Leto LXVII
PoSfnlna plačani T joforlnV
V Ljubljani, ? freSo, Ane l oktobra 1939
flev. 227
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul, 6/111

Ctna 2 din
Čekovni račan: Ljubljana itavilka 10.650 in 10.349 za insnrate.
U prava: Kopitarjeva ulica številka 6.
Telefoni aredništva la uprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40-04, 40-05 <— Izhaja vaak dan ijntraj razen ponedeljka ia dneva po praznika
Pereče vprašanje slovenskega naroda
To dni smo brali, da je država okoli Pančeva, na tako imenovanem Pančevačkem Ridu, naselila kakih 2000 vojnih prostovoljcev, ki so skupaj dobili v last in obdelavo nekako 17.000 juter zemlje, ki je z osuševanjem tamkajšnjega močvirja postala plodna. To je s srbskega nacionalnega stališča, kakor tudi s stališča jugoslovanske državne misli, velikanske važnosti. Prav ob tej priliki so- tudi Hrvati začeli pisati o svoji notranji kolonizaciji. Saj je znano, koliko zemlje je v banovini Hrvatski tamkaj, kjer dosedanje prebivalstvo prostovoljno izumira, kako pa je primanjkuje tamkaj, kjer je zemlja slaba, ljudstva pa preveč. Zato Hrvati na-glašajo, da je prva stvar banovine Hrvatske, da uredi notranjo kolonizacijo, kar je z gospodarskega stališča važna naloga.
Pri nas v Sloveniji so razmere drugačne, zato Se tudi vprašanje notranje kolonizacije za nas drugače zastavlja. Je pač s tem vprašanjem tako, kakor s toliko drugimi, ki se ne dajo pri nas reševati po istem vzorcu, kakor 6e lahko rešujejo recimo v Srbiji ali na Hrvatskem. - Vprašanje slovenske notranje kolonizacije je vprašanje zase. Zato mora tudi rešitev priti od nas samih, le da dobimo v roke instrument, s katerim bomo to vprašanje mogli pravilno načeti in uspešno rešiti. Naš namen danes je zgolj ta, da bi nekaj strani tega vprašanja nakazali ter opozorili na perečo potrebo po ugodni rešitvi.
Ob vsakem kritičnem času hodijo po deželi agenti večkrat tujih ljudi in tujega kapitala, ki begajo kmečkega človeka, naj proda svojo zemljo, češ da grozi ta ali ona nevarnost. Lahko sicer našemu kmetu zabičamo, naj ne prodaja rodne zemlje. Toda s tem je kaj malo pomagano človeku, ki je morda v stiski in po svoji ali tuji krivdi čez glavo zadolžen. Prodal bo, da pride do denarja, vse drugo ga v njegovem obupu ali lahkomiselnosti no bo nič brigalo. In tako se dogaja, da prihajajo še danes naša kmečka posestva v tuje roke, ker zoper to prav za prav zdaj ni nobenega sredstva, razen narodne zavesti. Kadar in kjer pa ta odpove, tam je nevarnost velika, da spet en kos slovenske zemlje pride v roke tujemu človeku. In to je za ves naš narod, kakor tudi za državo velikanska škoda. Na dlani je vprašanje, ali tukaj ni nobene pomoči, saj gre za narodno in državno blaginjo? Odgovor naš je, da ni pomoči, dokler Slovenci sami nimamo takega instrumenta, ki bi z njim preprečevali,, take nesreče. Zato pa je tudi s tega vidika nujna' potreba^ da se čimprej ustanovi banovina Slovenija s tisto močjo in sposobnostjo, da bo taka slovenska narodna in socialna vprašanja mogla tudi gospodarsko pravilno reševati. Naša narodna zahteva je, da ne sme niti eno slovensko kmečko posestvo priti več v tuje roke! Vsaka slovenska kmetija mora ostali v rokah slovenskega kmeta!
Na Slovenskem je dandanes že mnogo kmetij, !ki se lastniki zanje skorajda nič ne menijo. V tem pogledu so razmere na Kranjskem spet drugačne kakor na Štajerskem. Treba bi bilo te stvari natančno premotriti in izdelati načrte, da take kmetije pridejo v roke tistih slovenskih ljudi, ki bi jih radi in z ljubeznijo obdelovali, če pogledamo tja doli po Dolenjskem, vidimo po vaseh mnogo hiš, ki razpadajo, ker so se njihovi lastniki preselili v Ameriko ter se več ne brigajo za domačijo. Zlasti je to vidno na Kočevskem in tja čez proti Kolpi. Tukaj je široko polje za slovensko notranjo kolonizacijo, ki pa mora kajpada biti zakonodajno pripravljena ter gospodarsko podprta, sicer so vsa prizadevanja zaman. Prav tako je mnogo krajev na Štajerskem, kjer lastniki slovenske zemlje žive daleč proč od svoje kmetije, katero jim obdeluje za mal denar slovenski človek kot nekak potomec srednjeveškega tlačana. Ne računamo, da bi to šlo brez težav, vendar je treba imeti voljo to stvar izvesti. V ta namen je treba imeti načrt in vse pripraviti za čase, ki pridejo in bodo zahtevali, da se to vprašanje tudi reši. Rešiti pa je ta vprašanja treba tako, da bo slovenski kmet na novi slovenski kmetiji lahko živel in s pridnim delom izhajal. Pri tem se ne spuščamo v vprašanje, koliko je slovenskemu kmetu koristila agrarna reforma, ker je to spet drugo poglavje. Hoteli smo le povedati, da je vprašanje slovenske notranje kolonizacije treba pripraviti ter potem, kadar pride čas, tudi odločno izvesti.
S tem v zvezi moramo omeniti beg kmečkega človeka z dežele v mesta in tovarne. Zanimivo je, da dandanes najbolj beže v tovarne iz tistih krajev, kjer je največ najboljše zemlje. Tu nekaj ni v redu. Pred vsem je kajpada treba kmečkega človeka bolj vzgojiti za ljubezen do lodne grude ter je v to poklicana šola. Kajpada današnji tip, zlasti ljudske šole ni tak, da bi mogel na rodni grudi obdržati kmečko mladino, saj ji vsi predmeti kar kriče, kako lepo je drugod po svetu. Pa tudi šola — kadar bo na novo organizirana — ne bo zmogla vsega, če bi tudi bila najboljša. Treba bo gledati, da bo slovenski kmet dobil svojo kmečlto zakonodajo, treba bo ustvariti novo kmečko pravo, ki bo vezalo kmečko rodovino na rodno grudo. To je stvar zakonodaje, katera pa more priti le iz zakonodajnega telesa slovenske banovine.
Rekli smo, da je rešitev tega vprašanja pereča narodna slovenska zadeva, ki pa ni nič manj pereča s stališča države kakor s stališča socialne ureditve. In rešitev te zadeve je pa nemogoča, dokler Slovenci ne dobimo v roke možnosti, da to stvar po svojih potrebah in razmerah tako izvedemo, da bo s to rešitvijo zadoščeno prav tako naši nacionalni kakor tudi splošno državni in socialni potrebi. Zato je tudi s tega stališča banovina Klovenija s temi širokimi koinpetencami nujna fiarodna in državna zadeva.
Anglija odločno odklanja nemško-sovjetski mirovni poizkus:
„Nič ne more izpremeniti našega namena, da mobiliziramo vso
svojo moč za končno zmago'
London, 3. okt. A A. Reuter. Ministrski predsednik Chamberlain je dal danes v spodnjem domu običajno tedensko izjavo o položaju:
V zadnjem tednu, je rekel ministrski predsednik, so 6e dogodili na mednarodnem polju ve-lepomembni dogodki. Nemški zunanji minister je 25. septembra obiskal Moskvo, 29. septembra pa so bili objavljeni rezultati tega obiska. Chamberlain se je nato bavil s tremi rezultati: storjen je bil poskus za četrto razdelitev Poljske in podpisan je sporazum, s katerim se meja med Rusijo in Nemčijo priznava kot končno črta, ki je bila po sporazumu potegnjena, je znatno l>olj ugodna za Nemčijo, kakor pa začasna črta, ki je bila predhodno potegnjena po vojaški zasedbi. Mi ne moremo sprejeti nobenih prepričevanj od strani nemške vlade.
Nihče ne želi, da bi se vojna nadaljevala do nekega neizvestnega dne, toda javno mnenje narodov te države in Francije je odločeno, da se bo vladavina nasilja nehala in da se bo beseda, ki jo vlada enkrat da, v bodoče držala. Nato se je Chamberlain bavil z drugo točko in rekel: Nemška in sovjetska vlada sta izjavili, da je z njihovim sporazumom končno rešena vsa vrsta vprašanj, ki izvirajo iz propasti Poljske, ter da so ustvarjeni trdni temelji za trajen mir v vzhodni Evropi. Po njihovem stališču bi bila likvidacija sedanje vojne med Nemčijo na eni 6trani ter Veliko Britanijo in Francijo na drugi strani v korist vseh narodov. Obe vladi, pravi ona, se bosta trudili, da dosežeta ta cilj, čim prej bo mogoče.
Predsednik Chamberlain se je nato dotaknil skupne izjave glede odgovornosti Velike Britanije in Francije za nadaljevanje vojne ter potem še sovjetsko-nemšk'5 »konzultacije«. Ko 6e je bavil s tretjo točko, je Chamberlain rekel:
Med Nemčijo in Rusijo je predvidena sklenitev gospodarskega sporazuma, po katerem bi Rusija dobavljala Nemčiji surovine, Nemčija pa industrijske proizvode, ki bi bili izdelani v daljšem času. Prav tako je Chamberlain poudaril,
da v zadnjih dogodkih ni opazil ničesar, kar bi moglo pripeljati Veliko Britanijo do tega, da spremeni svoje stališče, ki ga je osvojila kot pravilno.
Ko je ponavljal razloge, zaradi katerih je Velika Britanija stopila v vojno, je predsednik vlade rekel, da je Velika Britanija stopila v vojno zato, da bi naredila konec zapovrstnini aktom nemškega napada, ki je ogrožal svobodo in varnost vseh evropskih narodov. Nato je Chamberlain rekel: Pojavili so se nekateri krogi, ki so zahtevali, naj vlada britanskega veličanstva opredeli svoje stališče glede dogodkov.
Toda jaz ne vidim ničesar, kar bi bilo v zvezi s tistim, kar se je dogodilo, da bi pripeljalo našo državo do tega, da spremeni svoje stališče. Rusko-ncmški sporazum je iz-premenil položaj na Poljskem, toda iz tega nikakor ne sledi, da bo ta aranžma pomagal h končni premoči Nemčije, še manj pa, da bo vplival na cilje angleške vlade.
Nato je Chamberlain poudaril, da osnovni vzrok vojne ni bil hote izvršen vdor v Poljsko, čeprav, je bil to neposreden povod za vojno. Osnovni vzrok vojne je bil silen občutek, ki je prevladoval v Veliki Britaniji in Franciji o neznostnosti stanja, ki se je nahajalo pred evropskimi narodi, stanja, ki je alternativno ogrožalo njihovo svobodo ali pa mobiliziralo njihove sile za obrambo te svobode.
»Ničesar ni v rusko-nemškem sporazumu, kar bi zahtevalo od nas, da storimo nekaj drugega, kar delamo sedaj, in to je,
da mobiliziramo vsa sredstva in vso moč britanskega cesarstva za učinkovito nadaljevanje vojne.«
Predsednik Chamberlain je nato omenil razloge, zaradi katerih je "Velika Britanija stopila v vojno, kakor tudi neposreden povod vojne. Stališče o likvidaciij vojne, kakor ga vsebuje rusko-nemški sporazum, je nejasno, toda zdi se, da predstavlja neke vrste kombinacije predlogov, neko vrsto predlogov za mir e prikrito grožnjo s posledicami, že bi predlog bil odklonjen. Ne morem si misliti, kakšen bi bil značaj takega predloga, vendar pa lahko takoj rečem,
da nobena grožnja nikdar ne bo odvrnila te države ali Francije od tega, da bi opustili cilj, zaradi katerega sta vstopili v to borbo.
Poskusi, da se krivda za nadaljevanje vojne vrže na nas — kakor to delajo na nemški strani — zaradi tega, ker nismo pripravljeni pustiti borbo prej, preden svoj cilj dosežemo, predstavlja drugi primer nemške vojne tehnike. Odgovornost za vojno nosijo tisti, ki so izdelali in izvajali to politiko zaporednega napada in tej odgovornosti se ne more izogniti ali pa jo zavreči niti nemška vlada. Lahko sprejmemo kakršna koli prepričevanja, kajti ta vlada je vse preveč v preteklosti dokazovala, da so njene obveznosti brez vrednosti, tedaj kadar se to njej zazdi in kadar jih ona pregazi. Če bodo predlogi izročeni, jih bomo mi prav gotovo pretresli s stališča, ki sem ga pravkar obrazložil.
Nato je Chamberlain govoril o položaju na zapadnem bojišču.in na morjih.
London, 3. oktobra. A A. Reuter. Lloyd George je v spodnji zbornici Chamberlainu svetoval, naj se mu ne mudi z odgovorom na kakršenkoli mirovni predlog. Chamberlain je odgovoril: »Popolnoma se strinjam z vami. Ne vidim vzroka, zakaj
U
bi se mi mudilo i odgovorom na predlog, ki se res zdi, da zahteva resno proučevanje. Toda dovolite mi, da so enkrat ponovim, da nismo dobili še nobenega takšnega predloga, a spričo takšnega dejanskega stanja bi bilo preuranjeno gojiti kakršnekoli upe v verjetnost, da je kdo takšen predlog poslal. Spodnja zbornica sme biti prepričana, da ne bi nihče iskreneje pozdravil kakršenkoli predlog, g katerim bi dejansko dosegel cilje, ki sem jih orisal kot cilje te vlade in Velike Britanije, ko je stopila v vojno.«
Tudi Francija pravi: „Ne!"
Pariz, 3. okt. lj. Nocoj je imel poslanec Millet, iz okraja Belfort, predsednik odbora za vojaške zadeve, po radiu govor na Francoze, v katerem je dejal:
»Odgovor Francije: Po tolikih žrtvah prejšnje svetovne vojne si Francija iskreno želi miru. V teh dneh iščemo francosko dušo in vidimo, da z vsemi silami hoče odpraviti s sveta vso krivico. Francija in Anglija st{i si podali roke. združili sta vsa bogastva svojih krajev, njih vojaki so odšli v strelske jarke, ki so jih komaj zapustili. Še prejšnja vojska nam je tako blizu, grobovi se niso še zarastli. V dno duše sem prepričan, da nam je misel na vojsko zoprna. Zvezi narodov, ki naj bi prepečevala vojske, smo zgradili palačo, ki pa jo že nova grobnica. Ta vojska je v resnici borba za pravico. Vsi voditelji Anglije in Francije so storili vse, da bi jo preprečili, da bi se drugače zagotovilo pravično mednarodno življenje. Francozi, vi veste, da je naša ura prišla, tudi Anglija ve, da je prišel njen čas. Nemčija se je združila z nekdanjim našim zaveznikom, ki je prelomil besedo, ki laže, ki je hinavski in Francija pravi na to: Ne!«
Ugibanja o rezultatu Cianovega obiska
Italija bo baje po Bastianiniju predložila Angliji mirovni predlog Nemčije in Sovjetov
London, 3. okt. AA. Reuter: Tz Rima poro-ijo: Rimska radijska postaja je snoči izdala le uradno poročilo:
ca
to
Obisk italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana v Berlinu je dal priložnost za proučitev stališča Nemčije in Italije spričo novega položaja. Nemčija in Italija se odločno zavzemata za pravičen mir. V ta namen predvidevata:
1.	Ustanovitev nove poljske države kot protektorata Nemčije. V novi državi ne bo tistih delov Poljske, ki jih je zasedla Sovjetska Rusija in tudi ne pokrajin, ki so bile poprej del nemškega rnjha.
2.	Sklicanje evropske konference, na kateri naj se uredc problemi kolonij in Sredozemskega morja, ki so življenjskega interesa za Italijo. Verjetno je, da bodo še v teku tega tedna izšli mirovni predlogi v tem okviru.
Rim, 3. okt. b. Tukajšnji listi so zabeležili
Sovjeti zavladajo Baltiku
Estonska sprejela sovjetske zahteve
Berlin, 3. oktobra. AA. DNB. Iz Tallina poročajo: Na včerajšnji seji vlade je predsednik republike ratificiral pakt o vzajemni pomoči med Estonsko in Sovjetsko Rusijo. Obenem je predsednik republike odredil, da se pakt objavi. Poročilo pravi, da je predsednik republike pred ratifikacijo konzultiral odbor za zunanjo politiko in odbor za narodno obrambo ter odbor za zakonodajo. Vsi odbori so se izrekli za ratifikacijo tega pakta.
Latvija se še pogaja Sovjeti hočejo pristan Libau
Pariz. 3. oktobra. A A. Havas. Iz Moskve poročajo: Tass javlja: Latiški zunanji minister Mun-ters je imel snoči razgovor z Molotovom. Razgo^ voru so prisostvovali Stalin, Potjonikin, sovjetski poslanik v Latviji Zotov in latiški moskovski poslanik Kocins. Razgovor je trajal 2 uri.
Washington, 3. okt. b. Trdijo, da je bil leton-ski minister pozvan v Moskvo, ker si hoče Rusija zagotoviti pomorska oporišča na latiški obali. Gre za loko Liepava (prej Libau).
Tudi litovski minister odpotoval v Moskvo
Pariz, 3. oktobra. AA. Havas. Iz Kovna poročajo: Prvi tajnik sovjetskega poslaništva v Kovnu
Pozdnjakov je izjavil Havasovemu dopisniku, da je dobil nalog, da spremi litovskega zunanjega ministra Urbisa na njegovem potovanju v Moskvo. Dodal je, da ne ve, kakšni bodo moskovski razgovori. Litovski politični krogi pa vedo, da Sovjeti zahtevajo svobodo prevoza po latiški železnici in da so pripravljeni zato odstopiti nekaj litovskih krajev v ozemlju bivše poljske republike, ki jo je zasedla rdeča vojska, nikakor pa ne mesta Vilno samega.
Sovjeti zasedli Kitajski Turkestan
Newyork, 3. oktobra. AA. Reuter: »Newyork Times« poroča iz Šanghaja, da so po podpisu no-monhanskega sporazuma med Japonsko in Rusijo sovjetske čete vkorakale v provinco Singkjang.
Singgkjang se imenuje tudi kitajski Turkestan in je najzapadneijša provinca Kitajske, ki na za-padu meji na Sovjetsko Rusijo. Radi večnih uporov v tem velikem predelu Kitajske je Sovjetska Rusija tam dobivala čim večji politični vpliv in je imela v rokah skoro vso trgovino te naravno zelo bogate dežele. Tudi rdeča vojska je večkrat intervenirala v Sinkiangu. Če so si jo Sovjeti zdaj docela prilastili, je to znamenje, da sta si Sovjetska Rusija in Japonska z nomonhamskim sporazumom razdelili na Kitajskem svoji območji vpliva.
Sinkjang obsega 700,000 kv. kilometrov, ima pa samo 1.2 milijona prebivalcev. Iz Sinkjanga držijo pota čez Himalajo v Indijo.
informacijo iz Londona, po kater! je italijanski zunanji minister grof Ciano sprejel poziv nemškega državnega kanclerja Hitlerja, da Italija kot posredovalec dostavi mirovne predloge Nemčije in Sovjetske Rusije zapadnim velesilam ter da je zaradi tega odpotoval novi italijanski veleposlanik Bastianini v London. Bastianini bo čakal, da dobi v zvezi s temi mirovnimi predlogi, ki so v Ber-Inu baje že formulirani, podrobna navodila od italijanskega ministrskega predsednika Mussolinija in zunanjega ministra grofa Ciana.
London, 3. okt. b. »Times« poroča v zvezi z mirovno akcijo Italije iz Rima sledeče: Obstotajo razlogi za domnevo, da mirovni napori italijanske vlade, ki uživa podporo Vatikana, temeljijo na obisku nemškega poslanika v Vatikanu in pa na tesnih zvezah, ki jih vzdržujejo apostolski nunciji v raznih prestolnicah nevtralnih držav z vladami teh držav. Izjavlja se, da te države želijo pristopiti k splošni evropski konferenci, ki jo smatrajo kot edino sredstvo za dosego trajnega in pravičnega miru. (To vest, ki vpleta Vatikan v mirovni predlog, v katerem se potrjuje delitev Poljske, je treba sprejeti z vso rezervo. — O. ur.)
Milan, 3. okt. AA. Štefani. Posebni berlinski dopisnik lista »Popolo d'ltalia« poroča o razvoju zadnjih dogodkov in poudarja, da je sklep o preložitvi demarkacijske čerte na Poljskem od Visle na Bug velikega pomena in da bo Nemčija mogla organizirati Poljsko, ki je skoraj vsa v njenih rokah. Sovjetska Rusija je pristala na to umaknitev po kompenzaciji vojaške narave, ki jih je dobila v Estoniji. Kar se tiče ponovne vzpostave poljske države, bo sklep nemške vlade sporočen v govoru vodje rajha v rajhstagu. Posebni dopisnik lista poudarja, da nemško javno mnenje soglasno priznava, da je akcija, katero je italijanska vlada razvila, imela velik vpliv za omejitev spopada in da Mussolinijevo delo služi vsem,evropskim narodom.
Rim, 3. okt. b. Davi ob 10.50 je prispel v Rim grof Ciano, ki mu je bil na postaji prirejen svečan sprejem. Ciano je takoj odšel v poslopje Vi-minale, kjer je pravkar zasedala vlada in je podrobno poročal šefu italijanske vlade Mussoliniju o izidu njegovih razgovorov s Hitlerjem in von Ribbentropom v Berlinu. V Rimu trdijo, da so popolnoma jasne današnje mirovne težnje Nemčije in jo obisk grofa Ciana v Berlinu predstavljal novo etapo pri izvedbi daljnosežne politike, ki je v skladu z obstoječim italijansko-nemškim sporazumom za ohranitev miru na pravičnih temeljih. Ta politika je bila potrjena tako v centralni Evropi, kot tudi v Španiji in v nekaterih conah Balkana, ni pa se mogla uporabiti pri rešitvi poljskega vprašanja, ki je zahtevalo oborožen spopad, čeprav sta Rim in Berlin tudi tukaj storila korake za mirno ureditev spornih vprašanj.
Genova. 3. okt. AA. Štefani: Nova 35.000 tonska oklopnica »Irnpero« bo spuščena v morje dne 28. oktobra.
Vojna na zabadni fronti
Paril, 3. okt. lj. Francosko vojno poveljatvo komande: Na zapadu »laba topniška ia letakko-
Kaj je za slovenskega kmeta najvažnejše
»Orače, glasilo Kmečke zveze, piše v zadnji številki v uvodnem Članku, kaj je za našega kmeta" v sedanjih razmerah najvažnejše. Takole pravi: »V želji, da naše slovensko kmečko ljudstvo obvarujemo razočaranj in škode, navajamo nekaj neizpodbitno veljavnih nasvetov: 1. Kmetje, ne prodajajte v teh časih niti pedi svoje zemlje! Kazni špekulanti bodo skušali vložiti svoj denar v kmečka posestva. Edino zemlja ima trajno vred-nost! Cigar zemlja, tega Je država! Zal smo mi I utrditi za njim. to resnico spregledali in puščali, da so velik del ■ P«n*. nI naše zemlje pokupili tujci. 2. Ne držite denarja doma. Prav zdaj je čas, da vtaknemo denar, če ga kdo ima, v kmetijstvo, za boljše seme, za boljše stroje itd. 3. Ohranite mirne živce in zdrav razum! Ne dajte se od nikogar begati. Najdalje bo vzdržal kmečki stan. Ce pa kmet propade, propade vse. 4. Prav v teh časih je kmetom stanovska organizacija najbolj potrebnal
0 bivanju ministra dr. Kreka v Sloveniji
Belgrajsko »Vreme« prinaša o bivanju ministra dr. Kreka daljše poročilo, kjer med drugim pravi: »Minister g. dr. Krek je v petek zvečer v
je izdalo uradno poročilo, v katerem pravi, da je bilo na nasprotni atrani opaziti živahno razgibanost, ki je V6a šla za tem, da bi nasprotnik izvedel, kje leže najmočnejše francoske postojanke in kakšna je njih bojna vrednost. Nemški protisunki pri Saarbrilckenu so bili odbiti in so bili vsi poskusi nasprotnika, da bi prišel nazaj v avoje postojanke, zaman. Francoska vojska je tu že tako globoko prodrla v Siegfridovo črto, da nemško topništvo francoske meje ne doseže več in vsi izstrelki padajo še na nemško ozemlje. Francozi so včeraj izvedli nov 6unek, v katerem se je nemška vojska morala umakniti iz »zahodnega« zidu« in se
Pariz, 3. oktobra. AA. Havas: Sporočilo z dne 3. oktobra zjutraj se glasi: Močna aktivnost patrol na obeh straneh v teku noči.
Berlin, 3. oktobra. Poročilo nemške vrhovne
izvidniška delavnost.	„,..,,
London, 3. oktobra. AA. Havas: Pokrapnaki listi ponovno posvečajo pozornost postopnemu napredovanju francoskih čet proti Saarbrucknu in poudarjajo vso večjo zaskrbljenost nemškega generalnega štaba. »Manchester Guardian« pravi, da je francosko napredovanje vse bolj pomembno, kakor pa se zdi na zemljepisni karti. Nemci pripravljajo protiofenzivo ali napad z upanjem, da se bodo osvobodili pritiska, ki 6e vrši na Saar-brucken. Iz tega namena zbirajo Nemci svoje čete vzdolž vse fronte od švicarske meje pa do severa. »York«hire Post« pravi, da Francozi od treh strani napadajo glavno mesto saarske oblasti. Ves prostor pod mestom se nahaja pod topniškim ognjem in je zato dohod v mesto nemogoč. Zgradbe niso poškodovane, ker Francozi nočejo hiš rušiti brez potrebe.
Mnenje irskega kardinala o vojski
Dublin, 3. oktobra. A A. Štefani: 0 priliki pc* stvetitve novega škofa v Deryju je imel kardinal primas Irske msgr. Makroy zelo interesanten govor, v katerem je rekel, da prosi Bo^a za mir med evropskimi narodi. »Mi živimo,« je rekel kardinal, »v času velike nevarnosti za krščanstvo. Tužna usoda Poljske pomeni težavo za mir, toda še mnogo večje težave se bodo pojavile v bodočnosti, medtem ko danes še obstoji možnost, da se ostvari pravičen mir, ki ne bi bil vsiljevanje volje morebitnega zmagovalca. Seveda mir, ki bi ponovno prinesel duha Versaillesa, bi prinesel tudi seme bodočih sporov. Nasprotno pa mir, zasnovan na resnični pravici, predstavlja največje jamstvo za bodočnost, ker ne bi pustil za seboj občutkov zlobe. Noben dober kristjan se nc moro lahko sprijazniti z dolgo vojno, da ne bi občutil strahu ob tolikih nevarnostih, med katerimi vidi tudi odprto pot za komunizem. Tudi v Nemčiji, Franciji in Veliki Britaniji žive katoliki. Nadaljevanje vojne bi pomenilo zanje, kakor tudi za katolicizem, najbolj težko bodočnost.«
Pogajanja med Moskvo in Turčijo ne teko sladko
Saradzoglu čaka navodil
r._............... =	. .	Moskva, 2. oktobra. A A. DNB. Izve se, da
spremstvu svojega kabinetnega šefa inž. Vončine I turški zunanji minister Saradzoglu ni imel danes odpotoval v Ljubljano. V soboto je takoj po pri- I nobenih razgovorov s sovjetskimi državniki, ker hodu belgrajskega brzega vlaka obiskal bana H gaka novih navodil iz Ankare. O vsebini včerajš-dravske banovine g. dr. Natlačena in podbana I njih razgovorov pa čuvajo na obeh straneh naj-g. dr. Majcena ter z njima dalj časa konferiral o I strožjo tajnost, prenosu pristojnosti na Banovino Slovenijo. Nato ■ je minister g. dr. Krek obiskal ljubljanskega župana, nakar se je več časa mudil v tajništvu banovinskega odbora JRZ, kjer je sprejel več delegacij.« — Nato list obširno poroča o ministrovih zborovanjih v Ljubljani, v Kostanjevici, v Št. Jerneju in v Brežicah.
Denar iz delavskega zavarovanja
V »Hrvatskem Dnevniku« beremo, da so dne 2. oktobra obiskali poverjenika Osrednjega urada za zavarovanje delavcev Jurija Gašparca predstavniki Hranilnice banovine Hrvatske zaradi nalaganja razpoložljivega premoženja Osrednjega urada z ozemlja banovine Hrvatske, ker mora hranilnica financirati vsa javna dela na tem področju. G. Gašparec je obljubil, da bo Osrednj'
Proglas kralja Karola
Bukarešta, 3. oktobra. A A. Rador. Romunska vlada je včeraj izdala proglas na romunski narod. V njem pravi, da bo neusmiljeno kaznovala vse tiste nizkotneže, ki se ne zavedajo, da pomeni njihovo s sovraštvom prežeto početje danes ne-Odpustljiv zločin. Proglas pravi dalje, da je vlada sklenila vse storiti, da tisti, ki so krenili po napačni poti, izpregledajo svojo zmoto. Najtopleje apeliramo, pravi dalje proglas, na vse tiste, ki jih je zavedla v zmoto lažna mistika brez vsake moralne podlage in brez plemenitih ciljev. Odprli bomo vrata vsem tistim, v katerih dušah še tli ljubezen do domačega ognjišča in ljubezen do domovine, in potrudili se bomo, da jih izpeljemo
—____r------	- _ na pravo pot. Samo tisti narodi, ki so trdno ze-
urad denar, nabran na področju banovine Hrvat- i djnjenj, bodo mogli brez škode priti iz požara, ki ' ljenega kralja ske, vložil v njeno hranilnico. — Ker je Osrednji I urad osrednja ustanova delavskega zavarovanja iz vse države, je jasno, da more g. Gašparec obljubiti naložbo tega denarja v hrvatsko banovinsko hranilnico le v toliko, kolikor tega denarja prihaja S področja te banovine. Jasno pa je tudi, da mora denar, ki prihaja iz Slovenije, biti naložen v slovenskih denarnih zavodih. Dokler je bilo slovensko zastopstvo v tem velikem zavodu, je vodilo kontrolo, kako se uporablja in nalaga slo
grozi vsemu svetu. Da utrdi blok notranje edinosti, apelira vlada na vse Romune, da se zedinijo in izjavlja, da bo vse storila, da se ta blok čim trdneje izgradi. Nimamo nobenih vojnih namenov. Želimo in hočemo mir, toda ne moremo ostati nebrižni, ker bi bili potem na slabšem kakor dru-narodi.
Proglas pravi dalje, da mora romunski narod pogumno prestati vse težkoče, nastale s tem, ker so mnogi morali iti pod zastavo in ker je vlada uvedla rekvizicijo. Vlada bo vse storila, da te težkoče olajša. Romunska vlada, pravi dalje proglas, bo nadaljevala konstruktivno delo v mejah možnosti, ker je zdaj najnujnejše vprašanje narodna obramba.
Na koncu popisuje proglas stališče Romunije in pravi v zvezi s tem: Prepričani smo, da ho naša država znala premagati velikanske težkoče, ki jo čakajo. Ne dvomimo, da bomo mogli domovini prihraniti vojne grozote, prepričani, da bomo obvarovali strogo nevtralnost, ki smo jo proglasili. Da dosežemo ta cilj, ne sme nihče prekršiti svoje dolžnosti in vsak Romun mora spoštovati sedanjo državno hijerarhijo in prevzeti žrtve, ki jih od njega terja obramba domovine. Vsi moramo biti trdno zbrani okoli našega ljub-
agencija poroča: Proslava 21 letnice, odkar je stopil na prestol kralj Boris, in katera je obenem
------------------------.	.	. _ obletnica bolgarske neodvisnosti, se je svečano
venski delavski denar. Zato je nasa nusel, da je ■ J)rosiavijaia v vsej Bolgariji. V Sofiji je bila v ..»v,.	ninnnnPili Uer ore tukai za H katedrali služba božja v prisotnosti predstavnikov
Bolgarija za politiko miru
Sofija 3 oktobra. AA. Bolgarska telegrafska pomembnost nove proge, ki bo po najkrajši poti o. oKiouia.	, >. „	... vezala zahodno Bolgarijo s Črnim morjem. »Živimo
treba to kontrolo omogočiti, ker gre tukaj za velike gospodarske in socialne zadeve delavstva in gospodarstva vse države.	'
Katera zastava je prava
V subotiškem listu »Neven« beremo tole Kramljanje o hrvatski in srbski zastavi. List po natiskuje članek iz starega srbskega lista »Srba-dija«, ki je leta 1881. pisal: >Kar se tiče. zastave kneževine Srbije, se nikakor ne moreni strinjati s predlogom kneževske vlade in sem za to, da bodi srbska zastava rdeče-bela-modra. Sedanjo zastavo je oktroiral turški sultan leta 1835. in 1838. Dokazati se da, da so vsa slovanska plemena, ki
civilnih in vojaških oblasti, kakor tudi članov diplomatskega zbora in veliko ljudstva. Današnjo slavo je povečala še svečana otvoritev nove železniške proge Karlovo—Kazamlik v prisotnosti kralja Borisa, predsednika vlade Kjoseivanova, članov vlade in množice prebivalstva. Pri otvoritvi je imel kralj Boris govor, v katerem je poudaril
Volitve v senat in opozicija
Belgrad, 3. oktobra, m. Na stanovanju staro-radikala, bivšega ministra Miše Trifunoviča je bil nocoj sestanek predstavnikov staroradikalov, demokratov in JNS. Na konferenci so razpravljali o položaju, ki ga bodo te politične skupine zavzele do bližnjih senatnih volitev. Bivši demokrati so že te dni imeli sestanek, na katerem so govorili o tem vprašanju. Nocojšnja »Pravda« poroča, da so se demokrati dogovorili, da se senatnih volitev ne bodo udeležili.
Uredba o odložitvi rubežnl
Belgrad, 3. oktobra, m. Na podlagi § 113 finančnega zakona za proračunsko leto 1939/40 je pravosodni minister izdelal in podpisal uredbo o odlaganju ru-bežni proti civilnim osebam, ki so poklicane v vojaško službo.
Uredba določa, da se proti osebam, ki so, poklicane v vojaško službo, izvzemši službo v stalnem kadru, ne more dovoliti in izvršiti v času, dokler so v tej službi, kakor tudi ne 30 dni po njihovi odpustitvi iz nje, nobene rubežni.
Uredba o odlogu stanovanj, najemnin poklicanih k vojakom
Belgrad, 3. okt. m. Pravosodni minister dr. Markovič je izdelal in podpisal uredbo o odlaganju plačevanja najemnine, ki jo dolgujejo osebe, pozvane r vojaško službo.
Po tej uredbi se od oseb, ki so pozvane v vojaško službo najmanj za 15 dni, izvzemški službo v stalnem kadru, dokler se v tej službi nahaja, in tri mesece po odpustu iz te službe, n« more zahtevati plačilo dolžnih najemnin za najeto stanovanje, kakor tudi ne od tistih najemnikov, katerim izplačilni rok dospe v času, dokler se nahajajo v vojaški službi. Isto velja za poslovne lo-
v dobi velikih dogodkov,« je rekel kralj Boris,	isto velja za poslovne io-
v 00111 veiiivin uut, U , j ,	■ ka e, ce je najemnik zaradi vpoklica k vojakom
»in bolgarski narod, ki je v preteklosti doživel	„J„„!(i j„i„ n	t„ „„,„vti»in »li n»
____ bolgarski	...
toliko razočaranj, si je izbral te trenutke, da ponudi dokaz za svojo miroljubnost, ker se posveča ustvarjalnemu delu. Bolgarija gre odločno po poti miru ter si je v svesti, da na ta način najboljše ščiti svoje življenjske koristi in pripravlja svojo bodočnost. Naša politika miru nam dovoljuje, da vsi skupaj prisostvujemo tej kulturni in gospodarski svečanosti Bolgarije.«
Proti kopičenju živil pri zasebnikih
_____ ___ „„ _______________ ,	Dunaj, 3. oktobra, lj. Gaiflajter na Dunaju Biirckl
so se Nekdaj" splošno Srbi imenovala," razen Bol- I je izdal proglas na prebivalstvo, v katerem pravi: garov in Rusov, imela isto zastavo: rdeče-belo- I »Dunajčani in Dunajčanke! Vojska, ki nam je bila modro, kakršno imajo še dandanes Hrvati, Slo- I vsiljena, je postavila v ospredje tudi vprašanje pra-venci, Cehi in Slovaki. Tudi Srbija mora zopet I vične razdelitve hrane. Vem, da so se mnogi v pridobiti nazaj to zastavo ter sedanjo opustiti, ker | čakovanju sedanjih razmer preskrbeli z živili in si je heraldično nesmiselna in ker jo je oktroiral g zbrali precejšnje zaloge. V takratnih razmerah to m bivši turški vladar Srbiji.« — Tako »Neven« po I bilo nič slabega, še manj kaznivega, pre) je to bilo »Srbadiji«. V pojasnilo dodajemo: Sedanja srbska | dejanje previdnosti. Toda vsiljena vojska je tudi na zastava je rdeče-modra-bela, medtem ko je slo- | tem polju rodila nov položaj. Zaloge hrane na eni stra-venska bela-modra-rdeča, česar pa pisec tistega H ni bi pred tistimi, ki se niso mogli založiti, danes
----■•	■ ' pomenile nepravično razdelitev živil. Prosim vas vse,
da vsi brez sile, prostovoljno vsa živila, ki so odveč, oddaste organom oblasti. Vsako upiranje proti temu bi pomenilo upor proti zahtevam vojnega gospodarstva. Policija bo skrbela, da se proglas natančno izvede.«
Istočasno je gaulajter dal ukaz policiji, v katerem jo opozarja, da je kopičenje hrene po zgornjem proglasu prepovedano in da naj zato poskrbi, da se hrana tudi iz raznih zasebnih zalog enakomerno razdeli med javna skladišča. V tem ukazu policiji tudi pravi, da prekršiteljev zoper njegov zgornji proglas gotovo ne bo toliko, da bi jim samo policija ne bila kos. Zato pravi, naj organi stranke v izvrševanje proglasa se ne posegajo, ker še ni potrebe. Disciplina m organiziranost policije mu je sama zadosten porok, da bo proglas točno izpolnjen.
članka v stari in častitljivi »Srbadiji« menda ni vedel. Tudi Cehi niso imeli take zastave. Sicer pa je srbska zastava danes, taka kakršna je, simbol srbskega naroda, kakor je naša belo-inodra-rdeča simbol slovenskega naroda in njegovih bojev za pravico. Zato nam je sveta, kakor je sveta Srbom srbska in Hrvatom hrvatska tribarvnica.
Notranje meje nas ne bodo razdvajale
Belgrajski časopis »Napred« prinaša članek o notranji razmejitvi Jugoslavije ter med drugim naglaša tele misli: »Ko govorimo o razmejitvi banovin, ne smemo niti en hip pozabiti, da ne govorimo o zunanjih mejah v okviru skupne države. Ta država predstavlja v inozemstvu enotno celoto, ki jo brani skupna vojska in ki se za njene koristi briga skupna zunanja politika. Znotraj pa se postavljajo meje, da bi skupno življenje bilo zložnejše. Te meje nas ne bodo razdvajale, temveč celo še krepkeje spajale. Usodno bi bilo za vse nas, ako bi Srbi po tem zunanjem videzu prišli do prepričanja, da je vse drugo, kar je ostalo v drugi banovini za nje. Podobna zmota v nasprotnem smislu je 20 let vladala v naši sredini. To je zmota centralizma, ki je povzročila, da so mnogi verovali v nastanek nekega integralnega edin-stva, če se zbrišejo vse notranje meje ter se vsa oblast osredotoči v enem središču. In tukaj, kakor se vidi. so dajali notranjim mejam poseben pomen. Mislili so, da bo edinstvo nastalo, če bodo notranje meje prenehale. In res, notranje razlike so bile zbrisane, edinstvo pa, kar vsi vemo, še vedno ni prišlo. Lahko rečemo, čim dalje so v tem pogledu šli, tem manj smo bili »ujedinjeni«. Na zunanji videz pa je edinstvo takrat bilo na vrhuncu. Ta grenka skušnja naj nas uči, da zunanjemu videzu ne pridevljemo prevelikega po mena.« Na koncu pa naglaša velike važnosti skup nih zadev, potrebo širokega pogleda, svobode in pravičnosti, ker v tem je skupna rešitev.
Hrvati in senatne volitve
»Hrvatski Dnevnik« v uvodnem članku govori o senatnih volitvah ter pravi: »Kakor je bilo do ločeno v sporazumu od 26. avgusta, se bodo iz vedle volitve za senat. Te volitve bodo dne 12. novembra po dosedanjem zakonu, kar pa ne pomeni, da vprašanje senata kot ustanove oziroma volitev v to ustanovo ne bo prišlo na vrsto kasneje. Toda senat ne more samostojno delovati kot zakonodajno telo. Senat prihaja v zakonodajnem delu v postev šeie istočasno, ko deluje narodna skup ščina. Kdaj pa bodo razpisane volitve za skupščino, ni znano...«
županije v banovini Hrvatski
Belgrajsko »Vreme« poroča, da se je odpeljal v Belgrad hrvatski podban dr. Krbek, da kot strokovnjak sodeluje v odboru za izdelavo uredb o prenosu kompetenc. List pravi, da se v banovini še dalje izvršujejo osebne spremembe ter da dosedanji načelniki oddelkov še niso dobili ni-kakih rešitev, da bi bili odstavljeni, ker se bo to vprašanje naknadno rešilo. Nato poroča ta list: »V političnih krogih trdijo zadnje čase, da ze zdaj mislijo na prihodnjo upravno-politično razdelitev Banovine Hrvatske. Za zdaj ostajajo okraji, vendar je z ozirom na ogromno število okrajev ter velikanski aparat, ki onemogočuje popolno kontrolo centrale, verjetno, da bodo ustanovljene tudi županije.«
0 hrvatski in srbski državni ideji
Srbski zgodovinar dr. Vasa Cubrilovič je v izdaji »Politike« izdal obravnavo o politični preteklosti Hrvatov. Tam med drugim pravi: »Kot sklep se vsakomur izmed nas vsiljuje vprašanje, ali Hrvati hočejo to državo, ali je njihov nagon za samostojnostjo tako silen, da bodo gledali, da jo razbijejo in pridejo iz njenega okvira. Videli pa smo, da Hrvati nimajo geopolitičnih pogojev za samostojno državo. Poleg tega more tista srbska manjšina, ki živi v ftrcu njihovih dežel, vedno ovirati konsolidarijo take države ludi tedaj, če bi se v ugodnih mednarodnih dogodkih res ustanovila. Globoko sem prepričan, da Hrvati sami
Innn nn Vrti/. V.nliavillD .T, I fTllcl d V1 1D ip IfllfO
».	lil.	. • . »iSljCTlilS	-t- -
velika, da more obseči prav tako Tomislavovo kraljevino in Dušanovo carstvo.«
Dr. Tiso prevzel dediščino Andreja Hlinke
Od smrti Andreja Hlinke, ki je umrl lani, slovaška ljudska stranka ni imela svojega voditelja, imela je le nekakšno vodstvo treh, ki so vodili in ustvarjali novo slovaško državo. Letos prvega oktobra pa je bil zopet občni zbor ljudske stranke, ki se je začel s slavnostno sv. mašo, katere so se udeležili vsi člani vlade. Po himni »Hej Slovaki« je poldrugo uro govoril predsednik vlade dr. Tiso, ki je očrtal ves razvoj Slovaške od 6. oktobra lanskega leta. Po referatu glavnega tajnika stranke dr. Kirschbauma, je prevzel vodstvo sestanka minister dr. Tuka, ki je predložil zboro-valcetn edinega kandidata msgr. Tiso za predsednika. Ves zbor je z vzklikom izvolil dr. Tisa za predsednika stranke ter zapel pesem »Kdo za resnico gori«. Nato mu je delegacija mesta Tren-čina dala praporček vodnika naroda. Praporček ima na eni strani slovaški križ, na drugi pa napis »Vodniku«, v kotu pa grb mesta Trenčina ter datum izvolitve. Predsednik dr. Tiso si je izbral geslo: *Bogu življenje, narodu svobodo*. Tako ima slovaška ljudska stranka sedaj tudi formalno svojega predsednika ter voditelja, ter tako formalno potrjenega naslednika pokojnega msgr. A. Hlinke.
Bruselj, 3. oktobra. AA. DNB: Uradni list objavlja uredbo, po kateri se bo 5. oktobra izvršil v vsej Belgiji splošni pppis zalog kave, cikorije, riža, sušene povrtnine, blaga, moke, soli, popra, sladkorja, čokolade, ribjih konzerv, mlečnih konzerv, svinjske masti, olja, mila, žveplenk itd. Trgovci bodo morali vsak dan sestavljati bilanco prodanega blaga. Trgovine na veliko morajo voditi posebne knjige o prodaji imenovanega blaga.
Pristanek nemškega civilnega letala na Teznu
Maribor, 3. oktobra.
Danes popoldne okrog petih se je nenadoma pojavilo nad Mariborom tuje letalo, ki je priletelo od severne strani. Padal je rahel dež in oblaki so bili zelo nizko. Letalo se je spustilo čisto nad mesto, da se orientira. Razločno so se videli na njem znaki, ki so kazali, da gre za nemško civilno letalo. Ko je letalo parkrat zakro/ilo nad mestom, je odletelo v smeri proti Ptuju, toda čez nekaj minut so je snet vrnilo nazaj in iskalo prostor za pristanek. Bržkone je bil pilot informiran, da se nahaja na Te/.nem zasilno letališče, ker je letalo krožilo zlasti nad tem delom. Ko ie letalo odkrilo pristajališče, se je spustilo na zemljo. Iz letala sta stopila dva letalca: moški in ženska. Letalo je vodila ženska. Takoj po pristanku so naše oblasti letalo zastražile in ga spravile v hangar. Lastnik letala je berlinski trgovec Semming in potuje po privatnih poslih. Zaradi slabega vremena pa je moral zasilno pristati na te/.enskem letališču- I re-ntitno je na tezenskem letališču komisija* ki bo odločala o nadaljnji usodi letala-
moral ostaviti delo, ki se je tu opravljalo, ali pa se je posel znatno zmanjšal.
Ce najemnik ni poklican k vojakom, k voja* kom pa je i>oklicana oseba, ki je pretežno skrbela za vzdrževanje najemnika, od najemnika prav tako ni mogoče zahtevati plačila dolžne najemnine, kakor tudi ne najmnine, katere izplačilni rok dospe v času, dokler se oseba, ki je pretežno skrbela za najemnika, nahaja v vojaški službi.	s.
Vsa postopanja, ki so se pričela pred uve-ljavljenjein te uredbe zaradi izterjatve naje.nnine, katerih plačilo je s to uredbo odloženo, se prekinejo; nova se pa v času, ki ga predvidevajo določila te uredbe, sploh ne morejo začeti. Predpisi te uredbe pa se ne bodo izvajali proti vsem tistim, katerih dohodki se zaradi poklica k vojakom niso zmanjšali. Po preteku dobe, ki jo predvideva ta uredba, najemodajalec lahko zahteva od najemnika plačilo najemnine, katere doplačilni rok dospe potem. Poleg redne najemnine lahko zahteva od najemnika, da mu plača še 5% njenega iznosa na račun odplačila dolžne najemnine, katere plačilo je odloženo po tej uredbi.
Prednjn uredba je predložena v potrditev ministrskemu svetu ter bo verjetno že prihodnje dni stopila v veljavo
Belgrajske novice
Belgrad, 3. oktobra, m. Pri ravnateljstvu državnih železnic je postavljen za kontrolorja sedme skupine na postaji Hrastnik Martin Majhen, doslej v Ponikvi.
Belgrad, 3. oktobra, m. Podpredsednik vlade dr. Vladko Maček, ki se je več dni mudil v Zagrebu in na svojem posestvu v Kupincu, se je vrnil v Belgrad ter bo jutri priredil večerjo članom kraljevske vlade v hotelu Avali. Z dr. Mačkom sta se vrnila v Belgrad tudi trgovinski in poštni minister.
Belgrad, 3. oktobra, m. Belgrajska policija je odkrila skupino ponarejevalcev 500 dinarskih bankovcev.
Seznam
izžrebanih številk loterije na Ptujski gori
A.	Glavni dobitki:
Stev.: 198o5 4555 5oo7 27:154 14455 4865 M 49R8	13192
1«12 131MJ 26588 1557 41152 1ol26 72(13 26,117 3c*51	3597
3o216 1o535 1326o 2M7o7 7«« 247(i4 lo,V,!3 Ki7<io 1522«	2-_568 i:k)25 16o«6 3ooo6 27 1 8787 lil.ill.
B.	Ostati dobitki:
Stev.: lo 3o 221 547 lk>2 1189	1253 1263 Iflflfi 1416	1444
17o7 17«o 1791 1837 lSUo 1915	2113 22(10 2317 21122	2356
2479 2517 2541 26o2 2615	2696	2784 -2816 2:1111 3o23	3-118
3782 3814 »56 387» 3896	3921	41176 4199 4205 4362	4394
4557 4599 4663 -1748 4761	4812	4977 5oo7 5094 5125	5165
5285 5417 5519 5588 5594	5694	5785 5931 5915 6 978	6065
6097 6357 H377 6491 659.) 66(11	6635 6693 7196 7262	728o
7364 7497 7521 7557 7570 7599	762o 76:29 7662 77(11	7759
7924 7946 79*2 8146 83(13	85(1«	8619 8681 8698 8817	88114
9156 9617 9651 9781 looo« 111189 10206 10378 10471	1(1687
10766 10776 11011 11322	11335	11374 11642 1183(1	11890
119:13 11993 1-2037 1 2168	1 2399 1 2416 12451 12562	12785
1,2817 12828 12835 12917	13011	1307(1 13215 1 3630	1 3714
13818 13928 14101 141.'M	14185	14191 14X57 1 4559	1 465G
14695 14903 15238 15259	15271 15398 15166 15721	15832
16138 1(111« 16229 16354	16356 16118 16432 16135	16513
16605 16676 16848 16966	16992 17152 17191 17708	18-168
18602 18(158 18784 19263	19286 19351 19361 19110	19999
30015 20106 20117 20158	20119 20529 2n923 2o999	21137
21284 21292 21316 21447	21561	21701 21719 21776	21795
21801 21932 21937 21951	21962 22117 ?243fl 22161	22476
228:18 22935 23106 23143	23183 23104 23414 23150	23609
23726 23728 23982 23986	24013 21356 241.18 24779	21917
25001 25489 25499 25612	25639 25649 '£->799 25910	25987
26048 26078 26132 26171	26174 26177 26189 26244	26196
26558 26559 26642 27035	27046 2715(1 27173 27229	37245
27272 27111 27450 27595	27839 27880 27942 28014	28175
28256 28324 28360 28374	2813(1 28174 3882!) 28882	28904
28937 39194 29210 29283	29534 29560 29745 29764	2986«
29995 jK»«»t 30010 ;ilKXJ1	;wil(>4	:t!)|nil 3ol57 .ItofcS)	3032»
30342 30382 30395 30450	30169	30565 3o61o 3o65o	3oSM »0997 16992.

Uredba o podporah hranilci so
Pri okrajnih sodiščih
Belgrad, 3. oktobra. AA. Na podlagi § 113 finančnega zakona v 1039/40 je ministrski svet na predlog ministra za socialno politiko in narodno zdravje ter ministra za finance podpisal uredbo o podpori družinam, katerih poglavarji so bili poklicani na vojaško dolžnost. Uredba se glasi:
Kdo dobi podporo in koliko
§ 1. Družine, katerih hranilnici so poklicani na vojaško dolžnost, morejo zahtevati, da se jim podeli državna podpora, če so zaradi tega ostale brez nujnih sredstev. Ta podpora se more uživati samo dotlej, dokler je družina v stiski, najdalje pa do odpustitve hranilca iz vojne dolžnosti. Odredbe te uredbe se bodo izvajale v primeru poziva na vaje in ob mobilizaciji.
§ 2. Pristojni odbor za podpore, določen s § 9 te uredbe, bo ocenil v vsakem konkretnem primeru, če je družina, ki prosi za podporo, zares v stiski. Zlasti se bo smatralo, da je v stiski tista družina, ki je živela od dnevnega zaslužka, mezd, plač, honorarjev itd. hranilca, če je ta dohodek prenehal zaradi odhoda hranilca v vojaško dolžnost.
§ 3. Višina podpore se določa glede na dejansko bivališče oseb, katerim je podpora potrebna, in sicer znaša:
a)	8 din dnevno v krajHi, ki v smislu $ 26, točka 1 zakona o uradnikih pridejo v prvi dravinjski razred in v krajih z več kakor 20.000 prebivalci;
b)	5 din dnevno v vseh ostalih krajih.
V primeru spremembe bivališča se more višina podpore menjati šele po poteku roka 30 dni, odkar je bilo bivališče spremenjeno.
§ 4. Vsem osebam, ki jih dejansko vzdržuje en hranilec, se more podeliti samo ena podpora. Za prošnjo za podporo so pooblaščeni člani družine po sledečem redu: a) zakonita žena, b) potomci, c) oče in mati. Izjemoma, če ni teh oseb, pa more biti podpora podeljena tudi drugim članom družine (kakor n. pr. zadrugarjem, dedu, bratom in sestram itd. in drugim osebam), ki jih je vzdrževali oseba, pokUcana v vojaško dolžnost.
§ 5. Poleg podpore se more družinam podeljevati tudi dodatek za vsakega posameznega otroka pod 16 leti, katerega je vzdrževala oseba, poklicana na vojaško dolžnost. Dodatek znaša 3 din dnevno v vseh krajih. Če družino tvori samo en potomec, nima pravice na dodatek.
Vlaganje in reševanje prošenj
§ 6. Prošnja se predloži občini, v kateri prosilec biva, v mestih pa mestnemu poglavarstvu. Prošnja se lahko da tudi na zapisnik. O predloženi prošnji bo izdalo pristojno oblastvo potrdilo.
§ 7. Prošnja za podporo mora vsebovati: 1. iz-5avo prosilca, da nima sredstev za vzdrževanje, da ga je vzdrževala oseba, katero on označuje kot hranilca; 2. da je ta oseba poklicana na vojaško dolžnost, kakor tudi, če je bila poklicana na do-
dporah družinam, katerih
bili poklicani k vojakom
i se ustanove »odbori za podpore"
ločen ali nedoločen čas; 3. o višini davka, ki od- I datek, se mora označiti rodbinsko in krstno ime
| ter rojstni dan vsakega otroka, kateremu se do-
pade na njega samega; 4. o višini davka, ki odpade na oselx>, katera je poklicana na vojaško dolžnost in katero on označuje kot svojega hrani-telja; 5. o svojem zakonskem stanju; 6. o svojem sorodstvu s to osebo; 7. o starosti otrok, za katere se zahteva dodatek.
Če se naknadno dožene neresničnost izjave v prošnjah, se moie zahtevati povrnitev vseh vsot, ki so bile nepravilno izplačane ter se lahko izreče izguba pravic na podporo.
§ 8. Občina, oziroma mestno poglavarstvo bo brez odlašanja in najkasneje v roku 48 ur poslala prošnje pristojnemu odboru za podpore. Zraven prošnje bo občina, oziroma mestno poglavarstvo priložilo potrdilo, ki ga bo sama izdala:
1. o številu članov družine, ki z oseb«, katera je na prošnji označena kot hranilec, žive pod istim krovom ali pa ločeno, kakor tudi o njihovem sorodstvenem odnosu s to osebo; 2. o letih starosti potomcev, za katere se zahteva dodatek; 3. o dohodkih in sredstvih za življenje vsakogar izmed njih, upoštevajoč tu tudi pokojnine, pomoči in podpore vsake vrste, katere prejemajo; 4. o površini plodne zemlje; 5 o živini in drugem imetju; 6. o dohodkih od zemlje in imetja; 7. o tem, da je hranilec v vojaški dolžnosti.
K prošnji bo dala občina, oziroma mestno poglavarstvo tudi svoje mišljenje kakor tudi vse druge potrebne podatke, ki morejo hiti važni in pomembni za rešitev prošnje. Za izdajanje lažnega potrdila ali za potrdilo neresničnih podatkov bo kaznovan odgovorni samoupravni organ po § 397 kaz. zakona. Druge osebe, ki pomagajo, da se v dokumentih ali zapisnikih overi kako neresnično dejstvo, katero naj bi se s to overovitvijo dokazalo, bodo kaznovane po § 218 kazenskega zakona.
§ 9. Za izdajanje sklepov glede prošenj za podporo in dodatek se ustanovi pri okrajnem sodišču odbor za podpore. V tem odboru so:
a) en sodnik okrajnega sodišča, ki ga določi starešina sodišča, kot predsednik odbora; b) en občinski odbornik, oziroma mestni svetovalec, ki ga določi občinski odbor oziroma mestni svet mesta, v katerem je sedež odbora; c) en davčni uradnik iz kraja, v katerem je sedež odbora, katerega določi šef pristojne davčne uprave. Vsakemu teh odbornikov se določi tudi namestnik.
Če se pokaže potreba, lahko predsednik okrožnega sodišča odloči, da se pri sreskem sodišču ustanovi več odborov za podpore. Če primanjkuje sodnikov sreskega sodišča, se lahko postavi za predsednika odbora za podpore tudi drugo sodno osebje s fakultetno izobrazbo. Pisarniške posle teh odborov bo opravljalo osebje, ki ga bo odborom stavilo na razpolago sresko načelstvo, v mestih pa mestno poglavarstvo. Te oblasti so dolžne nositi vse pisarniške stroške teh odborov in poskrbeti za prostore, v katerih bodo ti odbori delali. Članom teh odborov ne pripada nobena nagrada za delo.
§ 10. Odbor za podpore rešuje o podpori in O dodatku. V odloku, s katerim se podeljuje do-
Usoda baltskih držav
Baltik je prenehal biti nepolitično nevtralno območje
Politika nemškega rajha zadnjih let, ki použiva «no obmejno državo za drugo v svoj imperij, je naenkrat našla v Sovjetiji vnetega posnemovalca. Do sedaj so prvenstveno Japonska, Italija in Nemčija spreminjale zemljevid povojnega sveta, njih zgled pa je sedaj opogumil tudi Stalina, da je stopil na isto pot. Vidi se, da je Sovjetija le težko prenašala načelo o samoodločbi tudi majhnih narodov, kateremu je bil boljševizem ves čas nasproten že zaradi političnega sistema, ki ga je podedoval po carski Rusiji in ga ves čas na svojem območju neokrnjeno izvajal. Ne Ukrajinci, katerih je 45 milijonov, ne Belorusi in seveda še manj kavkaški in srednjeazijski narodi pod boljševizmom niso bili deležni kake narodne in politične samouprave. Vsak poizkus po narodni osamosvojitvi so ruski komunisti krvavo zatrli kot »protirevolucio-narno gibanje«. Bolj še vik i so jim pač pustili uporabo njih jezika, drugače pa centralistično organizirana komunistična stranka celo Sovjetijo tudi strogo centralistično upravlja.
'Apetit raste z jedjo, pravi italijanski pregovor, m ko sta Hitler in Stalin sporazumno »likvidirala« Poljsko in si jo razdelila tako, da dobi Nemčija 180 tisoč kvadr. kilom., Sovjetija pa 200.000 kv. km, se je Stalin jadrno lotil, da »popravi« sovjetske meje tudi na Baltiku. Po načelu, da imajo tudi mali narodi pravico odločati o svoji politični usodi, so se po svetovni vojni v tem delu Evrope iz Sovjetije izločili štirje mali narodi: Finci, Estonci, Latvijci in Litavci, ter si ustanovili lastne države. Te bi sedaj očitno hotela Sovjetija zopet spraviti pod oblast Moskve. Vendar pa se je nekaj časa mislilo, da bo tudi pri delitvi baltskega plena Stalin širokogrudno pripravljen, da ga bo delil s svojim nemškim zaveznikom, ki je nekoliko vznemirjen spričo podjetnosti svojega najnovejšega prijatelja. Pričakovalo se je, da bo Moštva vsaj Litvo dobrohotno prepustila Nemcem, med tem ko bi se sama zadovoljila z ostalimi tremi baltskimi državami. ,la pričakovanja pa 60 bila preveč sentimentalna, kajti
Moskva misli sama vse pobrati. Stalin se pri tem ravna po že preizkušenem nemškem zgledu. Tudi on ustanavlja neke vrste »protektorate« na Baltiku, ki pa se bodo brez dvoma, ako se stanje ne bo spremenilo, prej ali slej pretvorili v sovjetske republike, podobne ostalim v sovjetski diktaturi.
Pogodba z Estonsko
Prva je bila na vrsti Estonska, ki je že sklenila z Moskvo »sporazum«. Pogodba, ki jo je Sovjetska Rusija sklenila z Estonsko, oziroma jo je bila Estonska prisiljena skleniti s Sovjetsko Rusijo, kakor bo v to prisiljena te dni Latvija, je za Sovjetsko Rusijo zelo velikega pomena, ker se po tej pogodbi vrača nazaj v položaj, ki ga je kot velesila zavzemala od 1. 1721 naprej, ko je Peter Veliki baltiške države iztrgal takratni velesili Švedski.
Pogodbo določa, da sme sovjetska Unija vzdrževati v estonskem pristanišču Baltiški port kopne vojaške sile in da sme tako v Baltiškem portu, kakor na velikih otokih Osel in Dago zgraditi za svoje vojne ladje utrjena opirališča, kakor tudi letalska pristanišča. Otoka Osel in Dago obsegata prvi 960, drugi 2600 kvadratnih kilometrov s 70.000 prebivalci. Dago je skoraj popolnoma pust Osel pa ima glavno mesto Arensburg, ki ima kakih 5000 prebivalcev. Pomen teh dveh otokov, kakor tudi nekaterih manjših drugih je, da stražita vhod v Finski zaliv na levi (estonski) strani, dočim ga straži na desni, to je na finski strani znano Alandsko otočje, zaradi katerega 6e Sovjetska Rusija na eni in Finska ter Švedska na drugi strani že dolgo časa prepirajo, ali ga sme kdo utrditi. Ker Sovjeti silijo tudi Finsko, da z njimi sklene pogobno pogodbo, kakor so jo sklenili z Estnijo in kakor jo mislij skleniti z Latvijo, bodo sedaj lahko preprečili, da bi kdo zamašil Finski zaliv, ki se iz Ljeningrada razteza v Vzhodno morjo liki steklenice. Estonsko otočje pa je važno tudi zaradi tega, ker ščiti vhod v latiški zaliv Riga, ki je za Sovjetsko Rusijo dragocen, ker ne zamrzne, dočim je Ljeningrajski zaliv več mesecev na leto zamrznjen.
Ko je car Peter Veliki baltiške države sebi prisvojil, je odprl Rusiji »drugo okno v svet«. Takrat je tudi težišče ruske politike bilo preloženo iz črno-morskega in volškega območja na Vzhodno morje, kjer je Peter Veliki z ogromnimi žrtvami človeških življenj in materiala na močvirju Neve zgradil Petro-grad. Šele, ko je Rusija na ta način postala dedič Švedske, je bila priznana kot evropska velesila. Zato je bila Rusija 1. 1919 občutno prizadeta, ko so zapadne velesile pomagale ustvariti neodvisne baltiške države Finsko, Estonsko, Latvijo in Litvo, ker je bila s tem odrejana od Vzhodnega morja, v katerem je ostala posestnica samo Finskega zaliva, ki ga mora deliti s Finsko. Temu so Sovjeti skušali deloma odpomoči s tem, da so zgradili Stalinov kanal, ki veže Finski zaliv s Severnim ledenim morjem, seveda pa je to samo zasilni izhod, ki bo pa prišel sedaj do veljave, ko imajo Sovjeti prost dohod do Vzhodnega morja in vseh njegovih obali. Baltik pa je prenehal biti nepolitično nevtralno območje in bo zopet igral v mednarodni zgodovini veliko vlogo — komu v korist k> komu v škodo, io bomo še videli.
datek dodeljuje.
S 11. Odbor za podpore rešuje po oktih, ki mu jih je dostavila občina, oziroma mestno poglavarstvo. Odbor lahko po potrebi pokliče prosilca, da podkrepi svoje podatke tudi z drugimi dokazi. Odbor odloča z večino glasov.
pravico, na podporo ali dodatek, kakor tudi na
njihovo višino.
Izplačevanje podpor
§ 16. Prošnje, potrdila in priloge ne spadajo pod nobeno državno ali samoupravno pristojbino, niti pod druge pristojbine. Sprejeta podpora po tej uredbi ne spada pod nobeno obdavčenje niti se glede njih ne more vršiti ustavitev ali pa izvesti prepoved in izvršba niti pridobiti zastavna pravica.
§ 17. Finančni minister bo dostavljal ministru za socialno politiko in ljudsko zdravje potrebne kredite za izplačilo teh podpor. Sredstva, določena v ta namen, se bodo vlagala v Poštno hranilnico in njene podružnice. Podpore bo izplačevala Poštna hranilnica preko pošt po nalogu predsednika pristojnega odbora za podpore neposredno zainteresirani osebi. Predsednik odbora za podpore dostavlja nalog za izplačilo Poštni hranilnici na predpisanem formularju.
Če je hranilec poklican v vojaško dolžnost na
Jaz Vam varujem kožol
Rdeča, hrapava in spokana koža dokazuje, da Vaša koža nima dovolj odporne sile, da je torej slaba. Zato je potrebno, da jo krepčate in sicer z N1VEO. Kajti NIVEA vsebuje »Eucerit« in prodira skozi kožne luknjice globoko v kožo, ji dovaja hrano, jo krepča in ji zvišuje odporno silo. Zato uporabljajte redno NIVEO, da bi Vam ostala koža nežna, mehka in gibčna kljub vlažnemu in hladnemu vremenu I
§ 12. Odlok odbora za podpore, ki se izdela v obliki rešitve, je takoj izvršljiv in se mora brez odlašanja dostaviti prosilcu in pristojnemu vojaškemu poveljstvu zaradi evidence.
Pritožbe zoper zavrnitev prošnje
§ 13. Prosilec, ki je bil odklonjen, se proti sklepu odbora za podpore lahko pritoži pismeno ali na zapisnik predsedniku tistega okrožnega sodišča, v čigar področju se nahaja sresko sodišče, ki je o prošnjah odločalo. O teh pritožbah odloča predsednik okrožnega sodišča ali pa sodnik, ki ga on določi.
Predsednik ali določeni sodnik bo dostavil brez odlašanja svoj sklep prosilcu in predsedniku odbora za podpore zaradi izvršitve. Predsednik okrožnega 6odišča ali določeni sodnik more, če smatra za potrebno, pozvati prosilca, da podkrepi svoj pritožbo z drugimi dokazi.
§ 14. Proti odloku predsednika okrožnega sodišča oziroma določenega sodnika ni pravnega le-ka, vendar pa more prosilec predložiti novo prošnjo, ki temelji na novih dejstvih.
§ 15. Če se po izdanem sklepu spremeni katero od dejstev, ki so služila kot merilo za določevanje iznosa podpore in dodatkov, lahko odbor za podpore, če to izve, predrugači prejšnji sklep in upošteva nova dejstva. Uživalec podpore in vse oblasti so dolžne takoj obvestiti odbor za podpore o V6eh spremembah, ki bi mogle vplivati na
določen čas in ne delj kot štiri tedne, bo predsednik odbora za podpore izdal nalog, da se vsa podpora in dodatek izplačata naenkrat. Če je hranilec pozvan na vaje za delj kot štiri tedne ali pa na nedoločen čas, bo predsednik odbora za podpore izdajal potrebne naloge za izplačilo vsakih 15 dni vnaprej.
Če je hranilec opuščen iz vojaške dolžnosti pred iztekam tekočega roka 15 dni, uživalci podpore in dodatka niso dolžni vrnili odvišno sprejete podpore, oziroma dodatka. Pristojno vojaško poveljstvo bo takoj obvestilo odbor za podpore o odpustu iz vojske tistih oseb, katerih družina sprejema podporo.
§ 18. Poštpa hranilnica dostavlja izvode računa ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje zaradi pregleda in nadzorstva.
§ 19. Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje lahko v sporazumu s finančnim ministrom spremeni višino podpor, ki jih določa ta uredba.
§ 20. Pooblašča se minister za socialno politiko in ljudsko zdravje, da v sporazumu s finančnim ministrom predpiše navodila za izvrševanje te uredbe in obliko formularja za naloge za izplačilo v smislu § 17 točke 2 uredbe.
§ 21. Pooblašča se minister za socialno politiko in ljudsko zdravje, da izdaja obvezna tolmačenja te uredbe.
§ 22 Uredba dobi obvezno moč, ko bo objavljena v »Službenih novinah«.
Amerika bo pomagala Angliji in Franciji
London, 3. oktobra. AA. Reuter. Iz Washing-tona poročajo: Senator Borah je v svojem govoru v kongresu rekel: »Ne vidim, kako bi mogli odkloniti pomoč naših armad zaveznikom in resno dvomim, da bi to pomoč odbili.« Govoreč o predlogu prodaje samo proti gotovini, je senator Borah dejal: »Denimo, da bo ta vojna trajala leto dni ali dve leti — kdo bo imel srce, da reče Angležem: Če hočete našo pomoč, plačajte v gotovini!? Ne moremo biti hkrati narodni dobrotniki in oderuhi. Če iskreno želite pomagati demokracijam, da bodo še nadalje obstojale, jim boste tudi pomagali. Ne moremo pred svetom reči. da podpiramo civilizacijo in da se mora ta podpora pla< čati v gotovini. Kar se mene osebno tiče,« je končal Borah, »mislim, da je sedanja vojna posebno poglavje v krvavi knjigi evropske nasilne politike.« Na koncu je senator Borah pozval•vojujoče se stranke, naj ne pomandrajo amerišških pravic, in dodal: »Upam, da so nam bo posrečilo, da ne pojdemo v vojno, toda ne vem ali nam bo to uspelo. Bog bo o tem odločil. Ne vem, ali se lx> Amerika aktivno vpletla v sedanji mednarodni spor ali ne. Toda če jo že postavljeno vprašanje,
ali bomo kaki vojskujoči se stranki dnbai^jali orožje ali ne, ga bomo dobavljali angleškim narodom.« Nato je ostentativno stisnil roko senltor-ju 1'ittmanu, o katerem je znano, da podpira Rooseveltove težnje. — Z druge strani izvemo, da je bila latinska Amerika (južna Amerika — Argen-tinija, Brazilija) opomnjena, naj pomnoži ali poostri ukrepe za svojo varnost in varnost svoje trgovine in plovbe.
Lisbona, 3. okt. b. V portugalsko luko Tagus sta pripluli zopet dve vojni ladji Zedinjcnih držav. Kot je znano, so tam že bile zasidrane tri ameriške vojne ladje.
Washington, 3. oktobra. AA. Havas. Demokratski senator Coneli iz Texasa bo govoril jutri kot prvi na seji senata in bo odgovoril na argumente Boraha. V kuloarjih senata menijo, da tfido na prvi seji nasprotniki prišli samo v stik in da ne bodo odkrili še svoje prave sile. Splošno prepričanje pa je, da bo, izvzemši. če se ne zgodi kaj nepričakovanega, prepoved izvoza orožia in orožja v bojujoče se države ukinjena tako, kakor želi vlada.
Pristojbine za potni list
Belgrad, 3. oktobra. AA. Z odlokom ministra za trgovino in industrijo je bil predpisan pravilniko plačevanju pristojbin za policijski vizum na potni list pri odhodu jugoslovanskih državljanov v tuiino. Pravilnik se glasi:
Čl. 1. Od dne. ko stopi v veljavo ta pravilnik, pa do 31. marca 1940 bodo policijske oblasti pobirale pristojbino 50 din pri izdajanju vsakega policijskega vizuma za potni list pri odhodu jugoslovanskega državljana v tujino, razen pri delavcih (izseljencih).
Čl. 2. Osebe, ki prosijo za vizum ter niso po čl. 1 oproščen« plačevanja pristojbine, bodo plačale to pristojbino na čekovni račun uprave za turizem pri ministrstvu za trgovino in industrijo po Poštni hranilnici. Policijski uradnik sme izdati vizum šele takrat, kadar mu stranka prinese potrdilo o plačilu te pristojbine. Uradi so dolžni dati stranki, če nimajo na razpolago čekovnih položnic, številko čekovnega računa in naslov.
Čl. 3. Ves nabrani denar bo plačevala Poštna hranilnica Državni hipotekami banki v korist sklada za pospeševanje turizma v turističnih krajih kraljevine Jugoslavije, s katerim razpolaga ministrstvo za
i...*—_ :—l — i_ ---!!_.<:---..:)_:!.- - _______u
iiguviuvs jai muuokij|j, tia ^juuiagi ^lauuina u upuidui
in ravnanju s skladom za pospeševanje turizma v turističnih krajih kraljevine Jugoslavije z dne 30. januarja 1939,
Čl. 4. Minister za trgovino in industrijo bo odprl čekovni račun pri Poštni hranilnici pod naslovom »Uprava za turizem ministrstva za trgovino in industrijo« ter dostavil vsem policijskim oblastvom, ki izdajajo policijski vizum za potne liste potrebno števila čekovnih položnic.
Čl. 5. Ta pravilnik se bo jzačel uporabljati 14 dni po objavi v »Službenih novinah«.
Lindbergh o nemških letalih
Waahington, 3. oktobra. A A. Štefani: Polkovnik Lindbergh je izjavil pred skupino senatorjev, da ima Nemčija poseben tip letal, ki morejo ostati v zraku 48 ur, kar pomeni, da lahko prelete Atlantski ocean in da se vrnejo na svoja oporišča. Naloga teh letal je, da bombardirajo sovražne ladje, ki plujejo po Atlantiku.
Zagrebška vremenska napovedi Poslabšanje vremena. Hladneje.
Zemunska vrein. napoved: Precej toplo. Pretežno oblačno bo skoraj v vsej državi, zlasti na zahodiii polovici, kjer bo uei.
GaAp&duaKltvo
Karte za živila na češkem
Na osnovi naredbc predsedništva vlade z dne 27. septembra 1939 se bodo tudi v češkomorav-skem protektoratu izdajale nakaznice za nakup živil. Nakaznice so za živila, meso, mast, kruh, mleko in eladkor.
Določene so naslednje tedenske količine:
Kruh) normalno potrošnja 2.900 gramov, težaki 3.800 gramov, najtežji 4.800 gramov.
Meso: 500 gramov za normalne potrošnike (tudi za otroke od 6—14 let), za težake 1.000, za najtežje delavce 1.200, za otroke 250 gramov.
Mast; 210 gramov, za težake 330, za najtežje delavce 675 gramov, za otroke pod 6 let 80 gr masla, za otroke od 6—14 let 200 gramov masla in 100 gramov masti.
Mleko: normalni potrošniki in delavci ter otroci od 6—14 let pol litra, otroci do 6 let pa tri četrt litra.
Sladkor; 400 gramov.
2ivilai 150 gr jeiprenčka, riža aH makaronov, 40 gramov kave in 160 gramov kavnih nadomestkov (namesto kave se more hoditi tudi 5 gr čaja tedensko).
Kreditiranje v detajlni trgovini
Iz vrst trgovcev-detajHstov sm oprejeli sledeče:
Zaradi posledic, ki so nastale na denarnem trgu in v poslovnem življenju, je postalo najbolj pereče vprašanje kreditiranja blaga. Tvomičarji so kratko-malo z izgovorom, da ne morejo priti do surovin, ustavili vse dobave blaga ter zahtevajo za novo naročilo takojšnje plačilo. Ukinjajo se že sklenjene kupčije itd, nekateri gredo še dalje in se izogibajo sprejemanju denarja po pošti in čekovnem računu, ter vidijo najboljši izhod, če se jim plača blago kar na roko. Taka pota vplačil blaga so menda prihranjena samo takim, ki so prepričani, da se jim v naši državi ne more ničesar zgoditi. Če oblast proti takim ukrepom tvorničarjev in ostalih dobaviteljev ne nastopi, je trgovec-detajlist brez moči. Če ne plača blago takoj, ga sploh ne dobi. Sam pa je navezan na obročno prodajo blaga, ker je glavni njegov konsument uradnik in delavec,
Zaradi tega je vprašanje kreditiranja blaga v detajlni trgovini v zadnjem času postalo vprašanje nadaljnje Asistence trgovca in nameščenca, če stranke ne bodo storile napram trgovcu-detajlistu svoje dolžnosti. Pod silo razmer in zlasti odločnih in neutemeljenih ukrepov tvorničarjev in ostalih dobaviteljev bodo trgovci-detajli&ti prisiljeni prodajati blago le proti gotovini.
Zaposlenost po strokah
Iz statistike Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani posnemamo, da je število zavarovancev od julija na avgust 1939 naraslo za 1.949, v primeri z lanskim avgustom pa za 3.985 na 108.401 in tako doseglo rekordno število zavarovancev v statistiki Okrožnega urada od njegovega obstoja.
Po strokah kaže statistika, da je v primeri z lanskim letom napredovala gradba železnic, cest in vodovodov, industrija kamenja in zemlje, tekstilna industrija ter trgovina, nazadovanje pa je bilo zabeleženo pri gradnjah nad zemljo, hišni služinčadi ter industriji kože in gume.
V sezijskem pogledu, to je od julija na avgust je napredovala zaposlenost v skoraj vseh strokah, zlasti pa gradbe nad zemljo, tekstilna in kovinska industrija. Pomembnejše serijsko nazadovanje izkazuje le oblačilna industrija.
Angleško financiranje vojnih potreb
Pretekli teden je angleški zakladni kancler predložil angleškemu parlamentu vojni preračun. Angeški minister računa, da bo znašala izredna angleška preračunska potreba do konca leta 1939 okoli 2 milijardi funtov šterlingov, katerih pa ne namerava dobiti z velikim posojilom, ampak predvsem z zvišanjem davkov, kar je gotovo zdravejši način financiranja vojnih potreb. V ta namen bo na Angleškem zvišana dohodnina na 37.5% vsega dohodka. V začetku 6vetovne vojne je bila angleška dohodnina podvojena, pa je v tej stopnji znašala samo 12.5%, maksimalno pa je znašala na koncu vojne 30%.
Tudi so povišani vsi indirektni davki. Tako računa finančni minister na donos 226 milijonov funtov zaradi povišanja davkov, medtem ko je potrebnih še 774 milijonov funtov šterlingov.
Obtok bankovcev v Angliji. Konec julija je znašal obtok bankovcev v Angliji 510.9 milijonov funtov, kar se je v teku meseca avgusta zvišalo na 529.5 milijonov funtov. Do 13. septembra, torej v prvih 13 dneh vojne je obtok nadalje narastel na 553,5 milijonov funtov, kar je za 72.9 milijonov funtov več kot lani v istem času,
Znižanje dikonta v Angliji. Kot smo svoje-časno poročali, je Angleška banka dne 24, avgusta zvišala diskontno obrestno mero od 3 na 4%. Dne 28. septembra pa je bila redna obrestna mera znižana zopet od 4 na 3%.
Posestne izpremembe v Ljubljani in okolici
V septembru je bilo v zemljiški knjigi okrajnega sodišča zaznamovanih več prenosov lastninske pravice do hiš, posestev in parcel. Zaznamovane so bile med drugimi mnoge večje kupčije in sicer:
»Lastni dom«, družba z o. z. v Ljubljani je prodal Martinčiču Avgustu, ključavničarskemu mojstru, Cesta 29. oktobra, posestvo vi. št. 523 gradiško predmestje in vi, št, 995 k. o. Vič za 65.450 din.
Melihar Fran, carinski uradnik v pokoju in Lipoglavšek Ivo, orožniški postajevodja v pokoju sta prodala Jelki Šušteršičevi, zdravnikovi 6oprogi v Ljubljani parcele št. 466-11, 466-28 in 466-12 k. o. petersko predmestje I. del v skupni izmeri 790 m2 za 60.000 din.
Ovčak Lucija, posestnica v Šmartnem pod Šmarno goro je prodala Prem rov Mariji, šolski upraviteljici v pokoju, Ljubljana VII, Medvedova ulica št, 38 parcelo št. 143-10 k. o. Brinje v obsegu 194 m3 za 10.864 din. Isti kupovalki je prodala Jeromen Marija, posestnica v Mali vasi 20 pri Ježici, parcelo št. 141-5 k. o. Brinje v obsegu 274 in2 za 15.344 din.
Ramovž Ignacij, posestnik v Dravljah št. 4 je prodal Markunu Antonu, posestniku in trgovcu v Ljubljani, Masarykova cesta it. 4, parcelo št. 143-10 in št. 153-13 k, o. Dravlje v skupni izmeri 3781 m3 za 30.000 din.
Novak Jakob mL, posestnik v Ljubljani, Zaloška cesta št. 89. je prodal Paternostru Antonu in njegovi ženi Mariji, Ljubljana, Poljan-
ska cesta it. 58 4-108-«ki delež do posestva vi. št. 169 k. o. Moste za 23.000 din.
Zupane Alojzij, višji strojnik mestna klavnice in žena Marija sta prodala Opalku Alojziju, rudarju, Predovičeva ulica št. 30-in Eltrin Mariji, od tam, hišo št. 34 v Predovičevi ulici, spa-dajočo pod vi, št. 523 k. o. Moste za 123.00 din.
Kane France, posestnik, Dravlje št. 26, je prodal Bole Katarini, soprogi podpreglednika finančne kontrole v Vranji, parcelo št. 32-1 k. o. Dravlje v izmeri 1.072 m3 za 49.312 din.
Vlaj Štefan, posestnik in poslovodja tvrdke Bata v Šiški je prodal Ivanu Bregarju hišo št. 175 na Vodnikovi cesti, spadajočo pod vi. št. 1.007 k. o. Zgornja Šiška za 160.000 din.
Alič Ivana, posestnica na Ladji št. 15 pri Medvodah je prodala Združenim papirnicam Vevče, Goričane in Medvode hišo št. 15 na Ladji z ostalimi zemljiškimi parcelami, spadajo-čimi pod vi. št. 61 k. o. Senica za 180.000 din,
Samotorčan Janez, posestnik na Vrhovcih pri Viču št. 2 je prodal Združenim opekarna d, d. d. v Ljubljani pare. št. 331-1 gozd k. o. Suica v izmeri 9.515 m3 za 180.300 din.
Slinavka in parkljevka v Sloveniji
Po najnovejšem štirinajstdnevnem izkazu živalskih kužnih bolezni posnemamo, da obstoja slinavka in parkljevka Se v sledečih okrajih:
Okraj Brežice: Brezovica, obč. Bizeljsko; Zlo-gonsko, obč. Kapele.
Okraj Črnomelj: Adlešiči, obč. ista; Zastava, obč. Črnomelj okolica; Črešnjevec, obč. Dragatuš; Boršt, obč. Gradac; Brezovica, Draga, Lešče, Ke-seri, Malinci, Kamenci, Kunčani, Popoviči, Rada-toviči, Dragoševci, Ruljali, Pilatovci, Sekuliči, obč. Radatoviči; Sadinja vas, obč. Semič; Deskova vas in Močile, Kovačja vas, Predgrad, Stari trg ob Kolpi, obč. Stari trg ob Kolpi; Grdina in Vidine, obč Vinica.
Okraj Gornji grad: Sv. Duh, obč. Solčava. Okraj Koievje: Hrib, Mali log, Retje, Travnik, obč. Loški potok; Črneč, Krvava peč, Mala Slivnica, Vel., Lašče, obč. Vel. Lašče.
Okraj Kranj: Planina, Korošca, obč. Sv. Ana. Okraj Laiko: Loka, obč. Loka pri Zidanem mostu.
Okraj Lilija: Volavlje, obč. Trebeljevo. Okraj Ljubljana-okolica: Ig, Iška Loka, Kre-menca, Staje, obč. Ig; Tlake, obč. Šmarje pri Ljubljani; Brest in Želimlje, obŽ. Tomišelj.
Okraj Logatec: Hudi vrh, Polšeče, Vol. vrh, Vel. Bloke, obč. Bloke; Cerknica, Dol. vas, Dol. Jezero, obč Cerknica; Grahovo, Martinjak, Pod-slivnica, Planina, obč. Bloke; Babno polje, Lip-senj, obč. Stari trg pri Ložu; Kremenica, Struklje-va vas, obč. Sv. Vid nad Cerknico.
Okraj Novo mesto: Podlipa, obč. Ajdovec; Ambrus, Kal, obč. Ambrus; Gaberje, Zugorje, obč. Brusnice; Dobrniče, obč. Dobrniče; Zvirče, obč. Hinje; Konc, Vel. Cerovec, obč. Šinihel-Sto-piče; Dol. Polje, Gor, Polje, obč. Toplice; Breza, Stari trg, Sv. Štefan, obč. Trebnje.
Okraj Radovljica: Poljče, obč. Begunje; planina Žirovniška, obč. Breznica; planina Vajnoš, obč. Koroška Bela.
Okraj škofja Loka: Stari dvor, obč. Stara Loka; Škofja Loka, obč. Škofja Loka; Draga, obč. Zminec.
Licencovanje bikov in mrjascev
Licejicovanje plemenskih bikov in mrja.scev bo v okraju Škofja Loka po naslednjem vrstnem redu:
10. oktobra ob pol 8 v Javorju pri gostilni Petrnel za občino Javorje;
ob pol 11 v Gorenji vasi (prostor določi občina) za občino Trata;
ob pol 14 v Hotovljah pri mlekarni za občini Trato in Oselico;
ob 14 v Trebiji pri Kovaču za občino Oselico;
ob pol 16 v Sovodnju za občino Oselico. It. oktobra ob pol 8 v Podroštu za občino Sorico;
ob 10 v Češnjici za občino Železniki; ob 11 v Selcih za občino Selca; ob pol 14 v škoHi Loki na sejmišču za občine škofja Loka, Stara Loka in Zminec.
12. oktobra ob pol 8 pri Kajbetu za občino Zminnec;
ob pol 9 v Poljanah-za občino Poljanne; ob 10 v Logu pri Jeplerju za občini Zminec in Poljane.
ob 14 v Črnem vrhu pri županu. Licencovanje bikov in mrjascev v okraju Slov. Konjice. Zaradi nenadejanih ovir se že objavljeno jesensko licenciranje bikov in mrjascev v okraju Slov. Konjice preloži od 13. m 14. oktobra t. 1. na dneva 6. in 7. oktobra. Licenciranje bo po že objavljenem vrstnem redu.
•
Devizno poslovanje. Iz Belgrada poročajo, da je bila pretekli teden konferenca zastopnikov denarnih zavodov z deviznim ravnateljstvom Narodne banke. Zastopniki bank so predlagali razne olajšave v devizni trgovini. Narodna banka bo vpoštevala želje denarnih zavodov ter je pričakovati v kratkem tehničnih ukrepov za olajšanje deviznega prometa našim denarnim zavodom ter borzam.
Izvoz v devizne driave. Iz Belgrada poročajo, da se v deviznem ravnateljstvu Narodne banke proučuje nov način plačila izvozniških tprjatev v deviznih državah. Namen je uvesti plačilo izvozniških terjatev izključno po pooblaščenih de-
11
Velelilm v prekrasnih naravnih barvah!
Pot do slava in uspeha ie polna težav in zelo drago se navadno plača kariera. .. V gl. vlogah: Janet Gajnor in Frederie March
•	l«n . n I n , a n t m t 17 filmi
Danes premiera ob 16., 19. In 21. uri
KARIERA
KINO UNION tAl. 22-21
Poslednja zapooed
ERR0L FLYNN Hitite z ogledom, ker je le še par dni na sporedu itlno Malica, lelelon 21-24 Ob 16., 19. in 21. uri
Najaktualnejša filmska drama o zvestem vojnem tovarištvu in junaštvu. O usodi dveh front. Film zračnih borb in ljudskih duš.
Danes ob 16., 19. in 21. uri poslednjič:
g& CHERIBIBI
Napeta drama nedolžno obsojenega po znamenitem romanu pisatelja Gastona Lerouxa. Izredno zanimiv in pretresljiv film.
Jutri
Jan Kiepura in Marta Ggerth ČAR B O H E M 0 V
filmu
narnih zavodih. Vsak Izvoznik naj bi v bodoče izročil vse dokumente banki, ki bi bila v tem primeru edina pooblaščena izterjati dolžne vsote po teh dokumentih.
Trgovinska pogodba z Grlijo. Iz Belgrada poročajo, da je bila naša trgovinska pogodba z Grčijo, katere veljavnost je pretekla dne 30. septembra 1939, podaljšana za mesec dni, vendar je pričakovati, da se bodo še ta mesec začela trgovinska pogajanja z Grčijo.
Kontrola rudarstva. Agencija »Jugoslovanski kurirc poroča, da se na merodajnih mestih proučuje vprašanje ukrepov za kontrolo proizvodnje rud in kovin. Ta ukrep naj bi omogočil močnejšo kontrolo naše rudarske in topilniške proizvodnje. V ta namen naj bi se ustanovila posebna ustanova za izvedbo teh ukrepov, ki naj bi osredotočila kontrolo teh proizvodov.
Zveza hrvatskih ekonomistov. Dne 1. oktobra letos je bil v Splitu ustanovni občni zbor Zveze ekonomistov, kateremu je prisostvoval tudi predstojnik oddelka za trgovino in industrijo iz Zagreba g. dr. Mirko Lamer. Skupščina je sprejela pravila zveze hrvatskih ekonomistov ter je bil za predsednika izvoljen jt inž. Junus Mehmedagič, za podpredsednika pa dr. Tomi-slav Bulat in dr. Viktor Košak, za tajnike dr. Drago-tin Nutvart in Mirko Sagrak, za blagajnika pa g. Vilko Lehner.
Trensier deviz za plačilo naših dolgov v Franciji
Iz Belgrada poračajo, da je ustavljeno dajanje dovoljenj za transfer deviz, potrebnih za plačila naših dolgov v Franciji. Ta odlok pa se ne nanaša na službo za naše funding- obveznice, ki ostane še nadalje v veljavi. Kot leta 1932 tako bo tudi odslej finančno ministrstvo polagalo pri Narodni banki zneske, ki so bili potrebni za plačilo naših obresti v Franciji, na vezan dinarski račun.
Izvoznikom goved v Italijo. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine sporoča vsem izvoznikom živine v Italijo na Reko, da ne hranijo in napajajo živine najmanj 24 ur pred prevzemanjem na Reki. V nasprotnem primeru bo odbito ob prevzemanju 12% teže po normalnem hranjenju v hlevu.
Poslovanje Drž. hip. banke. Z ozirom na pritožbe o neenaki intervenciji Drž. hip. banke na trgu državnih papirjev na naših borzah piše zagrebški »Obzor« verjetno iz vira, ki stoji blizu Državni hipotekami banki: Banka ne intervenira za tečaje, ampak se pojavlja kot kupec za svoje komitente, od katerih dobiva od časa do časa naloge za nakup papirjev, kakor to delajo tudi ostale zasebne banke. Za račun dTŽave se kupujejo euno v naprej odrejeni papirji in v omejenih vsotah, kakor je to določeno v drž, preračunu radi amortizacije dotičnih papirjev.
Banovinsko električno podjetje, Zagreb. Namesto dosedanjega člana uprave g. Petra Benzo-na je vpisan nov član uprave Stjepan Dubenik, načelnik splošnega oddelka.
Nova delniška družba. V Belgradu je bila osnovana delniška družba Mednarodno-gospodareka delniška družba z glavnico 1 milijon din. V upravni odbor so bili izvoljeni: Milan Maksimovič, Jo-van Stamenkovič, Stevan Boškovič, inž. Dragotin Maksimovič in Velimir Jovanovič, slednji je tudi ravnatelj družbe.
Razstave slovenske obrti, ki bi imela biti v začetku meseca oktobra 1939, zaradi mednarodnega položaja ne bo. O namenu razstave ter o pripravah zanjo bo pod naslovom »Slovensko obrtništvo in nameravana razstava slovenske obrti« predaval v ljubljanskem radiu predsednik razstavnega odbora g. Ivan Ogrin v sredo, dne 4. oktobra 1939 ob 18.40. Na predavanje obrtništvo opozarjamo.
Tvornice za bombažno industrijo v Zagrebu.
Računski zaključek za 1938 izkazuje pri glavnici 5.0 tnilij. din in bilančni vsoti 75.5 (57.56) milij. din čistega dobička 3.64 (2.56) milij. din.
Nova delniška družba. Osnovana je nova delniška družba Ibarski rudniki črnega premoga s sedežem v Belgradu. Glavnica znaša 1 milij. din. Ustanovni občni zbor bo 1. oktobra.
Industrija mesnih proizvodov v Zaprešiču je povišala delniško glavnico. Industrija mesnih izdelkov v Zaprešiču d .d. je znižala svojo delniško glavnico od 2,250.000 din na 1,125.000 din ter jo po znižanju zvišala za 2,750.000 din, tako da znaša 6edaj 3,785.000 din. Upravni odbor je tudi dobil pooblastilo, da zviša delniško glavnico na 5 milijonov dinarjev .
Sedež železarne v Ravnah pri Guštanju pre-nešen v Belgrad. Industrija grofa Jurija Thurna, ki je v obliki delniške družbe, je spremenila svoja pravila. Na podlagi spremenjenih družbenih pravil je sedež družbe prenešen v Belgrad.
Licitacije; Dne 13. oktobra bo v intendanturi štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za dobavo razne ljudske hrane.
Dne 11. oktobra bo pri dravski divizijski oblasti v Ljubljani licitacija za barvanje fasade, oken in vrat v vojašnici »Kralja Petra I« v Ljubljani.
Dobave, Štab za utrjevanje v Ljubljani sprejema do 4. oktobra ponudbe za dobavo sestavnih delov za barake glavnega skladišča v Dravljah, raznega orodja, kant za bencin in olje, raznih meril, ključev, naočal, jeklenih ščetk; 6. rezervoarov za vodo iz železnih okvirjev s platneno oblogo; 7. adaptacijo vojne državne zgradbe v Mariboru in električne inštalacije pri odseku za utrjevanje na Sušaku. Dne 10. oktobra bo ofertalna licitacija za nabavo 2 terenskih potniških avtomobilov. — Strojni oddelek ravn. drž. železnic v Ljubljani sprejema do 6. oktobra ponudbe za dobavo pisanih cunj za čiščenje in bele bombaževine za stenj ter IT plošč.
Licitacije; Dne 9. oktobra bo pri III. oddelku štaba za utrjevanje v Ljubljani licitacija za dobavo razne ljudske hrane. — Dne 9. oktobra bo v pisarni inženirije dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za oddajo del na popravilu vojni objektov vojašnica »Kralja Petra I« v Ljubljani.
Dobave; Štab za utrjevanje v Ljubljani sprejema do 6. oktobra ponudbe za napravo stropov, podov in omar v barakah skladišča v Dravljah. — Stojni oddelek ravnateljstva državnih železnic v Ljubljani sprejema do 6. oktobra ponudbe za dobavo raznega stekla za brzinomere in varnostna Cuu!ui brzinomeror in driij^oj 7, bakrene p!uwcvmcj cevi in žice ter medeninastih drogov,
Borze
Dne 3. oktobra 1939,
Denar
Ameriški dolar 55,— Nemška marka 14.30
Na zagrebški borzi je znašal devizni promet 3,750.315 din, Prometa v efektih je bilo na belgrajski borzi 754.000 din.
Ljubljana — Uradni tečaji
London 1 funt . » , , , t i »	176,60— 179.82
Pariz 100 frankov ,,11.1	100,00— 102.30
Newyork 100 dolarjev	4385.50—4445.50
Ženeva 100 ..............995.00—1005.00
Amsterdam 100 gold. > i , 1 1	2348.50—2386.50
Bruselj 100 belg	742.50— 754.50
Ljubljana — Svobodno tržišče
London 1 funt . 1 >	1	.	1	>	1	219.26— 222.46
Pariz 100 frankov . .	,	,	s	,	j	124.21— 126.51
Newyork 100 dolarjev	,	.	t	, ,	5480.00—5520.00
Ženeva 100 frankov ,	«	a	1	»	t	1234.43—1244.43
Amsterdam 100 gold. *	.	1	1 a	r	2915.35—2953.35
Bruselj 100 belg . ,	1	j	,	1	*	921.71— 933,71
Ljubljana — Zasebni kliring Berlin 1 marka . « , > > 1 > > 1 .14.20—14.40
Zagreb — Zasebni kliring Solun 100 drahem 1 , 1 1 , > a > 32,65—33.35
Belgrad — Zasebni kliring Solun 100 drahem , , : 1 , , « a 32.60—33.30 Sofija 100 din..jj,jjjjj90 blago
Curih. Pariz 10.11, London 17.84, Newyorlt 444.25, Bruselj 74.75, Milan 22.40, Amsterdam 236.75, Berlin 176.50, Stockholm 106, Oslo 101, Kopenhagen 85.75, Buenos-Aires 104.625,
Vrednostni papirji Vojna Skoda;
v Ljubljani 382—386 v Zagrebu 386—388 v Belgradu 386 denar
Ljubljana. Drž. papirji: 7% investicijsko posojilo %%9l, agrarji 53—54, vojna škoda promptaa 382— 386. begi. obveznice 62,50—64.50, dalmatinski agrarji 60—62, 8% Bler pos. 80—82, 7% Bler. pos. 79—81, 7% stab. pos. 88—90. — Dfclnice: Trboveljska 155—165.
Belgrad. Državni papirji: vojna škoda prom-ptna 386 denar (386), 8% Blerovo posojilo 83 blago (80), 1% Blerovo posojilo 71—74 (73). Delnice: Priv. agrarna banka 175 blago (175)
Zagreb. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 91 denar, vojna škoda promptna 386—388 (386), begluške obveznice 60 blago, dalm. agrarji 59 blago, 4% sev. agrarji 51 blago, 6% šumske obveznice 58 blago, 8% Blerovo posojilo 81 blago, 7% Blerovo posojilo 79 blago, 7% stab. posojilo 90 blago. Delnice: Priv. agrarna banka 170 blago, Trboveljska 155—159.
2itnl trg
Novi Sad. Koruza: bač. in ban. par. Indjija 113—114. Ostalo neizpremenjeno. Promet srednji.
Živinski sejmi
V okraju Maribor levi breg 30. septembra: Voli I. vrste 4.50 din, II. vrste 4.10 II. vrste 3.25; telice I. vrste 4.75, II. vrste 4.15. III. vrste 3.50 din; krave I. vrste 4.05, II. vrste 3.90, lil. vrste 2.50 din; teleta I. vrste 5.50. II. vrste 4 din; prašiči špeharji 7.25, pršutarji 9.50 za 1 kg žive teže. — Goveje meso: I. vrste prednji del 10 din, zadnje del 12 din, II. vrste prednji del
8	din, zadnji del 10 din, III. vrsle prednji del 6 din, zadnji del 8 din; svinjina 12.50 din, slanina 14 din, svinjska mast 17.50, čisti med
17	din, goveje surove kože 8.50 din, telečje surove kože 12.25 din, svinjske 6 din za 1 kg. — Pšenica 210 din, ječmen 195, rž 185 din, oves 180, koruza 180, fižol 300, krompir 110, seno 75, slama 37.50, jabolka 1. vrste 300, II. vrste 200, III. vrste 100 din, hruške I. vrste 400, II. vrste 250, 111. vrste 150 din. pšenična moka 290, koruzna moka 175, ajdova moka 375 din za 100 kg. — Drva 102.50 din za 1 m3, jajca 1 din za komad, mleko 1.75 za liter, surovo maslo 24 din za 1 kg, grozdje 3.50 din za 1 kg. — Navadno mešano vino pri vinogradnikih 4 din, finejše sortirano vino 7 din za liter.
Cene živine in kmetijskih pridelkov v Kočevju, dne 1. oktobra t. 1. Voli 1. vrste 5.50 din, 2. vrste 5 din, 3. vrste 4,75; telice 1. vrste 5.50, 2, vrste 5, 3. vrste 4.50; krave 1. vrste 5, 2. vrste 4, 3. vrste 2.50 din; teleta 1. vrste 6.50, 2. vrste 6; prašiči špeharji 8.50, pršutarji 7.75 din za kilogram žive teže. — Goveje meso 12 din, svinjina 14, slanina 15, svinjska mast 20 din, čisti med 16—18, goveje surove kože 9, svinjske 7 din za kilogram. — Pšenica 225 din, ječmen 200, rž 200, oves 165, koruza 165, fižol 300, krompir 100—125, lucerna 60, seno 40, slama 18, jabolka 1. vrste 400, 2. vrste 200, 3. vrste 100, hruške 1. vrste 400, 2. vrste 250, 3. vrste 150, pšenična moka 300 din, koruzna moka 200, ajdova moka 500 dinarjev za 100 kg. — Drva 50—60 din za kub meter, jajca 0.85 din za komad, mleko 1.75—2 din za liter, surovo maslo 28 din za kilogram.
Cene kmetijskih pridelkov
Ptuj, dne 30. septembra: Pšenična moka 2.50 do 3.25 din, govedina 7 do 11 din, <eletina
9	do 12 din, svinjina 5 do 12 din, svinjsKa mast
18	din, sveža slanina 14 do 15 din, prekajena slanina 20 din, leča 10 din, krompir 0.60 do 0.75 din, seno 0.50 do 0.75 din, slama 0.25 do 0.30 din, ječmen 1.60 za 1 kg. Micko 1.50 dia za liter, jajca 0.75 do 1 din za komad.
Izkoristimo bogato sadno letino
SuSenja sadja prinaša lepe dohodke. Vkuhavanje mezge je najbolj donosno — žganjekuha se letos ne bo izplačala.
Letošnja sadna letina je precej bogata. Jabolka so v vseh krajih Slovenije obrodila kar dobro. Hruške pa, lahko rečemo, izvrstno. Slive in češplje, ki jih v Sloveniji ni malo, pa že 30 let niso tako polne kakor letos. Razumljivo je, da bo treba ves ta bogati sadni pridelek porabiti. .Vprašanje je le, če ga bomo znali pametno izkoristiti, tako da bo naš kmet imel čim več koristi od dobre letine. Najvažnejše vprašanje našega sadjarstva je danes v tem, kako pametno porabiti vse to, kar pridelamo.
Manjši izvoz
Posebno pomembno je to vprašanje letos, ko se nam obeta manjši izvoz sadja kakor lani. Lansko leto smo izvozili iz Slovenije okrog 2000 vagonov sadja, letos pa smo ga doslej komaj 400 vagonov. Zaključki za nadaljnji izvoz sadja nam v celoti obetajo še kakih 1000 vagonov, katere bo mogoče prodati v tujino. Bilanra izvoza bo za letos skoraj verjetno za celo četrtino slabša od lanske. Ta izpad izvoza bo za nas tem bolj pomemben, ker bomo pridelali letos več kakor lani. Velikega pomena za naše sadjarstvo je domači konsum svežega sadja. Po najugodnejših cenitvah lahko smatramo, da porabimo svežega približno tretjino 6adnega pridelka. Vse drugo pa je navezano na izvoz ali pa na predelovanje. Za predelovanje pa nam, žal, manjka velikih predelovalnic 6adja, posebno pa velikih sušilnic, ki jih imajo celo v Bosni. Pri nas je bila letos ustanovljena s pomočjo banske uprave Osrednja kmetijska zadruga v Mariboru, vendar na žalost tej zadrugi še ni uspelo, da bi zgradila pre-delovalnico sad ja in sušilnico, ki bi bili za štajerske sadjerejske okoliše ogromnega pomena V sosednih državah imajo za predelovanje sadja ogromne zavode, ki ob bogatih letinah nakupijo zaloge, katere predelajo v polizdelke in jih potem ob slabih letinah predelujejo naprej, s čemer prihranijo na-narodnemu gospodarstvu milijonska premoženja.
Sušenje in vkuhavanje
Pri nas je predelovanju sadja posvetila največjo pozornost banska uprava, ker se zaveda ogromnega pomena pametne izrabe sadne letine. Zato je zadnja leta z velikimi gmotnimi izdatki omogočila zidavo sušilnic za sadje. Sušilnice so bile zgrajene po občinah in v sedežih sadjarskih podružnic. Samo letošnje leto je bilo na novo zgrajenih 125 sušilnic za sadje, za kar je kmetijski oddelek banske uprave žrtvoval 120.000 din, ministrstvo za kmetijstvo pa je prispevalo 72.000 din. Vsega skupaj je v zadnjih letih zgradila banska uprava že 480 sušilnic sadja. V letošnjem letu pa je započela akcijo za še boljše in donosnejše predelovanje sadja, namreč za vkuhavanje. Za 25.000 dinarjev je bilo kupljenih kotlov za vkuhavanje sadne mezge brez sladkorja. Ti kotli so bili razdeljeni brezplačno med nekatere najbolj delavne in napredne sušilnice. , ,
Sušeno sadje gre v denar
Na žalost naše kmetsko prebivalstvo premalo apošteva pomembnost sušenja sadja ali celo vku-havanja v mezgo. Sušeno sadje igra važno vlogo že v sami domači prehrani. Ne glede na to pa ima pravilno sušeno sadje vedno tudi dobro ceno in je povpraševanje po njem veliko. Zato bi moral vsak kmet, ki ima le količkaj obsežen sadovnjak, sam žrtvovati malenkostne izdatke in 6i zgraditi primerno sušilnico. Če bi potem še vsa njegova družina pridno sušila ves višek sadja, ki ga ne more svežega prodati na trgu, bi že v prvem letu s sušenim sadjem zaslužil toliko, da bi bili zdaleka kriti vsi izdatki za sušilnico in bi spravil v žep še lep presežek v denarju, še pomembnejše bi bilo za naše kmetsko gospodarstvo vkuhavanje sadja v mezge. Prav vkuhavanje bo v nekaj letih lahko postalo najpomembnejša postavka v našem kmet-skeni gospodarstvu. Izrednega pomena pa bodo mezge tudi za domačo prehrano.
Premalo sušimo
Pred nekaj leti smo v Sloveniji posušili, če ne upoštevamo kmetsko sušenje v pečeh za domačo uporabo, komaj nekaj vagonov sadja., ki je bilo primerno za izvoz. Tudi lani ni bilo mnogo boljše, letos pa so že ustvarjene možnosti, da posušimo v sušilnicah najmanj 300 vagonov sadja, večinoma žešpelj, hmšk-moštnic in jabolk za krhlje. V nekaterih sušilnicah bodo podjetni sadjarji celo lupili
C I S T E K
Kako žive mali Parižani 100 km od doma
Pariš, 26. sept.
Prva skrb, ki jo je prebivalstvo Pariza imelo ob izbruhu sedanje vojne, je bila: pred vojnimi strahotami rešiti otroke. Rešiti jih pred morebitnimi bombardiranji in pa dolgih čakanj v podzemeljskih skrivališčih za časa nevarnosti, posebno ponoči.
Pod vodstvom Marka Rucarta, ministra za narodno zdravje in s pomočjo raznih dobrodelnih ženskih ustanov, se je pričelo izpraznjevanje Pariza in njegove neposredne okolice. V nekaj dneh je odšlo na tisoče in tisoče otrok na manj ali bolj oddaljeno deželo.
Koliko je bilo solza, ko so se skrbni starši po pariških železniških postajah poslavljali od svojih malčkov. In kot je bila velika žalost takrat, je bilo veliko veselje in'precejšnje olajšanje, ko so začele prihajati prve kartice in prva pisma, popisana z velikimi in neokretnimi črkami, a naznanjajoča, da sta Peterček ali Ivanka 6rečno prijadrala v svoj varni pristan.
Eni so nastanjeni kar pri kmetih, drugi po deželskih šolah, tretji spet po velikih gradovih, ki so jih lastniki dali na razpolago ministrstvu. Tu so sedaij na varnem pod 6trogo zdravniško kontrolo in v skrbstvu dobrih zdravniških sester, ki jim daleč od doma nadomeščajo skrbne in dobre mamice.
_ V naslednjih vrsticah bom malo opisal, kako žive ti otroci y enem izmed takih mnogih »skrivališč«:
V »PARADIŽU« 100 KM OD PARIZA
Dobrih 100 km od Pariza je to njihovo zavetišče. Tu 60 6e sešli znanci in neznanci « slavnetfa
jabolka, drugod pa bodo lupili celo češplje, kar potrebno za napravo prinel, ki so bile svoj čas ze upoštevane v trgovini. Kako dobro gre sušeno sad v denar, dokazuje najlepše primer, ki se je zgo< pred dvema letoma na sadnem sejmu v Mariboi
rgovec iz zamejstva je zahteval kar več vagon/t) suhih jabolčnih krhljev, posebno mnogo pa je ho/tel kupiti olupljenih jabolčnih krhljev, žal, mu niso' mogli ustreči niti z enim vagonom. Za suho sadje se zanimajo zlasti dežele ob Sredozemskem morju. Orient pa je najboljši trg za to,
Kako naj sušimo
Če hočemo letos imeti čim več koristi od bogate sadne letine, potem je edino pravilno, če zgrajene sušilnice delajo noč in dan, dokler je le kaj sadja. Seveda moramo vsi sušiti le dozorelo sadje,' kajti s sušenjem se okus sadja prav nič ne izboljša. Pa ne samo sušilnice, tudi na naših domačijah lah ko posušimo velikanske množine sadja. Sušimo lahko kjerkoli, na pečeh, štedilnikih. Paziti moramo le na nekaj, da ho sadje dobro presušeno in da ne ho dišalo po dimu. Tako sušeno sadje se ne bo kvarilo, prav vse pa bomo lahko prodali ne glede nato, da nam 1» služilo tudi za domačo prehrano.
Kaj se bolj izplača
Letošnja bogata letina češpelj je prinesla sama po sebi velikansko navdušenje za žganjekuho. Ponekod prekupci na debelo kupujejo po najnižjih cenah češplje za žganjekuho, drugod pa jih kmetje sami prekuhavajo v žganje, misleč, da bodo s prodajanjem slivovke dobro zaslužili. Bojimo se, da temu ne bo tako, ker je letina češpelj po vsej držav1 izredno bogata in že sedaj na Hrvatskem in v Bosni prodajo liter slivovke p« 3—4 din, iz česar si lahko vsak izračuna, če se mu žganjekuha izplača. Neprimerno ugodnejše je sušenje. I< 100 kg dobrih češpelj nasušimo 16 do 20 kg suhih. Za te je bila doslej cena 8—10 din kg v prodaji na drobno. Recimo, da bo letos zaradi obilice suhih češpelj cena padla na 4 din kg. Še vedno bo dobil kmet za 100 kilogramov svežih češpelj, ki jih bo posušil 60 do 80 din, dočiin bo za češplje, ki jih bo prodal za žagnjekuho, dobil komaj 20 din. Neprimerno bolj pa se izplača vkuhavanje češpelj v sadno mezgo. Iz 100 kg češpelj nakuhamo do 25 kg mezge. Do sedaj je bila cena za mezgo 15 din za kilogram v prodaji na drobno. Recimo, da bo letos samo po 8 din kg. bo še vedno 25 kg mezge vrglo 200 din. Upoštevati moramo, da je mišljena mezga skuhana brez sladkorja. Pa vzemimo, da mezge ne bo mogoče prodati, prav tako ne, kakor suhih sliv, tedaj smo še vedno na dobičku, saj nam oboje služi za domačo prehrano in nekaj zaleže. Slivovka pa, če je ne moremo dobro prodati, nam pa ne da nobenega haska, kvečjemu imamo od nje škodo na zdravju in duši.
Vkuhavanje mezge iz češpelj
Mezgo kuhajo z veliko vnemo v Bosni, kjer ji pravijo pekmez in kjer z njo zaslužijo lepe de-narce. In vendar vkuhavanje brez sladkorja ni nobena umetnost in si jo lahko privošči vsaka kmetija. Navodilo za vkuhavanje mezge brez sladkorja je enostavno:
Za vkuhavanje je treba vzeti popolnoma dozorele češplje; čiin bolj so zrele, tem boljše so, saj imajo tem več sladkorja. Tudi manj lepe češplje so dobre, torej tudi take, ki niso za drugo uporabo ali za na trg. Češpljam, določenim za vkuhavanje mezge, je treba iztisniti koščico in jih nato neolupljene kuhati brez vode v navadnih kotlih. Za vkuhavanje so primerni vsi kotli iz bakra in iz pocinkane pločevine, prav tako pa posode, ki so emajlirane. Češplje je treba kuhati tako dolgo, da se razkuhajo. Poten) jih pretlačimo skozi sito. Tako pretlačeno mezgo vklihavatno nato pri zmernem ognju toliko časa, da postane popolnoma gosta, tako da stoji kuhalnica pokonci v mezgi in da se delajo kepe. Pri vsem tem moramo posebno paziti, da se nam mezga ne prismodi, kar je posebno nevarno, če je ogenj prehud. Ves čas, dokler kuhamo, pa moramo pridno mešati, ker nam le mešanje prepreči, da se mejga ne prismodi. Sladkorja nikakor ni treba dodajati, ker so slive same dovol jsladke. Ko je mezga skuhana, jo vzamemo z ognja in jo mešamo še pol ure. Nato pa jo še gorko denenio v navadne lonce ali v steklene kozarce. Tudi lončena in celo lesena posoda je dobra. Nekatere gospodinje denejo take posode z mezgo nato še v krušno peč, da se napravi vrh mezge suha skorja, ki mezgo varje pred plesnijo. V Švici pa kmetje lonce z mezgo zalivajo po vrhu z voskom ali pa parafinom. Tako vkuhane in shranjene sadne mezge se drže več let, če so le na hladnem prostoru.
Mezge iz drugega sadja brez sladkorja ne moremo kuhati. Zato večje množine mezge iz drugega sadja ni mogoče vkuhavati, ker stane že sladkor preveč. Povsod je hvalevredni korak vlade, ki je znižala ceno soli, odjeknil kar najbolj povoljno. Če bi vlada še znižala trošarino za sladkor, ki bi služil za vkuhavanje, bi s tem lahko prihranili velikanske milijone našemu narodnemu gospodarstvu. Kontrola bi bila prav mogoča, saj bi lahko dobivale sladkor po znižani ceni le sušilnice, kjer bi lahko finančni organi vodili točno kontrolo. Potem pa bi lahko vkuha-vali mezge tudi iz drugega sadja in bi verjetno lahko tudi velikanske množine izvažali in prodajali po dobri ceni.
Velik pridelek češpelj in žganjekuha
Med sadnim drevjem, ki ga imamo v Sloveniji, je 900.000 češpelj. Letos so vse bogato obrodile. Če računamo, da bomo pridelali iz vsake
Patrijarh g. dr. Gavrilo z reškim škofom Camozzom, prefektom mesta in komandantom reške divizije ob priliki posvečenja nove pravoslavne cerkve na Reki dne 1. oktobra 1939.
Montmartra in Montparnassa ter iz predmestnih barak, ki so veliko slabške kot pa tiste v Zeleni jami ali zadaj za Stadionom. 700 jih je. Podobni so vsem tistim, ki 6e prosto pode po širokih in dolgih ulicah. Podobni tistim, ki nad seboj nimajo 6krbne roditeljske, vsakdanje brige. Podobni vsem tistim, ki kljub svojim maloštevilnim letom že precej vedo o življenju, o njegovih dobrotah, a v veliko večji meri o njegovih slabih straneh. Igrajo se, smejejo se in celo tepejo. Dobro vedo kaj je letalo, kaj razstrelilna bomba, kaj so plini in čemu se uporablja protiplinska maska. Njihovim varuhom je sicer svetovano, naj jim ne govore o vojni. Toda, kako naj pred njimi skrivaijo stvarnost. Zadnjič je bil v tem kraju nočni alarm. Vseh 700 je zbežalo v podzemno skrivališče. In dobro so vedeli zakaj.
TODA HOČEJO VEDETI SE VEČ ...
»Skrivajo nam, kaj se dogaja,« je rekel zadnjič eden, doma tam iz pariškega Montmartra. »Toda posrečilo se nam je vseeno nekaj zvedeti. Neki gospod je sedel na klopi ob cesti, Čital je »Pariš Soir«. Skrivaj smo se mu približali in mogli smo citati naslove. Francoske čete so napredovale za 20 km v Saari . ..«
Spet je vzgojiteljica zasledila skupino deklic, starih 10 do 12 let, kako so skrite v kotu na vrtu poslušale vesti, ki so prihajale skozi okno sosednje hiše. Odprt je bil namreč radio.
DNEVNI RED...
Le kaj delajo ti Parižančki, navajeni tako svobodnega letanja, v tem malem »raju«:
Zjutraj ob 7 morajo biti vsi pokonci. Dobremu umivanju in čiščenju sledi obilen zajtrk, kava ali mleko ter kruh, na prosto voljo — To se jim menda v teh kolonijah zdi še najobičajneše. — Do kosila sledi pospravljanje po sobah in prosto igranje po velikih dvoriščih ali bližnjih travnikih.
Opoldne: kosilo. Evo, kaj so danes imeli za kosilo. Goveji ragu, salato in pa mlečen riž. Zadnjič pa so imeli mehko kuhana jajčka. Za mnoge je bil to velik dan. Mnogi izmed njih namreč do tedaj niti niso vedeli, kje in kako bi pričeli. Kakšno oa ie bilo niihovo veselje, ko so v niihnvi
navzočnosti telefonirali k farmarju, naj takoj dostavi še lepo število jajc za večerjo.
Popoldne gredo na sprehod. Za večerjo, ki je zelo zgodaj, drže 6e slavnga pregovora: zgodaj spat, zgodaj vstat, pa imajo navadno malo dobre juhe, krompir, 6ir ali sadje. Mnogi beležijo že kar lepe prirastke k telesni teži. Sedaj plača država za vsakega teh otrok po 4 franke na dan, izgleda pa, da se bo kmalu povišalo na 6. Mala vsotica, vendar v ulica Berri, tam je namreč oddelek ministrstva za to, imajo že kar čedne vsote.
OTROCI DELAJO IN SE IGRAJO
Še vedno so počitnice. Deklice prav pridno delajo svoja ročna dela. Vendar vse prostovoljno. Nob ene ne silijo. Na izbiro dajo: sprehod ali šivanje. Večina se jih odloči za delo. Pogovarjajo 6e o novih zimskih oblekcah, kajti vreme je tu 6edaj že precej hladno.
Fantiči imajo drug važnejši pose!. V zrak spuščajo balončke in jih z pračami ali pa tudi kar z malimi kamni streljajo. Pripravljajo se...
Pri vsem tem pa vlada povsod vzorna disciplina. Mnogi izmed trdih Parižančkov bi včasih takole malo potrmoglavil, toda dobro vedo, zakaj in kako so tu, pa jih hitro vsak »puntarski« duh mine. Brez besede in brez nepotrebnega ruvanja so se zadnjič dvignili iz toplih posteljic, iz sladkega spanja in odšli v hladne kleti. Vzdržali so ves čas, ker so pač vedeli, da je sila.
NAJLEPŠI ČAS V »RAJU« DELITEV POŠTE
Najlepše pa je takrat in to celo dvakrat na dan, ko sestre delijo pošto Po vseh kotih čepe, sami, napol glasno čitajo, počasi, da ne bi kakšno besedo izpustili. Mnogo jih je, ki pisma danes, ne včeraj, ne predvčerajšnjim niso prejeli, zato pa je tudi vedno polno vročih solza.
»Jaz nimam ne mame ne ata,«. je dejal eden tam iz predmestja, »toda dvakrat sem že pisal stari mami Do sedaj mi še ni odgovorila. Zakaj?« Ko izve, da je poMni promet precej otežkočen, se nekoliko umiri. »Mogoče bo pa jutri kaj,« pa vseeno mu po rdečem licu pritečela dve veliki solzi.
I P r
^ ;„ lahko
ZA SIGURNO IN DOBRO HOJO.SAMO
PODPETNIK1
češplje le pet do šest kilogramov češpelj, potem bomo v vsej Sloveniji letos pridelali okrog 5 milijonov kilogramov češpelj. Vzemimo, da bo v najboljšem primeru tretjina svežih češpelj prodana in porabljena, potem nam ostane več kot polovica, ki bo vsa prekuhana v žganje. Najmanj 2000 vagonov češpelj bo prekuhanih v žganje, par sto vagonov pa bomo morda posušili. Od 100 kg sliv nakuhamo 5—0 litrov slivovke, od 2000 vagonov češpelj pa bodo nakuhali 10.000 do 12.000 lil slivovke. To je že celo morje I Še enkrat toliko raznega žganja pa bo nakuhanega iz drugega sadja, da omenimo le brinje, jagode, robidnice, češnje, tropine in hruške. Kdo bo kupoval toliko žganja? Ostalo bo doma, pili ga bomo sami in Bog nas varuj nesreče. Bogata letina se ne bo izplačala, ker bo še cenejša slivovka naprodaj iz južnih krajev.
Najnujnejša naloga za naše kmetijstvo ostane torej ta, da v najkrajšem času zgradimo najmanj še trikrat toliko sušilnic, kakor jih že imamo. — Vsaka vas mora imeti svojo sušilnico, vsak kmet mora postaviti svojo sušilnico, saj se 11111 bo to izplačalo. — Sušilnica stane 5—60C0 din, pri čemer gre večina te vsote v gradivo in delo, ki ga da lahko vsak kmet sam. V eni jeseni pa s pridnim delom v taki sušilnici nasušijo najmanj en vagon suhega sadja. Sušilnica bi bila torej ze v enem letu bogato preplačana.
»Pogum/ Bog je z vami!"
V nedavnem pismu strassburškega škofa msgr. Charlesa Rucha so besede:
>Še nikdar v zgodovini se niso državniki in papež tako zavzemali za odstranitev krvavih spopadov kot v teh dneh. Toda dozdeva se, da je ves najjor zaman. In č» mora Francija zdaj prijeti za orožje, bo to storila proti svoji volji, le da bo branila svoje pravice in pravice svojih zaveznikov v Evropi in drugod po svetu.
Dragi elzaški katoličani I Ostali boste hrabri, ker imate globoko vero! Vse krščanske resnice navdajajo človeka z junaštvom. Ena teh resnic pa je: Donnnus vobiscum! Bog je z vami I«
Zlati jubilej generala jezuitov
Zadnjo nedeljo v septembru so jezuiti v Rimu tiho obhajali 50 letni jubilej svojega generala, patra Vladimirja Ledocho\vskega. Papež mu je poslal lastnoročno pisano čestitko.
Pater Ledochovvski je bil rojen 7. oktobra 1866 v Loosdorfu na Nižjem Avstrijskem. Dne 10. ju- < nija 1891 je bil posvečen v mašnika; 1. 1901 je postal provincial v Galiciji. Od leta 1915 je pater Ledochovvski general jezuitov.
Koliko ovac ima Albanija
Iz Tirane poročajo: Po najnovejših podatkih je bilo leta 1938 v Albaniji 1,373.857 ovac. Od teh je bilo 75 odstotkov odraslih plemenskih ovac, 10 odstotkov samic in samcev, ostali so koštruni. Glede na površino Albanije pride 57 ovac na 1 kv. kilometer. V Italiji je 33 ovac na 1 kv. km. V Albaniji je največje število ovac v pokrajinah: Argirocastro, Berati in Ellmsan. Valona ima 101 ovco na kv. km, skoraj toliko kot provinca Rim, kjer je bilo po štetju iz 1. 1930 — 144 ovac na enem kvadratnem kilometru.
Belgijsko vojaštvo v jarkih
tumce
Koledar
Sreda. 4. oktobra: Frančišek	Serafinski, spo-mavalec; Edvin, kralj.
Četrtek, 5. oktobra: Placid in	tovariši, mučen-
ci; Flavijana.	•
Novi grobovi f Ivana Hočevar
V Kamniku je včeraj v mekinjski župniji mirno v Gospodu zaspala gospa Ivana Hočevar roj. Domik. Dosegla je starost 77 let. Rajna je bila nadvse skrbna in podjetna gospodinja ter vzorna krščanska mati. S pokojnim 'možem Jože-tom, ki ga je izgubila še pred svetovno vojno, je imela šestnajst otrok, od katerih jih devet še živi. Z izredno pridnostjo in vztrajnostjo sta ustvarila pogoje, da se je prejšnja kovaška obrt razvila v ugledno tovarniško podjetje. Med svetovno vojno je rajna sama skrbela, da podjetje kljub slabim časom ni nazadovalo, marveč napredovalo. Svoje otroke je vzgojila v krščanskem duhu in vse dobro preskrbela. Rajna je bila po svojem usmiljenem srcu znana daleč na okrog. Pomagala je rada vsem, ki so bili pomoči potrebni. Zadnja leta je bolehala, vendar je svojo bolezen udano prenašala. Izdihnila je svojo blago dušo, lepo spravljena z Bogom, ki ji bo gotovo obilno poplačal vsa njena dobra dela, ki jih ni bilo malo. Pocreb bo v četrtek, 5. oktobra, ob desetih dopoldne iz hiše žalosti na lamo pokopališče v Mekinjah. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše globoko sožalje!
Osebne novice
—	Dr. štampar — profesor na kalifornijski univerzi. Kakor smo poročali, se je pred kratkim vrnil iz Amerike dr. Andrija Štampar, profesor socialne higiene na zagrebški medicinski fakulteti. Sedaj pa poročajo iz Amerike, da je bil dr. Štampar imenovan za profesorja javnih socialnih ved na vseučihscu Ber-kelevu v Kaliforniji. To je nova stolica, ustanovljena i/, sredstev Rosenbergovega sklada. Dr. štampar je postal prvi profesor te novoustanovljene stolice.
—	Napredovanje rezervnih častnikov. £a ka-petane I. razreda so napredovali kapetani II. razreda: Oton Pfeifer, Branislav Jesenko, Miha Uhlik, Janko Orožen, dalje sanitetni poročniki: dr. Ivan Kocjan, dr. Robert Neubauer in dr. Janez Gantar; za kapotane II. razreda poročniki: Miro Dobrin, Aleksander Kuharič, Franc Drnovšek, Peter Spa-rovic, artiljerijska poročnika Fran jo Bczjak in Lu-dovik Štok; za poročnike podporočniki: Mirko Ba-jič, Blaž Lah, Avgust Kuster. Bogdan Divjak, Julij Jarc. Branko Radej, Stanko Jerančič, Viktor Cerne, Adolf Reja, Slavko Novak, Rudolf Majer, Anton G rakovi č, Drago Vidic, Karlo Dorn, Josip Dru-škovič, Viktor Petkovšek, Ferdinand Ravter, Anton Traven Slavko Plavšič, Milan Golšek, Mirko Krč-man Dimitrij Veble, Engelbert Gosenčnik, Franjo Špicar, Anton Zorko, Josip Vajtner, Franjo Zupane, Jurij Stante, Josip Jenko. Slavko Matičevič, Ivan llovar, Boris Jurca, Mihael Benko, Franjo Lisičar, Adolf 'Jagrovič, Anton Židanik, Andrej Benko, le-txalski podporočniki: inž. Franjo Jelinek, Karel Pahor, Bernard Šnuderl, v sanitetni stroki: dr. Ma-rio Greif, dr. Josip Vrtovec in dr. Josip Matejcič, inženirski podporočniki: Herman Rechbach, Ivan Brukner, Kaiel Slokan, Dragotin Poljanec, Josip Balog in Karel Cimperšek, artiljerijski podporočniki: Ivan Moravec, Rajko Benedik. Erih Vidic, Vinko Glanc in Anton Piter. Za nižjega vojno-tehniškega uradnika III. razreda sta napredovala Emil Jelinek in Ivan Duhovnik.
CiavA vaIava medenino, baker aiaru IClBHI m cink kupuje po
najviiilh dnevnih cenah
Franc Belil pri RUPENA-LUTZ, Ljubljana VII
zbralo ob priliki žrebanja na trgu pod cerkvijo okoli 4000 ljudi, ki so vsi z veliko nestrpnostjo spremljali žrebanje in čakali na trenutek, ko se jim nasmeje toliko pričakovana sreča. Saj tudi ni nič čudnega, ko pa je krasni štirisedežni avto »Opei-Kadett« kot
glavni dobitek vzbujal splošno pozornost. Poleg tega pa je bilo še 334 krasnih in praktičnih dobitkov za vsakovrstno uporabo, še zad-
nje trenutke pred žrebanjem so se ljudje kar trgali za srečke, tako da bi jih skoraj zmanjkalo. Žrebanje se je pričelo ob pol 15 in je trajalo neprenehoma do pol 19. Ves čas je bilo razpoloženje igralcev dobro in pomešano s pristnim štajerskim humorjem. Ljudje so bili s hitrim in natančnim delom komisije zelo zadovoljni. Kdo je dobil glavne dobitke do sedaj še ni znano. Župni urad na Ptujski gore se tem potom najlepše zahvaljuje vsem, ki so na katerikoli način pripomogli k izvršitvi te loterije. Posebna zahvala velja gg. trgovcem Za-vrniku, Brenčiču Antonu in Petku v Ptuju, ki so razstavili dobitke v svojih izložbah, nadalje akadeiničarki gdč. Anici Traun za prekrasno ureditev izložbe v župnišču na Ptujski gori, vsem gg. članom komisije itd. Vsem Bog plačaj!
VEČERNI TRGOVSKI TEČAJ na trgovskem učili&ču »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15, se prične v četrtek, 5. oktobra, kot običajno vsako leto. Večerni trgovski tečaj je organiziran tako, da nudi potrebno izobrazbo za opravljanje pisarniških poslov vsem onim, ki v dnevnih urah nimajo prilike obiskovati rednih šol. Poučujeto se piedmeti: knjigovodstvo, trgovsko-obrtno računstvo, korespondenca s trgovinstvom, pisarniška dela, nemščina, stenografija, strojepisje, na željo italijanščina. Dovoljen je obisk tudi posameznih predmetov. Pojasnila in prospekti brezplačno na razpolago osebno ali pismeno. — Vpisovanje vsak dan do 5 oktobra. Uradne ure dopoldne, popoldne in zvečer do 8. ure. Šolnina nizka!
—	Ustavljen zračni promet. Na progi Zagreb—Borovo—Belgrad je bil preteklo soboto ustavljen zračni promet, Na progi Milan—Benetke—Zagreb—Belgrad—Bukarešta bo zračni promet ustavljen v soboto 7. oktobra.
—	Zračni poštni promet z Ameriko. Aine-
v si Hebenstreit in Preloge v občini Sloven-e Konjice spremeni. Vas Hebenstreit se bo o Islej imenovala Spodnje Preloge, Preloge pa Cjornje Preloge.
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi, vzemite utraj še na prazen želodec en kozarec naravne
^iFrani-Joselc grenčice.
—	Pretep. V neki gostilni v Dolgi vasi pri Kočevju so se gostje sprli. Iz prepira je nastal pretep, med katerim je eden izmed razgrajačev s stolom udaril delavca Edvarda Šu-šteršiča in ga hudo poškodoval, šušteršič se je zatekel v bolnišnico.
—	S strehe je padel v češnjici zidar Jožef Dobravec. Poškodoval se je na glavi in so ga morali prepeljati v ljubljansko bolnišnico.
—	Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznini ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in slično. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežoet.
riška družba za zračni poštni promet je uvedla zračni poštni promet med Evropo in Združenimi državami. Letalo bo odletelo vsako sre-
do in nedeljo iz Lizbone, v Newyork pa bo prispelo v četrtek oziroma v ponedeljek. Pisma in dopisnice se lahko pošiljajo po zračni pošti v države Severne Amerike s posredovanjem pošte Zemun 5, sprejema jih pa vsaka posta v državi.
—	Romunsko poslaništvo v Belgradu objavlja: Vsi stalno ali začasno v Jugoslaviji bivajoči romunski državljani se morajo nemudoma javiti romunskemu vojaškemu atašeju v Belgradu, da urede svoj vojaški položaj.
—	Izprememba krajevnih imen. Ministrstvo za notranje zadeve je odredilo, da se ime
KRANJ
Vse za šolo
ljudsko, meščansko, srednjo itd. ter vse pisarniške potrebščine in devocionalije dobite v podružnici
jugoslovanske knjigarne
v Kranju
.,	(Majdičeva hiša — sodnija)
— Žrtev svojega poklica. V tovarni usnja Fr. Woschnagg in sin v Šoštanju se je preteklo soboto ob 5.30 zgodila huda nesreča, katere žrtev je postal 56 letni delavec Jožef Kovač. Kovač je bil od 9 zvečer v službi ter je v svoji delavnici sam kuhal čreslo v velikem kotlu na paro. Naenkrat je eksplodiral kotel in vroča tekočina in sopara je bušila iz kotla po delavnici. Sila je bila taka, da je vrgla vrata z okvirjem vred iz zidovja. Kovača Je vroča sopara, ki mu je bušila po vsem životu, spredaj popolnoma ožgala. Ves opečen je tekel Kovač še kakih 300 m do vratarja pri izhodu, kjer se je nezavesten zgrudil na tla. Poklican je bil zdravnik, ki je ponesrečencu nudil prvo pomoč, nakar so ga prepeljali v slovenjgraško bolnišniro. Še isti dan popoldne je nesrečni Kovač umrl. Pokojni je bil v tovarni uslužben že 36 let ter je bil zelo vesten, marljiv in zanesljiv delavec.
Vsem, ki učite v I. razr. ljudskih šol
radevolje pošljemo na mesečno odplačevanje knjigo Antauer, Do stvarnega uka v I. razredu. Ako kdo knjige ne pozna, jo pošljemo na ogled. Tiskarna sv. Cirila, Maribor.
— Obvestilo društva Rdečega križa. Glavni odbor društva Rdečega križa kraljevine Jugoslavije sporoča sledeče: Posamezne osebe se obračajo na odbor društva Rdečega križa z vprašanji, če se bodo nabirali prostovoljni prispevki v denarju in naravi ter prejemalo osebje za prostovoljno sanitetno službo zaradi izkazovanja podpore društvom Rdečega križa vojujočih se držav. Razen tega se obračajo posamezni s prošnjami, naj jim naše društvo preskrbi poročila o usodi njihovih soro-jakov, kateri se nahajajo v krajih vojskujočih se držav, odnosno okupiranih od sovražnih vojsk. Naše društvo bo takoj preko svojih odborov, časopisja in radio postaj izdalo potrebna obvestila, ko bo prejelo poročilo, ako društva Rdečega kriza vojskujočih se držav sprejemajo in želijo kakšno materialno ali osebno pomoč od zunaj. Na isti način se bodo izdala obvestila o postopku informacijske službe o usodi ujetnikov, internirancev in oseb v okupiranih krajih. Vse interesente pa prosi Rdeči križ, da se dotlej ne obračajo z navedenimi prošnjami na odbore društva. Kar tiče privatnega dopisovanja z osebami v vojskujočih se državah, se priporoča, da je to čim krajšejn čitljivo, po možnosti v jeziku vojskujoče se države, v katero se pošilja.
—	Cele nogavice, čiste ževlje, zdrave noge in lahko hojo povzroči SANOPED, prašek za čevlje. Glavna zaloga: drogerija Jan-čigaj, Ljubljana, Krekov trg.
—	Tujskoprometna zveza v Ljubljani poziva vsa včlanjena društva, da pošljejo podatke o v tekočem letu izdanih propagandnih edicijah (prospekti, vodiči, revije, brošure). Podatki naj obsegajo število naklade, stroške in jezike, v katerih so izdane. Priložiti je tudi po 2 izvoda v vsakem jeziku,
—	Loterija na Ptujski gori. Preteklo nedeljo je bilo na Ptujski gori žrebanje loterije za popravilo znamenite in zgodovinske romarske cerkve. Kako veliko je bilo zanimanje za
♦n loterijo nam ka/e dejstvo, da so celo iz bele Ljubijane prišli igralci iskat sreče in to v velikem številu. Lahko rečemo, da se je
p4> cUžavi
*	Skrivna tovarna zdravil. Organi suboti-ške policije so v Teslini ulici 19 v Subotici našli skrivno tovarno za zdravila. Lastnik te tovarne je bil" neki Andrija Dobroka. Pri zaslišanju je priznal, da je dobavljal iz inozemstva razne sirovine, ki jih je predelaval v zdravila. Največ je izdelal aspirina, katerega, je prodajal skoraj vsem lekarnam po Vojvodini. ^ _
*	Otroci so se zastrupili z volčjo češnjo. Na somborgko policijo je vsa obupana prihitela posestnikova žena Jovana Sečujski in povedala, da sta njena dva otroka dobila nenadno strašne krče, zaradi katerih sta padla v nezavest. Isto se je zgodilo tudi z dvema sosedovima otrokoma. Nekaj hipov zatem je prihitel v urad Jovanin sorodnik, ki je sporočil, da je 5 letna Zorica že podlegla bolečinam. Nesrečna ženska je stekla po zdravnika, da bi rešil življenje vsaj drugemu otroku, 3 letnemu Jurčku. Vse tri otroke so prepeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da so si otroci zastrupili želodec. Izprali so jim želodce in Jurček je bil kmalu izven nevarnosti. Sosedova otroka pa sta v zelo kritičnem stanju in je malo upanja, da bi ozdravela. — Preiskava je ugotovila, da so otroci jedli volčje črešnje (bella donna). K temu jih je nagovorila neka 17 letna deklica, ki se je z njimi igrala.	... , .
*	Deset oseb ranjenih pri avtomobilski nesreči. Na banovinski cesti Gnjilane—Uroševac v Srbiji se je v bližini vasi Donje Glivice pripetila huda prometna nezgoda. V ponedeljek zjutraj je krenil iz Skoplja proti Gnjilanam
• i_____l_:l--—..-...11. vnvn i li nnlrnn.
7.JUIIMJ JU jvitim	3t- -----„	,
tovorni avtomobil, poln raznih ziveznih potrebščin. Na avtomobilu je našlo prostora poleg šoferja in lastnika še 10 drugih oseb. Ko je
3U1C1JO 111 laoiii.rv«	........O -	.
vozil avto navzdol po hudem klancu pri L>o-njih Glivicah, je šofer začutil, da zgublja oblast nad krmilom. Da bi preprečil nesrečo, je naglo potegnil zavoro. Avto se je zaradi nenadnega zaviranja obrnil za 180 stopinj in pri tem vrgel na tla vse ljudi, ki so bili na njem. Deset oseb je hujše ali lažje poškodovanih.	... .	.
*	Umrla je Črnogorka, ki »e J® Bfrani svojega očeta borila proti Torkom. Na CetinjU v Črni gori je te dni umrla v starosti 82 let najbolj priljubljena žena vse Črne gore, gospa Aiidja Petrovič. Pokojnica je bila hčerka erno: gorskega vojvode Marka Miljanova. V mladosti se je na strani svojega očeta borila proti Turkom in je v bojih napravila toliko jrfTiaskih dejanj, da si je pridobila naravnost legendarno slavo med črnogorskim prebivalstvom. Pozneje se je poročila s Filipom Petrovičem-Negusem, ki je umrl pred nekaj leti. Po smrti svojega moža se je posvetila človekoljubnemu delu. Na njeno prizadevanje je bilo ustanovljeno žensko društvo »Kneginja Zorkac. Na Cetinju je organizirala šolsko kuhinjo, v kateri je bilo vsako leto na brezplačni hrani okrog 80 otrok. Vse svoje premoženje — okrog milijon dinarjev — je vrla Črnogorka zapustila v dobrodelne namene. , ,,
*	Zaradi 1.50 din ustavlfen tramvajski promet. Pretekli torek se je nudil Zagrebčanom blizu vseučilišča nenavaden prizor. Sest tramvajskih voz, nekateri s prikolico, je stalo, ker je prvi tramvaj uporno stal na postajališču. V tem vozu se je namreč razvijal buren prepir med sprevodnikom in nekim potnikom. Ta je imel pri sebi nedavno
kupljeni blok" Za več voženj. Sprevodnik pa je trdil, da ta blok ni pravi in je zahteval od potnika, da si kupi drugi vozni listek za 1.50. »Nisem neumen, da bi plačal vozni listek, če sem že dal denar za blok,« je vpil potnik. — »Ampak ta blok ni veljavenl Kupite si vozni listek, ali pa izstopite,« je odgovarjal sprevodnik. — »Mi ne pride na misel! Jaz nisem odgovoren za pomote tramvajske uprave.« — In tako je tramvaj stal, čakajoč, da trdovratni potnik izstopi ali pa plača vozni listek. Zaradi tega je bil ustavljen ves promet za 15 minut. Občinstvo, ki se ga je seveda veliko nabralo, 6e je razdelilo v dva tabora. Nekateri 6o dali prav sprevodniku, drugi pa potniku. Posredovali 60 stražniki, pa se je mladi potnik legitimiral z blokom. — »Zakaj delate tak škandal,« so vprašali stražniki potnika. — »Jaz? Jaz, da sem vzrok škandala? To je trdovratni sprevodnik!« — »Kako pridem do tega, da vas pustim z nepravim blokom na tramvaj?« — »Prav ima!« je klical del občinstva. »Razhod! je ukazala obla6t. — »Že trikrat sem 6e peljal s tem blokom, pa so ga vsi sprevodniki našli v redu, samo ta ne.« — Stražniki so pregledali blok in ugotovili, da je nov. Ni se jim posrečilo, da bi razjasnili to zagonetko. Po dolgem in burnem razpravljanju ie eden izmed potnikov, ki so čakali v naslednjih vozovih, poklical k sebi sprevodnika in mu dejal: »Tu imate dinar in pol za gospodov vozni listekf Samo, da gemo naprej!« — »V redu!« — In tako je tramvajski sprevod krenil naprej proti Ilici, ljudje so 6e pa polagoma razšli in na najrazličnejše načine komentirali ta nenavadni dogodek.
*	Poljski čuvaj ubil kmeta. V Starem Ka-štelu je bil te dni sejem, na katerem je prišlo med kmeti do obračunavanja. Lovski čuvaj Prljaš je z lovsko puško ustrelil kmeta Toma Brujova iz Drniša pri Novem Kaštelu. Brujov je med prepirom napadel dva kmeta, ki jima je Prljaš priskočil tia pomoč. Ker ni mogel drugače nič opravili proti izredno močnemu Brujovu, je sprožil nanj strel iz lovske puške.
*	Zažgai lastno hišo, da bi prišel do zavarovalnine. Pred šibeniškim okrožnim sodiščem se je te dni zagovarjal kmet Paško Baranovič, ki je februarja meseca t. 1. zažgai svojo hišo, ki je bila zavarovana za 290.000 dinarjev. Baranovič bi rad prišel do te vsote, vendar je preiskava, ki je bila uvedena na zahtevo zavarovalnice, ugotovila, da je zažgai sam. Sodišče ga je obsodilo na 5 mescev strogega zapora.
*	Oče s sinom skočil pod vlak. Pred Teo-karevičevo tovarno sukna v Paračinu so v soboto zjutraj delavci opazili na železniških tračnicah dve razmesarjeni trupli, v katerih Je poklicana komisija spoznala pehotnega kapetana
Mileto Čukiča in njegovega šestletnega sinčka. Pokojni častnik je živel v Knjaževcu ločen od svoje žene in je imel pri sebi svojega 6 letnega sina. Kakor kažejo okolnosti, se je čukič odločil za obupni korak zaradi nesrečnih razmer v zakonu.
*	»Vile so me začarale«, je Izjavil 75-letni starec Peter Zajerovič, ko ga je zasliševal preiskovalni sodnik v Petrinji. Zajerovič je pred nekaj dnevi brez vsakeca povoda s sekiro ubil svojo ženo, s kalero je živel dolco vrsto let v najlepšem soglasju. Po pregledu zdravnikov, ki so ugotovili, da starec ni pri zdravi pameti, so ga poslali v bolnišnico za duševne bolezni v Vrapču pri Zagrebu.
*	Žeparska tatvina, ki se je izplačala. V Sremski Mitrovici je izzvala veliko senzacijo vest, da je bil tamkajšnji bogati trgovec s svinjami Cvetko Nedeljkovič na dvorišču neke gostilne v bližini kolodvora okraden na drzen
Ljubljana, 4. oktoh
Gledališče
Drama: 4. oktobra, sreda: Zaprto. -tobra, četrtek: »številka 72«. Red Čet
6.	oktobra, petek; »Hudičev učenec«.
7.	oktobra, sobota: »Kozarec vode«. P Premierski abonma. — 8. oktobra, »številka 72«. Izven. — 9. oktobra, pon -d< »Kacijanar«, Red B.
Opera: 4. oktobra, sreda: »Boris G( Red Sreda. Gostuje Josip Križaj. — 5. četrtek: Zaprto. — 6. oktobra, petek: »Ero z onega sveta«. Dijaška predsta . boko znižane cene od 16 din navzdol.
Radio Ljubljana
Sreda, 4. oktobra: 12 Vsakemu nek^j t>i • šče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi "20 Za zabavo in oddih (plošče) — 14 Napovedi —> 18 Mladinska ura: Pri izdelovalcih igrač v Do-brepoljah (reportaža) — 18.40 Slovensko obrtništvo in nameravana razstava slovenske obrti (g. Ivan Ogrin) — 19 Napovedi, poročila — 19.40 Nac. predavanje — 20 Prenos opere iz ljubljanskega gledališča, v I. odmoru: Glasbeno predavanje; v II. odmoru: Napovedi, poročila.
Drugi programi
Sreda, 4. oktobra: Zagreb: 20 Ljubljana — Bratislava: 20.40 Starejša slovaška glasba, 21.25 Novejša slovaška glasba — Sofija: 19.50 Pucci-nijeva opera »Tosca« — Ankara: 19.45 Orkestralni konc., 20.50 Jazz — Beromiinster: 20.50 Orkestralni koncert, 22.10 Ameriške pesmi — Budimpešta: 19.30 Verdijeva opera »Moč usode«, 23.05 Ciganski orkester — Bukarešta: 19.35 OOrkestralni koncert, 21.25 Plesna glasba, 21.40 Švicarska glasba — Ilorby-Stockholm: 19.55 Kabaret, 20.55 Čajkovskega skladbe, 22.15 Plesna glasba — Trst-Milan: 17.15 Vokalni koncert, 20.30 Filmska glasba, 21 Igra — Rim-Bari: 21 Pihala — Florenca: 20.30 Puccinijeva opera »La Boheme« — Oslo: 19.30 Violina, 20.25 Narodne pesmi, 21.15 Orkestralni koncert — Sottens: 20 Pisan spored, 21.15 Orkestralni konc.
Cerkveni vestnik
Bratovščina sv. Rešnjega Telesa bo imela svojo mesečno pobožnost v četrtek, 5. t. m. v uršulinski cerkvi. Zjutraj ob 5 bo prva sv. maša, ob pol 6 pridiga in ob 6 sv. maša z blagoslovom za žive in rajne člane bratovščine. Vabimo vse častilce sv. Rešnjega Telesa, da se v obilnem številu udeleže evharistične pobožnosti v uršulinski cerkvi.
Predavanja
Predavanje v Rokodelskem domu. V sredo, 4. t. m., ob 8 zvečer bo predaval v dvorani Rokodelskega doma, Komenskega ulica 12, g. inženir Črto Nučič o obrambi pred letalskimi napadi. — Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike. — Vstop prost.
Sestanki
Združenje gledaliških igralcev — sekcija Ljubljana ima v nedeljo 8. t. m. ob 10 dopoldne v opernem gledališču svoj redni občni zbor.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, mr. Ramor, Miklošičeva c. 20, mr. Murmayer, Sv. Petra c. 78.
Poizvedovanja
Zaganjač od avtomobilskega motorja (»vinta«) je bil najden med Grosupljem in Višnjo goro. — Dobi se pri: Franc Keber, Blato 7, Grosuplje.
gagnsterski način. Na policiji je Nedeljkovič opisal dogodek takole: Ko ie stopil iz gostilne na dvorišče, je srečal mladega človeka, ki se mu je zaletel z glavo v obraz. Nedeljkoviču so se od trka zasolzile oči in pričela mu je teči kri. Potegnil je robec in se začel brisati. Nedeljkovič se je nato vrnil v gostilno, kjer je sedel še skoraj uro. Ko pa je hotel plačati, je videl, da mu je zmanjkala listnica s 120.000 dinarji. Takoj mu je bilo jasno, da ga je okra-del neznanec, s katerim je trčil na dvorišu. Neznanec je izkoristil trenutno trgovčevo nepazljivost po trku ter mu z lahkoto izmaknil listnico. Bil je še toliko vljuden, da ga je prosil oproščenja in ga pri tem ljubeznivo objel okrog vratu. Nedeljkovič je takoj obvestil policijo in ji opisal neznanca. Policija je sicer obkolila vse mesto in opozorila vse mitnice, naj pazijo na žeparja, toda ta je bil medtem s svojim izdatnim plenom že na varnem.
Anekdota
Hiindel je, kakor znano, svoje opere dirigiral kar med orkestrom, pri tem pa je tako mojstrsko igral na harfo, da se občinstvo za dogodke na odru ni skoro nič zanimalo. To je silno jezilo nekega ošabnega tenorista. Zagrozil je, da bo pri prvi priliki skočil enostavno z odra na harfo.
»To ni napačno,« je menil Hiindel. »Prosim Vas samo, da mi svoj skok pravočasno sporočite, da ga bom lahko oznanil v časopisju. Prepričan sem, da boste s tem več zanimanja zbudili in tudi več zaslužili kakor s svojim petjem.«
Prakličnol
»Nakupovat gre, pa s čolnom se preveč M* mudi!«
| L1UBI14NA
Najnovejša poročila
Romunija naj odstopi Dobrudžo
Rim, 3. okt. »Osservatore Romano« beleži vest nekega švicarskega lista, da so bila in so še na Balkanu zadnje čase živahna diplomatska pogajanja in razgovori po raznih balkanskih prestolnicah, kakšen položaj je nastal z zadnjim nemško-sovjetskim paktom v Moskvi, in kako je soditi o možnosti, da bi se razgovori med Nemčijo in So-vjeti bili dotaknili tudi jugovzhodnih vprašanj v smislu razdelitve območja političnega in gospodarskega vpliva ene in druge velesile. V interesu balkanskega miru in nevtralnosti, ki se raz-širja tudi na Turčijo na eni in na Italijo na drugi strani, se je sprožila misel, da naj bi Romunija odstopila Bolgariji južno Dobrudžo, zato pa bi Romunija dobila od Sovjetov garancijo, da ne bodo načenjali vprašanja o Besarabiji. Pravijo,
da se je za tako rešitev zavzelo več balkanskih držav in da je bolgarski ministrski predsednik Kjoseivanov za to pridobil sovjetskega poslanika v Sofiji Prasolova, ki da je izjavil, da bi taka rešitev moskovski vladi bila dobrodošla.
Kakor vemo, je Romunija vedno poudarjala stališče, da bi mogla vstopiti v balkansko zvezo le, če bi se ji na miren način vrnila bolgarska Dobrudža. Na podlagi take rešitve bi bil, pravijo v Sofiji, ustvarjen trden blok balkanskih držav, čigar mir in varnost bi bila garantirana tudi po njegovih neposrednih sosedih.
Bolgarska Dobrudža obsega 7000 kvadratnih kilometrov in šteje 280.000 prebivalcev.
Vest švicarskega lista je treba sprejeti z vso rezervo.
Vojna na morja
Stockholm, 3. oktobra, b. Švedski poslanik v Berlinu je protestiral včeraj ponovno pri nemški vladi zaradi zaplembe letonske ladje »Vimanda« v švedskih vodah. Prav tako je protestiral proti kršitvi švedskih teritorialnih voda po nemških vojnih letalih.
Stockholm, 3. oktobra, b. Nemška oborožena Jahta »Grille«, s katero je večkrat križaril tudi Hitler, je izvršila danes kršitev švedskih teritorialnih voda. Ta jahta je hotela prisiliti neko švedsko ladjo, da zapusti švedske vode in odpluje v neko nemško luko. Dve švedski letali sla jahto napadli in jo s streljanjem iz strojnih pušk prisilili, da je pobegnila. To je že tretji primer kršitve švedskih voda po nemških ladjah.
Washington, 3. oktobra. AA. Reuter: Vlada nemškega rajha je poslala vladi Združenih držav noto, s katero jo opozarja, da so nevtralne trgovske ladje večkrat poskušale v vodah okrog Velike Britanije in Francije ovirati enote nemške vojne mornarice pri izvrševanju njihovih pravic na podlagi mednarodnega prava. Nemška nota pravi dalje, da ladje Združenih držav v svojem lastnem interesu ne smejo menjati smeri, kadar jih zaustavljajo nemške podmornice in da ne smejo uporabljati radijske aparate, da bi sporočile prisotnost nemških podmornic. Prav tako ne smejo
ugašati luči ali pa odklanjati, da bi ubogale ukaze od strani poveljnikov nemških vojnih enot, niti se ne smejo prepustiti spremstvu angleških in francoskih vojnih ladij. V vseh primerih se bodo nemške vojne ladje poslužile svoje pravice in bodo smatrale te trgovske ladje kot sovražne. Ameriško zunanje ministrstvo je poslalo to nemško noto pomorski komisiji, ki jo je sporočila lastnikom ladij in pristaniškim oblastem.
Oslo, 3. okt. AA. Reuter: Minister za zunanje zadeve dr. Kocht, je izjavil predstavniku lista »Tiden Steg«, da torpediranje nevtralnih ladij, ki plovejo med nevtralnimi luka-mi, predstavlja kršitev mednarodnega prava. Kocht je dodal, da norveška vlada išče načina za rešitev položaja in da dela v tem pogledu soglasno z ostalimi nordijskimi državami. Pristop v vsa važnejša norveška pristanišča se zdaj strogo nadzira radi nevtralnosti špizonaže.
Stockholm, 3. okt. A A. Reuter: Uradno sporočajo, da je osem ladij, ki jih je včeraj v Baltiškem morju zaplenilo nemško letalstvo, bilo pet finskih, dve estonski in ena norveška. Med temi ladjami ni bilo nobene švedske. Vendar pa je bil ustavljen neki švedski par-nik, ni pa znano, ali je bil zaplenjen. Isto velja za neki finski parnik.
S Poljskega
Pariz, 3. okt. lj. Danes je bila v prostorih poljskega poslaništva prva seja poljske vlade, ki se je ustanovila v Parizu. Na 6eji so si razdelili resore med posamezne ministre.
Berlin, 3. okt b. Hitler je imenoval generala Blaskowitza za vrhovnega poveljnika 4. armadnega zbora, generala von Reichenaua pa za vrhovnega poveljnika 10. armadnega zbora. S tem je nagradil njuni zaslugi v vojnih operacijah okrog Varšave.
Stockholm, 3. oktobra. AA. Reuter. List »Da-gens Nyheter< poroča, da je poljska ladja »Bato-ry« prispela v Klinteham« na otoku Gotland. Na ladji se je nahajalo 17 častnikov in vojakov s poveljnikom utrdb na pplotoku Ilell.	f
Berlin, 3. oktobra. AA. DNB. Vrhovno poveljstvo sporoča: 2. oktobra so nadaljne nemške čete vkorakale v Varšavo. Še zmerom preštevajo ujetnike iz Varšave in Modlina, kakor velike količine orožja in drugega vojnega materiala.
Berlin, 3. okt. lj. Izšla je uredba, po kateri poljski »zlot« ostane v prometu do 8. oktobra t. 1. in sicer na vsem področju nekdanje Poljske. Zato so vsi, zasebniki in podjetja, dolžni sprejemati poljski »zlot« do tega dne kot zakonito plačilno sredstvo v nekdanji vrednosti in v neomejenem obsegu. Uredba velja tudi za ozemlje Gornje šle-zije.
Švica sprejme bivšega predsednika Moscichega
Bern, 3. oktobra. AA. DNB: Švicarska telegrafska agencija poroča, da je švicarska vlada ugodila prošnji bivšega predsednika poljske republike Moscickega in njegove gospe, da se nastanita v Švici. Kakor znano ima Moscicki že od leta 1908. švicarsko državljanstvo. On je državljan Sandona v kantonu Fribourg.
Bern, 3. okt. A A. Reuter: Švicarski zvezni svet je dovolil bivšemu predsedniku poljske republike Moscickemu nastanitev v Švici. Moscicki bo verjetno bival v Freiburgu.
Belgrajske novice
Belgrad, 3. okt. AA. Predsednik vlade Dra-
fiša Cvetkovič, predsednika senata dr. Anton Korošec, pravosodni minister dr. Lazar Mar-kovič, prosvetni minister Božidar MaksimoviC in minister za gozdove in rudnike dr. Džafar Kulenovič so konferirali o političnih razmerah v državi in so soglasno skleniH priporočiti svojim političnim prijateljem vzajemno sodelovanje na terenu v vseh političnih in krajevnih zadevah.
Drobne novice
Riin, 3. okt. A A. DNB: Sv. oče je dal dovoljenje kardinalu in primasu Poljske dr. A. Hlondu, da gotov čas živi v vatikanskem mestu.
Vatikan, 3. okt. A A. Havas: Iz dobro obveščenih vatikanskih krogov se izve, da bo sv. oče v kratkem sklical kardinalski konzistorij za izvolitev novih kardinalov. Kakor je znano, je doslej izpraznjenih 13 kardinalskih mest.
Rim, 3. okt. A A. Štefani: V zvezi z nem-ško-italijanskimi razgovori v Berlinu ni bil objavljen noben komunike. Zaradi tega je tozadevna vest Reuterja, češ da je rimski radio objavil neki komunike o berlinskih razgovorih, brez osnove.
Neapelj, 3. okt. AA. Štefani: O priliki od-kopavanj rimskega amfiteara v bližini Neaplja so odkopali več rimskih kipov, med njimi kip cesarja Trajana. Vsi kipi so izdelani iz marmorja ter predstavljajo veliko umet. vrednost.
Ankara, 3. okt. AA. Štefani: V pokrajini Srairna je bilo več novih potresov. Vas Dikili je bila popolnoma uničena.
Berlin, 3. okt. A A. DNB: Začenši od jutri se obnovijo redne letalske zveze na progah Berlin—Stockholm, Berlin — Kodanj, Berlin — Monakovo—Benetke—Rim, in Berlin—Dunaj— Budimpešta — Belgrad —Sofija. Toda letala ne bodo pristajala in odhajala z letališča v Tem-peinofu, temveč v Ragsuorfu.
Moskva, 5. okt. AA. Reuter: Sovjetski komisar za zunanje zadeve Molotov in letonski zun. minister Munters sta imela danes sestanek, ki^ je trajal čez dve uri. Rezultati sestanka še niso znani.
Moskva, 3. okt. A A. DNB: Molotov je sprejel ob 18 drugič letonskega zunanj. ministra Muntersa.
Pariz, 3. okt. AA. Havas poroča iz Wa-shingtona, da je senat zaradi smrti demokratskega senatorja Logana odložil svoje zasedanje.
Tokio, 3. okt. A A. DNB: Agencija Domej poroča, da je minister za zun. zadeve Nomura izjavil, da je japonska vlada zaradi spremembe > evropskega političnega položaja sklenila, da ne bo izvajala pakta proti Kominterni.
Bruselj, 3. okt. Ij. Bivši belgijski ministrski predsednik Von Zeeland bo jutri odpotoval v Ameriko.
London, 3. okt. IJ. Turška komisija je prispela v London. Komisija je trgovsko-gospodar-skega značaja.
Newyork, 3. oktobra. A A. Štefani: Henry Ford je sporočil časnikarjem, da bodo njegove tovarne prihodnje leto proizvedle 900.000 avtomobilov.
Mehika, 3. oktobra, b. Zaradi eksplozije r rudniku Palau je izgubilo življenje 70 rudarjev, dva pa sta dobila hude poškodbe. Zasutih je nad 60 rudarjev, reševalna dela so naletela na velike težave in vse kaže, da se bo število smrtnih žrtev še znatno povečalo.
Begunje pri Lescah
Odbor gasilske čete v Begunjah je na svoji seji dne 17. septembra soglasno sprejel sklep, da predsednika senata dr. A. Korošca za njegove velike zasluge, ki si jih je v teku svojega javnega delovanja pri dobil za gasilstvo, imenuje za svojega častnega člana. Preden je dr. Korošec zapustil svoje letno bivališče, so ga v njegovem stanovanju v Begunjah obiskali štirje zastopniki gasilske čete, ki so mu sporočili sklep odbora in mu izročili diplomo častnega članstva. Dr. Korošec jih je prijazno sprejel, se v nevezanem razgovoru z njimi zanimal za razmere begunjske gasilske čete in ostale razmere v našem okolišu, ki morejo zanimati voditelja naroda. Zahvalil se je gasilski četi za počastitev in njene zastopnike zadržal pri sebi na večerji.
Prosvetni večeri
Prosvetna zveza je pričela s smotrno urejenimi prosvetnimi večeri leta 1924. Doslej je priredila 235 prosvetnih večerov, katere je obiskalo nad 55.000 poslušalcev. Snov teh proevetnih večerov je bila posvečena povečini spoznavanju slovenske zemlje in domače zgodovine ter domači umetnosti. Nad 30 predavanj je bilo narodno-obrambnega značaja. Več jih je bilo posvečeno zdravstvu, književnosti, katoliškemu svetu, sociologiji, izseljenstvu, modroslovju. Največ pa jih je bilo posvečenih našim narodnostnim vprašanjem. Sodelovalo je na teh prosvetnih večerih 124 predavateljev. Tako stopamo v 15. leto teh večerov. V bodoči sezoni ie na programu 17 predavanj. — Med prvimi je predavanje dr. Franceta Steleta, vseučliškega profesorja, o novi Ljubljani, ki je na sporedu v petek, dne 6. oktobra. Ljubljančani se gotovo zanimajo, kako se je Ljubljana v zadnjih letih spreminjala in prejemala novo lice. Se bolj zanimiv pa je pogled v bližnjo bodočnost naše metropole. Cenj. občinstvo opozarjamo, da bodo leto« predavanja v irančiškanski dvorani. — Cene eo kakor doslej: 6edeži 3 din, galerija 2 din, dijaški sedeži 1 din. Predprodaja vstopnic v Prosvetni zvezi, Miklošičeva ce6ta 7, kjer se sprejemajo tudi abonenti, ki plačajo za vse večere 40 din in si morejo poljubno izbrati sedeže.
— Pri neredni stolici, napetosti črev vsled zapeke prav odlično odvaja naravna »Franz-Josefova« grenka voda zaostanke prebave nakopičene v črevih. V zdravniški praksi se uporablja »Franz-Josefova« voda s polnim uspehom pri odraslih kakor tudi otrocih.
Reg. po min. soc. pol. In n. zdr. S-br. 15 485. 25. V. 35.
1 Današnji številki »Slovenca« je uprava kina »Matice« priložila ljubljanskim naročnikom letak sa. film »Poslednja zapoved«, ki ga kino zaradi ogromnega zanimanja se vedno prikazuje. Cenj. bralce prav posebno opozarjamo, da letak pazljivo preberejo.
1 Ob obletnici smrti ravnatelja msgr. Jožeta Debevca bo sv. maša jutri ob 7 pri oo. jezuitih. Prosimo njegove prijatelje in znance, da se je udeleže.
1 Stalni posetniki-abonenti našega Narodnega gledališča so se tudi v letošnji sezoni oglasili v jako lepem številu, tako da so razpisani abonmani: Premierski, red Sreda, red Četrtek, red A trenutno zaključeni in polno zasedeni. Zato je uprava otvorila še red B, za katerega se sprejemajo priglasi po običajnih pogojih v blagajni dramskega gledališča dnevno od 9—12 in od 13—17. Gledališka uprava vabi vse interesente, da se v velikem številu prijavijo tudi za ta abonma. Red B je 10% cenejši kakor so Premierski abonma in stalna abonmana Sreda in Četrtek. Predstave so tudi za red B popolnoma iste kakor za ostale abonmaje. Abonenti bodo dobili 20 dramskih in 18 opernih predstav.
1 Kongregacija gospodov pri sv. Jožefu bo imela danes, 4. t. m., ob pol 8 zvečer prvi sestanek v tem šolskem letu. Ta sestanek je posebno važen za vse člane. — Jutri, 5. t. m., bo v kongregacijski kapeli ©b 6.30 sv „.maša za pokojnega člana iste kongregacije g. Ivana Zupanca.
1 0 teoretskih načelih za ugotovitev razsežnosti utrjenih objektov pred letalskimi napadi s posebnim ozirom na zaklonišča bo pod okriljem Združenja jugoslov. inženirjev in arhitektov — sekcije Ljubljana v predavalnici v Kazini (Kongresni trg 1, II. nadstr., predaval dr .inž. Miroslav Kasal v sredo 4. oktobia ob 20. Vabljeni so člani in vsi, ki se zanimajo.
i Premiera Scribejeve komedije »Kozarec vode« bo v soboto za Premierski abonma. Delo nam pokaže dogodke na dvoru angleške kraljice Ane, kjer se borita stranki »torijev« in »vvhigov«, kateril predstavnika sta vojvodinja (Maria Vera) in Bolingbroke (Levar) z različnimi spletkami za zmago. Poleg kraljice Ane (Nablocka) nastopijo še: Abighala — Levar-jeva, poročnik Masham — Jan, Marki de Tor-sy — Brezigar in Tompson — Presetnik. Delo je zrežiral prof. Šest.
1 Naš rojak, basist Josip Križaj, ki že dolgo vrsto let 7. najboljšim uspehom deluje na deskah zagrebške Opere, spada v tisto vrsto naših odličnih odrskih umetnikov, ki so ponesli glas o naši visoki gledališki kulturi tudi izven meja naše domovine. Pri našem občinstvu in kritiki uživa sloves umetnika najvišjih kvalitet, ki je ustvaril že dolgo vrsto naj-sijajnejših kreacij. Med njegove najmarkant-nejše vloge smemo opravičeno šteti zlasH »Borisa Godunova«, ki mu nudi najlepšo priliko, da nam prikaže svojo zrelo umetnost v vsestransko jasni luči. »Boris Godunov« tudi
sicer slove v naši Operi kot najskrbneje pri-
Eravljena in zelo dobro uspela predstava ter o zato drevi vsem ljubiteljem dobre operne glasbe nudil poseben užitek.
1 Trgovski tečaji za izobrazbo pisarniških moči, dnevni in večerni, se otvorijo začetkom oktobra na trgovskem učiliiču »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15. Pojasnila daje ravnateljstvo.
I Premiera filma »KARIERA« v kinu Union. V tem filmu vidimo, kakšne propagande in reklame se poslužujejo filmska podjetja, da napravijo igralca .ali igralko popularnega, obenem pa prikazuje tudi trnjevo pot. ki jo hodi vsak igralec in skoraj vsaka igralka, ki se posveti filmski karieri. »KARIERA« je film. izdelan v naravnih barvah. V njem bomo zopet videli Janet Gaynor, ki je bila miljenka filmske publike še v dobi nemega filma. V »KARIERI« je Janet Gaynor dobila zopet veliko vlogo, ki ji krasno pristoja, zlasti ob partnerju Fredricu Marchu. Priporočamo odgled tega lepega filma vsem, ki se zanimajo za iilm; vsem, ki hočejo pogledati za kulise filmskih produkcijskih družb.
I Karambol dveh avtomobilov. Včeraj sta okrog dveh trčila v Stritarjevi ulici ob frančiškanskem mostu dva osebna avtomobila. Prvi je privozil z Marijinega trga čez most, drugi pa je vozil s Cankarjevega nabrežja na most. Udarila sta drug ob drugega, in sicer tako, da se je avto, ki je vozil po mostu, zaletel s hladil nikom v vrata drugega. Pri karambolu se nobenemu od voznikov ni zgodilo nič hudega, vendar sta pa avtomobila ujela precej prask. Prvi ima zbite žaromete in je poškodovan okrog hladilnika, drugi pa ima vdrta vrata in zbito šipo.
I Drzna tatvina. V noči na nedeljo je nekdo odnesel iz stanovanja trošarinskega paznika Slabeta na Cesti na Brdo št. 145 moško kolo znamke »Diirkopp«, črno pleskano in s tov; štev. 1,479.353. Nadalje je tat odnesel sivo službeno obleko za paznike, siv zimski službeni površnik, kompletno rjavo obleko, denarnico z 250 din ter še nekaj drugih drobnarij, tgko da ima paznik nad 3600 din škode.
1 Obleke, perilo in jestvine tatovi prav posebno cenijo. V zadnjem času se v Ljubljani ponavljajo tatvine, pri katerih tatovi odnašajo obleko in perilo iz odklenjenih ali lahko dostopnih stanovanj in shramb. Tako je pred kratkim bilo ukradenih s sušila v Kocenovi ulici št. 6 za poldrug tisoč dinarjev moškega perila. — Konec prejšnjega tedna pa je bilo vlomljeno v izložbeno okno na Miklošičevi cesti št. 32, kjer je vlomilec odnesel za 1000 din perila. — Posebno predrzen pa je bil tisti, ki je pri belem dnevu odnesel iz hladilnice mestne klavnice na škodo Antona Podporška 65 kg težko zaklano tele, vredno nad 600 din. Male tatvine pa se vrste vsak dan in je videti, da hodijo okrog strank mnogi taki, ki se jih ' prime vse, kar je le količkaj vredno. Zato naj pač vsi zaklepajo vrata in zapirajo okna.
1 Tatovi koles hitijo. Slabo vreme kaže, da bo večina koles kmalu šla v shrambe. Zato uzmoviči koles z naglico pospravljajo zadnji
Elen, ki jim je še na razpolago. Od 29. septem-ra je bilo policiji prijavljenih zopet sedeifi tatvin koles, pri čemer pa bo za zadnja dva dni policija gotovo prijela še naknadne prijave. Na Vilharjevi cesti je bilo ukradeno 1200 din vredno moško, sivo pleskano kolo znamke »Barodela«. Kolo je popolnoma novo in ima tov. štev. 920.410. — Na Mesarski cesti
pred gostilno Lesjak je bilo ukradeno 1000 din vredno moško kolo brez znamke in tovarniške številke. — Z dvorišča vojašnice na Poljanski cesti je nekdo odpeljal 800 din vredno zeleno pleskano in dobro ohranjeno kolo znamke »Pariz«, ki ima tov. štev. 734.651. — 600 din vredno moško kolo znamke »Tornir« je nekdo odpeljal v Rožni dolini s Ceste 5. Kolo je črno pleskano in ima tov. štev. 844.925. — Črno ple skano in 400 din vredno kolo brez tov. številke in znamke je bilo odpeljano na Zaloški cesti. 550 din vredno moško kolo znamke >Excel-sior« je bilo ukradeno na Dunajski cesti. Kolo je rdeče pleskano in ima prednje vilice črne ter tov. štev. 8347. — 700 din vredno moško kolo znamke »Trophe de France« je bilo ukradeno na Miklošičevi cesti. Kolo je zeleno pleskano, ima nove plašče in Kavčičevo krmilo ter tov. štev. 469.494.
Sovjetskomski komisar zunanjih zadev, Molotov, ko vpričo Stalina, Ribbentropa in članov vrhovne vlade podpisuje sporazum i Nemčijo. Na sliki: od leve): sovjetskoruskl generalni šef Stapostnikov, »raven Ribbentron. pnlng njega SfaVin in ruski poslanik v Berlinu, Perlov
škocjan pri Turjaku
Zborovanje JRZ. Kljub že mrzlemu vremenu smo imeli v nedljo, dne 1. okt. t. 1. lepo uspelo zborovanje JRZ pod milim nebom. Obiskal nas je naš bivši poslanec Smereu Rudolf in nam orisal naše zunanje politične razmere in našo notranjo politiko. Njegovemu govoru so zbrani poslušalci živahno pritrjevali. Nam vsem je vlil vero in upanje za našo bodočnost. Vsi so enoglasno odobravali delo naše 6tranke, zlasti njenega voditelja dr Antona Korošca. Moramo poudariti, da se je zborovanja z malimi izjemami udeležila vsa vas. Tudi naše žene so poslušale govornika in 60 videle, kako neumestne so mnoge govorice raznih gostilniških kričačev, ki bi radi zbegali naše ljudi. Takih zborovanj si želimo še mnogo.
Iz Julijske Krajine
Poroka. V Gorici se je poročil g. Nande Rolih, trgovec, z gdč. Rozino Klede. — Obilo sreče I
»Da li znate Italijanski?« Pred nedavnim smo poročali, da je pod gornjim naslovom izšel v Bel-gradu nov učbenik italijanskega jezika, ki ga je spisal naš mladi rojak g. Dušan Vidmar. V svoji številki od 21. septembra je priobčil »Popolo di Trieete« izpod peresa uglednega slavista g. prof. Umberta Urbanija stvarno in jako laskavo oceno tega dela. Iz ocene posnemamo: Učbenik obstoja iz 100 lekcij, katere je Vidmar sestavljal za bel-grajsko »Politiko« in je namenjen širši javnosti, da si brez učitelja prisvoji znanja italijanščine. In to na res jasen, lahnk in prijeten način. — Sledi razčlemba in izčrpno obravnavanje svojstvene in zanimive avtorjeve metode, ki že pri 18. lekciji pričenja z praktičnimi pogovori iz vsakdanjega življenja, z zabavnimi časopisnimi odlomki, smešni-cami in anekdotami, kjer so zastopani Carducci in D'Annunzio, Roosevelt in Chamberlain, Lindberp in Benj. Gigli, vojvoda Windsorski in Sonja Hen-nie; vmes nekoliko slovniških pravil ,novih besed in tvorb. V zadnjih desetih lekcijah pa prikazuje pisec svojim učencem nekatere izmed velikih Italijanskih literatov od Danteja in Petrarke do Pi-randella in D'Annunzia. — G. prof. Urbani izraža končno prepričanje in željo, da bi knjiga dosegla mnogo izdaj. Tej želji se pridružujemo tudi mi.
Vozni red korijer se zboljšuje. S 1. oktobrom bo podjetje Ribi znova otvorilo nekatere vožnje, ki eo bile pred tedni zaradi varčevanja ». bencinom ukinjene. Upajmo, da bodo temu zgledu lahko sledila tudi druga podobna podjetja, kar bi bilo vsekakor dobro znamenje.
KULTURNI OBZORNIK
Odgovor slikarju-grafiku E. Justinu
(Jutro< 27. sept. 1939, štev. 225a, str. 9.)
Kot drugi je prislonil lunto k polemičnemu kanonu g. Justin E., slikar-grafik. Strašno je počilo, vendar cilja še zdaleka ni zadelo. Oprostite nii, da ujx>rabljain izraze iz vojaš-kega življeuja, toda saj vidite, v kakšnih časih živimo. Na moj stvarni članek v »Dom in svetu« (št. 7), kjer sem popolnoma objektivno orisat potek »afere«, ki se je sukala okrog F. Kraljeve plastike na Muzejskem trgu, mi odgovarja sedaj gosp. E. Justin. Njegovo pisanje je apologetičuega značaja, ali — da ne bom zatožen, da uporabljam »dolgovezno navlako tujk« — če ga prestavim na slovensko: g. E. Justin, slikar-grafik, je šel za g. C. Škodlarja po kostanj v žerjavico. Njegovo branje ima dva dela; prvi je namenjen obrambi »osebnosti« gosp. C. Škodlarja, drugi pa je nekak teoretični »Od Litije do Čateža«, namenjen na splošno našim likovnim kritikom.
Glede prvega delal Glavna ost mojega članka še zdaleka ni »ošiljena« tako, da »osmeši osebno resnost« »Jutrovega« umetnostnega kritika gosp. Č. Škodlarja«. Glavna ost (če ima članek sploh osti — saj to je že vizionarno!) je bila »ošiljena« pač proti vsem tistim, ki so kakor koli sodelovali pri oni žalostni zgodbi na Muzejskem trgu. V prvi vrsti načinu takega obračunavanja in v drugi vrsti šele ostalim pojavom, ki so bili v kakršni koli zveze s prvim. Trditev, da sem z glavno ostjo zbadal g. C. škodlarja, je posledica ali nerazumevanja mojega članka ali pa domišljavosti. Prav zares mi je žal še tistih vrstic, ki sem jih posvetil tako nevažni »osebnosti« vašega stanovskega tovariša. G. E. Justin izjavlja nadalje: »G. Škodlarja poznam kot enega naših najnadarjenejših slikarjev.« Ali se sploh zavedate, g. Justin, kako je tale vaša sodba drzna in subjektivna. Zame n. pr. so najbolj nadarjeni slovenski slikarji naši impresionisti, od mlajših pa Pavlovec, Sedej, Miheličl Ne samo, da jo domala vse, kar ustvarijo ti ljudje, kvalitetno, marveč, kar je za sodbo o nadarjenosti tudi važno, da so p 1 o d o v i t i, da nam od svojega talenta tudi kaj pokažejol Vsega tega ne najdem pri g. Č. Škodlarju. In g. Justin, ali poznate kakega resnega človeka, ki je z vami v tej sodbi istega mnenja? In, ali ne uvidite. kako postane takale subjektivna sodba lo floskula, neresna in humoristična?
O »prepričevalnih dokazih«, ki jih uporablja g. Škodlar v svojih »kritikah«, pa sem jaz popolnoma drugega mnenja. Ali sc n. pr. takele- cvetke prepričevalni dokazi, ki jih je g. škodlar, kot se približno spominjam, napisal v svojih člankih o Kraljevi skulpturi, kot: skrajni čas je, da obračunamo s take vrste »duhovno« umetnostjo, ali: spomenik, ki ni vreden, da ga nosi slovenska zemlja — itd.? Za kogar so, le naj bodo še naprej I Smešil da sem »škodlarjevo osebnost«. Ej, gospod slikar-grafik E. Justin, to je pa res prijateljski pokloni Kajti jaz sem prepričan, da ne Vi, ne jaz in še marsikdo ne, ki se sem pa tja pomudi na slovenskem Parnasu, ni osebnosti Mislim, da moremo besedo »osebnost« danes vzdeti le redkim Slovencem, absurdum in abotnost pa je, če jo g. Č. Škodlarju. Glede smešenja te »osebnosti« pa naslednje. Ostanem pri trditvi, da je bil g. Č. Škodlar glede kompetence pri obsodbi Kraljeve plastike »nepoklican med nepoklicanimi« 1 Kar pa se tiče vzdevka fotoref>orterja, je pa stvar takale. Kot Sokrates Atence tako sem znance izpraševal po uradnem naslovu g. Č. Škodlarja. Na knjigi »študent Štefan« od g. Kresala stoji sicer napisano, da jo knjigo opremil »akademski slikar« Č. škodlar, toda neki znanec mi je odločno dokazoval neresnico tega zapiska (namreč glede naslova!). Potem pa mi je pomagalo »Jutro«, kjer je v neki številki napisano, da je »posnel« neke eksotične goste »naš fotoreporter Čoro«. In kakor vidim, sem čisto pravilno ugotovil identiteto med »kritikom« in fotografom. In preko take resnice vendar ne morem iti! Kot animator nam izklicuje g. E. Justin odlike in »mnogostransko naobraženost« svojega stanovskega tovariša. Je dober slikar, poklicni novinar, prvovrsten fotograf in krona vseh kron, povrhu vsega tega še »dober slovenski umetnostni kritik«. Da je dnigo in tretje, za nas slučaj ne pride v poštev, o ostalem je pa vsako pisanje odveč in smešno. Sedaj pa g. E. Justin »ošili« ost proti umetnostnim zgodovinarjem I »Imamo pač na pretek umetnostnih zgodovinarjev, manjka nam pa dobrih umetnostnih kritikov.« Čemu pišete neresnico o »preteku« umet. zgodovinarjev pri nas, gospod slikar-grafik E. Justin! Vidim, da Vam razmere, kar se tičejo naše umetnostne zgodovine, niso prav nič znane. Koliko dela še čaka neraz-

iskanega in kako malo Je še delavcev! Glede kritikov pa — ker vidim, da je za Vas g. Č. Škodlar kritik — ne napišem o tem nobene besedice več.
Prehajam k g. E. Justina »Od Litije do Čateža«. Z dokaj visokega stolca obdeluje g. Justin slovenske likovne kritike. Najprej jim očita, da ne poznajo tehnične strani umetniškega dela in jim zato odvzema vsakršno pravico do kritike. Takih kritikov, ki prav nič ne poznajo tehnične strani umetniškega dela, pri nas sploh nil Da bi pa poznali tehnične veščine in način v toliki meri, kakor umetniki — to zahtevati je smešno, ker je nemogoče, pa tudi nepotrebno. To je nekako tako, kakor da bi zahtevali od gledališkega kritika, da gre sam na oderske deske in da zaigra vse vloge po vrsti. Sicer pa tehnično poznavanje umetnosti še zdaleka ni vse in tudi umetnik, ki se zanese le na tehnično spretnost, še zdaleka ni umetnik. Leonardo da Vinci ni samo zato genialen umetnik, ker je odlično poznal tehnična sredstva, marveč zato, ker je bil pač Leonardo — genij, osebnost, če hočete.
Nadalje preide g. Justin k takimle mislim. »Kako so zadnjih trideset let vzgajali naši kritiki umetniški naraščaj, je dovolj razvidno iz razstav, ki jih prirejajo različni ljudje; nekateri so vse prej kakor talentirani.« Napisati tak stavek, če je človek sam likovni umetnik, je pač stvar okusa. Ali se, g. Justin, res ne zavedate, da pade teža stavka ravno tako na Vas, kakor na ostale umetnike? Kaj niste tudi Vi razstavljali zadnjih trideset let? Kaj niste bili tudi Vi sprejeti s strani naših kritikov in celo laskavo! S kakšno pravico si pripenjate medaljo, katero drugim odrekate? Kaj pa, ko bi v Vašem slučaju naša likovna kritika razvidela nezdrav element in bi ga »v kali« zatrla? Jaz bi si takega stavka, če bi bil aktivni umetnik, ne upal napisati, zlasti še, če me je umetniškega naraščajnika spremljala ugodna kritika. Kako bi bilo, ko bi se našel kritik po Vaši želji in bi o Vas napisal, da je Vaše delo »dile-tantsko« in da niste n. pr. »talentirani«?
Zanimiv odstavek g. Justinovega odgovora je tudi tale: »Znani so mi primeri, ko si je razstav-ljalec sam spisal kritiko v največjih superlativih ali pa celo prinesel kliše svoje fotografije, ki naj v časopisnem poročanju posili publiko z dokazi, da je on edin in resničen umetnik.« V tem primeru se moja sodba povsem strinja s sodbo gosp. Justina. To je v resnici tako žalostna stvar, da me boli, ko sploh pišem o njej. Vendar moram tudi o tem napisati par vrstic. Ali se spominjate, gosp. Justin, umetnostne razstave »Žena v slovenski umetnosti« na ljubljanskem velesejmu leta 1932? V »Jutru« z dne 9. IX. t. 1. štev. 210, str. 3. 1932. leta je objavljena fotografija razstavljenih del, med katerimi visi (med Veselovimi, Jakopičevimi deli) tudi portret Č. Škodlarja. (»Portret ge. š.) Pod to fotografijo je takale pohvala: »Dela, ki so med najboljšimi v razstavi, zbujajo splošno pozornost.« V »Jutru« štev. 212, str. 5 od 11. IX. istega leta je objavljena fotografija Šk«dlar- g jevega ženskega portreta z napisom: »Fran Ško-g dlar: ženski portret, ki je med najboljšimi slikarskimi deli na umetnostni razstavi »Žena v slovenski umetnosti« na ljubljanskem velesejmu.«
Prepričan sem, da tega ni pisal g. Čoro Škodlar, ki je bil tedaj fotoreporter pri »Jutru«. Ne moremo mu tudi dokazati, da je on prinesel fotografije svojih del v tiskarno, ki naj »posili publiko z dokazi, da je on edin in resničen umetnik«, pač pa stoji ime »Škodlar* pod kritiko iste umetnostne razstave »Ženske v slovenski umetnosti« v »Slovenskem narodu« od 10. sept. 1932, št. 205, stran 5, desno, kjer piše: »Jakopičev portret je precej medel poleg Ferda Vesela... Vesel pa je ie vedno nedoseina potenca v naši upodabljajoči umetnosti. Njegove podobe žive, so telesa in meso. Njegova oblikovalna sposobnost in umetnost, ki veje iz vsake poteze čopiča, očituje svetskega mojstra. In kako naj bi jaz pri teh njegovih velikih odlikah ne bil vesel in ponosen, če mojo podobo zamenjujejo z Veselom?! Naj mi sledi, kdor mi more in zn a U
Torej, gospod Justin?!...
Plastika g. Zajca »Preplašeni satir« Je tudi po mojem mnenju kvalitetna. Misel, da bi jo vlili v bron, pa je že stara, stara in ni g. Justin z njo prav nič novega odkril.
Tole je moj odgovor gosp. slikarju-grafiku E. Justinu. Pripominjam še, da se v nadaljnje debate ne bom spuščal, kar sem imel povedati, sem povedal v »Domu in svetu« in sedaj na tem mestu.	Mikuž Stane.
Pretresljiv prizor z bojnih poljan
S I* © M T
Na X. balkanske igre v Atene
Zaradi sedanjega težkega mednarodnega položaja najbrže nobena Balkaniada ni bila tako ogrožena kot letošnja. Mislim, da nas je bilo zelo malo, ki smo vsaj na tihem upali na potovanje v Atene. Končno smo vendarle v sredo 27. okt. ob 20. uri krenili na pot, vendar v strahu, da nas morda že v Zagrebu, Belgradu ali mogoče v Dev-deliji presenetijo z vestjo, da se moramo vrniti.
Kot vedno smo tudi letos Slovenci številno zastopani, saj nas je 11 pod vodstvom podzveznega trenerja, g. Kleina. Škoda, da niso mogli znani: Pleteršek zaradi blesure, Martini in Bručan pa zaradi drugih zadržkov. To trojico bomo seveda, težko pogrešali. Nadalje manjkata še Vučevič, ki je pilot in Erlih, ki je zaradi izpitov zadržan. Šanse, da se botno borili z Grki za prvo mesto so zelo majhne in se bomo morali, če ne bo presenečenj, zadovoljiti z tradicionelnim drugim mestom.
V Zagrebu so se nam priključili reprezentance iz Hrvatske banovine. Dobili smo tudi posebni vagon, I. in II.. razreda, tako, da je postalo potovanje prav prijetno. V Belgradu so se nam priključili še ostali atleti. Na kolodvoru so bili poleg članov belgrajske podzveze, tudi prof. Ulaga, načelnik minitsrstva za telesno vzgojo in dr. Hadži, predsednik jugoslovanskega olimp. odbora. Med živahnim pozdravljanjem in vzklikanjem »srečno pot« je krenil naš vlak skozi megleno jutro proti jugu. Vožnja je postala prav prijetna, saj nas je biio s spremstvom vred 38, zelo pisana družba, v kateri so se posebno uveljavljali temperamentni belgrajčani s »Pero« Klingom na čelu. Dobro
Mladika, št. 10. — Pričujoča Številka Mladike ima nekaj nad vse kvalitetnih doneskov, ki jih moramo posebej podčrtati Poleg Jalnove uvodne povesti »Trop brez zvoncev«, kjer v poglavju Ostroroba toča opisuje točo v gorah pod Triglavom ter zopetno spravo med lovcem Petrom in plan-šarico Jerico, pa tudi boj orla z lisico in njegov zmagoslaven krik, sta predvsem drama pokojnega Antona Leskovca »Vera in nevera« ter ciklus pesmi Ivana Čanipa »Pesmi o Moliti, jeseni in smrti«. Dramatika Antona Leskovca iz Škofje Loke, ki je leta 1930 umrl, ko je obetal poslati naš najboljši povojni dramatik, je predstavil v tej številki prof. France Koblar, kjer je tudi razodel, da je ta drama — ki jo je svoj čas že opisal po spominu v Domu in svetu — bila voč let izgubljena, da pa se je po naključju — in hvala Bogu — zopet našla. Ne pomenja še končne oblike, ki jo je hotel pisatelj tik pred smrtjo še popraviti, vendar se uvršča med prve vrste ostalih dram. Napisana je bila svoj čas na pobudo Prosvetne zveze za nagradno tekmovanje. Prvo dejanje, ki je zdaj priobčeno, nas takoj s pravim dramatičnim živcem popelje v napetosti, ko se kmet Lavdon (ime je vulgo ime Leskovčevih v Loki!) upira čudežu ter ga vaščani silijo, naj zida cerkev na mestu, kjer se je pred znamenjem stavila skala. Vmes pa se odpira tudi skrivnost njegovega prejšnjega življenja ter prav kaznjenec Dizma utegne igrati važno vlogo v dilemi »vera in neverac. Nadaljnja dejanja bomo z radovednostjo pričakovali. Ciklus Ivana Čampe »Pesmi o Moliti, jeseni in smrti« je postavil tega mladega pesnika po dosedanji še nedozoreli pesniški zbirki »Rele noči« ter manjših liričnih impresionističnih občutjih med zrele pesnike, prav kakor pravi sam v pesmi »ob tebi sem dozorel in sem klen.« Njegova malce sentimentalno osladna erotika iz prejšnjih pesmi je dobila življenjsko zrelost, in prvi sad so ti soneti o domači vasi, o ženi in družrni, o jeseni in zmagoslavni smrti:
Vsa ljudstva zdaj strahotna stiska biča.
Gorje mu. kdor samuje v tej divjini:
gnusobnega je razdejanja priča.
Pa tudi Plestenjakova »Prva krona« je dobro napisana črtica iz njegove mladosti, ki so se mu že svoj čas tako posrečile (Potrebuježi) ter se uvršča tudi motivno v vrsto v Mladiki že priobčenih črtic (Herodeži). Ciklus takih mladinskih spominov bi dal Plestenjaku lahko lepo knjižico, ki bi motivno in oblikovno stala v bližini Cankarjevih črtic o materi in mladosti, na katerih se Plestenjak nedvomno zgleduje, dasi skuša biti bolj realen. Nadaljnja vsebina je še: Viktor Smole: Od Taler do Baltika, kjer je opis Gdinje, Likovičeva barjanska balada o »pokojiščib kralja Matjaža«, Emanuela Knlmana lep »jesenski sonet«, prevod »Bila je žena« (Raymond Albeck), dr. Cajnkarja »Pismo uredniku« polno tehtnih in globokih misli o današnjem hipu življenja. Marija Tratnikova prevaja spis P .de Kruifa o Pasteurju, Albin Zalaznik pp-roča o prvih vitezih častne legije. Nadaljnji oddelki govore o novih knjigah, o slikah (pripominjam, da priloge dobro predstavljajo Slovencem enega največjih čeških umetnikov Manesa), gospodinjstvo, zabavo, kuharstvo itd.
Amerika želi prirediti zimsko in letno olimpijado
Predsednik ameriškega olimpijskega odbora Avery Brundage se je izrazil, da je olimpijski odbor njegove države pripravljen prevzeti olimpijske igre leta 1940 od Finske. Istočasno je poslala Amerika mednarodnemu olimpijskemu odboru brzojavko, v kateri prosi za obvestilo, če se je Finska že odločila. Finski listi pa pišejo, da se Brundage ni upal povedati, če bodo igre v Ameriki tudi res mednarodne. Finski listi tudi pripominjajo, da se Finska na noben način ne bo odrekla olimpijskim igram.
Mednarodnemu olimpijskemu komiteju je Amerika tudi predlagala, da bi prevzela še zimske igre leta 1940, katere bi izvedla v Lake Pla-cidu. Svoj predlog utemeljuje s tem, da so bile zimske igre prenešene in St. Morica v Garmisch-Partenkichen in bi se tamkaj že drugič vršile. Evropa je namreč v vojnem stanju in Lake Plarid, kraj III. iger, bi mogel tudi pete zimske igre izvesti v letu 1940 vsakršnih težav.
Odlična italijanska športna bilanca
Bilanca italijanskega nogometa je izredno bogata in uspešna. Prva državna reprezentanca je odigrala doslej 150 meddržavnih tekem izmed katerih je dobila 83, 35 je bilo neodločenih in 32 jih je izgubila. B reprezentanca pa je vsega skupaj odigrala 33 iger, je 25-krat zmagala, pet je bilo neodločenih srečanj, tri pa je izgubila. Prva garnitura je največkrat igrala proti Švici, namreč 24-krat od katerih jih je 14 dobila, 3 pa izgubila. Na drugem mestu je Madžarska, na tretjem pa Avstrija kar se tiče nogometnih srečanj z Italijo.
Ali bo 15. oktobra tekma z Nemčijo
Za 15. oktober je predvidena tekma nogometnih reprezentanc Jugoslavije in Nemčije, ki ima biti v Belgradu. Državni trener nemške reprezentance je izjavil listom v Budimpešti, da bo odigrala Nemčija svojo prihodnjo tekmo dne 15. oktobra z Jugoslavijo v Belgradu. Pravi pa dalje, da ne more povsem zanesljivo trditi, če pride do te tekme. Če se situacija ne bo spremenila, potem — tako pravi dalje — se bomo pojavili v Belgradu. To pa seveda ni odvisno od nas. Samo eno je gotovo: za Belgrad se moramo mnogo bolj pripraviti kakor za Budimpešto. Naravno, pod pogojem, da se nam to omogoči.
Razbito poljsko letalo
voljo je pospešilo izvrstno kosilo v jedilnem vozu. Za nekatere je bilo to prvič, da so smeli kositi v jedilnem vozu, ter svojih čustev pri teku kar niso mogli prikrivati. Ob tej priliki se je posebno odlikoval in pokazal bleščečo formo naš bodoči rekorder v metu kopja, ki je v čudoviti »hrvaščini vsem izražal svoje zadovoljstvo.
Dobra volja se je bolj in bolj stopnjevala ter je kot iskra prešla na neko okno v vagonu. Čeprav je bilo precej veliko, ni preneslo tega in se je seveda sesulo. Z žvenketom stekla pa je prižvenketalo iz blagajnikovega žepa 56 din, kar se nam je zdelo čudovito malo. Med takimi veselimi dogodki smo se naglo približali zadnji postaji pred mejo , v Djevdjelijo, kamor smo prispeli ob 21.30. Po kratkem carinskem pregledu smo nadaljevali vožnjo. Na prvi postaji v Grčiji nas je čakal oficielni zastopnik grške atletske zveze ter nas prisrčno pozdravil, ter z nami nadaljeval vožnjo. Drugo noč smo spali tako dobro, da smo se prebudili šele na Campio Maratonio, ki je zgodovinsko znan. Kmalu smo zagledali obrise Akropole, in še malo pozneje naš končni cilj — Atene.
Popoldne smo se vsi udeležili lahkega treninga, kjer nas je presenetilo številno občinstvo. Pri nas jih na žalost tudi na največji prireditvi ni toliko. Grki so v odlični formi, posebno metalec diska Syllas, ki je stalno metal čez 50 m, en met je bil celo okrog 53 m, katerega je občinstvo nagradilo z gromkim navdbušenjem. Tudi mi se odlično počutimo in z optimizmom pričakujemo prvega dne tekmovanja.	Marjan.
Nogometaši so zborovali
V nedeljo je bil v Belgradu občni zbor jugoslovanske nogometne zveze, na katerem je bila ugotovljena ustanovitev treh samostojnih zvez: slovenske, hrvatske in srbske in je bila izvoljena uprava vrhovne nogometne zveze. Ob tej priliki so napravili več važnih sklepov.
Tekmovanje za državno prvenstvo se bo izvedlo takole: v okviru vsake zveze se bodo igrale vsako leto prvenstvene tekme. Ko končanih zveznih prvenstvenih tekmah bodo štirje srbski, trije hrvatski in en slovenski klub odigrali tekme za naslov državnega prvaka.
Premoženje bivše JNZ se bo razdelilo takole: Srbska in hrvatska nogometna zveza dobita vsaka po 30%, ostalih 40% pa dobi vrhovna nogometna zveza. Izbriše se posojilo, ki ga je bivša LNP dobila pri JNZ. Bodoči dohodki se bodo |x>rabili tako. da bodo dopolnili imovino vrhovne nogometne zveze, ki pa sme razpolagati največ z 200.000 din premoženja. Presežek se razdeli^ med zveze v razmerju 7:4:1. Ko je dr. Hadži prečital vsa pravila vrhovne nogometne zveze, je dejal: »Naloga današnje skupščine je, da ugotovi ustanovitev hrvatske in slovenske nogometne zveze ter da sprejme sklep o ustanovitvi srbske nogometne zveze v Belgradu.:
Uprav, odbor je sestavljen takole: predsednik dr. Mihajlo Andrejevič, prvi podpredsednik dr. Ivo Kraljevič (Z), drugi podpredsednik Miljutin Stanojlovič (B), prvi tajnik dr. Kosta Hadži, drugi tajnik Svetislav Popovič (B), prvi blagajnik Lazarevič( B). drugi blagajnik Lucijan Kova-čič (Z). Odborniki: Stevo Trifunac (B), Ivo Šu-ster (Z), dr. Jerko Šilič (Z), Nedeljko Buljevič (Lj), njegov zastopnik dr. Kosti. Vrhovni kapitan Boško Simonovič. V nadzorni odbor so bili izvoljeni od vsake zveze po eden, in sicer za Belgrad Velko Culič, za Zagreb dr. Kakh in za Ljubljano Franc Jugovec. Skupščina je sklenila, da ostanejo še naprej v veljavi splošni pravilnik, kazenski pravilnik in pravilnik o prvenstvenih tekmah in da so obvezni tudi za vse tri zveze.
Poljski športniki na Madžarskem
Med poljskimi begunci, ki so pribežali čez mejo na Madžarsko, je tudi mnogo športnikov celo več poljskih reprezentantivcev. Ti so se takoj prijavili madžarskim klubom, kjer trenirajo. Pravijo pa, da je precej športnikov padlo na bojišču, med njimi tudi nekaj državnih rekorderjev.
Atletski miting
Mcdklubski zokiju&ni atletski miting po dolžnosti za seniorje In juniorjo priredi športni klub 'Železničar. v Marilioru, dno 15. oktobra oh 9 dopoldne, na svojem stadionu ob Tržaški cesti. eTkmovanje so vrši na tekališou, ki jo dolgo 4J8 m, ima dva nodvignjena zavoja ter je posuto 7. nunski Pravicu tiRstopa imajo vsi vonficirani in neverif icirani atleti klubov ki so včlanjeni v JAZ.i. 1'rijavniiie in nagrad ni. Pismene prijave je poslat.! na naslov: SK 2cTezni6ar v Mariboru, stadion oh TržnSki cesti, najpozneje do R oktobra ob 12. Prijavo, ki bi prispelo po določenem roku, se no bodo upoštovale. Tekmovanje sa vr5i po pravilih in pravilnikih ,1AZ-e.
Točfrfl in vratni rrd tekmovanja: tek inflm: Jnni-orjl B in C; tek 200 m: soniorji; met kregle: senlorji, juniorji B in C: skok v daljavo: senlorji. jnniorji B in O; tek lnoom: juniorji B in O; tok «10 ni <>7, zapreke 7,a seniorje: me. kopja za seniorje tek 5010(1 m za seniorje; skok v višino 7. zaletom za seniorje. in. niorle 1J in C; met kladiva za seniorje; troskok za u-niarje; štafeta 400 X 3nr X 2fln X jm m
Zadnji ljubljanski meščani?
Ko smo jeseni 1. 1034 dobili sedanji zakon o
mestnih občinah, nismo takoj niti opazili, da zakon ne pozna več meščanstva in meščanov, ki so bili sto in stoletja ponosni predstavniki meščanske misli in vseh prizadevanj za svoboščine in pravice mest. Kakor je kraljevina Jugoslavija že ob svoji ustanovitvi odpravila plemstvo in s tem tudi predpravice plemenitašev, tako je pred 5 leti z zakonom o mestih odpravila tudi meščansko dostojanstvo. V prejšnjih stoletjih so namreč v mestih poleg viteškega in duhovskega stanu v glavnem odločali samo meščanje in so se zato imenovali poleg prej omenjenih dveh stanov »tretji stan«. Kdor je hotel imeti besedo v notranjem ali zunanjem svetu mestne občine je moral biti meščan. Meščani v starih časih so imeli tudi pravico do svojega grba in tako poznamo tudi meščanske grbe ljubljanskih županov, ki niso bili plemiči, saj so tako s ponosom nosili svoje grbe na- pečatnikih Schonlebni in Dolničarji še preden so postali plemiči. Po drugih mestih so te ugledne stare meščanske družine imenovali _pa-tricijske družine, saj so prav meščanske družine predstavljale ugled mesta in njegov pomen.
Ko je pa sredi minulega stoletja nastopila demokratična doba in je kmet postal enak meščanu in aristokratu ter duhovski gospodi, je jel bledeti tudi sijaj meščanstva. Predvsem meščanstvo ni bilo več dedno, temveč je moral biti vsak meščan imenovan posebej. Splošna volivna pravica pomeni tudi konec pomena meščanstva tn polagoma se meščanstvo spreminja v odlikovanje ali pa celo v nekako pokojnino. Ljubljana ima še danes svojo meščansko imovino, ki jo upravlja še vedno poseben odsek. Ta imovina obstoji v starem meščanskem špitalu, kjer so dobivali bo-lehni in ostareli ljubljanski meščani zavetje v potrebi. Meščanski hospital ali zavetišče je leta 1345 ustanovila ogrska kraljica Elizabeta, ko se je na svojem potovanju v Rim delj časa mudila v našem mestu. Z mnogimi drugimi darili se je ustanova povečala in poslopje meščanskega špi-tala je bilo med največjimi v Ljubljani. Po njem se je imenovala Špitalska ulica, sedanja Stritarjeva ulica, in tudi Špitalska vrata, ki so skoznjo prihajali predvsem Gorenjci v mesto in naravnost pred rotovž. Špitalska kapelica 6V. Elizabete je posebno znamenita za zgodovino našega slovstva, saj je v njej pridigoval Primož Trubar. Ko se je v poslopju naselil tudi okrožni urad za gorenjsko okrožje ali »Kreisamt«, je poslopje po njem dobilo ime kresija. Po potresu so staro poslopje podrli in 1. 1898 je bilo dozidano sedanje poslopje, ki njega dohodke še sedaj uživajo onemogli meščani.
V Kamniku n. pr. so meščani ali purgarji imeli velika gozdna in druga posestva. To veliko premoženje nekdanjih kamniških purgarjev je še danes last kamniške meščanske korporacije. V Ljubljani upravlja meščansko imovino odsek, ki ga iz vrst meščanov imenuje občinska uprava, a ker je meščanstvo ukinjeno, tega odseka ne bo več mogoče imenovati iz vrst meščanov, ker po zakonu o mestnih občinah meščanov kmalu sploh več ne bo.
Ko je bil 1. 1898 dozidan novi meščanski špi-tal ali sedanja kresija, je Ljubljana dobila tudi nov mščanski statut, ki določa, da so »meščani tisti občinski domačinci, ki imajo že sedaj meščansko pravico (meščanstvo), ali katerim toisto v prihodnje občina izrecno podeli«. 8 1. ljubljanskega meščanskega statuta pa nadalje pravi, da se, »meščanstvo podeljuje ali na prošnjo kakega, občinskega domačina ali pa zaslužnim občinskim domačincem po predlogu župana ali kakega drugega občinskega svetovalca«.
Kdor je dobil meščanstvo, je pred vojno moral plačati v občinsko blagajno 25 do 50 goldinarjev sprejemščine, posehej pa še donesek 50 do 100 goldinarjev za meščanski sklad, toda občina je lahko novega meščana tudi oprostila od plačila teh pristojbin, kar se je zlasti dogajalo pri manj premožnih zaslužnih možeh. Po svetovni vojni so podpore potrebni meščani dobivali in še dobivajo podporo v znesku 350 din na mesec, njih žene ali vdove ter otroci pa po 250 din na mesec. Kakor rečeno, so bili vedno vsi dohodki kresi je namenjeni za podpiranje podpore potrebnih meščanov in njihovih družin. Ker pa od septembra meseca 1934 mestni svet ljubljanski zaradi novega zakona o mestih ni mogel več imenovati novih meščanov, se število teh odlikovan-cev krči od meseca do meseca in ti poslednji ljubljanski meščani so se epet pričeli zanimati za meščanstvo. Vse države namreč z najrazličnejšimi sredstvi, z vzgojo in propagando ter velikimi izdatki skušajo množiti državljansko zavest in tako se tudi vsa mesta danes zavedajo velikega pomena meščanske zavesti za mestne občine. Ljubljančan mora biti ponosen, da je Ljubljančan, in ta zavest naj ga vodi pri požrtvovalnem sodelovanju za blaginjo mesta. Tradicija so tiste v stoletjih zasidrane korenine mest, ki iz njih sodobnost črpa poživljajoče sokove za zdrav razvoj in napredek mest. Kakor po drugih državah varujejo stare kmečke domove in starim kmečkim rodovom nakladajo časti in celo predpravice ter tako ustvarjajo nekako kmečko aristokracijo, so se tudi mesta pričela zavedati, da mo-
rajo ohraniti spoštovanje do zaslužnih mož in rodov in s tem vrniti tradiciji njeno veljavo. Tudi Ljubljana mora častiti svoje zaslužne može in družine ter ohraniti njih spomin v časti za zgled novim rodovom in za spodbudo k delu za splošno blaginjo mesta!
Kratek je že postal imenik živih meščanov Ljubljane. Kot načelnik odseka za upravo meščanske imovine načeluje tem predstavnikom ljubljanskega meščanstva član mestnega sveta g. Avgust Jenko, splošno spoštovani mestni gospodar, ki je vsekdar izkazoval in dokazoval vse vrline resnične meščanske zavesti. Za njim naštejmo ljubljanske meščane kar po abecednem redu. To so gospodje: Ivan Breskvar, ključavničarski mojster na Sv. Petra nasipu 24; Josip Ce-puder. šolski upravitelj v p. v Sv. Florijana ul. št. 22; Anton Cerar-Danilo, član narodnega gledališča v p.; Anton Dečinan. trgovec in tovarnar na Ambrožovem trgu 10; Bngclbert Franchetti, brivski mojster v ŠubičeVl ul. 3; Jakob Furlan, šolski upravitelj v p., Komenskega ul. 14; častni meščan Engelbert Gangl; častni meščan Ivan Hribar; Egidij Jeras, sodarski mojster na Hra-nilnični c. 10; Anton Kadunc, strojni ključavničar v Igriški ul. 15; Tomaž Kavčič, mizar v Gosposki ul. 10; Teodor Korn, krovski in kleparski mojster na Poljanski c. 8; častni meščan dr. Anton Korošec;; Ivan Košenina, mesar v Kolodvorski ul. 6; Ivan Križnar, krovski mojster v Hrenovi ulici 9; Karel Krušič, zvonarski mojster na Privozu 8; dr. Andrej Kuhar, notar v Dalmatinovi ulici 7; Franc Leskovic, trgovec v Sv. Florijana ulici 1; Josip Maček, gostilničar v Krojaški ul. 8; Franc Medič, čevljarski mojster na Zrinjskega c. 5; Tomaž Mencinger, posestnik v Pražakovi ul. 10; Janko Mlakar, profesor v p. v Ilirski ulici 25; Ludovik Mlakar, železniški uradnik in posestnik v Jenkovi ul. 22; Fran Ocvirk, mesarski mojster na Poljanskem nasipu 48; Josip Olup, trgovec na Starem trgu 1; Alfonz Paulin, profesor v p. v Komenskega ulici 14; Ivan Perme, krojaški mojster v Ilirski ulici 20; Alojzij Potočnik, učitelj v p. na Cesti 29. oktobra 9; Simon Praprotnik, mizarski mojster v Jenkovi ul. 7; Anton Pritekelj, delavec v Jenkovi ul. 9; častni meščan dr. Dinko Puc; Ivan Sever, vrtnar Med hmeljniki 2; Albert
Si?, profesor v p. v Gradaškl ul. 18; Ivan Skubic, knjigovez na Resljevi c. 1; Anton Stcrlokar, tiskar v Janežičevi ul. 12; Andrej Šarahon, trgoveo na Zaloški c. 1; Karel Tekavčič, trg. poslovodja na Kongresnem trgu 15; Ivan Tomaiič, strojnik na Sv. Petra nasipu 71; dr. Fran Tominšck, odvetnik v Ciril Metodovi ul. 16; Ignacij Vehar, mizarski mojster v Gradaški ul. 12; dr. Fran Windiseher, I glavni tajnik ZTOl v p., Knafljeva ulica 15; Anton I Vrhovec, gostilničar na Poljanski c. 58; Ivan Zaje, i starinar in krojač na Gallusovem nabrežju 16; | Vinko Zaje, tiskar na Cesti 29. oktobra 23; Matija ' Zalar, pekovski mojster na Starem trgu 3; Anton Zgonc, sobni slikar na Ahacljevi c. 10; Henrik Zirkellmrh, tiskar v Mali čolnarski ul. 9; častni meščan Oton Župančič; ing. Frane Žužek, gradbeni svetnik v p., na Cesti 29. oktobra.
S petimi častnimi meščani vred ima torej Ljubljana danes samo še 50 meščanov, vendar se pa častni meščani dr. Dinko Puc, Oton Zupančič in dr. Anton Korošec prav za prav ne imenujeta več častni meščani, pač pa po S 17 zakona o mestnih občinah častni člani mestne občine ljubljanske, ker so bili z najvišjim odlikovanjem našega mesta počaščeni šele po 22. septembru leta 1934, ko je stopil v veljavo ta zakon.
Mestna občina ljubljanska se popolnoma zaveda pomena meščanske časti in bo zato odslej počastila vsakega meščana ob njegovi smrti tudi na ta način, da bo izobesila na poslopju meščanske imovine, torej na kresiji žalno zastavo. Kakor iz seznama vidimo, so med meščani zastopani najrazličnejši stanovi, saj si tudi najpreprostejši občan lahko pridobi velike zasluge za mestno občino s svojo požrtvovalnostjo na tem ali onem polju. Zadnja leta je pa mestni svet z meščanstvom posebno rad odlikoval tudi vrlo gasilce, ki so si to odlikovanje pač zaslužili z izkazovanjem ljubezni do bližnjega v 6vojem dolgem življenju.
V Ljubljani imamo pa še mnogo mož, ki so
si zadnjih pet let prislužili to častno odlikovanje našega mesta, vendar jim ga pa mestni svet ne more več podeliti in bo zato mestna uprava gotovo poiskala pota in našla ta ali oni način počastitve, da bo posebne zasluge svojih ohčanov lahko spet nagradila v spodbudo vsem občanom.
V Bialicu na Poljskem na vso paro hitijo popravljati ceste in tramvajsko progo v mesta
Pomoč sv. Stolice med svetovno vojno
Nedavni izbruh bojnih sovražnosti in prvi koraki na poti organizirane skrbnosti nam oživlja spomin na pomoč sv. Stolice med svetovno vojno.
Od novembra 1914 je papež Benedikt XV. pomirjevalno deloval na vojskujoče se države. Dne 14. decembra 1914 je brzojavno predlagal izmenjavo za vojno nezmožnih vojnih ujetnikov, ki se je zares začela spomladi 1915 in se je mnogo deset tisočev mož vrnilo v domovino. Dne 11. januarja 1915 je papež dal vzpodbudo za osvoboditev in izmenjavo civilnih ujetnikov, nakar je bilo, na primer, iz zasedenega francoskega ozemlja v enem mestu izpuščenih 20.000 Francozov v južno Francijo. Dne 1. maja 1915 so se začela pogajanja glede na vojno nezmožne in bolne vojne ujetnike, od katerih je od januarja 1016 prišlo mnogo jetičnih vojakov v sanatorije v Švico. Slednjič je papež Benedakt XV. dosegel s pogajanji, ki so se začela maja 1916 in so se maja 1918 uspešno končala, da naj odpošljejo vojne ujetnike, ki so bili že 18 mesecev v ujetništvu in ki so imeli po 4 otroke, da so bili odvedeni v Švico. Od januarja 1918 so se
6meli — na pri prošnjo papeža Benedikta XV pljučno bolni italijanski ujetniki iz Avstrije v »pa peškem vlaku« odpeljati domov. V decembru 1915 so se začela uspešna papeževa pogajanja, da bi bila urejena pisemska pošta med zasednimi pokrajinami, kar se mu je posrečilo doseči za Fran cijo, Belgijo, Srbijo, Avstrijo, Italijo in Libijo. Od 23. avgusta 1915 se je papež Benedikt XV. trudil za to, da bi ujetniki imeli počitek ob nedeljah in. praznikih, nakar je prejel v septembru in oktobru ugodne odgovore od vseh bojujočih se držav. V dobro posameznikov je papež v več primerih dosegel pomiloščenje smrtnih kazni, omiljenje drugih kazni, osvobojenje talcev, poizvedovanje tistih, ki so jih pogrešali, in izročitev trupel. Zlasti goreča je bila skrb papeža Benedikta XV. za trpeče, in bedne. Priredil je med vojno mnogo zbirk za preživljanje za Belgijo in Poljsko, za Črno goro in za zasedene italijanske pokrajine. Pošiljal je denarne prispevke nemškim ujetnikom v Rusijo, v Črno goro, Sirijo in v Ukrajino in je v Italiji ustanovil več papeških lazaretov.
Po svetovni vojni je papež zbral in razdelil velikanske denarne vsote za pomoč otrokom v de-
Razdolitev kruha med prebivalstvo iz bojno vihre
žele osrednjih držav. Za versko skrKetvo Tn moralno pomoč vojakov je izdal papež Benedikt XV. več odredb in je podelil izredno oblast duhovnikom med vojno. Mimo tega je bilo poskrbljeno za dušno pastirstvo in obhajanjo službe božje v zasedenem ozemlju in v ujetniških taboriščih. Za kristjane v Siriji, Libanonu in Armeniji se i« papež Benedikt XV. večkrat pismeno zavzel. Za posredovanje pisemske pošte med svojci v sovražnih državah, za iskanje pogrešancev, za pomoč ujetnikom so bili z Benediktovo pomočjo ustanovljeni trije cerkveni skrbstveni uradi, in sicer v Rimu, Paderbornu in Freiburgu v Švici.
AA Ne kupujte maika v vreli!
H^P^J Ne pijte kisle vode, ne da bi ^^T	pazili, katero pljetel
Vaše zdravje Je toliko vredno, da zahtevat«
Radensko
listo z rdečimi srd,
našo najboljšo mineralno vodo,
Izrecno v originalnih steklenicah!
Petrolejshe zaloge Mehike
»Finančni vestnik« poroča iz mesta Mehike, da je ondi za takojšnji izvoz pripravljenih 13 milijonov sodov petroleja. Ker Mehika ne more petroleja nič več pošiljati v Nemčijo — piše omenjeni list (Financial Times), da bo prodala Franciji in Angliji.
Dvoboj z razbeljenimi železnimi palicami
Iz Newyorka poročajo: V nekem plavžu v Johnstownu v Pensilvaniji se je nedavno pripetil prav svojski dogodek. V neki železolivarni sta bila uslužbena dva delavca, ki sta drug drugega smrtno sovražila. Nekajkrat sta se bila tudi že spopadla. Da bi se spor enkrat za vselej poravnal, sta se dogovorila, da se bosta dvobojevala s takim orožjem, kakršnega uporabljata pri svojem vsakdanjem delu. Razbelila sta dve dolgi železni palici in sta napadla drug drugega. Nekaj delavcev je naglo priskočilo in posrečilo 6e jim je, da so ločili ta dva huda petelina. Vendar sta si medtem oba delavca prizadejala take hude opekline, da je eden od njiju že umrl, drugi se pa bori s smrtjo.
Švicarski jezuiti pri vojakih
Kakor poroča list »Vaterland« iz Luzerna, je bilo v poslednjih tednih 30 švicarskih jezuitov poklicanih k vojakom. Čim bo nevarnost mimo, bodo morali spet oditi v inozemstvo v svoje samostane, saj po zakonu 31 zvezno ustave ne smejo biti v Švici.
Barntana Kamnik sprejme takoj
4-5 diplomiranih inženirjev-kemičarjev
ki morajo biti rojeni naši državljani._
Prednost imajo neoženjeni in oni, ki so odslužili vojaški rok ali pa so istega oproščeni.
V službo sprejeti kandidati bodo imeli 70 do 00 din dnevno. Po uspešni službi bi se predložili za stnlnc državne civilne ali vojaške (inženir-poročnik) nameščence z mesečno plačo.
Podrobna pojasnila daje barutana Kamnik,
Finska v teh dneh
Poročilo nizozemskega rektorja
vprečni človek pravi: »Rusi bodo prišli.« Kaj «o se bo znre« zgodilo, bo pokazala bodočnost. Vlada skuša pomirjevalno vplivati na javnost, časopisje se previdno izraža in objavlja samo nevtralna poročila. Delno mobilizacijo so izvedli mirno in ni bilo nobenega razburjanja. Nedavno sem bil v nekem kraju med Hels-ingforsom in Leningradom. I'u je mrgolelo vojaštva.
Finska je bilo nekoč močno oporišče katoliške vere. Drugi domačinski škof Magnus Ta\vast (1412 do 1450), je povzdignil cerkveno življenje do največjega razvoja. Dežela je imela posebno liturgijo in poseben koledar svetnikov. Konec srednjega veka je bilo v deželi 200 župnij.
V dobi relormacije so Švedi vsilili luteran-stvo. Vse cerkveno premoženje so zasegli. Leta 1604 so bila, razen protestantizma, prepovedana vsa druga verstva Šele od leta 1781 so dovoljene tudi drugo veroizpovedi. Odkar se je Finska leta 1917 osvobodila izpod ruske vlade, so bile vse vere izenačene z državno vero. Popolno versko prostost pa so dobili državljani s posebno postavo 10 .novembra 1021.
Dandanes je Finska katoliški apostolski vika-rljat. Katoličanov je nekaj več ko 1500, ki imajo 4 župnije: v Helsingforsu, Viborgu. Terijokiju in v Abu. Dušno pastirstvo vodi 8 duhovnikov.
Nizozemski paler A. Deelen, rektor ameriškega kolegija v Helsingforsu na Finskem, odkoder se je pravkar vrnil v Amsterdam, poroča o svojih vtisih iz današnje Finske. Pater Deelen je po nasvetu z vladne strani odpotoval s Finskega. Vsi Nizozemci, ki so bivali ondi, so dobili namig, naj se izselijo domov. Tudi angleški državljani se pripravljajo, da čim prej zapustijo Finsko.
Česa se boji Finska? Ne boji 6e — pravi pater Deelen — da bi jo naravnost kaj zadelo, vendar je položaj jako resen in negotov. Finska ni bogata država in njene zveze z zahodno Evropo so kaj lahko ranljive. Noče tvegati, da bi v trenutku kake nevarnosti imela še inozemre v državi. Varnost in preživljanje lastnega prebivalstva sta hudi nalogi, zato Finska želi, da bi se inozemci izselili.
Brez dvoma Finska ni bolj v skrbeh zase, kot druge evropske države. Vendar se ne sme pozabiti, da meji Finska na Rusijo in da vidi korake, ki jih Rusija stopa proti baltskim državam, že davni ideal Petra Velikega pa je bil, da bi imel prosto pristanišče ob Atlantskem oceanu. Petra Velikega pa današnja Rusija jako časti in njegovi ideali niso mrtvi. Sicer je dandanes pot med Rusijo in atlantsko obalo Evrope še dolga, a ta pot vodi preko Finske.
Na Finskem se ne razburjajo; čakajo; po-
Frizor ii Varšave po zavictju mesta
Otroški kotiček
SLON SAMBO
(71) Dolgi Jan ji je pomolil roko, a deklica je začela kričati. Fanta sta se morala hočeš nočeš smejati, ker se ju je deklica bala, in čim bolj sta se smejala, tem bolj je deklica kričala, dokler ni slednjič pritekla neka starka, ki je z dolgo palico spodila fanta v hišo.
II2JJS23
V Kranju
na najlepši legi, prodam hišo, pripravno posebno za letovišče ali upokojen-a. - Ponudbe v upravo Slovenca« pod št. 11458.
ODDAJO:
Stanovanje
pritličju vilo, vrt, na Opekarski cesti 18, 3 sobe, kuhinja, kopalnica — oddam s 1. novembrom za 700 din.
Vež stanovanj
lokalov ln delavnic odda Realitetna pisarna, Go-sposvetska 3. Kupoprodaja nepremičnin, stanovanja itd.
(72) »Le kje sva in kaj se bo zdaj zgodilo?« sta se fanta stra-homa vprašala. Usesti sta se morala na klop, in starka je pristavila velik kotel na ogenj. »Ta naju bo pač požrla«, je zašepetal Filip, in tudi Jan se je od strahu začel tresti. Kaša v kotlu je začela vreti in se kaditi. »Brez dvoma naju bo s tem začarala,« je dejal Jan.
Mali oglas*
▼ malih oglasih velja vsaka beseda 1 din: »enltovanjekt •Klasi t din. Debelo tiskane naslovne besedo ie računalo dvojno. Najmanjši inesek » mali oitlae U din. • Mali oglasi te plačujejo takoj pri naročilu. • Pri oelaslh reklamnega značaja se računa enokolonskn. S mm visoka Detltna vrstica po S din. • Za pismene odgovore slede malih oglasov treba orlloiltl snamko.
mm\
Učenca
za manufakturno trgovino sprejmem takoj. Ponudbe v upravo »Slov.« pod šifro »Sin železničarja« št. 15944.
Vajenca
za trgovino na deželi, zdravega, krščan. vzgojenega, sprejmem. - Vsa oskrba v hiši. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Polten« št. 15937.

Sluibodobe
Mesarskega pomočnika
prekajevalca in vajenca sprejmem takoj. - Musar Jože, mesar, Ljubljana, Sv. Petra c. 60.
14-15 letno deklico
sprejmem takoj za pomoč v kuhinji. Terezija Kre-gar, strojno mizarstvo, Vlžmarje 59.
Frizerko
dobro Izurjeno v železni, vodni in trajni ondulaeiji, ter pomočnika za izpoma-ganje, sprejme takoj Mirko Lipuš, Črnuče 33 pri Ljubljani.
Pierre L'Ermite:
Krojaškega pomočnika
za male kose, sprejmem, šmartinska c. 8, Oroslav Slapar.
Krojaškega pomočnika
za male komade, sprejmem takoj. Novak Rude, Slomškova ulica 12.
Postrežnico
za ves dan, za vsa hišna dela, sprejme »Obnova«, Vošnjakova ulica 24.
_biiii<»
Pekovski pomočnik
z mojstrskim izpitom, vojaščine prost, želi preme-niti službo. Naslov v po družnlci »Slov.« v Kranju
Mizarski pomočnik
išče zaposlitev. - Nastop takoj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 15955.
Šivilja
dobro verzirana v šivanju perila ln oblek, išče mesto. Naslov v upr. »SI.« pod št. 15911,
[2HEE0
PTUJ
koks, drva nudi I. Pogatnlk
Ljubljana, Bohoričeva 5
telefon 20-59 PontraZba brcshlbna
Krompir, čebulo,
zelje v glavah in jabollia dobavlja Josip Lah, Oslu-ševci pri Ptuju.
Continental
Tri pisalne stroje •
Underwood, Remlngton ln Smlth, rabljene, v zelo dobrem stanju — ugodno proda »Torpedo«, Ljubljana, Miklošičeva e. 18.
Dekle
vajena vseh pisarniških del, išče primerno zaposlitev. Zahtevak skromen Naslov v upravi »Slov.« pod št. 15869.
Trgovski sotrudnik
z večletno prakso v mi-nutakturl in v mešani trgovini, išče namestitev. Mlad, zvest, dober prodajalec, vojaščine prost, zmožen tudi kavcije. — Sporočila, komu naj se predstavim, prosim v upr. Slov.« pod »5000« 15908.
29
VINA
za v»e prilike naročite pri
Centralni vinarni v Ljubljani.
TELEFON STEV. 25-73
Pozor! Pozor!
Telefon 27-08 Žagana lepa bukova dna 1 m* Din 100'-. dostavljena na dom. Ia trb. premog po
najnižji dnevni ceni. Točna in solidna postrežba
VELEPIC Ljubljana Vil, Jernejeva 25
na ugodne mesečne obroke
Ivan Legat
Ljnbljana, Prešernova 44 Maribor, Vetrinjska 30
II
Obrt
Pozor šivilje in pletilje
Izdelujemo gumbe iz raz novrstnega blaga in spre jemamo pletenine v tam burlranje ln kosmatenje po najnižjih cenah. »Me la«, Ljubljana, Tyfševa 20
Razno
GumbnUe, gumbe, plfse,
monograme, entel, ažur ♦ino in hitro izvrši
Matek & Mikeš
LJubljana, Franflikanska ulita
Vezenje perila, krasna predtiskana žen. roč. dela
Dvosobno stanovanje
komfortno, s kabinetom in kopalnico, v novi stavbi blizu pivovarne Union, se odda s 1. novembrom. Vprašati med 12. in 14. uro pri blagajni kavarno Emona.
SOBE IŠČEJO:
Prazno sobo
s prostim vhodom, snažno in sončno, iščem. Plačam 150 din mesečno. — Ponudbe v upravo »SI.« pod šifro »Točno«
SOBE ODDAJO:
Opremljeno sobo
separirano, oddam. - Ko-menskega 16-1., desno.
Opremljeno sobo
oddam. Poljanska c. 20-1. vrata 4.
Sobo in kuhinjo
ali 2 prazni sobi, oddam Naslov v upravi »Slov.« pod št. 15934.
Drva se lahko vedno dobe
zato si nabavite specialno peč
ZEPHIR
za kurjenje z drvmi.
Zahtevajte brezplačni prospekt od tovarne
ZEPHIR D.D., BEOGRAD
poštni predal 750
Samoprodaje:
Vene. Breznik, Ljubljana, D. Rakusch, Celje, Pinter in Lenard, Maribor, Anton Brenčič, Ptuj, Loschnigg in Schmidt, Brežice.
10 kilogramov drv greje eno normalno sobo 24 ur
Razglas
ponudbene licitacije
Dne 14. oktobra 1939 bo v skrajšanem roku v pisarni Oblastne upravo bolniškega fonda za državno prometno osebje v Zagrebu, Grgurova ulica št. 3, soba št. 13 (pritličje) ob 11 druga ponudbena licitacija za stavbna, krovska, kleparska in tesarska dela za zidanje bolnišnice Bolniškega fonda za državno prometno osebje na Rebru v Zagrebu.
Pogoji s stroškovnicami, načrti in statičnimi računi se lahko dobe pri Oblastni upravi Bolniškega fonda v Zagrebu vsak delavnik od 8 do 14, in sicer, za odškodnino 700 din za stavbna dela in 50 din za ostala obrtniška dela.
Varščina v vsaj 5 odstotnem znesku se mora položiti v gotovini ali v državnih papirjih po borznem tečaju pri blagajni Bolniškega fonda najpozneje na dan licitacije do 10. ure.
Pravilno kolkovane ponudbe v zapečateni kuverti bo prejemala za to odrejena komisija na dan licitacije najdelj do 11. ure.
Poleg ponudbe mora biti tudi reverz o položeni kavciji, potrdilo o sposobnosti ponudnika za zadevna dela in potrdilo o plačanem davku.
OBLASNA UPRAVA BOLESNICKOG FONDA ZA DRŽ. SAOBR.
OSOBLJE, Zagreb, št. 50241/1-1939.
Dotrpeli so naša dobra mama
Ivana Hočevar roj. Dornik
posestnica
v 77. letu starosti, prevideni s tolažili svete vere. Nepozabno pokojnico bomo spremili k večnemu počitku v četrtek, dne 5. oktobra ob 10 doj:>oldne z doma na farno pokopališče v Mekinjah.
Molimo in ohranimo jih v blagem spominu!
Žalujoči otroci
Ljubezen - soprog ali Bog?
Ii Irancogčine ■ dovoljenjem avtorja
»Lucija Bertram, poročena Darcellain.<_ _
>Ah, Lucija, čisto kratko, kakor jo kličejo njene tovarišice: Mihaela, Odeta, Monika, So-lange. Vi ne veste, da je župnija kot velika družina, kjer se drug drugega, zlasti mladi, kličejo po krstnem imenu...«
trenuten molk zavlada.	, ^ , .,
Gilbert razmišlja, kako bi začel. Duhovnik mu pomore:
»No, kaj vas je pripeljalo k memr« v
»Cisto odkrito vam priznam, gospod župnik, da le ljubezen do žene.«
Znova molk.	.
»Morda ste ob poroki uganili, na nimate pred seboj popolnoma iskrenega prijatelja.«
Župnik odmahne:
»To se mi je zazdelo šele potem.«
»Res je, gospod župnik, le potreba me je prignala k vam.«
»Moja žena je bolna, zelo bolna.«
»Kako?«
»Na možganih.«
»Ona, Lucija, ki je vedno bila tako bistra, jasna. Zaradi materinstva?«	.
»Nikakega materinstva! Po moji krivdi! Nisem uspel, da bi ji prikril neko staro poznanstvo, ki nekako še danes obstoji.«
Molk znova..,	..
Župnik čaka ,kot spovednik, da bi grešnik
nadaljeval s svojo izpovedjo.
»Lucija je torej vzela stvar vse pretra-ično. Njej se zdi, da je zanjo sreča izgub-
fi
'^"»Priznam, da je v nevarnosti.«
Gilbert se razvname.
»Toda ne! Vi, gospod župnik, ki srečujete od jutra do Večera toliko ljudi, veste, da so take stvari v zakonu zelo često dogajajo. Zakoni so polni sličnih zgodbic.«
Župnik živahno ugovarja.	_	v
»Prosim vas, oprostite mi, toda jaz, ki ze skoraj pol stoletja opravljam dušno pastirstvo v Parizu, gotovo bolje poznam razmere v zakonu kot vi. Vaše ugotovitve nikakor ne priznavam. Hvala Bogu, mnogo zakonov je zelo srečnih, ker so krščanski.«
Gospod Paulet poudari zadnje besede z odločno kretnjo.	.
»Končno to ni važno! Ne gre zato... Moja žena hira dan na dan bolj...«
»Ali se ne ustavlja?« »Ne...«
»Vendar, saj veruje!«
»Vero je izgubila.«
»Izgubila vero? Ni mogoče! Kdo pa ji jo je vzel?«
»faz.« »Vi!«
Molk, bolj in bolj mučen.
»Prihajam k vam s prošnjo, da bi je nekoliko vrnili.«
»Le nekoliko?«
»Da, le nekoliko... kolikor je je neobhodno potrebno.«
Župnik iztegne roko:
»Velikim preizkušnjam življenja se ni moči postaviti v bran z nekaj kapljicami vere. In po tem, kar ste mi sami povedali, ste zadali Luciji najstrašnejši udarec, ki je bil mogoč.«
»Vse bi bilo dobro, če ne bi to neumno naključje povzročilo, da ji je ono pismo padlo
v roke-«	, . .
»Če bi ne bilo tega, gospod, bi se zgodilo kaj drugega. Preizkušnja, naveličanost, razočaranje. Najbolj učene kombinacije ljudi samih so bedne kombinacije mravelj, ki se zru-
šijo pred težko logiko dejstev ali pod pritiskom dogodkov po božji previdnosti.«
Gilbert se pri teh besedah resignirano namrdne. Toda gospod Paulet, ki je star že sedemdeset let in ne vidi v tem mladeniču drugega kot bednega malega skrunilca duš, ni mož, da bi ga tak namrdljaj oplašil:
»Ali bi bil indiskreten, gospod, če bi vas vprašal, čemu ste vzeli ženi vero?«
»Ker je jaz sam nimam, sem hotel, da bi je tudi ona ne imela. Žena mora slediti možu povsod, celo v nevernosti. Zaradi soglasja v zakonu.«
»Toda če bi sledila vašemu zgledu tudi v iznever jen ju dani zakonski obljubi, bi ji to oprostili tudi zaradi soglasja v zakonu? Vi modrujete kot slepec, ki je izkopal ženi oči, da bi mu bila bolj enaka. Pa da se ne oddaljiva! Ali se Lucija ni branila?«
»Gospa Darcellain se je zelo branila!« pritrdi nekako oholo Gilbert.
»Oh. ponavljam vam, da pravim' čisto enostavno «Lucija» zato, ker jo poznam že dvajset let. Krstil sem jo. učil katekizma, prvič obhajal. Poznam Lucijo, nikoli pa nisem po-' znal «gospe Darcellain>.«
»Na žalost, da. Ubožica! In če je danes gospa Darcellain, je zato, ker vas ni poznala tako dobro, kot vas poznam jaz danes, ker je meirila, da sr bo zemlja, ki je v resnici izžeta, še dala obdelati. Takrat ste še hodili k maši!«
»Tudi sedaj še hodim k njej. Včasih zahtevajo družabne razmere tako in se ni mogoče odtegniti. Sicer pa nisem mislil, da bo najin razgovor zašel na ta tir. A ker ste nalili vina. ga pa pijva!«
Gilbert se v svojem naslonjaču našopiri v bojno pozo:
»Pravkar ste vi sami, gospod župnik, poudarili pravi razlog, zakaj sem iztrgal Cerkvi svojo ženo.
Zato, ker nisem maral, da bi si jo vi zasužnjili. Ker nisem hotel in nočem, da bi bil duhovnik med menoj in ženo ... V svojem domu hočem biti jaz sam gospod. Ne maram, da bi se v njem vi kretali kakor v kaki podložni deželi, kjer se ne bo ničesar zgodilo brez vašega dovoljenja. Kristus sam je rekel: »Dvema gospodarjema ni mogoče služiti.« Jaz sem gospodar svoje žene. Jaz, ne vi!«
»Oh, prosim vas, ne govorite o Kristusu. Ne kličite njega za pričo, da vas ne bo stri] Nikoli nisem imel namena, da bi smatral vaš dom za podložno deželo. Nisem vas jaz sem klical in če ste že prišli, sem vam le na uslugo. Imam množico župljanov, ki delajo doma kar hočejo, in katerih zakoni so vse bolj srečni, kot je vaš Vendar pa so ohranili svojo vero, izpolnjujejo zvesto svoje verske dolžnosti, se spovedujejo, obhajajo. Ko pa pride ura težkih preizkušenj, resnih odločitev, pridejo iskat v župnišče luči in okrepila. Mnogo ste si drznili, ko ste se odločili boriti proti naši sveti katoliški Cerkvi, ki ima dva tisočletno izkušnjo za seboj in'uživa vso milost bož jo. Ali mi hočete povedati, koga bi postavili na njeno mesto?«
»Modernega človeka! Njega, ki je jasno sprevidel vašo igro.«
»In konstatirajte lep rezultat! Drevo sodi« mo po njegovih sadovih. Sadovi vašega sovra« štva, gospod, pa so neizmerno žalostni.«
Gilbert postaja ves nervozen. Vidno izgub« lja oblast nad seboj.
»Vseeno boste priznali, gospod župnik, da so med duhovniki tudi taki, ki izrabljajo ljudi. ki se vsiljujejo in pošiljajo mlade deklice v samostan...«
»Na primer: Lucijo! Da bom odkrit: morda bi ubožica bila v samostanu srečnejša, kot je sužnja v zakonu, ki ste ji ga vi omadeževali.«
»... duhovniki, ki hlastajo za dediščinami.«
Za Jugoslovansko tiskamo v Ljubijani: jože Kramariž
Izdajatelj: Inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor GenSiiS
p L1UBII4N4
Prosvetni večeri
Prosvetna zveza je pričela s smotrno urejenimi prosvetnimi večeri leta 1924. Doslej je priredila 235 prosvetnih večerov, katere je obiskalo nad 55.000 poslušalcev. Snov teh prosvetnih večerov je bila posvečena povečini spoznavanju slovenske zemlje in domače zgodovine ter domači umetnosti. Nad 30 predavanj je bilo narodno-obrambnega značaja. Več jih je bi|o posvečeno zdravstvu, književnosti, katoliškemu svetu, sociologiji, izseljenstvu, modroslovju. Največ pa jih je bilo posvečenih našim narodnostnim vprašanjem. Sodelovalo je na teh prosvetnih večerih 124 predavateljev. Tako 6topamo v 15. leto teh večerov. V bodoči sezoni je na programu 17 predavanj. — Med prvimi je predavanje dr. Franceta Steleta, vseučliškega profesorja, o novi Ljubljani, ki je na sporedu v petek, dne 6. oktobra. Ljubljančani se gotovo zanimajo, kako se je Ljubljana v zadnjih letih spreminjala in prejemala novo lice. Se bolj zanimiv pa je pogled v bližnjo bodočnost naše metropole. Cenj. občinstvo opozarjamo, da bodo letos predavanja v frančiškanski dvorani. — Cene so kakor doslej: 6edeži 3 din, galerija 2 din, dijaški sedeži 1 din. Predprodaja vstopnic v Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta 7, kjer se spre|e-maijo tudi abonenti, ki plačajo za vse večere 40 din in si morejo poljubno izbrati sedeže.
— Pri neredni stolici, napetosti črev vsled zapeke prav odlično odvaja naravna »Franz-Josefova« grenka voda zaostanke prebave nakopičene v črevih. V zdravniški praksi se uporablja »Franz-Joselova« voda s polnim uspehom pri odraslih kakor tudi otrocih.
Reg. po min. soc. pol. in n. zdr. S-br. 15.485. 25. V. 35.
1 Današnji številki »Slovenca« je uprava kina »Matice« priložila ljubljanskim naročnikom letak za film »Poslednja zapoved«, ki ga kino zaradi ogromnega zanimanja še vedno prikazuje. Cenj. bralce prav posebno opozarjamo, da letak pazljivo preberejo.
1 Ob obletnici smrti ravnatelja msgr, Jožeta Debervca bo 6v. maša jutri ob 7 pri oo, jezuitih. Prosimo njegove prijatelje in znance, da se je udeleže.
1 Stalni posetniki-abonenti našega Narodnega gledališča so se tudi v letošnji sezoni oglasili v jako lepem številu, tako da so razpisani abonmani: Premierski, red Sreda, red Četrtek, red A trenutno zaključeni in polno zasedeni. Zato je uprava otvorila še red B, za katerega se sprejemajo priglasi po običajnih pogojih v blagajni dramskega gledališča dnevno od 9—12 in od 13—17. Gledališka uprava vabi vse interesente, da se v velikem številu prijavijo tudi za ta abonma. Red B je 10% cenejši kakor so Premierski abonma in stalna abonmana Sreda in Četrtek. Predstave so tudi za red B popolnoma iste kakor za ostale abonmaje. Abonenti bodo dobili 20 dramskih in 18 opernih predstav.
1 Kongregacija gospodov pri sv. Jožefu bo imela danes, 4. t. m., ob pol 8 zvečer prvi sestanek y tem šolskem letu. Ta sestanek je posebno važen za vse člane. — Jutri, 5. t. m., bo v kongregacijski kapeli ob 6.30 sv .maša za pokojnega člana iste kongregacije g. Ivana Zupanca.
1 0 teoretskih načelih za ugotovitev razsežnosti utrjenih objektov pred letalskimi napadi s posebnim ozirom na zaklonišča bo pod okriljem Združenja jugoslov. inženirjev in arhitektov — sekcije Ljubljana v predavalnici v Kazini (Kongresni trg 1, II. nadstr., predaval dr .inž. Miroslav Kasal v sredo 4. oktobia ob 20. Vabljeni so člani in vsi, ki se zanimajo.
1 Premiera Scribejeve komedije »Kozarec vode« bo v soboto za Premierski abonma. Delo nam pokaže dogodke na dvoru angleške kraljice Ane, kjer se borita stranki »torijev« in »whigov«, kateril predstavnika sta vojvodinja (Maria Vera) in Bolingbroke (Levar) ž različnimi spletkami za zmago. Poleg kraljice Ane (Nablocka) nastopijo še: Abighala — Levar-jeva, poročnik Masham — Jan, Marki de Tor-sy — Brezigar in Tompson — Presetnik. Delo je zrežiral prof. Šest.
1 Naš rojak, basist Josip Križaj, ki že dolgo vrsto let z najboljšim uspehom deluje na deskah zagrebške Opere, spada v tisto vrsto naših odličnih odrskih umetnikov, ki so ponesli glas o naši visoki gledališki kulturi tudi izven meja naše domovine. Pri našem občinstvu in kritiki uživa sloves umetnika najvišjih kvalitet, ki je ustvaril že dolgo vrsto naj-sijajnejših kreacij. Med njegove najmarkant-nejše vloge smemo opravičeno šteti zlasti »Borisa Godunova«, ki mu nudi najlepšo priliko, da nam prikaže svojo zrelo umetnost v vsestransko jasni luči. »Boris Godunov« tudi sicer slove v naši Operi kot najskrbneje pri-
fravljena in zelo dobro uspela predstava ter o zato drevi vsem ljubiteljem dobre operne glasbe nudil poseben užitek.
1 Trgovski tečaji za Izobrazbo pisarniških
moči, dnevni in večerni, 6e otvorijo začetkom oktobra na trgovskem učilišču »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15. Pojasnila daje ravnateljstvo.
1 Premiera filma »KARIERA« v kinu Union. V tem filmu vidimo, kakšne propagande in reklame se poslužujejo filmska podjetja, da napravijo igralca ali igralko popularnega, obenem pa prikazuje tudi trnjevo pot, ki jo hodi vsak igralec in skoraj vsaka igralka, ki se posveti filmski karieri. »KARIERA« je film, izdelan v naravnih barvah. V njem bomo zopet videli Janet Gaynor, ki je bila miljenka filmske publike še v dobi nemega filma. V »KARIERI« je Janet Gaynor dobila zopet veliko vlogo, ki ji krasno pristoja, zlasti ofi partnerju Fredricu Marchu. Priporočamo odgled tega lepega filma vsem, ki se zanimajo za film; vsem, ki hočejo pogledati za kulise filmskih produkcijskih družb.
1 Karambol dveh avtomobilov. Včeraj sta okrog dveh trčila v Stritarjevi ulici ob frančiškanskem mostu dva osebna avtomobila. Prvi je privozil z Marijinega trga čez most, drugi pa je vozil s Cankarjevega nabrežja na most. Udarila sta drug ob drugega, in sicer tako, da se je avto, ki je vozil po mostu, zaletel s hladilnikom v vrata drugega. Pri karambolu se nobenemu od voznikov ni zgodilo nič hudega, vendar sta pa avtomobila ujela precej prask. Prvi ima zbite žaromete in je poškodovan okrog hladilnika, drugi pa ima vdrta vrata in zbito šipo.
1 Drzna tatvina. V noči na nedeljo je nekdo odnesel iz stanovanja trošarinskega paznika Slabeta na Cesti na Brdo št. 145 moško kolo znamke »Diirkopp«, črno pleskano in s tov. štev. 1,479.353. Nadalje je tat odnesel sivo službeno obleko za paznike, siv zimski službeni površnik, kompletno rjavo obleko, denarnico z 250 din ter še nekaj drugih drobnarij, tako da ima paznik nad 3600 din škode.
Grozdni teden ni najboljše uspel
Teden Je trajal samo 4 dni, prodalo pa se je
5500 kg grozdja.
Letos 6mo imeli v Mariboru II. grozdni teden, katerega je časopisje objavljalo z veliko reklamo. Pa tudi letošnja izvedba grozdnega tedna je pokazala — kakor že lansko leto — da je zamisel dobra in koristna, da pa organizacija ne zadovoljuje. Grozdni teden je obakrat priredila mariborska Zveza gospodinj. Letošnja prireditev 6e je zakasnila za nekaj dni, potem pa predčasno zaključila. Grozdje se je prodajalo le 4 dni na Ro-tovškem trgu in na vrtu restavracije Union. Zanimanje med kupujočim občinstvom je bilo zelo veliko. Grozdje se je prodajalo po 3 din kg, pa je bil včasih ves dan kar naval na stojnice, V 4 dneh so prodali 5500 kg grozdja. Prodajo so vršile članice Zveze gospodinj z veliko požrtvovalnostjo in vnemo ter je bilo v tem pogledu vse v redu, le organizacija dobave grozdja ni funkcionirala. Tu so se pokazale težkoče, katerim takšno društvo, kakor je mariborska Zveza gospodinj ne bo dorastlo. Oba grozdna tedna 6ta pokazala, da je treba postaviti akcijo na dosti širšo podlago ter za njo v prvi vr6ti zainteresirati vinogradnike. Zanimanje med kupovalci v Mariboru je itak veliko, če se dobi grozdje po primerni ceni, treba je samo še vinogradnikom primerno predočiti koristi, ki jih imajo od tega, če prodajo grozdje iz vinograda, namesto da ga predelajo v vino. To pa bi zamogla le večja organizacija, predvsem Vinarsko društvo 6 svojimi podružnicami, ki bi delalo skupaj z mestnim tržnim nadzorstvom. Slednje bi v Mariboru s primernimi propagandnimi članki v časopisju zainteresiralo meščane za grozdni teden, organizacija vinogradnikov pa bi izvršila med svojimi člani propagando, da bi dostavili v tem tednu čimveč lepega namiznega grozdja v mesto. Vinogradniki iz mestne okolice 60 itak že sami uvideli, da imajo s prodajo grozdja na trgu več koristi, kakor pa s prodajo vina. Zato je mariborski trg V6ak dan dovoljno založen z grozdjem iz bližnje okolice, seveda pa je cena dosti previsoka, ker okoliški vinogradniki nimajo nobene konkurence. Čim bi se potem pojavili še prodajalci iz širše okolice, katerim bi 6e morala dovoliti prodaja po vsem mestu, se bi cena znižala, da bi bilo grozdje dosegljivo za V6e 6loje.
vm Žetev smrti. V bolnišnici sta umrli 78 letna soproga železničarja Marija Gnilšak ter 69 letna vdova po železničarju Ana Cokan. Naj počivata v miru!
_— Pevski zbor Glasbene Matice. Ker se je vrnil g. dirigent, se vrše odslej pevske vaje ob torkih za moški, ob sredah za ženski in ob petkih
1 Obleke, perilo in jestvine tatovi prav posebno cenijo. V zadnjem času se v Ljubljani ponavljajo tatvine, pri katerih tatovi odnašajo obleko in perilo iz _ odklenjenih ali lahko dostopnih stanovanj in shramb. Tako je pred kratkim bilo ukradenih s sušila v Kocenovi ulici št. 6 za poldrug tisoč dinarjev moškega perila. — Konec prejšnjega tednu pa je bilo vlomljeno v izložbeno okno na Miklošičevi cesti št. 32, kjer je vlomilec odnesel za 1000 din perila. — Posebno predrzen pa je bil tisti, ki je pri belem dnevu odnesel iz hladilnice mestne^ klavnice na škodo Antona Podporška 65 kg težko zaklano tele, vredno nad 600 din Male tatvine pa se vrste vsak dan in je videti, da hodijo okrog strank mnogi taki, ki se jih prime vse, kar je le količkaj vredno. Zato naj pač vsi zaklepajo vrata in zapirajo okna.
1 Tatovi koles hitijo. Slabo vreme kaže, da bo večina koles kmalu šla v shrambe. Zato uzmoviči koles z naglico pospravljajo zadnji
Elen, ki jim je še na razpologo. Od 29. septem-ra je bilo policiji prijavljenih zopet sedem tatvin koles, pri čemer pa bo za zadnja dva dni policijn gotovo prijela še naknadne prijave. Na Vilharjevi cesti je bilo ukradeno 1200 din vredno moško, sivo pleskano kolo znamke »Barodela«. Kolo je popolnoma novo in ima tov. štev. 920.410. — Na Mesarski cesti pred gostilno Lesjak je bilo ukradeno 1000 din vredno moško kolo brez znamke in tovarniške Številke. — Z dvorišča vojašnice na Poljanski cesti je nekdo odpeljal 800 din vredno zeleno pleskano in dobro ohranjeno kolo znamke »Pariz«, ki ima tov. štev. 734.651. — 600 din vredno moško kolo znamke »Tornir« je nekdo odpeljal v Rožni dolini s Ceste 5. Kolo je črno pleskano in ima tov. štev. 844.925. — Črno pleskano in 400 din vredno kolo brez tov. številke in znamke je bilo odpeljano na Zaloški cesti. 550 din vredno moško kolo znamke »Excel-sior« je bilo ukradeno na Dunajski cesti. Kolo je rdeče pleskano in ima prednje vilice črne ter tov. štev. 8347. — 700 din vredno moško kolo znamke »Trophe de France« je bilo ukradeno na Miklošičevi cesti. Kolo je zeleno pleskano, ima nove plašče in Kavčičevo krmilo ter tov. štev. 469.494.
za mešan zbor vsakokrat ob 20 v prostorih Glasbene Matice. Vabljeni vsi prijatelji petja, da se prijavijo pevskemu zboru.
m Davčne zadeve. Davčna uprava za mesto Maribor opozarja: Dne 15. novembra poteče skrajni rok za plačilo v IV. četrtletju v plačilo dospele zgradarine, pridobnine, pavšalnega davka na poslovni promet in luksuz, rentnine, družbenega davka in vojnice s pripadki ter II. polletni obrok zemljarine.
m Krščanska ženska zveza za Maribor in okolico ima v nedeljo, 8. oktobra, ob 6. zjutraj pri Mariji Materi Milosti svojo cerkveno pobožnost s skupnim sv. obhajilom; popoldne ob treh je sveti blagoslov z darovanjem. Vabljeni vsi člani in članice. — Odbor.
m Zbirajte češpljeve koščice. Posušene koščice sliv, češpelj in drugega koščičnega sadja služijo kot surovine za izdelavo aktivnega oglja, s kateri™ se polnijo filterji za plinske maske. Ker je letos koščično sadje obilno obrodilo, se priporoča vsem zbiranje in sušenje teh koščic, ki se bodo kupovale po primerno določeni ceni. Kraj in čas prevzema po zato določenih osebah se bo naznanil pravočasno.
m Kongregacija za gospe ima jutri ob 4 popoldne svoj prvi sestanek v novem kongregacijskem letu. Polnoštevilno! — Voditelj.
m Članice dekliškega krožka Maribor I. imajo drevi ob 7 sestanek v Zadružni gospodarski banki. Po sestanku vpisovanje novih članic.
m Najdeno kolo. V Zolgerjevi ulici se je našlo moško kolo znamke »Royal« ter evidenčne številke 25503 2/2. Lastnik ga dobi na policiji.
m Iz rane na nogi izkrvavela. Nesrečne smrti je umrla služkinja posestnika Antona Modra v Pekrah .49 letna Antonija Flego. Bila je uslužbena pri imenovanem posestniku že nad deset let. Bolehala je na odprti rani na levi nogi. Pred dvema letoma je bila zaradi tega v bolnišnici, kamor so jo zapeljali, ker se ji je nenadoma odprla žila v rani ter bi bila skoraj izkrvavela. V bolnišnici se ji je rana zacelila, ko pa je prišla domov ter začela delati, se ji je noga spet odprla. V nedeljo zvečer je odšla, kakor po navadi, v svojo sobico spat. Ko pa je zjutraj ni bilo na izpregled, jo je šel gospodar Moder klicat. Trkal je na vrata sobe, ker pa se ni nihče oglasil, je s silo odprl. Za vrati je našel na tleh sključeno služkinjo, ki je bila mrtva. Ležala je v mlaki krvi, ki ji je še vedno odtekala iz žile na odprti nogi. Tudi postelja je bila vsa okrvavljena. Ponoči se je ubogi ženi odprla žila med spanjem ter se je prebudila, ko je bila že čisto slaba, tako da se je jedva zavlekla do vrat. Ni imela več moči, da bi poklicala ljudi in je na ta način izkrvavela.
m Smola z vinirarskim zborovanjem. »Delavska politika« se pritožuje, kakšne neprilike so povzročili prevneti poročevalci s svojim poročilom o zadnjem viničarskem zborovanju v Košakih, ki ga ni bilo. Zborovanje je sklicala marksistična organizacija, ki bi rada med viničarji lovila kaline, toda oblast ga zaradi sedanjih razmer ni dovolila. Kljub temu so nekateri časopisi poročali, da je zborovanje bilo ter je zelo lepo uspelo. Na podlagi teh poročil je potem oblast seveda izvršila preiskavo, da se ugotovi, če prireditelji res niso upoštevali prepovedi. To sitnost so marksistom nakopali njihovi prijatelji, ki v nekaterih ljubljanskih dnevnikih skoraj vsak dan dobesedno citirajo kakšno vest »Delavske politike« ter na ta način delajo zanjo reklamo. V svoji veliki vnemi so napisali poročilo o zborovanju, ki ga v resnici niti ni bilo.
Gledališke
Sreda, '4. oktobra: Zaprto. Četrtek, 5. oktobra ob 20: »Hlapec Jernej in njegova pravica.« Red B.
škocjan pri Turjaku
Zborovanje JRZ. Kljub že mrzlemu vremenu smo imeli v nedljo, dne 1. okt. t. 1. lepo uspelo zborovanje JRZ pod milim nebom. Obiskal nas je naš bivši poslanec Smer6u Rudolf in nam orisal naše zunanje politične razmere in našo notranjo politiko. Njegovemu govoru 60 zbrani poslušalci živahno pritrjevali. Nam vsem je vlil vero in upanje za našo bodočnost. Vsi so enoglasno odobravali delo naše stranke, zlasti njenega voditelja dr. Antona Korošca. Moramo poudariti, da se je zborovanja z malimi izjemami udeležila vsa vas. Tudi naše žene so poslušale govornika in so videle, kako neumestne so mnoge govorice raznih gostilniških kričsčev, ki bi radi *bpg»!i naše ljudi. Takih zborovanj si želimo še mnogo.
Celje
c Apologetični krožek ima drevi ob pol 8 V
Domu v Samostanski ulici svoj redni sestanek. Vabljene!
c Število brezposelnih v Celfu je po evidenci Javne borze v Celju padlo od 20. septembra do 1. oktobra od 3% na 370. Delo dobe: 4 hlapci, 1 pekovski pomočnik, 1 čevljarski pomočnik, 5 kmečkih deklet, 1 natakarica, 1 gostilniška kuharica, 1 orožniška kuharica, 10 privatnih kuharic, 1 gospodinja, 6 služkinj, ki znajo kuhati, 1 po-strežnica in 1 sobarica.
c Neznanci so napadli 21 letnega sina dnina-rice Bele Roka v Rogatcu in ga precej močno poškodovali po glavi. Pripeljali so ga v celjsko bolnišnico.
c V celjski bolnišnici je umrl Mcstinšek Anton iz Zibike pri Šmarju pri Jelšah, ki je 10. septembra padel doma z voza in si pri tem nalomii hrbtenico. Takoj po nesreči so ga prepeljali v celjsko bolnišnico, toda zdravniki ga niso mogli več rešiti in je včeraj v bolnišnici umrl.
Ruše pri Mariboru
Dostavljanje pošte y Lobnici in na Smolniku.
S komasacijo občin sta se naši, prej samostojni občini Lobnica in Smoinik združili z Rušami. Radi krasnega razgleda kakor tudi radi svojih planinskih postojank. Ruške koče pri Sv. Arehu in Hle-bovega doma, sta bila oba kraja že od nekdaj priljubljena izletnikom. Poštna uprava je to uvaže-vala in že dobrih 30 let pred komasacijo se je v obeh občinah dostavljala pošta trikrat tedensko skozi vse leto. Po združitvi občin je poštna uprava ukinila dostavljanje in to tudi v ča6u sezije. Sele letos se je 6pet prikazal poštni sel, a to predvsem radi letoviščarjev in tako smo leto6 prvič, toda samo v juniju, juliju in avgustu, dobivali pošto na dom. Po končani seziji pa dostavlja ruška poštna uprava našo pošto, ki 6e nabere tekom tedna, v občinskem uradu v Rušah, kamor moramo ob nedeljah sami po njo. Poštna uprava 6e dobro zaveda, da mi kot domačini in davkoplačevalci v svojem pomenu nikakor ne zaostajamo za letoviščarji in smo zato globoko prepričani, da nas bo zopet osrečila z rednim dostavljanjem pošte trikrat tedensko, to pa ne samo v času poletne sezije, temveč skozi vse leto, kakor je bilo nekdaj pred komasacijo. — Prizadeti davkoplačevalci.
Slovenj Gradec
Številne nesreče. Minuli teden se je zgodilo več nesreč z motornimi vozili. Krojaški mojster Ludvik Panjek se je vozil z motornim kolesom od Mislinja proti Slovenjemu Gradcu, kjer je doma. Pri Dovžah ga je vrglo z vozila, pri čemer je dobil zelo resne poškodbe, vozilo pa se je tudi močno poškodovalo. — Poslovodja tvrdke Šteiner se je z avtom znamke »DKW« peljal v Velenje k vlaku. Zraven se je peljal tudi poštni uradnik g. Kotnik. V Paki je voznik z vozilom zavozil v jarek. Vozilo se je poškodovalo pri hladilniku, dočim je g. Kotnik dobil resnejše poškodbe po obrazu. — Jakob Jaš, posestnik iz Mislinja, se je s svojim motornim kolesom peljal iz Celja, kjer je bil po poslovnih opravkih, proti domu. Kljub zelo previdni vožnji mu je pred Hudo luknjo, kjer je zaradi obnavljanja cestišča debelejše kamenje, spodrsnilo vozilo. Zaradi previdne vožnje ta nesreča ni bila huda. G. Jaš je dobil manjše praske po obrazu in desnem kolenu ,in tudi vozilo se je le lažje poškodovalo.
Ptuj
Nesreča. S kolesa je padla pri vožnji proti domu Ivič Terezija, 31 letna žena delavca iz Sp. Brega v Ptuju. Pri tem si je zlomila desno roko in dobila še druge manjše poškodbe po telesu. Zdravi se v bolnišnici.
Na domu je napadel neznanec 46 letnega Kaisersbergerja Jurija, pomožnega delavca v železniški delavnici v Ptuju, ki je doma v Mestnem vrhu, občina Grajena. Neznanec je zahteval pijačo, ki mu je pa Kaisersberger ni hotel dati. Zato je naenkrat potegnil iz žepa nož in mu ga zasadil v desno nogo. Nato sta se še nekaj časa ruvala, nakar je neznanec izginil. Ker je Kaisersbergerjeva poškodba precej nevarna, so ga morali takoj prepeljati v ptujsko bolnišnico.
Begunje pri Lescah
Odbor gasilske čete v Begunjah je na svoji seji dne 17. septembra soglasno sprejel^ sklep, da predsednika senata dr. A. Korošca za njegove velike zasluge, ki si jih je v teku svojega javnega delovanja pridobil za gasilstvo, imenuje za svojega častnega člana. Preden je dr. Korošec zapustil svoje letno bivališče, so ga v njegovem stanovanju v Begunjah obiskali štirje zastopniki gasilske čete, ki so mu sporočili sklep odbora in mu izročili diplomo častnega članstva. Dr. Korošec jih je prijazno sprejel, se v nevezanem razgovoru z njimi zanimal za razmere begunjske gasilske čete in ostale razmere v našem okolišu, ki morejo zanimati voditelja naroda. Zahvalil se je gasilski četi za počastitev in njene zastopnike zadržal pri sebi na večerji.
Iz Julijske Krajine
Poroka. V Gorici se je poročil g. Nande Rolih, trgovec, z gdč. Rozino Klede. — Obilo sreče!
»Da II znate italijanski?« Pred nedavnim smo poročali, da je pod gornjim naslovom izšel v Belgradu nov učbenik italijanskega jezika, ki ga je spisal naš mladi rojak g. Dušan Vidmar. V svoji števifki od 21. septembra je priobčil »Popolo di Trieste« izpod peresa uglednega slavista g. prof. Umberta Urbanija stvarno in jako laskavo oceno tega dela. Iz ocene posnemamo: Učbenik obstoja iz 100 lekcij, katere je Vidmar sestavljal za bel-grajsko »Politiko« iri je namenjen širši javnosti, da si brez učitelja prisvoji znanja italijanščine. In »o na res jasen, lahek in prijeten način. — Sledi razčlemba in izčrpno obravnavanje svojstvene in zanimive avtorjeve metode, ki že pri 18. lekciji pričenja z praktičnimi pogovori iz vsakdanjega življenja, z zabavnimi časopisnimi odlomki, smešni-cami in anekdotami, kjer so zastopani Carducci in D Annunzio, Roosevelt in Chamberlain. Lindberg in Benj. Gigli, vojvoda Windsorski in Sonja Hen-nie; vmes nekoliko slovniških pravil ,novih besed in tvorb. V zadnjih desetih lekcijah pa prikazuje pisec svojim učencem nekatere izmed velikih italijanskih literatov od Danteja in Petrarke do Pi-randella in D'Annunzia. — O. prof. Urbani izraža končno prepričanje in željo, da bi knjiga dosegla mnogo izdaj. Tej želji se pridružujemo tudi mi.
>ozni red korijer se zboljšuje. S 1. oktobrom bo podjetje Ribi znova otvorilo nekatere vožnje, ki so bile pred tedni zaradi varčevanja z bencinom ukinjene. Upajmo, da bodo temu zgledu lahko sledi!« tudi druga podobna podjetja, kar bi bilo vsekakor dobro znamenje,
Sovjetskoruski komisar znnanjih zadev, Molotov, ko vpričo Stalina, Ribbentropa in članov vrhovne vlaje podpisuje sporazum s Nemčijo. Na sliki: od leve): sovjetskoruski generalni šef Stapostnikov, zraven Ribbentrop, poleg njega Stalin in ruski poslanik v Berlinu, Perlov
KULTURNI OBZORNIK
Odgovor slikarju-grafiku E. Justinu
(Jutroc 27. sept. 1939, štev. 225a, str. 9.)
Kot drugi je prislonil lunto k polemičnemu kanonu g. Justin K., slikar-grafik. Strašno je počilo, vendar cilja še zdaleka ni zadelo. Oprostite mi, da uporabljam izraze iz vojaškega življenja, toda saj vidite, v kakšnih časih živimo. Na moj stvarni članek v »Dom in svetu« (št. 7), kjer sem popolnoma Objektivno orisal potek »afere«, ki se je sukala okrog F. Kraljeve plastike na Muzejskem trgu, mi odgovarja sedaj gosp. E. J u s t i n. Njegovo pisanje je apologetičnega značaja, ali — da ne bom zatožen, da uporabljam »dolgovezno navlako tujk« — če ga prestavim na slovensko: g. E. Justin, slikar-grafik, je šel za g. C. Škodlarja po kostanj v žerjavico. Njegovo branje ima dva dela; prvi je namenjen obrambi »osebnosti« gosp. C. Škodlarja, drugi pa je nekak teoretični »Od Litije do Čateža«, namenjen na splošno našim likovnim kritikom.
Glede prvega dela! Glavna ost mojega članka še zdaleka ni »ošiljena« tako, da »osmeši osebno resnost« »Jutrovega« umetnostnega kritika gosp. C. Škodlarja«. Glavna ost (če ima članek sploh osti — saj to je že vizionarno!) je bila »ošiljenat pač proti vsem tistim, ki so kakor koli sodelovali pri oni žalostni zgodbi na Muzejskem trgu. V prvi vrsti načinu takega obračunavanja in v drugi vrsti šele ostalim pojavom, ki so bili v kakršni koli zveze s prvim. Trditev, da sem z glavno ostjo zbadal g. C. Škodlarja, je posledica ali nerazumevanja mojega članka ali pa domišljavosti. Prav zares mi je žal še tistih vrstic, ki sem jih posvetil tako nevažni »osebnosti« vašega stanovskega tovariša. G. E. Justin izjavlja nadalje: »G. Škodlarja poznam kot enega naših najnadarjenejših slikarjev.« Ali se sploh zavedate, g. Justin, kako je tale vaša sodba drzna in subjektivna. Zame n. pr. so najbolj nadarjeni slovenski slikarji naši impresionisti, od mlajših pa Pavlovec, Sedej, Miheličl Ne samo, da je domala vse, kar ustvarijo ti ljudje, kvalitetno, marveč, kar je za sodbo o nadarjenosti tudi važno, da so p 1 o d o v i t i, da nam od svojega talenta tudi kaj pokažejo! Vsega tega ne najdem pri g. C. Škodlarju. In g. Justin, ali poznate kakega resnega človeka, ki je z vami v tej sodbi istega mnenja? In, ali ne uvidite. kako postane takale subjektivna sodba le floskula, neresna in humoristična?
O »prepričevalnih dokazih«, ki jih uporablja g. Škodlar v svojih »kritikah«, pa sem jaz popolnoma drugega mnenja. Ali sc n. pr. takele cvetke prepričevalni dokazi, ki jih je g. Škodlar, kot se približno spominjam, napisal v svojih člankih^ o Kraljevi skulpturi, kot: skrajni čas je, da obračunamo s take vrste »duhovno« umetnostjo, ali: spomenik, ki ni vreden, da ga nosi slovenska zemlja — itd.? Za kogar so, le naj bodo še naprej! Smešil da sem »Škodlarjevo osebnost«. Ej, gospod slikar-grafik E. Justin, to je pa res prijateljski pokloni Kajti jaz sem prepričan, da ne Vi, ne jaz in še marsikdo ne, ki se sem pa tja pomudi na slovenskem Parnasu, ni osebnost! Mislim, da moremo besedo »osebnost« danes vzdeti le redkim Slovencem, absurdum in abotnost pa je, če jo g. C. Škodlarju. Glede smešenja te »osebnosti« pa naslednje. Ostanem pri trditvi, da je bil g. C. Škodlar glede kompetence pri obsodbi Kraljeve plastike »nepoklican med nepoklicanimi«! Kar pa se tiče vzdevka fotoreporterja, je pa stvar takale. Kot Sokrates Atence tako sem znance izpraševal po uradnem naslovu g. C. Škodlarja. Na knjigi »Študent Štefan« od g. Kresala stoji sicer napisano, da je knjigo opremil »akademski slikar« C. Škodlar, toda neki znanec mi je odločno dokazoval neresnico tega zapiska (namreč glede naslova!). Potem pa mi je pomagalo »Jutro«, kjer je v neki številki napisano, da je »posnel« neke eksotične goste »naš fotoreporter Coro«. In kakor vidim, sem čisto pravilno ugotovil identiteto med »kritikom« in fotografom. In preko take resnice vendar ne morem iti! Kot animator nain izklicuje g. E. Justin odlike in »mnogostransko naobraženost« svojega stanovskega tovariša. Je dober slikar, poklicni novinar, prvovrsten fotograf in krona vseh kron, povrhu vsega tega še »dober slovenski umetnostni kritik«. Da je drugo in tretje, za nas slučaj ne pride v poštev, o ostalem je pa vsako pisanje odveč in smešno. Sedaj pa g. E. Justin »ošili« ost proti umetnostnim zgodovinarjem! »Imamo pač na pretek umetnostnih zgodovinarjev, manjka nam pa dobrih umetnostnih kritikov.« Cemu pišete neresnico o »preteku« umet. zgodovinarjev pri nas, gospod slikar-grafik E. Justin! Vidim, da Vam razmere, kar se tičejo naše umetnostne zgodovine, niso prav nič znane. Koliko dela še čaka neraz-
iskanega in kako malo je še delavcev! Glede kritikov pa — ker vidim, da je za Vas g. C. Škodlar kritik — ne napišem o tem nobene besedice več.
Prehajam k g. E. Justina »Od Litije do Čateža«. Z dokaj visokega stolca obdeluje g. Justin slovenske likovne kritike. Najprej jim očita, da ne poznajo tehnične strani umetniškega dela in jim zato odvzema vsakršno pravico do kritike. Takih kritikov, ki prav nič ne poznajo tehnične strani umetniškega dela, pri nas sploh ni! Da bi pa poznali tehnične veščine in način v toliki meri, kakor umetniki — to zahtevati je smešno, ker je nemogoče, pa tudi nepotrebno. To je nekako tako, kakor da bi zahtevali od gledališkega kritika, da gre sam na oderske deske in da zaigra vse vloge po vrsti. Sicer pa tehnično poznavanje umetnosti še zdaleka ni vse in tudi umetnik, ki se zanese le na tehnično spretnost, še zdaleka ni umetnik. Leonardo da Vinci ni samo zato genialen umetnik, ker je odlično poznal tehnična sredstva, marveč zato, ker je bil pač Leonardo — genij, osebnost, če hočete.
Nadalje preide g. Justin k takimle mislim. »Kako so zadnjih trideset let vzgajali naši kritiki umetniški naraščaj, je dovolj razvidno iz razstav, ki jih prirejajo različni ljudje; nekateri so vse prej kakor talentirani.« Napisati tak stavek, če je človek sam likovni umetnik, je pač stvar okusa. Ali se, g. Justin, res ne zavedate, da pade teža stavka ravno tako na Vas, kakor na ostale umetnike? Kaj niste tudi Vi razstavljali zadnjih trideset let? Kaj niste bili tudi Vi sprejeti s strani naših kritikov in celo laskavo! S kakšno pravico si pripenjate medaljo, katero drugim odrekate? Kaj pa, ko bi v Vašem slučaju naša likovna kritika razvidela nezdrav element in bi ga »v kali« zatrla? Jaz bi si takega stavka, če bi bil aktivni umetnik, ne upal napisati, zlasti še, če me je umetniškega naraščajnika spremljala ugodna kritika. Kako bi bilo, ko bi se našel kritik po Vaši želji in bi o Vas napisal, da je Vaše delo »dile-tantsko« in da niste n. pr. »talentirani«?
Zanimiv odstavek g. Justinovega odgovora je tudi tale: »Znani so mi primeri, ko si je razstav-ljalec sam spisal kritiko v največjih superlativih ali pa celo prinesel kliše svoje fotografije, ki naj v časopisnem poročanju posili publiko z dokazi, da je on edin in resničen umetnik.« V tem primeru se moja sodba povsem strinja s sodbo gosp. Justina. To je v resnici tako žalostna stvar, da me boli, ko sploh pišem o njej. Vendar moram tudi o tem napisati par vrstic. Ali se spominjate, gosp. Justin, umetnostne razstave »Zena v slovenski umetnosti« na ljubljanskem velesejmu leta 1932? V »Jutru« z dne 9. IX. t. 1. štev. 210, str. 3. 1932. leta je objavljena fotografija razstavljenih del, med katerimi visi (med Veselovimi, Jakopičevimi deli) tudi portret C. Škodlarja. (»Portret ge. Š.) Pod to fotografijo je takale pohvala: »Dela, ki so med najboljšimi v razstavi, zbujajo splošno pozornost.« V »Jutru« štev. 212, str. 5 od 11. IX. istega leta je objavljena fotografija Škodlar-jevega ženskega portreta z napisom: »Fran Škodlar: ženski portret, ki je med najboljšimi sliiar-skimi deli na umetnostni razstavi »Zena v slovenski umetnosti« na ljubljanskem velesejmu.«
Prepričan sem, da tega ni pisal g. Coro Škodlar, ki je bil tedaj fotoreporter pri »Jutru«. Ne moremo mu tudi dokazati, da je on prinesel fotografije svojih del v tiskarno, ki naj »posili publiko z dokazi, da je on edin in resničen umetnik«, pač pa stoji ime »Škodlar* pod kritiko iste umetnostne razstave »Ženske v slovenski umetnosti« v »Slovenskem narodu« od 10. sept. 1932, št. 205, stran 5, desno, kjer piše: »Jakopiiev portret je precej medel poleg Ferda Vesela... Vesel pa je še vedno nedoseina potenca v naši upodabljajoii umetnosti. Njegove podobe iive, so telesa in meso. Njegova oblikovalna sposobnost in umetnost, ki veje iz vsake poteze topita, otituje svetskegn mojstra. In kako naj bi jaz pri teh njegovih velikih odlikah ne bil vesel in ponosen, te mojo podobo zamenjujejo z Veselom?! Naj mi sledi, kdor mi more in zna!*
Torej, gospod Justin?!...
Plastika g. Zajca »Preplašeni satir« je tudi po mojem mnenju kvalitetna. Misel, da bi jo vlili v bron, pa je že stara, stara in ni g. Justin z njo prav nič novega odkril.
Tole je moj odgovor gosp. slikarju-grafiku E. Justinu. Pripominjam še, da se v nadaljnje debate ne bom spuščal, kar sem imel povedati, sem povedal v »Domu in svetu« in sedaj na tem mestu.	Mikuž Stane.
Mladika, št. 10. — Pričujoča številka Mladike ima nekaj nad vse kvalitetnih doneskov, ki jih moramo posebej podčrtati. Poleg Jalnove uvodne povesti »Trop brez zvoncev«, kjer v poglavju Ostroroba toča opisuje točo v gorah pod Triglavom ter zopetno spravo med lovcem Petrom in plan-šarico Jerico, pa tudi boj orla z lisico in njegov zmagoslaven krik, sta predvsem drama pokojnega Antona Leskovca »Vera in nevera« ter ciklus pesmi Ivana Campa »Pesmi o Meliti, jeseni in smrti«. Dramatika Aniona Leskovca iz Škofje Loke, ki je leta 1930 umrl, ko je obetal postati naš najboljši povojni dramatik, je predstavil v tej številki prof. France Koblar, kjer je tudi razodel, da je ta drama — ki jo je svoj čas že opisal po spominu v Domu in svetu — bila več let izgubljena, da pa se je po naključju — in hvala Bogu — zopet našla. Ne pomenja še končne oblike, ki jo je hotel pisatelj tik pred smrtjo še popraviti, vendar se uvršča med prve vrste ostalih dram. Napisana je bila svoj čas na pobudo Prosvetne zveze za nagradno tekmovanje. Prvo dejanje, ki je zdaj priobčeno, nas takoj s pravim dramatičnim živcem popelje v napetosti, ko se kmet Lavdon (ime je vulgo ime Leskovčevih v Loki!) upira čudežu ter ga vaščani silijo, naj zida cerkev na mestu, kjer se je pred znamenjem stavila 6kala. Vmes pa se odpira tudi skrivnost njegovega prejšnjega življenja ter prav kaznjenec Dizina utegne igrati važno vlogo v dilemi »vera in nevera«. Nadaljnja dejanja bomo z radovednostjo pričakovali. Ciklus Ivana Campe »Pesmi o Meliti, jeseni in smrti« je postavil tega mladega pesnika po dosedanji še nedozoreli pesniški zbirki »Bele noči« ter manjših liričnih impresionističnih občutjih med zrele pesnike, prav kakor pravi sam v pesmi »ob tebi sem dozorel in sem klen.« Nje>-gova malce sentimentalno osladna erotika iz prejšnjih pesmi je dobila življenjsko zrelost, in prvi sad so ti soneti o domači vasi, o ženi in družini, o jeseni in zmagoslavni smrti:
Vsa ljudstva zdaj strahotna stiska biča,
Gorje mu, kdor eamuje v tej divjini:
gnusobnega je razdejanja priča.
Pa tudi Plestenjakova »Prva krona« je dobro napisana črtica iz njegove mladosti, ki so 6e mu že svoj čas tako posrečile (Potrebuježi) ter se uvršča tudi motivno v vrsto v Mladiki že priobčenih črtic (Herodežii). Ciklus takih mladinskih spominov bi dal Plestenjaku lahko lepo knjižico, ki bi motivno in oblikovno stala v bližini Cankarjevih črtic o materi in mladosti, na katerih se Plestenjak nedvomno zgleduje, dasi skuša biti bolj realen. Nadaljnja vsebina je še: Viktor Smole: Od Tater do Baltika, kjer je opis Gdinje, Likovičeva barjanska balada o »pokojiščih kralja Matjaža«, Emanuela Kolmana lep »jesenski sonet«, prevod »Bila ie žena« (Raymond Albeck), dr. Cajnkarja »Pismo uredniku« polno tehtnih in globokih misli o današnjem hipu življenja. Marija Tratnikova prevaja spis P .de kruifa o Pasteurju, Albin Zalaznik poroča o prvih vitezih častne legije. Nadaljnji oddelki govore o novih knjigah, o slikah (pripominjam, da priloge dobro predstavljajo Slovencem enega največjih čeških umetnikov Manesa), gospodinjstvo, zabavo, kuharstvo itd.
Pretresljiv prizor z bojnih poljan
ŠPORT
Ha X. balkanske igre v Atene
Zaradi sedanjega težkega mednarodnega položaja najbrže nobena Balkaniada ni bila tako ogrožena kot letošnja. Mislim, da nas je bilo zelo malo, ki smo vsaj na tihem upali na potovanje v Atene. Končno smo vendarle v sredo 27. okt. ob 20. uri krenili na pot, vendar v strahu, da nas morda že v Zagrebu, Belgradu ali mogoče v Dev-deliji presenetijo z vestjo, da se moramo vrniti.
Kot vedno smo tudi letos Slovenci številno zastopani, saj nas je 11 pod vodstvom podzveznega trenerja, g. Kleina. Škoda, da niso mogli znani: Pleteršek zaradi blesure, Martini in Bručan pa zaradi drugih zadržkov. To trojico bomo seveda, težko pogrešali. Nadalje manjkata še Vučevič, ki je pilot in Erlih, ki je zaradi izpitov zadržan. Šanse, da se bomo borili z Grki za prvo mesto so zelo majhne in se bomo morali, če ne bo presenečenj, zadovoljiti z tradicionelnim drugim mestom.
V Zagrebu so se nam priključili reprezentance iz Hrvatske banovine. Dobili smo tudi posebni vagon, I. in II.. razreda, tako, da je postalo potovanje prav prijetno. V Belgradu so se nam priključili še ostali atleti. Na kolodvoru so bili poleg članov belgrajske podzveze, tudi prof. Ulaga, načelnik minitsrstva za telesno vzgojo in dr. Hadži, predsednik jugoslovanskega olimp. odbora. Med živahnim pozdravljanjem in vzklikanjem »srečno pot« je krenil naš vlak skozi megleno jutro proti jugu. Vožnja je postala prav prijetna, saj nas je bilo s spremstvom vred 38, zelo pisana družba, v kateri so se posebno uveljavljali temperamentni belgrajčani s »Pero« Klingom na čelu. Dobro
Amerika želi prirediti zimsko in letno olimpijado
Predsednik ameriškega olimpijskega odbora Avery Brundage se je izrazil, da je olimpijski odbor njegove države pripravljen prevzeti olimpijske igre leta 1940 od Finske. Istočasno je poslala Amerika mednarodnemu olimpijskemu odboru brzojavko, v kateri prosi za obvestilo, če se je Finska že odločila. Finski listi pa pišejo, da se Brundage ni upal povedati, če bodo igre v Ameriki tudi res mednarodne. Finski listi tudi pripominjajo, da se Finska na noben način ne bo odrekla olimpijskim igram.
Mednarodnemu olimpijskemu komiteju je Amerika tudi predlagala, da bi prevzela še zimske igre leta 1940, katere bi izvedla v Lake Pla-cidu. Svoj predlog utemeljuje s tem, da so bile zimske igre prenesene in St. Morica v Garmisch-Partenkichen in bi se tamkaj že drugič vršile. Evropa je namreč v vojnem stanju in Lake Placid, kraj III. iger, bi mogel tudi pete zimske igre izvesti v letu i940 vsakršnih težav.
Odlična italijanska športna bilanca
Bilanca italijanskega nogometa je izredno bogata in uspešna. Prva državna reprezentanca je odigrala doslej 150 meddržavnih tekem izmed katerih je dobila 83, 35 je bilo neodločenih in 32 jih je izgubila. B reprezentanca pa je vsega skupaj odigrala 33 iger, je 25-krat zmagala, pet je bilo neodločenih srečanj, tri pa je izgubila. Prva garnitura je največkrat igrala proti Švici, namreč 24-krat od katerih jih je 14 dobila, 3 pa izgubila. Na drugem mestu je Madžarska, na tretjem pa Avstrija kar se tiče nogometnih srečanj z Italijo.
Ali bo 15. oktobra tekma z Nemčijo
Za 15. oktober je predvidena tekma nogometnih reprezentanc Jugoslavije in Nemčije, ki ima biti v Belgradu. Državni trener nemške reprezentance je izjavil listom v Budimpešti, da bo odigrala Nemčija svojo prihodnjo tekmo dne 15. oktobra z Jugoslavijo v Belgradu. Pravi pa dalje, da ne more povsem zanesljivo trditi, če pride do te tekme. Ce se situacija ne bo spremenila, potem — tako pravi dalje — se bomo pojavili v Belgradu. To pa seveda ni odvisno od nas. Samo eno je gotovo: za Belgrad se moramo mnogo bolj pripraviti kakor za Budimpešto. Naravno, pod pogojem, da se nam to omogoči.
Razbito poljsko letalo
voljo je pospešilo izvrstno kosilo v jedilnem vozu. Za nekatere je bilo to prvič, da so smeli kositi v jedilnem vozu, ter svojih čustev .pri teku kar niso mogli prikrivati. Ob tej priliki se je posebno odlikoval in pokazal bleščečo formo naš bodoči rekorder v metu kopja, ki je v čudoviti »hrvaščini« vsem izražal svoje zadovoljstvo.
Dobra volja se je bolj in bolj stopnjevala ter je kot iskra prešla na neko okno v vagonu. Čeprav je bilo precej veliko, ni preneslo tega in se je seveda sesulo. Z žvenketom stekla pa je prižvenketalo iz blagajnikovega žepa 56 din, kar se nam je zdelo čudovito malo. Med takimi veselimi dogodki smo se naglo približali zadnji postaji pred mejo , v Djevdjelijo, kamor smo prispeli ob 21.30. Po kratkem carinskem pregledu smo nadaljevali vožnjo. Na prvi postaji v Grčiji nas je čakal oficielni zastopnik grške atletske zveze ter nas prisrčno pozdravil, ter z nami nadaljeval vožnjo. Drugo noč smo spali tako dobro, da smo se prebudili šele na Campio Maratonio, ki je zgodovinsko znan. Kmalu smo zagledali obrise Akropole, in še malo pozneje naš končni cilj — Atene.
Popoldne smo se vsi udeležili lahkega treninga, kjer nas je presenetilo številno občinstvo. Pri nas jih na žalost tudi na največji prireditvi ni toliko. Grki so v odlični formi, posebno metalec diska Syllas, ki je stalno metal čez 50 m, en met je bil celo okrog 53 m. katerega je občinstvo nagradilo z gromkim navdbušenjem. Tudi mi se odlično počutimo in z optimizmom pričakujemo prvega dne tekmovanja.	Marjan.
Nogometaši so zborovali
V nedeljo je bil v Belgradu občni zbor jugoslovanske nogometne zveze, na katerem je bila ugotovljena ustanovitev treh samostojnih zvez: slovenske, hrvatske in srbske in je bila izvoljena uprava vrhovne nogometne zveze. Ob tej priliki so napravili več važnih sklepov.
Tekmovanje za državno prvenstvo se bo izvedlo takole: v okviru vsake zveze se bodo igrale vsako leto prvenstvene tekme. Ko končanih zveznih prvenstvenih tekmah bodo štirje srbski, trije hrvatski in en slovenski klub odigrali tekme za naslov državnega prvaka.
Premoženje bivše JNZ se bo razdelilo takole: Srbska in hrvatska nogometna zveza dobita vsaka po 30%, ostalih 40% pa dobi vrhovna nogometna zveza. Izbriše se posojilo, ki ga je bivša LNP dobila pri JNZ. Bodoči dohodki se bodo porabili tako, da bodo dopolnili imovino vrhovne nogometne zveze, ki pa sme razpolagati največ z 200.000 din premoženja. Presežek se razdeli med zveze v razmerju 7:4:1. Ko je dr. Hadži prečital vsa pravila vrhovne nogometne zveze, je dejal: »Naloga današnje skupščine je, da ugotovi ustanovitev hrvatske in slovenske nogometno zveze ter da sprejme sklep o ustanovitvi srbske nogometne zveze v Belgradu.:
Uprav, odbor je sestavljen takole: predsednik dr. Mihajlo Andrejevič, prvi podpredsednik dr, Ivo Kraljevič (Z), drugi podpredsednik Miljutin Stanojlovič (B), prvi tajnik dr. Kosta Hadži, drugi tajnik Svetislav Popovič (B), prvi blagajnik Lazarevič( B), drugi blagajnik Lucijan Kova-čič (Z). Odborniki: Stevo Trifunac (B), Ivo Šu-ster (Z), dr. Jerko Šilič (Z), Nedeljko BuljeviS (Lj), njegov zastopnik dr. Kosti. Vrhovni kapitan Boško Simonovič. V nadzorni odbor so bili izvoljeni od vsake zveze po eden, in sicer za Belgrad Velko Culič, za Zagreb dr. Kakh in za Ljubljano Franc Jugovec. Skupščina je sklenila, da ostanejo še naprej v veljavi splošni pravilnik, kazenski pravilnik in pravilnik o prvenstvenih tekmah in da so obvezni tudi za vse tri zveze.
Poljski športniki na Madžarskem
Med poljskimi begunci, ki so pribežali čez mejo na Madžarsko, je tudi mnogo športnikov celo več poljskih reprezentantivcev. Ti so se takoj prijavili madžarskim klubom, kjer trenirajo. Pravijo pa, da je precej športnikov padlo na bojišču, med njimi tudi nekaj državnih rekorderjev.
Atletski miting
Medklubski zaključni atletski miting po dolžnosti za seniorje In juniorje priredi športni klub »Želesni-čari v Mariboru, dne 15. oktobra ob 9 dopoldne, na svojem stadionu ob Tržaški cesti. eTkmovanje se vrši na tekališču, ki Je dolgo 428 m, ima dva nedvignjena znvoja ter je posuto z nunski. Pravico nastopa imajo vsi verificirani in neverificirani atleti klubov ki so včlanjeni v JAZ-i. Prijavnitie in nagrad ni. Pismene prijave je poslati na naslov: SK Železničar v Mariboru, stadion oh Tržaški cesti, najpozneie do 8. oktobra ob 12. Prijave, ki bi prispele po določenem roku, se ne bodo upoštovnle. Tekmovanje sa vrši do pravilih lil pravilnikih JAZ-e.
Totke in vrstni rud tekmovanja: tek innm: Juni-orji B In C; tek 2nn m: seniorji; met krogle: seniorji, juniorji B in C; skok v daljavo: seniorji. juniorji B ln O: tek 1000 m: Juniorji B in C; tek 400 m fei zapreke 7.a seniorje; me: kopja za seniorje- tek 5000(1 m z« seniorje; skok v višino z zaletom za seniorje, ju. niorje B in l); met kladiva 7,a seniorje; troskok za »e-niorje; štafeta 400 X 30C X 200 X 100 m.