v vseh p elovalnicah Jutra.
5249.26
soczpi-aCen pouk v
ICOANJUI
HABMOMIKl OO
Avto, ttioto
Beseda I Ota ilavek 3 Ota u ilfro ali dajanje naslova i Ota Najmanjši snesek 17 Ota
Ford tovorni avto
in motorno kolo, malo rabljena, 4 sedežno kočijo in 4 ssdeini polpokriti voz (Viktoriaj, poceni naprodaj. Vprašati: Maribor, Aškerčeva ulica 3, pisarni.
4816-HO
Desno prikolico
za motorno kolo D 500, ▼ brezluibnem, kompletnem stanju, kupim. Ponudbe s točnim opisom na: W. Jar-mer. Sv. Lovrenc na P oh.
4934-10
Citroen tovorni avto
mod. 33, tip 20. motor Flo-tant 4.0 O kg nosilnosti, ugodno naprodaj. Ogleda se ga lahko vsak dan v
obratu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
5046-10
Tovorni avto
2 in pol tonski, v prav dobrem stanju, naprodaj radi premale uporabe. — F. H. Tsehinkel, trgovec, Kočevja.
406040
Motorno kolo
350—300 ecm 0HV, dobro ohranjeno, nove ji« tipe, kupim. Tone Koianter, Jess-nice-Fuiioa, Gorenjsko.
Motorno kolo
330 ali 351 cm saw>o v dobrem stanju kupim. Ta^ kojSnje plačilo. N.tpIov v vseh posl. Jutra.
5OG0-1O
De Soto limuzino
jako dobro ohranjeno, pri-javlieno z» leto Ift*. prodam taradi odipotcn-ania za 32.000 IHc. Kovač, Zavrti št. 6, Ljubljana.
5393- W
Obrtni avto
Opel, 4,»16 KS. prodam. — Cena nizka. TjTše^a 9, IT. dvoriSče.	339W0
Motor Indian
600 ccm z ; rlkollco kom pletno moderno orrem. IJen zelo eleganten ln malo vožen v brezhibnem stanju poceni prodam Wollova l./I vrata 6.
5175-10
Motorno bolo
generalno prenovljeno prodam za Din 2 500 radi odpotovanja ccm 225. Troši 2JO 1. na 100 km. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
5185 JO
Avto
za^vt, 7 a£ 6 »edeiien, kupim proti takojčnjerou plačilu. Pucelj I-vin, Tržažka cesta 37.	SE206-10
Dva majhna
avtomobila
s malo porabo bencina, prodam, v prima stanju. — Ojjled v gara/ži »Lojse«, MikVifičeva cesta.
Dvotonski Ford
t dvojnferi gumami zadaj, ugodno naprodaj. Ogleda in poiTrve se Kapiteljska 3.
52S2-J0
Motorno kolo
Hari«y Davidsori 350 ocm, pcodam. Ble®w^OTOva c. 53, garata.	5036-10
Chevrolet
auto Itaruzlna eleganten nov 1935 " Sele Dar 1000 lan vožen naprodaj Le restnl fcmpcl naj se zglasijo pod »Chewrolet 1935« na ogl. odd Jutra 5232.10
BSB^B
Kolesa
že malo rabljsna in nov** vseh vrst. zelo poceni naprodaj pri »Promet« (Nasproti krlženske ccr_ kve.)	5194.11
Moško kolo
prodam. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra.
5199.11
Športno kolo
kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zelo dobro ohranjeno «
' 5242-11
Jedilni pribor
veliki in mali. to je Oieej
vilice in nože, aJpa&a ah krom, po 31 ali 35 kosov od vsake vrste, dobro ohranjen, kupim. Pomudbe na ogl. odd- Jutna pod »Pen-sAoo«.	4070^
Želeaje
aii dobro ohranjen večji štedilnik kupim. Naslov t vseh posl. Jutra.
510&7
Potniški kovčeg
za obleke velik, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kovčeg«
5239-f
Dragocenosti
Vsakovrstno zlato
kupuje po oajvfšjlh eeoali
Cerne - juveBr
Ljubljana. Woffova oflca 9
Grafok>g, hirosof N. Sadlucki
na Jesenicah
Sprejema dnevno: 9*JB, 14-18. Ostane do 18 marca pooem Skofja Loka. N«alow Jesenice, Hotei, »Novak«, soba 6.
4PT774HI
Informacije inkaso
uspeSno, dfekreftno Gospodarska pisarna, Ljub-
ljaoa, Selembungova 7/L
Zah\-ala
O pifiki praznovanja svoje osemdesetletniiee prejel sen tako od organizacij kakor od osebnih prijateljev a ginljivimi beseidamii ieražs-ne čestitke za kar jim kakor za lepo pe*je izrekam presrčno isfcrsno zafc-rokik Jorfp I<e(naT?ič
oiMO-at
Oporeurjam
vtsafcogar. M bo raena-
SaJ o meni neresnične vesti, da bom BOdnlJ_ postopal proti nJemu. Zupane Ivan Loke 192. Trbovlje.
5108-SI
Preklic
V »Ogostiteljrftem (Zogrob) sem (zapd.jain) piaaJ članek z očitki zoper g. V. Dolenca. Te očitke kot neosno"rane prekiioB-jeun. A. K-, plačilni na ko-iodrvotn.
SBOfV*
V Leipzig
Prago, Dunaj (sejem) poto-jem in sprejemam do opoldne posredovanja tehničnega značaja. Poondbs na o^. odd. Jutra pod >io-ženjer«.
Južna Amerika
Ker potujem nazaj v d©-glednem	prervziamem
ureditev, kar je pkf-msfco neizvedljivo. Kdor žedi izselitev, tudS laihio kposli*. jem. Dopise na podružnico Jutra v Celjm pod značko »Amerika«.
Informatorje in
poverjenike
zanesljive in agilne, Sferno po vsej Dravski banovini. Ponudbe: Gospodarska pisarna, Ljubljana, Se-lenburgcrva 7/L
5878-»
Opozorilo
Ker se slišijo nereentd-ne govorice radi bolezni moje žene op^za-Mam da bodem proti vsakemu sodno postopal Bev člč Franc Gltnce' LJubljana.
5237_S1
Beseda ) Ofak, iavek SCi cs Htro aR dajanje oaslovs 5 Oln. Najraanjil roeaek 17 Ota.
Hrastove frize ,
25 mm tudi »veže zapeke i od 40—60 cm dolge in7—afi | cm Široke, L in II. vrete, kupim-Samo ponudbe z navedbo cene na Inteireklam, Zagreb, Masaryko^a 38 pod »Dauernde Liefenmg P-4165«.	UMI
Vinski kamen
(birsu) kupujemo. Ponodbe z vzorcem na A. Re&man K. IX, Zagret). Hrea 228.
58-7
Fotografski aparat
18X34 ki 10X16 Heimstativ, S JfitroplKrtiampe, zrcala in razne droge stvari za fotK>-acalje, kupim. Janko Sel-h»uf. fotograi, — Skofja Loka.	4616-7
Vrtne pletene stole
večjo mnoifroo ter 15 pkste-rrih mtn, 56XCGX80 cm, kn-pčmo. Ponudbe na TAnv-ija-, 3errp%i v<ri.
4831-17
Mlekarno
iščem z večjo količino masla. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod *M<a«to«.
3S36-7
Starinske puške
tarookrow, lovsko poSk€ i&
druffo oroije, k imimt. Ponodbe pod fifro »Orožje« na ogl.
HIUIdL
Model 67—1935
4 vratna limuzina vožena nekaj tisoč kilometrov, iz prve privatne roke, " zaradi okolnosti takoj
ugodno napreis]
Vprašati: Ernst Winterstein, Postfach 34991, Z tiri cb 2 (Švica)
{Dražbe
Ele ktrarna na
Češnjfei
je naprodaj dne 26. marca 1036, ots 9. uri na dražbi pri so<fišču v škof'": Loki. Cenjena je na -476.9HO D6o. Najmanjši ponudek je Din 33BJ3M. Podatke interet-en-tom da pisarna odvetnika dr. Znovmka Janka v Ljubljani, Kmfljeva nCea S/EL
gresta
Na prostovol^ii
javni dražbi
ae bo T marca prodajajo ob 9 mi zjotraj: H36a c gospodarskim poslopjem, njive, trafvnfici, gowiovi. Na ogled vsak dan. Jože Waflaod, Lese* K. m. Oo-
»JUTRO« St 51
17
Bmto I Dim, Urit } Dla, n Uho ali dajanj« uslovt I Dk Naj masi«
ti ~~
Vse bančne in
kreditne posle
nakupe ln prodaje lahko uredite najugodneje potom Trg. ag. bančnih poslov Alojzij Planlnsek LJubljana. Palača Du. rtav« telefon 35.10 Bet-hovnova vil. 14.Ji.
4725.16
Kupim vložme
knjižice
Mestne hranilnice Ormož do 60-000 dinaj-jerT. Ponudbe m ogi. odd, Jutri pod
j4jotov-io* 60.000«.
•1870-16
Prodam vložno
knjižico
Mperto« hranilni«« Ormoi, 14».000 dinarjev za ca 5o%. ponudbe pod »Mestna* na ogl. odd. Jutra.
4860-16
Knjižice
Kjnetake posojilnice ljubljanske do Din 350.000, kupni proti takojšnjemu plačilu. Najnižje ponudbe na ogL odd. Jutra pod »Do HSO-OOO«.
4083-1*5
Hranilno knjižico
Kmetek« posojilnice v LJubljani, do Din 100.000, kiapim. ponudb« na ogl. odd. Jutra pod »100.000«.
4917-1«
Posojila iščem
t gotovini, kratkoročnega
ki dolgoročnega, proti u fOTistuermu jamstvu in-dniMrijakega podjetja in d-sbremu obrestovanju. — Ponudbe pod »Sigurno naložen denaT« na ogl. odd. Jutra..
444B-I6
Za 6 novih iznajdb
Bčem družabnika. Naslov: Prane Grebene, posestnik, Trbovlje, čez Savo.
-©75-16
Din 30.000
kratkoročnega posojila rabim proti vknjižbi na prvo mesto. Ponudbe na ogl. od-d«Jek Jutra pod »10 krat-sv. sigurnost«.
5067-16
Vložno knjižico
P>5sojilniee v Radovljici, z zneskom do lBfl.OfO Din, B'Setn proti dovolitvi vknjižbe na novo trgovsko in letoviško hišo, vredno Din 22<J.OOO, na mesečno odplačevanje. Naslov v vseh po-edovalnieah Jutra.
4968-16
Družabnika
■ nekoliko kapitala, iščem k dobro vpeljani trgovini konfekcije in krojaštva, v »vrho povečanja obrata. Sodelovanje po želji. Cenj. ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod »Sigurno«.	40-S5-16
Poravnave
plačanja dolgov
posredovanje kreditov ln gotovine (tudi na vloge ln vredn. papirje), naložbe kapitala. zaščitne ureditve, davčne napovedi knjL go vodstvene revizije bl-lunce ln vse druge" trgovsko gospodarske po. sle Izvede ln izvednl-ška mnenja oddaja
koncesljonlrana Trgovsko.gospodarska poslovalnica v Ljubljani Cesta 29. oktobra (Rim. eisa c. št. 7. (Za pisme. na pojasnila znamke) 4639.16
Kateri trgovec
t« se zanimal ca izdelovanje vozne masti, mila, kreme za čevlje in tovotne masti, brez investicije. Potreben m al kapital. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »R. K.«	490446
BInjižieo 15—20.000
Zadružne zveze, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prilika 36«.
4717-16
Kupim knjižico
Ljubljanske kreditne banke od Din 21.000 do 40.000. Naslov v vseh poslovalnicami jutra.
4906-16
4000 Din posojila
proti visokim obrestim išče obrtnik. Ponudbe na ogl. oild. Jutra pod »Sigurno«.
9H1SJ.6
Din. 100.000.-
posojila igčem, za vpeljano podjetje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Jamstvo 1234«.
B125-16
Vlogo 43.700.- Din.
Ljubljanske kreditne banke prodam najvišjemu ponudniku. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takojšnja gotovina«	3129-16
Za varno
naložbo denarja
mudimo hipoteko na prvem mestu v Ljubljani, pod zelo ugodnimi pogoji. Ponudbe Bii ogl. odd. Jutra pod »IliSa, v Ljubljani«.
5298-1)6
Cenena posojila
fa zne»ka Din 10.000, dajemo. Za odgovor potrebna naunka Din 3. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Jamstvo«.	5383-16
Hranilno knjižico
MB»tne hranilnice Radovljici. (32.000) kupim. Ponudbe nt ogl. odd. Jutra pod šifro »32.000«.
52(77-16
Kupim Mestno
ljubljan. Kmetsko Vrhnika ali menja za Občinsko Vrhnika. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vloga«
5135.16
Hranilne knjige
Celjske mestne posojilnice, kupim proti takojšnjemu Izplačilu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
6060-16
ia poMpnaike posle, nakupe ia prodaje uredite,
Vojno škodo
peodasts do preklica najugodneje potom moje poslovalnice. Alojzij Planln-šek, trg. ag. bančnih poslov, Ljubljana, Beethovnova 14/11. Telefon 3&-10.
5287-16
Davčne zadeve
kontrola vplačil, obročno plačevanj«, pritožbe: Davčna poslovalnica, Ljubljana, Selenburgova 7/1. nadstr.
5275-16
Koncesloniran
Bančno .kom. zavod,
Maribor, kupuje in prodaja vrednostne papirje vseh vrst
unovčuj« menice, čeke, terjatve pri denarnih zavodih itd. posreduje naložbe kapitala, financiranja, družabništva, posojila itd. izvršuje kompenzacije dolgov pri
denarnih zavodih Drž. razredna loterija in
informacije Kapitalisti, vlagatelji, kakor tudi dolžniki, obrnite se v vseh denarnih in bančnih zadevah le na gornji naslov. — Kulantno, strokovno in vestno poslovanje. Za odgovor priložite Din S znamk.
32712-16
Hranilno knjižico
Mestne hranilnice v Ljubljani do Din 50.000 kupim. INMindbe na ogl. odd. Jutra v Ljubljani pod značko »Gotovina takoj«.
5362-16
Dobičkanosno
podjetje
iS če Din 40.000. Intabula-cija ter obresti ali udeležba. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Celoletno«.
3367-16
Vii^jem
Soseda 1 Oln. Jarek 3 Oln ta Šifro ali dajanje naslova ? Din. Najmanjši cnesek 11 O i*
Mesnico in gostilno
na dobrem mestu z zasigu-rano eksistenco, kupim ali vzamem v najem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
4004-17
Obrtno pravico
za špecijalno mehanično obrt za šivalne stroje, avtomobile in kolesa, _ oddam pod ugodnimi pogoji v najem. Ponudbe na Alojzija KI obča ver, Ljubi jana-Mo-ste, Pod Ježami 07/1.
5134-17
Parno pekarno
dobro vpeljano se proti odkupnini odda v najem. Naslov v vseh posl. Jutra.
9160-17
Gostilno .
brez kuhinje, oddam v najem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
5222-17

Pekarijo, gostilno
s tujskimi sobami in mostno tehtnico, tik farne cerkve, prodamo. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Bodočnost«.
4377-19
Dva prostora
za trgovino
oddam v najem v sredini mesta. Poizve se: Cankarjevo nabrežje 3/11, Gerk-man.	5015-10
Modno trgovino
dobro vpeljano v večjem kraju na bivšem Štajerskem prodam radi bolezni pod zelo ugodnimi pogoji. V poštev pride osobito ženska. Ponudbe pod šifro »Garancija 1086« na ogl. odd. Jutra.	5079-10
Restavracijo
z mesarijo
ter tujskimi sobami, Wil-son, tik gl. kolodvora Maribor, takoj prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	4972-10
Trgovski lokal
oddam v najem s 1. majem na Starem trgu .17, (prej Trdina). Stanovanje v hiši. Informacije daje hišnik.
4906-10
Gostilna v Celju
v oentrumu meeta, na zelo prometni točki, ugodno naprodaj. Naslov v podružnici Jutra v Celju.
4895-19
Lokal
oddam v sredini mesta, za takoj ali pozneje. Naslov v vseh posl. Jutra.
3127-19
Gostilno s koncesijo
oddam na prometnem kraju v Ljubljani. Nastop takoj. Po dogovoru se odda tudi na račun. Naslov v vseh posl. Jutra.
5138-10
Mlekarno
dobro idočo na prometnem kraju prevzamem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mlekarna«.	9154-19
Gostilno
aH manjšo trgovino vzamem t najem. Ponudbe z opisom na ogl. odd. Jutra pod »Obrt« 5008-19
Tik ob morju
najlepši kraj Dalmacije, restavracij® s kavarno. 12 sob za tojce, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »260«.
5201-<19
Obratne prostore
pripravne za večjo obrt ali trgovino takoj oddam Naslov telef s? k?
5181.19
Lokal
vpeljan za manufakturo, konfekcijo <-<!-• 3jr> r brez Inventarja. Ponudbe pod »Prometi na ogl. odd. Jutra.
6245-19
Seseda i um. Jate* i uia. u Miro ali dajanj« aaslova i DU. Najmanjši toeaik 17 Din.
Posestniki
hiš, vil, parcel in posestev, ne trudite se sami g prodajo, zaupajte se meni, prepričali se bodete o solidno-stl ,kakor že mnogo drugih do sedaj. Pristavec Franjo, nakup ln prodaja nepremičnin, Ljubljana, Erjavčeva cesta 4a. — Telefon 33-81. Nasproti dram. gledališča.
73-ČO
Hiša '
novo zgrajena g tremi stanovanji, naprodaj na šmar-tinskl cesti. Plačilni pogoji ugodni. Poizve se Josip Oražem, Moste, Predoviče-va 5.	4886-90
Lep vinograd
na idealni legi, v okolici mesta Celja, g pripadajočim arondiranim posestvom, obstoječim iz lepe vile, vini-čarlje in gospodarskega poslopja, ugodno prodam. Vsega skupaj 14 johov. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Redka prilika«.
5040-30
Lepo posestvo
pripravno za letovišče in drevesnico, dam v najem najrajši ekonomu. Ivan Si-bila, Slovenjgradec.
5089-20
Novo hišo
komfortno stanovanjsko rentabilno, radi odpo. to vanja prodam takoj. Marija Delak. Tyrševa 92 Ljubljana."
5247.20
Hišo
eno ali dvodružlasko, z nekaj vrta, pod Ljubljano, kupim, do Din 110.000. — 1'onudbe na ogl. odd. Jutra pod »Domačija«.
9SSL-20
Tristanovanjsko
vilo
zidano leta 1080., tik Stadiona, prodam za ceno Din 250.000. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
5302-20
Iz provincije
više stotina kujK prodaje posjeda razašiljemo besplatno. Oglase za upoznavanje f al jemo diskretno. Din 8.— (marke) pišite: Dam. varčan Daruvar. 824.
5180-20
Rentabilno hišo
200—250.000 v LJubljani kupim. Plačilo 140 C00 gotovina, ostalo hipote. ka. Nasiov v vseh pc. slovalnicah Jutra ali vprašati telefon 27.73.
5200 20
Lepa hiša
z gospodarskim poslopjem, naprodaj. MoriboT, Tezno, Prešernova ul. št. 5
6271-20
Malo posestvo
v bližini Maribora, z gospodarskim poslopjem in pritiklinami, oddam v najem. Vprašati: Ivan Rojko, Pobrežje, Zrkovska c. 16.
5368-20
4 stanovanjsko hišo
z večjim uličnim stavbi-ščem, prodam v večjem mestu v prometni ulici, kjer je dobro vpeljana stana trgovina drv in premoga. — Potreben kapital 160.000 dinarjev. Informacije daje iz vljudnosti Fotodelavnica, Celje, Gosposka 9.
5066-20
Hišo
enostanovanjsko z veliko verando in delavnico v izmeri 16/5 m, primerno za vsakega, posebno za obrtni-ka-ključavničaTja ali mehanika, kateremu je eksistenca zasigurana proda R. Pušenjak v LjutomeT-u. Poleg hiše je velik vrt in gospodarsko poslopje. Ugod ni pogoji.	5070-20
Hišo v najem
oddam 4 km od mesta Kočevja, s 4 sobami in pritiklinami, čisto nova stavbo. Vrt meri 35 arov. Možnost posečanja gimnazije. Prilika za upokojence, ljubitelje podeželja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »<5uval bom«. — Česna po dogovoru. Vselitev možna takoj. Stavbo moderna, visok parter.
4&94-20
Parcelo 20X18 m'
lopo. v stavbeni črti za strnjeno stavbo prodam za Din 54.000 Kountny. Medvedova 28.
5007.20
Parcela
na Kodeljevem, proti gotovini naprodaj. Informacije pri Ivan Slokan, stavbenik Kolizejska ulica 7.
4879-20
V Celju
2 km od kolodvora ob cesti naprodaj 4 stanovanjska hiša z lepim vrtom. Nfeslov v podružnici Jutra v Celju.
4S96-20
Gostilno
dobroodočo, s posestvom, v Vel. Laščah, tik kolodvora, prodom ali zamenjam. Zamenja se z dobro dvo ali trostanovanjsko hišo v Ljubljani ali v neposredni bližini. — Naslov: Marija Hočevar, Velike Lašče, kolodvor.
4007-2.'
Hiša s trgovino
v Celju
Proda se v industrijskem eentru hiša s trgovino ki sestoji z trgovskim lokalom, dveh sob, kuhinje shrambe, kleti in lepim velikim vrtom Na hiši je hipo. teka "Naslov se izve v podružnici Jutra v Celju
5052,20
Posestvo
10 oralov, dobro gospodarsko poslopje, elektrika, naprodaj za ilSO.noo Din. pod ugodnimi posoji. N.islov v vseh poslovalnicah Jutra.
4073-30
Enodružinska, hiša
ugodno zgrajena na le. pem kraju Savinjske doline z lepim vrtom krasno letovlAče. v bli žlnl domače cerkve, že. lezniška ln avtoBusna postaja, se takoj ugod. no proda. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko: »Tu. sculum«.
5038.20
Razglas
Občina Teharje proda stavbene parcele ob ba-
novinskl cesti 20 minut od Celja. Dražba se <vr. šl 15. marca ob 13 uri. Prodajni pogoji na' vpo. gled v občinski pisarni vsak dan.
5046 20
Posestvo
obstoječe z i joha zem_ lje hiše, s sadnim vrtom ln nasajenim hme. ljem. 10 minut od po. staje' Petrovče. po nizki ceni prodam.' Naslov v •seh poslovalnicah Ju. tra.
5050.20
Hišo
z dobroldočo gostilno, z električno razsvetljavo in vodovodom prodam v zelo prometnem in industrijskem kraju tik kolodvora v bližini me. sta Celja. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	5047.20
Gostilno - pekarijo
s 13 johi zemljišča v bližini Ptuja za Din 185.000 naprodaj Ponud be pod »Gef&lllgkelt« na Ussar Alojz Maribor Trubarjeva ul '9/1
5054.20
Visokopritlično hišo
z gospodarskim poslopjem velikim vrtom ln električno razsvetljavo v okolici Maribora pri. pravna za vsako obrt (sedaj je v njej g stil. na) poceni prodam. Ponudbe na podr. Jutra Maribor pod »Promet« 5056.20
Več lepih parcel
ob Tyrševi (Bežigrad) prodam. Naslov v vseh posl. Jutra.
5107-30
Enodružinsko hišico
v okolici Ljubljane se kupi za ceno do 25jOOO Din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hišica do 25.000 Din«.	5117-30
Malo hišo
z velikim vrtom, 10 minut od gl. pošte, oddam takoj v najem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
5376-30
Hišo ali vilo
donosno v Ljubljani, kupim za knjižice Mestne hranilnice jub-ljanske. Kreditne in Kmetske posojilnice, de loma za gotovino do 300 000 Din Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	5158.20
Veliko hišo
mnogo manjših Etano. vanj v Ljubljani oro-dam za Din 1 150^000 Letni donos 100.000 net. tto. Pristavec Pranjo, Ljubljana Erjavčeva c 4a. Telef. 23.81
5188-20
Blizu bežigrajske
šole
naprodaj nova enonadstrop-na hiša. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
5955-20
Hiša naprodaj
v Rožni dolini, cesta IV, št. 4.	5356-20
Malo vilo
bližina nove gimnazije sedaj 3 stan. prodam za. Din 185.000. Pristavec Franjo Ljubljana Er. Javčeva c. 4a. Telef 23.81.
5189-20
.,POSEK"
realitet. pisarna, dr. z o. z.
Ljubljana
Miklošičeva cesta 4/II.
proda:
VILO. tri. oziroma Stl-
rUjtanovanJsko, novozl. dano komfortno, vtlska četrt' LJubljane, 900 m2 ograjenega vrta. Pre. vzem 310.000.— Kmet-ska. 160 000. — Mestne, ostalo gotovino za Din 650.000.—.
VILO. tristanovanjsko. novo," vrst Sv. Krištof Din 340.000.— prevzem 75.000 — Mestne kom. fort.
VILO. enonadstromno, komfo'rtno, 11 sob elitni center, 1200 mž vrta Din 900.000—. HIŠO. dvoštanovanjsko. visokopritlično. novejšo. 400 m.2 lepega vrta. kom. fort blizu Tabora Din 225.000 — Hipoteka Me. stne Din 30.000.—. HIŠO, novozidano! eno. nadstropno. tristanovanjsko 400 m2 vrta, Kodeljevo. Din 220.000 Hipoteka prevzem 60.000 Poleg parcela 400 m2 posebej.
HIŠO pritlično, enodružinsko. 350 m2 vrta, «adno drevje 58.000 — Din.
HIŠO, enonadstropno. z vpeljano špecerijsko trgovino, novejšo bli. zu Tobačne tovarne štiri stanovanja lokal' vrt Din 290 000 —. KMEČKO fosestvo 40 oralov pri Kočevju, hi. ša gospodarsko poslopje hlev, vrt njive, travnik gozdi Din 55.000 PARCELO 650 in2 Sv Petra cesta a Din 250" STAVBIŠCE 576 m2" Bežigrad, a Din 86— ' STAVBIŠCE 425 m2 pri tobačni tovarni za Din 33 000.—
PARCELO 2400 m2 ob Vodovodni cestl a Din 20—.
Stavbena parcela
blizu tram. postaje, šole in cerkve naprodaj. Vprašati gostilna -Sojan. Dravlje pri Ljubljani.
VHa
pod Rožnikoma naprodaj. Naslov r vseh poal. Jutra G16OS0
Posestvo
zelo lepo, v bližini LJubljane po ugodni ceni takoj oddam. Nasiov ▼ voeh poal. Jutra.	a.ai-30
Gospodarsko
poslopje
zidano, 1700 kv. m sadni ga vrta ob glavni cesti ter par minut od kolodvora v Višnji gori zelo pripravno za upokojenca obrtnika ali letovišče, ugodno naprodaj. I^rtrebno je le malenkost za preureditev stanovanja ali industr. obrat. Naslov v vseh posl. Jutra.
5096-20
Parcela
(predmestje) ugodno naprodaj. Tudi knjižice. Ponudbe: Cosulich Line tel. •2066. Miklošičeva 15.
3150-30
6 stanovanjska hiša
nova. v Ljubljani naprodaj. Sprejmejo se v delno plačilo tudi knjižice Kmetske posoiilnice. Poizve se Mir-je 1.	5132-30
Gozd v
Gorskem Kotaru
1.000 kat. Jutrov z-ele bukovlne ln smrekovine z dovoljenjem za sečnjo lahek izvoz proda zelo ugodno za ceno Din 1,500.000 »ARGUS« agencija Zagreb Draškovlč?-va 28 telefon 67 ^
5078.20
Novo trinad-
stropno hišo
v Zagrebu, Ilica. z lokali in komfo-tnimi sti novanjl v sončni legi Prodam za nin 1 ->>7i ron dolg 550.000 Din pri LJv.fcljansk; ban.O 1.Ti <: prevzame kupec »AR. GUS« agencija Draško vičeva 28 Zagreb
5076JO
Veleposestvo
1.650 jutrov 35 km oddaljeno od Zagreba, z dvorcem m ostalimi po. slon JI cca 1 200 jutrov gozda pretežni del ?rel z dovoljenjem za r°s°-ko prodam za 5.200.000 Din »ARGTJS« Zapreb Draškovičeva 28.
5073JO
V Slavoniji
, mestu trgovsko hišo
z žago ln trgovino stav. bnega matriala. vse Bta. novanjske ln ostale zgradbe — cca 2000 kv. sežnjev zemljišča pro. dam Izpod cene vse skuioal za Din 850.oot »ARGTJS« agencija Zagreb Draško vičeva 22.
5074.20
Industrijsko poslopje v Zagrebu
novozidano. okr g 800 kv. m zazidane površine na' eno nadstropje — poslovnice — 1 zasebno stanovanje, še 2 man ša prostora, razne masiv ne šupe zelo prikladno za lesno Industrijo 400 kv. sežnjev zeml.ii:- * predam obenem s stroji za Din 900.000 »ARGUS« Zagreb. Draškovičevu 28 Zagreb".
5075.20
Hotel v Primor ju
mon um en talna zgradba s cca 50 sobami vse opremljene — kavarna in restavracija park. kopališče površina zemljišča cca 1.300 kv. sež.
njev prodam za Din 2 200.000, dolg cca Din 700.000 Drž. hiptekar-ne banke amortizacijo na 25 let. lahko" pre.. vzame kupec. »ABGUS« agencija Zegreb. Dra-škovlčeva 28
5077.tO
Veliko hišo
v Zagrebu, s hotelom s cca 50 sobami, trgovskimi lokali. poslovniml prostori — strog center mesta —' zelo rentabil. no prodam kompletno z vso opremo za Din 4 500.000 Din V račun vzamem hlžo do 2.500 000 Din. a kupec lahko prevzame dolga cca 1.000.000 Din »ARGUS« Zagreb. Draškovičeva 28.
5071.20
Restavracijo
v Zagrebu
tik glavnega kolodvora.
prvovrsten obrat E bogatim inventarjem, blagom in ostalim za 250.000 Din ali po po. godbi proda »ARGUS«, Zagreto Draškovičeva 28. Sprejmeme tudi družabnika.
5072-19
Hišo - vilo
v Ljubljani kupim. Ponudbe prosim resne ln ne pretirane t ker plačam v gotovini) na ogl. odd. Jutra pod »Objektivno«
5187 JO
Stanovanje
iVseda I Din. davek , Oto ca Wro ali dajanje aslov* 5 >ia Najmanfil n»"V 17 Din.
Enosob. stanovanje
krasno, komfortno v novi hiši pod Vodnikovo mitnico v Šiški oddam za maj cena Din 450.-
6090-21
Sončno stanovanje
2 sobi, vrt in vse prvtikli-ne, v Višnji gori pri postaji, oddam za 150 Din. Parol, Žužemberk.
4956-21
Dvosob. stanovanje
za 400 Din, oddam s H. majem. Glince VH/20 (čez Gradaščico).
6001-21
Stranka treh
odraslih oseb točna plačnica išče za takoj ali 1. april čed. no eno. dvesobno sta. n^vanie z vsemi priti. ■kMnanM Ponudb? M. C. Tyrševa c. 31.
5011-21
Na deželi
▼ lepem, zdravem kraju, 10 km nad Kranjem, oddam mirni stranki, najraje penzijonistu, ▼ vili dvosobno stanovanje • pritikti-nami, električno razsvetljavo, vodovodom in zelenjad-nim vrtom. Ponudbe na ogL odd. Jutra pod »Sta-n oranje«.
■21
Trosob. stanovanje
■ kabinetom v kopalnici topla voda oddam za Din 800.- Ulica Majke Jugovi-freve St 1. nasproti Kolin-»k« tovarne.
51.10-21
Dvosob. stanovanje
s kopalnico in pritikl. oddam. Naslov v vseh posl. Jutra.	3104-21
Stanovanje
3 robe, kopalnica in vgemi pritiklinami se odda boljši mirni stranki za 1. maj. Gregorčičeva ul. 1. prrtl.. desno.
31-37-21
Dvosob. stanovanje
oddam r Šiški. Ogrinc \leševčeva 3B.
6162-31
Trisobno stanovanje
s plinsko kopalnico in po-seisko sobico, prvo nadstropje, oddam za maj. — Oiimpermajiova ul. 3, Prule.
53<r-31
Enosob. stanovanje
oddam g 1. marcem v Rožni dolini. Cesta XV/6.
5294-31
Sobo in kuhinjo
z vrtom, odam za 340 Din. Zg. Šiška 167.
5386-3!
Prizemeljsko
stanovanje
2 sobni sončno s P1!" nom. oddam za mal. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
5155-21
Dvosob. stanovanje
lepo, sončno, v večjem kraju na deželi, oddam za lt-TO Din mesečno mirni stranki. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
5204-31
Dvosob. stanovanje
s kopalnico, renovirano, oddam takoj. Metelkova 3.
5307-21
Dvosob. stanovanje
oddam aprila. Glince cesta XV., 8.	5251-21
Selim
z zaprtim avtomobilom z Jamstvom ln najcenejše. Prevažam tedensko 1 krat na Sušak. Draga Guštin. LJubljaJ na. Cesta 29! oktobra, št. 24. Telefon 25 G9
5183.21
Enosob. stanovanje
ceno oddam z majem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	5313-21
Trisobno stanovanje
solnčno parket elektrika, v I. nadstropju Tr_ novski pristan 40 praven zapornice, oddam aprila. Ponudbe' na ogl. odd. Jutra pod »Cena znižana«
5250. »1
Trisobno stanovanje
v visokem pritličju s plinom in event korpal. nlco oddam takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj oddam-..
5216.21
Trisobna stanovanja
solnčna ln lepa oddam Ponudbe na ogl. odd. Jutra ped » Snažr " <*.
5218-21
Trisobno stanovanje
komfortom v strogem s kopalnico in vsem centru, event. tudi za pisarno oddam Ponud. be na Ogl. odd. Jutra pod »Strogi center«.
5218-21
Dvosob. stanovanje
popolnoma reuovlrano nasproti banake uprave oddam takoj. P.nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Solnčno«
6219.21
Stanovanja
deaedi 1 Din. Javek ' Dir ta litra aH dajanje naslova Dla Najmanj« mirt 17 Din
Stanovanje
2 sobi, pritikline, visoko pritličje ali prvo nadstropje, iščem za maj. Ponudbe pod »Brez otrok« na ogl. odd. Jutra,
49S0-21B
Opremljeno sobo
po možnosti centralno ležečo in s kopalnico iščem za takojšnjo vselitev. Ponudbe na ogl. cdd. Jutra pod »Za takoj«.
5067-93a
Trisobno stanovanje
s kopalnico ln pritiklinami sončno, prvo nadstropje ali "visoko pritličje. 'išče miren, točno plačujoč zakonski par za 1. april. P nud. be na ogl. odd. Jutra pod »Ne predaleč od are. dlne mesta«
5008.21 a
Dvočlanska družina
išče stanovanje dveh velikih sob za april. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vse pritikline«.
5032_21a
Stanovanje
1 sobe, 1 kabineta ku hinje s pritiklinami, Iščem za april ali maj Ponudbe pod »Brez otrok ln točen«, na ogl odd. Jutra.
5020 21n
Dvosob. stanovanje
po možnosti g kopalnico iSčom za 20. mn-rc. Ponndbe Z navrdbo cene na ogls. odd. Jutra pod »Marc«.
51£8-31a
Stanovanje
eao aH dirosobM, sončno, suho, išče točen In stalen plačnik sa maj ali poanejs. Ponudbe pod »Mina, srnina stranka« na ogl. oddelek Jutra.	3284-Sla
I
Stanovanje
2 sobi ■ pritiklinami f sredini mesta Iščem ra maj. Ponudbe pod >3 mirne osebe« na ogl. odd Jutra.
S171_21a
Stanovanje
dveh sob ln kuhinje s pritiklinami. Bvetlo ln zračno. Iščem za 1. maj Tri odrasle osebe." Plačujem točno Ponudbe na ogl. odd.' Jutra pod »Stalna Etra&ka«
5182.21a
Enosob. stanovanje
zaključeno Išče točna plačnica. Ponudbe pod »Samo v boljši hiši« na ogl, odd. Jutra.
5236-21a
Dijaki k f sobe
Dijaka
sprejme v oekrbo in pouk profesor. Blei^eisova c. 6, pritličje.
S164&
Sobo odda
<3r«c-(1s | Din davek ! Dir ia llfto ali lajanje oasl "a 5 Oln NaJmanlH ti- 'V 17 Oln
Opremljeno sobo
elegantno s posebnim vhodom, uporabo kopalnice oddam g 1. aprilom. Naslov v veeh posl. JiKra.
50Q'.-e8
Opremljeno sobo
lepo, sončno, parket, elektrika. poseben vhod. oddam takoj ali H3/1H. Par minut od banovine, S t reki jeva u. SOI. Bernhardt.
5003-23
Prazno sobo
za največ dve osebi, kjer se lahko postavi šte. dilnlk takoj ' ddam. Cesta na Loko 22 Trnovo.	5037.23
Veliko sobo
opremljeno ali prazno, lepo, sončno in čieto, event. s souporabo kuhinje, oddam, najrajši dami. Karlovška cesta 16.	5104-33
Opremljeno sobo
8 posebnim vhodom oddam. Nasiov v vgeh posl. Jutra 9106-33
Opremljeno sobo
g posebnim uhodom oddam Naslov v vseh posl. Jutra.	5105-23
Sobo
oddam takoj. Naslov v vseh posl. Jutra.
5151-38
Opremljeno sobo
ali prazno, solnčno g posebnim vhodom oddam mirni str*nki. Novi trg 5/11 levo.
6095-23
Sobo
solnčno, mimo, g kopalnico ▼ centru mesta oddam. Naslov v vseh posl. Jutra 4950-33
Sobo
s štedilnikom, elektriko,
vodovodom, oddam samici ali zakoncema. Svetič, Ger bičeva ul. 7.
5108-28
Sobo
lepo opremljeno, sončno, v centru, oddam takoj boljši osebi, takoj. — Souporaba klavirja. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
939&-23
Opremljeno sobo
malo, separuaao, oddam. —
Informacije: Likar, Nebotičnik.	8300-23
Prazno sobo
v sredini mesta, poceni oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
.">299-33
Mesečno sobo
oddam solidni gospodična. Sv. Petra e. 44.
5697-33
Veliko prazno sobo
s strogo pepariranim vhodom, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
5958-28
Opremljeno sobo
sončno, zelo prijazno, l«p
razgled, popolnoma separi-rano oddam. Sv. Petra nasip 57/II, vhod tudi skozi hišo Sv. Petra cesta 58.
5378-33
Sostanovalko
iščem v zračno sobo na Kongresnem trgu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
5380-23
Mesečno sobo
lepo sončno, oddam solidnemu gospodu. Vhod lz stopnic. Rimska ce sta 23/1
5166 23
Opremljeno sobo
strogo neparlran vhod. oddam za 15. marc Din 250.— Florijanska 22 /J.
5191.23
Sobo
oddam takoj. Zerjal po. daljšek Riharjeve Ulice poleg gostilne »Slovša« Trnovo.
5184.23 Sončno sobo
čieto, oddam gospodu aH gospodični. Poseben vhod. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
5323-33
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, oddam na Kongresnem trgu 13/11.
5310-33
Sončno sobo
oddam gnsrodu ali gospodični po zelo nizki ceni. — Jegličeva o, v^oko pritličje.	fieu-ab
opremljeno paitettraao. solnčno oddam. Naalcrr ▼ vseh poslovalnicah Jutam.
5340.23
Prašno sobico
takoj ortdam solidni in mirni Ogehl. Zor Jesen-kova ul. 4, 8p. sttka za pivovarno Umoa
' 9235-23
Podstrešno sobo
s hrano m celo oskrbo oddam takoj za 550 Dih mesečno. Sostanovalca sprejmem s hrano m cclo oskrbo za D'n 400 mesečno 8v. Jakoba trg 5.	5138 23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, čisto, zračno, z S posteljama hi souporabo kogplnice, cene oddam. Na željo uudim dobro domačo hrano. Karadči-čera 10, Kolezija.
5003-33
2 opremljeni sobi
g kopalnico, v vili, oddam. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra.
8268-CB
Prazno sobo
krasno, event. tudi z vso oskrbo po želji, oddam. — Naslov v vadi poslovalnicah Jutra.
sa&isa
Opremljeno sobo
z električno razsvetljavo, s hrano, poceni odda Cigoj, Gosposka ulica št. 10/1.
6830-33
Sobo
z vso oskrbo takoj oddam. GosposvetaCca e.
13/25 pritličje.
5231.23
Opremljeno sobo
s stopnišča oddam na Mir Ju. Naslov t vreh poslovalnicah Jutra.
5248.23
Sobe išče
Iščem sobico
s p sebnlm vhodom, omaro. mizo. eventuell no dlvanom. 'Imam klavir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Učilnica«	5042_23a
Opremljeno sobo
posebnim vhodom išče gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Cei dan odsoten«.	3il21~23a
Uradnica
s sinom srednješolcem, išče solnčno s01*0 z uporabo kuhinje tudi na periferiji Bežigrad. Šiška aH Rožna dolina. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točna plačnica, 1936«.
5195 J3a
Prazno sobo
ia pisarno iščem m maj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Center«.
510O-23a
r/Ji
I Utaj J-rek » Sin. a iltn a 4a]an)t aaslovs S Din. aioianl« tnesek (•
Inozemka, Nemka
išče Inteligentno Intimno prijateljico. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod x>Erika«.
5017-24
Simpatičen blondin
mlad. išče znanja s starejšo dobro sltulrano damo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra ped »Modro rdeč«.
5146.24
Vsaka kas«4a I Dla; davek . Dla, ta (Uro ali dajanje aaslovs S Dla, naj man Ji! inesek 28 Din.
Slovenka
mlada, inteligentna, Nete preteklosti ra ugledne hiše, se želi poročiti z gospodom akademsko izobraženim, po možnosti državnim uradnikom, starim 3>-40 let visoke postave. Le re6ne ponudb« je poslati na ogl. odd. Jutra pod značko »Sava«.	6082-35
Samostojen obrtnik
s 100.000 Din vrednosti, poroči do 30 let staro pro možno gospodično, ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zveza«.
4961-35
Varčna gospodična
srednjih let, dobna gospodinja, neomadeževans preteklosti, s pohištvom in gotovino, želi poročiti orožnika ali dri. uslužbenca. Vdovci brez otrok niso izključeni. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod značko »Varčna«.
4098-36
Ločenka
prijetne zunanjosti. z doto v gotovini Din 1500 000 Išče moža. ki b'l hotel biti samo njen Pojasnila daje »NADA« Zagreb Praška ul. 6. Za informacije pošljite Din 10
4900-29
Profesor lepega vitkega lastnik nepremičnin % mesečnim dohodkom Din 5000 ££e mkonsko družico. Pojasnila daje »NADA« Zagreb, Praška ul. 6. Za pojasnila pošljite Din 10.
4992,25
MAMICE. SKRBITE ZA ZDRAVJE OTROK?
Skuhajte svofi ded trikrat na dan »ETAm ovsene kosmiče. Vasi otroci bodo te izbor-ne hrane veseli in zdravi.
»ETA* o>vseni kosmiči so tzboma tn kre-pilna fed za otroke, za odrasle, za bolnike, posebno pa za bolne na želodcu in črevesju. »ETA* ovseni kosmiči se dobe v vsaki specerijski trgovini in drogerift.
Mlad trgovec
simpatičen, lell poročiti gospodično do 26 let, ki ima 40—50 tisoč gotovine. Ne-anonimne dopise s sliko na ogl. odd. Jutra pod »Tajnost zajamčena«.
4983-30
Uradnica
zelo lepa z doto v gotovini Din 70.000. išče trgovca. obrtnika ali sllčno. ' Pojasnila daje »NADA« Zagreb, Praška ul. 6 Za Informacije pošljite Din 10
4991,25
Ločeni drž. uradnik
se želi poročiti z tekstilno delavko ali šivi. ljo od 25—30 let. Do. iplse n« podr. Jutra v Maribor pod »Zaupanje« 5058.25
Šivilja
krasna črnka z doto v gotovini Dih 30.000. išče trgovca. obrtnika ali sllčno. Pojasnila da. je »NADA« Zagreb. Praška ul 6. Za informa^ cije pofeljite Din 10.
4993.25
Zdravnik
32 let star. lepega vit. kega sta&a. z mesečnim dohodkom Din 8 do 10 000 s pravico do pokojnine išče zakonsko družico. Pojasnila daje »NADA« Zagreb, Praška ul 6. Za Informacije pošljite Din 10
4995-25
Vdova
zdrava ln dobro ohranjena. z doto t gotovini ln nepremičninami Din 1.800.000 išče zakon, skega druga. Pojasnila daje »NADA« Zagreb. Praška ul. 6. Za informacije pošljite Din 10.
4994-25
Trgovec
star 91 let, visoke postave lepe zunanjosti, zelo sim-paričen s veliko dobro idočo, zelo rentabilno trgovino v centru mu Ljubljane, poroči bogato, mlado gospodično. Slika zaželjena. 2ia jam če na stroga diskretnost. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Zelo rentabilno 1001«.
5007-28
Zdravnik v mestu
mlajših let. t zelo dobri. ugledni in stalni poziciji, visoke postave muzlkallčen. športnik. želi Imeti "svoj lasten dom ln bi se rad čimprej poročil z mlaj. šo. čedno ln premožno damo. Cenjene ponudbe pod »Doktor medicine« na ogl. odd. Jutra
5169-25
Veleposestnik
46 let, neodvisen, infrelig. simpatičen, soliden, velike postave, želi tem potom znanstvo z gospodično ali vdovo od 25 do 40 let, radi čimprejšnje ženitve. Pogoji so: popolno duševno in telesno zdravje, blago-srčnost, smisel za mirno skupno družinsko življenje, neodvisnost, obojestranska simpatija, pravilno življensko pojmovanje ter primerno premoženje, ki se zavaruje na I. mesto vrednosti nad 3.000.000.- Dopise z sliko ki se vrne na ogl. odd. Jutra pod »Trden značaj«.
Posredovalci izključeni, event. se upošteva od najbližjih sorodnikov. Anonimno brez pomena. Absolutna diskretnost častno zajamčena.
4660-25
Razno
Halo!
V salonu »Fanči Praprot-nik«, Zaloška e. 27, se dobi vsak d£eeti klobuk zastonj.
4C72-37
prvovrstna štajerska in pomaranče na »logi pri GOSPODARSKI
ZVEZL
Elekioniotoni
napetosti vedno v veliki ix-biri na prodaj. Lastna delavnica za previjanje in popravljanje dinamov, avto-dlnam, elektromotorjev ter vseh elektroaparatov. I«-vršujem vse električne instalacije za razsvetljavo ia pogon.
ELEKTRO PODJETJE FRANJO PERCINL1C
LJUBLJANA Gosposvetska cesta lik
IZDELOVALN1CA
HARMONIK
F?« Lubas
in sin Ljubljana, Tyrševa 36
PIŠITE SE DANES !
Ostanki
mariborskih
tekstilnih tovarn
brez napak, pristno-barvni, »Paket serija A« za moško, žensko, namizno, posteljno perilo in rjuhe, »Paket serija B< izključno zimski topli flaneii in barhenti najboljše kakovosti vsak Paket 10 do 20 m samo Din 107. Dalje novi »Original Kosmos Z paket«, vsebujoč 2.80 m sukna za eno dolgo zimsko suknjo, oziroma za ženski plašč, lepe temne barve, ali pa 1.80 m za kratko zimsko suknjo in 1.20 m posebno močnega štruksa ali sukna za ene hlače. Tuili ta paket samo D 107. Vsi paketi poštnine prosto. — Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam- Pišite takoj na
»KOSMOS«
razpošiljalnico ostankov marib. tekst, tovarn, Maribor, Dvo rakova cesta L.
[>*£
nesigurnost
)starihini
' zdravi se ne škodljivo .
Z V PARIZU
Z NAJVIŠJIM ODLIKOVANJEM NAGRAJENIMI i PILU1AMI ZA MOŠKEi
'Utftu-Sel
i 30 kom. Din 84. k-lOO kom. Oin 217. DOBIJO SE V APOTEKAH.' S povzet/em diskretno paaiLjt
APOTEKA »JELAČIČUI
hELAČIČEV TRG 12-81 ZAGREB

JANKO ČEŠNIK
Modna manufakturna trgovina LJUBLJANA — UNGARJEVA ULICA

Nudi letne modne novosti v volnenem kot svilnatem in perilnem blagu za ženske obleke, kostume, plašče.
Priznano najboljši nakup, kamgarna, Seviota, lodna aa moSke
obleke in povrSnike.
OGLEJTE SI ZALOGO!
»JUTRO« K 5f
18
Nedelj* L HI »36 --■
A Z G L A S.
Mestno poglavarstvo Maribor razpisuje za zgradbo nove deške meščanske in dekliške narodne šole v Magdalenskem predmestju sledeča dela:
1.)	Mizarska dela.....Din 836.432.50
2.)	Centralna kurjava .... Din 762.200.—
3.)	Inštalacija vodovoda
s sanitarno opremo .... Din 129.194.50 Ponudbe se morajo oddati v sredo, dne 11. HL 1936 med 10. in 11. uro v roke predsednika licitacijske komisije na mestnem poglavarstvu Maribor, Rotovški tig. Ponudbe morajo biti zapečatene ter kolekovane po § 9 zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah z dne 25. marca 1932, Služ. Nov. br. 70-XXIX z dne 26. m. 1932. Kavcija v iznosu 5% od uradno proračunjene vsote se mora vložiti pri mestni blagajni mariborski in sicer v vrednotah, ki jih sprejme mestna blagajna. Kavcija se mora vložiti do 10. ure dne 11. TTT 1936. Ponudbe naj se predložijo v obliki v % izraženega popusta na uradne proračune. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobijo na mestnem gradbenem uradu, II. nadstr., soba št. 2.	Predsednik:
Dr. Jnvan, 1. r.
Kleparska delavnica
ANTON FUCHS
GOSPOSVETSKA 16, »PRI LEVTJ« je za kleparska dela še vedno najcenejša in najsolidnejša
——■ M IIIIIHII——— II
A L N I K
(SPINNKREMPEL)
Trodelni mikalni stavek
1 Trgalni mikalnik (Vorreissmaschine) delovna širina 1300 m/m ročno nakladanje, boben iz mavca.
1 Zlagalni mikalnik (Pelzmaschine) delovna širina 1500 m/m s pasastim zlagalom runa, boben iz železa.
1 Delilni mikalnik z dvojnim svalkalom del. Sir. 1500 m/m (Feinspinn mit Doppelnitscheltisch)
1 Svalkalo s 4 hlačnicami (Viernitschler) z 120 dobrih niti, delitev 12 m/m
Jermenca, hlačnice, volant in mikalo okovje v stanju sposobnem za obratovanje.
Gromji stroji se z nahajališča zelo ugodno prodajo.
Ponudbe pri upravi tega lista pod »GREBEN«.
KONKURZ
GLAVNOM ZADRUŽNOM SAVEZU U KRALJEVINI JUGOSLAVIJI U BEOGRADU potreban je još jedan
SEKRETAR
3a fakultetskom spremom. — Ponude do najkasnije 15. marta ove godine sa priloženim dokumentima o svr-šenim školama i o praksi uputiti na Glavni zadružni savez — Beograd, poštanski pretinac br. 46.
JDctnaču
MKALUMEh
AQattca DVAPUT fPt&ALIZIfcANA
Med mest asu in deželo
posreduje Jutrov mali oglasnik □□□□□□□□□□□□□D
SVARILO.
Ob priliki tragične smrti moje žene Minke roj. Burja in njene sestre Ivanke Burja so nekateri raznašali neresnične govorice, ki so zame žaljive. Vsakogar, ki bi take govorice raznašal, bom kazensko zasledoval.
VOVKO FERDINAND
monterski delovodja mestn. vodovoda v Ljubljani.
RADI ROLEZNI PRODAM
Hotel »Nova Pošta"
V KRANJU
INFORMACIJE PRI POSESTNICI
JEGLIČ MARIJA, Nova pošta — Kranj
OGLEJTE SI
veliko tzbero dvokoies, otroških in igračnih vo-aičkov, invalidskih vozil, prevoznih tricikljev, motorjev, šivalnih
strojev, pneumatike in raznih delov. CENE ZNI2ANE!	CENIKI FRANKO!
»TRIBUNA« F. BATJEL, tovarna dvokoies In otroških vozičkov, LJUBLJANA. Karlovška cesta 4
PERJE
Kokošje, purje, gosje, račje, navadno, 8 strojem čiščeno in čobano.
Vzorci se pošiljajo brezplačno hi f ran ko.
Dobavlja se v vsaki množini
E. Vajda, čakovec
Telefon štev 5«. 60. S. 4
Q ] CENE PERJA ZELO ZNIŽANE, ZAHTEVAJTE CENIK VZORCE KI JIH DOBITE BREZPLAČNO'
KNJIGOVODJO
starejšo osebo, perfektnega bilancista sprejmemo. Poleg popolne verziranosti v knjigovodstvu mora obvladati tudi slovenski In nemški jezik. Le oni z veliko prakso in prvovrstnimi referencami naj pošljejo lastnoročno pisane ponudbe s prepisi spričeval in navedbo dosedanjega službovanja pod »Industrija« na upravo lista.
PRODAM
ZNANO HIŠO
1, DOBRO IDOČO GOSTILNO
javno tehtnico, garažo, velikim dvoriščem in gospodarskim poslopjem, vrt za zelenjavo v strogem centramu mesta Kočevja ter Se ena edino lepa stavbna parcela 1100 m2 poleg hiše primerna
za vsako trgovino.
Cen j. damam sporočam, da sem preselila frizerski salo<n iz pasaže Aleksandrova 4, ter se nahajam v moderno urejenem salonu
Kongresni trg J
vogal Wolfove,
kjer Vas prvovrstno postrežem. Priporoča se za nadaljnjo naklonjenost
Salon „FANČI" Jenko.
HERSAN CAJ
ZDRAVJE
s pomočjo zdravilnih svojstev raznih zelišč se dobi, ako se uživa
ČAJ
41
„H E R S A N
mešanica posebnih zdravilnih zelišč po sestavi zdravnika R. W. Pearsona, zdravnika šefa v Bengaliji (angleška Indija). Po večletnih izkušnjah je ne-ovrgljivo dokazana velika vrednost
»HERSAN ČAJA"
in to z nedvomnim uspehom pri obolenjih zaradi poapnenja žil, pritiska krvi, pri ženskih boleznih, pri menstruaciji (menjanju mesečnega perila), migreni, rev-matizmu, obolenju obisti, jeter, motnjah v želodcu, zastrupljenju, zapeki, protinu (giht), črevesnih boleznih, hemoroidih, zgagi in pri čezmernem odebelenju. »HERSAN ČAJ« se dobiva v vseh lekarnah. Poučno knjižico in vzorec Vam pošlje zastonj:
»RADI OS AN« Zagreb, Dukljanlnava 1 Reg. S. št_ 14001 z dne 6. VL 1934.
ITMETNE OČI
izdelujemo točno po naravi za
svoje pacijente F. Ad. Muller Sinova, Wles-baden. V LJUBLJANI: Splošna bolnica, očesni oddelek, dne 6. in 7. marca.
Najslajša In najboljša
krepitoa pijača je
RERMET — VINO,
črnina Iz Fruške gore,
Sremski Karlovci — Gostilničarji nudite to špecijaliteto svojim gostom. V sodčkih od 50 I naprej ga razpošilja: B. Marinko*, Sremski 'Carlovci, Fruška gora.
KURJE PERJE
nečohano po 5.— Din za kilogram iz skladišča razpošilja po povzetju
VILJEM ABT
Najmanjši odjem pa 15 kilogramov.
F. TSCHINKEL
V zadnjem času smo med drugimi izplačali cele zavarovane vsote tudi po smrti sledečih članov:
Cafuta Jožef, Gruškovje, Dimnik Marija, Dravinjski vrh 20, Jerič Anton, Maribor, Mlinska 3., Lavrič Frančiška, Ljublj., Zaloška 68., Pečar Jože, Osredek 6, p. Dole pri
Litiji,	,
Frelih Jože, Jesenice, Jadranska 2. Florjančič Aleš, Ljublj., Maurerjeva 7. Modic Franc, Martinhrib 11, (Logatec). Markovšek Janez, Zg. Loke 14. Majcen Ivana, Senčak 13. Keršič Franc, Jesenice, Prešernova 5. Stankovič Ivan, Blejska Dobrava 32. Reschmann Julius, Maribor, Betnavska štev. 18.
Brekan Marija, Gline 29, pošta Št
Janž na Dol. Strajner Ana, Ljublj., Privoz, 8. Rems Apolonija, Nevlje pri Kamniku 15. Korošec Andrej, Vukovski dol 42. Ocvirk Ivana, Vevče pri D. M. v Polju 18.
GVobočnik Ivanka, Primskovo pri
Kranju 46. Klemene Ana, Tržič, Na Blekah 5. Kurnik Jakob, ščavnica 13. Širše Apolonija, Ojstriški vrh. Golob Blaž, županjenjive pri Kamniku (radi nezgodne smrti dvojno Izplačilo) Bitenc Ivanka, Sostro. časi France, stolni kanonik, Maribor. Jeler Frančiška, Sv. Frančišek - Rad-
mirje 57. Cafuta Anton, Gruškovje. Pižmoht Marija, Trstenik (št. Rupert). Peharc Maks, Tržič, Ljubeljska 32. Kne Frančiška, Strževo pri Kranja 29. Bogataj Janez, Koroška Bela 113. Pregelj Katarina, Gradec pri LdtijL Marinko Amalija, Ljublj., Opekarska 4. Lukanc Marjana, Duplje pri Tržiču. Rajh Jula, Brengova 62, p. Sv. Anton
t SI. gor. Jelen FrančiSka, Salek pri VeJenJa 2. L t. d.
Vsa pojasnila in navodfla dobite brezplačno pri:
KARITAS, Ljubljana, palača Vzajemne zavarovalnice, KARITAS, Maribor, Orožnova 8.
•retnje Davorin Ravijen, >- iad^t m tooaordj »Jatnu Adoti EUbotkac« — Za Naitxfex> tiskarno d. d.ta* tlakaraarjB Franc Jesacfc*. — te