14 J.Trdina: Bajke in povesti o Gorjancih. Tri prelje. - Dekle besede je zgovorilo, L'o njih solze je vroče lilo . . . Sedaj najmlajša tretja prelja pravi: „ Prišel je zadnjikrat, odšel je davi: Ostavil samo me, siroto, In pustil meni vso sramoto . . . Dekle besede je izgovorilo, Nijedne solze ni prelilo .. . Molče ko pred so prelje zopet prele, Molče so prele, nemo so sedele. Močneje burja je besnela, Zamolklo divje pesmi pela. Svoj mir. Bajke in povesti o Gorjancih. Spisal Ivan Trdina. ¦ 26. Hiidoloica. Podgorji so dobili novega cerkovnika. Zval se je Podlipec. Oba, on in žena njegova, sta bila še jako mlada in brez otrok. Podlipec se je mogel šteti med kmetiške razumnike in učenjake. Porabili so ga lahko ne le pred oltarjem, ampak tudi pri orgijah in v šoli. Radi te sposobnosti so mu dejali gospoda, če so bili prav dobre volje: gospod učitelj — kar se je zdelo kmetom neizrečeno smešno. Stari Dolenjci so bili sploh uverjeni, da gre to častno ime samo tistemu, kdor jim je zložil in zapel, kadar so zahtevali, kako lepo novo pesem: sveto ali okroglo, kakor sta nanesli prilika in potreba. Učenika, ki ni razumel te umetnosti, imeli so za praznoglavca in šuš-marja. Ko je prišel po bero, namerili so mu najslabšega žita in skopo, kar se je dalo, še k pijačam svojim ga niso radi klicali in vabili. Ker Podlipec ni bil ne pesnik, ne skladatelj, gledali so ga župljani neprijazno in imenovali „birič" in „podrepnik". Dajali so mu komaj polovico tiste plače in nagrade, katero so mu bili prej sami obetali in ugenili. Z dohodki svojimi se tedaj mož ni mogel dosti pohvaliti. Ker je jako Mladenke tri so v topli sobi prele, Molče so prele, tiho so sedele. A zunaj burja je bi snela. Zamolklo divje pesmi pela. Mladenek prva najstarejša pravi: „Stoji, stoji mi hladni grob v daljavi, In v grobu dragi moj počiva, Počiva ter o meni sniva." Dekle besede je izgovorilo, Po njih sol^e je vroče lilo . . . Mladenek druga govori in pravi: „Kjer boj sedaj hrumi krvavi, Tam v grozi dragi moj stoji mi, Bog ve, Bog ve, li še živi mi?"