Amerikanski Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Aroe iiki in glasilo Družbe sv. Družine._ SEYiTKA 78. JOLIET, ILLINOIS, -2t AVGUSTA 1915 ____ ^__ LETNIK XXIV, Nemčija obljubila polno zadoščenje. Obžaluje potop "Arabica" in prosi potrpljenja, dokler se ne dožene resnica glede potopa. UNCLE SAM SE SPET POMIRJA V Washingtonu upajo, da je nevarnost vojne z Nemčijo prestana. Washington, D. C., 24. avg. — Poslanik grof Bernstorft", ki so ga že nocoj pričakovali v zaveznem glavnem mestu, se bo jutri posvetoval z državnim tajnikom Lansingom. Med tem je v vladnih krogih znatno odjenjala napetost zadnjih 48 ur, s katero so pričakovali razvoj nadaljnjih dogodkov v zvezi s potopom "Arabica''. Povzročila je ta ugodni prevrat brzojavka, ki jo je nemški poslanik danes poslal na državni urad in v kateri je v imenu nemške vlade izrazil prošnjo, naj se ne izreče prenagljena sodba o torpediranju "Arabica", nego počaka na popolno poročilo poveljnika nemškega podmorskega čolna. Položaj smatrali resnim. Davi, ko je dospelo iz Londona poročilo ameriškega poslanika Page z zapriseženimi izjavami rešenih ameriških potnikov, ki so enoglasno trdili, da je bil parnik "Arabic" napaden brez svarila, ni nihče dvomil o tem, da je položaj rešen. Osebnosti, ki so v tesni zvezi s predsednikom, utegnejo oči-vidno ne le iz svoje lastne iniciative z raznimi opazkami vzbuditi vtisk, da se je g. Wilson odločil, pretrgati diplomatske zveze z Nemčijo, če se ne bodo mogle dokazati olajševalne okoliščine. Obljavljeno je bilo med drugim, da je predsednik skoraj opustil upanje na take olajševalne okoliščine. Obenem je bilo namignjeno, da predsednik iz-premeni svoje mišljenje in namere le potem, če bi nemška vlada odklonila odgovornost za potop "Arabica" in izjavila, da je poveljnik podmorskega čolna prekoračil svoje pravice, oziroma podeljene mu predpise ravnanja. Napetost odjenjala. Potem je prišla brzojavka grofa Bernstorffa, ki je v vladnih krogih vzbudila upanje, da bo ali Nemčiji mogoče dokazati okolnosti, ki so napad na "Arabic" opravičevale, ali da misli Berlin v resnici odkloniti odgovornost za postopanje poveljnika podmorskega čolna. Seveda mislijo samo pravi pravcati optimisti na zadnjeimenovano možnost. V najbolje poučenih krogih vedo, da nemška vlada z neupogljivo odločnostjo zagovarja načelo vojskovanja s podmorskimi čolni kot povračilo proti britanski krivici. Kakor poročajo iz New Yorka, je nemški poslanik pri objavi dopisa, naslovljenega na državni urad, baje izjavil, da so nemški poveljniki podmorskih čolnov dobili strogo naročilo, da ne smejo razdejati nobenega potniškega parnika, ne da bi prej skrbeli za varnost potnikov, in da se dotični poveljnik podmorskega čolna ni ravnal po tem naročilu, če sedanji podatki o potopu parnika odgovarjajo dejstvom. Nemčija obljubila "polno zadoščenje". Berlin, 25. avg., čez London, 26. ; avg., 3:49 zj. — Če je poveljnik nern-i škega podmorskega čolna prekoračil . svoja navodila pri potopu parnika ? "Arabic", bo nemška vlada dala Zdru-- ženim Državam polno zadoščenje, kakor je kancelar von Bethmann-Holl-i weg obvestil poročevavca za Asso-i ciated Press v nocojšnjem interview«. Nemci napadajo rusko I trdnjavo Brest-Litovsk. Predrli zunanje linije in naskakujejo branike blizu trdnjave. Avstro-ogrsko konjištvo zasedlo mesto Kovel, 40 milj jugovzhodno od Bresta, in prodira dalje. Trdnjava Osovjec zavzeta. Italijani na Goriškem ljuto napadajo, a še vedno brez uspeha. rf Dunaj, 23. avg. — Admiralstvo je i )'. vSnes naznanilo, da je razgledovanje i spboto dognalo dejstvo, da so ltali- m zapustili otočje Pelagoško v Ja- i r:u;Skem morju, ko so razdejali vsa : Po* in branišča. sl_Uvojni otok Pelagosa je v Jadran- : sl?m morju na polu poti med Gargan- i vulk- n'Čem Da,mak. ki tvori z Grodnom edini trdnjavi, ki sta ostali v ruskih rokah v osretlnjem odseku. Posebna poročila iz Petrograda na-1 znananjajo, da ruski položaj v Brest-' Litovskem postaja polagoma nevzdrž-ljiv in da se občinstvo pripravlja na odhod. Osovjec dolgo oblegan. Osovjec leži kakih dvajset milj od ruskp-pruske meje na ruskem ozem-j H«., Njegov padec je bil pričakovan, kajfi umik ruske glavne vojske proti vzhodu je skoraj osamil posadko. Od vseh ruskih trdnjav, ki so bile 1 zavzete po Nemcih tako naglo druga ' za drugo med zadnjimi tremi tedni, se 1 je Osovjec najdalje upiral. Pozimi in " spomladi so ga Nemci večkrat brez u-" speha poskušali zavzeti. Celo potem, '* ko so Nemci previhrali Poljsko in bal tiške pokrajine, se je Osovjec še obdržal. Močvirna okolica je oteževala Nemcem dovoz težkih topov. O ruski zmagi na morju. _ Petrograd, 23. avg. — Današnje u-i radno naznanilo iz admiralstva glede 13 t.. ruske zmage na morju v Rigovskem za- ZJ -jlivu .se v..nekaterih ozirih ne ujema z ^ a včerajšnjim naznanilom predsednika " j dume. "J o Admiralsko naznanilo pravi, da "je •i j bil eden najboljših nemških dread- bl 1 noughtov pogreznjen po britanskem je o j podmorskem čolnu" in da "je bilo (st e najmanj dvoje nemških križark in o- 0 sem torpedovk pogreznjenih", o "Ruska topničarka 'Sivuč' je bila • užgana po sijajnem boju in se je po-greznila, a ž njo vred neka nemška ^ torpedovka," pravi admiralske* nazna- j nilo. d Naznanilo predsednika dume je po-1 ^ ročalo, da so Rusi pogreznili nemško j bojno križarko "Moltke", tri križarke ' in sedem torpedovk ter zaplenili štiri barke z vojaki, ko so zadnje-unierli. -Nemčija zanika rusko zmago. London, 25. avg., 4:30' žj. ~V- Pol- ~ uradna brzojavka iz Berlina čez Arfl^l j sterdam zavrača rusko trditev o veli-'j kih nemških izgubah v pomorski bitki i v Rigovskem zalivu. Brzojavka zatr-| juje, da ni bil noben dreadnought po- * greznjen ali poškodovan, niti nobena križarka. j . Brzojavka, ki proglaša petrograjska J poročila za popolnoma neresnična, ponavlja uradno naznanilo admiralskega štaba z dne 21. avgusta, ki je poročalo, da je bila ena majhna nemška vojna ladja pogreznjena in dve drugi ohe- . sposobljeni za boj, dočim sta bili dve * ruski topničarki razdejani. Zanika tudi, da so Nemci poskušali izkrcati čet blizu Pernave. Avstrijsko uradno naznanilo. Dunaj, 24. avg. — Vojno vrhovno poveljstvo je izdalo sledeče uradno na-j znanilo: "Severozapadno od Bresta-Litovske-ga je bil sovražnik, ki se upira v o-krožju Wierszowic in Rizne, včeraj zopet odbit in prisiljen k umiku. Armada nadvojvode Jožefa Ferdinanda' jc ujela štiri častnike in 1,300 mož. "Severovzhodno od Vladove sta naša zaveznika zopet odbila sovražnika in pridobila na terenu. Avstro-ogrsko in nemško konjištvo je v zasledovanju sovražnika zasedlo Kovel, 40 milj jugovzhodno od Bresta-l.itovskega, in sedaj prodira v seyerni smeri," Nemške namere. -London, 24. avg. — Avstro-nemške armade nameravajo še huje udariti Rusijo v nadi, da jo pripravijo v de-fenzivo za nedoločen čas in potem odpošljejo nekaj svojih čet na druge fronte, zlasti proti Srbiji in Italiji. Rusi pa so osrčeni po svoji pomorski zmagi v Rigovskem zalivu, ki je zadržala maršal von Hindenburgovd veliko zajemanje ob strani skozi Kur-landijo, in se še trdno upirajo na skoro vseh točkah v baltiških pokrajinah. o Rusi se umikajo na jugu. £e Dočim se Rusi umikajo na vzhodu Ivi, in jugu od Kovna, poroča Petrograd, da je bilo to potrebno v preprečenje zajetja ob strani. Oba brega Njemena še obdržujejo južno od Kovna do j, Grodna, ene izmed maloštevilnih trd- c( njav, ki so šfe v njihovih rokah. v, Na vseli straneh Bresta-Litovskega r( baje Avstro-Nemci napredujejo, dočim je prav jugovzhodno od trdnjave av-strijsko konjištvo zasedlo Kovel, važ- y no železniško vezišče na progah v j. Kijev in Rovno. Boji za Brest-Litovsk. li Berlin, 25. avg. — Ruska prednja ^ postojanka pri Dobynki, jugozapadno od trdnjave Brest-Litovsk, je bilk predrta včeraj po Nemcih pod maršalom I von Mackensenom, kakor uradno na- ! znanja danes štab vojnega glavnega v stana. Eno krilo von Mackensenove arma- j1 de se bliža zapadnemu bregu Mesne. I . Severno od Bresta-Litovskega zaje-,j majo trdnjavo Bavarci, ki so pognali 1 J Ruse nazaj v gozd pri Bialowieski in dospeli v Wierszovvice. Zadržavan samo po ruskih zadnjih 'stražah, se maršal von Hindenburg | 'bliža Vilni. Rusi se zopet umikajo po ' i brezuspešnih poskusih, zaustaviti nem-i.ško prodiranje s protinapadi. Vilna bo menda zavzeta v nekaj dneh. Z zapadnega bojišča. Amsterdam, 24. avg., čez London, 3:12 zj. — Semkaj dospelo uradno poročilo nemškega admiralstva se glasi: i "Na višini Zeebrueggea je bila v nedeljo zvečer neka nemška predstražna ladja napadena po dveh sovražnih ru-šivcih. Po hrabren} odporu je bila na-'! ša ladja pogreznjena. Posadka je bila deloma rešena." Topniški boji. Pariz, 24. avg. — Vojni urad je no-j coj naznanil, da je bilo topništvo da- - nes na obeh straneh zopet zelo delav-s no v Belgiji v okrožju Boeingatskem ter na Francqskem v Artois, v odseku - severovzhodno od Arrasa, in med re-* kama Somme in Oise. Tudi v Charn-^ pagni in v Vogezih je bilo nekaj silnih II spopadov z granatami in bombami. " Pastor zavratno umorjen. Gary, Ind , 25. avg. — Rev. Edmund A. K. Kayser, pastor tjvang.-luteran-1 ske cerkve Sv. Janeza tukaj, je bil v torek zvečer ustreljen po neznancih j tik svojega stanovališča v Tollestonu, predmestju garyskem. Pravijo, da je L postal žrtev prenapetega navdušenja za Nemčijo. le O Južno "pravosodstvo". Marietta, Ga., 24. avg. — Porota, ki > se je i>osvetovala v slučaju Leo Franka, 11' ki je postal žrtev drhali, se je zedinila danes po samo triminutnem posvetu lu na razsodek, "da je bil Erank obešen d, po neznani roki". V brivnici ne govoriti o vojni! Allegheny, Pa. — V bližnjem Brad-docku je prišel neki Madžar v brivni-co. Pričeli so govoriti o ti nesrečni vojni in se prerekati. In brivec je pre-rezal Madžaru vrat. Drugi slučaj, ki se je prigodil, je bil podoben. V Beviji je tudi brivec izvršil enak zločin, prerezal je vrat nekemu Slovanu. V obeh slučajih sta bila brivca Italijana. Iz.tega je videti, da se je nevarno prerekati z Italijani o sedanji vojni. Pogubonosna povodenj. St. Louis, Mo., 23. avg. — Vsled po-vodnji, ki jo je povzročila reka Meri-mac, je 3,600 os^b brez strehe. Okrožje v širini petnajstih milj v dolini Val-j ley Park je pod vodo. Kako veliko ' I je število utopljencev, se doslej še ne j' da dognati. 1 Jolietska novica. — Mrs. Antonia Trampush se je v r spremstvu Miss M. Težak pripeljala, te ' dni na obisk v Joliet iz Virginije, 1 Minn., v svojem avtomobilu. Družbi a sta se v Chicagu pridružila še ondotni salunar Mr. Martin Nemanich in soproga. Ogledali so si chicaško in jo-lietsko okolico ter posetili znance in prijatelje, nakar so se vrnili zopet pro-ti domu. N . » i- ;. Častna nagrada za igro. Dne L septembra 1915, to je, pri-a hodnjo sredo, poteče rok raz-pis a častne nagrade $100 (sto dolar-t. jev) za igro iz našega življenja v Ame-a tiki. Rokopise z izmišljenim pisateljskim imenom je doposlati na naslov: Dekliška Marijina Družba, c. o. Amerikan-3- ski Slovenec, Joliet, 111. — a prava J- imena pisateljev z izmišljenimi vred J- v zapečatenih zavitkih na naslov: John m Grayhack, 1012 N. Broadway, Joliet, 111. :u mmmmmm^. —— l' MAL POŠLJIMO DAR SVOJIM ih DRAGIM NA ALTAR. Pošiljamo denar v staro domovino. V stari domovini izplača denar c. kr. pošta. VSE NAŠE POSLOVANJE JE JAMČENO. 1 5 kron pošljemo za..........$..85 n" 10 " " " .......... 1.60 lOO KKON -ZA- $15.75 ila Pošiljatve in pisma naslovite na: •tu en AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. IZ SLOVENSKIH NASELBIN. i Joliet, 111., 25. avg. — Naša vrla Dekliška Marijina Družba z umljivo ra- I dovednostjo pričakuje poročila, koliko slavnih pisateljev in pisateljic se je od-1 zvalo njenemu razpisu častne nagrade za najboljšo igro iz našega življenja v Ameriki. Le še malo potrpljenja, pa pride tozadevno poročilo na dan. Kajti do dne 1. septembra t. 1. morajo že biti tloposlane vse igre za natečaj, kakor je bilo naznanjeno v dotičnem razpisu z dne 23. apr. t. 1. Dan L sept. pa bode že prihodnjo sredo, torej bodemo kmalu vedeli, koliko pisateljev in pisateljic se je odzvalo razpisu naše vrle D. M. D — "Slovenska Dekleta." Naš slav-noznani klub "Slovenska Dekleta" je priredil skupen izlet v Starved Rock State Park zadnjo nedeljo, dne 22. t. m. Udeležile so se izleta gospodične: Rose Brunskole, Theresa Xemanich, Katherine Rutala, Anna Simonich, Anna Zoran, Elizabeth Grayhack, Katherine Simonich in Mary Zoran. Izleta udeležiti pa se niso utegnile gospodične Antonia Stukel, Enima Horwat in Anna Brunskole, kar so zelo obžalovale. Kajti izlet je izvrstno uspel v vsakem oziru, kakor čujemo. — Trgovski piknik, ki je bil dne 25. jul. vsled dežja odložen, se vrši danes popoldne v Dellwood parku. Tudi danes je nebo oblačno, vendar je upati, da ne bo dežja. — Delavski praznik bo dne 6. septembra, to je, prvi ponedeljek v mesecu septembru, kakor vsako leto. Dc-poludne se bo vršila velikanska pocestna parada linijskih delavcev in popoldne bode piknik v Dellwood parku, zadnji javni piknik v letošnji sezoni, ki je bila skrajno neugodna za izlete in , piknike vsled deževnega in hladnega vremena. — Chautauqua v Jolietu. Nenavadno zabavo bomo imeli v dneh od 27. avg. do 3. sept. in sicer pravo chautau- j; ludne in zvečer. Vstopnina k posa- i tnezni predstavi bode 25 odnosno 35 in ( 50c. Zupan Barber bo v petek s po- t zdravnim nagovorom otvoril to prire- i ditevj ki bo za Joliet nekaj izrednega. 1 ^ h *** — K sobotni volitvi. Tudi ženske * so upravičene glasovati pri posebni vo-litvi, ki jo je sklical "High School j Board of Education" za soboto, dne A 28. avgusta. Glasovati se ima o pred- ( logu za izdajo bondov v svrho, da se f kupi dodatno zemljišče in zgrade do- ^ datna poslopja na bloku sedaj deloma ( zasedenem, tako da se višja šola (high school) še razširi. Ta predlog pome-ni, da se hoče davkoplačevalcem nalo- i žiti novo breme, ki ga prav nic ni tre-' s ba. Sedanja občinska višja šola (town-ship high school) je dovolj velika v primeri z velikostjo mesta Jolieta. j ^Vsako dodatno povečanje bi doneslo c tiovili Strelov, ki bi jih morali pokriti j davkoplačevalci' z novimi davki, seveda ^. iji tp v teh «labi]i časih! Zatorej, cenj.' -volivci iu volivke, glasujte v sobot i j, ^ "No" in napravite križec pred "No"! j, " _ Dva kaznjenca utekla. Iz joliet,-ske draavWi katiiilhlčČ sU IHfckU v fie- y 08 strani. In koliko slik je v J tej knjigi! In koliko drugih stvari, ki. < so velezanimive in poučne! Že sami j: opisi s podobami iz našega slovenske- ] < ga življenja v Ameriki so vredni, da si knjigo omisli vsako slovensko društvo, a tudi vsak izobražen Slovenec. Ta knjiga je lahko v diko in kras za parlor vsake slovenske hiše v Ameriki. Knjigo "Amerika in Amerikanci", ki Jo j je spisal Rev. J. M. Trunk, je do-; biti po napol znižani ceni v knjigarni j Amerikanskega Slovenca, Joliet, 111. Vezana knjiga stane samo $1.50. poj pošti $1.75. Pridite ali pošljite ponjo! Anaconda, Mont., 16. avg. — Tukajšnja bakrena družba sedaj dobro obratuje, zato -e je sem nabralo silno veliko ljudi od vseh krajev Amerike zaradi velike plače, a delo se težko dobi, posebno oni, ki nima posebno dobrih znancev tukaj. Kdor ima delo, ga drži, zato je huda za novodošle, ker je silna draginja Pted par tedni so sem začeli voziti izdelke iz James G. Heggie-lovarne i/ Jolieta, delajo namreč velike nove peči za žganje bakrene rude; in to mi je zbudilo spomin na prijazni Joliet, v katerem sem bi\al nekoliko tednov in se mi je zelo priljubil, čutil sem se domačega. Povem vam, Jolietčanje, da pri vas je prijaznejše življenje in I kar vas najbolj diči, je naš mili sloven-| ski jezik. Kličem vam iz zapada: Ne silite semkaj v te puste zapadne pla-jnjave! Tukaj je res nekoliko boljša plača, toliko bolj je pa večja draginja. Konečno pozdravljam vse Jolietčane, zlasti svoje rojake, katerih je mnogo tam. Bivši Jolietčan. Kansas City, Kans., 21. avg. — Predobri g. urednik! Nekaj prav važnega bi Vam rad prav tiho na uho povedal, pa le, če mi obljubite, da boste molčali kakor stara babnica, ki ima tukaj na tem puklastem planetu, no, veste, na tej grešnej zemlji le še eno veselje, namreč, raznašati razne novice po fari. Xo, torej boste molčali tako sveto? Nobenemu in nobenej ne smete zaupati, samo edino Vašemu listu smete po-i vedati. Veste, g. urednik, pred par leti je Vaš list poročal, da je tukajšnji "Slav-i ček",, veste, to je tisti ljubček pevski, ■ ki tam v starem kraju zjutraj na vse zgodaj in pozno zvečer o drugem mraku, ko se začnejo zbirati fantje na vasi, tako milo drobi svoje mehke, raj-sko-lepe pesmice, — zbolel in je končno zaspal kralj-Matjaževo spanje. To je bilo tudi res, vlegel se je tukajšnji "Slavček" v globoko spanje, iz katerega so ga pa letošnjo pomlad prebudili strašno bobneči kanoni, ki koljejo kar po živinsko tam v starem kraju brez pravega vzroka na tisoče in tisoče mladih fantov in možev. In naš "Slavček" vzdignil je glavo, pogledal kakor kralj Matjaž, če se še solnce suče o-krog' zemlje, kajti, da bi se svet sukal okoli solnca, temu čudaku kar v glavo ne gre, češ, če vabile več tovarišev moškega spola, da so se združili v pevskem zboru in • začeli zopet znova pridno svoje vaje. ' Pa kaj bi bili slavčeki brez Slavic in < fantje pevci brez deklic! Zato so pa 1 začeli vabiti in privabili so kmalu več j slavic v svoj krog. In zdaj se je pri- i čelo novo žvrgolenje, novo popevanje. ■ da je bilo veselje. In kaj se je vse v • I teku tega časa naučilo, to le hočejo ti <• mladi slavčki in slavice pokazati pri- 1 hodnjo nedeljo, dne 29. avg. Postaviti r se hočejo na odru in nam — kakor r vsaj slišimo po ovinkih — zažvrgoleti vse polno krasnih domačih pesmic. Pa č kakšnih? Ja, tega pa sam ne vem. t Veste, pevci in pevkinje so hudomušni, r nočejo nič poprej izdati. Pravijo sa- z mo: Pridite prihodnjo nedeljo v cerkveno dvorano, pa boste slišali, pa še C tudi kaj videli. t Tudi vodja pevskega zbora, domači t g. župnik, molči kot grob o tem, le i samo vabi in vabi, češ, pridite, pa bo- j ste slišali in videli, pa še pili, po vrhu i pa še jedli, a smejali pa seveda tudi! i A jaz, veste g. urednik, imam sicer . kratek nos, ki pa vendar opravlja prav j: dobro svojo službo in ravnp Z njegovQ 1 pomočjo sent izvohal, da bo3e oiiie- s r. j en i pevski 2bor uprizoril neko jak» šaljivo igro, ki vsebuje polnrt sliK'ha, > ki zbada nekoliko Iiaie Žfclle, ol> jed- , nem pa daj« lepe naukov saj tistim, ki f še tega ne vejeta je namreč mož gla- s 'va v družini, 2 Pa še menda nekaj živih slik bodo i uprizorili, ki nas bodo v duhu popelja- i le tjakaj v staro, ljubo, nam vsem dra- c go, zdaj toli nesrečno'domovino. Kaj č pa bodo vse peli, pa nič prav nisem mogel izvohati. Zdi -e mi, da bodemo ] slišali med drugimi tudi kras 110 in 11-11 metno pesem "Kje dom je moj?", pa < "Večernica", pa "Slepec", to milo in priljubljeno žalostinko slepega siro- 1 maka, pa "Hišica očetova", "l.jube- • z en do domovine", to krasno popevko, 1 j "Prememba", "Triglav", pa Bog ve, | . kaj še vse v mešanem zboru. Vsaj ni, r I da bi mogel vse povedati, saj sam ne i 1 znam, kaj vse, Vam pa, g. urednik, tu- ■ I di ni treba vsega znati. Če ste pa tako radovedni, pa si vzemite čas, pa ti- i ket, pa ha j d v nedeljo k nam, Vam : bomo že našli prostorček v dvorani. Ako pridete, boste slišali tudi nekaj "domačih" v moškem zboru, kakor o- ; 110 lepo, a težko "V Gorenjsko ozi-!ram...", pa lepo, umetno "Tiha luna", j pa ''Rože je na vrtu plela", pa še mo-. rebiti kako drugo, o katerej se še meni j morebiti niti ne sanja ne. Vse to se bo dobilo za ubogih 25c. J elite, lepa prilika za krasno zabavo za malo denarja! /ato pa le recite Vašemu dragemu listu, da naj vabi krog in krog po na-šej naselbini rojake na udeležba, ker , le on sam sme to storiti, kakor sem v začetku dovolil. Pogleda naj pa še tudi k bratom Hrvatom in naj tudi nje povabi, da nas počastijo z obilno udeležbo, da povrnejo obiske Slovencev v njihovej dvorani in si pridobijo našo ; naklonjenost za bodoče predstave v 1 njihovej dvorani. I11 videli boste, g. urednik, da bo pomagalo. Jaz se že v naprej bojim, da ; bo zopet dvorana pretesna, da ne bo prostora zame, ker nisem eden izmed najbolj suhih. Pa naj le bo, bom pa | zlezel na streho in od tam poslušali milo doneče glasove naših slavčekov j in slavic, saj bodo menda to dovolili moji ne posebno veliki prijatelji—mo--kitarji. Da bi bil le "Slavček" zadovoljen in vesel in ž njim naša slovenska cerkev, katerej v korist se bo vse omenjeno vršilo. To je vse, g. urednik, kar mi je težilo grešne kosti in nemirno srce. A nekaj še pa vendar poleg! Šmentana , reč, skoraj bi bi! pozabil. Ko sem hodil zadnjič po svojem nočnem spreho-, du, sem nekaj slišal, da se namerava | tukaj v naši naselbini uprizoriti krasna igra pobožne vsebine, namreč igra ^ "Lurška pastarica", igra, ki še ni bila na našem tukajšnjem odru. Ker mi je igra znana, se pač že zdaj veselim na njo, gotovo bodo tudi tukajšnji Slo-. venci kar očarani od nje. G. župnik je t menda že razdelil uloge in gotovo se ( igra uprizori, a kedaj, tega pa sam ne i vem. Ko pa tudi to izvoham, bo se-4 veda prva pot k Vam in k Vašemu li- t Stil. Pa nič kaj ne zamerite, pa povejte listu, pa samo listu, vse, kar sem Vam 3 naklestil. Za Vašo potrpežljivost pa prav lepo "Bog lonaj"! Še pridem! Kdo? Cleveland, O. — lialloo, g. urednik! - Prosim tudi meni malo prostora v , cenjenem listu Ani. SI. Cenjeni čira-; telji(ice), gotovo ste že mislili, da me - je S. L. kje v mrežo ujela. Ali povem - vam, da me še ni in me tudi ne bode. - Ker človek potuje sem in tja za delom, - tudi marsikaj zanimivega vidi in sliši, ) in po takih okoliščinah me je usoda i privedla v Cleveland. Veste, g. urednik, skoraj sem se ma-i lo bal Clevelanda. Pa si boste zopet - mislili: zakaj, ko je vendar precejšnje : število Slovencev v Clevelandtt? Pa ; povem Vam, da ravno zato, ker ie ve-. liko število Slovencev notri. Namreč, - vzrok je bil ta, ker jaz sem si pred- - stavljal, da je vse slovensko ljudstvo I prepreženo s S. L. ter Cl. Ani., pa 111 1 res tako, sem se precej motil. Pre-: sneto malo se tudi tukaj Slovenci zanimajo za S. L., čeravno Cl. Ani. \ed-no poroča o lepih uspehih. Seveda, nekaj rodoljubnih mož je tudi tukaj, ki ljudstvo na svoj cilj obračajo, .aii napredek je pa bolj majhen. Ljudstvo bode vse počasi izprevidelo, da z Ligo, kot so jo rodoljubi v Ameriki 11-stanovili, ne bodo vse skupaj nič. Ker mi pride v roke več vrst časopisov, moram omeniti, da sem čital v Glasilu S. N. P. J. dopis iz Barbertona, O. V omenjenem listu je poročal dopisnik, da je pri njih prišla Liga tako slabotna na svet, da še 30 minut ni mogla živeti, in II. aprila, kakor poroča dopisnik, so jo pokopali z vsemi •:ersW£i)»iami, posnetimi iz G. KT. 111 Cl, Ani., pa precej globoko, tako • -1"-vedno sklicuje ligarje skupaj, ali nas avstrijskih Slovencev ne bode priklical, mislim, da avstrijskega Slovenca ne bode "Gubca", ker mi hočenia ostati še vedno pod zaščito dvoglavega avstrijskega orla. Še moram omeniti glede slike v G-N., ko avstrijski cesar nemškemu čev-|lje "ptica". Zatorej svetujem uredniku G. N. ter njegovemu partnerju, da ^ j si eno naredita, pa večjo in bolj ostro, i da se boste "gloncali" pri Jugoslovan- • ski Ligi, ker drugega uspeha tako ne - boste imeli, kakor za eno blamažo boste bogatej ši. če pa mogoče mislite, I ■ da se s slikami take vrste izobražene štejete, se precej motite. Je precej lepa izobražba ameriških Slovencev o- i kolu G. N., kajneda, cenjeni čitatelji 1 in čitateljice? K sklepu dopisa pozdravljam vse či- - tatelje(ice) Am. SI., kakor tudi vse 1 j avstrijske Slovence, listu pa želim kar - največ uspeha. Good-bye! 1 Pristaš S. L. S. i _ j Lorain, O., 24. avg. — Cenj. g. urednik! Prosim Vas, da priobčite ta skro- > mni dopis v nam preljubljenem listu ; Am. SI. Dne 15. avg. so imeli tukajšnji ligaši, neki shod. Ker pa Clevelandska Amerika o tem izhodu prav veliko piše in prav veliko laže (—110 pa saj tega ne . bode nihče zameril, saj list C. A. že , tako ne piše drugega kot le same la-j ži—), torej je moj namen, da nekoliko opišem resnico o tem shodu, da ne bodejo rojaki širom Amerike mislili, da smo tukajšnji Slovenci res sami ligaši , in da smo tako navdušeni za ligo, kakor isto vpije in laže C. A. V št. 67. kriči in laže, da se je shoda udeležilo celo 800 rojakov. Laž velika! Niti 'polovica jih ni bilo! Smo pa še roja-1 .:i, ki smo zdravi 11a pameti, akoravno j ligaši trdijo, da bi morali biti vsi Slo-' venci pri ligi, češ kateri še ni pri ligi, ^ nima nobenega razuma. Dobro za vas, le Boga zahvalite, da vas je tako visoko obdaril s talenti. Tako vpijete 111 lažete o velikanski udeležbi: zakaj pa se celo ligaši niso udeležili? Šli so isti dan nekateri nalašč iz mesta v drugi kraj, zakaj? Zato, ker jih je že ■ram nositi ligovsko ime, in ker že dobro vedo, da bodo ligarji kmalu šli rakom žvižgat. Kar se pa tiče govornikov, pa ne bodem dosti omenjal. Take govornike, ko je bil g. Trošt, bi bili ligovci tudi tukaj v Lorainu lahko dobili; istotako ' hrvatski g. Grškovič iz Clevelanda bi bil rajši pasel svoje ovčice v Clevelan-du. Govorniki niti v svojih govorih niso nič omenili o pomenu lige! Pa saj tega ni potreba. Ligovci so že itak dovolj razumni. G. Trošt iz New Yorka je v svojem "jedrnatem" govoru prav po farizejsko hvalil samega sebe, kako je izšolan, da bi bil 011 lahko v stari domovini advokrat, sodnik,' duhoven, nazadnje celo profesor. Se-1 veda je pozabil povedati, da bi bil on ! mogoče res kateri zgoraj imenovanih, ko bi bil sposoben do tega priti. Pa g. Trošt, to bodete še lahko vse dosegli pg propadu Avstrije, ako Vam tla ne bodo prevroča po vojni v stari domovini, Ako se Vam pa posreči, da ligaši pridete do zaželjenega cilja, potem pa bodete v svobodni Sibiriji, v kateri trikrat na leto žito zori. za liga-škega kralja. Ja blagor Vam, kaj Vas še vse čaka! Blagor človeku, da se tako visoko izšola, da zna ljudstvo varati in slepariti. A naj bode konec, pa še drugič kaj. K zaključku pa še enkrat omenim, da je laž in laž, kar je pisala C. A. o tem shodu. Ligovci pa, kar jih je še, naj le pazijo, da ne bodo kakega ligovca izgubili, ker novega ne bodejo lahko dobili v svojo zanko. Končno pozdravljam vse čitatelje lista A. S., ligarjem pa razum. Prijatelj in naročnik lista. ■ -11,___ I . ... J-------- St. Louis, Mo., 2l. avg. — Cenjeno ; uredništvo Am. SI, prosim, gi so pa vsi od vere in oil cerkve od-i pali. Kar nas je tukaj Slovencev, bi ; prav lahko imeli svojo cerkev za službo božjo, ker nas ne bi bogve koliko t stala. Pa pravijo: "Še za cerkev bom tukaj zlagal! Pop naj gre delat kot i - jaz, 011 je človek kot sem jaz. Pop te . ne bo videl drugje kot v cerkvi, pa da • mu boš ti zalagal iz svojega žepa?" - Pa kaj bom od tega pisal, toliko re-, čem, da so to >ocialisti, ki na videz - človeku dobro želijo, a v resnici bi ga : pa vsega obrali, ko bi mogli do nje- - gove kože priti. Vsak se naj ogiba . takih propalih antikristov, da koga ne' i ugrizne! Kar nas je K. S. K. J. Srca Jezuso-1 vega, prav dobro napredujemo. Roja-, - ki, pristopajte k našim podpornim drtt 1 štvom, ker nikdo ne ve, kje ga nesreča doleti, ker nesreča nikjer ne počiva, zato je dobro bili v kaki podporni or-1 . ganizaciji. Tebi, Amerikanski Slovenec, ,pa že-' I lim veliko uspeha in naročnikov. Po-' II zdrav! Naročnik. 1 Kresni večer 1915 ob Soči. (Iz zapisnika očividca.) "Letošnjega kresnega večera ne bom pozabil. Videl sem že jokati ljudi, a jokati ljudstva še nisem videl do danes. Strašno ogorčenje. Ljudje stiskajo pesti, molijo, groze in preklinjajo laško brez-božnost, ki niti najdragocenejšim svetinjam našega naroda ne prizanese. Nad Sv. goro se vali gost, bel dim, svetišče gori... Ne moreni gledati ne na ljudi ne 11a goro. Naša srca so potrta; v bolečini bi človek padel na tla in umrl bolesti, a v srce prihaja tolaž-ljiva misel: "Mati božja bo maščevala razdejanje svojega svetišča. Tvoje ljudstvo bo ostalo 11a svoji zemlji in postavilo na goro svetišče svoji nebeški Kraljici." Skoda v industriji na Poljskem. "Czas" prinaša po varšavskih listih podrobnosti o škodi 11a Poljskem. Kakor se poroča, se ceni škoda, ki jo je vojna povzročila v kmečkem gospodarstvu, na 487 milijonov rubljev. Kar se tiče industrije, se ceni škoda podrtih tovarniških poslopij 11a več nego 15 milijonov rubljev. Blaga je bilo uničenega za 27 milijonov rubljev. Škoda v rudniških obratih se ceni na 13 milijonov rubljev. Skupna škoda v industriji na Poljskem znaša tedaj nad 96 milijonov rubljev. Ogromne izgube je prizadejala vojna tudi trgovini in industrijelni izdeljavi na Poljskem ter se ceni že dosedanja škoda 11a milijardo rubljev. Že do 1. januarja 1915 se je računalo, da je bilo izgubljenih 209 milijonov rubljev in od tedaj je doseglo izdelovanje komaj deset odstotkov navadne višine. Trgovinski promet se je zmanjšal za 48 milijonov rubljev. Škoda na nepremičninah v opustošenih mestih in manjših trgih, in -icer samo 11a občinskem premoženju znaša 43 milijonov rubljev. I ' i Urada telefon Chicago 100 Stanovanja telefon Chicago 3247 t I JOSIP KLEPEC 7 JAVNI NOTAR ^ 1006 N. Chicago St. .JOIJETJLI^, FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zopt' ogenj pojdite k ANTONU SCHAGE* North Chicagi Street v novi hiši Joliet National Banke- | Chi. Tel.: Office 658, Res. 1441R Uradne ure: 1 9—12 a. m. 1—5 and 7—8 p. »• = Ob nedeljah od 10. do 12. | Dr. S.Gasparovicl 1 Dentist :: Zobozdravnik S H Joliet National Bank Building 4th Floor, Room 405. | JOLIET, :-: ILLINOIS. lllllllllllllllllHIHIIIIIIIIIIIIlllllllllllllUIIIUIIUUlliliail1^ | CHARLES D. DIBEllj ADVOKAT—LAWYER S Soba 503 Woodruff Bldg , J0"4' 5 J|---:OHJ(JAGO I'HOXE Š«:— K:id«r imute kil} opnivitc s sr Na želodcu bolni — i Gotovo, da že dolgo iščete olajšbe. Ne dajte se prevarati. Ne poskušajte. Rabite Severa's____ Balsam of Life | (Severov Življenski Balzam) ter bote kmalu opazili njegove krepilne in g tonične kakavosjj, Posebno se priporoča pri zdravljenju nepreba- . ve, težke prebwvp, ggpeke, ponavljajoče mrzlice in otrplih J*'***' IB Okrevanci, »tari in slabotni ljudje bodo tudi našli njegovo rabo M zelo koristno. __ Cena ?5 centov. V m T----- - - - - miM TJ m—m~m—mmmmm—mmmM~mmmmmmmmrnmmM Čitajte, kaj Dam je pred krat- W _ , ..... ,, , i, kim pisala ga. Mart. Pagaf, i* lil Kožno zdravje je odvisno večinoma od mila, Moquah Wis • "Zahvaljujem katerega rabite. Mi vam priporočamo te Vam za Severov ŽivUeoskl J Cn/CD A'C Balzam. Trpela sem na želod- III dLVCKA O cu, ter sem bila zelo slabotna Medicated Skin Soap ^rr^kS f (Severovo Zdravilno Milo) Severovega Življenskega Bal- zama ter so vse to neprli>*° in za vsakdanjo rabo za kopelj, toaleto, britev in izginile. Prosim objavite mol® ||l izmivanje las. Cena 25 centov. pismo v Časopisih v korist vsili —I tistih, ki enako trpijo," rVsi lekarnarji prodajajo Severove Pripravke. Zahtevajte Severove. Ako jih »" morete dobiti v vaši okoliščini, naroČite jib od nas. W. F SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa. J College of Saint Thotii^ SAINT PAUL, MINNESOTA pod kontrolo in roihtrom nadikufa Irtlaiida. CATHOLIC MILITARY COLLEGE Collegiate Commercial Academic Preparatory Zdrava duševna in telesna vzgoja. Sedemsto štirideset dijakov iz štiriindvajsetih držav je biio tu lansko 'e' ' e Za nadaljna pojasnila in katalog pišite na Very Rev. H. M O V NI JI A N, J). D. Resident jM | Iz malega raste velik01 Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite itoe^ | starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po 3 %—tri od sto—3% % ali P* 8 na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ^ . j pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka Je j nadzorstvom zvezne vlade. | Mi imamo slovenske uradnike. The f Joliet I Nation3' I Ballk dobro poučenega vira smo izvedeli, da 50 Italijani računali s tem, da bodo 4. julija že v Ljubljani—•'Slov." — Trst in Ljubljana. Skoro gotovo v informacijo kranjski deželni vladi Piše neki Tržačan iz Ljubljane tržaški 'Edinosti": V Ljubljani je koruzna m°|a po 1 K kilogram in kruh isto-tako! V Trstu pa, kjer je vse drugo i neznosno drago, imamo moko po 68 vin. in dober kruh (v Ljubljani je slabši) po 64 vinarjev! Tudi krompir, ki Je na Kranjskem doma — imamo v Trstu ceneje kakor v Ljubljani! — Novice z Viča. Umrl je 20. jul. na Viču posestnik Matevž Pance (Son «v), — iz Galicije smo prejeli sicer, se ne uradno, vendar zanesljivo žalo-stno vest, da je vsled ran, dobljenih na bojnem polju, umrl Valentin Sever. samo njegova družina, ampak tudi naša tukajšnja organizacija ga bo tež-j 150 Pogrešala. Bil je ranjki Tine eden) glavnih stebrov društvenega dedlova-1 nja. Več let predsednik katol. slov. 'zobraževaln. društva, deloval je pri j v>eh odsekih. Zraven tega pa skro-. ®en in nad dvse miroljuben značaj, bojeval se je hrabro na društvenem Polju in zdaj je umrl na bojnem polju za domovino. Poljski begunci na Kranjskem, ^"a Kranjskem je doslej približno še beguncev iz Galicije. Zopet duhovnik umrl. V najlepši'1 letih je smrt pokosila bivšega vikarja v Otaležu pri Idriji, č. g. Vin-Kota Buda, duhovnika goriške nadškofe. Kar misliti si ne moremo, da je ' bolezen zlomila tega korenjaka. Bolehati je pričel jeseni 1913, lani stopil " v začasni pokoj; da si opomore, je obiskaval razna zdravilišča, umreti pa ' iz Prišel na ljubo mu Cerkljansko. V I Otaležu je bil zelo agilen. Sezidal je ^ [J Prepotrebno novo župnišče blizu žup-ne cerkve, ustanovil hranilnico, dekli-■ Marijino družbo, s katero je imel največje veselje, ter šel župljanom v vsem na roke. Duhovnikom je bil lju-bezniv tovariš. Umrl e dne 21. julija °b 3. uri zjutraj in bil pokopan 23. ju-"Ja dopoldne v Cerknem. x Na laškem bojišču je padel juna-5l;e smrti dne 2. julija Izidor Stember-;- Ser, nečak gosp. semeniškega podvod-J.e Frana Ferjančiča. Ena granata mu . ^ odtrgala nogo in takoj druga mu je razbila glavo. Njegova mati ima še ■ dva sina pri vojakih, izmed katerih . Pojde eden kmalu tudi na bojišče kot absolvent rezervne oficirske šole^ "7 "Velikodušna" južna železnica. Južna železnica je svojim delavcem dovolila na dan 10 vin. poboljška, t. j. ^ Ce|e 3 K na me>ec. Res — gospodje Pn glavnem ravnateljstvu južne želez-n'ce ne čutijo draginje. — Umrl je na Dunaju 21. jul. polkovnik Ivan Končar. V - Aemški službeni jezik v železni-obratu. "Wiener Allgemeine .4g" obvešča: Železniško ministrstvo !e za notranji službeni obrat odredilo pljučno nemški službeni jezik. (Ka-,"°r 'zvemo, mora vsak na novo spre-železniški delavec znati nemško. °P. ur.) pva slučaja kolere v Ljubljani. 12- jul. se je dognalo, da se po iioK SluSaj'h kolere dne 7. ni dogodil ben nov slučaj. V obeh slučajih . » obolela vojaka. Dne 21. jul. je v Ce jr'inem oddelku garnizijske bolni-re l oroiHkl o smrtnih slučajih, 'j-ir T' koleri <>(' zunaj pripe- sip1']) letni bonvedni infanterist Jo-uiii i art Budimpešte. Končno je ,l'ne 26. jul. v takoimenovani žunbolnici za na koleri obolele od j aj pripeljani 26 let stari infanterist tiiži ste,nnorn iz Matzejsdorfa iz ; "avstrijskega okraja Horn. Ranjet, je bil na južnem bojišču j z i; ,l t. C*l'fič!č, c. kr. poštni asistent | v ob •n8la' glavne P°šte- Z(ll'avi se žt "m šoti v Ljubljani. Bil je tudi Prišel8"™'11 ^ai'Patih. odkoder se je bol,,- 'avit v Ljubljansko rezervno B7- ''»Co y• i • nogi ' lJ Jc ranjen na roki, m Vend'" 'as' sta rani precej hudi, je b°''iico "1>iuijc' d;i "'.o kmalu zapustil V1 £>Ue 98°Vl laški ujetniki v Ljubljani. 2opei , 80 Pripeljali v Ljubljano jih odn " 280 lail0,jiU zrak na 'jnb'jan-lere , .da vi(l'j° belo Ljubljano, e bl drugače nikoli videli. Bclck rafijen, Z ru-jm. j'e j|'|1Sta se nam poroča: Dne 18. kadet K 0,) Dniestru v nogo ranjen h §t Belec, sin g. župana Belca ' Vlcla nad Ljubljano. Ve"lkavrht0Č"'k 27pešpolka Stanko 25. junj- svojemu g. očetu dne stanu• !>' kr,'lia Kazalinsk v Turke-Ha. K '^'ragi atek! Zdrav popolno- »aria TKm° sc vsak da» v s>'r' kanske „ .Zalll,sk je oaza sredi veli-l^jgb. ' .... pe*ceo« puščave. Toplote je tu poleti do 60 st. in pozimi do 35 st. ; Z menoj jih je od našega polka še 6. s — Padel je junaške smrti pri zavzetju Lvova dne 18. junija 1915 c. in kr. štabni narednik 17. pešpolka Ivan But-kovič iz Nove gore pri Krškem. Odlikovan je bil radi velikih hrabrih činov z veliko srebrno in zlato svetinjo I. razreda. — Draginja mila. Pred vojsko je bilo milo po 72 do 80 K, danes je pa po 170 do 180 K. Podražilo se je tedaj povprečno za 130 odstotkov. — Iz ruskega vojnega ujetništva se oglašajo in pišejo. Andrej Martinčič, ' vojni kurat, se je oglasil iz Kozlova, ki leži sredi evropske Rusije v tam-bovski guberniji. Piše župniku Ivanu Zupanu v Hrenovicah: ... Po šestdnevni vožnji danes (14. aprila) semkaj došel. Težavno popotovanje. Kdaj se zopet vidimo? — Peter Štimec se je oglasil iz ruskega ujetništva materi Ani, ki biva v Gorenjih Cačicah hišna številka 4. pošta Osilnica pri Brodu na Kupi. — Goriški Slovenec Leopold ' Ples, doma iz Devina, se je oglasil iz . Tobolska v Sibiriji. — Pupisov iz Ra- , Ikeka pošilja pozdrave staršem, sorod- , nikom, sosedom, prijateljem in znancem iz samarske gubernije. — Etibor Bloudek, sin ing. Boleslava Bloudeka, se je oglasil iz Kazalinska, ki leži vzhodno od aralskega jezera v Turke-stanu. _ Laški ujetniki v Ljubljani. Dne 22. jul. popoldne so pripeljali v Ljubljano okoli 150 laških ujetnikov, med njimi 6 častnikov in več bersaglierov. Odpeljali so jih na ljubljanski grad v varno okrilje sv. Jurija. _ Umrli so v Ljubljani: Florijan Kavšek, kajžarjev sin, 35 let. — Vida ■ Vidic, hči železniškega delavca, 14 me-l Secev. — Istvan Juhasz, poddesetnik : 38. pešpolka. — Martin Šebesta, deset-i nik 24. domoranskega pešpolka. — r I Marija Oblak, delavka v tobačni tovarni, 26 let. — Jerica Presti, hči tovarniškega delovodje, 3 mesece. — Vendelin Kovač, pešec 53. pešpolka — Josip Rihtarič, pešec čmovojniškega bataljona št. 155. ,— Fran Vakulja, črnovojnik 38. pešpolka. — Terezija [Kerin, zasebnica. 69 let. — Goriški nadškof je došel v Postojno, kjer začasno ostane. i — Gorelo je 28. jul. v Žejah .pri sv. ( Trojici. Pogorel je pod, v katerem ! je bilo polno žita. Zažgali so otroci. — Smrtna kosa. Umrl je v Zgornjem Kaši ju na jetiki Jakob Srnik, vpokojen orožnik. — Umrli so v Ljubljani: Josip Bart, pešec honvedskega pešpolka št. 1. — Štefan Koemer, pešec 42. pešpolka. _ Keža Visenjak, bolniška devica, 28 let. — Marija Ditinger, učiteljica, 23 let. _ Rozalija Jager, jermenarjeva žena, 54 let. — Karolina Brandt, zasebnica, 85 let. — Martin Marjanovič, vojaški voznik. — Sandor Muzsik, pešec honvedskega pešpolka št. 29. — Josip Mor.itz, pešec honvedskega pešpolka št. 17. — Alojzij Anion, pešec domobranskega pešpolka št. 21. — Anton Vukasovič, pešec domobranskega ! pešpolka št. 37. — Anton Slaby, črnovojnik pešpolka št. 100. — Fran Uh-niann, poddesetnik pešpolka št. 42. — Mihael Koran, pešec honvedskega peš polka št. 7. — Ivan Lonca, pešec pešpolka št. 100. — Pavel Nosfadi, lion-ved 1. pešpolka. — Jakob Krnic, pešec domobranskega pešpolka št. 23. — Mihael Parjr, pešec pešpolka št. 80. — Jonos Benye, predstrelec topničarske-j ga polka št. 19. — Florijan Dimnik, delavčev sin, 3 leta. — Slavica Lotrič, kurjačeva hči, 9 tednov. — Frančiška ] Markovič, postrežnica, 62 let. — Via- ^ dimir Valentinčič, posestnikov sin, 7 dni. — Gizcla Zajec, rejenka, 11 tednov. _ Ldt-fo Rend, pešec 17. honved- , skega pešpolka. — Rihard Tschepe, pešec 47. pešpolka. — Alojzij Plečko, saper 3. bataljona. — Antal Gal, pešec 82. pešpolka. — Dimitrij Dymianczuk, pešec 4.-58. bataljona. — Gjuro Ivano-I vie, pešec 96. pešpolka. — Anton Čes-nik, poddesetnik 87. pešpolka.—Gyula Zderko, četovodja 1. honvedskega pešpolka. — Apolonija Urbančič, dnina-rica, 78 let. — Josip.Crnagoj, posest-, nikov sin, 6 mesecev. — Ivan Komadi-, na, črnovojnik 22. pešpolka. — Helena Kur nik, dedlavčeva žena, 66 let. — I I ran Suttner, pešec 35. pešpolka. — Anton Bata, pešec 46. pešpolka. — Mando Botar, pešec 61. pešpolka. — • Ivan Cabal, pešec 45. pešpolka. — Iv. > Cabal, pešec 45. pešpolka. — Karel 1 Schvvarz, pešec, 23. domobranskega - pešpolka. — Karel Scluvarz, pešec 23. ■ domobranskega pešpolka. — Dr. A- braham Werner, "praporščak 57. pešpolka. — Josipina Uranič, hči jelniškc-ga paznika, 5 mesecev. — Karel Stein-'• litirn, pešec 80. pešpolka, 25. let. — Jo-1 sip Hejdu, pešec 29. honvedskega peš- * polka, 39 let. — Henrik Maraszek, pešec 52. pešpolka. — Gruja Csora, pe- o šec 61. pešpolka. — Rudolf Pfleger, c akeesist 8. topničarskega polka. — Vencdj černik, pcšcc 98. pešpolka. — i- T onto Bartulovič, pešec i. bos.-hcrceg. pešpolka. — Janos l'-lek, pešec 3. ogr-i- >kega domobranskega polka. — An-e drej Winkler, honved 11. maršbataljo- na. — Josip Buršik, topničar težke havbične divizije št. 2. — Henrik Gund bach, pešec 93. pešpolka. — Fran Gol-la, pešec 1. pešpolka. — Umirovljen je c. kr. okrajni gozdar Adolf Melliwa v Ljubljani. — Umrli so v Ljubljani: Ludovik Zaje, sin krojaškega pomočnika, 3 mesece. — Eemerik Nagy, pešec 101. pešpolka. — Štefan Onya, pešec 101. pešpolka. — Antal Nagy, poddesetnik domobranskega pešpolka št. 3. — Mile Bec, pešec 96. pešpolka. — Vencelj Girschik, pešec 42. pešpolka. — Ivana Dovč, hiralka, 54 let. — Josip Carman, bivši delavec-hiralec, 73 let. — Jakob Selan, mizarski pomočnik, 21 let. — Pravico javnosti je podelil minister za javna dela kuhinjski in gospodinjski šoli pri uršulinkah v Ljubljani. — Umrl je v bolnici v Budimpešti na ranah, dobljenih na severnem bojišču, korporal 17. pešpolka Maks Koli-nowitz. Truplo so pripeljali v Ljubljano. ~ ~ 11 ŠTAJARSKO ^jji t — Odlikovanja. Red železne krone J 3. vrste z vojno dekoracijo je dobil -stotnik 30. lov. bat. Josip Štekl in stotnik 87. pp. Anton Kos. Vojaški za-1 ; služni križec 3. vrste z vojno dekora-1 ' cijo so dobili: polkovnik 87. pp. Ot- ' ■ mar Kailer, pri 1. armadnem etapnem ■ poveljstvu, major 22. pp. Stanislav ' Turudija, stotnik 87. pp Bruno Kor-> tuem, poročnik 87. pp. Franc Perz in " stotnik 7. pp.—Franc Forster. Ponov-" no najvišje pohvalno priznanje je dobil nadporočnik 6. polj. havbičnega p. e Franc Pogačar. Najvišje pohvalno priznanje je dobil poročnik 42. pp. d Viktor Jabornik in poročnik 87. pp. . Franc Melzer. Bronasto hrabrostno v svetinjo sta dobila infanterista 87. pp. Kumer Ferdinand in Švat Anton. n —Vsi begunci v Mariboru bodo v [a kratkem morali oditi dalje proti se-j. veru. ik _ Poslanec Malik se je oglasil iz f" ruskega vojnega ujetništva. Bil je u-1 jet s przemyslsko posadko. — Skozi okno je skočil v Dravo v j Mariboru v neki bolnišnici črnovojnik Anton Srok. Mož je utonil. — Ne mrtev, ampak pogreša se dr. Edvard Dolinšek, gimnazijski profesor v Gorici, ki je 1. 1908. promoviral za doktorja filozofije, ter je bil kot poročnik v rez. pri 47. pp. označen v seznamu izgub št. 24 proglašen za mr- I tvega in odlikovan z vojaškim zaslužnim križcem 3. vrste z vojno dekora-j, cijo. V seznamu izgub št. 206 se po- ; j roča, da je ranjen in da se ga pogreša. — Padel je na južnem bojišču. Voj-nopoštno pismo z dne 20. julija naznanja: 19. julija je ubil šrapnel našega ljubega tovariša Martina Pere, desetnika 37. dom. pešpolka. Lani se je boril v Galiciji in bil tudi ranjen; sedaj ga je našla smrt v brambi domovine na jugu. Bil je vrl in blag mladenič, za katerim vsi žalujemo. Uživaj večno plačilo za svojo junaško hrabrost, dragi nam Martin! Vidimo se nad zvezdami! — Žalujoči tovariši: Anton Lipovšek, Anton Jakopina, desetnik. Simon Napotnik Franc Selinšek, Jožef Bratanič, Franc Otorepec, Franc . Košuta, četovodja, Spiro Biliško, Ivan Martinovič, Franc Klarič, Jožef Gr-! bač,.poddesetnik, v imenu vseh drugih . tovarišev. ; — Alkohol — morilec! V Laho-ncih j sta dne 6. julija šla Rudolf in ožefs I Šef na delo ter vzela seboj svoja otroka, šestletno Ano in petletnega Avgusta ter — pol litra žganja! Da žganje ostane pravilno hladno, sta ga zavarovala v jelšju ob vodi, otroka pa sta bila prosta. Iztaknila sta steklenico ter jo do dna izpraznila. Ana je postala takoj nezavestna, je .začela bruhati ter je drugi dan umrla. Alkohol jo je umoril! — Na bojišču ob Soči je padel bivši celjski trgovec J. Sutter, doma iz Konjic. | PRIMORSKO. j — Padel je zadet po italijanski granati Rado Meršek, učitelj na C. M. šoli pri sv. Jakobu v Trstu. — Potrjuje se vest, da je na severnem bojišču padel absolvirani tehnik ■ Franc Miklavčič, sin deželnega poslanca iz Kobarida. - — Vsa okna in vrata v Trstu mora- - jo odslej, kakor poroča "Edinost", biti , zastrta že ob pol 9. uri zvečer. — Izpremembe uličnih imen v Gori-ci. Imena mož, ki so biti svoj cas v Italiji nositelji propagande proti Avstriji, izginjajo z goriških ulic. Tako imamo sedaj mesto Via G. Carducci prejšnjo staro Via Signori; mesto Piazza Edmondo de Amieis — Piazza Corno (Koren); mesto Piazza Nicolo Tommaseo — Piazzuta; mesto Corso G. Verdi — Via Giardino; mesto Cesa-re Lornbroso — Via Leoni. - — Tomaž Mlekuž, vpokojeni cestni - mojster v Gorici, je bil tudi med oni-»• mi, ki so rekli, da ne pojdejo iz na noben način. Mlekuž ima čez 71 i- let, pa je bil čvrst in krepak na duhu >- in telesu ter se je pridno gibal v druž- bi. Ni se dosti zmenil za granaie in š šrapnele, ali ta brezbrižnost ga je stala 1; življenje. Ubila ga je granata. Pokojni Mlekuž je bil doma iz Bovca. Ena hčer je učiteljica. f — V Dravljah je bil pokopan pred j par dnevi Ivan Batista, policijski pod- J uradnik iz Trsta, star okoli 55 let. Ba- ^ tista je prišel obiskat svojega sina re- j zervnega poročnika. Milo se mu je storilo, ko je videl zopet svojega si- , na, zadela ga je kap. Pokojni Batista, , doma iz Ilirske Bistrice, je bil dober Slovenec. i — Govor tržaškega namestnika. Tržaški namestnik baron Fries-Skene je sprejel odbor tržaških meščanov, ki ga je prosil, naj bi se prekrstil trg I Piazza Grande v Cesarja Franca Jo-I žefa I. trg. V svojem odgovoru je naglašal med drugim namestnik: Skupnosti Trsta z avstrijsko državo ne bo nikdar več omajeval noben zunanji, a tudi noben notranji sovražnik. Na zunaj nas ščiti naš oster meč, neprimerna vstrajna hrabrost naših junaških čet. Počenjanje tistih pa, ki so poizkušali v notranjosti širiti strup ne-! zvestobe, se mora za vedno končati. _ j Skrbeti hočem za to, da bodo v bodo- > če v Trstu le Avstrijci in da ostane < Trst vedno dobro avstrijski. _ Smrtna kosa. Umrl je kanonik stolnega kapitelja v Trstu č. g. Peter | Sinčič, star 91 let. — Umrla je v Ja-strebarskem gospa Anka Čop roj. Mi-helčič, soproga trgovca g. Jurija Co- < pa _ Umrl je v vojaški bolnišnici- v 1 Skoleh v Galiciji g. Franjo Cehovin, i uradnik delniške družbe Greinitz v Trstu. _ Namesto odrešenikov — njihova granata. Po Gorici kroži naslednja dogodbica: Neka prenapeta in "neod-. rešena" laška iredentovska goska — i ime ni znano — v Gorici je kar gorela . samega navdušenja za svoje brate po-lentarje onkraj meje. Misleč, da pridejo "odreševalci" v par dnevih po j vojni napovedi že v Gorico, priredila " je tri lepe, z vsem komfortom opremljene sobe za nastanitev kalabrežkih z oficirjev. Z velikim ponosom je razkazovala opremljene sobe svojim prijateljicam. Ali njeno veselje ni dolgo Časa trajalo. Nekega lepega dne trešči laška granata v njeno poslopje, razruši vse tri sobe, razbije lepo pohištvo in pošlje lastnico v deželo, kjer ni muh. In vsak, kateri mi je to zgodbo pripovedoval, je pristavil: "Tako naj se zgodi z vsakim, kateri škili cez laško mejo." I — Smrtna kosa. V Trstu je umrla gospa Merica Visnjan, soproga c. kr. ■ poštnega kontrolorja v Trstu. — U- ■ mrla je v Trstu gospa Marija vdova ■ Suban. — Čehovin in Gregorčič. V Trstu, I Pulju in Gorici odpravlja sedaj voja- jI ška oblast sledove irredente, ki se je ■ posebno izrazito javljala v nazivih u- ■ lic, cest in trgov. V Gorici pometajo ■ z irredentovskimi norotarijami in jih ■ nadomeščajo s starodavnimi nazivi. ■ Pri tej priliki pa opozarjamo pnstoj- | no oblast, da razmisli, da li ne bi bilo I primerno, se spomniti tudi bornega 1 kmetiškega fanta, goriškega junaka ■ Cehovina, ki se je toli odlikoval proti ■ Italijanom, da je postal višji oficir, ■ baron in osebnost, ki še sedaj slovi na | odlični strani knjige naše vojne zgodo- I vine. In ne zasluži li Gregorčič, da 1 bi se njemu, soškemu preroku in go-j I rečem« patrijotu na čast poimenovalo I kar že koli? — "Slovenec". — Vikar Franke v italijanskem voj- i nem ujetništvu. Piše se: G. prof. Franketa obveščam tem potom, ker mi je njegov naslov neznan, da se nahaja njegov gospod sin, vikar na Gorenjem polju na. Goriškem, v laškem ujetništvu, kar'sem zvedel iz pisma svojega prijatelja potom svoje soproge. Henrik Klavora, enolet. prost., VI.-97. Mil. Arbt. Abt., vojna pošta 220. — Kje se nahajajo goriški begunci. , Na Moravskem: 8627 Slovencev, 26,-619 Italijanov; na Češkem: 11,405 Italijanov; na Nižjeavstrijskem: 1060 Slovencev, 13,556 1 tal.; na Gornjeavstrij-skem: 12,317 hal.; na Ogrskem: Tol-na 8000 Slov., Fejer 3000 Slov., So-pronj Ital., Vas 3000 Itak, Cson-grad 700 Ital., Csanad 725 Ital., Szeged 1000 Ital., Hodmezoevasarhely 800 Ital., Veszprem 2130 Ital., Jasz-Nagykun-Szolnok 2220 Ital., Szilagy 300 Ital., Bekeš 1425 Italijanov. Te številke so izdane od odbora za pomoč beguncev na Dunaju pod predsed- , stvom mons, Faiduttija in ,pod pokroviteljstvom nadvojvodinje Marije Jožefe in so raditega zanesljive. — Italijansko časopisje obširno poroča, kakor piše "Novi Čas", o^ neki smrtni obsodbi vojaškega sodišča v Korminu, na podlagi katere je bil avstrijski državljan Franc Perko, izdelo-vatelj majolik v Ločniku, radi vohunstva v korist Avstrijcev ustreljen. Po italijanskem pojmovanju, ki smatra Furlanijo že sedaj za italijansko dr-žavnopravno. ozemlje, je bil dotičnik izdajalec lastne domovine in raditega ustreljen v hrbet. Ta način usmrtitve je določen namreč le za izdajalce lastne grude. — V nemškem mestu Svitavi na ^oravskem se je za 50 otrok slovenskih beguncev iz Goriške otvorila slo- j venska šola. i — Slovenska društva iz Trsta in o-- kolice so imela sestanek. Vseli dru- štev je 72, deluje jih še 43. Ustanovi- " la so si novo eksekutivo. — Vztrajni Slovenci. Piše se iz Komna: Ker sem zapazil, da se išče med begunci č. g. Miha Kragelj, objavite v "Slovencu" tole: Vsi čč. gg. / duhovniki komenske in devinske de- f kanije so na svojih mestih, razen upravitelja v Doberdobu, kateri se nahaja kot begunec izven kraja. Devinski u-pravitelj Ivan Kos stanuje pri svojem bratu Josipu Kos v Brestovici. Ljudstvo pa prebiva in vztraja kljub granatam in šrapnelom še v Jamljah, Opat-jem selu, Medjivasi in v Devinu. Izpraznjen je Doberdob, Martinščina in najbližja okolica. Na grmenje topov,; ki se razločno sliši in deloma se tudi i vidijo švigi izstrelkov, smo se že privadili in opravljamo mirno svoja o-■ pravila. — Kraševec. ] — Umrl je infanterist Andrej Ivan- = , čič, 27. pešpolka, doma s Primorskega. l Bil je ranjen od sovražne krogle v srednji del života. Umrl je dne .17. julija v bolnišnici na Dunaju. Nje-! govi starši so se morali umakniti pred . Italijani in ne vedo, kje se nahaja . njih sin. J r e |_ hrvatsko! n (j — Bele zemlje imajo v Zagrebu, ki ' pa se ne smejo dražje prodajati, kakor po 5 vin. i- — Slaba letina v Dalmaciji. Iz Za->- dra: Peronospera je trte zelo oslabila, v tudi olive in mandeljni kažejo slabej-i, še, kakor se je pričakovalo, v _- Ob tretji ponesrečeni ofenzivi "a pri Soči so Italijani izgubili do 40,000 ja mrtvih in ranjenih vojakov. Tako pi-<1" šejo listi v Švici. la ========!==!====!::!=!:^^ o- E. H. STEP ANO VICH ri- edini hrvatsko-slovenski pogrebnik, P° 9251 E. 92 St., S. Chicago, III lla Tel. S. Chicago 1423. m" Rent. tel. S. Chicago 1606. aU Ambulanci in kočije, ter avtomobili iZ" za vsako prigodo in vreme. iri- ZA Zavarovanje1 Glavnica $1,000.00 Jamstva hd $50,000.001 y na vlogah ) Joliet Trust & Savings Bank Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine. Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združene države na lete.....$2.00 Za Združene države za pol \eta.$1.00 Za Evropo na leto..............$300 Za Evropo za pol leta...........$1.50 Za Evropo za četrt leta..........$1-00 PLAČUJE SE VNAPREJ. se Dopisi in denarne pošiljatve naj pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for .the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. CERKVENI KOLEDAR. 29. avg. Nedelja Obglav. Janeza K 30. " Pondeljek Roza Limanska. 31. " Torek Rajmund, spozn. 1. sept. Sreda Edigij, opat. 2. " Četrtek Stefan, kralj. 3. " Tetek Sabina, d. m. 4. " Sobota Rozalija, dev. CERKVENI GOVOR ZA ŠTIRINAJSTO NEDELJO PO BINKOŠTIH. Spisal škof Anton Martin Slomšek. Božje kraljestvo. Iščite najpoprej božje kraljestvo in njegovo pravico, in v to vam bo navrženo. * Mat. 6, 33. 1. Ljubo doma, kdor ga ima, sploh pregovor pravi, in prav govori. Ali kje smo pa doma? Dete kaže na svojo zibel, mladenič, dekle na hišo svojih staršev; mož, žena pokaže na ,svoje stanovališče, rekoč: Tukaj sem doma. Aii vsaka hiša dvojna vrata ima: skozi prva novo krščeno dete prineso, skozi druga mrliča k pokopu poueso. Nismo tukaj doma. 2. Poprašajmo starčeka z belo gla-vo: Mož! kje si doma? Ako je moder, nam bo z jedno roko na pokopališče pokazal, rekoč: Tu je moje telo, z dru-,go na sveta nebesa, rekoč: Tam je moja duša doma. Oh, da nas kratkovidne ljudi! Od same posvetne skrbi na večpo domovino pozabimo. Zato nas usmiljeni Jezus toliko ljubeznivo svari, rekoč: Nihče ne more dvema gospodoma itd. Iščite najprej itd. Te kratke pa zlate besede zapopadejo vso kršč. modrost; naj bodo tudi zapopa-dek našega premišljevanja: I. Kaj, II. kje je božje kraljestvo, da ga bomo spoznali. III. Kako se dojde v božje kraljestvo, da ga bomo iskali. Gospod govori ti, in tvoji služabniki te bodo poslušali. I. Kaj je nebeško kraljestvo? Podobno je zakladu v njivi skritemu (Mat. 13, 44). Velik zaklad je spoznavanje božje; vse imamo zanj dati (Filip. 3. 9). Zato imajo starši otrokom skrbeti, pa tudi gospodarji družini. 1. Z domačim podučevanjetn. Oče! uči svojega sina, kedar mu prvi košček kruha daš, mati svoje dete, kadar ga na prsih imaš, ljubega Boga spoznavati. Pri vsakej krščanski hiši je potreba treh rečij: božje podobe križanega Jezusa, sv. evangelija in pa katekizma. ' Tako iščite že doma nebeškega kraljestva. "To je večno življenje" itd. (Joan 17, 3). 2. Nauk v krščanskih šolah. Zdi se mi, kakor bi Kristus na pragu v-a ke šole klicai: "Pustite malim k meni priti, kajti njih je nebeško kraljestvo, in ne branite jim" (Mat. 19, 14). V šoli se mleko nebeškega kraljestva o trokom deli, dno spoznavanja božjega in poklica našega stavi. Matere so o-troke posilem k Jezusu nosile, vi jim pa v šolo branite, jih mudite; sami noter nočete in otrokom ne pustite? "Iščite najprej" itd. 3. V pridigah in krščanskih naukih se zaklad nebeškega kraljestva razkla da. Pojdite po vsem svetu itd. (Mark. Iti, 15—16). Judom je bilo vzeto, ki niso hoteli poslušati, ne sprejeti božje besede; kaj pa z nami bo? Hujše ko Sodomi in Gomori (Mat. 11, 20). Kako željni so pa pri nas kristijani! "Iščite najpoprej božjega kraljestva, spoznanja božjega, kojega vam sv. mati katol. cerkev daja, in njega pravice, da po teh naukih pravično živite; vse drugo vam bo privrženo. II. Kje pa je božje kraljestvo? V vsakem poštenem kršč. srcu, katero Boga ljubi in njemu služi. "Kdo si ti?" je vprašal duhovnik pastirja, kateri mu pravi, da še ni nesrečen bil. "Jaz sem kralj," mu odgovori. "Kje je tvoje kraljestvo?" "V mojem srcu." "Kdo so pa tvoji podložni?" "Moji grehi in slabe razvade." "Pač! res srečen si"; mu reče duhovnik. Srečen je lahko vsakdo; pa tukaj le sreči dno postavimo, popolnoma srečni bomo v nebesih. Naše srce je mala stvar, pa veliko njegovo kraljestvo; njega je sv Duh ali pa satan gospodar. Hočemo božje kraljestvo v srcu imeti, imamo: 1. Sami sebe prav spoznati, svoje nagone, želje in navade, ki se rade spuntajo ,in nas hitro goljufajo, ako jih prav ne spoznamo. Vsak večer, vsako nedeljo je potreba, svoje srce pregledati, vest izpraševati. 2. Sami sebe premagovati po vzgledu sv. Pavla: "Jaz strahujem svoje telo" itd. (I. Kor 9, 29). Si podvržen jezi, lenobi itd., ne daj se premagati hudemu, marveč ti hudobo premagaj (Rim. 12, 21). Več velja, kdor sam sebe premaguje, kakor on, ki mesta in kraljestva premaga. V kraljestvu ni mira, ne sreče, v kojem se podložni puntajo, ne sreče v srcu, v kojem grah gospodari. Kako čeden je človek, ki božje kraljestvo v svojem srcu ima, vidimo nad sv. Štefanom; kako so grdi ljudje, katerim božjega kraljestva v srcu ni, nam kažejo njegovi sovražniki (Dejanje ap. 6, 8—10. 7, 54—59). Zato veli Jezus: "Učite se od mene" itd. (Mat. 11, 29). 3. Se z vsem v sv. božjo voljo podati. kakor potrpežljivi Job. (1, 21). Kar Bog stori, vse prav naredi, naj se nam ravno hudo dozdeva. "Poglejte ptice pod nebom, lilije na polju. Oče nebeški ve, da ste vsega tega potrebni." Kako tolažljiv je oni nauk o ljubi previdnosti božji! Lahko molimo: 'Izidi se tvoja volja!" Tak se tudi lahko zanesemo brez vsega toževanja, lahko mirno in veselo živimo, in uživamo božjega kraljestva, kojega v srcu imamo. Torej iščite božjega kraljestva itd. Kje je še božje kraljestvo? 4. Božje kraljestvo je tamkaj v nebesih, izvoljenih srečno prebivališče, kjer bode Bog vse naše solze obrisal (Skriv. razod. 21. 4—5). Krezoš, imeniten kralj, je kazal modremu Solonu svoje bogastvo in veličanstvo ter ga vprašal, ali ni srečen? Solon mu odgovori: "Nihče ni srečen pred smrtjo." Tako je. Ni se zanašati na zdravje in mlada leta: danes si živ, jutri boš gniv; ne na bogastvo: letos premožen, lahko boš k letu berač; ne na čast in oblast; danes te hvalijo, jutri te nihče poznal ne bo. Satno nebeškega kraljestva in nja pravice je potreba pred vsem iskati; tam nam hoče Bog vse naše želje dopolniti, dati, česar še ni idelo oko, ne slišalo uho, ne občutila srce (I. Kor. 2, 9). "Oh, kako mi na zemljo mrzi, kedar na nebesa pogledam" (Sv. Ignacij). Iščite najpoprej nebeško kraljestvo itd. Ono je podobno kupcu, kateri vse proda in biser kupi (Mat. 13, 46). III. Dveh rečij je potreba nebeško kraljestvo, doseči, po svojem stanu molili in delati, 1. Moliti: a) Vsako jutro, kakor go-libar na polju povzdigniti svoje -rcc k Bogu (Ps. 62, 1). Vsak večer se Bogu zahvaliti, ga za odpuščanje prositi, se v njega sv. varstvo izročiti. Starši in gospodarji imajo svojim za jutranjo in večerno molitev skrbeti. Vol spozna svojega lastnika in osel iasli svojega gospoda; kako bi človek pozabil svojega Boga?-(lzaia 1, 2-^3). h) Službo božjo ob nedeljah in praznikih zvesto obhajati. Ko je sv. Re-migij kralja Klodoveja h krstu v cerkev sprejel, ga kralj popraša: "Oče! jeli je to tist6 nebeško kraljestvo, kojega ste mi obljubili?" Sv. škof mu odgovori: "Še ne; to so le vrata v nebeško kraljestvo." Vsaka nedelja in svetek bodi nam stopinja bližje nebeškega kraljestva. Vsaka pridiga, vsak kršč. nauk naj bo naši duši, kar je dišeča cvetlica bučelici. Besede so večnega življenja, molitev je ključ do sv. nebes. (Sv. Avg.) c) Svete zakramente pogosto in vredno prejemati. Sedemkrat na dan pade pravični, kaj bo še le za grešnika! Kaj nečistega v nebeško kraljestvo ne more. Zato kliče usmiljeni Jezus: "Pridite k meni vsi, ki ste obloženi" itd. (Joan. 15, 1—6). Ne poslušajte zasmehovalcev, kateri sami v nebeško kraljestvo ne gredo; in tudi drugim branijo. Slepci so, in slepce vodijo (Mat. U, 12). "Veselite se, ako ste zavoljo Jezusa zaničevani; vaše plačilo bo obilno v nebesih." 2. Delati in dolžnosti svojega stant» zvesto dopolnjevati. Čedna podoba nam je škrjanček. Kadar jutrnjo pesem odžvrgoli, gre med brazde živeža iskat. Naša duša od Boga, potrebuje dela. "Človek je za delo, kakor ptice za letanje" (Job. 5, 7). "Kdor noge delati, naj tudi ne je" (II. Tes. 3, 10). Da bodo pa naša dela zaslužljiva in Bogu prijetna, morajo biti: a) V imenu božjem, v dobrem namenu storjena. "Karkoli delate, z besedo ali z dejanjem, vse storite v imenu J. Kr. itd. (Kol. 3. 17). Dobri namen je naših del zlato. b) Zvesto in veselo. Vsi smo delavci Gospoda nebes in zemlje; njemu služimo ne na videz, marveč kakor hlapci Kristusovi (Efež. 6, 6). Saj je tudi Kristus delal do svojega tridesetega leta. c) Delajmo ne toliko za časen dobiček, ampak za večno plačilo, da se ne poreče: "Prejeli šo svoje plačilo" (Mat. 6, 5). "Nabirajte si zaklade v nebesih" itd. (Mat. 6, 20). Tako nas bo Gospod nebes in zemlje veselo za-klical: "Prav, dobri in zvesti hlapec, pojdi v veselje svojega gospoda" (Mat. 25, 21). Konec. Trojno božje kraljestvo imamo tedaj iskati: božje spoznanje v sv. materi katol. cerkvi; mirno, Bogu posvečeno življenje v pravičnem srcu; večno veselje v sv. nebesih. Jedno drugemu vrata odpira, jedno za drugim človeka časno in večno srečnega stori. Tako imamo nebeško kraljestvo in njegove pravice iskati, da bomo na sodbi veselo besedo zaslišali: "Pridite izvoljeni mojega Očeta! po-sedite kraljestvo, katero vam je pripravljeno od začetka sveta. Oh, kako veselo bo iti v večno življenje!" Amen. SOCIJALISTOVSKA ZAROTA. Socijalizem, delavčeva poguba. Vlada nezadovoljstva, boja in zla bi vladala. Priobčuje Rev. J. Plaznik. (Nadaljevanje.) Če bi se plačevalo po pridnosti, jemljejo v poštev najbrž pridnost prve vrste, kakor se kaže. Mnogo socijalistov je hotelo najti drugi izhod iz zagate, ker vidijo, koliko zla bi prišlo iz tega, ker bi vse letelo za boljšimi prostori in ker vidijo, da bi to ne šlo, če bi država dala delo vsakomur, kakor se bi njej bolj prav zdelo. Več načrtov je bilo predloženih. Med temi je eden, katerega bomo imenovali tretji načrt. Po tem tretjem načrtu si bo (telo vsak sam smel izbrati, v katerem je izurjen. Plačilo bodo dobili vsi enako, le nekateri bodo manj časa delali, v razmerju z bolj ali manj lepim delom. (Bellamy "Looking Backward", 7. poglavje, Social Democratic Publishing Co., Milwaukee.) Če odobre ta načrt, potem bi bilo več nezadovoljstva in zavisti med izurjenimi delavci, kakor sploh kedaj. Bili bi strašno razkačeni, ko bi videli, na primer, cestne pometače, katerih delo ni toliko vredno,( kakor njihovo, da ti dobe ravno isto plačo in niknj časa delajo. Ta načrt bi nagradil ti ste, ki čistijo jarke in pomivajo peno-do in bi odvračal ljudi od potrebije.&e-ga dela. Morris Hillijuit pravi v "Every body's Magazine", dccembra 1913, a državna občilna sredstva, kakor železnice, brzojave in telefone; vse vire narodnega bogastva, kaftor rudnike, gozdove in olne vrelce; v^a obrtna podjetja, katera že obstojajo, naj bi monopolizovala. Ravno tako bi lahko država prevzela obrtna podjetja v svoji državi. Mu-nicipalna vlada bi lahko prevzela obrtna podjetja v širšem krajevnem krogu, kakor cestna prevažanja, vodo, luč, lektriko in gretje. Na strani 829 ravno iste številke pravi: "I'o tem soeijalistovskem nacr-tu bo vsak delavec solastnik v podjetju, pri katerem dela in bo delil z drugimi dobiček in zgpbo." Na prvi pogled je ta četrti načrt zelo privlačen; če ga pa natančnejše |to-glcdamo, bomo opazili, da ni ničesar rečenega, kako bodo ti milijoni delavcev nastavljeni pri teh podjetjih. Gotovo ne bo nihče siljen delati, kar ni za njega; če bi se to zgodilo, bi bilo večno godrnjanje in sitnosti v Marx-ovi državi. Še več; ker bodo imeli vsi enake pravice v socijalistovski državi, je jasno, da bo vse drvilo za lepšimi prostori, posebno še za onimi, ki se dobro splačajo. Posledica tega bi bila, da bi bili nezadovoljni in nevoš-ljivi tisti, kateri bi ne dobili zaželenih prostorov. Seveda, to ne velja za premožnejše osebe, ker te bi naložile svoj denar, kakor pravi H illicit, v skupna podjetja. Zapomniti si pa moramo, da bi bilo teh ljudi malo v državi. Večina bi bila uslužbena pri narodni, državni ali municipalni vladi. Če se že ne strinjamo s štirimi načrti, s tem še ni rečeno, da se ne moremo s petim. Po tem načrtu je vsakdo prost, da si izvoli svoj stan. Vsakdo bo delat jednako dolgo. Plačilo bodo določile okoliščine, kako se delo vrši in koliko dobička prinese. Spretnost, težave, nevarnost iii težava, in vrednost pridelanega ploda, v~e io pride v poštev. Ko bo pa socijalistična država hotela določiti vse podrobnosti, se bodo pa takoj pokazale težkoče na vseh koncih in krajih. Neizučeni delavci bi hoteli fizično delo, kjer ni treba toliko izvežbanosti in talenta; v socijalistovski državi bi jim njihovi govorniki vedno pravili, da imajo vsi enake pravice. Posledica tega bi bila, da bi smatrali za veliko krivico, če bi enako težko delali in bi bili manj plačani samo zato, ker niso izurjeni niti talentirani, ker to ni njihova krivda. Če bi se pritožbe teh milijonov neizurjenih delavcev ne vpoštevalo, bi država ime la sovražnike v večini svojih državlja nov. Na drugi strani bi pa zahtevali izurjeni in talentirani delavci, da se to jemlje v poštev pri plači. Rekli bi, da so morali težje delati, da so se izurili in da je delo toliko več vredno za državo, ker so izurjeni in talentirani. Rekli bi tudi, da ne minejo mučiti nje, zato ker na nesrečo neizučeni delavci niso spretni in talentirani. Če bi se pa ne upoštevalo njihovih zahtev, bi država zopet imela lepo število so vražnikov. (Nadaljevanje sledi.) Zveza Katoliških Slovence! i U V AMERIKI (Slovenian Catholic League) PESEM — BOJNA SILA. V drugi Mesenski vojski se je Spar-tancem slabo godilo. Vprašali so A-polona v Delfih, kaj naj store. Pre-ročišče jim je odgovorilo, naj si od A-tencev izprosijo vojskovodja. Atenci so jim poslali kraljevega pesnika Tir-teja. Ta je s svojimi pesmimi najprej v Sparti združil razdrtižene duhove, potem je začel zlagati bojne pesmi, s katerimi je Spartance tako osrčil, da so slavno premagali sovražnika. V pesmi je velika moč. Krivoverec Arij je svojo krivo vero vplel v pesmi, in pesmi so jo hitro raznesle na vse strani. V Asiziju sta se bila škof in mestni župan hudo sprla. Sv. Frančišek zloži pesem in ukaže dvema bratoma, naj jo zapojeta pred županom in škofom. Komaj je bila pesem speta, je že združila poprej razdvojeni srci krščanska ljubezen. Pesem, prav zložena in prav zapeta, ima silen vpliv na človeško srce. Srce pa vlada človeku telo in dušo. Pesem vzbuja v človeku strasti, plemenite strasti, pa tudi pogubne. Strast je kakor ogenj, ki dobro služi, pa hudo gospodari. Srce je ognjišče, pesem je pa meh, ki razpiše ogenj v močan plamen. Vsaka strast ima pa to lastno, em med moško mladino. Opozoril bi pa pri tem na dva velika nedevstatka sedanjega pevskega pouka. Vsak narod iina svoje narodno petje. Drugače poje Lah, drugače Nemec, drugače Hrvat, drugače Slovenec. Zato mora pri pevskem pouku vse petje prešinjati narodni duh. Dandanes se pa ta narodni duh iz napevov navadilo popolnoma eliminira. Po cerkvah in šolah dominira umetna pesem, ki je narod ne razume in ki tudi ni prijetna za narodova ušesa. Zato pa petje med narodom vedno bolj pojema. O ljudskem petju se veliko govori in piše. Toda za ljudsko petje je treba tudi ljudske pesmi. Pa dandanes se je vsa umetnost ljudstvu odtujila. Slike, ki so po našem mnenju prave spake, se hvalijo kot umotvori. Pišejo se dolgi spisi, ki jih nihče ne razume. pa pravijo, da je ravno ta nerazumljivost prava umetnija. In zlagajo se napevi, ki jih razni godbeniki ne morejo prehvaliti, narodu pa ostane srce pri tem petju mrzlo. Vem, da mnogim prav iz srca pišem te vrstice. Nazaj k stari pesmi! Druga hiba je pa ta, ker se uče in pojejo vsako leto nove pesmi. Vedno le kaj novega, staro se pa sproti pozablja. Non multa, sed multum! Vsaj nekaj pesmi naj bo lastnina celega naroda. KONGRES ČEŠKIH MEST. V Pragi se je vršil kongres čeških mest. Kor. urad poroča: Zborovanje so začeli z ovacijo cesarju. Cesarski namestnik grof Coudenhove je rekel: "Najvažnejša naloga, katero imamo vsi, je ta, da v prebivalstvu gojimo in vzdržimo patriotično razpoloženje in zavest, da je z usodo Avstrije tudi usoda njenih narodov nerazrušljivo združena. Avstrija jc po svojem postanku in po ovojem dosedanjem položaju zavetišče narodov, ki stoje pod slavnim žezlom Habsburžanov. Kako potrebna je ta združitev in varstvo, dokazuje ravno sedanja vojna, kjer bi na raznih bojiščih bili trije cvetoče se razvijajoči narodi v svoji narodni bodočnosti, v svojem narodnem obstanku ogroženi, Predsednik:............Dr. Jakob Seliškar, 6127 St. Clair Ave., Cleveland. Podpredsednik:..................G. Josip Dunda, 704 Raynor ave., Joliet,® Tajnik in duhovni vodja: P. Kazimir Zakrajšek O. F. M., 21 Nassau Afli Brooklyn, N. Y. Blagajnik:.................Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, I" Odborniki: G. J. Stefanič, g. Frank Nemanič, Rev. Jakob Černe. Vsa pisma, pristopnina naj se naslavlja: "Zveza Katoliških Slovencev". ® Nassau Ave., Brooklyn, N. Y. če bi se sovražniku posrečila zmaga. K sreči te nevarnosti ni; kajti trdno-sklenjeno stoje naše in naših zaveznikov armade. Izdajstvo zaveznika naši armadi ni prineslo škode, ampak novih zmag. Raz častitljive mestne hiše so pred-kratkim naznanjale črnorumene in be-lorudeče zastave lvovsko zmago, naj zopet v kratkem zaplapolajo in naznanijo končno zmago Avstrije in naj se tedaj na obeh teh znamenjih ustanovi srečna bodočnost mest kraljestva češkega." Predsednik deželne upravne komisije grof Schoenbach pa je svoj pozdravni govor končal: "Zavedajmo se vedno tega, da more z mirnim delom, z izpolnjevanjem svojih dolžnosti proti domovini in državi, vsak posameznik, vsako mesto delati na to, da bo češki narod skupno in v slogi z nemškim narodom, oba naroda skupaj v popolni, z ničemur kaljeni enakopravnosti, da bo kraljevina Češka v okviru avstrijske države srečno prestala težke preizkušnje tega časa in doživela varni razvoj lepše bodočnosti." Praški župan dr. Groš je rekel: Vsa češka mesta in vse češke občine navdaja le ta edina misel z vsemi silami delati, da se ta vojna kmalu konča po zmagovitem porazu vseh sovražnikov in z zagotovitvijo trajnega in blagoslovljenega miru. "Vzdržati kot doslej do konca, do popolne zmage slavnega orožja." Na to so se vršila poročila o nalogah mest na socialnem, zdravstvenem, finančnem in kulturnem in šolskem polju. VOJNI KURAT MED DAL-MATINCI. "Reichspost" poroča z južnozapad-nega bojišča: Po bitki pri riaveh, ki se bo nanjo naša armada vedno ozirala z opravičenim ponosom, je divizijski župnik Lo-vrič obiskal svoje vrle Dhlmatince, ki so tudi v tej bitki izvršili prave čudeže junaštva. Ko so vojaki zagledali svojega župnika, se jih je polastilo veliko veselje in nastala je med njimi prava tekma, kdo bo javil njegov prihod majorju T. čegar junaški čini se bodo nekdaj še ttuli prepevali ob spremljevanjiT gosli. Kakor otroci k očetu, če mu imajo kaj veselega sporočiti, tako so hiteli junaki k majorju, češ: "Prišel je! Prišel je!" Major je divizijskega župnika v pozdrav objel kakor brata. Ko je bil župnik vrle čete po skupinah nagovoril, se je podal v preprosto častniško obednico. Globoko ganjen se je tam dvignil junak z Drine in Soče major T... ter divizijskega župnika tako nagovoril: "Bitka ob Soči ostane med najlepšimi poglavji v zgodovini naše slavne armade. Ti, naš ljubi dušni pastir, si mnogo, da zelo mnogo pripomogel do te sijajne zmage, ki ji v zgodovini ni zgleda. Ne orožje, ne smrtonosne krogle so zmagale, ampak duh mojih vrlih vojakov je zmagal. Ta dull je Tvoje delo. Ti si navdal moje možake z junaškim pogumom. Ti si nyoje junake, predno so šli v strelske jarke, navdušil za cesarja, prestol in domovino. Ti si jih spremeni,! v leve. Po svojih nepozabnih nagovorih si sani prerokoval: Čudeže bodo delali! Veliko veselje napravijo oboževanemu monarhu! — Tvoje preroške besede so se izpolnile. Junaški čini mojih vrlih mož ob Soči naj so Ti najlepše plačilo. Zaslužil si si neminljivo hvaležnost našega z lovorjem ovenčanega polka, zlasti pa mojega bataljona!"... Besede, ki so v čast celokupni vojaški duhovščini. taljon, spredaj Dalmatinci. Povelj«' joči polkovnik je uvidel nevarnost 111 prosil za pomoč, ki jo je tudi pfaV0" časno dobil. Na pomoč sta prišli H-in 12. stotnija. Prispeli sta ob 2. P0' poldne, ravno v najhujšem ognju. RaZ' vilo se je silno klanje Italijanov. Pr0' drli so bili že v naše jarke. Delajo P«; škna kopita, bajoneti, zobje. Ne si'«1 se več "Avanti, Savoya!" marveč '"* joj, mati moja!" Naš poročnik Da»' čevič navali nanje s svojim moštvo"1 T kakor ris. Grozna borba tu in ta® V tej borbi pade tudi naš lev Dan^' vič. V srce ga je zadela krogla, a več drugih krogel mu je prodrlo Pr5,1 Saj so letele krogle gosto kakor de V eni uri je bil uničen cel bataljo« Italijanov. Nadomestil ga je drujfj Tudi tega so zbili naši vojaki. Prise je tretji, četrti, peti. Pet ljutih napa' do v je bilo od poldne do 1. ure po P°! noči. Popolnoma poraženi Italija'11 sl bodo dobro zapomnili dan sv. Cirila lD Metoda. Poldrug naš bataljon je unl' čil pet njihovih! "I Dalmati, i Dalnia"' ci hanno da to!" Dalmatinci, Dalwa' tinci so nam dali! Prišlo je veliko 't3' lijanskih ranjencev na naše obvezova- lišče. Ranjenih je bilo tudi nekaj lta lijanskih častnikov, več pa ujetih. V9 liko število njihovih častnikov je leza lo mrtvih pred našimi jarki. O štvu niti ne govorim. Zjutraj sem re kel dr. Martinoviču: "Nikjer si ne do upale več naskočiti one čete, ki včeraj naskočile!" — "Saj jih niti 1,1 več!" Pogodil je. Včeraj je Pr,s^ eden njihovih v naš jarek. Kriči: * vanti! A vodi samo štiri vojake. DrU, gi so mu menda zbežali. Neki "j15 vojak mu zagrmi: Stoj, Avanti! Ita janski častnik naperi samokres, Pre pozno! Omahnil je, nogi mu je bila krogla. Na vse strani sami uje| Italijani — ujeli smo jih kakih 60. P^m povedujejo, da imajo množico nirtv in ranjenih. Še huje jim bo! "K- .1 na našo zemljo stopi, bo oblil ga snif ni znoj!" Ko smo izvedeli za smrt profesoR : _ Dančeviča, nam je bilo vsem v . duše hudo. Mnogi ga tudi zavidaj0^ saj je končal svoje življenje z naraV. nost divno junaško smrtjo. "Naprej I bratje, naprej naši!" Italijani so j> Jfft namreč prodrli v naše jarke. Ah D lje: v bivše jarke! Kajti O jarkih 11 bilo sedaj niti sledi več. Od gr8"^ raztrgana vsa zemlja, a naš vojak' jarkom ali brez njega, nikdar ne orrj'jj huje! Kar je namenil storiti, to t izvede. Zanaša se na božjo P°" . iti svojo puško. Podnevi težko da ,, ga prevari! kak strel. Naj le Z°P skušajo priti Italijani! Dobili bO^j batiue kakor doslej. Junaki so v tj » 1 čanjti granat, no, zmanjkalo bo pjilvjt — Pokoj ti večni, Dančevic- > Junaštva Bošnjakov pri Plaveh- Dunaj, 20. julija. (Kor. urad.) , j vojnega časnikarskega stana se por°c^ I ^ Iz bojev koncem junija 1. 1. v od»e jj: jjji pri Plaveh se je naknadno live e j sledeče sijajno junaštvo nekega Jj delka bosenske pehote. Dne 27. ju"' ja ob 10. uri ponoči so izvedli Italij8' . z večjimi silami napad na vrli • > • 2 bo- j<- bil zaseden s tremi bataljoni -sensko-herccgovskega polka. ^ xe ^ so ga z žarometi, razsvetljaln,u nezmernim ognjem. Ko so dospe „ lijani s klici "Avanti!" i" "SaV,()'.;t'r kotično do žičnih ovir, jc lasten ^ ljon kakor na povelje prenehal ljati. Mogočno so zaorili klici ■ ^ Avstrija!" Mogočna toča H0'""' ^-nat kakor tudi brzo streljanj1' c|a tj njakov jc Italijane iznova ' . ,,e so morali bežati. Razven javkanj ^^ ponoči in bodoči dan ni od l'a j'jel .Kdor'^,!n Članice brez Pristop-c J"iki, I I>llstopiti naj se vpiše j« r'ši, k'i ?, "aj pa P1''de na sejo. Hii0lr°ke .. . cla»i(ice) zapišite svo-« v«'6 ^d0s druJtvo- čimprej se 7^ °tro t ° 8teviI°. prej se bri>tSkim 0ddelek- 1 Pozdravom Odbor. »0v,'>. m. 2 n° našc - avg" ~ NpvousW- ^o5J°- Člaili . edn0 sejo zadnjo ^ul^ravSt1" cl^ce so prinesli V Trr,ii,a s" vp,a" fc 1 z dr,,-'. Ul>am°. da bomo vsi *» l* tej SejK °m-JntQs' in si.1 Je ,Zvolil s'alen odbor Z" 1P 8; S° izvolje,,i sledeči: S^Sy vVAn«. Predsednik, Br?,»' • tajnik. »O^* ,a ar0cil" Predsedniku, da C"e.s«ie. Pnnicl'»o dvorano za VsDr .'lie S(, . "e vJh sklt'»ilo, da se udje "^Vr,neoč,„ •'SlVO brez Pristopni-vsa "„Cas' "cer sme taj-.V^ve^-jaka ali rojakinj S^SS", $..00 za rc- SCn,ku' ki je n erini ^ kandidat 6e ' Ako ji ,.°znan društvenemu sPrejet pravniški list dober JC Vsc V re I Uradu D- S. D. Mi ' «* pa bi slučajno kateri član ne bil sprejet potem mu vrne tajnik ves prejeti denar. Zdaj je najlepša priložnost za vse one cenj. rojake in rojakinje-v Chicagi, ki še morda niso pri nobenem društvu, ali pa morda želijo pristopiti še v katero društvo, da pristopijo v Društvo sv. Družine dokler je pristop popolnoma brezplačen. Kdor želi pristopiti se naj zglasi pri tajniku, br. Ant. Verbiščar, 2105 Coulter St. poleg Hoyne Ave., ali pa pri katerem drugem gradniku ali članu. Naše društvo je res najmlajše v Chicagi in morda tudi najmanjše, pa pregovor pravi, da iz malega raste veliko. Se se je malo društev ustanovilo, da bi se mu takoj pridružil vsakdo, tako je tudi pri nas. Polagoma se društveni člani množijo pri vsacemu društvu, tako se bodo tudi pri nas samo delovati je treba in pa vstrajati. Ducat nas je zdaj. To jc res majhno števil-ce; a pomnimo, da so se mnoga dosedanja cvetoča društva ustanovila s ducatom članov. Kakor ne more preprečiti letne ali zimske sezone nobena reč, ravno tako ne more preprečiti našemu društvu napredka nikdo, ako naš prvi ducat članov(ic) skupno deluje za večji razvoj in napredek društva in sicer z namenom, da delujemo za napredek dobre stvari in koristi našega naroda. Z bratskim pozdravom na vse članstvo D. S. D. Odbor št. 9, Chicago, 111. SLIKE IZ BOJNE ČRTE PRI GORICI. Od naših strelnih jarkov. Sel sem v njih bivališča. Niso ne palače, ne udobni domovi. A en kras imajo, ki ga drugače ne dobiš pri nobenem delu človeških rok. Morda sc ga oni sami niti ne zavedajo; toliko bolj ga pa občuduje tisti, ki ga prvikrat gleda. Ta kras tvorijo ogromne jame, ki so jih izrile sovražne granate. Čim bolj se bližaš višinam, v katerih prebivajo naši junaki iz Dalmacije in vsi njih tovariši iz različnih krajev širne Avstrije, tem bolj stopa delo sovražnega ognja pred tebe. Oni prebivajo sredi tega dela, ki je napravilo njih bivanje tam gori skoraj nepristopno. Granate in njih strašni sledovi so za naše junake pravi lo-vorjev venec, ki je tem lepši in veli-častnejši, čimbolj prehajaš vanj. Ni mesta, kjer bi teh" sledov ne videl. Sem pa tja jih deloma pokrivajo prelomljena debla mogočnih kostanjev in vejevje, ki leži suho, velo in sveže odtrgano in kakor posekano povsod na tleh. Oni pa tukaj prebivajo. Srečal sem jih. Odhajali so ravno na stražo naravnost v neposredno bližino sovražnika. Vedo, da preži z nabito puško neprenehoma nanje; vedo, da meče od časa do časa granate in šrapnele na njih glave; zavedajo se, da je ta njih tovariš obležal mrtev na straži, da je bil drugi težko ranjen odnešen od svojega mesta, a gredo, kakor da bi doma odhajali k sosedu malo pokramljat. Ponudil sem temu in onemu par cigaret za ponočno bdenje. Vzeli so jih z veseljem —1 vojak ima rad tobak, — toda opomnili so, da jih ponoči ne bodo kadili. ''Ponoči kadimo iz pipcev," so rekli; "teh ne more sovražnik zapaziti, ker je ogenj v njih zakrit." I V bližini je počil šrapnel. Zašumeli so drobci po vejah kostanjev in ga- | brov in nekateri so padli naravnost pred nas. Nihče se radi tega niti zge-nil ni. Njih mir je prešel tudi name. Če se on ne zgane, zakaj bi se jaz! Ločili smo se. Oni pred sovražnika, ki komaj čaka, da jih pobije, jaz po stezi naprej. Povsod je bil svet globoko razrit. Drevesa so deloma izgubila že svoje perje; granate so jim razjedle korenine. Grmovje je ožgano skoraj povsod. Povsod kosci šrapnelov in granat. Kakor da bi narava sama morala priznavati: Tu ni več mesta zame; jaz tega ne morem prenašati! Umaknila se je višji sili. Toda kjer ne more vztrajati narava, tam bivajo naši junaki. Vsak si je napravil kotiček, da lahko živi in počiva v njem. To so gnezda v višinah, kjer prebivajo orli! Na zapadni strani sovražnik, ki do orlov ne more; zaman so vsi njegovi onemogli napori. Na nasprotni strani pa naša Gorica. * * * Ko smo gledali nanjo, je kar vsak zadivljen zatrjeval, da ni videl še tako lepega mesta. Kakor dva velika, v naj-bujnejšo vrtno travo položena šopka rožnobarvenih nageljev se je razprostirala pred nami. En šopek je počival ob gozdnatem ozadju Kostanjevice in severne strani goriškega Grada; drugi, od prvega ločen po mestnem vrtu, pa na njegovi južnozapadni strani in Starigori. Soča pod nami pa je obema šopkoma donašala potrebne svežosti, da ostajata vedno zelena, vedno lepa, vedno rožnobarvena. Bil je prekrasen pogled. Vojaki so ponosni, da so ravno oni, ki tvorijo stražo temu krasnemu mestu. Naj Lah le gleda nanje — tudi on je vidi v vsi njegovi krasoti — ne bo ga nikoli imel. Ni mu sojeno drugega kakor "veder Gorizia e poi mo-rir!" * * * Pošiljal je ravno granato za granato na most čez Sočo. Nobena ni zadela. Lah zelo slabo meri. To so naši vojaki takoj izpočetka zapazili, zato se znajo izborilo zavarovati proti njegovim granatam in šrapnelom. Sam sem imel priliko opazovati u-spelie njegovega obstreljevanja. Pričel je nekoč metati šrapnele in udarne granate (Schlaggranaten) na gotov predmet v mestu. Deset minut je deloval. V tem kratkem času so našteli 150 strelov, a ne eden ni eksplodiral pri predmetu, kateremu so vsi veljali. Seveda je škodo napravil; bila sta tudi dva smrtna slučaja. Toda predmetu, kateremu so vsi streli veljali, ni povzročil niti najmanjše škode! Tudi S oči ne ga mostu ni zadela nobena gra^ nata. Granate so morale biti prav velikega premera, kajti njih učinek je bil grozen. Padale so tudi v Sočo samo. Voda je zavrela, vzbočila se, kakor da bi hotela zasesti bregove, in koneč-no /e vzdignila v ogromnem stebru visoko, visoko proti ozračju, prišla v višino mostu, ki se nahaja gotovo 20 metrov nad Sočo, in šla najmanj še enkrat, če ne še dvakrat višje; pri tem se je vodeni steber tanjšal, dokler ni končal v tisočero kapljah, ki so s celim ogromnim stebrom padle v reko na-z^ij. Čudovito je vse to zakipelo, za-grmelo, zraslo in zginilo! Lepših pojavov granata kar ne more pokazati, kakor če pade v vodo in se tu raZpoči. To se je pri Sočinem mostu zaporedo-"!'?. p°nav,ial°' Mi smo pa stali na višini in ob teli prizorih čisto pozabili, kako so prav pred kratkem tudi krog nas granate divjale. * * * Človek bi ne hotel verjeti, kako si vojaki tu gori znajo pomagati, da dosežejo gotove udobnosti celo pod sovražnim ognjeni. Videl sem sobe, o-premljene s posteljami, stoli, mizami. Kakor da bi se hoteli Lahu rogati, tako so si marsikateri življenje tam gori uredili. L'a imajo te svoje meblirane sobice raje kot one v mestu! — Tu gori je res junaštvo doma! Na Laha so silno razljučeni. Vojak hoče imeti vojaka pred seboj. Pošten boj mu ugaja, četudi je ljut in krvav. Toda Lah se ne kaže samo v pc litiki zahrbtnega, on je tak tudi kot vojak. Častnik mi je pripovedoval, kako je ravno eno uro prej prišel laški parla-mentar z zdravnikom, ki je nosil znak "Rdečega križa", da bi se z našimi glede pokopa svojih mrličev pomenili. "Komaj sem se vzdignil čez strelne jarke," — je častnik pripovedoval, — "komaj sem stal pokonci pred njimi in s tem pokazal, da hočem ž njimi razgovor, pa so pričele od druge strani iz laških vrst krogle frčati na mene, druga za drugo. To je banditstvo, ne vojaštvo," je rekel ves ogorčen. — "In to je," — je pristavil razljučen, — "pri nas že tretji slučaj, da na tak način kličejo častnike iz kritij in jih potem iz zasede hočejo ubiti. Pa se bodo še kesali!" * * * Kar poči krog 100 m daleč od nas sovražna granata. Zarila se je ravno v greben ter pršila kamenje, zemljo in drobce svojčga jekla okoli. En drobec je prišel tudi do nas. Vzel sem ga za spomin. Bil je še vroč. In poslovil sem se od junaških višin, kjer vlada hladnokrvnost in mir sredi naj-ljutejših sovražnih napadov; kjer se bori junaštvo in viteštvo proti zahrbt-no^ti ih strahopetju; od koder pa tudi prehaja prepričanje zmage na prebivalstvo v Gorici in na vse narode v državi. Bog blagoslavljaj junake na naših' višinah! — ("Novi Čas.") jaznem medsebojnem porazgovoru se je poslovil predsednik kolikormoč vljudno od visokega prelata. Tekom zadnjih 25 let se je na Kitajskem marsikaj izpremenilo in ublažilo. Predsednik ondotne ljudovlade priznava poglavarja sv. Cerkve kot samostojnega in neodvisnega vladarja ter dovoljuje njegovemu namestniku in pooblaščencu iste časti kakor poslanikov kraljev in cesarjev. Katoliški Cerkvi in njenemu razširjanju na vzhodu bo to le na korist. Papež Benedikt XV. in predsednik kitajske republike. Ko je nastopil novi papež Benedikt XV., je poslal lastnoročno pismo škofu Jarlinu v Peking, da ga izroči predsedniku Juanšikaju. Predsednik velike ljudovlade se je čutil vsled te pozornosti močno počeščenega ter je naročil, da se mu izroči papeževo pismo z enakim ceremonielom, kakor če sprejme poverilnico kakega poslanika. Za to slovesno opravilo je bil določen 30. november 1914. Škof je došel v palačo predsednikovo v spremstvu svojega generalnega vikarja in tajnika. (Kath. Missionen št. 7.) Vojaška godba za-svira, oddelek vojakov izkaže predpisane časti. Najvišji vojaški uradnik pozdravi škofa, ga pelje skoz velika sprejemna vrata ter mu veli, naj stopi v lepo okrašeno ladjico, da ga prepelje do pravega predsednikovega stanovanja. Ko se je izkrcal, ga slovesno nagovori nov visok uradnik ter povede skoz razne vrste vojakov, ki so pred njim prezentirali, v veliko sprejemno dvorano. Tu ga je že čakal Juanšikaj; ob njegovi desnici je stal minister za vnanje zadeve z vsem uradništvom. Po predpisanem počeščenju stopi pre-lat do festmde, kjer je stal predsednik, pove namen svojega obiska ter izroči papeževo pismo. Spoštljivo sprejme Juanšikaj z obema rokama pismeni akt, ga prepusti nato ministru ter izjavi svoje največje veselje in zadovoljstvo nad to vljudnostjo zabičujoč, da hoče sam osebno odgovoriti. Po pri- Kako si gase avstrij. vojaki žejo. Zelo huda je na bojišču proti Italijanom za vodo. Kraška tla in silna vročina zadnjih dni je povzročila nadležno žejo, ki je mučila vse vojaštvo. Častniki so svetovali, naj si devljejo vojaki koščke kamenčkov v usta. In res je to sredstvo grla nekoliko ohladilo. Silna vročina je nekatere tako skuhala, da so kar opečeni in se jim koža lušči na obrazu in rokah. DRUŠTVO SV. DRUŽINI (Holy Family Society) štev. 1, D. S. D. v Jolietu, I1L Geslo: "Vse za vero, dom in narod" "Vsi za enega, eden za vse." Odbor za leto 1915. Predsednik...........George Stonich. Podpredsednik........Stephen Kukar. Tajnik.................. J0s. Klepea Zapisnikar.......Anton Nemanich Jr. Blagajnik................John Petric. Reditelj................Frank Kocjaa. Nadzorniki: Anton Šraj, Jr. Nicholas J. Vranichar, Joseph M. Grill. Napad umobolnega na rumunsko kraljico. Rumunsko kraljico Marijo, ki je te dni obiskala razne zavode v Bukareštu, je v neki delavnici za manj nevarne umobolne napadel norec, ki je kraljico objel in jo hotel poljubiti. Kraljica se je kriče branila in omedlela. Norec jo je tako trdno držal, da je moralo nastopiti deset strežnikov, da so kraljico oprostili. Analfabeti v Italiji. Glasom uradne statistike, ki jo je razglasila italijanska centralna statistična komisija te dni, je bilo v Italiji dne 31. decembra 1910. leta 29,459,268 prebivalcev, in sicer 14,371,044 moških ter 15,088.224 žensk. Analfabetov je bilo v kraljevini povprečno 37.6 od sto. Največ analfabetov je bilo v Kalabriji in sicer 70 od sto, najmanj v Piemon-tu, in sicer 11 od sto. Na podlagi te statistike pač Italija nima nikakega posebnega povoda, se ponašati s svojo kulturo. To društvo sprejema v svojo sredo može, žene, fante in dekleta od 16. do 55. leta. To Društvo izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsak delavni dan za 50c na mesec. Izplačuje zavarovalnino, poškodnino in za operacije, za plačila, kakor kaž« oglas gl. urada. Kdor želi pristopiti naj se oglasi pri tajniku; ako mu ni mogoče priti, naj piše za podrobnosti. To je eno največje slov. društvo t Ameriki in menda ima najugodnejše postave v vsakej zadevi, zato ne bo nikomur žal, če postane član(ica). Pristopite, če ste že v katerem društvu ali ne. Pri tem društvu ni nepotrebnih postav. Edino kar se zahteva je, da vsak ud plača svojo mesečnino. Kazni ia drugih nepotrebnosti ni nobenih v tem društvu. lt-w-F Važen izum za zrakoplovce. Hanoverski aviatik Oppermann je po triinpolletnem delu izumit stroj, ki avtomatski kaže zrakoplovcu na zemljevidu, kje se nahaja. Nemške vojaške oblastj so kupile to iznajdbo in jo sedaj preizkušajo. Iznajdba je zelo važna za zrakoplovce, ker jo lahko rabijo v poljubni višini, med oblaki in tudi v megli. Smeh. Oče: "Pepček, pusti vendar svojega brata Mirkota pri miru! Kaj ga toliko šegačeš! Ali ne vidiš, da ti bo od smeha počil?" Pepček: "Zato, ker Mirko bere smeš nice, pa se jim drdugače ne more smejati." DENAR SE VLAGA NAJBOLJE IN NAJSIGURNEJE V Prvo Hrvatsko Stedi*aic« U ZAGREBU, CROATIA, EUROPE, in nje podružnice v: Belavaru, Brodu na S. Crkvenici, Delnicama, Djakovu, Kraljeviči, Novem Vinodolu, Osijeku, Požegi, Rieki, Sisku, Varaždinu, Veliki Gorici, Virovitici, Zemunu i Senju. Delniška glavnica in pričuve K 16,250,000. Nasvete in navodila pošljemo zastonj. Ako hočete streho popraviti po za mal denar oglasite se pri HOLPUCH ROOFING GO. COMPOSITION FELT and GRAVEL ROOFERS Asphalt Roofing Over Shingles. Bell Telephone, Joliet 4213 Office, Room 3, Forgo Building. Corner Ottawa and VanBuren Street« JOLIET, ILLINOIS. 50,000 KNJIŽIC Ako trpite na katerikoli moški bolezni, pišite po našo brezplačno knjižico. V tej knjižici lahko citate, kako se možje, ki trpijo na bolezni -kot je zastrupljena kri, mozolji, stare rane, kožne bolezni, razne zastarele in nalezljive moške bolezni, naduha, neprebavnost, zapeka ali konstipacija, katar, zlata žila, revmatizem, okorela jetra in želodčne ter mehurae bolezni, vspešno zdravijo privatno doma ia z majhnimi stroški. Trpite li na bolečinah v križu in v zgibili, na glavobolu, izgubi teka, kislini v želodcu, povraeauju hrane, bljuvanju, žolčnem riganju, nečistem jeziku, smrdljivi sapi, slabem spanju in slabih sanjah, utrujenosti in naglem razburjanju, nervoznosti, razdraženosti in slabogti ob jutrih, črnili kolobarjih pod očmi, izgubi H volje, sramežljivosti in plašnosti v družbi, bojazni in na prepadenosti? Ti simptomi pomenijo, da ste pri slabem zdravju in da potrebujete zdravniške pomoči in nasveta. Naša knjižica, katera se laliko imenuje kažipot k zdravju, vsebuje B dobre podatke in nasvete za bolne ljudi. Zaloga znanosti je in lahko vam pomaga k zdravju, moči in kreposti. Pošljite kupon za brezplačno knjižico. - DR J. RUSSELL PRICE CO., S. 900, 208 N. Fifth Ave.. Chicago, III,, U. S. A. Gospodje:—Pošljite mi takoj svojo brezplačno knjižico. I- Ime...................................................__ Naslov .... j.......... Vsakdo, ki je poslal denar v staro domovino ---POTOM NAŠEGA POSREDOVANJA, JE ZDAJ-- POPOLNOMA PREPRIČAN ---DA DOSPEJO NAŠE DENARNE POŠILJATVE--- ZANESLJIVO IN TOČNO v roke naslovnikov, kljub vojnim zaprekam, in sicer v 20. do 25, dneh V stari domovini izplača denar c. k. pošta 100 kron pošljemo zdaj za $15.75 VSE NAŠE POSLOVANJE JE JAMČENO. Pisma in pošiljatve naslovite ua: AMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET, ILL. Družba (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Sežež:JOLIET.m. ^M-rzM* 0, DRUŽBINO GESLO: "VSE ZA VERO, DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA. EDEN ZA VSE." ggJHu|§ - Ir ., - GLAVNI ODBOR: Predsed.—Geo. Stonich, Joliet, 111. Podpred,—John N. Pasdertz, Joliet, 111 I UPI Tajnik—Josip Klepec, Joliet, 111. aPis.—A. Nemanich, Jr., Joliet, 111. Blagajnik—John Petric, Joliet, 111. |I NADZORNI ODBOR: i 1 Anton Kastello, La Salle, 111. 2. John Stua, Bradley, 111. 3. Nicholas J. Vranichar, Joliet, 111. ; , - FINANČNI IN POROTNI ODBOR: 1- StePhen Kukar, Joliet, III. 2. Anton Trgovčič, Mount Olive, 111. 3. Josip Težak, Joliet, 111. Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, 111. Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe naJ Pošljejo na 1. porotnika. i p , . ' - bod' rejeno društvo za Družbo sv. Družine se sme ustanoviti v kateremsi-^ mestu države Illinois s 8. udi obojega spola. / ^ iosP sPrejema moške in ženske za ude v Društva iz vseh krajev od S5. leta. Ob pristopu plača vsak član(ica) en dolar v rezervni sklad. Popol^LAČUjE SMRTNINE $250.00 ali $500.00 dedičem umrlega ' člana liS(jne 0 vsoto takoj po sprejemu in sicer še isti dan, ko so vse tozadevne l2 v redu in sprejete v gl. uradu. LAČUJE ODŠKODNINE, katere je deležen vsak član(ica), in sicer: a Popolno izgubo vida na enem očesu vsoto $100.00; Popolno izgubo vida na obeh očesih vsoto $250.00; Za !zgubo ene roke nad zapestjem vsoto $100.00; za !z8ubo obeh rok nad zapestjem vsoto $250.00; 2a 1Zgubo ene noge nad členkom vsoto $100.00; ^'zgubo obeh nog nad členki vsoto $250.00; 2a !z£ubo najmanj štirih prstov ali cele dlani ene roke vsoto $50.00; ja 12Sub»o najmanj štirih prstov na eni nogi ali stopala vsoto $50.00; ko del0 Je3° hrbtenico vsoto $100.00, če je ud za vedno nezmožen za vsa- se izp^V^JE ZA OPERACIJE, česar je deležen vsak član(ica) in sicer '"ktatn 3 VSota $5000 za enkratno operacijo na slepiču (appendicitis) in za 2a °v0peracijo na kili ali vtrganjem. Vej raPo.s.'£odli'ne in operacije se ne pobira rednih mesečnih asesmentov, tem-Plačat; - tejnik na vse člane(ice) primeren asesment kadar je treba iz-^Plačil p0sk°dn'ne ali operacije za ta sklad, da se pokrijejo poškodnine in ' vsak ^ °Peracije- ■ daje jlan^ca) ie deležen vseh dobrot in pravic (po dne 1. maja 1915), ki D. s £ ' S. D. takoj ko je bil pravilno sprejet v katero Podružnico in • Poleg tega plačujejo Društva bolniško podporo. O2iron^ ^ce-' Pečajo sledeči asesment z ozirom na starost ob pristopu in z na vsoto zavarovalnine: Za $250.00: Za $500.00: 1 2 " Starost. ...... 16-20 .... Asesment. ..... 18c Razred. 1 ....... Starost. . 16—20 .... Asesment. ..... 35c 3 '..... 20-25 .... ..... 20c 2 ....... . 20—25 .... ..... 40c ♦ ...... 25—30 .... .....23 c 3 ....... . 25—30 ...-. .....45 c S "' ...... 30—35 .... ...... 25c 4 ....... . 30—35 .... ..... 50c 6 ...... 35-40 .... ...... 28c 5 ....... . 35—40 .... ...... 55c 7 "" ...... 40-45 .... ...... 32c 6 ....... . 40—45 ____ .....63 c a"' ...... 45-50 .... ...... 3Rc 7 ....... . 45—50 .... ...... 75c Pole ..... 50—55 .......... 45c s teSa plača vsak član(ica) še 5c na mesec za stroške. v NOVO DRUŠTVO SPREJETO. VoUstan r D. s h ijeno društvo sv. Družine v Chicago, 111., sprejeto pod štev. 9 k biščar a Imena članov(ic): John Pazdcrtz, Katarina Pazdertz, John Ver-Brint?' |.argareta Verbiščar, Anthony Verbiščar, Louis Verbiščar, Michael ■ Katarina Brintz, Kozma Požek, John Sintič. K dr . PRISTOPILI ČLANI. tvu št. 1, Joliet, 111.: Anton Bolte, Josip Žolnir in Veronika Žagar. Od dr . PRESTOPLI ČLAN. st' Joliet, 111., k društvu št. 9, Chicago, III.: Anton Brodarič. Ponižani in razžaljeni. ROMAN V ŠTIRIH DELIH IN Z EPILOGOM. Ruski spisal F. M. Dostojevskij. 9999 Poslovenil Vladimir Levstik. (Dalje.) '"Na kak način je prišla deklica k nji? Njena mati je torej v tej hiši u-mrla?" "Je pač prišla... To ni naša stvar." In zopet je hotela oditi. "Bodite tako prijazni; saj vam povem, da me zelo zanima. Morebiti mi je tudi mogoče, da zanjo kaj storim. Kdo je ta deklica? Kdo je bila njena mati, — ali veste?" "Nekakšna tujestranka menda; izza meje je prišla; stanovala je pri nas, tam spodaj; bila je bolna, — za jetiko je tudi umrla." "Zelo uboga je morala biti, da je prebivala v kotu, v pritličju!" "Oh, pa kako. Mi se že sami komaj preživljamo, pa še nam se je v tistih petih mesecih, ko je bila pri nas, za šest rubljev zadolžila. Mi smo jo tudi pokopali; moj mož ji je krsto napravil." "Kako pa more Bubnova govoriti, da jo je ona pokopala?" "Kako jo bo pokopala!" "Kako pa se je pisala?" "Ne morem izgovoriti, preveč čudno ime je imela; Nemka je bila bržkone." "Smitt?" "Ne, nekako drugače. Ana Trifo-novna pa je vzela siroto k sebi, da jo vzgoji, kakor pravi. Vendar pa se ji slabo..." "Gotovo je imela kakšne namene, da jo je vzela?" "Slabe namene je imela," je odgovorila ženska, kakor bi premišljala, ali naj govori, ali ne. "A kaj nam to mari; mi smo tuji ljudje." "Drži rajši jezik za zobmi!" se je zaslišal za nama moški glas. Bil je prileten človek v delavskem jopiču in s kaftanom počez, po svoji zunanjosti meščanski rokodelec, najbrž mož ženske, s katero sem se razgovarjal. "Ej, gospod, z vami se nima za kaj pogovarjati; nas to nič ne briga...," je dejal in me pogledal po strani. "Ti pa se izgubi! Zbogom, gospod; mi smo rakvarji. Kadar vam bo treba našega dela, — z največjim veseljem. Izven tega pa nimamo ničesar skupnega z vami..." Razmišljen in v globoki razburjenosti sem odšel iz te hiše. Storiti ni--iem mqgel ničesar,« toda čutil sem. da težko puščam vse tako, kakor je. Posebno nekatere rakvaričine besede so me vznemirile. Slutil sem, da se skriva tu nekaj zlega. Ko sem korakal tako razmišljen in s povešeno glavo, slišim naenkrat rezek glas, ki me je poklical z rodbinskim imenom. Ozrem se: pred mano stoji človek, dokaj snažno oblečen toda v obnošenem plašču in z mastno kučmo. Pijan je; toliko da se ne opoteka. Njegov obraz se mi dozdeva zelo znan. Začel sem ga motriti; on pa mi je pomignil ter dejal z ironičnim smehljajem: "Ali me ne poznaš?" PETO POGLAVJE. "Ah! Ti si, Maslobojev!" sem vzkliknil, ko sem naenkrat spoznal v njem nekdanjega šolskega tovariša še izza gtibernijske gimnazije. "Ti ti je srečanje!" "Da, srečanje! Šest let se nisva videla. To se pravi, srečala sva se že, samo vaši ekscelenci se nisem zdel vreden pogleda. Saj ste .vendar generali, slovstveni seveda!" Pri teli besedah se je. porogljivo nasmehnil. "Motiš se, brate Maslobojev," sem mu posegel v besedo, "Prvič generali, •čeprav samo slovstveni, že v zunanjosti niso takšni, kakor jaz; drugič pa, dovoli, da ti povem, se zares spominjam, da sem te parkrat =rečal na ulici, toda ti sam si se me očividno izognil; in čemu bi hodil k tebi, ako vidim, da se me izogiblješ? In veš, kaj mislim? Da zdajle nisi pijan, bi me •tudi zdaj ne nagovoril. Ali ni resnica? Pa pozdravljen!" Zelo, zelo me veseli, dragi, dragi moj, da se vidiva " "Res? Ali te morebiti ne kompromitiram s svojo — čudno zunanjostjo? A kaj bi te vprašal kaj takega; to ni važno! Še vedno -e te spominjam, dragi Vanja, kako vrl fanl si bil. Veš, takrat, ko si bil tepeti zaradi mene? Molčal si in nisi me izdal, jaz pa sem te v zahvalo celi teden vleke) za nos! Ti poštena duša! Zdravstvuj, duša moja. zdravstvuj!" Poljubila sva se. "Koliko let se že majam sam po svetu, noč in dan, da 9e čas vbija, a tega, kar je bilo, še nisem pozabil. To ne gre lahko! kaj pa ti?" "Jaz? Saj sem tudi jaz osamljen..." Dolgo časa me je gledal s tistim velikim sočutjem ljudi, ki so od pijače oslabeli. Sicer pa je bil itak zelo dober človek. "Kaj ne, Vanja, ti nisi to, kar sem jaz?" je izpregovoril naposled s tragičnim glasom. "Saj sem slišal, Vanja, čital sem, čital! A poslušaj: pomeniva " se prav od 9rca! Ali se ti mudi?" "Mudi se in priznavam ti, da sem silno raztresen zaradi neke zadeve kaj bo bolje: kje stanuješ?" "To ti povem, dasi ravno ni bolje Ali naj ti jaz povem kaj boljšega?" "No, kaj?" "Tole, vidiš?" — In pokazal mi je izvesek, kakšnih deset korakov od kra ja, kjer sva stala. "Vidiš: sladčičarna in gostilna, prav pošten lokal. Povem ti naprej, oprava je spodobna, o žganju pa — mi niti ne govori! Mnogokrat sem ga že pil, dobro ga poznam; in sploh, — meni si tu ne upa jo podati kaj slabega. Že poznajo Filipa Filipiča. Jaz sem namreč Filip Filipič. Kaj? Kisaš se? Ne, dej, da ti povem. Zdaj-je četrt na dvanajst, ravno sem pogledal; točno ob poldvanaj-stih in pet minut pa te odpustim. Med tem pa lahko muho zadaviva! Dvajset minut za starega prijatelja, — ali poj-de?" "Če samo dvajset minut, potem poj-de; saj veš, duša moja, da opravki..." "Samo da gre. Nekaj pa bi te rad vprašal, dve besedi; slab si videti, gotovo ti je ravnokar nekaj presedlo, kaj ne?" "Res je." "Torej sem le uganil. Veš, zdaj sem se vrgel na obrazoznanstvo; tudi to je študij! Pojdiva torej, pogovoriva se. V dvajsetih minutah bom imel dovolj časa, da premagam admirala Čajinske-ga in si zalijem suho grlo z brezovko, s pomarančevko, s parfait-amour in še s čim drugim povrhu. Mnogo pijem, dragi moj! Samo o praznikih pred službo božjo sem tak, kakor se spodobi. Ti pa če prav ne piješ. Meni je le do tega, da sva skupaj. Če pa boš pil, pokažeš s tem, da si posebno plemenite duše. Pojdiva! Par besed se pomeniva, pa greva spet za deset let narazen. Nisem tvoje vrste, Vanja!" "Ne govori toliko, pojdiva rajše. Dvajset minut je tvojih, glej, da jih porabiš." V gostilno se je šlo po lesenih, dvo-kolenskih stopnicah s krilcem v drugo nadstropje. Na stopnicah pa sva se nenadoma zadela ob dvoje silno pijanih gospodov, ki sta se opotekaj e u-maknila, ko sta nju zagledala. Eden izmed njiju je bil zelo mlad, nezrel fant še, brez brade, z lahkimi, jedva poganjajočimi brčicami in s pri-iljeno bedastim izrazom obličja. O-blečen ie bil eizdavo. _a nekaJso-smeš-no, kakor bi bil v tuji obleki, z dragocenimi prstani na prstih, z drago iglo v zavratnici in nenavadno neumno počesan. Smehljal se je in hihital. Njegov tovariš je imel že kakih petdeset let; bil je tolst, čokat in precej malomarno oblečen, tudi z veliko iglo pod vratom, plešast, pijanega in koza-vega obraza in z naočniki na nosu, ki je bil podoben gumbu. Izraz tega li-a je bil zloben in čustven. Njegove zle, hudobne in sunioljubne oči so bile zalite z mastjo in gledali, kakor iz špranjic. Očividno sta oba poznala Maslobojeva; toda čokati je ob srečanju z nama napravil, četudi samo za hip, nevoljen obraz, in tudi mlajši se je prisiljeno sladko nasmehnil. Celo odkril se je. Nosil je kučmo, "Oprostite, Filip Filipič," je zamr-mral in ga prikupljivo pogledal. "Kaj pa?" "Oprostite, — veste, — tam noti i sedi Mitroška. In to je podel človek, Filip Filipič." "Kaj pa je takšnega?" "Je že tako..., Temnic," — namignil je na tovariša, — "so pretekli teden zaradi Mi t roške na nedostojnem mestu lice s smetano namazali, hibi!" Tovariš ga je nevoljno sunil s komolcem. "Ali vas smeva povabiti na kozarček v najini družbi, Filip Filipič?" "Ne, prijatelj, zdaj ne morem," je odgovoril Maslobojev. Imam opra- "Hihit Tudi jaz imam majčken o-pravek, z vami. .," Tovariš ga je zopet sunil s komolcem. Maslobojev se ju je očividno izogibal z očmi, kakor hitro pa sva stopila prvo sobo, skozi katero se je po celi njeni dolžini vlekel precej čeden bu-fet, ves obložen z mrzlimi jedili, paštetami in steklenicami raznobarvnih vsebin, me je Maslobojev naglo v kot pobegnil in dejal: "Mlajši je Sizobrjuhov, sin znanega trgovca, ki je podedoval po svojem očetu pol milijona in ga zdaj zapija. Potoval je v Pariz, kjer je zapravil o-gromne svote, morda tudi vse; nato pa je podedoval tudi strica in se vrnil domov. Tu zdaj poganja ostanek. Čez leto dni bo hodil r. beraško malho, to se raaumo Neumen je kakor gos; zabaia y prve gostilne, poleg tega pa v beznice iu krčme najnižjih., vrst, hodi za igravkatni in se ponuja k huzarjem; nedavno je vložil prošnjo. Drugi, priletni, je Arhipov, tudi nekak kupec ali upravitelj, zverina, lump in sedanji tovariš Sizobrjuhova, Judež in Falstaff, oboje v eni osebi, dvakratni bankrot-než in zoprno čustveno bitje. Zapletel se je že v neki zločin, pa se je izmuznil. Iz gotovega vzroka me prav veseli, da sem ga tukaj srečal: čakal sem ga... Arhipov seveda obira Sizobrjuhova; dragocen vodnik mu je po raznih kotih in brlogih. Zanj si že davno zobe brusim, dragi moj. Zobe si brusi tudi Mitroška, tisti korenjak v bogatem jopiču, in s ciganskim obrazom, ki stoji tamle pri oknu. On ba-ranta s konji in pozna vse tukajšnje huzarske častnike. To je takšen ku-jon, pove niti, da bo pred tvojimi očmi ponaredil bankovec, a ti, dasiravno si ga videl, mu ga boš vseeno izmenjal. Res je zdaj v baržunastem jopiču in tak kakor kakšen slovanoljtib. — saj to se mu po mojem mnenj u poda, — a še danes ga lahko oblečeš v najele-gantnejši frak ali kaj podobnega, ga pelješ v angleški klub in ga predstaviš kot vladadjočega grofa Barabanova, pa ga bodo imeli dve uri za grofa: igral bo z njimi vvhist in govoril po grofovski, ne da bi uganili, kaj ie. Tako jih bo namazal. Slab konec bo storil. Mitroška torej si vrlo brusi zobe za Arhipova. zakaj Arhipov mu je vzel njegovega prejšnjega prijatelja Sizobrjuhova, kateremu še ni imel časa volno ostriči. Ako so se zdaj sešli tu v gostilni, gotovo ni bilo brez vzroka. Vem, ali vsaj zdi se mi, kako in kaj je bilo; mislim, da me je Mitroška in nihče drugi, obvestil, da prideta Arhipov in Sizobrjuhov semkaj in imata kake slabe namene; Mitroškino zavist napram Arhipovu pa hočem jaz izkoristiti, zato, ker imam svoje vzroke. Zaraditega sem tudi prišel tu sem. Po-kazti pa se Mitroški nočem; tudi ti se ne oziraj tja, kadar bova odhajala, pride itak gotovo sam k meni in pove to kar bi jaz rad slišal. Zdaj pa pojdiva v tistole sobo, vidiš, Vanja? Hej, Štefan," je nagovoril natakarja, "ali veš, česa mi je treba?" "Vem." "In me boš zadovoljil?" "Zadovoljil." "Pa me zadovolji. Sedi, Vanja. No; kaj me tako gledaš? Saj vidim, da me gledaš. Ali se čudiš? Ne čudi se Človeku se lahko zgodi vse, o čemer se mu nikdar niti sanjalo ni, posebno pa ne takrat, — no, takrat ko sva še Kornelija Nepota skupaj prežvekovala. Veš kaj, Vanja, nekaj mi veruj: dasiravno je Maslobojev zablodil s ceste, njegovo srce je ostalo isto, izpre-menile so se samo razmere. Dober sicer nisem, a slabši tudi ne, kakor drugi. Za doktorja sem se pripravljal, hotel sem postati učitelj domače književnosti, napisal se mčlanek o Gogo-lju, nato sem hotel iti med zlatokope Oženiti sem se mislil nekoč; ona je bila zato, dasiravno je bilo v hiši takšno blagostanje, da niso imeli s čim mačko iz izbe zvabiti; in že sem si hotel za svatbeno slavnost izposoditi lepe škornje, kajti moji lastni so bili že poldrugoleto raztrgani, — naposled pa se le nisem oženil. Ona je vzela nekega -učitelja, jaz pa sem stopil v službo v kontoriu, to se pr.ivi. ne v trgovskem kontorju, temveč v navadni pisarni. Takrat pa sem zavozil v drug tir. Pretekla so leta, in zdaj, dasiravno ne služim, vendar si brez težave preskrbljam denar: stroške pobiram in služim resnici. Pred ovcaiiii sem korenjak, pred korenjaki pa -am šibak. Svoja pravila imam in vem na primer, da nekdo na bojišču ni vojak, in tako — stvar procvita. Veš, moje delo je bolj podrobne vrste; ali razumeš?" "Pa menda nisi kak policijski vohun?" "Vohun ne ravno, toda bavim se z nekaterimi zadevami, deloma službeno, deloma pa iz lastnega poklica. -Vidiš, Vanja, žganje pijem. Ker pa svoje pameti nisem nikoli zapija!, vem tudi svojo bodočnost. Moj čas je minil in črnega psa ne omiješ do belega. Nekaj ti rečem: ako bi -e v meni še ne odzival človek, bi danes ne bil pristopil k tebi, Vanja. Prav imaš, srečeval in videl sem te že večkrat prej in mnogokrat sem hotel k tebi, a nisem si upal, venomer sem odlagal. Nisem te vreden. In prav si povedal Vanja, da ako sem te nagovoril, sem te le zato, ker sem pijan. A dasiravno je vse to silno neznatno, — toda nehajva o meni. Govoriva rajši o tebi! F.j, duša, čital sem, prečital! ^ tvojem prvencu namreč govorim. Is-0 sem prečital, bratec, je malo manjkalo. da nisem postal dostojen človek. Malo je manjkalo, a premislil sem st in sklenil, da ostanem rajši nedostojen človek. Tako je..." In pravil mi je še liinogokaj. Postajal je čimdalje bolj pijan in srce se mu je mehčalo malodane do solz. Maslobojev je bil vselej dober dečko, toda vedno ncsložen sam s seboj in nekako nad svoje sile razvit; bil je lokav, zvit in ostroumen že izza šolskih let, v resnici pa ne čisto brez srca; izgubljen človek, kakršnih je mnogo med ruskim ljudmi. Takšni imajo včasih velike zmdžnosti, toda vse se v njih nekako meša, in vrh tega so zmožni, da gred > v gotovih točkah vedoma v boj proti svoji lastni vesti, in lic le, da vselej poginejo, temveč se tudi zavedajo, da jadrajo v svoj lastni pogin. Ma>'o-bojev je med drugim utonil v žganju. "Zdaj, prijatelj, pa še eno besedo, je nadaljeval. "Slišal sem, kako je iz-prva zabučala tvoja slava; čital sem potem različne kritike o tebi, zares sem jih čital, akoravno morda mislis. da ne čitam ničesar več; srečeval sem te nato v slabih čevljih, v blatu, brez galoš, v ponošenem klobuku, in *em nekaj uganil. Ti si šel zdaj med časnikarje?" "Da, Maslobojev." "Torej si se zapisal med poštna kljuseta?" "Tako nekako." "Veš, brate, kaj ti pravim k etrnu: bolje je piti! Jaz se napijem, ležem (Nadaljevanje na 7. strani.) POŠLJITE NAM EN PAPIRNAT DOLAR in prejeli boste po okspro-u eno steklenico HAMILTON CLUB PURE WHISKEY (one full quart) in eno uua rt finega SOMA PORT WINE. Obe steklenici o&ljemo v lepem zaboju—le za en sam papirnat dolar. Pišite C. F. ŽARU B A. A CO., 318 Third A v, Pittsburg, Pa. The Will County National Bank of Joliet, Illinoia. Prejema raznovrstne denarne nlogj ter pošilja denar na vse dele svet«. Kapital in preostanek $300,000.00 C. E. WILSON, predsednik. Dr. J. W. FOLK, podpredsednik HENRY WEBER, kašir. Frank Lopartz 400 Ohio Street JOLIET STARA GOSTILNA -9- NAJBOLJŠA * POSTREŽBA. W. J. BRADY ADVOKAT. Posojuje denar in prodaja posestva. Orpheum Theatre Building, JOLIET, ILL. U (MIMIMIMMPMIMIMMM H JOHN N ^8phone j ■ STEFANICH i :.:Slovenska Gostilua::: j vino domače in importirano, I fino žganje in dišeče smodke. j j|ji 915 N. Scott St., Joliet, 111. j Oba telefona 215. WERDEN BUCK 511-13 Webster Street, JOLIET, ILL. Tu dobite najboljši cement, apno, K Tu dobite najboljši CEMENT, AP NO, ZMLET KAMEN, OPEKO, VODOTOČNE ŽLEBOVE, ter vse kar spada v gradivo. MEHAK IN TRD PREMOG. Chicago Phone 225. i Oscar J. Stephen | Sobe S01 in 202 Barber Bldg. £ JOLIET, ILLINOIS. L, i javni s |notar Sfi Kupuje in prodaja zemljišča S S v mestu in na deželi. jjj H Zavaruje hiše in pohištva pro- lyej Igj ti ognju, nevihti ali drugi po-Sfi škodbi. S jg Zavaruje tudi življenje proti gŠ S nezgodam in boleznim. k Izdeluje vsakovrstna v notar- ^ jjfi sko stroko spadajoča pisanja. S S _ !fi S Lfi ifj Govori nemško in angleško. ^ Mi hočemo tvoj den® ti hočeš naš les Če boš kupoval od nas, ti bomo" lej postregli z najnižjimi tržni® . nami. Mi imamo v zalogi vsakofll nega lesa. Za stavbo hiš in poslopij ^J trdi les, lath, cederne stebre, d^j šinglne vsake vrste. Naš prostor je na Desplain«c blizu novega kanala. . . • 3 Predno kupiš LUMBER, og^'1 i Iff pri nas in oglej si našo zalogo« bomo zadovoljili in ti prihranili ^ W. J. LYO]>S Naš office in Lumber Yard na((! DES PLAINES I NCLINTON5' TR0ST &KRET7 — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SMODK Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" 5c. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na: 108 Jefferson Street, JOLIET, ILL. Geo, Svetleči! • Ma PRVI SALUN J M ONKRAJ MOSTA »g »wssssswiiiifi*"' Chicago Telephone 3868. 107 RUBY STREET, JOLIE^ DOBRODOŠLI! Garnsey, Wood & ADVOKATL Joliet National Bank Bl<& j Oba tel. 891. JOLIET- ^ Metropolitan Drug S" N. Chicago & Jacksoa S»- Slovanska lekai] + JOHNSONOVlf "BELLADONNA" OP] •Uoajfe z e oči, je delal na vsakogar zanimiv in prikitpljiv vtis. Njegove kretnje so bile nekako prisiljeno mirne, poleg tega pa se je v tem hipu očividno zdrževal, želeč se napraviti na videz silno resnega, stvarnega in solidnega. "Veš kaj, Vanja," je rekel Maslo-jev, "pridi me danes okrog sedme u[e obiskat, pa ti morebiti kaj povem. Vidiš, jaz sem sicer človek brez pomena; prej sem ga imel, a /.daj sem pijanec in sem popustil obrt. Prejšnji sliki pa so mi še ostali, tako da ti lahko kaj izvoham in poizvem s posredovanjem raznih ljudi; to je ravno moj zaslužek. Res je, kadar imam prost, to je — trezen čas, tudi sam še kaj opravim, tudi s pomočjo svojih znancev... A dovolj o tem! Stanujem v Šesti-lavočni, tu je moj naslov. A zdaj, duša krščanska, mi že preveč leze v glavo. Sc eno zlatico zvrnem, potem pa poj dem domov in ležem. Pridi; se-• I znanim te z Aleksandro Semenovno in še o poeziji bova govorila, ako bo čas/ "ln o tistem?" "Tudi o tistem morebiti." "Dobro, pridem, gotovo pridem." ŠESTO POGLAVJE. Ana Andrejevna me je že davno pričakovala. Kar sem ji bil včeraj povedal o Natašinem pismu, je silno zbu-I dilo njeno radovednost, in čakala me je že davno prej, že ob desetih. Ko i sem do»pel ob dveh popoldne k nji, - o bile muke pričakovanja dosegle v i ubogi starki vrhunec svoje sile. Po-: leg tega bi mi bila tudi rada povedala ; svoje nove nade, ki so jo navdajale od včerajšnjega dneva, in me obvestila, | da je postal Nikolaj Sergejevič od si-! noči slab in otožen, pri tem pa nekako : posebno nežen proti nji. Ob mojem prihodu me je sprejela z nezadovoljnim in hladnim obrazom, toliko, da je črlinila kako besedico in niti najmanjše radovednosti ni pokazala, kakor bi hotela reči: "Po kaj si prišel?" Meni pa se je mudilo in zato sem ji brez nadaljnjih ovinkov povedal ves včerajšnji prizor pri Nataši. Kakor hitro je starska slišala o posetu starega kneza in o njegovi slovesni ponudbi, se je mahoma nehala vsa njena navidezna nevolja. Nedostaja mi besed, da bi o-pisal ,kako se je prekriževala, plakala, klanjala se pred sveto podobo do tal, i objemala mene in hotela takoj steči k i Nikolaju Sergejeviču, da mu naznani svojo radost. Prosim te, dragi, on se jezi samo nad vsemi temi ponižanji in žalitvami; ko pa izve, da je dobila Nataša popolno zadoščenje, bo mahoma pozabil vse." Komaj sem jo pregovoril. Dobra starka je slabo poznala svojega moža, dasi je bila že dvajset let njegova žena. ' Navdala jo je tudi silna želja, da bi se kar takoj peljala z menoj k Nataši. Opomnil sem jo, da Nikolaj Sergejevič ne samo morebiti ne bo odobraval tega ravnanja, temveč da na ta način celo utegne pokvariti vso zadevo. Komaj si je premislila; obdržala pa me je še pol ure pri sebi in večaš govorila sama. "Kaj naj počnem zdaj s svojo veliko radostjo," je dejala, "sama tu med štirimi stenami? Naposled sem jo pripravil do tega, da me je pustila od sebe, rekoč da me Nataša težko čaka. Starka me je večkrat prekrižala ob slovesu, poslala Nataši svoj poseben blagoslov in toliko da ni za-plakala, ko sem odločno izjavil, da mi ni mogoče obiskati jo tisti dan zvečer še enkrat, razen, če bi se z Natašo kaj posebnega zgodilo. Nikolaja Sergeje-viča topot nisem videl: spal ni bil celo noč, tožil je o glavobolu in mrzlici in zdaj je spal v svojem kabinetu. Tudi Nataša je celo dopoldne čakala name. Ko sem v-topil,. je. po svoji navadi hodila po sobi s sklenjenimi rokami in nekaj premišljevala. Celo sedaj še, kadar se je spominjam, si jene morem predstavljati drugače, nego vedno samo v revni sobici, zamišljeno, ,, 'zapuščeno, pričakujočo, s sklenjenimi s ' rokami, s povešenimi očmi, brez cilja ^ se izprehajajočo semintja. I Ne da bi obstala, me je vprašala s r tihim glasom, zakaj da sem tako po- , zen. V kratkih besedah sem ji pove- j dal vse svoje doživljaje, toda ona me ] je komaj poslušala; videti je bilo, da , ima v mislih nekaj posebnega. ] • "Kaj je novega?" sem jo vprašal. ■ •Novega ni ničesar!" je odgovorila , ,'ona, a s takšnim obrazom, po katerem i sem takoj uganil, da je nekaj novega i in da me je čakala z namenom, da mi pove, a po svoji stari navadi ne takoj, temveč šele takrat, ko bom odhajal. Tako je bilo vedno med nama. Čakal sem že, kaj bo. Razgovor sva začela seveda o včerajšnjih dogodkih. Zlasti me je pre-senetilo to, tla sva se popolnoma strinjala v vtisku, ki ga je bil včeraj knez napravil na naju; nji nikakor ni ugajal, in danes še mnogo manj, nego včeraj. | ln ko sva do pičice prerešetala ves njegov včerajšnji obisk, je rekla Nataša nenadoma: "Slišiš, Vanja, navadno je vselej tako, da če se nam človek izprva ne prikupi, je to znamenje, da se nam gotovo prikupi kasneje. Z menoj vsaj je bilo vedno tako." I "Bog daj tako, Nataša. Poleg tega je moje mnenje takšno, da je knez v ' resnici in resno za vajino poroko, ako tudi uganja morebiti nekoliko zvijače.' Nataša je obstala sredi sobe in me j strogo pogledala. Ves njen obraz se je izpremenil; celo ustnice so ji na-lahko strepetale. "Kako bi mogel biti v takem slučaju zvijačen in lažnjiv?" je vprašala s ponosno nevoljo. "To je, seveda," sem ji pritrdil na-glo. "Lagal nikakor ni. Zdi se mi, da je I vsaka misel o tem nespametna. Zal kakšno zvijačo niti ni najti vzroka. In naposled, kaj sem takšnega v njegovih očeh, da bi se tako kruto norčeval z menoj? Ali more biti kak človek zrno-] žen takšne žalitve?" "Gotovo, gotovo!" sem ji pritrjeval. I misleč si sam pri sebi: "Revica, ti raz-1 mišljaš gotovo zgolj o tem, ko hodiš zdajle po sobi semtertja in dvomiš morebiti še bolj od mene." "AU, kako bi rada, da bi se čimpreje I vrnil!" je dejala ona. "Saj je hotel že takrat ostati celi večer pri meni... Govo mora imeti važne opravke, ako je vse pustil in odšel. Ali ne veš kakšne, Vanja? Ali nisi slišal ničesar?" "Sam Bog ve. On si venomer ko-j piči denar. Slišal sem, da je udeležen pri nekih dobavah za državo. Midva, Nataša, ne razumeva takih reči." "Seveda ne razumeva. Aljoša je pravil včeraj o nekem pismu." "O nekem poročilu, da. Ali je bil Aljoša pri tebi?" "Bil je." "Zgodaj?" "Opoldne; on dolgo spi. Posedel je nekaj časa, nato pa sem ga spodila h Katarini Feodorovni; saj je bilo prav, kaj ne, Vanja?" "Ali sam ni bil namenjen tja?" "Pač, tudi sam je bil namenjen..." Hotela je še nekaj dodati, pa je molčala. Gledal sem jo in čakal. Njen obraz je bil žalosten. Bil bi jo vprašal, toda ona ni ljubila vprašanj. "Čuden je ta deček," je dejala naposled ter nalahko skrivila usta, izogibajoč se me z očmi. "Kaj pa? Gotovo sta kaj imela..." "Ne, ničesar; kar tako... Saj je bil jako mil; samo.. ." "Zdaj je konec vseh njegovih bolečin in skrbi," sem rekel jaz. Nataša me je pogledala zvedavo in pozorno. Ej, morda bi mi bila sama rada odgovorila: "Saj že prej ni imel mnogo bolečin in skrbi!" A zazdelo se ji je, da tiči ta misel v mojih besedah, in postala je nevoljna. Vendar pa je bila kmalu spet prijazna in ljubezniva. Tisti dan je bila nenavadno krotka. Nad eno uro sem sedel pri nji. Zelo se je vznemirjala; knez jo je navdajal s strahom. Po nekaterih njenih vprašanjih sem sklepal, da bi zelo rada vedela, kakšen vtis je pač napravila nanj. Če se je prav obnašala? Ali ni preveč pokazala svoje radosti? Ni li bila preobčutljiva,— ali narobe, preprijazna? Da ne bi si on česa mislil, da ne bi se ji smejal, — da ne bi pogledal nanjo z zaničevanjem!... Ob tej misli so ji zagorela lica kakor ogenj. "Kdo bi se tako vznemirjal nad tem, če si utegne slab človek kaj misliti? Naj si misli!" sem rekel jaz. "Zakaj praviš, da je slab?" je vprašala ona. Nataša je bila sumoljubna, a čistega srca in poštene duše. Njeno sumo-ljubje je teklo iz čistega vira. Bila je ponosna, plemenito ponosna, in ni mogla trpeti, da bi se to, kar je ona nad vse cenila, vpričo nje izročalo posmehovanju. Preziranju nizkega človeka bi bila odgovarjala gotovo le z prezi-ranjem, a vseeno bi jo bilo bolelo srce, ako bi bil smešil to, kar je bilo nji sveto, najsi bi se posmehoval kdorkoli. To ni bila posledica pomanjkanja trdnega značaja. Prihajalo je deloma atl premajhnega poznanja sveta, deloma pa od tega, ker ni bila vajena ljudi in je živela sama v svojem kotičku. Preživela je skoro vse življenje doma, ne da bi hodila med svet. Naposled pa je bila v nji silno razvita lastnost najdobrodušnejših ljudi, da radi hvalijo človeka Ln ga trdovratno smatrajo za boljšega, nego je v resnici, ter pretiravajo vse, kar je dobrega v . njem. Imela jo je morebiti od svojega očeta. Za takšne ljudi je razočara- ] nje težko, in še težje, čim čutijo, da so si ga sami zakrivili. Čemu so pričakovali več, nego so mogli prejeti? In vsak hip prinaša takim značajem razočaranje. Najbolje je zanje, da mirno sedijo v svojih kotih in ne hodijo na luč; opazil sem, da resnično ljubijo te svoje kot in se v njih popol- ' noma odtujijo svetu. Sicer pa je bila Nataša prestala mnogo nesreč in razžalitev in zato je ni dolžiti, ako je sploh kakšna obdolžitev v mojih besedah. Toda mudilo se mi je in vstal sem k odhodu. Ona se je začudila in ma-lodane zaplakala nad tem, da že odhajam, dasiravno se mi ves čas ko sem sedel pri nji, ni kazala posebno prijazne, temveč je bila nasprotno hladnejša proti meni, nego navadno. Goreče me je poljubila in mi dolgo gledala v oci. "Poslušaj," je dejala, "Aljoša je bil I' danes presmešen, tako da sem se mu kar čudila. Bil je zelo mil in jako srečen videti, toda prišel je nagizdan, kakor metulj, in celi čas se je vrtel pred zrcalom. Nekoliko premalo obziren je postal — in kmalu.se je odpravil. Misli si: sladkarij mi je prinesel!" "Konfekt? Kaj hočeš, to je zelo ljubeznivo in prostodušno. Ah, kakšna sta vidva! Zdaj sta začela že paziti drug na drugega, vohuniti, opazovati drug drugemu obraz in čitati na njem skrite misli, čeprav se vama še ne posreči. On še ne tako, on je vesel in otročji kakor prej; a ti, ti!" (Dalje prih.) Na dopustu. Žena: "Francelj, povej, kaj hujše u-činkuje, granata ali šrapnel?" Mož: "Oh, draga Liza, oboje mori grozno hudo; a vendar je hujša granata., ker je ženskega spola!" Samo pri uieui se dobe patentirana in iraran-I tirana BležeSa zdravila: za rast in proti spadan-]U ženskih in moških las, kakor tudi za rinl mo-likih brk in brade; za revmatizem kostibol.) ali trenile v nogah, rolnih in križu, za rane, opekline, bule, ture ill kraste, itd. Kateri bi rabil moja zdravila be/. uspeha, grrantlrain J.500. Pišite takoj po cenik. "Koledar" tu žepna k in ga I od :«> strani vredna S dolarjev za vsakem ki jo prebere 1'oSljile 6 centov v markah, nakar vam I pošljem Koledar in knjižico. 1 JACOB WAHČIČ 1092 E. 64th St. Cleveland, Ohio. JEDEN AKER ZADOSTUJE. Ako si morete postaviti skromno hišo na svoje lastne stroške, pripravljen sem vam prodati jeden aker ali vec zemlje. Na roko plačate majhno vsoto, ostalo pa na mesečne obroke. Jeden aker zemlje meri 132x330 čevljev, jednako šestim ali sedmim mestnim lotam. Ako si sedaj postavite hišo, »i prihranite najemnino kar vam bo v veliko korist na stara leta. Blizo poulične železnice. Za podrobnosti vprašajte GEORGE WARNER YOUNG, Woodruff Bldg. Joliet, 111. Chicago Phone 788 N. W. Phone 257 James L. McCulloch MIROVNI SODNIK IN JAVNI NOTAR. M. D. POSTELANCZYK, klerk in tolmač. 317 Jefefrson Street, nasproti Court House, Joliet, UL W. C. MOO]\EV PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni. John Grahek 11 ...Gostilničar... ORGLJICE. Slika iz vojaškega življenja. Spisal F. Stenglin. K Zvečer v lazaretu. V posteljah leže težko ranjeni vojaki. Gruče lahkora-njenih stoje ali pa sede okrog. V sredi med njimi pa hodijo in pomagajo usmiljene sestre. Čas obiskov je. Dve gospe, ena starejša in druga mlajša, ste prinesli darove za ranjence. Sin starejše se bori že iz početka vojske na jugu, mož mlajše pa vodi na severovzhodu kom-pan i j o. "Ali še česa potrebujte?" vpraša mlajša gospa sestro strežnico. Sestra premišljuje za trenutek. Nogavice so že skoraj pošle, včeraj smo jih oddali sto parov..." Lahen smehljaj obkroža njene ustnice. "In potem bi eden rad orgljce. Grozne bolečine je imel radi svoje zdrobljene noge. ki so mu jo včeraj odrezali. Hvaležen je bil za to, da so se nehale bolečine. "Sedaj si pa želim samo še orgljice," je dejal danes zjutraj. Mlajša gospa seže presenečena v svojo usnjeno torbico. Med žepnim robcem, denarnico, ključem za omaro, glavnikom in zrcalom ležijo —- orgljice. Kupila jih je za vsak slučaj dane«, ker so se ji dopadle. "Ali ni že prepozno za danes? Zvečer se mrzlica lahko poslabša —" Sestra zmaje z glavo. Njeno lice pa ' je oblila rdečica — od veselja.. . Dva brata in njen oče so odšli v vojsko, eden bratov počiva ob Sanu v nekem grajskem parku v grobu s sto slovenskimi fanti.. . Šle so med gručo okrevajočih in cule so praviti enega od njih: "Tistega dne, to vam rečem, fantje, bi ne doživel rad še enkrat. Tri dni komaj da smo jedli, in potem med točo in ognjem od jutra do večera... Vse napravim rajši, samo tega dne — bi ne doživel rad še enkrat..." Sestra je pristopila z obema gospe-ma k neki postelji. "Tu je neka gospa, ki bi rada zvedela ,kako se počutite? — Ozki, bledi obraz tam v blazinah zaživi. "Oh — v.isoka gospa — kolika čast, da me obiščete!" reče slab glas. "Čujem, da Vam gre boljše?" začne mlajša gospa. "Da, danes mi je čisto dobro--. Dobil bom nogo iz gumija — — od neke zelo bogate, stare gospe — potem bom pa zopet čisto zdrav in bom lahko opravljal zopet službo, kaj ne?" "Kaj pa ste?" "Čuvaj pri železnici." Mlad človek je, še pri dvajsetih. Življenje je ležalo še pred njim, ko ga je poklical glas domovine. "Cula sem, da si želite orgljice?" Njegove oči so se široko odprle, drhte je iztegnil roke —. "Toda pameten biti, da ne dobite mrzlice —." "Ne, ne!" Mlajša gospa vzame orgljice iz torbice in 11111 jih da. Ranjenec jih vzame in pogladi, v njegovih očeh se le-skečejo solze. Potem pripoveduje: "Moji tovariši na levo in desno so popadali, ravno ko sem igral na svoje orgljice: "Oj ti slovenski fantje bodo pokopali me... V strelskem jarku... Pa je priletela granata in — jih razbila, in meni je zdrobilo nogo, in izgubil sem zavest. Iti tako sem izgubil svoje orgljice — —". Zopet je pogladil orgljice. "No, pa zaigrajte vendar eno nanje!" reče mlajša gospa. Nekam obupno se je ozrl naokrog. "Smem — oj ta soldaški boben?" Pritrdile so. Pa je položil orgljice na ustnice in začel tiho igrati pesem o vojaškem bobnu... "Oj, ta mi bo zazvonil, kadar jaz umrl bom." — Ista pesem, kt jo je igral, ko so padali kraj njega v strelskem jarku prijatelji, ki je delil /. n jimi mesece in mesece vse težave voj-tike — —-. Kakor zadnji pozdrav je bilo mrtvecem... Gospe so poslušale nekaj časa, potem so se ozrle triiokrog, šle počasi dalje — niso hotele motiti mladega človeka... "Oj ta soldaška sablja, ta bo meni .svetla luč, kadar jaz umrl bom ...!" Poleg mlad vojak, čigar življenska moč se zdi, kakor bi bila ugasnena. Z zaprtimi očmi, težko sopeč leži na svoji postelji. Danes, so niti pobrali iz ledij par granatnih koščkov. Odložiti so morali drugo operacijo, preslab je bil. Sestra mu popravi blazino, zdravnik stoji poleg, na <\ngi strani sedi mlad fant, glavo uprto v dlani, in gleda nepremično v izčrpano telo, v shujšano, brezkrvno lice... Gotovo si je dajal pogum in sveto voljo, bojevati se nekoč, če bo treba —. Mlajša gospa stoji ob vznožju postelje. Pa jo zadene pogled ranjenca. Smehlja se in iztegne trudno desnico po jabolku, ki ga drži gospa v roki. Sklone se in mu ga položi na odejo. Riinjenec seže po njem, njegove oči m' svetijo, lica so mrzlično rdeča —. "Hvala — rad bi — imel šopek rož na moji postelji — prosim — in zastavo, slovensko---Jaz — jaz grem na Laško — k mojemu polku —." Drug mlad mož stoji zraven." "Jaz tudi!" reče drzno. v Sestra zmaje, ne da bi opazil, smeh« ljaje z glavo. lipa srčni pogrešek in se ne bo v tej vojski nič več boril. Gori v kotu vzdihuje neki mož v -voje blazine. Ljubka sestra mu počasi izpira njegovo hrbtno rano. Tolaži ga, pripoveduje mu povesti in do-godbe —. Gospe obideta vse. Nekemu okre-vajočemu, ki nosi roko na obvezi, ponudi starejša cigare. "Hvala lepa," reče, trudeč se, biti uslužen in dostojen, "ne kadim cigar, samo cigarete; toda moj prijatelj tam-le, dolgi z brado, bo pa kar neumen ---—. Dajte jih njemu, če sme prositi." Mlajša gospa vzame škatljo s cigaretami iz torbice. "Tu imam še dvajset cigaret — hočete?" Priklonil se je, pa ni rekel: "Prosim dajte!" temveč: "Sedemnajst nas je, na vsakega bo prišla ena, in druge tri dajte tistemu rezervistu tam-le; oče je." Cigarete so bile razdeljene. "Boste še šli v vojsko?" vpraša mlaj ša gospa vljudnega, mladega moža — preje je bil sotrudnik pri nekem trgovskem podjetju —, in on odgovori resno: "Pojutrajšnjem gremo... Žal mi je, da ne najdem več svojega stotnika. To je bila duša, hraber mož. Dasi je bil ranjen, ni maral pri jurišu zapustiti svoje kompanije. Pa je dobi! smrtno rano... Bil sem pri njem. In rekel je: "Rad timrem..." To je bil mož! laz pa tudi pravim: da rad umrem. Pojutrajšnjem gremo na Laško." Gospe so se poslovile. Ob izhodu so srečale župnika. "Veseli me, videti vas," je dejal. "Danes moram še obhajati nekega bolnika. Stal -em že ob devetih grobovih danes, in sedaj še ta težka služba. Podajte mi roko — tako! Zdi se mi. da imam sedaj več moči. Bog nas varuj vse!" Šel je. Obe gospe sta posluhnili. Culi so se še vedno glasovi orgljic, ki jih je spremljalo petje ranjencev.-- K smrti Rt. Rev. Kozlowskega. Milwaukee, Wis. — K smrti preč. namestnega škofa Kozlowskega piše "Columbia": Pokojnik je bil rojen dne 21. nov. 1860 v Tarnowu, Galicija. Po dokončanju gimnazije je služil kot enoletni prostovoljec in študiral potem na dunajskem vseučilišču pravo-slovje. Leta 1883. je prišel v Ameriko in vstopil še istega leta v provincijalno semenišče v St. Franciscu, kjer je bil dne 27. jun. 1887 posvečen v duhovnika. Prva leta svojega delovanja je prebil v East Saginaw, Mich., potem je deloval v Midlandu, Mich., in izza 1889 do svoje povišbe v škofa v župniji sv. Jožefa v Bay City, Mich., povsod z veliko gorečnostjo in uspehom. Posvečen je bil v tukajšnji St. John's katedrali dne 14. junija 1914. Pokojnik je imel nenavadno bistro razsodnost, slikovit, svež jezik in prepričevalno naravno zgovornost. Njegovo delovanje kot duhovnika in škofa, njegove zasluge za povzdigo katoliškega življenja med svojimi rojaki podrobneje pojasniti, bi vedlo predaleč. Pred vsem mu je bila na srcu krščanska odgoja mladine, ki si je za njeno pospešitev stekel velikih zaslug. Njegovo prera-no smrt vsestransko in iskreno- obžalujejo. R. I. P. Ameriški konjik napaden. Douglas, Ariz., 23. avg. — Konjik Peters, četa "D" devetega konjiškega polka zavezne armade, je bil včeraj po devetih Mehičanib napaden, večkrat zboden z nožem in prejkone smrtno-nevarno ranjen. Peters se je nahajal kake tri milje odtod z nekim tovarišem na lovu, ko so ju Mehičani napadli. Ostali tovariši obeh napadencev so, ko so culi o napadu, ulomili v shrambo za orožje in se takoj podali na pot, da prestrežejo Mehičane pred ubegom čez mejo. Avstrijci naskočili gledišče. Tientsin, 23. avg. — Vmesni prigo-dek, ki utegne imeti resne posledice, se je pripetil v Pekingu snoči. Dvajset avstrijskih mornarjev, pripadajočih poslaniški straži, je prišlo v angleško gledišče s premičnimi slikami, kjer so se kazali filmi "Lusitanije". Prerezali so zastor na kose, ulomili v operatorjevo sobo in odnesli filme. Kitajska policija je dospela prekatno, da bi pomagala lastniku,-ki se je obrnil na angleško poslaništvo v svilo, da dobi zadoščenje. ME Si ZA KRATEK ČAS. i Mi Sfi Pri naboru. Nekje, najbrže v Italiji, se je prigo-dilo, da so bili fantje pri naboru razposajeni in vinjeni. Vojaški zdravnik jih tedaj opominja k redu. In ker ni pomagala lepa beseda, začel jih je zdravnik zmirjati in nabornike priim-kovati s svinjami, prešiči, osli itd. Mej kmečkimi fanti je bil pa tudi neki bolj olikan in miren gospodič in so ga take psovke zelo užalile. Ko je le-ta prišel na vrsto in stopil pred vojaškega zdravnika, bil je takoj "tauglich". Nato ogovori zdravnika: "Hvala lepa, gospod živinozdravnik, da ste me potrdili!" — A zdravnik odgovori razburjen: "Kaj? — Jaz nisem živinozdravnik, ampak vojaški zdravnik!" — In gospodič se odreže: "Ne verjamem, ker nabirate samo prešiče, svinje in osle!"-- Neprijetno. Gospod: "No, kaj pa zopet iščete tukaj? Saj sem vam šele včeraj podaril suknjo!" Berač: "Oprostite, prinesel .-eni vam le nekaj neplačanih računov nazaj, ki sem jih najdel v žepu vaše suknje." Potolažen. Gost razburjen: "Zdaj sem pa zares zamudil vlak, ker tako dolgo ne dobim naročene pečenke!" Gostilničar mirno: "Bodite potola-ženi; sedaj bodete saj lahko mirno in nemoteno jedli!" Trgovsko. Trgovec (kristjan) pokaže trgovcu sosedu lepo novo blagajno z vprašanjem: "Kako se vam dopade moja nova blagajna, gospod Mozes?" Trgovec (žici): "Jaz ne sodim blagajne po zunanjem, gospod Novak!" Dota. Ženin očetu svoje neveste: "In koliko tedaj bodete dali svoji hčeri dote?' Oče:""Lepo opravo, 60..11®^ Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za............ Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za .................. Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za |1MJ S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ........................... Hollaand Gin, zaboj (15 steklenic) za ............................ Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za .................... Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za...................... Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za ....................•.•Jj'SS Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po....................................... Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slo«®" skem jeziku na: Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois Joliet. ill. PIVO v STEKLENICAH. Cor. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26.....JOLIET, ILLlN0'5 _— W. H. KEEGAN POGREBNIK. Slovenci v La Salle in okolici: Kadar potrebujete pogrebnika se obrnite na to tvrdko in prepričani bodite, da boste najbolje postrežem, ker ta zavod je najboljši ter mnogo cenejši kot drugi. V slučaju potrebe rešilnega voza (ambulance) pokličite nas po telefonu, ker smo vedno pripravljeni — po dnevi in ponoči. Vse delo jamčeno. POSTREŽBA TOČNA VSAK ČAS. STENSKI PAPI Velika zaloga vsakovrstnih b*1*^ in firnežev. Izvršujejo se varska dela ter obešanje st«n «-> papirja po nizkih cenah. A lexander rl.Chi. Phone 376. f/ N. w' 120 Jefferson St JOLIE?- ^ N. W. telefon 556^^ POZOR ROJAKINJE' Ali veste, kje je dobiti najbolj5*' . 110e'( so po najnižji ceni? Gotovo n J. & A. Pasdeft - •„ / se dobijo najboljše sveže '» .. ifl1 jene klobase in najokusnejs* A • rte t"''1 Vse po najnižji ceni. Pridite poskusite naše meso. trCjt» Nizke cene in dobra P°sl naše geslo. ■ o>!< Ne pozabite torej obiskat' ^ našej mesnici in groceriji lu Broadway and Granite - i Chic. Phone 2768. N. W- W. H. K E E G A N, Telefona št. 100 — vsak čas. Cor. 2nd and Joliet St., La Salle, III Chicago tel. 3399. N. W. tel. 1257. Louis Wise 200 Jackson Street JOLIET, ILL. gostilničar VINO, ŽGANJE IN 8M0DKE. Sobe v najem in Lunch Room. Naročite zaboj steklenih j novega piva, k! še Imenuje EAGLE EXPORJ ter je najboljša pijača E. Porter Brewing Company Oba telefon «5, S. Bliff St.. JiUrt.JU