Cena VSO din # Kdor govori, seje, kdor molči, žanje. Perzijski pregovor Uradnlitvo in uprava: Maribor, Kopallika uL < “ - - - U din, P< __________________,______________________________________ Tal. 2S- —.. ga *lu rid. dih’ Danes vse to ni več važno. Vse velike žrtve niso zadostovale — puška se je kljub temu sprožila in ne moremo pomagati. Veliki ruski pisateij in mislec Tolstoj zaključuje v svojem slavnem delu Vojni in miru, da je vojna igra narave, ki se ji človek ne more zoperstavljati. Namreč naravi... Vse se je končno zares tako zasukalo; toda že dolgo smo čutili sod smodnika, za katerega je bilo treba samo iskre. Živci so bili človeštvu vseskozi prenapeti. Vse je vodilo v vojno. Časopisi, govori, radio... Vse, kar naj bi družilo, je ustvarjalo največje prepade. To, kar je iznašel genialni človeški duh človeštvu v razvedrilo, pouk in zabavo, je človek zločinsko uporabil v temne svrhe, da človeštvo živčno uničuje ter živčno izmozgano podredi svoji volji, svojemu gospodstvu. Strah rodi mnogo gorja, strah je plod slabih živcev. In pač temu dejstvu je pripisati pojav, da je človeštvo vsevprek ob početku nove svetovne vojne zatrepetalo z groze polnim pogledom v bodočnost. Strah, ki je kot posledica sodobne propagande skozi leto dni pretresal ljudstva in narode širom evropskih dežel, je svojo kulminacijo že dosegel. Bil je trenutek, ko bi človek odvrgel orodje ter se topo prepustil usodi, češ, saj bo itak vse skupaj vzel hudič, čemu še delati? Hvala Bogu, trenutek je šel mimo. Ljudstvo se je z novim zanosom vfglo v bogato jesen, delovne roke pospravljajo plodove svojih žuljev — še se izplača delati, kajti ne bomo umrli! Kdor je opazoval širom naših poljan ta preokret, je mogel z veseljem ugotoviti v posameznikih in skupinah neke vrste pogum, ki je vlil v preplašena srca nove vere. Pero, ki je držalo dolgo dobo let svet v tečajih negotovosti, se je sprožilo. Za nas je zdaj važno, da mirnih živcev in pogumno nadaljujemo vsakdanja opravila, ker takšni bomo viharjem najlaže kiju bovali. p. Klic po edinstvu! Pred štirinajstimi dnevi se je setsal v Ljubljani k plenarni seji cvet slovenske JRZ, kije — kakor so poročali časopisi — pozval Slovence pri akciji za novo ureditev slovenskega življenja k'edinstvu in discipliTji, ki da sta za naš današnji položaj in cas nam vsem nujno potrebni. Klic po edinstvu, ki se že polno leto šeni oglaša kot nujna narodna potreba z naše severne meje, kjer so posledice nesloge in strankarsko 'pobarvanih neumnih razprtij našega političnega življenja in pod vplivom slabega gospodarstva ljudstvo popolnoma demoralizirale, je torej zadel na harmonijo. Čeprav je ljubljanski klic vzklik iz drugačnih razmer in potreb, iz kakršnih se je rodil v nujni potrebi po narodni samoobrambi mariborski klic in nimata prav za prav skupne sorpdne osnove, vendar nikakor ni enega in drugega zametovati. Posebno mi na severu obupno potrebujemo tudi te moralne opore, ti }c ,iuA.' .»V ’’ u Hvala Bogu se je naš sever kljub politični raznolikosti (kakor bi to recimo imenovali) začel zedinjevati, kar lepo pričajo skupni nastopi slovenske kmetske mla- dine, ki smo jih ponekod mogli z zadovoljstvom opaziti, čeprav so drugače »svetovno nazorne« (kakor bi tudi to recimo imenovali) razlike naših društev tako »ogromne« ... Toda preprosti narod je dal razumeti, da voditelji ob 12. uri ne smejo še dalje grešiti. Gre zdaj še samo za to, kdo bi sprožil veliko iniciativo, ko si bomo vsi vprek segli v roke in rekli: Kar je bilo, bodi pozabljeno! Ustvarimo si lepšo bodočnost! Kdor je hodil zadnje čase po naši zemlji in pil nje bolesti, je mogel brez posebnega pogleda v globino dognati, da zapeljanemu ljudstvu tu in tam manjka blagodejne roke in besede našega treznega izobraženstva, ki ga vetrovi niso upognili kot te delce naroda v našem podeželju. Ni treba biti posebno globokomi-seln, da ne bi po dognani bolezni našli leka. Toda dokler bo slovensko izobra-ženstvo strankarilo ter dlakocepilo, skratka: dokler ne bo likvidiralo neumne preteklosti, bo narod še nadalje plaval V motnih valovih tuje miselnosti, dostoperi vsakemu prišepetavanju ter dovzeten zi največje oslarije. Miru ne bo in ravnd tako ne sreče! a. Po poti sporazuma Brez dvoma je prešla naša mlada država z notranjimi političnimi dogodki zadnjih tednov iz težke dobe našega javnega življenja v novo, boljšo in srečnejšo dobo. Besede »svoboda, demokracija, sporazum« in druge se ne izgovarjajo več šepetaje in med štirimi očmi. Ljudstvo je te pojme vzelo tistim, ki so jih imeli dolga teta v zakupu in bo nadaljevalo boj za te Človeške vrednote in pravice, dokler ne pridejo popolnoma v njegovo last in se ne usidrajo v vsej svoji moči in dobrodej-nosti. Postanejo pa obsodba vseh, ki so živeli desetletja na račun razdora, sovraštva in nesporazuma. Težko bi bilo oceniti vso škodo, ki so jo povzročili ti ljudje, težko našteti vse načine in vsa sredstva, ki so jih uporabljali, da skrijejo javnosti vso resnico, da opravičijo svoje početje, obdrže oblast ter lahko in nezasluženo pridobljena mesta in predpravice. Težko bi bito prešteti vse moralne -in materialne žrtve, ki so jih pretrpeli država, ljudstvo, vse srednje in spodnje isocialne plasti naroda. Doslej je stalo na mrtvi točki nešteto življenjskih vprašanj države in naroda, kajti vsi napori organizacij, vsi pošteni napori in nameni posameznikov so bili kakor bob ob steno. Celo dobra volja in razumevanje nekaterih ljudi na visokih mestih je naletelo na nepremostljive ovire, ko so hoteli poseči z reformami v javno upravo — bodisi v prosvetno, prometno, politično ali kam drugam. In bi tudi bilo naivno in zanesenjaško pričakovati rešitev pekočih vprašanj brez spremembe vsega javnega življenja v temelju. Ali si je mar mogoče misliti zdravljenje enega dela telesa, ko so tudi vsi ostali deli zanemarjeni in bolni? Potrebna prenovitev zahteva svobodno in javno pretresanje vseh vprašanj, ki se tičejo javne uprave. Pri tem pa morajo sodelovati vsi narodni sloji. Kolikor je to v sedanjih razmerah težko in včasih celo nemogoče, je vendar ■ nakazana pravilna pot, katere se moramo trdno držati. Čvrsto moramo varovati že pridobljene zmage. To je pot ozdravljenja in napredka države, -aU. dni domačih vesti * Letalske vaje se bodo v raznih krajih Slovenije vršile prihodnje čase. V Mariboru je bila te dni že prva taka vaja, ki ima namen ugotoviti pripravljenost prebivalstva za primer napada sovražnih letal. Vaje ne bodo napovedane in se bodo vršile podnevi iti ponoči. Izvajale se bodo z vso resnostjo, kakor da bi šlo za pravi zračni napad. S tem v zvezi razglaša mestni magistrat, da morajo hišni posestniki do 25. t. m. odstraniti iz podstrešja, s hodnikov, dvorišč itd. vse gorljive stvari. Posebne komisije se bodo v vseh hišah prepričale, ali se je ta nalog izvršil, sicer se bodo predpisale stroge kazni. Državni pravdnik dr. Ivan Hojnik je v Mariboru umrl zadet od kapi. Rojen je bil v Zg. Polskavi, po prevratu je prižel iz Zg. Radgone kot sodnik v Maribor, kjer so ga dodelili državnemu tožilstvu. Mariborski novinarji ,posebno urednik »Edinosti«, ki mu je bil blagohoten in prizanesljiv ter širokogruden cenzor ter pravi ocenjevalec vsake številke, mu bodo ohra nili toro el spomin. Težko nam bo po njem. $. Bogumil Kajzelj, podravnatelj ljubljanske kreditne banke v pok., ki je zavzemal v sokolstvu odlična mesta, je umrl. Dolgo vrsto let je bil starosta Ljubljanskega Sokola in podstarosta Sokolske žup Ljubljana. * Za spomenik pok. Bukšekovi, ki ga bodo ob 10-letnici smrti nepozabne umetnice —^s podporo rodoljubov in prijateljev naše Tali je — postavili mariborski gledališki igralci, so doslej v ta namen prispevali; Ivan Ašič din 100, dr. MaTin 50, dr. Žnuderl 100, prof. Jirak 10, Ivan Kravos 100, M a stek 50, Benčina in drug 30, primarij dr. čermič 25, dr. Lipold 50, dr. Vauhnik 20, dr. Lutman 25, Bizjak i drug, Zagreb 200, Predivnica in tkalnica Maribor 100, Karl Rakuša 20 in režiser Nučič, Zagreb 100. Združenje gledaliških igralcev sc imenovanim darovalcem tem potoni naiiskreneje zahvaljuje, obenem pa orosimo še druge rodoljube in naše prijatelje, da nas pri nasi aikciii, oo vzgledu zgoraj imenovanih čim najbolje podpro. * Na ljudskih šolah v Mariboru je letos vpisanih vsega skupaj 2166 otrok, od teh 1103 dečki. Deških ljudskih šol je petero, dekliških pa četvero. * »Samouprava«, glavno glasilo Jugo-plovenske radikalne zajednice, ki je doslej izhajala kot dnevnik, bo odslej izhajala le kot tednik. V pojasnilu je rečeno, da nima več pravega smisla, da izhaja list vsak dan, ker že nad pol leta ni več prave polemike o načelih stranke. * Laboratorij za tehnično mikrobiologijo se je ustanovil na tehniki ljubljanske univerze. Ta zavod je zelo važen in bo slušateljem kemije v veliko oporo. Nameščen bo v novih prostorih kemičnega instituta. * Lastne tramvajske vozove izdeluje sedaj cestna železnica v Ljubljani. Te dni je bilo v lastnih delavnicah poleg remize izgotovljenih prvih šest modenno urejenih vozil, ki nikakor ne zaostajajo za onimi, ki jih je pred nekaj leti zgradila tvornica v Brodu. * Nova železnica je bila te dni svečano otvorjena v Bosni. Gre za ozkotirno progo Ustiprača—Foča, ki je 42 kilometrov dolga in se odcepi od proge Beograd— Sarajevo—Dubrovnik. Železnica poteka ob Drini. Kasneje jo bodo nadaljevali do Bilede, do kamor je že zgrajena železnica z juga od Nikšiča v črni gori. * Bencina je dovolj v Jugoslaviji, tako naglašajo z merodajne strani. Pravijo, da ni razloga za vznemirjenje in seveda tudi ni povoda za povišanje cen za bencin. Bata izdeluje cement. Znani velein-dustrijalec Bata, ki izdeluje poleg čevljev tudi podpetnike, nogavice, zračnice za kolesa, galoše, plinske maske itd., se je vrgel sedaj tudi na cement. V Sremu je kupil veliko zemljišče z izvrstnim apnencem, na katerem bo zgradil tvornico za cement. Dela se bodo v najkrajšem času končala. * Delovni trg v Sloveniji. Po podatkih Okrožnega urada za zavarovanje delavcev Je bilo v preteklem mesecu avgustu v Sloveniji pri tem uradu in njegovih organih povprečno zavarovanih 108.401 oseba, za 3985 več kot pred enim letom. Od julija do avgusta je znašal porast članov 1949, lani ob tem času pa le 502. Od junija do avgusta je bilo 3881 oseb več zaposlenih, lani ob tem času pa le 830 več. Naglasiti pa je treba, da je bil lansko pomlad prirastek članstva večji kot letos, tako da se razmerje nekako izravna. Povprečna zavarovalna mezda je znašala v avgustu 25.11 dinarjev, v juliju pa le 24.92 dinarjev. Plače se tu niso bistveno zbolj&ale, pač pa gre tu za sezonski pojav. Rusija je posegla vmes Ko so poljsko-nemške borbe v okolici Varšave najbolj divjale in ko so se nemške čete na jugu vedno bolj bližale ozemlju, na katerem prebivajo Ukrajinci in ko se ni prav vedelo, kje je prav za prav poljska vlada, je svet presenetila vest, da so ruske čete vkorakale na Poljsko. Pomočnik zunanjega komisarja Potemkin je v noči na nedeljo izročil poljskemu veleposlaniku Krzybovskemu uradno sporočilo, v katerem pravi, da sta poljska država in vlada prenehali obstojati, da je spopad med Nemčijo in Poljsko jasno pokazal notranji razpad poljske države in da je Poljska izgubila vsa svoja industrijska in kulturna središča. Ker torej poljske države ni več, so tudi vse pogodbe, ki so bile med Rusijo in Poljsko sklenjene, izgubile svojo veljavo. Ker je na ta način na Poljskem zavladalo popolno brezvladje, je Rusija, za katero tako stanje pomeni resno nevarnost, prisiljena, da pcseža v dogodke, ker ne more ostati ravnodušna napram usodi sorodnih Ukra jincev in Belorusov, ki potrebujejo zaščite. Sovjetska vlada se je torej odločila, da naroči poveljstvu svoje vojske, da ob 6. uri zjutraj moskovskega časa (po našem ob 4. uri) vkorakajo na vsej meji na ozemlje bivše poljske republike. Vsebino te note je sovjetska vlada spo-ločila vsem vladam, s katerimi je v diplomatskih odnošajih, poleg tega pa izjavlja, da ostane v nemško-francoško-an-gleški vojni nevtralna. Razen Poljakov, ki so smatrali to kot kršitev dogovora o nenapadanju in kot vpad na poljsko ozemlje, sta protestirali proti temu koraku tudi Francija in Aglija, vendar pa se nista odločili, da bi Rusiji napovedali vojno. V Moskvi je v nedeljo dopoldne imel predsednik sveta ruskih komisarjev in komisar za zunanje zadeve Molotov po radiju govor, v katerem je dejal, da je poljski položaj tak, da mora Rusija pod-vzeti potrebne ukrepe za varstvo svojih koristi. Ona pred vsem ne more mirno gledati, kakšna usoda bo doletela Ukrajince in Beloruse, ki so ruskemu narodu krvno sorodni in so v bivši Poljski bili v položaju popolnoma brezpravnih narodov. Zato Rusija, je dejal Molotov, smatra za svojo sveto dolžnost, da poda roko v pomoč bratom Belorusom in Ukrajincem v nekdanji Poljski. Ko je ruska vlada v začetku septembra vpoklicala rezerviste na svojem zapadu, ni mislila na poseg v poljske razmere, ker ni mislila, da se bo poljska država pokazala tako slabo in da se bo v komaj dveh tednih zrušila. Zato je sovjetska vlada dala nalog kmečko-delavski vojski, da vkoraka v Poljsko jn tam napravi red ter poskrbi za boljšo usodo belih Rusov in Ukrajincev. Rdeča vojska v poljski Ukrajini in Beli Rusiji Poročila o napredovanju rdeče vojske niso vsa soglasna. Dočim poročajo Poljaki o odporu, ki ga nudijo poljske čete, poročajo Rusi, pa tudi nekateri drugi nevtralni opazovalci, med njimi Ameri-kanci, da rdeča armada prodira skoro brez vsakršnega odpora in da jo prebivalstvo, ki sme sedaj peti svoje narodne pesmi v svojem narodnem jeziku, pozdravlja kot osvoboditelje. Zdi se, da je na severu vendar nekaj več odpora kakor na jugu. V času, ko to pišemo, so sov jetske čete tik pred Bialystokom, Brest, Litovskim in Lwowom. V bližini Brest Litovska so se že srečale z nemškimi četami. Poleg armade pa korakajo na zasedeno ozemlje tudi politični komisarji, ki organizirajo komunistične shode. Takoj po prihodu na osvojeno ozemlje so sovjetske oblasti obljubile agrarno reformo, kar med kmeti gotovo ne zgreši svojega namena. Vojna poročila z nemške fronte Čeprav pravijo nemška poročila, da je smatrati poljsko-nemško vojno za končano, pravijo druga poročila, da se Poljaki še vedno junaško branijo na več mestih. Posebno zanimivo je, da se Poljaki še vedno držijo blizu Gdinje, čeprav je od zaledja odrezana. Prav tako poro- čajo, da se pomorjanska in poznanjska armada že bližata Varšavi, oziroma sta se že združili z varšavsko posadko. Nemci so z letalskimi napadi v glavnem prenehali, ker so svoja letala prepeljali na za-padno fronto. * Revne družine vojaških vpoklicancev v Jugoslaviji dobijo državno podporo, živina kmetom se plača, tako je sklenila jugoslovanska vlada na svoji seji. * Zadružna šola v Ljubljani obstaja že nad 30 let in jo vzdržuje Zveza slovenskih zadrug, Pražakova ulica tl. Sprejemajo se v prvi letnik fantje, stari najmanj 16 let, ki so z uspehom dovršili vsaj ljudsko šolo. V drugi letnik pa je sprejet le oni, ki je dovršil prvi letnik šole. šolsko leto traja od srede oktobra do Velike noči. Nekolkovane prošnje je treba oddati zavodu pravočasno. 4|t Prepoved izvoza koruze in fižola. Kakor poročajo iz Beograda, je vlada sklenila začasno prepovedati vsak izvoz koruze in fižola v inozemstvo, in to v klirinške kakor tudi v devizne države, že izdana, a še ne izkoriščena dovoljenja za izvoz tega blaga se razveljavljajo. Vlada hoče s prepovedjo izvoza zagotoviti prebivalstvu zadostno množino teh važnih živil. Hoče pa tudi preprečiti, da bi zaradi izvoza cena koruzi in fižolu poskočile. Kakor zagotavljajo, velja prepoved le do nove žetve koruze In fižola, oziroma, dokler se natančno ne ve, kolikšen bo letošnji pridelek. Glede izvoza jabolk v Nemčijo je »Prizade sedaj izdal nove določbe. Do 25. t. m. velja za nepakirana jugosloven-ska jabolka v Nemčiji uvozna carina 4.50 mark za stot, od tega dne dalje pa le 2 marki. S tem dnem pa odpade izvozna premija. Prevzemna cena za naša jabolka znaša v Nemčiji 15 mark za stot, fran-ko jugoslovanska meja ali 16.50 mark franko madžarsko-nemška meja. Ako nemški uvozniki kupijo jabolka po tej ceni, potem morajo našim izvoznikom doplačati še po 2 marki za metrski stot, toda od 24. t. m. naprej. Glede tega doplačila se morata prodajalec in kupec posebej domeniti, da ne bo zmešnjave. Nemška oblastva bodo svojim izvoznikom dala potrebna dovoljenja, da se tudi dodatek plača skupaj z rednim računom v kli-ringu. Cena za zlate parmene se je, kakor smo že te dni zabeležili, določila na 25, oziroma 26.50 mark za sto kilogramov. p Izvoz sliv se do nadaljnjega dovoljuje le državi, ki ga izvršuje potom »Pri-zada.« Ta družba bo češplje izvažala sama, ali pa bo izvoz poverila izvoznikom in jim v to svrho dala potrebna dovoljenja. Izvoz svinj v Nemčijo, ki je bil skoraj dva tedna v zastoju, je zopet mogoč. To velja tudi za prodajo svinj na češko in Moravsko. Jugoslaviji je dovolila Nemčija za izvoz tedensko precejšen kont;n-gent, od katerega bo šlo polovico na Dunaj, polovico pa v protektorat. 7 dni po sveto □ Turški zunanji minister Saradzoglu odpotuje te dni v Moskvo, da okrepi tur-ško-sovjetske vezi. □ Obtek bankovcev v Franciji se je zaradi vojne zopet znatno zvišal in znaša sedaj že skoraj 143 milijard frankov. Zaradi novih bankovcev se je kritje zmanjšalo od 62.64% na 59.42%. P Francija in Anglija ostaneta neraz-družljivi, tako je sklenila francoska vlada v svojem odgovoru na Hitlerjev poizkus, da bi ločil obe državi. □ Dr. Beneš je preko vseh angleških radijskih postaj objavil Nemčiji vojno češkega in slovaškega naroda. □ Italija si prizadeva za zvezo z Jugoslavijo in Grčijo, da se vojna ne razširi tudi na Balkan. □ Chamberlain je imel v parlamentu govor, v katerem se je dotaknil vseh važnih dogodkov. Omenil je rusko prodiranje v poljsko Ukrajino, način Hitlerjevega bojevanja in junaštvo poljske armade. Dejal je, da so Angleži potopili do sedaj že najmanj 6—7 nemških podmornic. □ Na zahodni fronti torej na Siegfrie-dovi črti Francozi le polagoma, a s precejšnjo sigurnostjo napredujejo. Nemške protinapade, na ozemlje, ki so ga Francozi že zavzeli, so doslej še vse odbili. Zadnje dni je prišlo v Siegfriedovo črto močno ojačenje iz Poljske. Mesto Saar-briicken je baje že močno ogroženo in stoji pred padcem. □ Francozi so po francoskih poročilih potopili že 5 nemških podmornic. □ lfrancoski minonosec je eksplodiral. Bilo je mnogo človeških žrtev. □ Matična ladja Courageous, ki je bila urejena za prenos letal, je postala s 578 možmi žrtev časopisi popisujejo junaško smrt angleških mornarjev. □ Poljska vlada je zapustila Poljsko in prešla na romunsko ozemlje. Od tam se bo preselila v Francijo, kjer ji bodo dali eksteritorialne pravice, kakor v svetovni vojni belgijski vladi. □ Litva zahteva Vilno zase. Litavski veleposlanik je obiskal poljskega komisarja za zunanje zadeve in mu sporočil, da računa Litva na dodelitev Vilne, ki je bila že nekdaj litavsko glavno mesto. Vilno so sovjetske čete že 18. sept. zavrele. □ Vesti o pobegu maršala Rydza Smilja poljska poročila odločno zanikajo. Po teh poročilih je maršal na fronti med §yojimi “ □ O vzrokih poljskega poraza je v tovnem časopisju mnogo ugibanj. Deloma pripisujejo nemške uspehe izredni premoči, posebno na tehničnem področju, saj so vrgli Nemci nečuvene množine letal in tankov na fronto, deloma pa sodijo, da leži velik del krivde na Francozih, oziramo Angležih, ki niso poslali dovolj pomoči. Nekaj krivde pade po sodbah italijanskih listov tudi na dejstvo, da se Poljska ni prav branila. Polagala je premalo važnosti na protiletalsko obrambo in na izgradnjo močnih utrnjenih trdnjav v obmejnem pasu, poleg tega pa so bile čete tako nerodno razpostavljene, da so bili Poljaki še prej poraženi, preden je prišlo jedro poljske vojske, morda kak milijon in pol, sploh do besede. Pravi vzroki pa se bodo še pokazali. □ Generala Prchalo, ki je vodil češke legionarje na Poljskem, so sovjetske čete zajele, a ga po 12 urah zopet izpustile na romunski meji. □ O prihodnjih namenih Nemčije in Rusije je v svetovnem časopisju nešteto ugibanj. Nekateri sodijo, da bo Rusija sedaj zasedla baltske države, ki so bile nekoč pod rusko oblastjo, nekateri govore o Besarabiji in Podkarpatski Ukrajini, zopet drugi sodijo, da bo Poljska postala sovjetska republika, ali pa da bo prišla pod nemški protektorat. Vse to so seveda samo ugibanja, o katerih pa nihče ne ve, ali se bodo izpolnila. □ Hitler je Imel v Gdansku svoj prvi govor. Govoril je o tem, da je to ozemlje, na katerem sedaj stoji, bilo vedno nemško in da tako tudi ostane. Do vojske je prišlo radi strašnega preganjanja Nemcev, ki ga ti niso mogli vec prenašati. Veliko krivdo za to vojsko pa ima Anglija, ki je Poljake, hujskala in ki je izjavila, da bo Poljsko branila, sedaj pa, ko Poljske ni več, izjavlja, da gre za zrušitev sedanjega nemškega režima. Anglija je kriva, da ni prišlo do mirnega sporazuma, ki ga je bil Mussolini predlagal in ki bi ga tudi Francija sprejela. Postavila je Nemčiji ultimat, ampak sedanji Nemčiji se ne postavljajo več ustimati. V teku svojega govora je Hitler priznal Poljakom veliko junaštvo, posebno nižjim vojakom, dočim so bili višji popolnoma zanič. O angleškem zgražanju nad sovjetsko-nemškim sporazumom je rekel, da je to samo zavist, ker demokraciji sami nista prišli do sporazuma z Rusijo. Kljub sporazumu pa ostaneta Rusija boljševiška, Nemčija pa nac. socialistična. Edini pa sta si obe državi, da bosta odslej sami urejevali politiko v tem prostoru in da Poljska v versajskih mejah ne bo več vstala. Nemške meje na jugu in zahodu so definitivne. Toda če jočeta Francija in Anglija vojno, jo bo znal voditi tudi nemški narod, čeprav nima take mornarice, kakor obe demokraciji. Ima pa drugo orožje, ki je ostrejše od mornarice in če bosta potem obe demokraciji tožili nad nehumanostjo, naj to pripisujeta kar sami sebi. □ Trojna valuta na Poljskem. Nemci so v zasedenih predelih Poljske jeli uvajati marko kot zakonito plačilno sredstvo, poleg tega pa do nadaljnjega obstaja še zlot, čigar vrednost pa je uradno določena na 50 pfenigov. V Gdansku velja poleg marke še gdanski goldinar, toda 1e do konca septembra t. I. Vrednost mu je bila določena na 70 pfenigov. □ Mehiška vlada namerava zapleniti vse nemške petrolejske parnike, ki so sc bili zatekli v njene luke. Na ta način si bo izplačala nemški dolg za petrolej. ČM\ Ukrajina in Ukrajinci Ali se prišije gumb na suknjo, ali suknja na gumb? Mar čez noč so postali Ukrajinci zopet središče svetovnega zanimanja. Zopet so .se pojavili v svetovnem časopisju članki o »ukrajinskem vprašanju« in strokovnjaki razlagajo svoje mnenje ter zopet predstavljajo svetu zemljo in narod, o katerem je bilo že lani in letos v marcu toliko slišati. In vendar kako različni so vsi ti članki od tega kar se je še pred tako kratkim časom prorokovalo in napovedovalo. Ko se je pred enim letom razčlenila bivša ČSR v tri samostojna, rahlo povezana telesa s širokimi samoupravnimi in skoro neodvisnimi vladami. Največje težave so nastale v Podkarpatski Rusiji. Tu je namreč le malo inteligence in še ta je razcepljena na dve kulturno-politični struji, .ki sta si ostro nasprotovali. Je tu t. zv. »velikoruska struja«, ki jo je vodil znani miiister Bodi in z njim tudi Fenčik, druga struja pa so »Ukrajinci« pod vodstvom znanega katoliškega duhovnika Vološina in. »socialista« Revaja. čeprav sta imeli obe struji narodnostne oznake v imenih, sta predstavljali obe isti narod, ki pa — kulturno precej zaostal — ni mnogo vedel za duhovite borbe svoje gospode. Razlika obeh struj je bila v tem: »Veliko-rusi« so zanikavaii ukrajinsko individualnost in so smatrali Podkarpatsko Rusijo samo za delec bodoče carske Rusije, ki bo 'kmalu vzrasla na razvalinah današnje boljševiške. Malo važno je torej, ali je ta delec v okviru ČSR ali pa v kakem drugem okviru, recimo madžarskem, ki je nudil tedaj carskim bojevnikom več jamstva za dosledno protiboljševiško politiko. »Ukrajinci« so hoteli bolj aktivno poseči v svetovno dogajanje. Podkarpatska Rusija, ki so jo prekrstili v Podkarpatsko Ukrajino, bi naj bila nekako jedro ali volek, okoli .katerega bi se s časom zbrali* vsi Ukrajinci rta svetu. Ta podkarpatski tri četrt milijona bi združil okoli sebe ne le tisti pol milijona Ukrajincev v Romuniji, ampak tudi vse poljske Ukrajirice (5—7 milijonov) ter vso Sovjetsko Ukrajino z njenimi 36 milijoni. Prav gotovo je bil to za majhno deželico dovolj .podjeten načrt. Toda verjetno je, da ni zrastel v nobeni izmed tistih glav, ampak izven ukrajinskega narodnega ozemlja. Kajti propaganda za to Veliko Ukrajino ni bila samo ostro orožje zoper Poljsko, ampak je bila namenjena predvsem proti Sovjetski Zvezi, ki bi ji. iztrgala najbogatejšo žemljo ter jo kakor pred 20 leti pahnila v državljansko vojno. Talca nacionalna Ukrajina bi bila v najtesnejših odnošajih Z' nacionalno- socialistično Nemčijo, ki bi ji pomagala v boju zoper boljševizem. Čeprav bi izvedba tega načrta najbolj zadela Sovjetsko Zvezo, so tu sprejeli vse te načrte bolj z vesele 'strani. Poudarjali so,’ da je taka »nacionalna« Ukrajina obstajala že pred 20 leti pod zaščito zmagovite nemške armade in da ,se je morala ■imakniti rdeči. Na boljševiškem >kongresu ■’<*' Dadla celo primera o človeku, ki ima ’P gumb, pa bi si rad nanj prisil šesuk-njo, ko se v življenju navadno zgodi narobe, Tedaj ni nihče te izjave jemal bog •vc. kako resno... Kako so sl to predstavljali Poljaki Poljaki so imeli pri vseh teh načrtih dovolj vzroka, da so postali nemirni. V svojih mejah so imeli znatno ukrajinsko in belorusko manjšino. Uradno so priznavali sicer komaj 4,700.000 ali 13.7% Ukrajincev in 1,220.000 ali 3.6% Belorusov. Toda tem statistikam ni nihče prav verjel, posebno, ker so cerkvene statistike govorile povsem drug jezik. Po nji h j e bilo na Poljskem 4,100.000 grško katoliških ali unijatov in 4,300.000 pravoslavnih. V teh 8,400.000 je bilo le malo Poljakov, saj je znano, da so Poljaki z malimi izjemami katoličani. Imeti skoro eno četrtino narodnih manjšin, ki imajo v svoji soseščini politično in kulturno avtonomne skoro povsem samostojne državne tvorbe, mora biti zelo neprijetno. Posebno, če se te manjšine v državi ne počutijo dobro in so kakor v pričujočem primeru Ukrajin-ci žc ob vstopu v novo državo izrazili svoje nezadovoljstvo. ■ Poljska država je 'meja že takoj ob nastanku neprijeten položaj, bila je obdana od samih nepriiateliev. ki venke Poljske niso nič kaj radi gledali. Ene, Ku-*e je 1922 pri Varavi zmagovito pregnala, drugimi, z Nemci pa ie iskala ~>ek n?f’n sožitia. ki se ?e vedno boli ttz-vijal v pravo prijateljsko razmerje. Toda že od začetka .so si bili Poljaki na jasnem, da v teh odnosih ni mnogo trajnega. In že Pilsudski si je prizadeval, da bi dvignil Poljsko do položaja velesile. Pilsudski je bil vseskozi vojak. Bil je prepričan, da tudi v politiki naj večje jamstvo za uspeh: disciplina, tesno prižete vajeti. Dokler je še sam živel, je imela njegova diktatura v njegovi priljubljenosti še precejšnjo oporo, pp njegovi smrti pa so se nasprotja z Ukrajinci vedno bolj ostrila. In diktatura nasprotij ne zna drugače odpravljati, kakor da. jih z nasiljem povečava. O tem verno pri nas v Jugoslaviji mar-sikako zgodbico. Na Poljskem so delali z vsemi silami na popoljčenju manjšin, še verska politika je raje videla Grka kot zastopnika pravoslavja kakor Ukrajinca ali Belorusa. Včasih so se Poljaki spozabili tako daleč, da Ukrajincem sploh niso priznavali posebne narodnosti, ampak so jih kratkonialo proglašali kot nekoliko rusificirane Poljake. Načrti za Veliko Ukrajino so jih morali seveda precej zadeti. ČSR je bila šibka in od nje se je dalo dobiti, kar se je hotelo. Toda Poljaki so si temeljito premislili, da bi si pridružili tri četrt milijona Ukrajincev, saj še s svojimi niso opravili. In pri tem je treba še vedeti, da je bilo teh tri četrt milijona vajenih čisto drugačne svobode, kakor Ukrajinci v Poljski. Madžarsko stremljenje po skupnih mejah s Poljsko so torej pozdravili z velikim navdušenjem, kajti bili so prepričani, da Ukrajinci pod madžarsko oblastjo narodnostno ne bodo pomenili nikake nevarnosti več za Poljsko. Saj so dobro vedeli, kako se razlikuje madžarska politika napram manjšinam od položaja, iki so ga imeli Podkarpatski Ukrajinci v ČSR. Vedeli so, da bodo poljski Ukrajinci v primeri z madžarskimi Ukrajinci • še blagrovali svoj položaj. Rusi so priili po svoj »gumb11 Ko so si Poljaki od nevarnosti, ki jim je pretila s podkarpatske strani opomogli, je bilo pričakovati, da bodo našli tudi način sporazuma s Sovjetsko Zvezo. Toda Poljaki na to niso polagali bog ve kake važnosti. Razmere s Sovjetsko Zvezo so se sicer spričo pretečega konflikta nekoliko poboljšale, toda obravnavanje Ukrajincev je ostalo, kakršno je bilo. Kljub temu pa Ukrajinci niso delali niti pri mobilizaciji niti v vojni kakih težav. Celo zvesto so pomagali, kakor poljska agencija PAT izrecno poudarja, kljub temu, da so nemške radijske postaje še do zadnjega pozivale ukrajinske kmete, naj ostanejo doma in naj v miru počakajo nemško armado. Ukrajinski kmetje so pričakali Ruse, oziroma Ukrajince, kajti sovjetska mobilizacija je zajela v glavnem le Ukrajino in Belo Rusijo, kar je gotovo spretna poteza. Sovjetska poročila o vkorakanju sovjetskih čet govore o navdušenih sprejemih. Tem poročilom bi se morda lahko očitalo, da so pristranska. Toda sovjetska poročila niso edina. Njim se pridružuje celo sam ameriški vojni ataše, ki govori celo o oddelkih poljske vojske, ki so se ruskim četam kar pridružili. V neprijetnem položaju sta sedaj še Madžarska in Romunija. Obe sta sl pridobili precej slovanskega ozemlja in prebivalstva. Madžarska si je po razkosanju ČSR vzela vso Karpatsko Ukrajino in dele Slovaške ter ima danes pod svojo oblastjo dober milijon Slovanov, desetino vsega svojega prebivalstva, časopisi poročajo, da je med merodajnimi krogi precejšnja zaskrbljenost, ker se bojijo radi nove soseščine vznika panslavističnih idej. Tudi Romunija je nekoliko vznemirjena. !:' ln nji. Idi*. itilP illlf mr t. I >.!• r-l'' Ji! t ni iiifn i 'Ju rtj.' n Ut Danes ima .najmanj pol milijona Ukrajincev in četrt milijona Rusov. Ali Je Rusija ali azijska zemlja ? še pred nedavnim je nek francoski list prinesel duhovito izjavo, da Rusija prav za prav ni evropska zemlja, ampak da jo kot tako smatrajo samo radi genialne pomote Petra Velikega,, ki je vse svoje življenje in delo posvetil ponesrečeni evro-pejizaciji azijske Rusije. Če tem besedam odvzamemo njihovo zagrenjeno ost, ki skuša zakrivati neuspeli poizkus evropskih demokracij; da si pridobijo-Rusijo, predvsem rusko vojsko na svojo stran, bomo našli v dvojnosti: azijska ali evropska Rusija vendar mnogo zanimivih vidikov ki nam bodo pomagali pri razumevanju marsikaterega poglavja ruske zgodovine. Neizmerna planota zapadno od gorovja in reke Ural je bila dolga stoletja, ko se je življenje v ostali Evropi že razvijalo v višjih, kulturnejših oblikah, zavita v temo najnižje azijske civilizacije. Azijska ljudstva so prihrumela skozi »Vrata narodov« ob Uralu in si osvajala zemljo ter gospodarila^ nad tamošnjim ljudstvom. Stoletja se je to ljudstvo kot mrtva straža borilo proti tem vpadom in branilo, kakor na jugu Balkan, Evropo pred tujimi navali in tako omogočalo vznik in raz voj evropske kulture in civilizacije, ne da bi bilo deležno sadov te evropske kulture. Dočim je narod ob Visli in Labi že zgodaj vstopil v Evropo, če že ne kot aktivni tvorec, vsaj kot pasivni predmet tujih smotrov in poželenj, je evropska Rusija spala orientalsko spanje pravičnega. Bil je to kolos, katerega sil sicer nihče ni* poznal pa tudi nihče ni cenil. Ime Petra Velikega je bilo prvo ime, ki si je pridobilo vstop v Evropo. Kmalu si je tudi ruska sila in ruski vpliv znal najti v' Evropi spoštovanje, ki pa še od daleč ni odgovarjalo stvarni moči Rusije. Rusija za Katarine Velike je imela že svojo in sicer prav tehtno besedo pri usodi nesrečne Poljske. Njena zveza z Nemčijo je bila že tedaj prav tako kakor danes usodna za Poljsko Napoleonov po;zkus za nasilno evropeji-zacijo Rusije se je končal zanj usodno. Po Napoleonovem padcu ie bilo videli, da bo tudi Rusija prišla v Evropi do odločujoče besede, toda velesile so jo kaj kmalu odrinile zopet nazaj za njene meje in kar se da ovirale njeno pot v svet. Rusija si niti na Balkanu rii mogla priboriti odločuioče;d3S.i*.lg Ob trgatvi Trgajte grozdje za zobanje, glavno trgatev pa odlašajte! Gorice so letos v splošnem zdrave in razmeroma mnogo obetajo, tako po količini ko po kakovosti pridelka. Samo še nekoliko tednov je do glavne trgatve. Ti tetini, čisto zadnji dnevi, tako rekoč zadnje ure zoritve so najbolj odločilne za gospodarski uspeh bratve. V zadnjo številko »Edinosti« se je vrinila neljuba pomota, prav za prav velika zmota pisca, ki poroča, kako se ljudje po Slovenskih goricah že pridno pripravljajo na trgatev, ki da bo ondod začela nekako 20. septembra, češ da ugodno sončno vreme omogoča hitro zoritev. Itd. Že nekajkrat smo izgovorili in tudi napisali, da slovenski kmet še vedno dela med dragim ti dve veliki napaki: seno spravlja prekasno, grozdje pa prerano. Nekdaj so že davno preizkušeni ustrezni rok za začetek trgatve pri nas bolj spoštovali. To je 15. oktober, dan sv. Terezije, ki bo letos v nedeljo. Pred tem dnem naj ne bi nihče obavljal glavne trgatve! Mnogi napredni in izkušeni vinarji pa jo navadno še bolj dolgo odlašajo in končujejo kakšenkrat šele v novembra. Seveda, ko bi človek vedel, kakšno bo to ljubo vreme! Brez vremenskih skrbi pa ni kmet nikoli, najmanj pa vinar v našem severnem pasu vinarstva. Včasi pogodi pravo tisti, ki je kakšen dan ali kake ure prej bral, mnogokrat pa pogodi pravo njegov, bolj korajžni tovariš, ki je trgatev še nekoliko zavlekel. Razlika v kakovosti^ in ceni pridelka enega in drugega mejaša je lahko zelo velika. Brez vsakršnega tveganja ali, kakor še pravijo, brez vsakršnega rizika pač ni in ne more biti na kmetiji, vprav čisto posebno ne v naprednem vinarstvu. Kaj bomo čakali! Grozdje je sladko, zrelo. Da, morda je dovolj sladko za zobanje, ni pa »popolno zrelo«, še manj »žlahtno zrelo« za predelavo v okusno vino. Res, sladkoba je kolikor toliko merilo za dobroto in zrelost sadu. Vendar pa se prava, naj večja, skladna dobrota razvija lahko še dolgo pozneje, v glavnem vse dotlej, dokler je trsje zeleno in dokler grozdov! peclji še niso porjaveli, oleseneli. Ker je letos tudi grozdje zdravo, greši in škoduje .samemu sebi in staremu dobremu slovesu naših goric vsakdo, ki se s trgatvijo prenagli. Zato odlašaj trgatev do skrajne možnosti! če si pa že ne daš nrč dopovedati, pa spoštuj vsaj zakonite določbe o začetku trgatve! Za pametnega vinarja jih ne bi bilo niti treba ker on vse to sam dobro razume in jih zato tudi ne more kršiti. Ni pa dovolj, da oblastvo določi začetek trgatve, marveč je treba tudi skrbeti, da ljudje take predpise, ki so, žal, še potrebni, tudi točno upoštevajo. Kdor jih krši, bodi kaznovan po zakonu! Zamera gor ali dol. Druga reč pa je: grozdje za zobanje. V Sloveniji bi ga lahko zobali kake štiri mesece vsako leto — brez posebnih priprav za pohrano grozdja. Pa ga, namreč grozdja^ dobre kakovosti in po pametni ceni, težko dobiš. Koliko so in smo o tem ze govorili in pisariti! Pa vse vkup malo zaleže, kakor da bi bil denar za grozdje manj vreden, ko denar za mošt ali vino. Bas nasprotno je res: za čedno grozdje za zobanje — ne imenujmo ga več »namizno«, kar po našem ni — dobiš razmeroma mnogo več ko za tisto pijačo, ki jo iztisneš iz njega. Vedi: če »slabo teče«, potrbuješ za 1 liter mošta kvečjemu Jdno prosveto in zaščito ter podporo Hx»e1fem v tem, delu. Reguliranje materialnega In pravnega položaja učiteljstva c takojšnjo revizijo uradniškega zakona in uredbe o dokladah. Ekonomska in socialna preskt*ja učiteljstva, čigar plače ne ustrezajo današnjim življenjskim potrebam in zahtevam, pri čemer so najbolj prizadeti učitelji začetniki. Komisijsko postavljanje, premeščanje in odpuščanje učiteljstva. V komisiji bodi zastopnik učiteljske organizacije. Stalnost na službenem mestu. Preureditev disciplinskih predpisov za učiteljstvo ljudskih šol. Takojšnje napredovanje učiteljev začetnikov po položenem praktičnem izpitu. Ukinitev točke 11. člena 76. uradniškega zakona, radi povezanosti učiteljstva s prosvetnimi delavci vseh ostalih kategorij, v prvi vrsti s profesorskim udruže-njern, kakor tudi z ostalimi uradniškimi organizacijami, kar dosedanje zakonske določbe onemogočajo. Iz zgornjega vidimo, da ima učiteljska organizacija danes jasno začrtan program, ki mu je dala idejne osnove deklaracija iz leta 1926, katera je bila Izraz odpora demokratično usmerjenega učitelj- stva proti vse bolj uveljavljajočim se dik-tarskom težnjam politikov in njihovih političnih skupin. Danes stremi slovenska učiteljska organizacija za tem, da se bori za interese vsega slovenskega učiteljstva in šolstva ter s tem za slovenski narod čigar del je naše učiteljstvo — kot celoto, da vzgaja svoje članstvo k zavesti odgovornosti do narodne celote, k pravemu tovarištvu in strpnosti, k razumevanju narodnovzgojnih nalog učiteljstva ter k politični zrelosti in stvarnosti, da nadalje omejuje poseganje političnih strank na področja, ki niso v njihovem delokrogu, da ustvarja protiutež totalitarnim težnjam političnih skupin, ki hočejo zasesti vsa polja javnega delovanja in to tudi tista, ki bj morala ostati radi narodnih interesov nevtralna, da utrjuje v svojem članstvu demokratično miselnost ter ustvarja pogoje za čim tesnejše sodelovanje učiteljstva z ljudstvom. Ob jubileju slovenske učiteljske organizacije se veselimo vsi zavedni Slovenci tega, da je učiteljstvo, ki predstavlja najmočnejši kader slovenskih prosvetnih dc-tavcev, svojo organizacijsko moč izoblikovalo v toliki meri, da mu bo mogoče v najbližjih novih političnih razmerah sodelovati pri urejevanju naših kulturno-prosvetnih razmer kot najbolj poklicanemu faktorju v slovenskem življenju. Slovensko ljudstvo pa mora podpreti svoje učitelje v njihovi borbi za skupno stvštr c vsemi silami! Oopifl „£ciinosS! Mm Otvorjena gledališka razstava v Ptuju! Od 10.—17. septembra je bila v Ptuju gledališka razstava v mali dvorani Narodnega doma. Razstava je uspela zelo lepo. Razstavo je otvoril predsednik dramskega društva g. dr. Fermevc. Ptujski trg — obložen. Ptujski trg je zelo dobro obložen. Odkar je začelo zoreti grozdje, je na trgu dan za dnem zelo mnogo prodajalcev, ki prineso težke koše iz daljnih krajev Haloz in Slov. goric. Zelo poceni so tudi slive, saj jih dobiš 60 za dinar. Ormož Sokolske vesti. Sokolsko društvo Ormož prav dobro deluje. Za časa letošnjih javnih nastopov se je udeležilo s svojimi oddelki vseh nastopov bližnjih društev. Tako je poletelo v Ptuj, Ljutomer, Čakovec, Varaždin, Mursko Soboto, Središče ob Dravi, Veržej, Slovenjgradec, Markovci, da celo vsejuna-škega zleta v Sofijo se jc udeležilo 9 članov in članic. Najlepši pa je bil domači javni nastop dne 2. julija. Povorko je otvorila konjenica, nato pa jc sledila za varaždinsko sokolsko godbo dolga vrsta članstva s 6 prapori na čelu. Javni nastop je zelo dobro uspel, saj je nastopilo 64 oboje dece, 48 moškega naraščaja, 35 ženskega naraščaja, 28 članic in 53 članov. Tu je tudi po več letih nastopila starejša vrsta članov iz Ormoža, ki so proste vaje podali brezhibno. Vse priznanje odličnemu Pred-njaškemu zboru pod vodstvom načelnika br. Čurina. 26. avgusta je društvo priredilo svojo tradicionalno tombolo, ki je razmeroma dobro uspela. Sreča je bila tokrat naklonjena br. Štermanu Jožeicu in naraščajniku našega društva, ki je zadel prvo tombolo 2.000 din v gotovini. Po tomboli je bila prav prijetna zabava.. 6. septembra je društvo proslavilo rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. s slavnostno sejo,^ ki jo je otvoril br. starešina. Sledila je drž. himna, nato pa posrečena deklamacija s. Zrinšekovc. Br. prosvetar je prečital poslanico S. S. K. J., bratec Polak pa je deklamiral: »Mlademu kralju.« Br. Izlaker je v globoko zasnovanem govoru podal poročilo o SPP, nakar je br. starešina zaključil proslavo s pozivom ^ na skupnost. Vsi navzoči so zapeli »Hej Slovani.« — Pri proslavi smo pogrešali marsikaterega Ormožanca, zlasti pa društva, čeprav je bila to edina proslava, razen internih šolskih. Murska Sobota Ogenj. V ponedeljek, 11. t. m. je okrog poldneva nenadoma izbruhnil ogenj v kino dvorani g. Dittricha. K sreči so takoj stopili v akcijo gasilci obeh soboških čet, tako da se požar ni razširil na celo stavbo, temveč je bil omejen le na notranjščino, kjer pa je bil tudi kmalu pogašen. Kljub temu trpi podjetnik občutno škodo, ker je bil kino zavarovan le za 60.000 din. Za ravnatelja na tukajšnjo novo ustanovljeno zasebno trgovsko šolo je bil nastavljen dr. Maks Kovačič, lansko leto upokojeni direktor Ptujske gimnazije in znan sokolski delavec. Emigranti. Pred dnevi je prispelo v mesto okoli deset emigrantov-židov. Baje so prišli sem iz Poljske in sicer preko Madžarske. Občni zbor evang. seniorata. Prekmurski evangelski seniorat. ki ima sedež v Murski Soboti, je S. t. m. imel občni zbor v bližnjih Moravcih. Pred senioratnim občnim zborom, na katerem so poročali senior Kovač, industrialec Benko kot prosvetni inšpektor in dr. te bil tudi občni zbor podpornega društva Gustava Adolfa. — Na senioratnem zboru se j* razpravljalo predvsem o cerkvenih in verskih rečeh. Tukajšnji izraelci so pretekli teden obhaja- li praznik svojega novega leta, ki bo imelo letnico 5760. — Vse trgovine izraelskih trgovcev so bile ves dan zaprte. število učencev na tukajšnji popolni gimnaziji znaša približno sedemsto. Prirastka — od lanskega leta — bo menda okoli sto. Kakor se sliši, se bo, zaradi ovir pri doba- vi potrebnega invetarja, pričel pouk na tukajšnji dvorazredni trgovski šoli šele 2. oktobra. — Pri tem imajo še različni interesenti možnost, da se ob določenih dnevih naknadno vpišejo. Rogaška Slatina Osebne vesti. Premeščen je s šole Sv. Florjana pri Rogatcu k Sv. Križu tik Rog. Slatine učitelj g. Boris Ferlinc, ki bo vodil na novem mestu . novootvorjeui pomožni oddelek. Agilnemu učitelju in pevovodji »Sloge« želimo na novem mestu mnogo uspehov! Teden R. K. Jutri, v soboto, 23. septembra, priredi naš R. K. ob 3/:9 uri zvečer kino-pred-stavo. Pragersko Sezonski delavci iz Francije se vračajo! Sezonski delavci, ki so šli spomladi ua delo v Francijo, sc trumoma vračajo. Govoril sem v Pragerskem s temi ljudmi, ki so mi z nasmehom pripovedovali, kako srečni so sedaj, ko stojijo na domačih tleh. Pripovedovali so mi, da je delo v tujini vse težje in da je kruh tam mnogo grenkejši od domačega. Gledal sem, ko so stopili na vlak, ki jih popelje v Prekmurje, in videl sem vesele obraze, ki so nestrpno čakali ure, ko bo postal vlak na domačem kolodvoru, da pohitijo pred svoje domače. Vrtna veselica Olepševalnega društva »Slo. ge.« Olepševalno društvo »Sloga« na Leskovcu pri Pragerskem je priredilo v nedeljo veli-ko vrtno veselico, ki je zelo dobro uspela, Dobiček je namenjen za popravo cest Leskovca in okolice, katere so res v slabem stanju in potrebne, da se posipajo. Koncert malih harmonikarjev na Zgorml Polskavi, v nedeljo so priredili mali harmo". mkarji y dvorani g. Cizela na Zgornji Pol-skavi pri Pragerskem svoj veliki koncert. Harmonikarji, zbrani iz Pragerskega, Slov Bistrice, Zgornje Polskave in Konjic so to pot pokazali veliko sposobnost in veselje do glasbe. Koncert jc uspel zelo dobro, le škoda, da med tamošnjim prebivalstvom ni bilo dovolj zanimanja. Blagodejni dež, ki je bil zadnje dni, je kmete na Dravskem polju zelo zadovoljil. V veliko korist je bil tudi Pragerski vasi, saj je cestah*1 a) zaciušil prah po Pragerskih Podgrad pri Novem m. . ?.c drugo leto nas je hudo prizadela suša, dočim nam je predlani skoraj vse pobila ta-ca. Ne moremo si nikakor gospodarsko pomagati in občutimo na vseh koncih in krajih slabe letine, ki jih davki in doklade nikakoff nočejo upoštevati, če bo šlo tako naprej, bomo popolnoma obubožali. Radi slabega gospodarskega stanja so nas morali zapustiti očetje, sinovi in hčerke, ki so„?dšli na delo v Nemčijo. Prve čase so še pošiljali dokaj denarja (vsaj za naše pojme je to precej), sedaj so pa pošiljke kar nekam prenehale. Letos bi lahko prodali precej sliv in hrušk, pa jc cena slaba, odnosno ni kupcev. Tako’ bomo pa morali kuhati žganje, ki bo po vsej verjetnosti ostalo po večini pri nas. Kaj to pomeni, si lahko mislite. Razveseljivo v siceršnjem žalostnem položaju pa je dejstvo, da imamo sedaj na šoli le polno število učiteljev in zato upamo, da sc bo mladina odslej naučila nekaj več in da se bo sploh pri nas kulturno-prosvetno delo malo poživelo. MARIBORSKA TISKARNA d. d. VODILNO TISKARSKO PODJETJE SEVERNE SLOVENIJE POSTREŽEMO HITRO. DOBRO IN PO NIZKIH CENAH TELEFON 25-67, 25-68, 25-69 Za ženo Sesirinska ljubezen in delo med deklicami! Priskrbite pravočasno svojim otrokom toplejšo obleko Je že tako, da nas je na svetu največ takšnih, ki živimo sproti od svojega zaslužka. Toda če ga obračajo spretne roke, se že da izhajati, če si nabavimo vsako potrebno stvar o pravem času, jo kupimo s premislekom in zato dobro. Kdor kupuje vse v zadnjem času, opehari samega sebe. Denar je izdan, a roba se že čez nekaj dni izkaže ceni neodgovarjajo-ča. Takšne in podobne misli se lotevajo človeka, če ob prvih mrzlih dnevih opazuje našo podeželsko šolsko mladino. Dokler hodijo otroci v šolo bosi in v kakšni lahki cunjici, si večina staršev niti malo ne razbija glave s tem, da se bliža jesen in zima in da bo vendar treba otroke topleje obleči. Res je, da so primeri, da so starši gmotno. tako slabo stoječi, da na obleko res ne morejo in ne smejo misliti, toda mnogim gruntarskim otrokom se ne godi nič bolje. Lanski čevlji so pretesni in leže bogve kje. Naenkrat postane tako mrzlo, da otrok ne more več v šolo. Razume se, da ostane doma. Vaški čevljar tudi ne zna čarati, da bi v nekaj dneh obul vse vaške otroke. Iz šole prihajajo opomini, treba bo stopiti v mesto in kupiti čevlje. Seveda so takšni kupljeni čeveljčki dražji od doma narejenih, a mnogo preslabi, da bi služili kmetskemu otroku pri naporni hoji v šolo. Istotako je z obleko, perilom, nogavicami in drugim. Vse je kupljeno in sešito v naglici in tudi temu odgovarjajoče. Koliko pa pri tem zbiranju obleke otrok zamudi v šoli, je seveda postranska stvar. Kako drugače bi bilo, če bi sc že med letom napletle nogavice in pripravila obleka in obutev, da bi se lahko otrok brez ovir in zamud lotil šolskega dela. Ob spravljanju krompirja Kakšna razlika je med gospodinjo, k' kupi na trgu za par dinarjev krompirja in kmetom, ki šele preko gnojenja, oranja, kopanja, sajenja, okopavanja, osipava-nja, preko mnogih, vreme presojajočih pogledov v nebo, izkopavanja in spravljanja pride do polne sklede. Krompir, ki predstavlja kmetovo glavno hrano, je dozorel. Napočil je čas izkopavanja. Pri prvih grmičih vzame kmet marsikateri krompir v roke in ga ogleduje. Gleda, pretehtava in preračunava, kolikšen bo pridelek, ali bo zadostoval za celo leto, ali bo odpadlo dovolj na svi- nje in ostalo še kaj za prodajo, če je droben, nagnit ali objeden, tedaj zaskrbljeno zmajuje z glavo. On se pač preveč zaveda, da je krompir njegov vsakdanji kruh, ki mu je dan na dan dober in ljub. Velike važnosti je končo spravljanje krompirja v klet. To je navadno gospodinjina skrb. Ona odloča prostore v kleti za posamezne pridelke. Biti mora previdna, da si krompirja ne uniči. Izbrati mora v kleti suh, dovolj zračen prostor, zavarovan pred podganami. Dokler ni krompir popolnoma suh, ga ne smemo dati vklet, ker sicer prične gniti. Ako so suhi dnevi, ga razgrnemo pred hišo na zemljo, če ne pa na tla v skednju. Ko je suh, ga preberemo. Odstranimo gnilega in drobnega. Prav tako ločimo krompir, ki ga potrebujemo za dom od onega, ki ga mislimo prodati. Nato šele ga spravimo v klet, kjer ga tudi od časa do časo prebiramo. Ne zanemarjajte svojih zob Nekateri ljudje govore leto za letom, da morajo iti k zobozdravniku, in vendar ne gredo. Ob vsakem zobobolu delajo trdne sklepe in obljube, da bodo, čim preneha bolečina, res šli, toda komaj bolečine popustijo, že padejo dobri sklepi v vodo. Zobje se pa krhajo in kvarijo iz dneva v dan bolj, dokler jim ni več druge pomoči nego klešče, kajti gnile korenine povzročajo še hujše bolečine, in tedaj se trmoglavec navadno le odloči, da stopi k zobozdravniku. Za izdiranje mora plačati ravno toliko ali pa še več kakor za popravilo srednje nagnitega joba, pretrpeti mnogokrat tudi več bolečin, a zoba ni več. Ali ima torej takšno zavlačevanje kakšen smisel? Leto za letom pretrpeti najrazličnejše bolečine, nazadnje pa še Izgubiti zob, kljub izdatkom 1 Koliko pametnejše bi bilo, če bi zanesli ta denar par let poprej k zobozdravniku, si prihranili mnogo bridkih ur in očuvali zob! Toda ljudje si dado nekatere stvari tako težko dopovedati in raje trpijo. Pripravljeni so kupiti v lekarnah vsa rrfogoča sredstva za omiljenje bolečin, le poti k zdravniku ne najdejo. Isto neuvidevnost, kakor za svoje zobovje, pa imajo tudi za zobovje svojih otrok in jih gledajo, kako se mučijo, namesto da bi jih peljali k zobozdravniku. če ne danes, izdaš ta denar za zobe jutri, toda jutri bo lahko že prepozno. Zobje so vendarle čuvarji našega želodca, ki vzdržuje celo naše zdravje in moč. Prleške gibanice Kdo ne pozna tega mojstrskega izdelka prleških gospodinj? Kdor je že bil v Prlekiji, se gotovo izmed vsega najbolj spominja okusnih in mastnih gibanic, po katerih se kar okoli ust svetiš. Gibanice so prleška narodna jed. Brez nje si v Prlekiji niti najrevnejše hiše ne morejo predstavljati, če stopi v hišo gost, bo gotovo postrežen z gibanicami, če pa slučajno niso pečene, ne bo gospodinja nič dosti razmišljala in tudi v posebno zadrego ne bo prišla, čeprav nima v zalogi mesa in klobas. Hitro bo vzela sira, smetane, masla in kar je še potrebnih stvari, in kmalu bodo zadišale po hiši mastne gibanice. Pečejo jih v krušni peči na nekakih velikih lončenih krožnikih. Lahko pa se seveda tudi spečejo v pečici na navadnem pločevinastem pekaču. Da pa ne bomo cedili slin po dobrih prleških gibanicah, si bomo skušali tudi mf pripraviti to dobroto: Vzemi V:kg moke, malo soli in mlačne vode ter napravi mehko tegto. Pusti ga pol ure počivati. Precej suh sir dobro razdrobi, ga osoli in osladi po okusu. Nato testo precej tanko razvaljaj ter ga položi na z maslom ali mastjo pomazan pekač, tako, da visi rob testa čez pekač. Testo namaži s sirom, katerega si pomešala s kislo smetano, povrh pa polij še sladke smetane. Rob testa zareži na petih mestih, da dobiš nekako peterokrako zvezdo. Del za delom tega roba raztegni čez cel pekač ter ga sproti pomaži s sirom in smetano, le zadnja dva samo s smetano. Celo gibanico polij še s sladko smetano in jo speci. Če vam poizkus uspe, se ne boste mogli tako kmalu ločiti od te prleške pogače. Malioglas zanesljiv moški za vsa kmečka dela na moderno urejeni kmetiji. Predpogoji : Pošten, ukaže- ljen in ubogljiv. Plača po dogovoru, zaposlitev za dobo 1. leta, nastop službe 1. oktobra 1939. Naslov v uredništvu lista. KUHINJA MARI KOPALIŠKA Tiskarna R LITOGRAFIJA OFFSETT iSK KAMNO T S K BAKROUSK ANILiNSKi TISK KNJIGOVEZNICA KARTO NA Z A plakatiranje Min mi r T-rr7irr r Golobja juha. 3—4 osnažene in nasoljene golobe pari v kozici na presitem maslu, kamor si dala že par kolesc čebule in nekaj zrezane žemlje. Pokrij jih za kaki eno do dve uri. Ko so mehki, poreži prsno meso ter ga zreži na rezance. Kosti in žemlje stolči. V kozico, iz katere si vzela golobe, potresi 3 žlice moke, premešaj in prideni stolčene kosti, zalij z 2Va 1 goveje juhe in kozarcem belega vina, dodaj še vršiček majerona, košček limonove lupine ter pusti vreti še pol ure. Precedi potem juho ter deni vanjo prsno meso in na rezance zrezanih ter opečenih ali v presnem maslu spraženih žemelj. Namesto žemelj daš lahko tudi kaj drugega. Zrezki s papriko. lVs kg telečjega stegna zreži na 7 zrezkov, potolci, presoli in pretakni jih s slanino, potresi z moko pa hitro speci v vroči masti ter zloži na krožnik. V mast pa deni žlico čebule, ko zarumeni, nožev vrh paprike in žlico moke, prilij še 1 osminko litra smetane in zajemalke juhe. Deni zrezke nazaj v ponev, ko prevre, so gotovi. Daj jih s praženim rižem na mizo. Pečena raca. Oskubi raco, pripravi, osoli in jo peci. Če imaš mlado raco meseca avgusta ali septembra, tedaj jo pri pečenju polivaj s presnim maslom. Staro raco pa deni v kozico, dobro pokrij, jo nekaj časa pari, potem šele peci. Stare race so namreč precej trde in se pri dolgem pečenju preveč posuše. Nadevana paprika. Vzemi 8—10 še zelenih sladkih paprik, odreži vsaki na onem koncu, kjer je stebelce, pokrovček, ostalo pa izprazni, to je: z nožem izreži in stresi ven peške, položi pokrovček nazaj; tako storj z vsemi. Zmelji ali sesekljaj ‘/s kg telečjega mesa ali ostanke pečenke; zarumeni v žlici masti drobno sesekljane čebule in zelenega peteršilja ter deni k mesu, nadalje prideni malo popra, soli, 2 žlici smetane ali malo juhe, ’/i 1 riža in 1 jajce; vse to prav fino zmešaj in napolni s tem paprike, pa ne prav do vrha, položi na vsako pokrovček, ga potisni malo notri in zloži v kozico. Posebej naredi prežganje z 2 žlicama masti, koščkom sladkorja in 2 žlicama moke; prideni 3 ali 4 paradižnike in 2 zajemalki juhe; ko dobro prevre, precedi na papriko, pokrij in postavi na kraj štedilnika, da počasi vre 3 četrt do 1 uro. Ko je gotovo, odstrani špilje, zloži papriko v skledo s sokom vred; nato prelij s smetano. Angleške osraice. Deni na desko 28 dkg moke in 14 dkg presnega masla. Moko in maslo zdrobi najprej z nožem, potem še z rokami. Potem prideni 12 dkg sladkorja, 3 rumenjake, sok in lupine od pol limone, prav malo soli in 5 g pecivnega praška. Naredi urno testo in ga gneti z rokami, pa le malo, da_ ga ne ogreješ. Potem razreži testo na koščke orehove velikosti. Vsak košček zvaljaj v okroglo paličico, iz katere naredi osmi-co. Tako delaj, da zgotoviš vse osmice. Zlo-ži jih potem na pločevino, za prst narazen, pomaži jih z raztepenim beljakom, zmešanim z žlico sladkorja in jih peci v ne zelo vroči pečici. jabolčni štrukelj. Napravi vlečeno testo iz Vs 1 moke, kavne žlice soli in mlačne vode. Ko je počivalo vsaj pol ure, ga razvleci, potresi z drobtinami, spraženimi v presnem ali kuhanem maslu, z ribanimi jabolki, sladkorjem in cimetom, ga zavij, pomaži z jajcem in speci na pločevini. Na jabolka lahko potreseš tudi rezine iz limonovih lupih. Drobtine lahko tudi potreseš, ne da bi jih poprej pražila. Grozdov štrukelj. Napravi testo enako jabolčnemu, le namesto jabolk potresi od grozdja natrganih ter opranih vinskih jagod. Češplje kot kompot. Lepe, zrele češplje deni v kozico, prideni košček cimeta, par klinčkov, sladkorja in toliko vode, da prekrije češplje. Dobro jih pokrij ter pusti počasi vreti . nekaj minut,- Kuhane izlij v skledo ter daj mrzle na mizo. Nadevani paradižniki. Odreži dobro dozorelim, pa še trdim paradižnikom zgoraj eno rezino ter jo položi na stran, potem pa odstrani peške. Nato spraži v presnem maslu drobno zrezane čebule, zelenega peteršilja in drobtin, pa tudi malo soli in paprike. S tem napolni paradižnike, na vrh pa položi rezine, katere si prej odrezala. Deni v kozico malo presnega masla; ko se speni, deni notri paradižnike ter jih postavi četrt ure v pečico, da se spečejo. Potem jih daj k mesu na mizo. Ne preveč dišav v jedila V kuhinji poznamo celo zbirko raznih domačih in tujih dišav in začimb, katere dodajamo k jedilom, da jih izboljšamo, a mnogokrat jih radi pretiravanja tudi pokvarimo. Zgodi se ti, da naročiš v gostilni pljučno pečenko, pa dobiš na krožniku celo zmešnjavo raznih dišav, okrašeno s koščkom mesa, ki sploh nima več okusa po mesu. Ako gospodinja ne pozna prave mere pri uporabi dišav, je bolje, da jih ne uporablja. Pri pretiranem dodajanju raznih dišav izgube jedila svoj značilen okus, dočim bi lahko neznaten in pravilno izbran dodatek ta okus še povda-ril. Neka dišava da lahko enemu jedilu prav dober okus. drugo jed bo pa popolnoma pokvarila. Mnogokrat pa seveda skušajo gospodinje s prevelikim dodajanjem dišav prikriti svoje kuharsko neznanje. Ako mečemo v vsa jedila iste začimbe, se neha vsaka razlika med njimi, kajti imela bodo vsa isti okus. Prekomerno začinjena jedila pa so predvsem tudi škodljiva, posebno ljudem, ki so bolni na prebavilih. Bolje je uporabljati domače dišave in začimbe, nega tuje. K domačim prištevamo v prvi vrsti peteršilj, zeleno, česen, majaron, kumno, janež, gorčico, papriko, lovor — še mnoge druge, ki pa so mnogo milejše od tujih (poper, ingver itd.). Med začimbe spada tudi kis, ki kakor ostale dišave, v majhni meri marsikatero jed izboljša, v veliki meri pa pokvari. Ni pa priporočljiv za bolnike in ga je bolje nadomestiti z limonovim sokom. Novice Iz Esperanta Vsako leto in tudi letos so organizirala nekatera esperantska društva svoje počitniške kolonije. Tako »Esperantski teden« na Herzbergu v Švici, »Mednarodni teden« v Amsterdamu, podobne tedne pa tudi v Ameriki, Angliji in drugod. Na kongres zveze delavcev esperantistov na Nizozemskem je prišlo v Arnhem 900 delegatov. Guvernerska vlada v Maroka je odobrila denarno subvencijo esperantskim društvom. V Egiptu sta prirejala predavanja v esperantu zakonca Zscheile. Na esperant-sko predavanje v Port Saidu, so se zbrali poslušalci angleške, arabske, grške, italijanske, maltijske, sirijske in egiptske narodnosti. V Talilna (Estonska) je slavilo društvo »Espera« 20-letnico obstoja. Ima nad 300 članov, predavanja pa obiskuje po 100 ljudi. POZOR! Naročniki iz Maribora ii okolico lahko poravnaj« naročnino osebno pr upravi v Mariborski tiskarn bSb Izdaja konzorcij »Edinosti« v Mariboru. Predstavnik Andrej Žmavc, ravnatelj v pokoju. — Odgovorni urednik Jaroslav Dolar, novinar. — Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik ravnateljtelj Stanko Detela, vsi v Mariboru.