Štev. 49. V Mariboru 3. decembra 1874. TeCaj Vili. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3 gid. — kr. „ pol leta I „ 60 „ „ četrt leta - „ 80 „ Naročnina se pošilja opravništvu v stolnem farovžu. Deležniki tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnine. List ljudstvu v poduk. Posamesne liste prodaja knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. — Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. — Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, čo se natisne enkrat, 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr. Zahvalnica gospodu državnemu in deželnemu poslancu JfJMl. MMermunu od Vranjskega okr. zastopa odposlana 26. t. m., glasi se v izvoru tako: Blagor o dni gospod. Podpisani si jemlje redko čast, Vam radostno naznaniti, da mu je tukajšno okrajno zastopstvo v svoji glavni skupščini dnč 26. nov. enoglasno naložilo, Vam blagi gospod v imenu celega Vranskega okraja najsrčnejšo zahvalo izraziti za možato Vaše postopanje v štajerskem deželnem zboru v obče, posebno pa za zlate besede, ki ste jih izustili pri obravnavi preustrojstva občinske postave in vesoljne državne uprave, z britkim sožalovanjem, da so Vas mnogi, kojih sveta dolžnost bi bila za blagor ljudstva skrbeti, v tej prevažni reči popustili. Blagovolite, blagorodni gospod, sprejeti ponovljeni izraz visokega spoštovanja in srčne ljubezni Vam udanega celega Vranskega o k r a j a. Dano iz glavne skupščine okrajnega zastopstva na Vranskem 26. nov. 1874. Načelnik: Brinovec 1. r. Naj dostavimo tej izjavi, ki nas iz srca veseli, le to, da si je s to „zahvalnico" okrajni za stop vranski visoko čast in spoštovanje vseh pametnih Slovencev pridobil, kajti spričuje „zahvalnica", da umete bistro glavo g. Hermana in spoštujete nja neustrašeni trud za pravi blagor slov. ljudstva. Ako postane Vaše spoznanje občno po vsem Slovenskem, ni obupati nad lepšo bodočnostjo slovenskega ljudstva. Vredn. Državne naprave za uboge. Dva poglavitna uzroka sta bila, da so državne oblasti in to že v srednjem veku zadeve ubozih v svoje področje vzeti bile primo- rane: boji in pa oproščenje nesvobodnih podložnikov (Leibeigene). Stalnih armad v starih časih niso imeli, ampak le prostovoljnih najemnikov za čas boja, s kterimi so se družili velikaši s svojimi grajščinskimi podložniki. Je bil boj pri koncu, so se tudi najemniki razpustili, a mnogi se niso več hoteli dela poprijeti, marveč so se rajši okolj klatili, kradli in ropali, sleparili in beračili, kakor jim je bolj kazalo. Boji so pomno-ževali uboštvo, z uboštvom paje navstala javna nevarnost. — Druga nezgoda je navstala, ko seje nesvobodno podloštvo odpravilo; „gospodje" se niso več brigali za osvobojence, ti pa, ker so bili večjidel ubožni, tiščali so v mesta, kar je število ubožcev še bolj pomnožilo. Tako so bile državne oblasti primorane, zadeve ubozih v svojo skrb vzeti. Kako da se je to godilo, je treba ve-diti, ker zamoremo le tako sedanje stanje javnih naprav za uboge pravično soditi. Poglejmo v nektere države. Na Angleškem, kder se je že v srednjem veku poljedelstvo močno povzdignilo, delalnih moči pa premalo bilo, je državna oblast skušala sil ijt i ubožce k delu in sicer v domačem kraju. Se le v drugi polovici 17. stoletja se jim je dovolilo, da so smeli tudi po drugih krajih dela in preu-žitka si iskati. Od kraljice Elizabete (1558— 1602) počenši je na Angleškem kot poglavitno ravnilo za preskrbljevanje ubozih veljalo: da ima država dolžnost, skrbeti ne le za tiste, ki delati ne morejo, ampak tudi za tiste, ki delati zamorejo in hočejo. Vsled tega so se napravljati začele po vseh kneževinah posilnice, v kterih so dela do bivali vsi, ki se niso spričati mogli, da imajo dovolj preužitka. Slednjič se je (1601) celó posa-mesnim duhovnijam ali faraiu zaukazalo, da morajo ubogim, ki še delati morejo, za delo skrbeti. Namen pri vsem tem je bil, delalce posi-loma doma pridrževati in tako beračenje in postopanje zabraniti. Nasledek je pa bil in je še, da so se sicer srenje obogatile, številke ubozih pa grozno povišale, kar spričujejo uboščine, t. j. plačila posamesnih duhovnij, da se ubožcem podpora, drugim pa delo daje. Pred sto leti znašale so te davščine nad 700.U00 funtov šterlingov (1 funt po naših denarjih blizo 10 gld.); do leta 1832 so pa narasle na 7 milijonov funtov Stri.! Da se tej sužnosti v okom pride, sestavil se je 1. 1834 poseben komisijon, ki je po resnem pretre-sovanju prišel do tega, da je na vsako stran velika napaka, ako se posamesne cerkvene srenje silijo, da morajo vse 6voje ubožce same pre-8krbljevati, ker pri vedno večjem številu ubožcev ni več mogoče zadostovati vsem: onemoglim s podporami, zdravim pa z delom. Komisijon je tudi izrekel, daje celó krivo, ako se država ravna po načelu, da se morajo z delom preskrb-Ijevati vsi, ki so zdravi in dela iščejo. Ker se je pa nevarno dozdevalo komisijonu, naenkrat popustiti to načelo, je nasvetoval nektere, še zdaj veljavne spremembe starodavnih določil in te so: 1) Vsak, kdor je za delo, mora delati; v ta namen se napravi jajo naj, če treba, srenj s ke delal niče ali fitbrike, v kterih se delalci obojega spfiia ostro nadzorujejo. Plačila ne dobivajo v denarjih, ampak v stvareh, za preužitek potrebnih, toda tako, da delalcu v teh javnih delaluicali bolj na tesuo gre, kakor bi mu sicer šlo, če si zaslužka po drugod išče. 2) Da se delalnice ložje vzdižujejo, se sme več srenj v ta namen zdiužiti. 3) Uprava vseh ubožuih naprav pripada osrednji oblasti v Londonu, ki skrbi za primerno osnovanje javnih delaluic in nadzoruje opravila delalcav. — Da se pri vsem tem število ubožcev ne zmanjšuje, marveč grozno narašča, se ume samo po sebi in spričujejo tudi žalostni glasovi z Angleškega. Naj bi se beračenju v okom prišlo, je bila izdana 1. 1846 postava, vsled ktere zadobi domovinsko pravico v srenji, kdor je 5 let neprenehoma v njej bival. Na F r a n c o s k e m je do prekucije 1. 1789 stanje še precej znosno bilo. Beračenje po tujih krajih je bilo ostro prepovedano; srenje imele so dolžnost preskrbljevati svoje ubožce in tudi pravico nalagati primernih doklad za preskrbljevanje ubozih. Zraven teh javnih naprav za uboge bile so mnoge cerkvene ter je Francija poleg Španske vzor krščanske dobrodelnosti bila. Prekucija leta 1789 je pa vse razdjala. Tačasni brezbožni liberalci so si prisvojili pogubno načelo, da mora država vsem podložnikom skrbeti za primeren preužitek, toraj onim, ki ga nemajo, tudi za primerno delo. Prvo je toraj bilo, da so pograbili vse cerkvene ustanove za uboge, potem pa na vrat na nos staviti začeli „narodne delalnice". Tako seje grozno veliko denarja zapravilo, število zanikarnih, na „državno" pomoč se zana-šajočih nemaničev strašno pomnožilo, da je še zdaj za vsako vlado najhujša skrb, kako toliko ljudem „primernega" zaužitka priskrbeti. Sreča, da imi na Francoskem kat. cerkev tako vnetih škofov, duhovnikov in vernikov, ki skušajo po čudovitem naporu zmanjševati nadloge brezštevilnega siromaštva. — V nemških deželah so se državniki modro ogibali napak, ki so na Angleškem in Francoskem toliko škodovale. V 16. stoletju je predpisal drž. policijski red, da naj srenje, kolikor morejo, za svoje onemogle ubožce skrb6; če pa podpora ubozih denarne moči srenje presega, se naj dajejo pooblastila za beračenje (Bettelbrief), da si revež po drugod pomoči išče. Davek za ubožno denarnico se je le v nekterih deželah vpeljal, in to le za slučaj, ako prostovoljni darovi ne zadostujejo. Nikjer pa ni obveljalo pogubno načelo, da ima država dolžnost, ubogim za delo in preužitek skrbeti. Mesto tega se je pa po Nemškem zasebna dobrodelnost, posebno med katoličani, dokler jih Bismark rubiti ni začel, kaj veselo razvila ter je muogo društev in koristnih naprav za uboge rodila. Posnemimo zdaj iz vsega koristne nauke. 1) Po spričevanju zgodovine so povsod naj-veče napake navstale, kder se je nekrščansko načelo sprejelo, da mora država sama vsem ubogim za preužitek skrbeti. To je gladka pot v komunizem alj sodeležnost premoženja; kajti po tem nauku ima vsak človek osebno p-avico, tirjati od države, da ga redi. To pa dela iz ene strani lenuhov, iz druge pa preuzet-nežev, kterim nobeno plačilo ne zadostuje, in slednjič lahkoživcev, kise zanašajo na krušno mater „državo", zapravljajo, na bodočnost pa ne mislijo. 2) Ravno tako pa tudi kat. cerkev sama preskrbljevanju ubozih ni več kos, ker so se družbinske razmere v teku časa bistveno spremenile. Kakor smo videli, so bile države že v srednjem veku piimorane, skrb za uboge v svoje področje vzeti, ker je navstala živa potreba ubož-ne policije, ktere pa cerkev sama zvrševati ne more. S samo besedo tudi ne more cerkev ne lenobe odpraviti, ne potepuhov in sumljivih beračev odganjati; tu je treba sile, ktera pa državni oblasti pripada. 3) Če pa niti država, niti cerkev sama za se temu poslu ni kos, je le tretje mogoče in edino blagonosno, da si namreč država in cerkev lepo v roke sežete, druga drugo pri tem težavnem poslu podpirate. Državino sodelovanje bodi p odpiral no, to je: država ali prav sa prav postavni organi po srenjah naj pomagajo le tam, kder ne zadostuje več cerkev, kar posebno glede policije velja. Zatorej naj ostanejo in se prav v redijo cerkvene naprave za uboge, ki so dan denešnji tim bolj potrebne, čim bolj je stan ubožcev duševno zanemarjen. Država, ako hoče krščanska biti, mora pri tem prevažnem poslu cerkvene organe krepko podpirati, kajti sami darovi ne bodo ubo-štva zmanjkali, niti ne ubožcem težav zlajšali. 4) Na cedilu pa mora ostati vsa državna naredba, po kterej se hoče, kakor zdaj pri nas, brez cerkvenih organov stvar zviševati. Res da §. 29. postave od 12. marc. 1873' posebnih določeb zastran cerkvenih naprav za uboge obeta; toda presrešek, da se je po tej postavi preskrb-ljevanje ubozih izklučljivo srenjskim organom izročilo, ta pregrešek utegne prav onih nasledkov imeti, ktere hoče postava zabraniti, da se namreč število ubozih ne bo zmanjšalo, marveč še pomnožilo. Ca se bo, kar je upati, farna ubožna blagajnica ohranila, bo po srenjah ^ vojna delitev, srenjska in farna. Skušnja pa uči, da, več ko je ustanov in premoženja za uboge, bolj tudi število^ tistih, ki radi ob tujih stroških živč, narašča. Če bodo pretkani ljudje zvohali, da se na dveh krajih ubogim podpora deli, bodo tudi skušali iz obeh blagajnic pomoči dobiti; dušni pastir pa, kakor tudi srenjski oskrbnik ubozih ne bosta mogla tega vselej zabraniti, ker nemata enega zapisnika ubozih. — Toraj vzajemnost med cerkvijo in državo — to je edino prava pot, po kterej se doseže zaželeni vspeh 1 Gospodarske stvari. ——— * Neka napaka porezovanja sadunosnih dreves, ki se nahaja pogosto po naših sadovnjakih. Nekteri sadjereci imajo napačno navado, da na sadnih drevesih posebno na jablanah 4—5 glavnih vej, na kterih je mogočna in težka krona, od spodaj na vzgor na 10 in še više črev-ljev do golega porezavajo tako, da le na vrhu gost grm košatega vejevja in vejičja kakor velikanska metla kvišku moli. Tako porezavanje je proti vsej naturi drevja in proti vsej pameti in skušnji. Košat vrh posebno z sadjem obložen vejo teži in jo dostikrat polomi. Če pa močen vihar potegne, odide tako prirezano drevo le težko kdaj večemu ali manjšemu poškodovanju. To se pa toliko prej zgodi, kolikor veČe je drevo, kolikor daljših in od spodaj bolj iztrebljenih vej jma, in kolikor več je sadja in Ustja na njih. Če take veje še vrh tega imajo bolj horizontalno (ravno) lego aü celó navzdol visé, je polom skoro neogiben. Veje se torej naj naturi dreves primerno in pametno izrezujejo in trebijo. Gledati se mora na to, da spodnje veje vspešno rastejo; v ta namen se morajo najskrajnejše vejice glavnih vej nekoliko prikrajšati in tudi tako imenovane vodene vejice sem ter tje po steblu glavnih vej na pravem mestu puščati, da sčasoma drevo lepo košato, od vseh strani jednakomemo sklenjeno krono dobi. Tako se vsaj na drevesih, ki še niso prestare, sčasoma zopet lepa primerna krona vzredi, in drevo ne bode po polomu škode trpelo, naj je se toliko z sadjem obložeuo. Gospodarske skušnje. Kako zmrznjena ki aja na mleko deluje. Letošnje leto so po nekterih kantonih na Švicarskem nekaj posebnega opazili. Pokladaj6 kravam zmerznjeno klajo so dobivali mleko, ki je večjidel svoje masti zgubilo in iz njega narejene putrove grebe (štruce) so bile silno maj-hene. Nasproti temu je pa mleko imelo obilno mero sirovine v sebi tako, da je ta primanjkljej putra bogato nadomestila. Stari 6liušeni sirarji pravijo, da še niso nikdar mleka na siru tako bogatega pokuhavali kakor letošnjega leta, ko so zmrznjeno klajo kravam mlekaricam pokladali. Korist brezovega listja. Vsakdo si rad na mehki blazini spočije ali na rahlem stolu trudne ude okrepi. Konjska žima in živinska dlaka je draga in toraj je ne zmore vsak. Skušnje so pa učile, da brezovo listje te tvarine prav dobro nadomestuje, ker so blazine, 6toli in druge take priprave z njim natlačene mehke, rahle in 6—7 let stanovitue ostanejo. Listje, ktero se hoče v ta namen rabiti, se mora pred slano nabrati, v senci posušiti in potem z njim omenjene stvari natlačiti. __(„P. Ldw.u) Trsna uš in še druge uši. Tudi v vinogradih okoli Gene ve so našli trsno uš. Pri tem zasledovanju so pa naleteli še na druge koreninske mrčese, ki so dozdaj zvedencem še celd neznani. Isto tako so se našle koreninske uši na raznih plevelih: na piriki, osetu, travnih plemenih, kakor tudi na sočivju: hrenu, korenju, zeleni alj zelerju in na mnogih gomoljnicah (Knollengew&chs) pod zemljo. Gotovo ni ta uima še le od pretekle jeseni, le opazila se prej ni. Če pa to vemo, bomo vv prihodnje uzrokov slabemu pridelku iskati morali pod zemljo, in ne samo na površju in v zraku; zasledovanje trsne uši pa bo po božji previdnosti ta nasledek imelo, da Človeški um tudi drugih uim zasledi in spozna, kako silno malo da človek s svojo marljivostjo premore, če Bog naših pridelkov stoternih nezgod ne varuje. Kako lepa je toraj molitev: „Daj nam danas naš vsakdanji kruh!u — _ Varujte mlada drevesa pozimil V zimskem času škoduiejo drevesom najbolj zajci, posebno ob visokem snegu. Povijajte toraj drevesca s slamo, ali jih pa pomažite s živinsko krvjo, da se jih zajci ne lotijo. Kakor vsaka dobra stvar potrebuje tudi drevri dotični seji predlagal, obče spoštovanemu slovenskemu tajniku okraj, zastopa plačo od 600 na 300 gld. znižati. Za 300 gld., rekel je, bode opravljal isto službo g. Hribar, vranski c. k. davkarski kontrolor, katerega če-stiti bralci „Slov. Gosp." gotovo še dobro poznajo, ker je bil v listu kot načelnik Kozjanskega okrajnega zastopa vsem do bro načrtan. A ko so spoštovani zastopniki slišali, kakega tajnika jim gospod „bauunternehmer" priporoča, vstali so vsi, rekoč: „Ta naj le bo v svoji pisarni, — mi takega uemškutarja nočemo !" Prav je, da se slovenski možje ne pustijo nadvladati takim, kterim ni mar za blagostanje ljudstva, temveč ga hočejo spraviti ob národnost in pogrezniti v — svojo nemškutarsko žrelo. Iz Haloz. (Poziv slovenskim vinotrž-cem). Dojdite k nam v gornje Haloze, so-sebno k nam Trojičanom, ako hočete po ceni kupiti mnogo dobrega vina, ktero nam je letog priraslo; pa povem Vam, da morate imeti v žepu saj 70 gld. za štartinjak slabejega vina. Zares hvaležni moramo biti — kakor scer vsikdar — sosebno pa letos ljubemu Bogu, da nam je — ra-zun edine srenje, kjer je smod preveč škodoval — terta v tako obilni meri rodila. Slabe poročila imamo iz drugih slovenskih krajev, sosebno iz slov. goric, kjer na oralu goric še polovnjak ni prirasel. Imamo torej dobre vinske kapljice, da si po opravljenem težavnem delu krepčamo telo; imamo tudi — hvala Bogu —dovolj kruha; ajdine in koruze je bilo obilno, podzemljice pa so zarad predolgega deža drobne. Dne 8- nov. smo imeli volitev predsednika krajnega šolskega svčta; volil se je, akoravno so v odboru nekteri zagrizeni nemškutarji — zakaj ? to sami ne vedo — enoglasno značajni, slovenski rodoljub M. H., od kterega pričakujemo, da se bode vselej za kerščansko in slovensko šolo podvizal, in ne bo nikdar v liberalni, to je v ne-kerščanski in nemškutarski rog trobil. H koncu mi še naj blagovoli čestito vred-ništvo naslednjo opazko: Vselej se veselim, kader mi dojde dragi „Gospodar", kar se pa mnogokrat še le v torek alj v sredo zgodi, ker nimamo ured-jene zveze s ptujsko pošto; pa vendar skoro nikdar ne najdem dopisov iz Ptuja! Kaj je temu vzrok? Slovenski konservativci, bivajoči v Ptuju, podpirajte „Slovenskega Gospodarja" tudi s peresom, dopisujte novice vesele alj žalostne, hvalite, bičajte, kakor pač kaže. *) Iz Celja. Konec m. nov. (Trije hudo-delniki v enem tjednu k smrti na vislicah obsojeni, kterih nij eden ne b o ob e-šen). V preteklem tjednu so se pred celjsko okrožno sodnijo vršile 4 velike obravnave, ki nam kažejo, kako strašno daleč da človek zaide, ki se Boga ne boji. 23. t. m. bil je na zatožni klopi pred porotniki Flis Jožef iz Polzele, ki je, ako se ne motim, meseca svečana v vinjenem stanu nekega moža tako ranil, da je drugi den vsled tega že umrl. Flis je bil uboja kriv spoznan in v 21etno težko ječo obsojen. Ta ubijalec bil je le predhodnik 3 drugih morilcev; dnč 24. in 25. nov. je namreč bila končna obravnava z 281etnim Žerak Antonom iz *) Prijazna opazka je vredna nasprotne opazke. Vredovati slovensk, federalističen časnik v katoliškem duhu, je prav trnjeva pot, večjidel pravo Sisifovo delo. So ljudje, kterim še po volji ni, če so krščanske načela v spisih razlagajo; so tudi taki, kterim ne ugaja nobena reč, ki na domačem polju vzraste. — Kar vrednika osrčuje, je edino le marljivo sodelovanje enakomiselnih rodoljubov. Dopisi in poročila iz vseh krajev domovine delajo list mikaven, da ljudje radi po njem segajo in ga z vese jem bdtejo. Tako in ne drugače se list povsod razširi in politično veljavo pri ljudstvu zadobi. Ko bi se povsod spoznala velika važnost dobrega lista v sedanjem času, bilo bi tudi politično stanje na Slovenskem že veliko boljše. Če se pa najrajše vse vrednikovim ramam naloži, ne bo sicer manjkalo prilike kritikovanju, menjkal pa bo krepek razvoj in — vspeh. Vredništvo. Kostrivnice, ki je svojo pošteno, a že 441etno ženo Ano, zraven ktere je imel grešno zavezo z neko lajno, s strupom zavdal, da je vsled tega v par dneh umrla. Ta morilec je stanovitno tajil svoje hudodelstvo, po pričah se je pa spoznalo, da je gotovo to hudodelstvo storil; zato so ga porotniki krivega spoznali umora, sodnija ga pa k smrti na vislicah obsodila. 26. in 27. nov. bila sta zakonska Krivec A. in Jera od sv. Trojice v Halozah na zatožni klopi, on zarad hudodelstva roparskega umora in žena zarad vdeležitve umora. Mica Košar je bila namreč v noči od 14.—15. maja 1873 v Doleni oropana in umorjena. Hu-dodelnik ni se dolgo zaslediti mogel in Krivec A. je še zdaj svojo strašno hudobijo cel6 tajil in se nedolžnega delal, pa tudi njemu se je hudodelstvo dokazalo in bil je po izreku g g. porotnikov k smrti na vislicah obsojen, žena pa nekriva spoznana in izpuščena. Tretji, bi rekel najstrašnejši morilec, proti kteremu je bila 28. nov. obravnava, bil je Golež Val. iz Dramelj, ki je pretečeno poletje pošteno kmečko dekle, Marjeto Vodušek, na potu napadel in z britvo zaklal, ker njen oča ni pripustil, da bi bila Marjeta tega malopridneža vzela. Hujši od divje zveri je ravnal ta še le kakih 24 let stari izvržek človeštva. Ko je namreč 3voje strašno djanje storil in je M. že mrtva bila, je še zavriskal, si kupil vina in v bližni krčmi pričujoče fante vabil, naj bi ž njim pili; fantje pa, slišati strašni dogodek, so odstopili in niso z divjakom hoteli piti. Golež svojega strašnega djanja ni tajil in je bil od porotnikov soglasno kriv spoznan, od sodnikov pa k smrti na vislicah obsojen. — Vsem trem se utegne smrtna kazen spremeniti v dolgoletne ječe, ker se sploh malo-kedaj čuje, da bi se nad kterim hudodelnikom smrtna kazen veršila. Nehote mi v spomin sili dvorski smešnež francozkega kralja Ljudevita IX. Dasi prošen ni hotel kralj nekega morilca pomi-lostiti, ker je že tretjo krat umora kriv bil. Smešnež pa reče kralju: Kraljeva svetlost! ta človek je le enega umoril, druga 2 pa Vi, kajti ko bi ga hitro po prvem umoru bili po zasluženju kaznovali, bi ne bil mogel še dveh umorov krivega se storiti! — Od virov Sotle. (Letina.) Zmladletni mraz in poletne pl6he tudi temu kraju niso prizanesle, vendar smo razun sadja vsega precej pridelali, in letošnjo letino k dobrim letom prištevamo. Navadno vino naši prodajajo po 25—30 gld. polovnjak; a sosedje Hrvati po 5 gld. ceneje. Boljše vino je pa tudi dražje. Neki g. župnik je še na dušni dan pelinovec in črnino prešal in tdko blago dosegel, da vsak „magenliquer" presega. Zato Slovenec! „sreča te išče, um ti je dan, našel jo boš, ak' nisi zaspan". Politični ogled. Avstrijske dežele. „Gospodarska griža!" (kriza) to odmeva od vseh strani Avstrije takraj in onkraj Litave. Najhujše je pa, da pravega po-močka ljudje, ki v državnih zborih zvonec nosijo, povedati ne vedó. Odkar je minister trgovine, dr. Banhans, v drž. zboru izrekel resnične besede, da gledé na denarno stanje države ni mogoče v prihodnjem letu blagajnicé za delanje novih železnic še bolj obložiti, so ustavaki popolnoma zmamljeni. Obljube novih železnic, katere pa naj država, to je mošnja obdačencev delati in vzdrževati pomaga, take dober kup obljube so namreč najmočnejše limanice pri volitvah. Ker je torej minister rekel, da iz tega nič ne bo, ker biti ne more, je zavzel strah in trepet ustavake, ki s tem zgubé še to malo zaupanja, kar so ga imeli. V tem strahu so brž po zaslišanem govoru ministra zdregnoli tri načelnike ustavaških klubov ali shodišč (srednjega, leviškega in naprednega), da so preteklo nedeljo napravili vkupen posvét, kako odpraviti silno „gospodarsko grižo?" In prav ta posvét je pokazal, da ne pozna nijeden usta-vakov korena zoper hudo „grižo". Kar je eden nasvetoval, spodbil je drug; pri razhodu je vsak toliko vedel kakor poprej. Večjidel so kričali, da naj država pomaga! Pa odkod denarja vzeti, ko so obdačenci sami v stiski? Možje, kakor naš Herman, so vse to že večkrat do pičice dokazali in pokazali tudi pot, po kateri je treba kre-noti, preden gre vse v šibre; pa taci h mož še liberalni ustavaki v odbor ne volijo, ki ima pre-tresti Gollerichov predlog za prenaredbo javne uprave. Svojeglavni zdravniki so gotova smrt bolnikom! Ogersko. Po dolgem mešetarjenju med obema zbornicema je vendar enkrat volilna postava dognana. Žalostno je finančno stanje. Ubogi fin. minister Ghyczy je nasvetoval povišanje že obstoječih in vpeljanje novih davkov. Namesto podpore pa najde zdaj povsod nasprotovanja. Predlagal je, da vladni fin. nadzorniki tudi davkarijam na prste gledajo, kako da davke pr ed-pisujejo; fin. odsek državnega zbora mu je pa ta predlog podrl. Kako potrebno bi pa to bilo, spričujejo glasovi z Ogerskega, vsled kterih se je — gledé na nove dačne postave — vse premoženje le za blizo Y2 milijona napovedalo (fa-tiralo), kar je, kakor poročajo listi, naravnoč goljufija. Morebiti da za toliko le znaša davek od premoženja, ne pa premoženje samo; pa tudi to bi bila sleparija, kajti Magjari še niso tako ubogi. Vsled tega tudi na Ogerskem o ničemur drugem govor ni, kakor o „griži", ki razdeva tudi politične stranke. Vnanje države. Skoro po vseh deželah se zdaj zboruje. Francoska narodna skupščina s svojimi 5 ali 6 strankami se je zbrala 1. dec. Nevarnosti od zunaj in tudi notranje so prisilile stranke, da popusté za zdaj politikovanje in sklenejo pred vsem potrebne premembe vojaške postave. Res najbolj pametno! Na Angleškem se katoličani prav krepko branijo novošegnih hujskalcev. Bivši minister Gladstone je spisal knižuro, v kteri skuša dokazati, da je nauk papeževe nezmotnosti (v verskih rečeh) državi nevaren, češ, da ne morejo katoličani pri tem nauka državi pokorni in torej tudi dobri državljani ne biti! To brezumje, ki ga je tudi „Narod" hitro bil pobral, je preč. nadškof M a n n i n g v javnih listih na sramoto postavil dokazajé, da je to prav bedasto, ker nezmotnost papeževa z državnimi rečmi nič opraviti nema, katoličani so pa po božji postavi obvezani k pokorščini proti državnim naredbam. Nedavno so katoličani v zbora, ki je bil v Londonu, v resoluciji izrekli, da določbe vatikanskega cerkvenega zbora celó nič ne zadevajo državljanske zvestobe katoličanov. Razne stvari. (,,Narodno tiskarno" v Mariboru) je skupščina delničarjev v Ljubljani dnč 29. nov. za 12.000 gld. prodala g. Jan. Pajku. — Izmed 167 zastopanih glasov je potem 111 glasovalo za to, da „Narod" dnevnik ostane; 11 glasov je bilo nasprotnih, 45 glasov pa ni glasovalo. Torej srečo dobro još en pot! (Srenjske volitve v Mariboru) Po razpisu okr. glavarja, g. Seederja, bodo nove volitve: v 3. skupini volilcev 14. dec., v 2. skupini 16. dec., v 1. pa 18. dec. t. 1. V volilno komisijo volil je g. okr glavar gospode: And. Nagy, K. Fluherja, dra. H. Lorberja in dra. Jož. Sehmidererja. (Nesrečni črni žolč!) Iz Slovengradca se nam poroča: V četrtek 26. nov. gre 181etni sin nekega kočarja iz šentpeterske fare v Dravberg po soli. Ves dan ga je neka posebna srditost grabila, pa nihčer ni vedel, zakaj. Srdit gre od hiše in spotoma nikoga ne pogleda in ne ogovori. Na potu proti Mispeku ga sreča 91eten fant, ki je v težkih cokljah copotal za drugim v škornjih hitreje tekočim fantom. Bila sta Mispekova pastirja. Ravno ko c6kljarček žolčnatega potnika sreča, zavpije na tovariša v škornjicah; „Ti terc ti, lahko tako naglo hodiš, ko imaš škornje!" Cmerni, 181etni teleban mislč, da dečko njega za terca ima (terc je tukaj toliko kot butec), mahne fantiča s svojo težko palico po glavi, da se ta kar na tla zavali, potem ga še dvakrat udari in z nogami peha. — V tem prihiti nekoliko ljudi, ki divjaka pretepati začn6, ta se jim pa zmuzne. Fantek je v nekoliko urah umrl, morilca so pa žandarji na potu z Dravberga prijeli in v Slovengradec prignali. (Častite bralce), ki v Celje kupovat hodijo, opozorujemo na naznanilo g. trgovca Klemen-čiča v denešnjem listu. (Žaloštno in veselo znamnje). Po sporočilu lista „N. fr. Pr.", ki zajema iz vladne sklede in toraj stvar dobro pozna, je do konca sept. t. 1. čolni na za 6 milijonov zaostala, za ravno toliko tudi davki. Smodekali cigar se je to leto 1 7 milijonov manj od lani prodalo. To mora veseliti vsakega prijatelja ljudstva, in najboljše bi bilo, ko bi se jih od leta do leta manj v prodalo. (Spremembe -o Lav. ¡Škofiji). C. g. A. Ž o h e r je imenovan za župnika vSmartnu v Rožni dolini. — (Za družbo duhovnikov) so nadalje vplačali čč. gg.: Rakoše 33 gold., Hajšek Jožef 22 gold., Sternad 20 gld., Žajdela, Kragl, Vraz Ant., Repič, Štor, Tombah, Stanjko, Jan Ferd., Lempl, Feich-tinger in Stoklaz po 11 gld. Poslano. Odgovor g. dopisniku iz Ljutomera v št. 48. „Slov. Gosp.": Tukajšna služba organista še, — po mnogih zaprekah, kterih tukaj razkladati nočemo, — ža-libog dozdaj ni vredjena. Kljubu temu dosedajni organist g. G. P. to službo natančno opravlja. Ker so pa s to službo opravki v zvezi, za ktere še dozdaj nikakoršnega odškodovanja ni dobil, je celó naravno, ako je g. organist v tem oziru kaj terjal, — nikakor pa ni od faranov kaj neza-služenega „iztiskati" poskušal. — Kar zadeva „posebne zasluge našega dozdajnega g. organista za cerkev in cerkveno srenjo", sme se po pravici ponosno pozivati na svoje dosedajno že nad 25-letno neutrudljivo službovanje kot izvrsten organist, v veselje in popolno zadovoljnost ne le faranov, temuč tudi preč. knezoškofijstva, od kte-rega je zarad lepega napredka v cerkvenem petju večkratno pohvalo sprejel. — Da se nam tedaj mesto g. organista, s kterim smo popolnoma zadovoljni, drug, nam neznan kandidat hvalisa in ponuja, — češ, da je „podpore bolj potreben in tudi vreden" — zato, ker se „iz mnogo boljše službe semkaj poda", zdeva se nam nekako čudno. Cerkveno predstojništvo v Ljutomeru Ozmec dne 30. novembra 1874. farni' oskrbnik. Listnica vredništva: Dopisniku K. v J. Kljubu večkratnemu čitanju lista nam je stvar nejasna, torej je tako dolgo razglasiti ne moremo, dokler se bolj ne pojasni. Velika loterija raznih stvari, srečkanje dné IS. decemb. 1874. Čisti znesek namenjen je vzreji uboge mla-deži v zavodih čč. Mehitaristov (po Jutrovem). Srečka po 50 kr. dobiva se v c. k. loterijni nabiri, gospe Karlsberger 3—3 v Mariboru, poštni ulici, štev. 22. Loterij ne številke i V Gradcu 28. novembra 1874: 46 22 51 58 69 Prihodnje srečkanje: 12. decembra. Tržna, cena pretekli teden Pšenice vagan . . . Rži „ • • . Ječmena , ... Ovsa „ ... Turšice (koruze) vagan Prosa „ Krompirja „ Sena.....cent Slame (v šopkih) „ „ za steljo Govedine funt . . . Teletine „ ... Svinjetine „ ... Slanine „ ... V Mariboru fl. kr. V Ptuju fl. kr. V Celju fl. kr 4 4 2 2 3 3 3 2 1 V Varaž-dinu fl. kr. 25 50 90 33 75 75 — 22 -¡24 — 34 — 28 Ugodna ponudba. Pri sv. Lovrencu v Slov. goricah se daje v najem ali pa tudi proda pod lehkimi plačilnimi pogoji v dobrem stanju ohranjena, z opeko krita hiša, ki ima 4 sobe, 1 kamro, prostorno kuhinjo, dobro pivnico in nove štale, potem lep vrt in dobre njive. V omenjenej hiši stanoval je zadnje leta zdravnik, in ker je ravno sedaj izpraznjena ta služba, je občna želja srenjčanov, da se zopet kaki zdravnik oglasi. „ __ ° Franc Koser, 1—2 posestnik. Podpisani spodobno naznanja, da je v Celju, v g. Ljudovik Herzmanovi hiši odprl kupčijo s špecerijskim, öisavnim in barvarskim ki je vse novo in izborno, ter prosi za prav obilne oglase zagotavliajč, da bode vsakemu dobro in pošteno postreženo. Si. Klemenrlč, „zum schwarzen Hund". la prodaj 2-3 je nezgorljiva denarnica Nr. 8 umetne so-stave z dvema oddelkoma, k vsakemu posebne vratiee, ključavnice in zapahi; zgornji oddelek s „tresorjem" in drugimi napravami za denar in vrednostne stvari, spodnji za knjige itd. Prav po ceni za dobiti pri JOŽ. Martini, ključavničarju v Mariboru.