PROLETAR STE V,—NO. 1000. Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze CHICAGO, ILL., 11. NOVEMBRA (NOVEMBER 11), 1926. LETO—VOL. XXI. Upravništvo (Office) 3639 WEST 26th ST., CHICAGO, ILL.—Telephone Rockwell 2864. DVE OBLETNICI IN SPREMEMBE. V tekli petdeset let postane Evropa zvezna država. Tvorila bo skupno gospodarsko enoto. Carinske meje bodo odpravljene; oboroževalna tekma med posameznimi evropskimi deželami prestane. Ne, to ni ponatisnjeno iz socialističnega besednjaka, ampak iz govorov in manifesta mednarodnih bankirjev. Prišli so do spoznanja, da je razkosanost evropske ekonomske celine v škodo Evropi in svetovni ekonomiji. In četudi so priznali to resnico, v kar so jih prisilili ekonomski zakoni, so socializmu nasprotni kakor so bili. Propagiranje evropske medržavne federacije je bilo pred leti veleizdaja, socialistično sanjaštvo, utopija itd. Buržvazni svet je s posmehovanjem odgovarjal na dokaze in argumente socialističnih gospodarskih veščakov. Danes ni več posmehovanja. Evropski kapitalizem se združuje v mednarodne truste. Na konference panevropske unije ne prihajajo danes samo socialisti, ampak tudi predstavniki vladajočih slojev v evropskih deželah. Proces ne bo gladek, a je razvojno normalen. Dne 11. novembra 1918 je bilo podpisano premirje med Nemčijo in zavezniškimi državami. Svetovna vojna kot taka je bila zaključena. Osem let je od tega, in v teh osmih letih je storil razvoj v smeri socialistične preuredbe družbe precejšnje korake. Povojni razvoj ima evolucijski značaj in ni spremljan z velikimi vulka-ničnimi izbruhi. Armada bajonetov v Evropi je velika, celo večja kakor je bila pred vojno. A svet se vojne boji in se jo oteplje. Mednarodnih konferenc ni bilo nikdar toliko kot jih je v povojni dobi. Včasi je bila beseda mednarodnost že sama na sebi zločin proti patriotizmu. Bila je zločin, ker je bil delavski pokret prvi, ki je spoznal njen PBAVI pomen. V mednarodnosti je videl rešitev za človeštvo. Danes, in že dolgo, imamo mednarodne bankirje. Sedaj imamo tudi mednarodne truste. Kapitalizem je v bistvu mednaroden; kapitalisti posamezne dežele investirajo svoj "kapital" v vseh drugih deželah. In čim bolj je to investiranje razdeljeno, toliko bolj se bodo združevali v mednarodne kombinacije. Taki so zakoni ekonomskega razvoja na njegovi poti v socialistično gospodarsko uredbo. Dne 7. novembra je minilo devet let, od kar je na krmilu nekdanje carske Busije sovjetski režim. Ko je strmoglavil Kerenskija, je bil eks-tremno idealističen v reformah, brezobziren v boju, nepomirljiv z nasprotniki. Po devetih letih sovjetske vlade se je v Rusiji marsikaj spremenilo. Dežela je mirnejša in njeni funkcionarji bolj praktični. Naučili so se računati z dejstvi in razmerami kakršne so. Mnogo je še med njimi takega kar bi bilo vredno in potrebno izboljšanja. Ker so izpopolnjevanju dostopni, je v tem tudi garancija za izboljševanja. Nemčija je po osmih letih sprejeta v družbo držav, in prišla je že skoro v vrsto enakovrednih držav, ki odločujejo v svetovni politiki. Mnoge, ki so ji 1. 1918-19 diktirale poniževalne pogoje, je pustila celo zadaj, četudi je bila premagana in izobčena iz "poštene, dostojne družbe". Čas celi rane. Kar je neozdravljivega, pogine. Ves svetovni koncert držav, z izjemo Nemčije, je preklel Lenina in njegov režim, ko je zavladal v Rusiji. Napovedal mu je boj ter prisegel, da ga nikdar ne prizna. Iz Moskve pa so odgovarjali, da je borba nepomirljiva, da kompromisov ne bo, da zaplenjena lastnina ne bo povrnjena, da dolgov prejšnje Rusije ne bodo nikoli priznali, da se vse privatno lastništvo v Rusiji iztrebi s koreninami. A danes? Vse velike države, vse velesile so že priznale sovjetski režim Rusije, edino Zedinjene države so izjema. A tudi tukaj postaja občevanje vljudnejše, trgovina med to deželo in Rusijo se veča, in groženj ni več. Devet let po sovjetski revoluciji v Rusiji, osem po sklenitvi premirja. Veliko viharjev in potresov je bilo v tej razburkani dobi. Povsod pa se opaža željo po gospodarski in politični rekonstrukciji, po reformah, ki bi zasigurale mirnejše odnošaje in večjo gospodarsko stabilnost. Na družbenem telesu je mnogo izpahkov, mnogo neredov v njenem organizmu. Treba mu je zdravil in tudi operacij. Da postane zdrav, je važno, da se suče v mejah normalnih zakonov razvoja, da se otrese civiliziranega barbarizma in da krene na pot, ki vodi v civilizacijo človeka. Socialistično gibanje je najboljša tonika človeški družbi, kajti ta je, ki ji pomaga v zdravje. Histerični krči italijanskega fašizma. Režim, ki se drži na vladi s pomočjo terorja, ni trden in nima v sebi prav nobenih pogojev za trajnost. Kapitalistični svet je vzljubil italijanskega Mussolinija in njegov fašizem. Včasi pa vseeno malo podvomi vanj, in dvomi zopet sedaj. Dne 31. oktobra je bil na Mussolinija oddan strel iz ljudske množice v Bologni. Petnajstleten fant je bil napadalec. Predno je mogel videti učinek svojega dejanja, je bil od množice pobit na tla, ki ga je suvala s čevlji, ga zabadala z nožem ter vlačila po ulici. Mussolini pa se je naglo odpeljal v Rim, kjer je zasigural Italijo in njeno ljudstvo, da se mu nič ne zgodi, dokler ne izvrši svoje misije. V tej "veri" ga je potrdil tudi sveti oče, ki je izrazil svoje veliko zadovoljstvo ker je dobri Bog ohranil življenje odreše-niku Italije. In je dostavil, da bo stvarnik tudi v bodoče čuval fašističnega poglavarja. Mussolini pa ni bil tako siguren svoje izjave, in v strahu za svoje življenje je naglo sklical vrhovni svet fašistične stranke. Med tem, takoj po atentatu, pa so fašisti uprizorili progone proti "opoziciji". Torej je v Italiji vendarle opozicija proti fašizmu! Pobalinska svojat in druga drhal je udirala v stanovanja opozicionalcev, ki niso prav nič krivi napada na Mussolinija v Bologni, jih mučila, jim razbijala pohištvo, zažigala stanovanja, pretepala žene in hčere, na kratko, bila je krviželjna drhal, ki se je maščevala za en napad s tisočerimi napadi. Eno poročilo, utihotapljeno preko meje v inozemstvo, pravi, da so fašisti v teh izgredih dne 31. oktobra do 4. novembra pobili najmanj sto vplivnih opozicionalcev. Tisoče so jih pretepli. Na drugi strani je vrhovni svet fašistične stranke napravil enako teroristične zaključke, ki pomenijo, da bo v bodoče režim fašistične diktature še brutalnejši kakor dozdaj. V glavnem so zaključki sledeči: 1. Vse opozicionalne stranke so razpuščene. Unitarska socialistična je bila razpuščena že prej, namesto nje pa se je ustanovila socialistična stranka delavskega ljudstva, ki je z novim ediktom tudi razpuščena. 2. Vse časopisje drugih strank je ustavljeno, in edini listi, ki so dovoljeni v Italiji ,so fašistični. Izjema so le vatikanski listi, ki proti sedanjemu režimu itak niso v opoziciji. 3. Vsak napadalec na člane vlade ali kralja bo usmrčen. Italija je bila edina velika dežela v Evropi in na svetu, kjer ni bilo smrtne kazni. In bila je edina v Evropi in na svetu, ki je imela relativno najmanj zločinov, za kakršne je drugod določena smrtna kazen. Dolgo let je bila Italija ponosna na to dejstvo, s prihodom fašizma pa je bila uvedena nelegalna "smrtna kazen", ki je sedaj legalizirana. 4. Izvajana bo najstrožja kontrola pri izdajanju potnih listov, in italijanska policija bo strogo pazila na delovanje italijanskih podanikov, ki žive v inozemstvu. Podvrženi bodo kaznim tudi če ne žive v Italiji, za vsak prestopek ščuvanja proti vladi ali posameznim njenim članom. Propaganda izseljenih Italijanov, s katero jemljejo Italiji dobro ime ,je kaznjiva, in Italija bo skrbela, da bodo posredni in nesposredni krivci kaznovani. Te določbe so elastične in vlada jih bo tolmačila po svoji volji. 5. Policija ima pravico nadzorovati, ali pa deportirati osebe, ki se z nasilnimi metodami bore proti vladi ali proti etabliranim institucijam, in tem kaznim so podvrženi tudi tisti, ki imajo namen posluževati se nasilnih akcij. To je samo nekaj določb, ki pojasnijo, da je v Italiji zavladala najbrutalnejša diktatura. Dve državi na svetu sta, ki ne dovoljujeta nobene druge kakor vladno stranko. Toda medtem ko v Rusiji teroristične metode ponehavajo, postajajo v Italiji ostrejše. Časopisje, ki ne piše po navodilu iz glavnega stana fašistične stranke, je v Italiji onemogočeno, prepovedano, in kritika je zabranjena. Meseca oktobra 1922 so fašisti z Mussolinijem na čelu zavladali nad Italijo, in diktatura od tedaj ni ponehala, pač pa se veča. Medtem ko je bilo prvih par let ostalo Italijanom kolikor toliko državljanske svobode, se od 1. 1924 naprej stalno manjša, in sedaj je ni prav nič ostalo. Noben režim, ki ne more prenesti kritike, ni zdrav in ne trajen. Noben režim, ki udušuje . vsako opozicijo v krvi, ni siguren samega sebe. In nobena diktatura na svetu ne more biti trajna. Nekatere trajajo samo nekaj mesecev, nekatere celo vrsto let, nekatere, kot ona ruskega carizma, stoletje in dalj, a trajnosti v njih ni. Diktatura se more vzdržati na površju samo z zatiranjem opozicije, in ker rodi zatiranje odpor, mora diktatura rabiti nasilne metode. Fašizem v Italiji divja, in v tem dokazuje, da ni tako trden kot se dela, da se boji za svoj obstanek, in da nima toliko zaslombe med ljudstvom kot pripoveduje svetu. Ako je fašizem prinesel Italiji red in stabilnost, ji je prinesel tudi nered in nestabilnost. c^® NAŠ CENIK KNJIG. V tej številki je priobčen cenik knjig, ki jih ima v zalogi "Proletarec". Pričenja se na drugi strani platnic, se nadaljuje na 24. strani in konča na 3. strani platnic. Preglejte ga, in naročite si knjig, ki vam ugajajo. S tem pomagate svojemu znanju, slovenski književnosti in listu od katerega naročate knjige. « Socialistična stranka po volitvah. Podatki, kar se tiče glasov oddanih za socialistične kandidate in druge manjšinske stranke, so še nepopolni, ko pišemo to poročilo. V bodočem kongresu bo Victor L. Berger zopet edini socialistični poslanec. Socialisti v milwauškem okraju so izvolili osem poslancev v \visconsinsko legislaturo in- dva v Avisconsinski senat. Število socialističnih glasov v 4. kongresnem okraju v Wisconsinu je od zadnjih volitev naraslo, ni pa doseglo pričakovane višine. Več o volitvah v Wisconsinu poroča na drugem mestu sodrug V. Petek. V New Yorku so socialistični glasovi napredovali za okrog 25% od volitev 1. 1925. V Readingu,, Pa., je kandidiral v legislaturo na socialistični listi James Maurer, predsednik Pennsylvania State Federation of Labor. Dobil je 5625 glasov in bil poražen samo z 657 glasovi večine. Če bi se udeležili volitev tudi tisti delavci,ki bi glasovali za socialista ako bi vedeli, "da bo izvoljen", pa bi bil izvoljen. Socialistična stranka v Readingu je prisilila obe stari stranki na enotnejšo kampanjo, in jih s tem pokazala delavstvu take kot so, to je, da med njima ni druge razlike kakor v imenu. A. Šular poroča o izidu volitev v Crawford County, Kans., ki je za socialistično stranko j ako značilen. Socialistični glasovi so namreč narasli brez vsake večje agitacije. V Ohiju nam število glasov, oddanih za naše kandidate, ni še znano, vemo pa, da ni izpolnilo pričakovanja. V Cuyahoga County, v kateri je mesto Cleveland, se je registriralo komaj tretjina volilcev, in niti ti se niso vsi udeležili glasovanja. Ljudje so protestirali proti republikanski in demokratski stranki s tem, da so ostali doma, kar pa je neefektiven protest. Če bi dali socialistični stranki v Ohiju 200,000 glasov, bi bil to protest, o katerem bi razmišljali v Mor-ganovemu in Coolidgovemu kabinetu. V New Yorku se je masa volilcev izrekla za guvernerskega kandidata Al. Smitha, ki je bil ponovno izvoljen. Smith, ki je aspirant demokratske stranke za predsedniško nominacijo, je v New Yorku popularen kakor menda še nihče pi bil. Republikanska stranka v New Yorku je brez moči, kadar se gre proti Smithovi kandidaturi ali kampanji. V Illinoisu je dobil mandat zveznega senatorja Frank L. Smith, za katerega je bilo potrošenega v obeh kampanjah nad pol milijona dolarjev. V Pennsylvaniji je dobil senatorski sedež W. S. Vare, za katerega je bilo potrošenih v obeh kampanjah okrog milijon dolarjev. Je pač tako, da ljudstvo glasuje za kandidate ki so najbolj korumpirani, drug del ljudstva pa ostane doma, in s tem istotako glasuje za korupcijo. Samo pogumni, ki vedo in se zavedajo kaj je prepričanje, glasujejo proti. Ko to pišemo še nimamo podatkov o socialističnih glasovih v Illinoisu. Ker je Illinois praktično brez močne socialistične organizacije, ki bi funkcionirala v vseh večjih krajih, tudi ni imela v kampanji agitatorjev, in ne zastopnikov na dan volitev, ki bi pazili pri štetju glasov. Progresivna stranka v Illinoisu je dobila tako malo glasov, da bo najbrž prenehala kot stranka. L. 1924 je bila LoFollettova kandidatura označena v Illinoisu samo na listi progresivne stranke, ki je vsled tega dobila par sto tisoč glasov. P. Christensen, kandidat farmarske-delavske stranke 1. 1920 za predsednika, je dobil v Cook County to pot 1,864 glasov. Kandidiral je za zveznega senatorja. On je eden glavnih voditeljev progresivne stranke v Illinoisu. V Minnesoti so izvoljeni trije kongresniki na listi farmarske-delavske stranke, ki bodo z V. L. Bergerjem tvorili skupino štirih kongresnikov, ki niso izvoljeni na listi demokratske ali republikanske stranke. Dva izmed prvih sta bila člana prejšnjega kongresa, eden pa je sedaj prvič izvoljen. Magnus Johnson, ki je kandidiral za guvernerja, je bil poražen. V Iowi je dobil mesto zveznega senatorja S. Brookhardt, ki je kandidiral na listi republikanske stranke. Dobil je nominacijo na njeni listi, ker si republ. stranka ni mogla pomagati. V kampanji pred primarnimi volitvami so ga razglašali za socialista, kar seveda ni, niti ni eden tistih politikov, ki bi se dal izvoliti zato, da bi služil gospodarj em. North Dakota je istotako izvolila progresivce (na republikanski listi). Socialistični glasovi so v celoti od zadnjih volitev narasli, a v nekaterih tudi nazadovali, tako npr. v Illinoisu, in v Missouri. Socialistična je edina manjšinska stranka, ki je napredovala. Vse druge so nazadovale, posebno progresivna v Illinoisu in Workers' (Communist) Party povsod, kjer je imela kandidate sedaj in tudi 1. 1924, ko je Foster kandidiral za predsednika. V Illinoisu je bil E. Engdahl .edini komunistični kandidat. Kandidiral je v zvezni senat. ^ ^ Ali je vaša številka manj kot tisoč? Tekoča številka "Proletarca" je 1000. Ako je ona v klepaju poleg vašega naslova manjša kot 1000, vam je za toliko številk kot manjka do tisoč naročnina potekla. Prosimo, da jo ponovite, ne da bi čakali opomina. "BEG IZ TEME" je knjiga, katero je Proletarec izdal za vas. Vsebuje dela najslovitejših ruskih pisateljev. Naročite jo! DEKADENCA "ENAKOPRAVNOSTI". Anton Garden. Marsikateri prijatelj in simpatičar slovenskega dnevnika "Enakopravnost" je bil precej presenečen ob njegovem izneverjenju svoji tradicionalni taktiki v delavski politiki. Od svojega priče tka do letošnjih volitev je Enakopravnost v vseh kampanjah zavzemala stališče, katerega ni bilo težko in tudi ne potrebno braniti pred slovenskim delavstvom v Ameriki. Sprejemanje političnih oglasov od raznih kandidatov republikanske in demokratske stranke je opravičevala radi potrebe po dohodkih. In ker je našemu delavstvu (v mislih imam inteligentnejši in socialistično misleči del) znano, kako težki so boji za obstanek slehernega delavskega ali delavstvu naklonjenega časopisa, je umevalo tudi eksistenčne boje Enakopravnosti. Ni mu bilo vseeno kake politične oglase prinaša list; nasprotno. Ali umevalo je ekonomsko situacijo lista. Do tega umevanja je pripomogel sam s tem, da je čitateljem v razumljivem tonu povedal nekako sledeče: "Oglase priobčamo radi primeroma lepih dohodkov, oziroma cen, ki so jih kapitalistične stranke pri volji plačati zanje. Vi kot delavci se na te oglase ne ozirajte. Nasprotno, glasujte za kandidate, ki v resnici zastopajo vaše, to je, delavske interese, in katere je no-miniralo delavstvo izven kapitalističnih strank." Do letošnjih volitev je bilo to jedro političnega stališča Enakopravnosti, katerega se je tudi držala v realnosti: prinašala je oglase raznih kapitalističnih kandidatov, kot že rečeno, in v uredniških člankih pa agitirala za delavske kandidate, bodisi socijalistične ali pa za progresivce, takozvane insurgente starih strank, in navadno pa za oboje. Sploh se je Enakopravnost smatrala v politiki za nekak slovenski organ ameriškega progresivnega gibanja, katerega ideologija je bila in je menda še precej bližja socialističnemu programu kot pa programu kapitalističnih strank. Pa r dni pred letošnjimi volitvami, dne 30. oktobra, da bom točen, pa je prišlo nepričakovano presenečenje. V izdaji omenjenega dne je Enakopravnost priobčila "feature", ali uredniški članek na prvi strani pod naslovom "Naša priporočila", v katerem brez rdečice (?) priporoča slovenskim volilcem, da naj glasujejo za kandidate na listi — demokratske stranke! In potem jih našteva, — in priporoča sedanjega go-vernerja Vic Donaheya, Atlee Pomerena v zvezni senat (ki je reakcionar in neskrupulozni "pa-litišn" ter izrazito sovražen napram organiziranemu delavstvu, katerega se železničarji še posebno dobro spominjajo), in druge demokratske kandidate. Potrebno je še omeniti, da se na "milostni" listi nahaja tudi ime sodr. Joseph Jaucha, ki je kandidiral v državno zbornico na socialistični listi. Kako da je tudi Jauch dosegel toliko konsideracije, mi ni znano. Morda so njegove kvalifikacije boljše kot pa.kvalifikacije ostalih socijalističnih kandidatov? Ali mogoče radi dejstva, ker je on Slovenec, in bi bila večja "zamera" če ne bi bilo milostnega priporočila? V mojih očeh, in najbrže tudi v očeh večjega števila našega delavstva, ne spremeni nobena stvar dejstva neglorijozne prodaje lista Enakopravnost interesom demokratske stranke in logično ameriškemu kapitalizmu ter nadvse umazani politični korupciji starih strank. In to za skodelico leče! Šarlatanstvo slovenskega "delavskega" žur-nalizma v Ameriki je zelo, zelo tragično. Ni čudno, ako je med našim delavstvom, kakor med drugim, toliko ignorance, brezbrižnosti in nezaupanja. -Ali dekadenca Enakopravnosti je še posebno žalostna, in zato zasluži še toliko večjo obsodbo. Dejstvo, da se Enakopravnost prišteva k "delavskim" listom, "zastopajoč interese slovenskega delavstva v Ameriki", ni v etiki slovenskega žurnalizma v Ameriki nič izrednega. Ker vsi listi izhajajo pod to formulo, in razun par izjem vsi blufajo slovensko delavstvo pod to krinko, so tisti ki blufajo v biznisu uspešnejši od onih ki ne blufajo. In sedaj se je Enakopravnost pridružila vrsti slovenskega kameleonskega žurnalizma. Ker je napravila tak korak, bi bila na mestu sprememba njenega načelnega stališča v toliko, da se bi čitalo: "Slovenski dnevnik, zastopajoč interese demokratske stranke v Ameriki." Vseeno, kongratulacija Lojzetu Pircu! Dobil je dobrega političnega zaveznika, ako tudi nekoliko pozno. Glede konkurence v boju za obstanek se mu ni treba preveč tresti, kajti demokratska stranka ima dovolj denarja in bo lahko podpirala oba slovenska lokalna lista. Seveda le toliko časa, dokler bo ameriška pluto-kracija držala odprto mošnjo demokratski stranki. In ker so tukaj vsi izgledi za indefini-tivno zalaganje demokratske stranke po denarni mošnji ameriškega kapitalizma, sta toraj oba lista, Ameriška Domovina in Enakopravnost, popolnoma "safe". . Vprašanje je le kaj poreče tisti del delavstva, ki je trgal čevlje, ali na en ali na drug način agitiral za Enakopravnost ob njeni in po njeni ustanovitvi, povsem z dobrim namenom, četudi kot tak pri merodajnih faktorjih ni obstojal. Take stvari v času mešetarstva niso važno vprašanje, kajti list se zanaša na pravilo, da Henry Dubb je Henry Dubb, pa naj bo ene ali druge narodnosti. In ker je med Slovenci, posebno v Clevelandu, veliko število Henry Dub-bov, bodo la incidcnt enostavno pozabili (?). Od teh do prihodnjih volitev bo list pridno grmel proti ostudni korupciji v ameriški politiki, in pisal bo simpatično o delavskem gibanju in njegovih bojih. Ob času prihodnjih volitev pa bo priporočal Henry Dubbom, da volijo za kandidate tiste stranke, katera mu bo — več plačala. Zelo žalostno, toda resnično. Prosim tudi, ako mogoče, da prizadeti oproste moji sarkas-tiki. Ali ko človek vidi, na eni strani gnusno blufanje delavstva po profesijonalnih političa-rjih, in na drugi pa prodajanje principov za skodelico leče od nepričakovane strani in ki je poleg tega v etičnem oziru gojil vero in zaupanje do gotove osebe ali oseb, je razočaranje še toliko večje. V takih momentih človek spozna vso resničnost, da ni vse zlato kar se sveti. Ni mi toliko na tem, ako se je Enakopravnost, kot list, v kritičnem momentu izneverila delavskim interesom (nisem pričakoval od nje, da bi se enostavno zavzela za socialistično lisfo kot edino predstavnico političnih interesov delavstva v državi Ohio pa bila lista taka ali taka, še manj pa, da bi se takorekoč z dušo in telesom udinjala interesom demokratske stranke), kot pa na dejstvu, da je pri tem indirektno prizadet ves naprednejši del našega delavstva. Spoštujem vsako osebo, ki v srcu veruje v eno stvar, bodisi v političnem ali verskem oziru, neglede ako se strinjam z njenimi nazori ali ne; ali do osebe, ki se igra s principi, bodisi lahkoverno ali pa s kramarskega stališča, ne morem imeti drugega kot obžalovanje, ako je prvo, in kontempt, ako je drugo. Ni mi za motive prizadetih oseb pri Enakopravnosti. Tukaj je edino vprašanje vprašanje principov. Priznam, da je v ameriški politiki, kot v drugih panogah življenja, tikajoče se delavskega gibanja, princip j ako redka prikazen. Posebno še v sedanjem valu življenja. In to je kar delavce najbolj tepe. Ako bi nam bili principi svetejši, bi bilo vedno več svetlobe v nepro-dirni temi. In to posebno še v političnem življenju. Tisočkrat sem rajši med poraženimi, ako so poraženi na pravem mestu, kot pa med "zma-gujočimi", ako so zmagujoči principielno in realistično na nepravem mestu. In kaj sploh pomeni politična zmaga enega ali drugega kandidata kapitalističnih strank za delavstvo? "Heads you lose, tails I -win" ("cifro" ti zgubiš, "moža" jaz dobim.) Delavstvo je vSelej na izgubi, pa naj zmaga republikanska ali demokratska stranka. In ako delavec glasuje za svojo stranko kljub temu, da še misliti ni na zmago, se prvič obvaruje pred razočaranjem, in drugič ima vsaj zadoščenje, da je storil svojo dolžnost v svojem interesu in interesu svojega razreda. Ako je danes še črno, bo v dogledni bodočnosti posijala zarja in z zarjo pride za delavstvo in trpeče človeštvo svetlejši, boljši dan. Kajti zmaga delavstva pride, neglede na neprijetne incidente preteklih dni. v Socialistično gibanje ima veliko sovražnikov med delavstvom; kriva je nevednost. Ima celo tu pa tam člana, ki v svoji nevednosti zažiga kadilo nasprotnikom socializma in jim pomaga blatiti svoje sodruge in svojo organizacijo. Kadar naletite na takega "člana", si ga dobro oglejte. Slovenski listi v zadnji volilni kampanji. V Zedinjenih državah izhaja 15 slovenskih listov. V prošli volilni kampanji so bili samo TRIJE SLOVENSKI LISTI ZA KANDIDATE DELAVSKEGA LJUDSTVA: Proletarec, Pro-sveta in Vestnik. Sedem listov je za dobro plačilo agitiralo za kandidate kapitalističnih strank, in eni izmed teh ne samo v oglasih, ampak tudi v člankih in "novicah". Dva glavna izmed njih sta bjla letos "Ameriška Domovina'' in "Enakopravnost". Trije slovenski listi so nepolitični, ostali pa so se kampanje ognili z "nestrankarstvom". Nekateri so jemali denar od republikanske in demokratske stranke ter oglašali oboje kandidate. Nekateri uredniki in upravniki so aktivno sodelovali v kampanji ene ali druge kapitalistične stranke, bodisi iz "prepričanja", ali pa proti plačilu. Plačani so bili v obeh slučajih. Vsi slovenski listi so "delavski". Nekaj izmed teh, ki niso, a se predstavljajo za delavske, naglašajo sledeča gesla: Glas Naroda: "List slovenskih delavcev v Ameriki". - A- meriška Domovina: "Neodvisen list za slovenske delavce v Ameriki." - Enakopravnost: "Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva". - Naš Dom: "Tednik za izobrazbo, gospodarstvo in zabavo slovenskih delav.cev v Ameriki". Pri primarnih volitvah meseca aprila t. I. je dobilo kakih dvajset neangleških listov v Chicagu $50,000 za kampanjsko gradivo samo od enega kandidata. Ena druga oseba jim je dala $10,000. Teh bogatih nagrad so bili deležni tudi slovenski listi v Chicagu, razun "Proletarca ', "D. S." in "Prosvete". Koliko *e more zaslužiti v volilnih kampanjah, ve izmed urednikov in lastnikov slovenskih "delavskih" listov posebno dobro Louis Pire, a bogate skušnje imajo tudi drugi, ki "pišejo za delavce" po končani kampanji do prihodnje, potem pa se zopet spremene v agi-tacijske liste za kapitalistične stranke in za kandidate korupcije. Ricciotti Garibaldi agent provokator. Ime Garibaldi je tesno zvezano z Italijo Giuseppe Garibaldi je slavljen v italijanski zgodovini kot glavni junak, ki je pripomogel do zedinjenja italijanskih provinc v eno državo, in za glavnega borca, ki je iztrgal papežu Rim in njegovo državo. Zedinjena Italija je postala dejstvo in Run glavno mesto Italije. Polkovnik Ricciotti Garibaldi je vnuk tega Garibaldija. Poslednjo dobo je bil med revolucionarji, ki se bore proti fašizmu. Ko se jim je pridružil, je zavladalo med njimi veliko navdušenje, kajti z njim so pridobili ne samo vplivnega borca, ampak tudi pozornost javnega mnenja, ki se je pričelo bolj zanimati za njihov boj proti Mussolinijevi tiraniji. Garibaldi je po vzgledu svojega deda pričel celo z organiziranjem posebne legije, ki bi v ugodnem trenotku udri a v Italijo in s pomočjo domačih upornikov pomagala osvoboditi ljudstvo izpod terorističnega režima. Deloval je v Franciji, kjer se je svobodno gibal v družbi italijanskih beguncev, katerih je v Franciji na tisoče. Ali nekaj nekje ni bilo prav, in francoska vlada je bila z italijansko vedno v neprilikah. Italijanska je vedela o delovanju italijanskih protifašistov v Franciji veliko več kakor francoska. Jasno je bilo, da so med zaupnimi protifašisti tudi agenti provokatorji. Ko je bil dne 31. oktobra uprizorjen atentat na Mussolinija, je italijansko fašistično časopisje pričelo silovito gonjo proti Franciji, kateri so sledile demonstracije pred francoskimi konzulati, napadi na Francoze, in zahteve, naj Mussolini anektira Nico. Stvar je francoskim oblastim izgledala čezdalje bolj sumljiva, in postale so pozorne na Ricciottija Garibaldija, ki je bil voditelj italijanskih protifašistov v Franciji. Bil je aretiran in priznal, da dobiva denar od Mussolinijeve vlade. Imel je tudi plačane pomočnike. Njegova aretacija je vzbudila veliko senzacijo ne samo v Franciji, ampak še bolj v Italiji in v vsi Evropi. Njegov brat je prihitel k njemu in ga v navzočnosti policije rotil, naj mu pojasni, kaj je na stvari. Oblasti mu niso pustile, da bi govoril z njim na samem, kajti Francija je prišla radi fašističnih provokacij v neprilike, katerim bo sedaj skušala napraviti konec. Ric-ciottijev brat je hotel vedeti, ako je v Garibal-dijevi rodbini kdo, ki bi omadeževal slovito ime, in Ricciotti ga je zagotavljal, da ni igral agenta provokatorja, četudi je sprejemal denar od italijanske vlade, kajti porabil ga je v boju proti nji. Seveda je lagal, a mu ne bo pomagalo. Podrobnosti ni hotel navesti, obljubil pa je, da to stori, ko pride "pravi čas". To je jezik vseh takih provokatorjev. Italijanski protifašisli v Franciji imajo močno gibanje, ki stremi vreči fašistično silo v Italiji s protisilo. Načeljeval mu je Ricciotti Garibaldi, Mussolinijev agent provokator. Poznal je vse tajnosti o tajnem delovanju in tajnih zvezah protifašistov v Franciji, ter jih pošiljal po svojih kurirjih v Rim. Ob enem je napeljaval svoje pristaše v nasilna dejanja, kar je naloga takih- provokatorjev. Tisoč številk "Proletarca". Tekoča izdaja "Proletarca" je dosegla številko 1,000, in kdor je naročnik od 1. 1907 naprej, je dobil vseh tisoč številk, če pa je naročnik od januarja 1906, jih je dobil 1,012. Sedanje številke se namreč nadaljujejo od januarja 1907. Dne 3. decembra 1907 je Proletarec postal tednik, in od tedaj izhaja vsaki teden. Tisoč številk! Ako bi Proletarec izhajal ves čas v tej obliki in bi imel vsaki teden povprečno 28 strani (kajti toliko bi jih imel, razdelivši povečane izdaje in prejšnjo formo v sedanji format), bi to pomenilo 28,000 strani, ali 56 knjig s 500 stranmi vsaka. ipt i^® Svoboda govora v Švici. Švica je bila dolgo znana kot dežela, v kateri je svoboda govora zajamčena vsakomur, in kjer se politični begunci lahko svobodno kretajo. Ali tudi v Švici ni vse zlato kar se sveti. V Švici je glavni stan socialistične-delavske inter-nacionale. Člani eksekutive, ki so prihajali v Švico na seje, so bili mnogokrat povabljeni na shode švicarskih delavcev, švicarska vlada pa je izdala odredbo, s katero prepoveduje članom socialistične internacio-nale, ki prihajajo na seje v Švico, nastopati na švicarskih shodih. Vlada je tajništvu internacionale že pred meseci sporočila, naj vpliva na člane eksekutive, da bodo sami odrekli povabila švicarskih delavcev na svoje shode, če pa bi tega migljaja ne vpoštevali, jim bodo švicarski konzuli odrekli vizirati potni list v Švico. V švicarski zbornici je socialistični poslanec Paul Graber interpeliral vlado, kaj misli v tej zadevi. Govoril je nad eno uro in bičal diktatorske, reakcionarne naredbe policije. Pred vojno so policijske oblasti v Lausanne (Švica) prepovedale govoriti na shodu največjemu socialistu tedanje dobe, ki je danes med nesmrtniki, Jean Jauresu, ki je prišel na povabilo švicarskih delavcev iz Francije v Švico. Ko je izstopil v omenjenem mestu, ga je potapljal po rami policaj in mu dejal, da naj se nemudoma vrne, ker je v Lausanne nedobrodošel. Švicarje je še danes sram tistega dogodka, izgleda pa, da se iz njega niso mnogo naučili. "Proletarec" je drugi najstarejši jugoslovanski socialistični list. Izhaja enaindvajseto leto, ves čas v interesu socialistične propagande in vzgoje. Delavske zmage v Angliji, Belgiji in na Švedskem. Rezultat občinskih volitev v Angliji je v o-strem nasprotju z rezultatom kongresnih volitev v Zedinjenih državah. Medtem ko so tu zmagale stranke korupcije in najbolj korumpirani njihovi kandidatje, so v Angliji prodrli socialisti in laboriti, ki delujejo v enotni stranki, v tolikšnem številu, da je postalo konservativce strah. V angleškem parlamentu ima sedaj konservativna stranka (podobna po programu republikanski stranki v tej deželi) veliko večino,, toda te splošne občinske volitve so jo uverile, da je njena večina v nevarnosti, ako razpusti parlament in razpiše nove volitve. Socialisti so najbolj napredovali v okrajih Sheffield, S\vansea in Liverpool. Dobili so 160 novih sedežev v občinskih zastopstvih na račun konservativne in liberalne stranke. V Leedsu in Sheffieldu je dobila socialistična stranka prvič kontrolo nad občinsko upravo. Oba sta važna industrialna središča. Enako velike zmage beleži socialistična stranka na Švedskem. V Belgiji sta se pri zadnjih volitvah združili dve stranki proti socialistični, in vzlic temu je slednja napredovala v številu glasov. Ker je šte-.vilo mandatov po novem zakonu znižano, je nazadovala v tem relativno manj kakor druge stranke. Nekateri komunistični listi so prinesli vest "o strahovitem porazu socialistične stranke v Belgiji", kar pokazuje njihovo resnično željo, katera je: Rajše vidimo da zmagajo najreakcio-narnejše stranke, kakor socialisti. Za "enotne frontarje" so take želje grda lastnost, ki pa se jo trdno drži. tis® Komunisti In volitve 2. novembra. Pri predsedniških volitvah 1. 1924 je imela Workers' Party svoje kandidatske liste v enajstih državah, in njen kandidat Foster je prejel 33,000 glasov. V sredi oktobra 1.1. je W. P. zasi-gurala javnost, da je prišla uspešno na volilno listo v državah Michigan, Pennsylvania, Colo-rado in Massachusetts. Pozneje je poročala, da je uspela postaviti delne liste v New Yorku, II-linoisu in Connecticutu. Če je imela svoje kandidate v vseh teh državah, je še vseeno nazadovala od zadnjih volitev za štiri države. V nekaterih je imela na listi le po par kandidatov. V drugih krajih je indorsirala kandidate farmar-ske-delavske stranke, ki kot taka obstoji le v Minnesoti in v posameznih okrajih v nekaterih drugih državah. W. P. je pri teh volitvah povsod dobila zelo majhno število glasov. "Delavska Slovenija", njen začetek in konec. Frank Novak, bivši urednik "D. S." (Nadaljevanje.) Novi upravnik. Bartulovič je kmalu spoznal, "da vodijo vse ceste v Chicago", ter da v Milwaukee ni primerno polje za ojačenje njegovega vpljiva, kot je najbrž domneval poprej. Kako se je delovalo, mi ni znano, toda nekega dne je stal v uredništvu novi upravnik. B. mi ga je predstavil: "To je drug Kosič iz Clevelanda, on bo sedaj prevzel moje mesto." Zakaj, kako, tega mi ni nihče pojasnil. K. je bil še le nekaj mesecev v Ameriki. Prišel je iz Goriške, odkoder je moral bežati pred fašisti, kateri so tiste čase posebno kruto nastopali proti komunistom. Ker ni bil zmožen angleškega jezika, se moj položaj seveda ni spremenil, ako ne upoštevam dejstva, da sem bil rešen Bartuloviča s katerem sva stala v ostrem nasprotstvu, ker se nisem hotel brezpogojno uklanjati njegovi diktaturi. K. je uvedel novo, seveda zopet "lastno" knjigovodstvo. Bil je poprej nastavljen pri neki delavski zadrugi na Primorskem, kjer si je baje pridobil takih sposobnosti, ki pa so bile vsekakor pod ničlo, kar se tiče. modernega knjigovodstva. Priznati moram, da se je K. pošteno trudil izboljšati gospodarski položaj lista, ki je postajal od dne do dne obupnejši. Predvsem je pridno razpošiljal okrožnice in brošure, ter iztirjaval stare dolgove za prej poslane in dosegel v par mesecih, da smo si gospodarsko vsaj deloma opomogli. Ker je tisto zimo prinesel Delavski koledar par stotakov dobička, smo pričeli upati, da se polagoma izkopljemo iz dolga, toda to je trajalo samo nekaj mesecev; na spomlad leta 1924 smo bili zopet na starem mestu. K. je po poklicu kamnosek in svetoval sem mu, naj se oprime svojega dela, ter vodi upravništvo zvečer, kar bi ne bilo težko, ker sem, kakor že omenjeno, itak opravljal dve tretjini upravniškega dela. Toda to možu ni šlo v glavo, ker je bilo pač prijetneje prihajati v urad opoldan in voditi po večerih tam debate z drugovi. K. je prevzel nalogo, katere B. ni zamogel izvršiti—vsekakor ne zaradi tega, ker se je prekmalu preselil iz Mil-waukee — toraj nalogo, da organizira v tej naselbini močno slovensko komunistično postojanko. Ko je izjavil, "da mi bo on pokazal, kako se vodi organizacijsko delo", sem se samo nasmejal, prepričan, da bo svoje mišljenje spremenil kakor hitro bo naše "socialpatri-jote" poznal vsaj približno toliko, kot sem jih poznal sam. Po zimi leta 1924 je ustanovil s pomočjo nekaj žensk, ženski izobraževalni klub in jaz sem takoj odkrito izjavil, da je bilo dete že pred porodom mrtvo, kar je bilo tudi istina. Na spomlad je postal naš gospodarski položaj skrajno opasen, da sem postal vsled gmotnih skrbi duševno popolnoma uničen in sem le z največjo težavo izvrševal svojo delo, mnogokrat nezmožen, da zberem svoje misli in napišem kaj pametnega. Polotila se me je grozna duševna utrujenost, obupanost in tudi jeza, ker sem videl, da se ne upošteva niti enega logičnega nasveta za izboljšanje položaja, niti ene dobre, praktične stvari. K. je pričel prihajati na urad še kasneje in "delal zvečer", toda redno je vlekel svojo plačo, namreč 35 dol. na teden, dasi bi pri svojem poklicu lahko zaslužil več. Vedno sem še vztrajal pri svoji zahtevi, da , se odpravi stalnega upravnika, ker plačati za dveurno delo tako tedensko plačo, pomeni potrato in tudi izkoriščanje organizacije. S časoma pa sem spoznal, da so hoteli v Chicagu imeti stalnega "nadzornika" nad menoj, ki je bil obenem cenzor, kar je bilo zame seveda zelo "prijetno". Končno, uvidevši, da je nadaljni obstanek nemogoč pod takim sistemom, sem se odločil prodati svoj delež v tiskarni. Vedel sem, da pomeni to zame v gospodarskem oziru izgubo, toda z mojo duševno močjo je bilo pri kraju. Predložil sem toraj na seji upravnega odbora lista, da kupijo člani> kot delničarji, moj delež, povečajo kapital in razširijo tiskarno, da bi mogla izvrševati tudi vsa dela drugi lokalnih organizacij Delav. stranke. Navedel sem jim dokaze, da so te organizacije potrošile okrog 1500 dol. v teku enega leta samo za tiskovine, ter da bi se potem tudi list moglo tiskati doma in tako zelo znižati stroške. Dokazal sem jim, da bi na ta način Delavska Slovenija izhajala ne samo brez deficita, temveč da bi s pomočjo tiskarne mogla prinašati celo dobiček — seveda, pod pametnim, sposobnim vodstvom. Načrt so sodrugi zelo odobravali, posebno pa še K. sam. Začetkom julija leta 1924 se je vršila v Chicagu polletna seja skupnega vodstva Jug. sekcije Del. stranke. Na to sejo je bil poslan K., ker jaz nisem imel sto-procentnega pečata, posebno še tiste čase, ko je pričela v Chicagu vzhajati nova zvezda v osebi Bartuloviča. K. je imel nalogo, da predloži moj načrt oziroma načrt upravnega odbora D. S. o nakupu mojega deleža. Štiri dni kasneje, toraj v torek, se je K. vrnil, videl sem ga pa še le v sredo proti večeru na uradu, kjer mi je takoj izjavil na moje tozadevno vprašanje, "da se o stvari sploh ni razpravljalo na seji". Toda že tisti teden je bilo na vse klube, toraj v Milwaukee in na West Allisu poslano iz Chicage pismo, v katerem se je članstvu za-povedalo, da ne sme upoštevati načrta o nakupu . . . Tako smo toraj nadaljevali s staro pesmijo in lezli počasi vedno globokeje v dolg, zanašajoč se zopet na Delavski koledar, ki ima iziti na jesen v več iztisih, obenem pa na nove brošure, ki bi morale prinesti — novac. (Dalje prihodnjič.) Frank Novak in njegovi spomini. Frank Novak, urednik milwauškega "Vestnika", opisuje svoje spomine od časa, ko je postal urednik bivše "D.S." Spominja se preteklih let kot človek, ki si je po neprevidnosti nakopal veliko breme, s katerim je bilo treba preko vseh štirinajstih postaj, predno je prišlo odrešenje. Rednim čitateljem "Proletarca" je znana vsa zgodovina frakcijskega boja med slovenskim, oziroma jugoslovanskim delavstvom, kajti Proletarec je priobčil opise vseh važnejših pojavov v našem delavskem gibanju in v mednarodnem delavskem gibanju. Vzlic temu jim priporočamo, da članke F. Novaka prečitajo, in se ob enem spomnijo polemičnih člankov v Proletarcu skozi zadnjih pet let. Postalo jim bo marsikaj še jasnejše kakor jim je bilo. Nikoli nismo zanikali, da Fr. Novak ni delal v času uredovanja "D.S.", pač pa smo naglašali, da dela za dva, kajti vršil je delo urednika in upravnika. Upravniki, ki so mu jih pošiljali, niso imeli niti pojma o upravniškem delu, eni niti Slovenci niso bili, in ker so razun tega še pričakovali, da se v mesecu ali dveh dogodi revolucija, so zanemarjali celo tisto gospodarsko delo, ki so ga bili zmožni izvrševati. Ni čuda, da je list s tolikimi oglasi kot jih je imela "D.S." in bila poleg tega glasilo dveh podpornih organizacij, vseeno lezel v dolg. Kadar mora urednik izvrševati pri tako obsežnem listu še upravniške posle, četudi le del teh poslov, mora podaljšati svoje delovne ure in vzlic temu je uredniška stran dela še vedno na škodi. Treba je kolone "hitro mašiti skupaj", in kar manjka, napolniti s škarjami. Ni čudno to, da je F. N. v takih okolščinah vztrajal, ampak čudno je, da je vztrajal toliko časa. Priznanja ni bil nikoli deležen, in nikoli ga mu niso dali, ker ni izvršil dane mu naloge, pač pa je bil vsa leta predmet kritik v čikaškem stanu sanjavih, čez noč pečenih hrvatskih "revolucionarjev". In naloga je bila: Strnitev slovenskega delavstva pod vodstvom "Radnikovega" odbora, uničenje "Proletarca" in JSZ., ter pridobiti "D.S." nekaj tisoč novih naročnikov. Frank Novak je v tej nalogi storil vse kar je mogel, a upov, ki so jih polagali vanj Radnikovci, ni izvršil. Ko so mu naročili iz starega kraja še enega "Novaka", mu je ta neprijazno pojasnil, da je prišel igrati v Ameriko "gosposkega" revolucionarja, neglede na pošvedrane čevlje. "Jaz ne bom agitiral od kuče do kuče," mu je dejal. In res ne agitira. On je prerok, apostol, oznanjevalec — "kučne" revolucije. Zgodilo se je kar se je v okolščinah kakršne so bile moralo zgoditi. Nesposobnost je mišnica, ki zaduši tudi "revolucijo". Frank Novak piše sedaj spomine, Ernest Bartulovič pa piše okrožnice "progresivnega bloka" SNPJ. in jih razpošilja društvam in posameznikom. Prvi je zopet neodvisen, drugi je "pod ukorom in strogim nadzorstvom", ker je "napravil pokretu mnogo štete". Kdo podpira slovenske liste? Devet slovenskih listov v Zedinjenih državah je dobilo v zadnjem desetletju nad $180,-OOO za oglašanje kandidatov kapitalističnih strank, in za druge usluge, ki jih je storilo privatnim interesom. To številko dobimo, ako vzamemo za bazo devet slovenskih listov, ki agitirajo za kapitalistične kandidate. Reklamo za kapitalistične stranke, pa naj bo v obliki oglasov, novic in člankov, jim plačajo direktno, in tudi neposredno. Npr., gotove mogočne kompanije oglašajo v tistih listih, ki jim morejo dokazati, da so patriotični—to se pravi—lojalni kapitalističnim interesom. Vsak teh listov dobi povprečno najmanj $2,000 letno "podpore" v eni ali drugi obliki za prej navedene usluge. Mogoče je, da dobe celo več, in nekateri sigurno dobe več, drugi zopet manj. Prodajajo se, ker se izplača. IVAN VUK: REFLEKSI. 3. Kakšen je glad? Ko včasih prinesejo časopisi v svojih predalih vesti o gladu v Indiji, da jih je umrlo stotisoče radi slabe žetve, čita to meščan pri prijetno dišeči kavi in belem kruhu in govori svoji ženi: "Stotisoč, pišejo, jih je umrlo od gladu." Žena s srebrno kavino žličko pomeša kavo v skodelici in vpraša: "Pa kako je to? Kaj res nimajo prav ničesar za jesti?" Nato namaže na beli kruh čajnega masla za moža in za sebe. "Hvala bogu', da pri nas to ni mogoče. Pri nas ima vsaki svoj kruh in še nikdo ni umrl od gladu." Popije kavo in porine prazno čašo pred ženo: "Še mi nalij. Izborna je danes in diši mi . . . " Glad v Indiji je bil odpravljen. — Nekoč so se v časopisih in v nekaterih elegantnih izložbah trgovin pojavile slike gladu v Rusiji. Ljudje so jih ogledovali in se spraševali: "Ali si videl? . . . Interesantno . . . Sama kost in koža, trebuhi so napeti, kakor utonuli podgani. Vražji mora biti tisti glad." Človek je pokimal in se značilno odkašljal. "Zdaj pa imajo tisto svojo 'diktaturo proletarijata' . . . Pokazali so, kako znajo ONI gospodariti." "Pravijo, da ni 'diktatura proletarijata' kriva." "Kdo pa? . . . Kedaj je pa bil pri takozvani bur-žuaziji glad?" "Ker so baje skrivali. Edenindevetdesetega je bil, pravijo, ravno tak, če ne še hujši. Ali car je prepovedal, da bi se zvedelo." Pri mizi sedi vojni dobičkar. Rejen je in težki prstani so na njegovih rokah. "Nesramnost . . . Delali bi in ne politizirali. Vladali bi radi, kajpada, zemlja pa bo rodila kar na njih ukaz . . . Poginejo naj, prav vsi naj poginejo . . . Natakar, pečenko mi prinesite in ljutomerčana . . ." Tresoča roka dečka se stegne k njemu in plah glasek poprosi: "Gospod . . . malo kruha, prosim." Vojni dobičkar ga pogleda kakor s sulico. "Nesramnost . . . Natakar, kaj je to? Človeku ne dado miru niti pri jedi." Natakar odrine dečka iz gostilne zagrozivši mu. "Capini . . . Samo beračili bi." Obriše s servijeto mastna usta in pije ljutomerčana. — V časopisih je stalo, da se je vsled gladu v en sam dan zgodilo sedem samomorov. Koliko človeškega gorja se skriva za to kratko vestjo. "Kaj je pravzaprav tisto: glad", vpraša neka dama in biseri ji blešče okrog vratu. "In da bi si radi tega jemal kdo življenje? ..." "Glad", se smeje mlad gospod kavalirski. "To je, gospa, kako vam razložiti . . ." "Mislim si", mu seže gospa v besedo. "Pred kratkim sem bila v gorah. Svež zrak, pravim vam, nebeški zrak. In tak apetit sem dobila in vsa družba, da je bilo zares veselje. Vse, kar smo vzeli seboj, — rečem vam, ni bilo malo, kar smo vzeli — in še bi jedli. Pravi volčji glad se nas je lotil ... V prvi gostilni sem snedla kar dva zrezka." "Da, da, da,,' je hitel pojasnjevati kavalir. "To, vidite, je glad."--- Med vojno, ko smo stali v vrstah za kruhom, mesom, moko in drugimi živili, se je imenovala počasna gladna smrt "nedojedanje", "pritrgavanje" in še tako nekako. Vse ljudstvo je bilo udeleženo pri tem, razen onih par desettisoč rudečeličnih, ki so nas bodrili "naj vzdržimo". Ljudstvo pa je korakalo po cesti trpljenja k smrti vsled gladu radi tistega "nedojedanja" in "pritrgavanja". Sto in stotisoči so šli tisto pot, posebno starčki in otroci in jo končali pri grobu. Tako je bilo med vojno. Ali je sedaj boljše? Vprašajte . . . Našli jih boste, ki vam bodo govorili: "Poglejte . . . Sedaj se lahko kupi vse. Ni več tistih kart in "nedojedanje" in "pritrgavanje" je nepoznano. V vrstah ni treba čakati po cele ure, kakor takrat. Izložna okna so polna vsega. Idi samo in izberi. Svilene obleke in svilene nogavice. Nobena ženska ne potrebuje več nakaznice, da si kupi nogavice. Vsak moški ima pravico, da si kupi hlače ka-koršne hoče in koliko hoče ... A živila?! Torte dobiš, prijatelj, in šunke in čajno maslo in celo kaviar, da o vsakdanjih živilih niti ne govorim. Vsega je v izobilju, nobenega pomanjkanja ni. Vse se lahko kupi . . . "Lahko?" "Gotovo . . . Saj veste ..." "A kdo lahko? Vi znabiti?" "Jaz ne ... " "Tudi jaz ne . . . Kdo pa potem ..." Gledava se in molčiva. Pa se oglasi tretji in smeh mu je hripav. "Kdo?! . . . Tisti, ki ima denar." — Nedavno se je zgodilo, da je v rudokopu zasulo rudarja. Rešili so mu življenje, a noge so mu odrezali. Ženi so radi te nesreče od skrbi in strahu za bodočnost osiveli lasje. Otrok, triletna hčerka tega ni razumela, zato se je smejala, kakor pred nesrečo. Samo prositi je morala sedaj vedno: "mama, daj kruha". Ali kruha je bilo malo. Pa se je začelo v drobnih možganih vzbujati nejasno čudenje. Prej je bil kruh in prositi ni bilo treba. Zato je vprašala nekoč: "Kedaj se vrne papa?" "Ko ozdravi", je odgovorila mati. Otrok je premišljeval. "Ali skoro ozdravi?" "Skoro", je odgovorila mati in za srce jo je stisnilo. "To bom jedla, kaj ne? Veliko kruha mi daš, ko se vrne papa? . . . Tako ga bom jedla: ham, ham . . ." Ko pa se je vrnil oče iz bolnice, je rožljal z leseno nogo. Vzel je hčerko in šel z njo k ravnatelju premo-gokopa. "Mhm, mož", je skomizgnil ravnatelj s pleči. "Delati več ne morete . . . Obžalujem." "Kakšno lažje delo bi že zmogel ... a vsaj otrok ne bo gladoval." Ponižno je stal rudar pred ravnateljem. "Ah, gladoval . . . Otrok je še majhen, njemu ni treba mnogo." "V rudniku sem delal, gospod ravnatelj . . . pošteno sem delal in dolgo sem bil pri vas." "Saj niste zastonj . . . Plačali smo vas. Kaj še hočete?" Strog je bil glas ravnatelja. Služkinja mu je prinesla malico. Pivo in hrenovke. Ej, kako so dišale. "Papa", je pocukalo dekletce očeta. "Tudi jaz sem lačna." Ravnatelj se je ogledal. "Bedast otrok", je zamr-mral. Vzel je krono, tisto papirnato, ki velja petindvajset para. "Na punčka", je rekel. Rudar je odšel. Na cesti je pobožal otroka po kodri glavici. Tresoča je bila roka, v grlu solze: "Lačna si?!" Dekletce pa mu je molilo krono: "Kupi kruhka, papa ..."--- Moj sosed na klopici je gledal v tla nepremično, kakor da ne sliši našega razgovora. Videlo se mu je, da ga razen let nekaj teži. Naenkrat pa vzdigne glavo in obraz, suh do kosti gleda vame. "Ali veste, kaj je to glad?" Nekaka zadrega se me je polastila. Iskal sem besed. "Glad ... to je vsekakor nekaj relativnega . . . Ako na primer po dolgi seji v parlamentu pridejo poslanci k obedu in poreko: — Dajte mi nekaj dobrega in mnogo. Lačen sem, kakor volk —". Naenkrat sem obmolknil. Menda zato, ker me je gledalo dvoje bliščečih oči iz posušenega obraza, sam ne vem. On pa je rekel z mirnim glasom: "Med vojno smo vsi gladovali. Bil je to kroničen glad, ki so mu pravili 'nedojedanje'. Sedaj se je pa ta glad spremenil v akutnega. Ime mu je 'pomanjkanje' . . . Intelektualec sem. Danes pravijo temu duševni delavec. Že nekaj tednov sem brez dohodkov, ker nimam odjemalcev za svoje delo. Besede imam v zalogi, besede ponujam. Skomizgajo s pleči. Ponudil sem se v tovarni kot navaden delavec. Zaman . . . Mišic nimam za to, pravijo. Ali veste kaj je to glad? Žgoča bolečina v drobovju, posebno .če niste jedli že tri dni ničesar . . . Glad je divje koprnenje dobiti nekaj med zobe in — žvečiti . . . Žvečiti, glodati, glodati . . . . Glad je obup nad samim seboj. Mogočna blaznost, sposobna vreči svet iz tečajev ..." — "Tri milijone brezposelnih." Z debelimi črkami je tiskano na prvi strani. Čitajo in se čudijo: Tri milijone . . . Cela armada. In vsak gre svojo pot in ne misli več na to . . . Sit je . . . t}^ t^® Konvencije in konference socialističnih strank. Koncem oktobra je imela svojo letno konvencijo (zbor) v Lincu socialističan delavska stranka v Avstriji. Ker je ta stranka ena najjačjih v državi in tudi ena izmed najvplivnejših v Evropi, je vsak njen zbor velike važnosti ne samo za avstrijsko ampak za vse evropsko delavstvo. Ogrska socialistična stranka je obdržavala svoj zbor 31. oktobra in 1. novembra v Budapešti. V istih dnevih je zboroval generalni svet francoske socialistične stranke. Ena izmed točk sporeda bo vprašanje dnevnega glasila. Nemška socialistična stranka na Češkem bo imela svoj zbor 20.—22. nov. v Teplitz-Schoenau. V istem času bo imela konferenco socialistična ženska zveza. Vzroki izrednih asesmentov v podpornih organizacijah. F. Z. Izredni, ali visoki davki v državi so vedno znak slabega gospodarstva in so ob enem znamenje mizerije med ljudstvom prizadete dežele. Visoki, in izredni asesmenti v naših podpornih organizacijah so istotako znak ali slabega gospodarstva ki ne vidi dalj kot do jutri, ali pa nepravilnega zavarovalninskega sistema. Vse jugoslovanske podporne organizacije v tej deželi imajo primeroma stabilne posmrtninske sklade. To ni njihova zasluga, ampak zasluga veščakov, ki so izračunali po kakšnih lestvicah morajo plačevati člani podpornih organizacijah, da si zasigurajo po-smrtnine. Dokler organizacije teh lestvic niso bile prisiljene sprejeti, so bili posmrtninski skladi mnogih v kritičnem stanju. Tudi marsikakšna jugoslovanska podporna organizacija je imela nesolventen posmrtninski sklad, in ena je prišla tako daleč, da so nekateri njeni odborniki pričeli s pogajanji za "reinšuranje" članstva pri zavarovalninski družbi. Organizacije, ki so imele nesolventne posmrtninske sklade, so morale zvišati starost svojih članov, da so prišle v solventnost. Člani namreč plačujejo po starostni lestvici. Z zvišanjem starosti jim seveda ni bila zvišana starost, ampak asesment v posmrtninski sklad. Tako morajo tisti člani, ki so še člani, plačevati grehe članstva in odborov iz časov, ko so "slabo gospodarili" in še slabše računali z bodočnostjo. Ko so asesmenti enkrat visoki, jih je težko znižati. Ako bi bili od vsega začetka dovolj visoki, bi ostali — nizki. Za slabost posmrtninskih skladov nekaterih jugoslovanskih podpornih organizacij, oziroma za visoke asesmente ki jih morajo člani plačevati, so v največji meri vzrok površnosti pri sprejemanju članov. Ena najpogubnejših teorij za podporno organizacijo je, da mora naraščati v članstvu neglede kakšni so novi člani. Tako so dobile vse polno ljudi, ki so za petdesetak ali dva asesmenta prejeli dva do tri in tudi več tisoč dolarjev podpore, in še vedno imajo pravico do gotovih odškodnin, operacijskih stroškov in do posmrtni-ne.« Teh "velikanskih privilegijev" je deležno le majhno število članov, ostali pa se pritožujejo nad asesmenti. Simulira se v jugoslovanskih podpornih orga-nizacijh precej, posebno v tistih ki nudijo visoke bolniške in odškodninske podpore. Slep je, kdor taji to resnico. V nakazovanju bolniških podpor so mnoga društva nekaterih organizacij, posebno SNPJ. in HBZ., jako površna. Članstvo glasuje za podporo pod vtisom, da ne bo nihče na škodi, kajti čemu se bi denar paril v centralni blagajni, bolnikom pa podpora le prav pride. Nekateri bolniki, izmed katerih so eni resnično bolni, drugi pa so penzijonisti, so prejeli od ene ali pa od večih jugoslovanskih podpornih organizacij od tri do pet tisoč dolarjev podpore v teku dveh, treh let. To je dobro za bolnika če je bolan, in še boljše za "bolnika" ki ni bolan, a zelo slabo za agitacijo, kajti take podpore naravno povzročajo ne samo visoke redne, ampak tudi izredne asesmente in vsled tega vzrujanje med članstvom. V Prosveti z dne 20. oktobra je priobčil Blaž Novak, tajnik oddelka bolniških podpor v SNPJ., obširno statistiko, iz katere "je razvidno, koliko je vsako posamezno društvo vzelo in koliko vplačalo v bolniški sklad SNPJ. v prvi polovici 1. 1926. Skupno so društva vplačala v tej dobi v bolniški sklad SNPJ. $288,957.80, vzela pa so v istem času iz bolniškega sklada $357,819.87. Torej beleži v prvih 6. mesecih tega leta $68,862.07 deficita. Sedemindevetdeset društev je vzelo več kot dvakrat toliko bolniške podpore, kot pa so vplačala v bolniški sklad. Z drugimi besedami, prejela so za vsak vplačan dolar v bolniški sklad nad dva dolarja bolniške podpore . 241 društev je vplačalo več kot pa je prejelo iz bolniškega sklada, 311 društev pa je vzelo več kot so vplačala. Ta so odgovorna za deficit in vsled tega neizogibne izredne asesmente. Omenjeni odbornik pravi v svojem poročilu z ozirom na to statistiko, da je vsled kritik ki so nastale radi površnosti pri nakazovanju podpore mnogo društev uvedlo boljšo kontrolo in pazijo, da se podpora nakazuje samo bolnikom, ne pa tistim, ki simulirajo bolezen. Krivdo za hibe sistema bolniških podpor zvrača B. Novak na konvencije in članstvo, ker se protivi omejitvam, če pa konvencija napravi kake omejitve, jih zavrže članstvo na referendumu. Ako bi zakoni posameznih držav protektirali bolniške sklade kakor protektirajo posmrtninske, bi bila situacija lažja, toda le malo organizacij ima centraliziran bolniški sklad, nobena pa ne plačuje tolikšnih podpor kakor SNPJ., in visoki asesmenti so neizogibni. SNPJ. je bila prva jugoslovanska podporna organizacija, ki je centralizirala sistem bolniških podpor. Druge jugoslovanske organizacije so ji sledile ene že pred leti, ene pa šele poznejše čase. Ali kakor se je v začetku izkazal centraliziran sklad v korist SNPJ., tako bi ji lahko v stanju neprestanega primankljaja škodoval in ji odvzel magnetično silo agitacije za nove člane. In ni izključeno, da mogoče pride čas, ko bo bolniška podpora tudi v SNPJ. prepuščena društvam, to je, da bo centraliziran bolniški sistem v sedanjem obsegu ukinjen. Samo dva izhoda sta: ali temeljite reforme, in vplačevanje v bolniški sklad po dobro preračunanih lestvicah in dobra kontrola v društvih ter odprava penzije v obliki bolniških podpor, ali pa odprava centraliziranega sistema bolniškega zavarovanja, ki bi ga potem prevzela lokalna društva. Kdo bo v potrebi na vaši strani? Sodrug B. Mlačnež je včasi, v družbi nesodrugov, zelo rad pritrjeval njihovim zabavljicam proti sodrugom. Mislil si je, "morda so pa moji sodrugi res v napačnem, morda res ne delajo prav." Zgodilo se je, da so njegovi prijatelji, nesodrugi, tudi njega zasovražili in ga začeli obmetavati z blatom. Tedaj se je sodrug B. Mlačnež spomnil svojih sodrugov, ki so mu že priskočili na pomoč še predno se je on spomnil nanje. Sodrug B. Mlačnež je tedaj spoznal, da so sodrugi RESNIČNO sodrugi, in da so zabavljači proti sodrugom samo zabavljači. Resnim in pametnim za smeh in kratek čas. Dr. Mihael Opeka o ameriških Slovencih. "Glasilo KSKJ." je ponatisnilo dve pridigi, ki jih je imel v ljubljanski stolnici kanonik dr. Mihael Opeka. Zadnja je bila v omenjenem listu priobčena dne 5. oktobra. Ob enem je pisal uredniku Cigaretu pismo, v katerem opisuje ameriške Slovence. Kanonik Opeka je študiran gospod. Njegovo znanje je 100 stopinj večje, kakor pa znanje povprečnega slovenskega ameriškega župnika, z izjemo Rev. Trunka, ki pa tudi še ni učenjak, a vendarle intelektualno prvi slovenski duhovnik v Ameriki. Drugače je dr. Opeka preveč staro-krajski, tako malovaški, tako vnet za kapelice in cerkvice, da je gledal ameriške Slovence samo s te strani. Razdelil jih je, kakor nas bo na sodni dan razdelil večni sodnik, med dobre in slabe. Kar je katoliških, so seveda vsi dobri. Med drugimi ni dobrih, čaka jih pogubljenje v kraju, kjer je večni stok in šripanje z zobmi (brrr). Duhovnik dr. Opeka, profesor svetega pisma, pravi tole o ameriških. Slovencih: "Kakšen »e mi je zdel nai slovenski ameriški živelj? Kar je v Ameriki naših ljudi dobrih - in mnogo jih je — so čudovito dobri. Kako so verni! Več nego enkrat so mi prišle solze v oči, ko so taM , . >tn "S « K (4 M »-I 0. £ a W a u B ž* ILLINOIS: Gillespie 10 .. i 5 3.50 $ 1.00 Nokomis . . . . i 12 5.40 L60 Springfield . . 4 4 2.60 .80 Virden..... 5 1.50 .50 Chicago (1) . . 60 io 21.50 $ 8.1.7i $ 8.17 i 7.00 INDIANA: Universal . . . 12 3.60 .90 .90 1.20 KANSAS: Gross..... 4 3 5 2.25 .521 .52i .70 MICHIGAN: Detroit..... 30 9.00 2.25 2.25 3.00 MINNESOTA: * M. at L..... 4 1.20 .30 .30 .40 OHIO: Blaine..... 4 3 14 2.25 .70 Cleveland . . . 40 10 . 15.50 5.00 Power Point. 2 7 . 3.05 .90 Girard..... 20 6 . 8.10 2.60 Barberton .. . 20 6.00 1.00 Maynard . . . 5 7 10 3.95 1.20 Collinvvood . . 40 15 . 17.25 .... 5.50 Bridgeport . . 7 2.10 .70 Glencoe . ... 5 2 ! 2.20 14.47 i 14.471 .70 PENNA: Herminie . . . 8 1 . 2.75 .90 Pittsburgh . . 20 7 . 8.48 2.70 Renton..... 4 3 . 2.25 .70 Grays Landing 20 6.00 2.00 West Newton 10 4 ' 4.40 1.40 Avella..... 5 5 . 3.25 1.00 Canonsburg . Braddock . . . 20 6.00 2.00 7 2.10 .70 Latrobe . ... 3 5 2.65 .80 Forest City . . 13 1 . 4.25 10.20 10.20 1.40 WISCONSIN: Sheboygan . . 20 10 . 9.50 3.00 Mihvaukee . . 40 12.00 5.25 5.25 4.00 WYOMING: Sublet..... 13 7 . 6.35 1.50 1.50 2.00 Skupaj 449 132 29 $180.90 $43.57i $43.571 $57.10 Red- Dual- Izjem- nih nih nih Znamk na roki 1. sept. 1926. . . .124 63 86 Prejeli od stranke 400 100 — Skupaj .... ..524 163 86 Razpečanih tekom meseca . . . . .449 132 29 Na roki 30. sept. 1926 ..... .. 75 31 57 SODRUGOM V CLEVELANDU. Seje soc. kluba it. 27. «e Trie dvakrat v mesecu: vsako drugo nedeljo dopoldne in vsako četrto nedeljo popoldne. Seja četrto nedeljo v mesecu je namenjena ▼ glavnem u predavanja in diskusije. — Sodrugi, prihajajte redno k sejam in pridobite klubu novih članov! Tajnik. Petletnica izobraževalnega kluba v Wau-keganu. V nedeljo 14. novembra bo Izobraževalni klub obhajal svojo petletnico z veliko priredbo v Slovenskem narodnem domu. Ta klub si je ob ustanovitvi dal nalogo gojiti slovensko dramatiko, izobraževalno delo, in skrbeti za dostojno zabavo. Izvrševal jo je kolikor mu je bilo mogoče. V klubu je častno zastopana tudi tukajšnja generacija Slovencev in Slovenk, ki z ostalimi dela harmonično in uspešno. Naš samostojni izobraževalni klub ni konkurenčna organizacija drugim. Na dramskih predstavah, ki jih prireja klub št. 45 JSZ., sodelujejo člani in članice našega kluba, in člani kluba JSZ. nam sodelovanje vračajo. V naselbini kot je Waukegan se nudi organizacijam kot je ta klub, kakor tudi drugim, velik delokrog, in Izobraževalni klub se ga poslužuje kolikor mogoče. Sedaj ima okrog $500 imovine v ' gotovini, in precej v pripravah za oder. Uprizoril je že večje število iger. Najaktivnejši je v dramatiki. Občinstvo iz Waukegana-North Chicago in okolice vabimo, da pride na to našo slavnostno priredbo v čimvečjem številu. Popoldne se boste zabavali ob prizorih iz burke Veleturist, in smejali se boste, kot že dolgo ne. Zvečer pa bomo imeli zabavo, ki bo res neprisiljena. Pred pričetkom igre bomo čuli Chas. Pogorelca, nadalje virtouzni kvartet deklet, in pesem "Little Mother of Mine". □E Koncert pevskega zbora "Sava". V nedeljo 5. decembra priredi v dvorani SNPJ. v Chicagu mešan pevski zbor "Sava" svoj prvi koncert, od kar je pridružen klubu št. 1. Zbor ima že nad trideset pevcev in pevk,ob času pridružitve pa jih je imel okrog 12. Koncertni program bo izvajal samo s svojimi močmi. Dramski odsek kluba uprizori na tem koncertu eno-dejanko, v kateri je večinoma petje. Zborovodja je Arno M. Hess, režiser igre na koncertu je Andrew Kobal, zbor v igri pa bo spremljala na gla-sovir Mary Oven, ki sodeluje tudi na vajah. Vstopnice se dobe v pred-prodaji. 31-IE Proslava petletnice obstanka IZOBRAŽEVALNEGA KLUBA ki se vrši v nedeljo 14. novembra 1926 V SLOV. NAR. DOMU WAUKEGAN, ILL. VSTOPNINA: v PredPr°daJJ 50c ZAČETEK OB 2. POPOLDNE, pri vratih 75c SPORED 1. Kvartet na gosli: Miss A. Artach, Eva L. Meyer, Irma Bergstedt in Gladys Welch. 2. Pozdravni govor, Charles Pogorelec. 3. Little Mother of Mine, by H. T. Burleigh, poje Vinko Pink, spremlja na glasovir Miss Frances Artach. 4. Igra. VELETURIST burka v treh dejanjih. OSEBE: Gorazd Svetozor Dolinar, ravnatelj akcijske družbe ......R. Skala Ivana, njegova žena ................................T. Skala Zora ) . M. Pierce Milka) nlUm hCen...............................M. Železnik Josip Poljanec, svak Dolinarjev ......................J. Gantar Dr. Poljanec, njegov sin............................J. Homac Hribernik pl. Skaza ..............................F. Hrovatin Dr. Janko Poljanec, pisatelj ....................... F. Pierce Dr. Červiček, urednik Svetilnika ob Adriji ............F. Pierce Stari podhostnik, vodnik ...........................M. Judnich Janez, njegov sin ...................................V. Pink Micka, njegova rejenka ............................T. Varšek Pastir...........................................F. Serše Ljubica Piškurjeva..............................A. Varšek Fotograf.........................................J. Košir Peter, sluga pri Dolinarju ............................J. Jerel Minka, služkinja ....................................I. Leben Več gospodov in gostov. Prvo in tretje dejanje se vrši pri Dolinarju v Trstu, drugo pa na triglavskem gorovju. Po igri ples v spodnjih prostorih, ki se prične po 6. uri. Igral bo izvrsten orkester. Vse pohištvo za oder nam je iz prijaznosti posodila tvrdka C. Gordon Furniture Store, lOth St., N. Chicago, 111. =Ji =3 ESI =T] 1^=] i ir=i i ir * V Š Čl PCI. * PROTEST ČLANIC K. S. K. J. Članice dr. Marija Pomagaj, št. 78, KSKJ., Chicago, 111., so na svoji redni seji 17. okt. t. 1. sklenile sledeče. 1. Najodločnejše protestiramo proti temu, .da je na osem tisoč članic konvencija prisodila samo eno glavno odbornico, medtem ko ima 10,000 moških članov 21 glavnih odbornikov v KSKJ. To ni pravično, še manj pa gentlemansko, posebno če pomislimo, da so nam nekateri glavni odborniki pred konvencijo obljubljali, da se bo vpoštevala marljivost ženskih društev, da bomo dobile vsaj tri članice v gl. odboru . . . Tudi drugi razni predlogi v korist ženskim društvom so bili odglasovani. Ako se bo tako vpoštevalo naše upravičene zahteve . . . bomo ženske storile isti korak kot so ga naredile članice drugorodnih Jednot, namreč da so se odcepile od skupnih jednot in ustanovile svoje lastne ženske jednote. 2. Kot članice katoliške jednote protestiramo, da bi bilo-še kedaj katerokoli društvo na konvenciji zastopano, katero ni poročalo duhovnemu vodju, da je opravilo svojo velikonočno dolžnost. ... Ta protest je bil na zgoraj imenovani seji pre-čitan, debatirali in enoglasno sprejet. Mary Kobal, predsednica; Julia Gottlieb, tajnica; Marija Gregorich, blagajnica. TOREJ PROTESTI! To je en protest, ki ga je objavilo "Glasilo KSKJ." Bil je na seji "prečitan (torej spisan že pred sejo), de-batiran in 'enoglasno' sprejet." (Soglasno bi bilo boljše. Zupan, drugič popravi!) Na konvenciji KSKJ. je bilo nad 40 delegatinj (delegatic), v glavni odbor pa je prišla samo ena. KSKJ. ima, kot trdi to društvo, 8,000 članic in 10,000 članov. Moški so jim pred konvencijo obljubili mandate, a obljube niso držali, kar ni katoliško. V ostalem, morda pa ženske niso bile dovolj "sposobne"? Morda so preveč molile? Morda so preveč ogledovale prečastite gospode duhovnike, katerih je bilo celo krdelce? In sedaj protestirajo! Čudno, da se sploh upajo! SLABO GOSPODARSTVO V K. S. K. J. KSKJ. je za ta mesec razpisala izredni asesment 50c na člana. Deficit je v poškodninskem skladu. Po tolmačenju Rev. Černeta imajo samo tiste podporne organizacije izreden asesment, ki imajo nesposobno u-pravo, ter odbornike, ki jemljejo komišen. "DELAVSKA POLITIKA** IN DEBS. Ljubljanska "Delavska Politika" z dne 23. oktobra poroča pod naslovom "Smrt voditelja ameriških socialistov" sledeče: "V Chikagu je umrl dne 20. oktobra v starosti 71 let vodja ameriških socialistov Joe Debbs, na posledicah bolezni, ki si jo je nakopal v ječi." Zelo točna informacija, posebno kar se imena tiče. "ZNANJE" UREDNIKA "G. S." V POLITIKI. Z. N., "poklicni" slovenski "urednik" je zabeležil v svojem listu sledeči pripisek: "Socialistična stranka je solidno za svoje, popolnoma svoje kandidate. Progresivci se mehda ne udeležujejo volitev kot stranka. Komunisti hodijo svojo pot ... " Progresivna stranka v Illinoisu se je udeležila volitev kot stranka, in v Cook County je imela popolno listo kandidatov. Vsi dnevniki so pisali o tem, a učeni štab glasila papirnate svobodomiselne organizacije tega ni vedel! Vedel bi, če bi bili progresivci bolj založeni s kešom in bi dali za "oglase". "SVOBODOMISELNA" LENOST. Najgrše svojstvo takozvanih "svobOdomislecev" v Chicagu je lenoha. Ne dobiš jih za nikakršno delo. Edino kar znajo je, da se shajajo skupaj, obrekujejo in kujejo naklepe za boj proti socialistom. Dramski odsek kluba št. 1 je imel nedavno prvo predstavo v tej sezoni. Poročevalec je zapisal, da je bilo navzočih 700 oseb. V zeleni zavisti se je Zvonko takoj oglasil in konstatiral, da ima tista dvorana prostora komaj za 350 do 400 ljudi. Prostora v nji je za 1,200 ljudi. Poročevalcu ni bilo treba gledati s četverimi očali, ker zna brez njih pravilno šteti. " • "IŠČE SE". Kaj se je dogodilo z oglasom, ki se je glasil nekako takole: Išče se sposobnega potovalnega zastopnika, ki bo agitiral za "G. S." in organiziral nove postojanke Slovenske svobodomiselne-organizacije"? Nihče se ni oglasil, in na ustanovnem "zboru" nove svobodomiselne organizacije ni bilo niti toliko udeležencev kot jih je potrebno za majhen odbor. Dveh oddelkov torej ne bo, in skim se je ponesrečil. Sklenili so, da mora na prihodnji konvenciji "G. S." zopet postati glasilo SSPZ., kar bo vsekakor bolj dobičkanosno, kot pa če ostane samo glasilo Slovenske svobodomiselne organizacije z Frank Mivšek &, Jereb FrHt:Hr Haukegan. IU. phone 2726 ANTON ZORNIK HERMINIE, PA. Trgovina z mešanim blagom. Peči in pralni stroji naša posebnost. Tel. Irwin 2102—R 2. Pristopajte k SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI. Naročite si dnevnik "PROSVETA". List stane za celo leto $5.00, pol leta pa $2.50. Ustanavljajte nova društva. Deset članov(ic) je treba za novo društvo. Naslov za list in za tajništvo je: 2657 So. Lawndale Ave., Chicago, 111. DR. JOHN J. ZAVERTNIK ZDRAVNIK IN KIRURG Urad S. Lawndale Ave., vogal W. 26th St. Stan 2316 S. Millard Ave., Chicago, III. Tel. na domu Lawndale 6707, v uradu Crawford 2212-2213 Uradne ure: Od 2 do 4 pop., in od 6 do 8 zvečer. dvema oddelkoma, v katerih je ustanovi član, glavni odbor, in edini član Z. N. Privoščim mu dolgo življenje. SE NE IZPLAČA BITI SOCIALIST ALI DELAVSKI PRIJATELJ. Če imaš karijero, ako iščev zaslombe in "puli", obesi socialistično suknjo na kljuko in obleci demokratsko ali republikansko. Če imaš list, ki je morda celo dnevnik, naj piše za delavstvo le toliko časa da se gospodarsko utrdi. Potem naj postane nestrankarski in agitira za stranko katera je v dotičnem kraju vplivnejša. Če boš delal tako, boš respektiran, in dobro se ti bo godilo na tem in na drugem svetu.—Pik. "MIR" IN NEMIR. V društvu "Mir" ni vedno mir. Pride član in dela nemir. Mir krši postave, in ker nihče ne protestira, je mir: Dobi se član, ki mu je za postave, in protestira. V društvu Mir takoj nastane nemir. — Pik. ZMAGALI SMO! Jugoslovanska napredna zveza v Minnesoti je iz-vojevala velike zmage dne 2. novembra. To se mi je sanjalo ponoči 4. novembra. — Viko Vikovič. VICTOR NAVINSHEK 331 GREEVE STREET, CONEMAUGH, PA. Trgovina raznih društvenih potrebščin kot re-galij, prekoramnic, znakov, kap, uniform, itd. Moja posebnost je izdelovanje lepih svilenih za stav, bodisi slovenskih, hrvatskih ali amerikanskih, po zelo zmernih eenah. V zalogi imam veliko izbero raznih godbenih inštrumentov vseh vrst. Velika zaloga finih COLUM-BIA GRAFONOL od $30 do $250 in slovenskih ter hrvatskih rekordov. Moje geslo je: Zmerne cene in točna postrežba. Pišite po moj veliki cenik. Naročila pošiljam v vse kraje Združenih držav. Za obilna naročila se toplo priporočam. I j BARETINCIC & HAKY f i: POGREBNI ZAVOD f :: - —--I ;: 324 BROAD STREET Tel. 1475 J0HNST0WN, PA. | j tAT O IN KAVARNA | L. CAP, lastnik 2609 S. Lawndale Ave., Chicago, 111. Phone Cravvford 1382 ; Pristna in okusna domača jedila. Cene zmerne. Postrežba točna. t Listu v podporo. Springfield, IU.: John Goršek, 50c. Canonsburg, Pa.: Nabrano v veseli družbi v dvorani dr. št. 138, SNPJ. (poslal J. Terčelj) $10. ( West Neivton, Pa.: Joseph Zorko, $1. Keiiosha, Wis.: Frank Žerovec, $1.40. Cleveland, O.: Po $1: Ant. Mravlja in Louis Kulo-vec, skupaj $2. Park Hill, Pa.: Adolf Krasna, 50c. Auburn, lil.: Po 25c: John Juvan in Martin Ske-delj, skupaj SOc. Waukegan, lil.: Anton Novak, 50c. Collinivood, O.: Anton Ogrin, $1. Chicago, lil.: Frank Omahen, $11. Detroit, Mich.: Nabrano na praznovanju srebrne poroke s. Leo Junkota in soproge, prispevali so: po $2: Leo Junko, Anton Jurca in Neimenovan; po $1: Louis Slaper, Martin Mantony, Paul Pristov, Anton Se-mec, Jos. Vidic, Lovrenc Sluga, Andrew Sluga, Jos. Klemene, in Math Urbas; po 50c; Fr. Kuhovski, Rud. Potočnik, Uršula Semrov in Andy Semrov; po 25c: Joe Butala, Julia Mantony, Mary Jurca, skupaj $17.75. ZA POVEČANJE LISTA: Detroit, Mich.: Mrs. Junko nabrala na veselici 31. okt. $2.00; po $1: John Kranjc, Frank Krese, Martin Mantony, Leo Junko, John Vitez, Louis Kraic, Lovrenc Sluga, Andro Semrov, Mary in Anton Jurca; po SOc: Math Urbas, Mike Glad in Rud. Potočnik; po 25c: Thom Petrich in Joseph Kos. skupaj $13.00 (Poslala s. Mary Jurca). S to vsoto je Detroit dosegel odkazano mu vsoto $100.00. Skupaj v tem izkazu $59.15, zadnji izkaz $544.68, skupaj $603.83. 6% IN VARNO 6% IN VARNO Zlati bondi na prvo vknjižbo za na imenitnem prostoru ležečo lastnino, na prodaj pri nas MILLARD STATE BANK 3643-3645 WEST 26th STREET At^^lillard Avenue CHICAGO, ILL. Oglejte si naše varnostne bančne shrambe, največje na zapadni strani mesta. BANČNE URE: V pondeljek in četrtek od 9. zjutraj do 8. zvečer; v torek, sredo in petek od 9. zjutraj do 5. popoldne; v soboto od 9. zjutraj do 3. popoldne. Na pomoč poplavljencem v Sloveniji. Prejeli smo in priobčujemo sledeči apel na ameriško slovensko javnost: Komaj je odzvenel jek velikanskih elementarnih katastrof, ki so zlasti prizadele Baranjo, Slavonijo in Srbijo, ko je nova strahovita nesreča zadela tudi Slovenijo. Nevihta in divje narasle reke so čez noč spremenile v jezera in puščave prelepe slovenske kraje: Žiri z okolico, vso Poljansko dolino do Škofje Loke, Polhov Gradec in vso Gradaško dolino do Viča, dolino Brebovnice od Lučne do Gorenje vasi, dolino Ločnice in še mnoge druge. A tudi drugod jc nevihta, ki je trajala ves dan 27. septembra, napravila veliko škode, tako na pr. na Viču, v Kožarjih, v Novi vasi, v Rožni dolini pri Ljubljani, v Gameljnih, v Črnem grabnu na Lukovico, v Izlakah pri Zagorju itd. Uničenih, odplavljenih ali popolnoma zasutih je mnogo hiš, nešteto mlinov in žag, njive so trpele ogromno škodo, letina je uničena. Ubogo ljudstvo, ki je v teh krajih že leta 1924 toliko trpelo, si je rešilo golo življenje in zre s strahom v svojo bodočnost; preti mu glad, siromaštvo in bolezen. Dolžnost kliče, da se pomaga ljudstvu v njegovi veliki nesreči. Rdeči Križ Srbov, Hrvatov in Slovencev je nakazal prvo nujno pomoč v znesku 300,000 Dinarjev, kralj pa je prispeval v isti namen 25,000 1). Širom vse domovine se apelira na dobrodelnost pomoč poplavljenemu delu Slovenije. Vsaka nesreča v stari domovini je našla odmev v srcih rojakov, živečih v Združenih Državah. Zato v imenu Centralnega Odbora za nabiranje pomoči poplavljencem, ki je bil organiziran že ob prejšnji elementarni katastrofi v domovini, prosim rojake, naj vsak daruje po svoji moči za nesrečne poplavljence. Vse prispevke, ki jih bo Centralni Odbor prejemal, bodo v svoji celoti odposlani Narodnemu Odboru Rdečega Križa Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki vodi rešilno akcijo. Ako kdo hoče, da se njegova pomoč vporabi za kak .posebni kraj, se bo ta njegova želja vpoštevala. Lahko pošljete svoj prispevek tudi potom drugih organizacij, ki pozivljejo na Pomoč. Glavna stvar je, da se pomaga, in to hitro, kajti zlasti v takih slučajih velja staro pravilo: Kdor hitro da, dvakrat da. Rešimo nesrečne rodbine, osirotelo deco, rešimo cele kraje gospodarskega pogina! Pomozimo hitro in izdatno! V New Yorku, dne 3. novembra 1926. Predsednik Centralnega Odbora za Nabiranje Pomoči Poplavljencem, D. M. Stanoyevitch, konzul kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Najboljši angleški socialistični tednik v Zedinjenih državah je "The New Leader". Naslov 7 E. 15th St., New York, N. Y. Naročnina $2 za celo leto, $1 za pol leta. Naročnino na "New Leader" ali za katerikoli drugi socialistični list lahko pošljete "Proletarcu", oziroma tajništvu JSZ., ki jo bo odposlalo naprej zaeno z drugimi naročninami ki prihajajo v naš urad. BOZIC V JUGOSLAVIJI Največja slovanska banka v Ameriki. Bo li praznovan v veselju? Če bo, je v mnogih družinah v veliki meri odvisno od rojakov v Ameriki. Pomagati potrebnim je eden glavnih principov v teh praznikih in zapomnite si, da ima božični dar dvojno vrednost, zato ne odlagajte s pošiljatvijo. Denarnim pošiljatvam obračamo največjo paznost in na ta način zagotovimo izplačilo v najkrajšem času in v polni vsoti. Ker imamo velik promet in ker imamo zveze z največjimi bankami v Jugoslaviji, nam je mogoče dati najnižje cene. Tistim ki žele biti o božičnih praznikih na posetu v Jugoslaviji priporočamo, da se obrnejo za informacije glede tega potovanja na naš paroplovni oddelek. KASPAR AHEftlCAN STATE BANK 1900 Blue Island Ave., Chicago, 111. VARNA BANKA ZA VLAGANJE VAŠEGA DENARJA. PROLETAREC » _ . HIGIENA V PRETEKLOSTI IN DANES. Neki angleški pisatelj je 1. 1600 pisal: "Kraljica E-lizabeta si je dala postaviti banjo, v kateri se koplje enkrat mesečno, ne-glede ali ji je po- 1 trebno ali ne." Danes« vemo, da je zdravju potrebna ne samo zunanja, ampak tudi notranja čistoča. Mnogo zdravstvenih neredov hi se dalo preprečiti s čiščenjem odvajalnega organizma s pomočjo Trinerjevega grenkega vina. "Ouray, Colo., (J. oktobra: Trinerjevo grenko vino je izborno proti želodčnim neredom. Vaš, J. K. Langston." Ena steklenica $1.25; vzorčne steklenice pošljemo proti prejemu 15c, ako pišete na Joseph Triner Company, 1333 So. Ashland Ave., Chicago, 111. Poskusite Trinerjeve Cold Tablets, ki so nagla odpomoč proti nahodu in prehladom sploh (30c v vseh trgovinah z zdravili). JAVNO PREDAVANJE U CHICAGU. Sad u subotu, 13. studena (novembra) 1926, hit če javno predavanje u prostorijama Jugoslavenskog Pro-svjetnog Udruženja, 134o W. 18th Street, Chicago, 111. Tema: Mehanizmi i čovjek. Govorit če Petar Kokotovič, prestavnik Socijalističke Stranke. Ovo je po redu peto predavanje od cijelog niza predavanja, što ih upriličuje Jugoslovensko Prosv. Udruženje u Chicagu pod naslovom "Slobodna govornica". Ulaz svakome slobodan i besplatan. Pozivaju se svi Jugoslaveni Chicaga i okolice, da ti što večem broju posjete ovo predavanje, kao i sva ostala predavanja, koja če se redovito održavati do božiča. Početak u 7:30 na večer. CENIK KNJIG. 8TAROINDU8KE PRIPOVE8TI, g slikami, (Jos. Suchy), broii- ..............................35 8TEPNI KRALJ LEAR IN HIŠA OB VOLGI. (I. 8. Turge- ajev in 8. Stepnjak), poverti, broširana.....................& SVETNIK, (A. FogazzaTo) roman, broširana $1.15, vezana ....... 1.50 SVETOBOR, povest, broširana... .65 TARAS BULJBA, (N. Gogolj), trdo vezana, 206 strani........75 TARZAN SIN OPICE, (E. R. Bur- roughs), vezana .............. 1-10 TIK ZA FRONTO, (D. Feigel) broširana....................65 TRI POVESTI, (L. Tolstoj) broširana .......................40 ODOVICA. (I. K. Tomic), jove«t 330 strani, brošir ja 75c, vezana v platno ............... 1.01 VAL. VODNIKA izbrani spisi, broš. . .....................30 VIŠNJEVA REPATIOA, (Vlad. Levstik), 50« strani, vezana ▼ platno....................... 1-50 VITEZ IZ RDEČE HIŠE. (Aleksander Duma« star.), roman iz časov francoske revolucije, 504 strani, broširana 80c, vezana v platno ...................... 1-25 V ROBSTVU, roman tuge in boli, Ivan Matičič), vez. 255 strani. 1.50 ZABAVNA KNJIŽNICA, zbirka Dovesti in črtic, broširana.....8S ZADNJA PRAVDA, (J. 8. Baar) roman, broširana.............75 "ZADNJI VAL, (Ivo Šorli), roman, vez.......................... 100 ZAJEDALOI. (Ivan Molek), povest. 304 strani, vezana v platno ......................... l.TB ZAPISKI IZ MRTVEGA DOMA (A. M. Dostojevski), dva zv., vez. v platno............... 2.25 EA SREČO, povest, broširana.....45 Nadaljevanje z 2. strani. ZELENI KADER, (I. Zoreč), povest, broš................... ŽENSKA PISMA, (M. Prevost), broš........................ ZGODBE IZ DOLINE ŠENT-FLORJANSKE, (Ivan Cankar), vezana ...................... ZLATARJEVO ZLATO, (A. Še- noa), vez................... SEKINI NA*£ KOPRNELE, (Kado Murnik), bročirana . .. ■•SLOVENSKI PI8ATEUI: PSAK LEVSTIK, zbrani spisi, vezana .....jj................. PRAN ERJAVEC, zbrani spisi, vteana ............... .... JOS. JURČIČ, zbrani spisi, II. zv. vezan ................ HI. av. veza a ............... IV. zv. vezan ................ V. zv. vezan ................ VI. zv. vezan ................ FR. MASELJ-PODLIMBARSKI zbrani spisi, vez............. PESMI IN POEZIJE BASNI, (Jean de la T ntaine, iz franeoSfine pievel I. Hribar) vezana ..................... MLADA POTA, (Oton Zupančič), pesmi, trda vezba.......... MODERNA FRANCOSKA LIRIKA, (Prevel Ant. Debeljak), vezana ...................... PESMI ŽIVLJENJA (Fran Al- breeht), trda vezba.......... POEZIJE, (Pran Levstik), vezana POHORSKE POTI, (Janko Gla- ser), broširana ................ PREŠERNOVE POEZIJE, vez... SLUTNJE, (Iva* Albreht), bro- STO LET SLOVENSKE LIRIKE, od Vodnika do moderne, (C. Golar), broš. 90c, vez......... .45 .60 1.50 1.20 M ] .25 2.00 1.50 1.50 1.25 1.00 1.00 1.50 l.Of .75 ,P0 .50 .90 .35 .75 .45 1.25 STRUP IZ JUDEJE, (J. 8. Ma- char), vezana ............... 1.10 SLOVENSKA NARODNA LIRIKA, poezije, broširana.......65 SOLNCE IN SENCE, (Ante Debel jak), broširana ............50 .SVOJEMU NARODU, Valentin rodnlk, broSirana .............85 ŠLEZKE PESMI, (Peter Bezruč), trda vezba...................50 TRBOVLJE. (Tone Seliškar), proletarske pesmi, broširana 50c; vezana . .................75 TRISTIA EX SIBERIA, (Voje- slav Mole), vezana ........... 1.25 V ZARJE VIDOVE, (Oton Zupančič), pesnitve, broširana.....40 IGRE ANFISA, (Leonid Andrejev), broširana.....................50 BENEŠKI TRGOVEC, (Wm. Shakespeare), vezana...........75 ČARLUEVA ŽENITEV-TRIJE ŽENINI, (F. S. Tauchar), dve Salo-igri, enodejanke, broširana .......................... GOSPA Z MORJA, (Henrik Ib-sen), igra v petih dejanjih, broširana ........................ KASIJA, drama v 3 dajanjih.... TULI J CEZAR, ("Wm. Shakespeare), -\sezana................ MACBETH, (Wm. Shakespeare), vezana.......................75 NAVADEN ČLOVEK, (Bran. Gj. Nušiž), Sala v treh dejanjih, broširana.....................35 NOČ NA HMELJNIKU, (Dr. I. Lah). Igra v treh dejanjih, broširana ....................... OTHELLO, (Wm. Shakespeare), vezana ...................... ROMANTIČNE DUBR, (Ivan Cankar), drama v treh dejanjih, vezana ...................85 .25 .60 .75 .75 .35 .75