Gradivo za seje zborov skupščine občine Ljubljana Center 33. SEJA DRUZBENOPOLITICNEGA ZBORA 34. SEJA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI in 35. SEJA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA BODO V TOREK, 27. DECEMBRA 1977 OB 17. URI V PROSTORIH MAGISTRATA, UUBUANA, MESTNI TRG 1 SKUPNO ZASEDANJE: - ZBORA ZDRUZENEGA DELA In - ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI ter - SKUPSCINE SIS SOCIALNEGA VARSTVA Na podlagi 162. in 171. člena statuta občine Ljubljana Center Sklicujemo skupno zasedanje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti skupščine ob-čine Ljubljana Center ter skupščine samo-upravne interesne skupnosti socialnega varstva občine Ljubljana Center, ki bo v ponedeljek, 26. decembra 1977 ob 17. uri v veliki sejni dvorani na Magistratu, Ljub-Ijana, Mestni trg 1. Predlagamo naslednji DNEVNI RED: 1. Obravnava predloga sklepa o sogiasju k mesečnl oskrbnini v vzgojnovarstve-nih zavodih na območju občine LJublja-na Center in problematike otroškega varstva v občlnl. Ljubljana, 8. 12. 1977 Predsednik ZZD Iva Prosenc, l.r. PREDSEDNIK ZBORA KS Dušan Kompare, I. r. PREDSEDNIK SKUPŠČINE SIS SOC. VARSTVA Andrej Korenčan Na podlagl 171. člena statuta občine Ljubljana Center Sklicujem 33. sejo družbenopolitlčnega zbora skupš-čine občine Ljubljana Center, ki bo v torek, 27. decembra 1977 ob 17. uri v klubskih prostorih Magistrata, Ljubljana, Mestni trg 1. Predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Potrditev zapisnika in poročila o izvršit-vi sklepov 32. seje zbora 2. Obravnava predloga sprememb in dopol-nitev statuta občine Ljubljana Center 3. Obravnava: — predloga sprememb in dopolnitev statuta mesta Ljubljana in — predloga sklepa o soglasju k spre-membam in dopolnitvam statuta mesta Ljubljana 4. Obravnava osnutka smernic za izvajanje srednjeročnga družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1976—1980 v letu 1978 in smernic družbenega raz-voja LJubljane v letu 1978 5. Kadrovske zadeve 6. Vprašanja delegatov. LJubljana, 8. 12. 1977 PREDSEDNIK DPZ % Marjan Rajnar OBVESTILO DELEGATOM! Delegate zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti obveščamo, da bodo gradivo V 9. točki dnevnega reda (predlogi odlokov o financiranju dejavnost! samo-upravnih interesnih skupnosti v obdobju Januar—april 1978} prejeli kasneje. Predsednike konferenc detegacij zbora združenega dela in vodje delegacij krajev- nih skupnosti prosimo, da pri obravnavi gradiva obravnavajo tako gradivo za seje zborov 27. decembra 1977 kakor tudi gradl-vo za skupno zasedanje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti ter skup-ščlne SIS soclalnega varstva in da določijo delegate za zasedanje zborov 27. decembra 1977 in za skupno zasedanje 26. decem-bra 1977. Sekretariat skupščine Na podlagi 171. člena statuta občine Ljubljana Center Sklicujem 34. sejo zbora krajevnih skupnosti skupšči- ne občine Ljubljana Center, ki bo v torek, 27. decembra 1977 ob 17. uri v banketni dvorani na Magistratu, Ljublja- na, Mestni trg 1. * Predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Potrditev zapisnika in poročila o izvr-šitvi sklepov 33. seje zbora 2. Obravnava predloga spremetnb in do-polnitev statuta občine Ljubljana Cen-ter 3. Obravnava: — predloga sprememb in * dopolnitev statuta mesta Ljubljana in — predloga sklepa o soglasju k spre-membam in dopolnitvam statuta mesta Ljubljana 4. Obravnava osnutka smernic za izvaja-nje srednjeročnega družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1976—1980 v letu 1978 in smernic družbenega razvoja Ljubljane v letu 1978 5. Obravnava predloga odloka o spremem- bi odloka o proračunu občine Ljubljana Center za leto 1977 6. Obravnava predloga odloka o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Ljubljana Center v I. trimeseč-ju 1978 7. Obravnava predloga odloka o spremem-bi in dopolnitvi odloka o posebnem ob-činskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve 8. Obravnava predloga odloka o spre-membi odloka o občinskih upravnih taksah 9. Obravnava predlogov odlokov o finan-ciranju dejavnosti samoupravnih inte-resnih skupnosti v obdobju januar-april 1978 10. Obravnava predloga sklepa o uvedbi postopka redne likvidacije OZD LJUB-LJANSKA KROJACNICA 11. Obravnava predloga odloka o nadome-stilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju Ijubljanskih občin 12. Kadrovske zadeve 13. Vprašanja delegatov. Ljubljana, 8. 12. 1977 PREDSEDNIK ZBORA KS Dušan Kompare Na podlagi 171. člena statuta občine Ljubljana Center Sklicujem 35. sejo zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Center, ki bo v torek, 27. decembra 1977 ob 17. uri v veliki sejni dvorani na Magistratu, Ljub- Ijana, Mestni trg 1. Predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Potrditev zapisnika in poročila o izvr-šitvi sklepov 34. seje zbora 2. Obravnava predloga sprememb in do-polnitev statuta občine Ljubljana Cen-ter 3. Obravnava: — predloga sprememb in dopolnitev statuta mesta Ljubljana in — predloga sklepa o soglasju k spre-membam in dopolnitvam statuta mesta Ljubljana 4. Obravnava osnutka smernic za izvaja-nje srednjeročnega družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1976—1980 v letu 1978 in smernic družbenega razvoja Ljubljane v letu 1978 5. Obravnava predloga odloka o spremem-bi odloka o proračunu občine Ljubljana Center za leto 1977 6. Obravnava predloga odloka o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Ljubljana Center v I. trimeseč-ju 1978 7. Obravnava predloga odloka o spremem-bi in dopolnitvi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvo-dov in od plačil za storitve 8. Obravnava predloga odloka o spre-membi odloka o občinskih upravnih taksah 9. Obravnava predlogov odlokov o finan-ciranju dejavnosti samoupravnih inte-resnih skupnosti v obdobju januar-april 1978 10. Obravnava predloga sklepa o uvedbi postopka redne likvidacije OZD LJUB-UANSKA KROJAČNICA 11. Obravnava predloga odloka o nadome-stilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju Ijubljanskih občin 12. Obravnava predloga sklepa o določitvi liste kandidatov za volitve članov dis-ciplinskih komisij v OZD 13. Kadrovske zadeve 14. Vprašanja delegatov. * Ljubljana, 8. 12. 1977 PREDSEDNIK ZZD Iva Prosenc Sklep o soglasju k mesečni oskrbnini v vzgojnovarstve nih zavodov na območju občine Ljubljana Center Na podlagi 36. dlena zakona o vzgojnovarstveni dejav-nosti za predšolske otroke (Ur. 1. SRS, št. 28/71) in 162. člena statuta občine Ljubljana Center je skupščina ob&-ne Ljubljana Center na seji dne sprejela SKLE F o soglasju k mese&raim askrbninain v TOgojnovarsfcvenfh za-vodih v obdind Ljubljana Center. Skupščina občine Ljubljana Center soglaša, da so me-sečne oskrbnine v vagojnovarstvenih zavodih v občini LJu-bljana Center od 1. 1. 1978 dalje naslednje: 1. t WZ Ane Zlherl: za predšolske otroke 1.800,17 dln za dojenčke 2.182,70 din l. v WZ Poljane za predšol&ke otrake 1.783,46 din 8. W2 dr. Fr. Prešeren za predSolske otroke 1.781,20 din za dojenčke 2.474,06 din 4. v WZ Pnile za predšolske otroke 1.738,06 din za dojenčke • 2.319,21 ddn 6. v WZ St. Vodmat za predšolske otroke 1.781,48 dln za dojemčke 2.375,58 din Po doJo&lih zakona o vzgojjiavaretveni dejavnosfci za predšolske otroke (Ur. list SBS, št. 28/71) določi oskrbnl-no v vzgojnovarstvmih zavodih svet zavoda v »oglasju i ustanoviteljem. Dejavnost vzgojno varstvene argandzacije se financlra te sredstev, ki jih dobijo vzgojno varstvene organizacije od samoupravne interesne skupnoptl za otroško varafcvo občine Ljubljana Center ln oskrnnine, kl jo plačujejo Staršd otrok. V vzgojno varetvenih 2avodih na območju občine IJ«-bljana Ceoter veljajo od 1. 6. 1976 dalj« nasJednje oskrbni-ne: Glede na nove naloge na področju vagojnorarstvene dejavnosti je izvršni odbor skupnosti otroškega varstva obHne Ljubljana Center na več sejah obravnaval program osnovne in merila za izvedbo sofinanciranja s tem, da se ne ruši družbeni interes in politika enofcnega pristopa vzgojnovarstvene dejavnosti v občlnah Ljubljane. za izde-lavo enotne metodologije za lzradun cen storitev v skladu z vseml zakonsktmd normativi je bila imenovana posebna komisija prl izvrSnem odboru Mestne skupnosti otroškega varstva. Vzgojnovarstveni zavodi so na podlagl navodil in enot-ne metodologije komisije za pogodbena razmerja in stro-kovne skupine, prlpravili izračune ekonomske cene. Vzgojnovarstvene organizacije v občini Ljubljana Cen-ter predlagajo za loto 1978^naslednje cene, ki so jih obrav-navald in sprejeli sveti zavodov: 1. VVZ Ane Zlherl — za predšoteke 1.800,1? din — za dojenčke 2.182,70 din 2. WZ Poljane — za predšolske 1.783,46 din S. WZ dr. Fr. Prešeren — za predšolske 1.781,20 din — za dojenčke 2?474,05 din 4. WZ Prule — za predšolske 1.733,06 din — za dojemčke 2.319,21 din 5. WZ Starl Vodmat — za predšolske 1.781,46 din — za dojenčke 2.375,58 din Predlog In izaračum novlh oskrbnin, ter predlog nove lesfcvice udeJežbe staržev v ceni dejavnosti vzgojnovarstve-nih organizacij v letu 1978, potrjenih po svetih vzgojnovar-stvenili organiaacij, je obravnaval dne 22. 11. 1977 izvršni odbor samoupravne lnteresne skupnosti otroškega varstva občdne Ljubljana Center. S svojim sklepom predlaga, da da ustanovitelj k novim cenam. dejavnostš v vzgojnovar-stvenlh organizacljah svoje soglasje. Nova cena dejavnosti vzgojnovarstveriih organizactj naj velja od 1. 1. 1978 dalje. PrecUog sklepa o soglasju k novim oskrbninam v vzgoj-navarstvenih zavodlh je obravnaval izvršnl svet na 144. se-ji dne 2. 12. 1977. IzvTšnl svet predlaga, da skupščiiia oti-čine LJubljana Center predlog obravnava in da soglasje k novim mese&um oskrbninam v vzgojnovarstvenih zavodlh na obmofeju občine LJubJjana Center, ki naj veljajo od 1. 1. 1978 daije. IzrvSni svet Z uveljavltrijo zaJcona o združenem delu so Skupnostl otroškega varstva pridobile novo nalogo na področju vzgojnovanstvene dejavnostl, s tem da je v okviru te dru2-bene dejavnostd vključena celotna dejavnost družbena vzgoje in varstva otrok v vzgojnovarstvenih organizacdjah. Nalogo, kl so jo prevzele s 1. 1. 1977 (dejansko zaradi za-časnega financiranja šele s 1. 8. 1977) so Skupnostl otro-Skega varstva vključile v svoje srednjeročne programe kar pomeni več sredstev za sofinanciranje otroškega vareetva z ozirom na dane možnosti (limitirana višina porabe sred-stev 112 odstottojiv na leto 1976) zagotovile za obstoječo poslovanje vzgojnovarstvenlh organizacij minimalno po-trebna sredstva in sloer tako, da je bila cena dejavnostl lz leta 1976 korigirana na 110,8 odstotka. Ob iintenzivnem pridobivanju novih fcapacitet iz programa samoprispevka I in samoprispevka II in s sredstvi skupnosti adruženimi s sredstvi TOZD je skupnostl povzax)čalo še večje težave, ker je btlo potrebno za to razšlrjeno dejavnost zagotoviti do-datma sredstva v skladu z normati-vi samoupravnega spo-razuma. Iisvršni odboor Skupnostd otroškega varstva občine je na več sejah obravnaval program, osnove in metila za iavedbo sofinanciranja s tam, da se ne ruši družbeni in-teres in politika enotaega prtstopa vzgojnovarstvene de-javnostd v občinah Ljubljane. Izvajalcd so vse leto na lz-vršnih odborlh, v skupščinah otroške^ varstva in prl druglh organih terjall popravek cene in spremembo dru-glh menil 2a soudeležbo (to je lestvico za dlferencirano udeležbo) plačila staršev v cenl. V skladu z načrtovanjem raavoja so se izvršilni organi Steupnostl otroSkega vaistva cWta I^JiiMjane dogovorill, da se rapostavi enotna meto-dologija za izračun cene storitev v skladu z vsemi zakon-sltimi normativi. Izvršitev te naloge so skupraosti poverile posebej za to taenovani komisiji pri izvTšnem cxiboru Mestno skupno-Bti otroškega varstva v katero so bili vkJjučenj vsi pred. 6tavnild občinskih skupnosti otroškega varstva in stro-toavnd sodelavd — poznavalci področja dejavnosti. Komisi-Ja je pripravila vse potrebne analdze dejanskega stanja in metodologijo za izračun-cene. IzvrSni odbori občinskih skupnostd OV so za uveljavl-tev nove cene zavzeli temeljno izhodišče: — vzgojnovarstveme organizadje so dolžne, da v kalku-laoiji cene storitev kar najbolj skrbno in gospodamo iz-računajo stroške po posameandh elementih cene; — da uporabijo enotno metodologijo za izračun to je osnove za osebne dohodlce in druge pripadajode stro&ke, ki so lahko poenoteni; — da v procesu oblikovanja cene storttve sodelujejo staršl in drugi neposredno zainteresirani v svetah vzgojno-varstvenih organizacij; — da se nova cena, skupno z novo lestvlco uvedjavi ¦ I. I. 1978. Komislja za pogodbena razmerja in strakovna sfcuplna Je na podlagi tega pripravila metodologijo za izračun eko-nomske cene. Navodilo, ki ga je komisdja posredovala vsem vzgojnavarstvenim organizadjam piUaganvo In Je se-»tavni del tega sporočlla. Pri pregledu predlogor nonre cene storitev vzgojnorar-Btvenih organi2acaj je izvršni odfoor SOV IJubljana Cen-ter ugotovil, da so udeleženl v skupnd ceni največ osebnl dohodld delavcev, kl izvajajo program. V izračunih posa-meznih cen na enega otroka mesečno je ob enakih izho-diSčdh cene enega oddelka odvisno od števila vključenih otrok v oddelku glede na povTšino in zinogljivost prosto-ra v katerem se oddelek nahaja. Osebnd dohodM delavcev so v razmerju do osebmh dohodkov v gospodarstvu zelo nizld. Vsi osebni dohodki, kl so vkaHndirani t cenah, ki Jlh obravnavamo, iahajajo iz zneska 3.345 dta, kar zago tavlja dela^vcem v vzgojnovarstvenlh organJzacdjah nasled-nje netto dohodke messčno v letu 1978: Irealifikacija koUčnik iz OD netto mesečno NKV delavec 100 2.328 PKV delavec 113 2.630 KV delavec — varuhinja 181 4.213 srednja — vzgojiteljica med. sestra 213 4558 vlSja 250 5.820 visoka 313 7.286 Komisija Je prl sestavi metodologije upoštevala obsto-Je6e stanje, da je poslovnd čas v vzgojnovarstvenih organl-aacijah v Ijuhljani poprefirao 11 ur dnevno. Prav saradl tega Je tudi cena, kljub nlzkim osnovam za izradun oseb-nlh dohodtoav, viSja v sorazmerju na 8 urnd delovni Cas, ki ga v sporazumu o solidarnostadh naJogah vrednoti Zve-sa skupnosti otroškega varstva za Slovenijo. Stroški, kii so vMjučemi v ceno storitve, poleg osebnth dohodkov so mlnimalni in zagotavlajo ohranJtev obstoje-6ih standardov, v nekaterih primerih so Le celo miianl (npr. nabava ufino vzgojnfh sredstev). Pripominjamo, da so nekoliko razliftne c«ne po stroS-fcovnih mestih v posamezalh vzgojnav&nstvenih c*rganlzaoi-Jah posl6ddca tako števfla otrok: v oddelku ter nekaterih odvisnih stroškov, ld se jih ne da poenotiti npr. amartl-racijd preraienin In nepremiCnin, načšn kurjenja. Na tako lzračunane stroške je sicer raožno vplivali ob sfcrajno racianalneim gospodarjenju, vendar so vzgojnovar-sbvene orgainizacije odvlsne od tržnih razmer, saj so se žMjemjski stroški izredno dvignili, ša bo4j pa cene komu-nalniii storitev. Po posameznlh vzgojnovarstvemih organizcijah v obči- nl LJubljana Centar 90 predlagane zft leto 1978 naslednj« ceoe, ki so jih obravnavali in sprejeli sveti zavodov: VVO št. doj. št. pred. ot. cena mes. oskrbnine dojenčki predšolsld Aae Ziherl 132 «8 2.162,70 1.800,17 dr. Pr. PreSea^n 22 322 2.474,05 1.781,20 Klin. center 30 108 2.366,48 1.944,46 Poljane — 230 — 1.783,46 Prule 94 467 2.319,21 1.738,06 Vodmat 114 1S2 2.375,58 1.781,46 PTT — 45 — 1.350,00 poprečno Izračunana čena v Ljubljana 2.437,68 1.693,04 Izvršni odbar SOV je bil v dilemi, all najbo v ceoo dejamosU vključana tudi amortoacija za nepremiftnine, vendar je ugotovil, da je čisti dohodkovni odnos za upo-rabnike izkazan tako, da so v oeno vključeni vsi strošfcl. Upoiabnik je ne samo neposredni otrok preko svojih staršev, temveč tudi skupnosti otroškega varstva, kl skupaj s star-51 zahteva Lzvedbo piograma v vzgojnovarstveni organizaci-ji in sta oba nosilca odgoromosti za normalno poslovanj« WO. Skupnost otroškega vaistva bo v svojem osnutfcu pro-grama predlagala za leto 1978 sofinanciranje k predlaganim ceoam. S sprejetjem nove le&tvice načrtujemo, da bodo starši udeleženi v oeni približno 55 odstotaio to SOV cca 45 odstotno. IzvrSnd odbor skupnosti otroškega varstva občine LJub-ljana Centeir predlaga izvrfinemu svetu in skupš6ini oba-ne Ljubljana Center, da tako predložene po enotni meto-dologiji oblikovane cene storitve WO za leto 1978 sprej-" me tn potrdd z veljavnostjo od 1.1. 1978. V prilogl vam pošiljamo predlog ekanomskih c«n WO v naši obfiini, pregled primerjave cen vseh vzgojoovarstve-nih oi^anizacda v LJubljana in skupna navodila z enotno mefodologijo in izračunom poprečnih cen za dojenfike in predžolske otroike in novo lestvioo. Izvršnd cxibor je pri vseh predloženih cenah Imel pii-pambo na oblitoovanje cene v vzgojnovarstveni organizaci-jd Klindčni centea- in pri organizaciji FTT, ker le to odsto-pajo navzgor in navzdol. Ptodjetje PTT ne obravnava zvižane cene, ampak sp našteta vzgojnovarstvena zavoda nd ustanovitelj občint Center, ampak TO233 Klinifinl oenter in podjetje za PTT promet, ki dajeta tudi soglasje na predlagane oene tn po ' krivata eventuelno izgubo. S tem gradivom smo upoštevali sklepe 19. seje Zbora krajevnih sknpnostd in zbora združenega dela skupšfiino občine LJubljana Oenter z dne 26. 5. 1976, kl sta sprejel^ cene vzgojnovaratvenih arganlzacij za leto 1976. Izvršni odbor skupnosti otroškega varstva občlne Ljubljana Center METODOLOGIJA IZRACUNA CENE DEJAVNOSTI Y VZGOJNOVARSTVENH ORGANIZACIJAH V LETU 1978 Kamistja za pogodbena raasmerja piu Iavršnem odboru Mestne skiipnosti otiroškega varstva v LJubJjanl (v nadalj-njem besedilu MSOV), v kateri so zastopniM vseh petah abčinsMh skujmosti otroSkega varstva v Loubljaiai, je t dv©-zi z zahtevo za poenotenje cen v V2gojnovarstvenih argar nizactjah v lefcu 1978 pripravila osnovo za iaradun cen v lefcu 1978. Pri oibldtoovanju te cene j« sodelonrala posebej določena strokovna skupona v katert so bili predstavndkl vzgo>novarstvenih organdzacij. Za osnovo cene, kl vam jo posreduj«mo po piedkigu komisdje, so rzsta naslednja Izihodišča: — obstojeCe števiMno stanj« otrok in dejansia zasedba t TOgoiJno varotvenah organissaciiijaih na podroSju I^Jubljan«, — ekonocnske finanfine an&Uze zaključnih radunor vzgojnovarstveniii organizacij za leto 1976 — pregled polletnih periodičnih obrafiunav WO za lo-to 1977 — meriia in normaitivi o vkljvčitvi otrok po zafconu ki samoupravnem sporaaumu — samoupravni sporazum o solidamostnlh sredstvih za tovajanje enotnega programa vzgoje za predšolske otroke v Slovenlji za leto 1977 _ analize, objavljene v glasilu skupš&ine SRS »Poro-Cevalec«: podatki o poUetnem gfbanju v gospodarstvu — sdndikalna llsta za leto 1977 — Uradni list SRS št.5/77. Ia ekonomsko finanžne analize jsaklju&iih računov za leto 1976 smo najprej ugotovili: — da se dosedanji stro&kd v nekaterih elementih oeme razlikujejo za več kot 100% — da se istovTstni stroSkd knjižijo na različne postavke — da so stroSki za osebne dohodke premalo razčlenjenl, — da so razlike med oeno oskrbnine za dojenfike in predšolske otroke relattvno majftne. Dejstvo Je, da enaklh cen za vse zavode ne moremo dosečl, zato smo elemente cene ločili na t&ste, lojer se cla dosečd uskladdtev in izenačenje, ter na tiste, kd so v velikl merl odvlsnl od pogojev dela posamearaega aavoda. Prj prvi skupini smo lahko uparabili normatlve ln poprefija, Ba drugl del cene, ki predstavlja manjši del celotoe cene, pa smo Iz stanja v lefcu 1976 okvirno prikazall ceno za leto 1978, ki pa bo seveda od zavoda do zavoda nekoliko raz-ld<5na. Prva skupina cene: I. Osebni dohodki za: — vagojno delo — fcuhinjfclco osebje — perice — ra&movodsko-adjmndstratirno osebj« — vodUno osebje in pedagoSld vodj« II. Hrana III. Vzgojna sredstv« Druga skuplna cene: IV. Sna&llke V. HiSnOc, ekonom, fcurjaC «. VI. Materialnl ladatki VII. i^jgodbene abvennosti VIII. Naj«moiine IX. Storttve dmglh X. Amortteacitfa pTemiftrun XI. Amortizacija nepremtonin. * IZRACUN OSNOV ZA LETO 1978: I. Osebnl dohodld: Za izhodišče za prera&un osebnth dohodkov smo vzeli osebne dohodke na pogojno nekvaldficiran^a delavca v WZ degavnostl za leto 1975 (zveca skupnosti otroškega vaistva), na katerem tomelji samoupravini sporaaum o so-Mdamosti za leto 1977 in vsi srednjexo6ni programi za ob-dobje 1976 do 1980, ta znaša 2410 din. Ta znesek je v dveh letih valorteiran za 17,75% zaradi 13% porasta življenjskih stroškov in 4^% prenosa oen po metodologiji zavoda SRS za družibeno plaolranje. Kot prerafiunsM faktar za leto 1978 pa smo -vBeli 18,1%, kar predstavlja vsoto letošniega prl-maniega pavečamja za 10^% in letošnje prekoračatoe pla-nlranlh oan za 7,3% v prvem polletju 1977 (Poročevalec). Pri osnovah za prera&m zneskov za sknipno porabo, to Je za formiranje sklada skupne porabe za vse natnene in regres za orgarusrjano prehrano, smo vzeli izhodiSfie ob. Javljemo v uradnam listu St. 5/77 SRS, fci določa iaa te -vrste zavode 50% mase sredstev od brutto osebnih dahodikav t letu 1976, enako povečan m faktor 1, 181 to je: — 2.818 : 12 x 1.181 = 276 diin na zaposlenega meseftno. Prl sfcrofikih za regresirano pehrano pa Je osnova 250 din na saiiposlenega meseSno. Tuidi ta znesek smo poveiall w 1.181. 276 + 295 = 571 na zaposlenega za skupno porabo in regres za prehrano. Za osetne dohodke j« izračun taJde: 2.410 x 1,1775 — povečanje v dveh letib 2.837 x 1,10,45 — za izračun brutto 3.133 x 1481 — za prera&m Jeta 1978 3.701,62 velikl brutto v letu 1978 na PNX> Z dodaitkom zneskov za skupno porabo na zaposlenega 571 din m*seCno dabimo po izradunanih kolifinikih, kx so veljavni po družbenam dogavoru za otollkovanje sredstev za ceebne dofoodke, naslednje snaske iiaračunov mesečnih aagotovitev za osebiie dohodke, slcupno porabo ln regres za prehrano: NKV 100 4.272,62 din PKV 113 4.753,83 din KV 181 7.270,93 dln Srednga 213 8.455,45 din Vi&ja 350 9.825,05 din Visoica 313 12.157,07 din I. OSEBNI DOHODKI: 1. Vzgojno delo Osnova za izrafeun cene za vzgojno delo je oddelek v vagojoavarstveni orgartoaciji, deljen s poprečnim Stevilom otrok v Ljubljani. Normativ za preračun otrok v republi-škem mariki je 19 otrok za poprečni oddelek in 8 umo delo, sa kar sta potrebni ena vzgojiteljica. in polvaruhinja na oddelek. Z oalrom na pogoje dela v Ljubljani, kjer delujeOo vagojnovairstveni zavodi, ne samo zaradi vzgojnega dela, ampalc zaradi varstiva predišolskih otrak zaposlenih staršev, enajst ur dnevno tn ker je v naših vzeojnovanstvenih zavo-dth veilko itevilo vkltjučenih dojenčkov, smo oeno delill in Io6eno obravnavaii iaračun cane za dojeruSke, to je do dveh let starosti in na ostale predSolske otroke od 2 do 7 let starosti. Zakonskl noim&Uvi, ki predvorievajo od 8 &o 12 do-Jenfiliov na oddeledc, so v tjubljanl doseženi talco, da je po-prečna vkljiu6itev mak&lmJLlna, to je 12 dojenčkav na od-d?lek. Nonmativi predvJdevatio aa predSolske otroke od 10 do 24 otrok (glede na stafostno skupino), poprečna zasedba v Ljnibljani je 21 predšolsldh atrak na oddelellc. Tako so vsi izrsAvni, fci so pogojenl na oddeUce prera. 6unl pri dojenfiklh na 12 otrofc, pri predžolsklh otroclh pa 21 otrofc. Za vse ostale prema&jme cene pa smo uiporabdll število atrok 11500 od tega 1500 dojemčkov im 10.400 pred-»olsltih otrok. Z jani 10.400 po eno ko »ilo in 2 malici. Stevllo obrokov na dan, kd se pripravljajo, je 20.333. Po aistamizaciji potrebujemo 102 PKV kuharioi in 102 KV fcuharice ali 204 osebe skupaj. MeseGni strošek za pripravo hrane je: 102 x 4.757,83 = 484.890,66 102 x 7.270,93 = 741.634,86 1,226.525,52 : (20.333 x 26 dnl) 528658 = 2,32 na en obrak za pripravo hrane. Mesečna cena za prehrano enaša: za dojenčka 2 x 2,32 x 26 = 120,64 na mesec iin za predšolskega otroka 1,6 x 2,32 x 26 = 96,46 na mesec. 3. Perice Normativ za sistemizacijo perice je 1 delavka na 200 dojemfikov ali 250 predšolskih otrok. Tako potrebujemo v Ljubljani 15 peric za dojenčke in 42 peric za predšolske otroke. 15 x 4272,62 = 64.089,30 : 1500 = 42,72 za perloo mese&no pri dojenčkih 42-x 4.272,62 = 179.450,04 : 10.400 = 17,25 za perioo mesečno pri predSolsklh otrocdh. 4. Izdatkl za delo računovodskega in admlnlstratlvnega osebja Za izradun je upoStevana dejanska zasedba tega osebja y Ljubljani. Zaposlenih je 31 računovodij in 51 finančno administrativnega osebja. Za izračun v ceni za to osebje smo upo&tevali za vse radunovodje OD z viSjo izobraobo In za ostalo osebje sredjo izobrazbo. V izračunu na otroika je strošek izenačen za dojenfika in predšolskega otroka. 31 x 9.825,05 = 304.576.55 51 X 8.455,45 = 431.227,95_____________________________ 735.804,50 : 11.900 = 61,83 na enega otroka mesečoo. 5. VodUno osebje Pod vodUno osebje je v oeni izračum za ravnateljico sa-voda, pomoanika ravnatelja in pedagoški vodje, kl so brez obveenosti dela v oddelfcu. Za izračun v cerai je upoštevana dejanska zasedba v Ljubljand. Imamo 31 ravnateljic, 15 po-močndtov ravnateljic in 11 pedagoških vodij. Ta zasedba je bila opravičena po dosedanjih normativih za priznanje sredstev vodilnega osebja po merilih za dodelitav sredstev s strani lzobraževalnih skupnosti. Strošek v cenl na enega otroka je enak m dojenčka in predšolskega otroka ln je izraSunan tako, da je pri ravnateljicah upoštevan osebni dohodak z osnovo visoke lzobrazbe, prj pomočnikih rama-teljic in pedagoSkih vodjih pa osnova osebnega dohodka % viSjo toobraabo: 31 x 12.157,07 = 376.869,17 26 X 9325.05 = 255.451,30 632.320.47 : 11.900 = 53,14 na enega otroka mesečno. II. Hrana IabodiSfie za ceno hrane je cena dnevne prehrane t le*u 1976, kd je blla 11,55 din. S faktorjem prtananega zvi-Sanja za leto 1977 1,108 dobimo ceno 12,80 dto za lerto 1977, ki ]o patrjqjejo tudl polletni periodičnj obraduni. Za pre-radun za leto 1978 smo uporabili že obrazložen fafctor 1,181; tako dobimo ceeo dnevne prehrane za leto 1978 dtei 15,12. Mesedno za 26 dnd znaša prehrana 393,12 din. Opomba: Cena za ofoe ka^egoriji ota-ok je po izraftunu t vzgojnovarstveinlh zavodlh prtbližno enaka; za dojendka Je kolifiinsko manjša in dražja, za predšolskega otroka pa obratno. III. Vzgojna ta učna sredstva lahodište za priananje tega stroSka so dasedanja jne> rila iaobraževatae skupmosti za leto 1976, ki so priznavaie zavodom 532,90 din za vzgojila in igrače na dojenčka in 135,90 za predšoLskaga otroka. Iz tako skupno izračunanih zneskov in s prera&jnskim faktorjem dobtono poprečno mesečno 18^0 din na otroka za učno vzgojna sred&tva. Sta-ošek je enak pri obeh kategorijah, kar izhaja tudi ia analize zaključnih računav. Pri takam oblikovanju prve sfcupine oeoe smo doblll tisti d©l cene, kl bi bila ob navedenih normativlh vključenlh otrok lahko emaka aa vse \rzgojnovarstvene zavode. Seveda, 6e pa ima zavod večje vključitve otrok v oddelku kot so navedeni, to je preko 12 dojemdkov ali 21 predSolsldh otrok, se ta del cene obvezno zniža. V ceni dojenčkov in preci-Solskih atrok predstavlja ta del cene preko 80% celotn« cene. Pri individualnern izračunu cen« upoStevajte vse mož-ne ukrepe za znižanjc cene storitev (npr. združevanje od-delkav ob začetku in koncu delovnega časa. V drngi skuipini cene pa so navedend tisti stro&ki, kl so lahko zelo različni glede na pogoje, v katerih zavod dela. Ker pa vsi ti stroški predstavljajo le okoli 20% ce-lotae cene, nvlšanje ali znižatije le-teh ne more predstavljati blstventh odstopov v celotni oesnl. V ta del je vkJJučeno: IV. Osebnl dohodkl za snažilke Normativ za sistemizacijo mesto snažilke je 7 vagoj-nov&rstvenih organizacijah, kjer se čiščer\je opraivlja več-krat dnevno 450 m2 za eno snaždlko. V Ljubljani imamo 52.355 mJ čistilnih površin v vzgojnovarstvenih zaivodlh, zato po normativih pripada 116 snažilk. Izrračun je: 116 x 4.753,83 = 551.444,28 : 11.900 = 46,33 dln na otroka poprečno v IJubljani. Strošek za snažilke pa ne mora biti poenoten, ker nastaja na pogoj Cistilnih povrSln. N»-kateri novejši vzgojmovarstvani zavodi imajo ogromno H-stilnih površin ob igralnicah, nekaterl sploh ne ta tako je strošek samo poprečen. Vsak zavod sl mocra ta stroSek prilagodlti glede na člstUno površiao. Možca bo kootrola tega stroSka. V. HfšnOt, ekonom, kurjaž Normativ za to delovno mesto Je Izrafiunan tako, da smo v poprečju upoštevali eno osebo (KV) na zavod, kar znese pribllžno enega delavca na 400 otrok. Tudl ta stro-Sek ne nastaja pavsod, ponekod ga sploh ni (toplarna, do. vaz hrane). Poprečni izračun je taWe 31 x 7.270,93 m = 225,398^3 : 11,900 = 18,94 na otroka mesečno. VI. Materialni stroškl V tej skupini smo uipoStevali vse stroSke raareda IV, kJ niso posebej obdeOani. To so: elektrika in plin, goriva In maaiva, čistilni materal in pralna sredstva, vodarina, drobnd tnventar, pisarniškd material, PTT stroSkl, potai atro ški itd. Tl stroSid so po viSini zelo raaKčni. Za prfkaa v poprečnd ceni smo vsoto realMranih vseh teh stroškov T analizi zaklju^nih računov dellli s številom vseh otrok v Ljubljajfti in 12 meseci ter ta strošek avišall z emotno upo-števanim preračunsklm faktorjam cein za leto 1977 In 1978. Tako smo dobili poprečen znesek za materialne stroSke dia 163,12 na enega otroka mesečno. Vzgajnovarstvenim zavo-dam naj konsti za orientacijo izračuna v predlogu svoj« csene. Nikakor pa ta strošek ne bo enak za vse zavode. VII. Pogodbene obveznosti Tudi ta strošek nastaja zelo raalidno po zavodih. Po-prečni zneseik je izrafiunan ia skupne vsote tega siroška v lefcu 1976 in s faktorjem znr:šan..ja povečan za leto 1978 anaSa poprečno 6,84 dto na otrofca mesečno. VIII. Najemnlne Ta strošek se pojavi samo v osmih zavodlh r LJuibljanl v drugih ga sploh ne bo. Odvisen je od stroSkov najemnin v primerih kjer zavod ne posluje v lastnih prostorih. Po-prefini strofiek Je iajračinnan din 2.19 na eoega otrcdca. IX. Storltre drugih — vzdrževalnl stroški Tudi ta strošeik je realizirao zelo raalično v posamesSnih eavodih. Odvisen je od trenutnih ^kvar in potreb po stro-škili vzdržemnja. Zavodi so iz te postavke krili redne ¦vzdrževalne stroške, poprečni strošek v Ljubljand obdelan po zaidjučnih računih za leto 1976 s preračunskjmi fak-torji avižanja predstavlja v ceni popre&io 24,69 din meseč-no na otroka. X Amortizacija premičnln XI. Amortizacija nepremlenin Stroški aa obe amortizaciji tatko premifinin kot nepre-mičnin so zelo raalični po zavodih in so odvisni predvsem od leta izgradnje objekta in nabave opreme v katerem zavod deluje. Oba stro&ka sta v analiza različna tudi do 10 krat, panekod pa strošek amortizacije nepremičnin sploh ne obstaja, ker še niso urejend lastniSki odnosi za objekte all pa so prostori najeti. Strošeik, ki smo ga v ceni i2!ra-fiunali je paprečen. Za ainortizacijo premičnin 33,97 din na otroika inesečno Za amortiaacijo nepremičniin 42,61 din na otraka mesečno. V letu 1978 naj bi bil kot strošek h kateremu prispe-vajo fcudi starši prvifi vklju^Sena tudl amortizacija nepre-miftnih. Dosedaj je bil ta strošek obravnavan izven cene vzstnjnovarstvenega zavoda in ga je pokrivala interesna skupnost povBem ločeno. Za izradum cene dejavno&ti vseh otrolc v LJubljanl so poprečni stroški, ki so v drugi skupini cene, praviino ob-ranmavanl, za posameanl vzgojnovarstveoi zavod pa so na-vedeni samo za primerjavo. PosreSuaemo vara tabelarifinl pregled oene po skupinah stroSkov za dojenčke In predšolske otroke tn vas prosimo, da takoj oa. najkasneje do 10. novembra t. 1. 2aiključite Individualini izračun cene, kl bo uporabljen v letu 1978. Višino cene bo potrjevala pristojna obfiinska skupščina po postopkiu, dolofenem v zakamu o združenem delu. Ker je rok zelo kratek, kamisija predlaga, da na osnovi predlo-ženih izhodišč in vaših lastnih izračunov takoj razpravlja-te v vaSih delovnih skupnostih o prediagani cerai. 3>va izvo-da na obrazcfli, kl vam jih prilagamo s primerjavo po-prefine cene, nam pošljite do 10. novemibra t. 1. na naslov: Mestna skupnost otroškega varstva, I^juibljana, Mačkova 1, p.p.341. Komisija predlaga, da bi zaradi enotne rešitv« plačila staršev po novl cend uporabili takle način: Vzgojnovarstveni zavodl naj bi že letos obvestai starše, da bodo le-ti dolžnl prispevati delež za oskrbnino svojih otrok po navl ceni od 1. januarja 1978 dalje, ob preračunu v skuipini diferencirane lestvlce po potrdilu o osebnem do-hodfcu za leto 1977 po novem predlogu lestvice. Začasno, do predložitve potrdil za leto 1977 bo obrafiunana akon-tacija plačil na osnovi starth potxdil o dohodfcu v letu 1976. Zneski, ki so prikazani v tabelaričnem pregledu za ceno v letu 1978, bodo lahko' služlli kot približki k ceni oskrbnlne v VJigojinovarstvenih zavodih, za skupmosti otroškega var-stva v I^juibljani pa bodo osnova za planiranje potirebnih sredstev za leto 1978. Naij navedemo še primerjavo popreftnlh oen v lefcu 1977 In predloge popreftne cene v letu 19TS: Cena Dojenček PredSolsH _______________________________________________otrok — poprečna cena t viklj. aroart.nepr.v 1.1977 1.83036 1.423,77 — popr. oena ssa 1.1978 2.437^8 1.693,04 todeac 1978 : 1877 133 118 Novl predlog lestvice za udeležbo staršev v cenl dejavnostl. V prflogi vam poSlljaimo tudi novl predlog lestvice za prispOTete staršev Ik oskrbndnl, ki jo predlaga komisija. Ob novd lestvici, ki visabujje 12 sfcupin bodo starši y letu 1078 prispervBll k cemd od 30% do 80%. Po naSem primerjalnem iaračunu paprečne cece bi starši v letu 1978 prispevali: Prosimo, da določemii rok naveden v gornjem besedilu upoštavate kot Izredno nujno zaradi izvedbe postopka pri odabritvi cene in planiranja sredstev za leto 1978. Komlsija za pogodbena razmerja pri Mestni skupnosti otroškega varstva Ljubljana MESEČNE OSKRENHJE V VV Z V UETO. 1978 V JjJUBLJfiNSKIH OBČDRH Občina - WZ Predšolski Dojenčki Ljubljana-Bežigrad Ciciban 1.708,06 2.435,19 Jelka 1.635,52 2,302,38 Miadl rod 1.691,26 2.435,68 Rezka Dragar - Črnuče 1.694,57 2.401,18 Lj. Moste-Polje Angelce Ocepek 1.690,00 2.392,00 Jarše 1.650,00 2.350,00 Kodeljevo 1.680,70 2.365,00 Vevče 1.557,00 Zajčja Dohrava ' 1.680,00 Zalog 1.715,40 Ljubljana-Šigka Andersen 1.754,15 2.398,15 Litostroj 1.764,80 2.483,30 Marice Kananove 1.774,00 2.479,00 Milan Majcen 1.772,19 2.501,15 Medvcde 1.739,12 Najdihojca 1.735,30 2.511,30 Rezke Dragar - Šentvid 1.774,21 2.330,30 Vodice 1.356,18 Lj.- Vič-Rudnlk Bičevje 1.723,85 Sonje Vidtnar 1.760,00 2.400,00 Krlm Rudnik 1.794,31 2.651,22 Malči Belič 1.696,00 2.410,54 Kožna dolina 1.722,95 Trnovo 1.722,00 2.413,00 Brezovica 1.603,08 Dctoova ' 1.615,85 Ig 1.422,43 Oskar KOvaSiS 1.333,00 Velike Iašče 1.439,86 Polhotf-Gradec 1.100,00 Vrhcvci 1.816,35 Harjul 1.255,00 UJBLJSNR-CPniR Ane Ziherl 1.800,17 2.182,70 Dr.France Prešeren 1.781,20 2.474,05 Klinični center 1.944,46 2.366,48 Boljane 1.783,46 Prule • 1.738,06 2.319,21 Stari Vodmat 1.781,46 2.375,58 STRUKTURA CENE V WZ ELesnenti cene ^te&flSlB*1"* ^2 ^^ ^2 ^1®81 ^00^7• ^2 KLEKČNI CTN. dojenčki- predšol. dojenčki predšol. dojenčkl predšol. dojenčki predšol ^T. Osetni dohodki 1. Vzgojno delo 1.409,24 714,25 1.229,82 670,11 1.207,92 666,65 1.127,39 566,01 2. Kuharice 120,64 96,46 107,57 114,72 128,68 115,45 193,55 244,25 3. Perice 42,72 17,25 49,44 20,85 64,34 45,88 4. Računov.administr.oseb. 61,83 61,83 59,40 59,40 62,39 62,39 98,29 98,29 5. Vodilno osebje 53,14 53,14 53,56 53,56 54,84 54,84 56,65 56,65 II. Hrana - 26 dni 393,12 393,12 390,00 390,00 390,00 390,00 383,76 459,16 ; IH. Vzgojna sredstva 18,30 18,30 18,30 18,30 18,30 18,30 18,30 18,30 Sfcufajjtva skupina renej_ _ 2.^,99^^5^^ J.^Wdpi 1..326,94_ I.226_,47_l_135_3i5I_ h8?l'l*J-^i22*L JV. Snažilke 46,33 46,33 63,08 63,08 84,15 61,45 69,91 69,91 V. HišnIk,ekoncm,kurjaS 18,94 18,94 36,04 36,04 36,02 36,02 VI...Materialni stroški 163,12 163,12 155,10 155,10 174,38 174,38 286,63 299,89 VII. Pogodbene obveznosti 6,84 6,84 13,57 13,57 12,77 12,77 6,94 6,94 VIII.Najannlne 2,19 2,19 - 'l,54 IX. Storit.drugih,vzdrž.stroški 24,69 24,69 29,65 29,65 25,55 25,55 9,70 9,70 X. Amortizacija premičnin 33,97 33,97 58,44 58,44 75,41 75,41 27,82 27,82 XI. ftncctizacija nepraničnin 42,61 41,61 55,24 55,24 40,83 40,83 87,54 87,54 Skupaj_dru3a_skuEina_cene:_ _ 338,69_ _338X69 ___411^12 _ 411,12___ 449,11_ _427X95 _ 488,54___501^80 Ekoncmska cena na enega va- rovanca mesečno za 26 dni 2.437,68 1,693,04 21319,21 1.738,06 2.375,58 1.781,46 2.366,48 1.944,46 Bsvpr. izrač. cena WŽ WŽ WZ Elanenti cene za leto 1978 dr. Fr. PREŽERBJ______ANE ZIHERL_______POrJaNE dojenčki predšol. dojenčki predšol. dojenčki predšol. predšolski I. Osebni dohcdki ^ 1. Vzgojno delo 1.409,24 714,25 1.358,90 720,70 1.065,25 738,90 717,36 2. Kuharice 120,64 96,46 122,20 97,75 119,08 89,31 104,56 j 3. Perice 42,72 17,25 47,55 17,35 44,33 17,92 18,58 ] 4. Računov.admlnistr.oseb. 61,-83 61,83 74,80 74,80 55,48 55,48 63,04 1 5. Vodilno osebje 53,14 53,14 74,30 74,30 39,61 39,61 61,06 ^^J II. Hrana - 26 dni 393,12 393,12 393,80 393,80 403,00 403,00 394,68 '^M III. Vzgojna sredstva 18,30 18,30 18,30 18,30 16,77 16,77________18,12 1 Skupajjjrva skupina cene^ _ ^.OgS.gg^l^M^S ^^JH^^S 1.397,00_ 1.743,52_ 1.360,99_____1^.377^40 _ _. j IV. Snažilke 46,33 46,33 65,65 65,65 81,37 81,37 73,77 J^ V. Hišnik,ekcnan,loirjač 18,94 18,94 41,15 41,15 26,20 26,20 20,20 '^H VI. Materialni stroški 163,12. 163,12 157,75 157,75 192,24 192,24 159,18 ^M Vll.Pogodbene obveanosU 6,84 6,84 11,50 11,50 18,36 18,36 8,85 ^B VTII.Najemnine 2,19 2,19 3,90 3,90 - - - 1 IX. Starit.drugih,vzdrž.stroški 24,69 24,69 42,90 42,90 24,27 24,27 54,35 1 X. Anrartizacija pranifinin 33,97 . 33,97 30,90 30,90 45,47 45,47 47,10 1 XI. Anartizacija nepremičnin. 42,61 42,61 30,45 30,45 51,27 51,27_______42,61 3 §Pq2PaJ_druga_skuBiiia_cene:_ _ 338,69_ ^SSS^^___384^20 _ 384,20___L39,18_ _ 439,18______^406x06____] Ekoncmska cera na enega va- rovanca mesečno za 26 dni 2,437,68 1.693,04 2.474,05 1.781,20 2.182,70 1.800,17 1.783,46 PREDU3G LESTVICE UDEIEŽEE STRRŠEV V IETU 1978 Sai- Mesečni dohodek na „ pina člana družine % uae^žbe 30 % 35 % 40 % 45 % 50 % 54 % 58 % 62 % 66 % 70 % 75 % 80 % 1OCKA 4_________________________OSNUTEK Smernice za uresničevanje srednjeročnega družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1976—1980 v letu 1978 1. do 1.160 2. nad 1.160 do 1.290 3. nad 1.290 do 1.420 4. nad 1.420 do 1.550 '5. ' nad 1.550 do 1.680 6. nad 1.680 do 1.810 7. nad 1.810 do 1.940 8. nad 1.940 do 2.070 9. nad 2.070 do 2.500 10. nad 2.500 do 3.500 11. nad 3.500 do 4.000 12. nad 4.000 din V skladu z načelom kontinuiranega planiranja in na podlagl 69. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije in 1. točke smernic in okvirov za ukrepanje pri uresničevanju druž-benega plana ob&ne vsebovaniii v srednjeročnem druž-benem planu občine Ljubljana Center za obdobje 1976— 1980 in ob upoštevanju ugotovitev analize uresničevanja srednjeročnega družbenega plana občine v letih 1976—1977 in dogovora o osnovah družbenega plana občine Ljub-ljana Center za obdobje 1976—1980 ter na podlagi sta-tuta občine Ljubljana Center je Skupščina občine Ljub-ljana Cerrter dne . . . sprejela SMERNICE ZA URESNICEVANJE SREDNJEROCNEGA DRUŽBENEGA PLANA OBCINE LJUBLJANA CENTER ZA OBDOBJE 1976—1980 V LETU 1978 Za izvajanje temeljnih nalog pri uresničevanju ciljev, ki so opredeljeni s srednjeročnim dnižbenim planom občine Ljubljana Center za obdobje 1976—1980 ter ob upoštevanju ključnih nalog, ki izhajajo iz oiljev, dogo-vorjenlh v družbenih planih Lmbljane in SR Slovenije c»r na rast uvoza blaga bo omogočala približevanje srednje-ročnl usmeritvi, da bo v tem "planskem obdobju doso-teno 65-odstotno pokritje uvoza blaga z Izvozom blaga. Realnl osebnl dohodek na zaposlenega se bo v letu 1978 povefial za 3 odstotke s tem, da bodo delavci tako v materialni proizvodnji kot tudi v vseh drugih. obll-kah združenega dela s samoupravnimi sporazumi ln in-ternimd samoupravnimi splošnimi akti zagotovili tako do-litev sredstev za osebne dohodke, ki bo ustrezala pri-spevku posameznega delavca k ustvarjanju dohodka. S sprejetjein zakona o svobodnl menjavi dela ln z njego-vo ClmprejSnjo in dosledno uveljavitvljo bo v letu 1978 mogoče tiresnlditl ustavno na6elo enakega družbenoeko nomskega poloiaja delavcev v družbenih dejavnostih in delavcev v materialni proirvodnji ter na tej podlagl i skladu z njihovim delovnim prispevkom omogočeno od-pravljati nesorazmerja in zaostajanje rasti osebnih do-hodkav v nekaterih podroCJih družbenlh dejavnosti, kl prispevajo k ustvarjanju skupne nove vrednosti v druž-beni reprodukciji. Rast sploSne porabe (obfttaskl proračun) za 4 odstot-ke In skupne porabe (občinske SIS) za 4,5 odstotka, (t. j. za 1,5 oziroma 1 tadeksno točko zaostajanje za ra. stjo družbenega prolzvoda) bo prlspevalo k skladnejšo. mu razimerju v razporejanju dohodka in s tem omo-gočilo hltrejše povečanje sredst«v za razširitev materi-alne osnove dela od rasti dohodka, kar Je bistveni po goj nad&ljnje dinamlčne gospodairske rastii. TemeLjne razvojne naloge v letu 1978 po posameinlh področjih in nosildh 1. GdSPODARSTVO Delavci neposredno in po delegatih v samoupravnih organih v temeljnih, delovnlh in sestavljenth organizaci-Jah ln drugih asoclacijah združenega dela, Skupščina' obfiine LJubljana Center In njeni orgeni, posebno ?a Iz-vršrri svet in prlstojnl upravni organi bodo na osnovl družbenega plana občine izvajali politiko in aktivnosti v skladu z dogovorjeno politiko za to srednjeročno ob-dobje, da bodo s tem uresničeni cilji ln izvedene na-o ge gospodarstva v občini ter pri tem dosledno upošta-vuli osnovne usmeritve smernic v letu 1978. Vsi tnve-stitorji v občini, ki nameravajo v letu 1978 prifieti z in-vesticijskimd deli, bodo ponovno ooenili svoje investicij- J ske programe in pospešUi izvajanje tistih investicij, kl ao prioritetne in imajo zagotovljena potrebna sredstva; po proučitvi tudi vseh ostalih investicij se bodo inv«stl-torji odlofiali za morebitne odložitve tistih naložb, ki I širiega družbenega vidika niso prednostne, kljub temu, da so zagotovljena potrebna sredstva, ki naj se name-njajo v združevanje za skupne investicijske naložbe z vefljitnl in dolgoročnejžimi daTižbenoefcanomsktmi učinki. Organizaoije združenega dcla, kl s svojtmi gospodar-sklmi rezultati pomembno vplivajo na razvoj celotnega gospodarstve v ob6ini in v šlrSi skupnosti. morajo gvo-Je razvojne programe uskladitl z deianskiml možnostmi in pri tem razpoložljiva sredstva prvenstveno usrnerjati v naložbe z večjiml Izvoznlmi ufiinki ozliroma v tafce in-vesticije, ki bodo nadomestUe osiroma zmanJSale uvoz. Pomembnejše gospodarske tnvestioije v letu 1978 bodo izvajali naslednjl nosllci gospodarskega razvoja v občini: DO ROG bo v letu 1978 zaCela z izgradnjo novih proizvodndh prostorov v obfttai LJublJana Moste-Polje, % rekonstrukcljo na Trubarjcvl c. ln v cevarni Tržič. Skupna predračunska vrednost Je 177.341.000 dtn pri če- mor znaSajo Iastna sredstva S3 odstotkov, kredlti bank 24 odstotkav, združena sredstva 9 odstotkov tn drugi viri 34 odsfcotkov. DO PLETENINA bo v letu 1978 vložila v moderol-eadjo opreme 7.720.000 ddn. IX> KARTONA2NA TOVARNA bo investirala v osrvov-na sredstva (opremo) 110.204.000 din, pri čemer so kre-dltna sredstva udfiležena s 35 odstoUci. Od skupnih vla-ganj bo v opremo v občtaiCenter investirano 31.806.000 din. DO ZMAJ bo končala investicijo v predračunski vred-nosti 89.195.000 din, s čimer bo omogočena preselitev in modernizacija obstoječe proizvodnje ter uvedba proiz-vodnje alkalndh. nramgandioksidniih batarij na novl loka-ciji. Lastna sredstva predstavljajo 63 odstotkov predra-dunsko vrednosti. DO TEIBUNA predvideva v letu 1978 rekonstrukcijo objektov v občtm Center. Predračunska vrednost je 10.452.000 din. DO SLOVENIJA CESTE bo v letfu 1978 dokondala Izgradnjo nove hale v TOZD Mehanični obrati v predra-ftunski -VTednosti 37.104.000 din, dogradila asfaltno tovamo CrnuCe v predračunski vrednosti 59.059.000 din ter na-bavila novo opremo za razširitev kapacitet v vrednosti 52.792.000 din. Lastna sredstva predstavljajo 54 odstot-kov. Nove investicije v letu 1978 v skupnd predxačunsfci vrednasfci 260.852.000 din so namenjene pretežno 2» na-bavo razne gradbene opreme, razen 34.109.000 din, kar predstavlja nateup novih prostorov za delovno skurpnost skupniii služb. Lastna sredsfeva znašajo 43 odstotkov. TOZD TAXI delovne arganizacije VIATOR bo v letu 1978 nadamestil vozila v predradunski vrednosti 9.000.000 din, pri čemer je lastnih sredstev 22 odstotkav. Temeijne in delovne organizacije v ofcviru SO2D EMONA bodo v letu 1978 nadaljevale z začetniml inve-sticijami v predračunski virednostd 918.428.000 din, 2a ka-tere bo v tetu 1978 porabljeno 539.200.000 din. Na novo pa se bodo začele v letu 1978 investicije v skupnl vred-nosti 1^72.324.000 din in to z lasfcnimi sredstvi v višini 419.209.000 din aJi 33 odstotkov. Večji del investioij v teku so imresticije ˇ DO Emona Hoteli Ljubljana (novi hotel Union ¦ v občini Ijubljana Center in Hotel v Ca-teSkih Toplicah), issgradnja posloviie stavbe Emona ter rekonstnikcije in nraodernizacije v temeljnih organizacijah kmetijske prodzvodnje. Na novo zadete Jnvesticije pa so izgradnja skladišča za prehrambene proizvode v prosti carinski coni, razširitev prostorov za samopostrežno pro-dajo na vediko v obdini Ljubljana Moste-Polje, adapta-cije in rekcmstrukoije marketov in supermarketov ter iz-grradnje potrošnižkih centrov v norih soseskah. V občini Center bo adaptiran market v CSgaletovl ulici ter izve-dena II. fa2a rekonstrukcije ia modemizacije Supermar-keta na Ajdovščini. DO SLOVENIJALES TRGOVINA bo v letu 1978 na-daljevala z investicijami v skupni predračunski vrednosti 1.023.622.000 din, ki so bile začete že prej s tem, da bo v letu 1978 končana I. faza poslovnega oentra v občini Ljubljana Bežigrad ter prva faza skladišfino prodajnega centna v črnučah. Lasl;na in združena sredstva predstav. ljajo 63 odstotkov skupne predrafrunske vrednosti. Pred-radunska vrednost v letu 1978 začetih investicij pa znaša 782.550.000 din, od katere je 59 odstotkov lastnih in zdru-ženih sredstev. To so vlaganja pretežno v izgradnjo skladiSčnih in prodajno-poslovnih prostorov ijwen SR Slo-venije ter lesni terminal v Kopru. DO METALKA bo v letu 1978 nadaljevala izgradnjo ekladiišča v Vižmarjih, izgradnjo skladišča v Srbiji ter nakup poslovnih prostorov z elektranskim raCunalnikom In drugo oppemo v občini Center. Predračttnska vred-nost znaša 209.000.000 din, pri čemer je udel^ba kredi-tov 50 odstotkov. DO AVTOCOMMERCE bo v prvi polovtel leta 1978 končaJa jzgTadnjo skladižčnih in prodajnih prbstarov ter pralnice v skupni vrednosti 16.300.000 din izven obmodja občiine Ljubljana Center. Nove tovestieije v letu 1978 v skupni vrednosti 94.000.000 din, ki so v oeloti krite % lastnimi sredstvi pa so: Siritev skladiš&iega prostora v obfifad Ljubljana BeSlgrad, nakup po enega poslovnegm prostora v Mariboru in Kopru, gradnja novega servisne-ga objekta (TOZD Gral — Avtoobnava) v občinl Ljnb-ljana Bežagrad ter gradnja objekta »prevzein« (TO2D Servis). VO NAMA bo v letu 1978 investirala predvsem t blagovniško opremo, katene predrafiunska vrednost je 10.432.000 din. DO KEMOFARMACIJA bo t letu 1978 pričela z iz-gradnjo skladiščno-upravnega kompleksa kot nadomestila za pogorell objekt. Predračunska vrednost je 93.785.000 din, kd je z lastnimi sredstvi krita 69 odstotkov. Lokaclja objekta je v občini Ljubljana Vič-Rudnik. DO JUGOTEHNIKA bo pričela z tegradnjo novih ka-pacitet v občini Ljubljana Bežigrad. Predračunska vred-nost je 40.000.000 din, od katerih je 70 odstotkov lastne udeležbe. tXD CENTEOMERKUB bo z investicijami v skupnl predradunski vrednosti 46.000.000 din, za katere znaša lastna udeležba 53 odstotkov, zagotovila skladiščne pro-store t Litiji in v občini Ljubljana Moste-Polje ter raz-Sirila trgoroki prostor v ob&ini Ljubljana Oenter. DO KOTEKS TOBUS bo v lefcu 1978 začela izvajati lnvesticije v skupni predračunski vrednosti 126^84.000 din, od tega so lastna sredstva 45 odstotkov. Večje investici-je so gradmja navih zmogljivosti in razširitev kapaci-tet na območju občine Ljuibljana Moste Polje (TOZD Ko prot), povečanje poslovnih prostorov v obCini Ljoibljaoa Center ter adaptacija trgovskega lokala v občini Stari grad y Beogradu (TOZD Kotrade) ter pridobitev večjih proizvodnih kapacitet v obratu usnjarna in kovlnskl ser-vis v občini 2alec. Povečanje poslovnih prostorov v ob-čini Ljobljana Center predstavlja od skupn0 začetih in-vesticij v letu 1978 30.631.000 din ali 24 odstotkov. DO SADJE ZELENJAVA bo v letu 1978 irwestirala t adaptacijo skladišfi in odkup lokalov v občini Ljubljama Cetoter 10.500.000 din in to s 50 odstotno lastao udeležbo. Industrija Ocena, da se v prvih dveh letih srednjeroftn^a plan-skega obdolbja ni povsem uresnifiila začrtana dinamika industrijske proizvodnje in da se predvidena aktivnost na področju združevanja dela in sredstev ter dohodkov-nega povezovanja s trgovino prepočasi uresni&ije, zahte-va za leto 1978 predvsem aktivnosti, ki bodo omogofiile Tealizacijo teh planskih nalog. Zato bodo naloge indu. strijsklh organissacij v letu 1978 nastednje: — pospešiti urejevanjc poslovnih odnosov s trgovino na drobno na družbenoekonamskih oanovah sikupnega prihodka; — združevati delo, sredstva in dohodek s trgovino na debelo in zunanjetrgovinskimi organizacijami za skupne mložbe v razvoj tako proizvodnih kot tudi blagoiraio-prometaih zmogljivosti; — uresničevati dohodkovne odnos« z blagovnopromet-nimi organizacijami združenega dela na podlagi sa/mo-' uporavnih sporazumov o trajnem poslavnem sodelovanju na družbcnoekonomskih osnovah skupnega prihodka in dohodlka; — dosegatl višjo stopnjo produktivnosti dela ne 1»" na podlagi večjega izakoriščanja delovnega časa, racional-nejSe uporabe oziroma gospodarjenja z družbenimi sped-stvi, temveč na kvalitetno dolgoročnejšth osnovah kot npr. z uvajanjem sodobnefjše opreme in tehnolc^ije, s komplekaiejšim pristopom k uvajanju sodobne organiza-cije dela (v proizvodnji ta prl opraviliii skupnih služb), s hitrejšim prilagaijanjom proizvodnih programov spre-membam povpraševainja, z boljšim izfcoriSčanjem znanja ob ustrezni motiviranosti in z nagrajevanjem po dejan-sWih rezultatih dela slehernega delavca; — proučiti možnosti uvajanja večizmenskega dela, Ce se i^otovijo potrebe po družbenoe&anomsko smotmej-šem izkorišdanju obstoječih kapacitet; — pospešitl izgradnjo oziroma dograditev investiclj-sfcih objektov, ki bodo omogočili normalne pogoje dela v proizvodnji. Gradbeništvo Predvideni obseg izvajanja gradtoeiUh storitev na po-dročju stanovanjske gradnje, pospešeni izgradnji energet-skih objektov, cest, večjih industrijskih objektov, izobra-ževalnih, kulturnih, vzgojnovarstvenih. in socialnih objeik-tav v letu 1978 zahteva, da organizacije zdraženega de-la v gradbaništvu pri določanju svojih programov za le-to 1978 upo&tevajo zlasti: — nujnost nadaljevanja integracijskih procesov, z od-praTrljanjem neskladij med gradbenimi in zakljudnimi de-li v gradbenižtvu zaradi skrajšanja časa gradnje inzmanj-šanja stroškov finalizacije objektov, kakor tudi za skup-no nastopanje na mednarodnih nateCajib. pri prevzema-nju naročil za gradbena dela v tujini; — hitrejše uvajanje sodobne gradibene tehnologije t namenom racionalizacije In stabilnosti gradbenih cen; — sodelovanje z razlskovalno dejavnostjo zaradi trva-Jamja novih tenmoizolacijsikih materialov, s kateriml lah-ko dosegamo večje prihraoke energije zaradi boljSega taplotaega iakoristka; — nadaljevanje dohodkovneg«, povezovanja s tndustri-Jo gradtoenega materiala in na teh osnovah pravočasno zagotavl>janje potrebnega gradbenega materiala, zlasti ce-menta, ki foo po ocenah tudi v letu 1978 še primanjko. val; — povečanje produktivnosti dela z varčevanjem, ven-dar ne v škodo kvalitete ter s tem povezanih reklama-cijsfcih zahtevkov uporabnaikov po vselitvi. Promet in zreze Področje prometa in zvez, t fcatero so raavrSčene si-cer številne orgsmizacije združenega dela s sedežem v na-61 občml, Ima širši družbeni pomen, zlasti ieleznica in PTT, zato so njihove konkretne razvojne nalogo v letu 1978 določene z resolucijo o politiki izvajanja druzb«ie-ga plana SB Slovenije za obdobje 1976-1980 v letu 1978 ln jih v teh smernicah posebej ne navajatno. Ugotavljamo pa, da se je večletna problematika to zaostajanje želez-ni&kega prometa v letu 1977 pričela uspešno reševati, kar bo, z iaitenziviranjem izvajanja preusmeritve in deflit-ve dela med železnico in cestnimi prevozniki v lebu 1978, vsekakor -vplivalo na ugodnejše globalne rezultate gospo-darstva v naši občini. V letu 1978 vnorajo biti po določilih zakona o zdru-ženem delu uiveljavljene osnove dohodkovnih odnosov. Zato se posebno pomembne naloge v tem letu postavlja-Jo delavoem v trgovinskih arganizacijah združenega deSa, zlasti Se ti^ovlni na debelo In zunanjetrgovinskim orga-nizacijam, ki bodo v primeru neizpolnjevanja tefa zakon. skih določil morale prenehati opravljati svojo dejav-nost. Zato morajo oiganizacije združenega dela, ki oprav-ljajo zunanjetrgovlnsko dejavnost in prodajo na debelo: — s proizvodnimi organizacijami skleniti samoupraiv-ne sporazume o trajncm poslovnem sodelovanju na druž-benodkonomsklh osnovah skupnega prihodka tn skupne-ga dohodka; — na osnovi sklenjenih samoupravnih sporamunov ttfkladiti svoje plane ln sprejeti osnave skupnlh planov 2 organizacijaimi, t katerimi so sklenile samoupravni spo-razum; — pospešiti delo za spocrazuimo oblikovanje prodaj-nih ceo proizvodav, storitev oztroma uslug skiipnega dela s proizvajalnimi organizacijami združenega dela ter na tej osnovi odpraviti sedanje kupoprodajne odnose z ob-računavanjem razlilk v oeni (v letu 1978 je piredvldesia ulci- nltev tnarf, rabatov, -provizij itd., t. j. sedanjih nafiinov prldobi-vanja dohodka v organizacijah združenega dela, kl opravljajo blagovni promet); — nadaljevati združevanje dela in Sredstev za uspeš-neJSi in usklajcn- skupen nastop na zunanjih tržiSčita; — posvetiti posebno pozornost usposabljanju In anga-žtranju kadrov za reali2acijo predvidenega obsega Izvoza s strokovnimi raziskavami zunanjih tržišč; — zagotoviti proizvodnji dabro in pravožasno oskr-bo s surovinami in reprodukcijskim materialonv Organi2acije združenega dela, ki opravljajo promet blaga na drobno bodo v letu 1978: — skupno z organiziranimi potrošaUcj v krajevnlh skupnostih urejale zadeve v zvezi z asortimemtam in ka-kovostjo blaga, ki ga prodajajo; — nadaljevale z uanerjanjem naložib za gradnjo ma-loprodajnih zmogljivosti v novih stanovanjakih naseljih va za modernizacijo obstoječih prodajnih mest; — prilagodile delovni čas potrebam delowijh ljudl m lcrajanov, zlasti pri prodaji osnovnih življenjskih po-trebščin; — pospefšile medsebojno združevanje dela in sredstev manjših trgovinskth organizacij z namenom specializaci-je, boljše organizacije dela in večje dohodkovnosti. Gostinstvo In turizem Na tem področju, zlasti ob upoštevanju kompleksno stl turizma, v prvih dveh letih planskega obdobja niso bili doseženi predvideni rozultati. Zato je nujno, da o^a-nizacije združenega dela v tem področju svojo aktivnost in ukrepe v letu 1978 usmerijo zlasti v izvajanje nailed-njlh nalog: — večanje konkurenčnosti turistidnih storitev tako t pogledu cen teh storitev kot tuda asortimana taristična ponudbe z racionaltocijo svojega poslovanja, boljšo or-ganizacijo dela, pravočasno propagando in tnformatiTno dejavnost ter s širšim povezovanjem za enotno nastopa. nje na tujem ta domačem turističnein trgu; — razširjanje koopcrantsklh odnosov z oddajalci za-sebnlh turističnih sob in zasebnimi gostinci; — nadaljevanje dohodkovnega povezovanja znotraj svo-jega področja iin z ostalimi področji, ki skupno prisp* vajo h kompleksni turistični ponudbi; — prilagajanje obratovalnega Casa potrebam gostov in prebivalcev Ljubljane; — v okviru furistične poslovne skupnosti v Ljubljani piipraviti in sprejeti dolgaročne razvojne cilje in opre-deliti konkretne oibveznosti posameznih nosilcev za izva-janje turlzma v obfiini. ' Drobno gospodarstvo • ^ Z uresničevanjem zakona o združenem delu se delav-com v dejavnostih drobnega gospodarstva nudijo večje možnostd za hitrejše dohodkovno povezavanje z večjimi nosilci v tnaterialni proiavodnji. Zato bo občinska sikup-56ina in njeoi organi v sodelovanju s krajevmiina skup-nostmi, Zvezo sindikatov in Medobčlnskim odborom go spodarske zbomice za ljubljansko regijo v letu 1978 po-sebno pozornost namenila zlasti: — ustanavljanju pogodbenih organizacdj združenega dela; — vjdjučevanju nosilcev samostojnega osebnega dela tn pri njih zaposleinih deJavcefv v družbeni razvoj obči-ne in planirainje; — prlstopanju samostojnih obrtnikov k sasnoupravne-mu sparazumevanjii o temeljih. plancnr razvoja družbenih dejavnostl in na teh osnovah uveljavljanju svobodne me-njave dela med, izvajalci družbenih dejavnosti in nosil-ci ^mostojnega osebnega dela; — širjenju materiaine osnovo dela v teh dejavnostih, pos€ftxno v servisnih, ki zadovoljujejo vsakodnevne potro-be otočajnovr; — spodbujanju interesa mladipe za obrtne poklice in motiviranju delavcev za delo v drobnem gospodarstvu. Skupščina občine Ljubljana Center bo v skladu 8 sprejetim družbenim dogovorom o razvoju malega go-spodarstva v tem srednjeročnem obdobju sprejola v letu 1978 program razvoja drobnega gospodarstva v obfiinl Pri pripravi programa razvoja drobnega gospodarstva t naši občtni bodo poleg organizacij zdruienega dela (vključno POZD) s tega podrofija in samostojnih obrt-nikov sodelovali tudi stanovanjska in komimalna interes-na skupnost občine, potrošniški sveti v krajevnih skup-nostih, občinska konferenca SocialistiGne zveze delovnega IjudsbvB in temeljne banke s sklenitvijo posebncga druž-benega dogovora o pospeševanju razvoja na tem področ-ju. Analize dosedainjega razvoja tega področja kažejo, da pameni pomanjkanje ustreznih poslovnih prostorov za te dejavnosti (zlasti za storitvene) poseben problem. Zato tnora samoupravna stanovanjska skupnost pri programi-ranju svojih nalog za leto 1978 reševanju teb. vprašanj posvetiti posobno pozomost. 1. DRU2BENE DEJAVNOSTI Skujpne naloge, ki jih bodo samoupravne interesne »kupnosti družbenih dejavnosti izvajale v letu 1978 so predvsem: — nadaljnje razvijanje delegatsHh odnosov, ki omo-gočajo, da se delavci prek deiegatov v skupščinah SIS vse bolj neposredno vkljuSujejo v proces usklajevanja ¦interesov v SIS in hodo tako uresničevali svobodno me-njavo dela; — oblikovanje posebnih in skupnih delegaclj ob vo-litvah ter usposabljanje teh delegacij za ustvarjalno in učtnlcavito delo v skupšfiinah SIS družbenlh dejavnosti; — v skupščlnab. SIS bo potrebno uresničiti enako pravnost odločanja ofoeta zborov; — oblikovanje in uskladltev dolodil statutov ln samo tipravnih aktov, ki urejajo postopke družbenega plani-ranja; — iutenzivnejše vključevanje v skupnost socialnega varstva, kj ima nalogo usklajevanja progjatnov in s tem povezovanja elementov socialnega varstva v enovit si- — preoblikovanje dosedanje konference delegacij za SIS za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Kioto SIS pokojninskega in invalidskega zavarovanja in v inten-zivno vključevanje te cmote v delovanje SIS za socialno varstvo v občtal; — dogovarjanje ta sporazumevanje o skupnlh nalo-gah tned lnt«resnimi skupnostmi; — intenzivnejše vkljuftevanje v enakopravno odloča-rje s pristojnimi zbori občinske skupščine; — tekoče spremljanje in obveščanje o izvajanju svo-Jih programov. Vrgoja ln lzobrazevanje Samoupravna toten-esna skupnost za vzgojo ln Izobra-ievanje bo na podlagi analize o izvajanju nalog v samo-upravnem sporazumu o osnovah plana za obdobje 1976—80 v Ietlh 1976—77 prvenstveno realizrirala še neizvedene nalo-ge ter nadoge, kl so planirane za leto 1978, zlasti pa: — s posebno pozornostjo bo ocenila vse saroouprav-ne, pedagoške ta ekonomske vidike sedanje organizira-nosti osncnmega Solstva v našl občini In na podlagl te ocene oblikovala poti in obliko za nadajjnji razvoj samo-upravnib odnosov, racionallzacljo dela to poglabljanje kva-litete vzgo^noizobrazevalnega procesa v našlh osnovnih iolah; — s ciljem poenotenja programov ln racionalizaclje dela bo izvedeno združevanje vseh osnovnih SoJ v obftini v delovno organizacijo v skladu z doloCili zakona o zdru-Jenem delu; — v skladu z družbeno dogovorjfflio preobrazbo os- novnlh Sol bo sttoitilirala pirehod na celodnevno delo Sol povsod tam, kjer so za to dani prostorski in kadrovsk} pogoji. Zato bo ocenila možnosti za hitrejši prefaod na celodnevno delo osnovnih šol predvsam v tistih osnov-nih šolah, ki delajo v eni izmeni in ki že vkljuCujejo vefi-je šlevilo otrok v podaljšano bivanje; — % avrednotenjem vzgojno izobraževalnUi atorttev bo cmogočila ureaničcvanje svobodne menjave dela; ' — skupaj z drugiml samoupravnimi lnteresniml skup-nostmi bo v obfiimi in v mestu že pri oblikovanju pro-gramov za leto 1978 opredelila obveznostl do uresničeva-nja skupnih programov, ki jih na področju vzgoje in izobraževanja uresničujejo družbene organizadje in društ-va, humanitarne organizacije in vzgojnoizobraževalne or-ganizacije, ki opravljajo dejavnost, katera dopolnjuje oa. so vkljufiuje v vzgojnoiaobraževalno delo v šolah; — sodelovala pri pripravj' modela razvoja usmerjcne-ga izobraževaoja v Ljubljani; — v okviru Izobraževalne skupnosti Slovenije in na podlagj dogovorjenih srednjeroftnih usmeritev bo z dru-gimi obfiinskimi izobraževalniini skupnostmi dograjevala sistem solidamostnega pokrivanja potrebnih sredstev za uresniievanje dogovorjenih enotnih prograinov vzgoje in izobrsževanja v republiki. združevanja sredstev za skup-ne naloge, ki Jii obfiinske lzobraževalne skupnosti uies-ničujejo v Izobraževalni skupnosti Slovenije to za vza-jemno kredittranje naložb v osnavnošolski prostor; — zagotovlla finančna sredstva za izvajanje dejavno-sti celcxinevne oanovne Sole na OS Tone Cular in OS Prule, ter na osnovnih šolah, ki ze imajo zgrajene ob-jekte oz. bodo imele zgrajene objekte iz programa samo> pj-ispevka I; — v dogovoru s samoupravno stanovanjsko skupnost-jo bodo izvršena prenovitvena oz. večja nujna vadrže-valna dela na osnovnih šolah iz sredstev 75 odstatkov združene amorttzacije nepremičnin in sredstev za inve-sticljsko vzdrževanje osnovnošolskih stavb na območju občino Ljubljana Center ter tz. sredstev ia progratna pre-nove zgradb v obClni Ljubljana Center; — do konca leta 1978 bo po programu zaključena iz-gradnja objektov iz sredstev samoprispevka I, kl zaje-ma: dograditev osnovne šole Prule in dograditev osnovne šole Tone Tomšie ter lzgradnjo telovadnlce pri osnovnl Soli dr. Jožeta Potrča. Otroško varstvo Skupnost otroSkega varetva občine IJubljana Cemter bo v skladu z opredčlitvami v srednjeročnein planu 1976—80 v lotu 1978 izpostavila kot prioriteto reSevanje naslednjih usmeritev ta nalog: — v okviru skupnega financiranja otroSkega varstva v Ljubljani bo skrbela za čimbolj enotno oblikovanje cen vzgojnovarstvene dejavnosti; — predlagala bo novo lestvico prispevkov startev prl oskrbninah v vzgojnovarstvenih zavodih; — otvoritev oddelka za otroke z motnjami v tele»-nam oz. duševnem razvoju — spastike v WZ Ane Zi-herl in sqflnanciranje vzgojnega dela programa; — ,skrbola bo za izvajanje progTama, ki ga organl-ztrajo vzgojnovarstvene organizacije za otroke, ki niso j v vzgojnovarstvene zavode ta ga sofinanclrala; — skrbela bo za pridobitev strokovnih" kadrov tudi z dodeljevanjem Stipendlj v okvlru Mestr.e skupnosti otroškega varstva; — v mejaii razpoložljivih sredstev bo eofinancirala adaptacije vzgojnovarstvenih zavodov, ki so v starejSih zgradbah (WZ dr. Prance PreSoren, VYZ Poljane); — nadalje bo skrbela za urojenost igrišč pri vzgojno-varstvenih zavodlh in krajevnlh skupnostih na območju občlne LJublJana Center; — sporazumevala se bo s prlstojniml samotvprsvniini lnteresnlmi Skupnostml za izvajanje skupnlh nalog na področju otroškega varstva (zdravstveno varstvo pred- iolskfh otrok, refcreativna dejamost predSoldkih otroit, pridobivanje stanovanj ra vzgojiteljice); — sodetlovala bo pri »ofinanciranju druitev ln hu-manitamih organizacij. V letu 1978 bodo zakljuAene investicije na objektib, ki se gradijo tz programa samoprispevka I (VVZ Polja-ne I, WZ Poljane II), kax pomeni 150 novih mast za varstvo predšolskih otrak. Poleg tega se bo pričel gra-diti iz sredstev samoprispevka II prizidek k VVZ Stari Vodmat (progran: 120 novih mest). S sredstvi skujmo-*ti otroškega varstva in Kliničnega centra bo zgrajen nov objekt VVZ Klinifini center s 6 oddellki za 117 otrok. Kultura V letu 1978 bo Kulturna skupnost obfiine LJubljana Center uresničevala predvscm naslednje naloge: — povečala bo dosedanji obseg in vzpodbujala nove oblike kulturnth dejavnosti v temeljnih samoupravnih or-ganizacijah in skupnostih; — na podlagl veriliciranih programov bo skrbela » financiranje obstoječe dejavnosti kultumih ustanov, lju-biteljskih druStev in kultumih skupin v obflini Ljublja-na Center; ^- skrbefla za boljšo argaaiziranost in kvaliteio kul-turne dejavnosti pri izvajalcih; — podpirala vse tiste akcije, ki so se žo uveljaviie kot uspešne za kultumo-estetsko in družbenopolitičoo os-vešCanje delovnih ljudi in občanov ter mladlne v okvi-ru Zveze kuitumih organizacij občine Ljubijana Center; — na osnovi programa mladinskega kultumega cent-ra Poljane skuSala zagotovtti materialna sredstva za de-lovanje tega centra; — z oblikovanjem komisij za kulturo v kfSjevnih skupnostih jn izdelavo programov kulturnih akcij, bo razvijala m prilagajala kulturno dejavnost v krajevnib skupnostih. Z investlcijami bo Ljubljanska kulturna skupnost v tetu 1978 reševala najbolj pereCe probleme, kat so: sana-cija Mestne knjižnice in Lutkovnega gledališča, vmitev kredlta za obnovo Opere in baleta SNG in otvorttev Ja-kopičeve galerije. Ob&nska kultuma skupnost se bo vključila v skupna pnzadevanja za izgradnjo Kulturnega centra Ivana Can-kaija. Telesna kultura Temeljna usmeritev telesno kultume dejavnosti v »rednjeročnem obdobju je množičnost. Naloge na t«m področju je občinska telosno kulturna skupnost Ljubljana Center v prvih dveh letih planskega obdobja uspešno iz-vajala. Tudi v letu 1978 bo njena naloga predvsetn or-ganlzaclja programa športno-rekreativne dejavnosti za člfl-ne občlnskih telesnokultumih organizacij, za delavce v organizacijah združenega dela ln občane v krajevnih skup-nostih ter šolska Sportna druStva in vzgojno varstvene zavode. Prioritetne naloge teleanokulturne skupnosti oMine Ljubljana Center bodo naslednje: — dopolnitev TBIM tekmovanj in TRIM akcij z no-Vimi športnorekreativninu dejavnostmi; — pospešlla bo medsebojno sodelovanje (pri plani-ranju, organiziranju in lzvajanju Sportne rekreacije v krajevnlh skupnostih) konusij za športno rekreacijo v krajevnih skupnostih tn telesnokulturnlh organizacij, ki imajo sedež v posameznlb krajevnih skupnostih; — delo usmerjala tako, da bodo postala društva no-ailci strokovnega in organizacljskega dela na področju športne rekreacije v krajevnih skupnostih; — omogočila strokovno lzpopolnjevanj« organlzator-Jem Sportne rekreacije, ufiiteljem telesne vzgoje ter vzgo-jiteljicam v WZ; — na podlagi rezultatov testiranja psihotlzičnib spo-¦obnosti u6encev prvih In petih razredov osnovnih Sol bo razporejata uSenoe v usm«rjeno vadbo (selekdje) te v redni progratn deia SSD; — s SIS za vzgojo iu Uobraževanje se bo dogovorl-la za boljšo organizacijo dala v SSD in za organizacijo talesne vzgoje v šolah, ki prehajajo na celodnevno osnov-no šolo; — sodelovala bo prl financiranju druStev ln huma-nitarnih organizacij; — skrbela bo za lzvajanje telesno-kulturnega minl. muma v skladu s portoroškimi smernlcami. Na področju investicij Je v samoupravnem sporazu-mu o srednjerodnem planu razvoja opredcljena lzgrad-nja rekreacijskega centra, za katerega bo potrebno v letu 1978 pridobiti ustrezno lokacijsko in tehnifino do-kianentacijo. Na izgradnjo rekreacijskega centra je veza. na sanacija kopaližča Ilirija. Predvidena je prikljuLit«v TVD Partizan Tabor na toplovod. V okviru mestne skupnosti bo telesnokultuma skup-nost občine sooblikovala in sofinancirala dogovorjoni pro-gram za vrhunski šport; združevala sredstva za vzdržo. vanje objektov skupnega pomena; sofinancirala dogovor-jene naloge skupnega programa. Zdravstveno vars*vo Občinska zdravstvena skupnost sprejema in usklaju-je programe zdravstvenega varstva z drugimi obCinskiml zdravstvenimi skupnostmi v LJubljanl ter tnestno zdrav-stveno skupnostjo v okviru Regionalne zdravstvene skup-nosti Ljubljana. Prednostne naloge obCinske zdravstvcne skupnosti Ljubljana Center v letu 1978 bodo: — boljše in popolnejše zdravstveno varstvo aktlvne-ga prebivalstva z ukrepi za odpravljanje najpogostejših obolenj ln bolezenskih stanj na območju obfiine in zmanj-ševanje lzostankov z dela; — izbolj&anje zdravstvenega varstva udelezencev NOV; — organiziranje zdravstvene službe v pogojih družbe-ne samozaščite, sploSnega IJudskega odpora in ljudske obrambe ter v izrednih razmerah; — organlzacija zdravstvene vzgojno-prosvetne dejav-nosti v smert preprečevanja poškodb prt delu m izven dela, ohranitvi mentalnega zidravja s posebnim poudar-kom na preprečevanju alkoholizama Jn narkomanije ter druglh Skodljivlh zdravstvenosocialnih pojavov; — nadaljevanje prizadevanj za tako organizacijsko in strokovno p"ovezovanje vseh dejavnosti zdravstvenega var-stva v Ljubljanl, ki bo 2agotavljalo polno izkori&Jenost delovnega časa in s tem zmanjševanje čakalne dobe ter kvalitetnejše nudenje zdravstvenlh uslug to racionalnejšo potroSnjo sredstov; — skrb za izboljšanje pogojev pri uresnifievanju zdrav-stvenega varstva; — nadaljnja krepitev vzajemnosti in solidarnosti prl združevanju sredstev zaradi zmanjSevanja' razlik pri ures-ničevanju pravic iz zdravstvenega varstva na območju mesta In regije; — doslednejše uresnifievanje zakona o združenem do-lu z uresnifievanjem nafiela svobodne menjave dela r okviru obfiinske, mestne, regionalne in republiške zdrav-stvene skupnosti. V letu 1978 bo lzdeian program potreben za pripra-vo projektno dokumentadje za izgradnjo zdravstvenega doma Ljubljana Center iz programa samoprispevka II, istočasno bo potekala intenzivna izdelava projektov do kumentacije. Socialno skrbstvo Na osnori sprejetlh nalog, kl se izvajajo v srsdnje-rotaem obdobju, bo skupnost socialnega skrbstva občine Ljubljana Center vodila tako politiko, ki bo usklajena s splošnimi družbenimi potrebami, predvsem pa si bo prizadevala zagotoviti soclalno varnost občanov. Priorltetne naloge v letu 1978 bodo: — izvajanje doloCil zakona o zakonski zvezi in dru-žinskih razmcrjih predvsem v zvezi s pripravo na pred- safconSko svetovanje in urejanje spravnlh polzkusov pred razvezo zakoraske zveze; — nadaljnje razvijanje rejnlStva, ki trenutno zaiudi nizkih rejnln nazaduje ter dogovarjanje o dvigu material-ns osnove na tem področju; — zagotavljanje vseb. obllk družbeno denarnih po-tnoči materialno ogroženim občanom, pri čemer bo nuj-na realizacija dogavorjenih meril med skupnostmi social-nega skrbstva v Ljubljani; >• — izvajanje vseh programov skrbi za starejšega člo-Teka in dogovarjanje za povečanje finančnih sredstev na tem podroCju; — izboljšanje preventive za zmanjševanje in preprS«. čevanje mladinskega prestopništva v sodclovanju • fcra-jevulmi skupnostmi in ZSMS; — sodelovanje pri financiranju društev ln humanitar-nih organizacij na območju občine. Skupnost socialnega skrbstva Ljubljana Center bo tu-«11 v prihodnjem letu sodelovala % mestno In republiško skupnostjo pri usklajevanju programav in kreiranju po-litike socialnega skrbstva ter pri opravljanuu tistih na-log, ki terjajo širšo solidarnost delovnth ljudi in lnteres-nih skupnosti, predvsem tistih, ki se povezujejo v skup-nosti socialnega varstva. Varstvo boroev in tovalidov NOV V prvih dveh letih planskega obdobja 1976—1980 •o bile naloge s področja varstva borcev in invalidov NOV, ki sta si jih zadala Komisija in služba za zadeve borcev in invalidov NOV pri skupščini obfiine Ljubljana Center, realizirane. V leftu 1978 bo posebna skrb posvečena: — skrbi za realizacijo Družbenega dogovora o skup-nih osnovah in merillh za podeljevanje priznavalnine ude-ležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn; — uskladitvl priznavalnin ln družbenih pomoči po kriterljih, kl jih bo določil Odlok o družbeni skrbi za udeležence NOV in njihove družlnske člane; — dodeljevanju družbeno denarnih pomofii in s tem sagotavljanje socialne vamosti borcem in invalidom NOV, borcem za severno mejo (1918-19) ter slovenskim dobro-Toljoem lz vojn 1912—18; — učinkovitejšemu organi»ranju sosedske pomoči osta-relim in onemoglim borcem in njihovlm svojcem na domu preko krajevne organizacije ZB NOV; — reševanju problemov boroev NOV, borcev za se-verno mejo 1918—19 in sloveoakih dobrovoljcov Iz vojno 1912-18; — pospešitvi reševanja vlog za sprejem v dom upoko-Jencev tnstih borcev, ki to želijo in žiive v nemogočih žtv-ix)i razmerah; — omogodanju zdravljenja v naravnih zdraviliščih. 8. PROSTORSKI RAZVOJ Urbanizem Prioritetna naloga na področju urtanlzma v Ietul978 bo Izdedava podrobnega urbanističnega nadrta za cdlot-no območje naše občine. To pomenl za območje obfiine dejansko novelacajo GUP iz leta 1966 za območje ob-6ine je v letu 1972 že bU izdelan podrobni urbanistienl načrt, vendar je razvoj zahteval spremembe in nakazal nove, zato nastaja potreba, da se proučijo vse prostor-»ke možnosti, saj imamo na obmoCju občtne številne profteme, ki se kažejo v težavah prl opredeljevanju pro-storskih olementov, katerih z generalnim urbanlsti&tai planom Iz leta 1966 nismo mogll razrešiti. Spreminjajo se predvsem nekatera temeljna lzhodi-Iča urbanlstične politike m nadaljnji razvoj mesta, zla-Sti urejanje obstoječega zazidalnega fonda, možnost loika-cij za novogradnje vključno s čisto ln manj hrupno in-dustrijo, načrtna izgradnja mestnega srediSča, nedorečene prometne rešitve, zaostreno vprašanje varstva dlovekove-ga okolja. Vse to nam narekuje izdelavo novega podrob-nega urbanistiftnega nadrta oz. regulacije za obmodje na-te občine. V lctu 1978 bomo dokon&H tlste zezidalne naCrt«, ki so bili zadeti v letu 1977 in so sedaj 7 zaključni fa-zi izxlelave. To so zazidalnl načrfcl za nasledix]a obmoA-ja: i— Erjavčev* oesta, OradlSče, Gr^oriSičeva ullca ln PreSemova cesta (OO 1—8); — Prešernova cesta, GregorCiCeva ulica, Gradišče, Rimska cesta (CO 1—9); — Aškerdcva cesta, Trg mladinsklh delovnlh brigad, Rimska cesta, Gorupova xolica (CI—2); — Resljeva cesta, Masarjrkova cesta, Metelkova ulica, SlomSkova ulica (CO 1—21); — Prešernov trg, Mikložičeva cesta, Trg OF, Resljevs cesta, Petkovškovo nabrežje (CO 1—17); — Grablavičeva, Mofinikova, Potrčeva in Sketova uli-ca (CS-l). Stanovanjsko gospodarstvo Samoupravna stanovanjska akupnost bo v sodelova-nju z ostaltmi odgovornjinl dejavnUci v občini izvajais predvsem naslednje naJoge: Na področju gradnje stanovanj se bodo nadaljevala dela pri izgradnji šcste Boške stolpnice v Hudovernifco-vl nlici (70 stanovanjskih enot), ki so bila pričeta v le-tu 1977. Zaključena bo izgradnja stanovanjskega objekta C na Amt>rožovem trgu s 57 stanovanjskimi enotami. Pri-Cela se bodo dela I. faze iagradnje usmerjene stanovanj-ske izgradnje na Vodmatu s 64 stanovanjskimi enotaml, za II. fazo pa se bodo vršila pripravljalna dela. Kancem leta 1978 bo prideta gradnja stanovanjsko-poslovnega ob-jekta ob Trubarjevi ulici nasprotl tovarne Bog (159 sta-novanjskih enot). Po^Bg gradenj se bodo pospešeno nadajjevala dela na preftovl starega mestnega jedra. Zaključena bo pre-nova treh zgradb na Hrenovi ullci (40 stanovanjskih enot). Zaiela se bo prenova na zgradbah Stari ttg 6, Gomji trg 9 in 11. Dokončno bo pripravljen predflog pro-grama prenove 32 zgradb v starem mestnem srediSčai, ki se bo financiral s sredstvi Samoupravne stanavanjske skupnosti, odpravljcnega državnega kapitala ln najemnl-kov poslovnih prostorov. Vzporeflno z obnovo bo nadaljevala z odpravljanjem najslabšth stanovanj oz. stanovanj VI. in VII. kategori-je, katerih je bilo do sedaj odpravljenih 54. Za pospe-šitev akcije bo z zaintereslrantaii in prizadetrmi organiza-cijami združenega dela združevala sredstva za izvedbo posameznih sanacij. Za pospešitev adaptacij podstrešij bo sprožila posto-pek za poenostavitev zakonskih določil, ki postopke za pridobitev dovoljenj za Izrabo podstrešij v stanovanjske namene zelo otežkočajo. Na področju družbene pomoči v stanovanjskem go-spodarstvu je bil žc v letu 1977 narejen kvaliteten pre^ mlk, saj je 300 družin iz naše občine dobllo nova soli-darnostna stanovanja. Tudl v letu 1978 bodo izvršene vs« naloge, ki JZhajajo iz II. natečaja za pridobitev solidar-nostnih gtanovanj. Vprašanje sufbvenoioniranja stanarin dosedaj nl bilo deiežno večje pozornosti. Dosedanji kriteriji o dmžbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu so preprečovall subvencionlranje stanarin, v kolikor je bilo stanovanje ocenjeno z več kot 130 točkami. Ta problem Je prišel predvsem do lzraza t navo zgrajenih solldamostnih sta-novanjih, ki so bila ocenjena z vei Itot 130 točkami. Sprememba zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu v letu 1977 je nekoliko omlllla kriterije in bo akcija delne nadomestitve stanarin stokla v letu 1978. To področje v stanovanjskem gospodarstvu postaja vsa pomembnejša oblika družbene pomoči in je v tesnl zve-zi s splošno usitierltvljo družbe, da se preide na eko-nomske stanarine, prl čemer pa bomo niorali ob postop-nem poviševanju stanarin ustrezno zaSčititi vse večjl krc^ Ijudi In aktivno sodelovati prl dograjevaoj-u meril in kri-terijev s tega podrodja. Skupno x organizacijami združenega dela bo Samo- upravna stanovanjska skupnost iskala ustrezne rešitve za •tanovanjske probleme tistih delavcev, ki ne bodo dobi-11 solldarnostaih stanovanj, vendar stamijejo t neustrea-nih stanovanjskih razmerah. Na področju stanovanjske samouprave bodo oprav-ljenc predvsem naslednje naloge: — s pomočjo krajevnih konferenc SZDL bodo orga-nizirani posveti z zbori stanovalcev v krajevnih skup-nostib. za poživitev razvoja hišne samoupraive; — izvedeni bodo vsebinski premiki za neposredno Tključevanje izvajailcev s področja staniovanjskega gospo-darstva v delo stanovanjskih skupnosti, pri čemer bo potrebno doseči večjo akti-smost in odgoTornost Jzvajal-cev za izvajanje nalog s področja stanovanjskega gospo-darstva; — s hižnimi sveti bodo organizirani posveti o postop. kih in ukrcpih za gospodamo in vamo obratovanje teh-ničnih naprav v hišah. Sem sodijo kotlarne, priključne postaje, dvigala, hidroforji itd.; — za boljše razreševanje stanovanjSke problematike bomo v letu 1978 več pozornosti posvetili sodelomnju z ostalimi samoupravnimi interesnlmi skupnostmi; — aktivno borao sodelovall pri dopolnjevanju stano vanjske zakonodaje. Komunala V-sredini leta 1977 je bila v naši občini ustanovlje-na komunalma skupnost. Ena od glavnih nalog s tega področja je, da se občinska komunalna skupno9t samo-upravno in strokavno organizira, tako da bo sposobna realizirati vse naloge, fcl Jih pred njlh postavlja srednje-ročni program in smernice za leto 1978. S prenosom na-log s področja komunale na kotntmalno skupnost se bo tudi pristojni upravni organ občinske skupščine organi-ziral tako, da bo sposoben nuditi samoupravno-organizi-ranenru stanovanjskemu in komunalnemu gospodarstvu pomoč pri delu in da bo sposoben ukrepati, v kolikor bi postalo izvajanje nalog dejavtiosti posebnega družbe-nega pomena ogroženo. V letu 1978 bo komunalna slcupnost občine v sodo. lovanju z zvezo komunalnih skupnostl 2» območje ljub-ljanskih občin pripravila za razpravo in sprejela srednje-ročnl družbeni plan za obdobje do leta 1980. Tudi v letu 1978 bomo posebno Skrb posvetili vzdrže. vanju javnih cestnih površin. Ceste na našem območju so ponekod že zelo dotrajane in zahtevajo večja vlaganja za vzdrževanje. Večjo pozomost bomo posvetili tudivzdr-ževanju zelcniii površin. Predvsem pa bo treba posekatl In nadomestiti z noviml drevesa, ii so se posušila ter uredltl tiste parkovne površine, kl so bile dosedaj slabo vzdržerane. V letu 1976 sprejeti prometnl režim daje poleg Jav-nega mestnega prometa prloriteto predvsem pešcu. Od-lolc o ureditvi ccstnega prometa je nekatere ulice v cent-ru sicer določil kot peščeve površine, njihova teSmična ureditev pa je ostala nespremenjena. V letu 1978 bonio dokončno uredlli Oopovo ulico s Prešernovlm trgom sa-mo za pešce. Projektno pa bomo pripravlli tudi uredl-tev dela Cankarjeve ceste do Beethovnove ulice in Na-aorjeve ulice. Zaradi slabe propustnosti Wollove ulice in ogroženosti pešcev na prehodu iz Trga osvoboditv« v Wolfovo ulico, bomo v letu 1978 prtpravili vso projekt-no dokumentacijo ln pričeli z arkadlranjem objektaWol-fbve ulice 14 (del slažčičarne Zvezda). Polog tega bomo izvedli najnujnejSe investicije v cest-no omrežje ter dokončali ureditev semaforlzacije na kri-SlSču Breg—Cojzova—Levstikov trg, uredili park Reslje-va—Trubarjeva, dokončno Izvedll prezračevanje gTajskega predora in uredlli Sketovo ulico. Ostale naloge s področja komttnalnega gospodarstva bodo realizlrane v soodvlsnosti od stanovanjske gradltve. V okviru 10-letnega programa Izgradnje cest vLJublja-ni bodo opravljene sledeče naloge: — pridetek tn lavajanje gradbenih del na ncnrt trasi PreSemove ceste ob železnlci ; — rekonstmkoija ceste Poljanska—Iitijska, kl se bo pritela v drugi polovifd leta; — dokončanje I. faze del na Karlovškem aaostu, to Je izgradnja mostu čez Gruberjev kanal in izgradnja nadvoza 6ez žele^aiiško prc^o na Dolenjski to Hradecke-ga cesti. Varstvo okolja Naši dosedanji ukrepi s področja varstva okotja, predvsem tisti, ki so ozko povezani z izvajanjem zako-nodaje s tega področja kažejo, da bomo morali v letu 1978 poleg upravnih ukrepov s tega podrofija tudi s širšo družbeno akcijo, podprto od krajevnah konfereno SZDL, dosečl vefijo osveščenost delovnih ljudi in obča-nov, da je skrb za varstrvo okolja sestavni del stro-kovnih rešitev vseh organizaclj združenega dela ier osta-lih dejavnikov, kl lahko kakorkoli vplivajo na čimprejš-njo sanaoijo sedanjega stanja. Varstvo okolja v širšem smislu je trajna skrb vseh delovnlh ljudi in občanov ter organtzacij združenega dela, kakor tudl stanovanjske in komunalne skupnosti In tx> doče skupnosti za varstvo zraka. Pomembne premik« bomo lahko dosegli brez večjih investicijskih vlagnnj — le z doslednim spoštx3vanjem veljavnih predpisov. Pristoj-ni inšpekcijsk: organi bodo olo ugotovitvi kršitev predpi-sov na tem področju takoj in dosledno ukrepali proti kršiteljem. Da je sedanja situactja izredno Msadovoljiva, prav tako pa osveščenost obfianov slaba, potrjuje podatek, da Je v naši obfiini samoupravni sporazum o ustanovltvl skupnosti za varstro zraka podpisalo le 24 cdstotkov oz. 152 podpisnikov. V letu 1978 se bomo aktivno vključili v akcijo, da se na področju varstva zraka čampreje ustanovi samo-upravna skupnost za varstvo zraka v Ljubljani in da se to področje ustrezno samoupravno organizira. Ponovno bomo opozorili organizacije združenega dela In ostale, kl uporabljajo energijo iz. lastnih ali lokalnih kotlarn ter onesnažujejo zrak, da morajo v skladu z zakonom o varstvu zraka lzdelati sanacijske programe. Poseben problem prl toplifikaclji ta plinifikaciji pred-stavlja poleg omenjenih sredstev še dejstvo, da je ˇ naSi občinl precej ertažnlh lastnikov, ki bl morall pri-spevati lastni delež za priključitev stanavanjskega objekta na toplovodno ali plinsko omrežje pa tega prispevka ni-so pripravljenl plačati ali pa ga ne zmorejo. Zaradi izjemmo goste zazidave je problem zastarelih kurilnlh naprav tako lokalnih oz. hiSnih kotlam kot ve6 tisoč indi-vddualnih kurlšč ob vse gostejšem avtomobll-skem prometu še posebno pereč. Povezava Ljubljane s plinovodom iz Sovjetske zvez« bo omogočila mestnemu središču z novkn mo6nim ener-getsktm viroin boljšo prerazporeditev obeh glavmh ogre-valndh virov, to Je tople vode in plina. JComunflina skupnost obfiine Ljubljana Center bo T letu 1978 skupno s Plinartio in Komunalno enea-getlko prtpravila združen program plinskega in toplovodnega omrežja v naši obfiini. Komunalna energetika planiTa za lebo 1978 lzgradnjo novlh primarnih vodov na naslednjih ollsekih: — lz občine BežigTad bo speljan primami vod do Vilharjeve ceste, od tu pod železniškimi tirnimi napra-vami do Trga OF, kjer bo zgmajena nova ftrpalna posta-Ja in nato na Resljevi cesti do Cufarjeve ulice, kjer sa adruži z glavnim vodom Iz Toplarne Moste. Položiter tega primamega voda bo oroogočila intenzlvnejše prlklju-čevanje tega obmoCja na toplovodno omrežje. Celotm tavesticlja bo končana do jeseni 1979. leta ; — drugl primami vod bo potekal od novozgrajenega Doma medicinsklh sester po Poljanski cesti do Doma »Anlce Cernejeve«; kapaciteta tega voda bo zadoščala !ta celotno Roško naselje to za vse pTedvldene investlclje v bližnjem območju; — tretji vod pa bo potekal od podhoda Ajdovščin* preko Leninovega parka do križišča Kidričeve a BeeU*oy-novo ullco. Ta vod bo namenjem predvsem potrebam Kultumega centra »Ivan Cankar«. V letu 1977 je biio v določeoi meri že zmanjSano fttevilo individualnih kotiarn. Z akcijo bomo nadaljevali v letu 1978 s tem, da se dokončajo dela iz leta 1977 fei da se odpravijo tudi nekatere nove kotlovnice, ki so hud vlr onesnaževanja zraka. V letu 1978 bodo v naši občini priključeni na toplo-vodno omrežje naslednji objekti: — vseh pet stolpnic v Roškem naselju, Trg OV 14; — obnovljeno gostišče »Mrak«, Tabor 2, Tabor 3; — Dvoržakova 9, Knafljev prehod 1, WoUova 8, Ko-pitarjeva 2 (Ljudska prsvica) ter Kidrifceva 1, 3 in 5. Poleg tega bo prenovljena kotlama na PnUah in sicer tako, da bo kasneje lahko priključena na zemeljskj plin. Naša obfiina bo dobila zemeljski plin v letu 1978. Plinovod poveže najprej Prule in nato Staro Ljubljano. V ta namen bo potrebno zamenjati vse instalacije, arma-turo in plinska trošila. Po planu Pliname bo v letu 1978 potrehno prekopati tn zamenjati 5210 m cevt v na-slednjih. ulicah: Copova, Nazorjeva, Trubarjeva, Pcxl tran-6o, Gomji trg, Emonska, Zrinjskega, Stari yg, Mestni trg, Cankarjevo nabrežj«, Vegova, Gosposka, Trg osvo-boditve (delno), Wolfova, Rimska (delno), Peternelova, Cankarjeva (delno), Breg, Salendrova, Levstikav trg, Jur-Čičev trg, Cevljarska ulica in Stritarjeva ulica. Z deli na zamenjavi bomo pričeli v drugi polovici leta, kon-čali pa do konca junija 1979. Poleg tega bo s plinavo-dom v letu 1978 povezan tudi ljubljanski grad. 4. KADROVSKA POLITIKA IN ZAPOSLOVANJE V skladu z zakonom o družbenem planlranju in sred-njerodnim planom občtne so subjekti planiranja dolžni planirati tudd na področju kadrovske politike. V let-u 1978 bodo nosilci kadiovske politike na osno-vl izdeLanih razvidov del tn nalog, delovnih načrtov to prediridenega povezovanja v skladu z zakonom o zdru-ženem delu preverili svoje srednjerodne kadrovske raz-vojne programe tn v njihovem okviru tzdelali realne le^ ne načrte kadrov, kar je predpogoj za doseganje opti-malnih delovnih rezultatov. Pri usklajevanju nafirtov ka-drov z delovnimi programl bodo dosledno upoštevali družbeno dogovorjene stopnje rasti zaposlovanja tn pri tem nafirtovali- potrebne profile to strokovno usposoblje-nost kadrov. Cskladili bodo tudi načrte izobraževanja, da bl omogočili stalen kvaliteten dvig tzobrazbene struk-ture zaposlenih, upošteva.lofi potrebe organizacije zdruie-nega dela, drugih samoupravnih organlzacij In skupnosti ter sposobnosti delavcev. Enako pozomost bodo vsi sub-jekti planiranja namenill dopolnllnemu in funkcionalnemu lzobraževanju ter usposabljanju delavcev za opravljanje vsakdanjih somoupravnih in družbenopolitienih nalog. Pri zaposlovanju delavcev bodo nosilci kadrovske po-litike upoštevali poleg dogororjenih stopenj tudi merila, ki izhajajo iz sprejetega družbenega dogovora to samo-upravnega sporazuma o minimalnih standardih' o življenj-skih in tulturnih razmerah in o pogojlh zaposlovanja. V skladu z zakcmom o združenem delu bodo organiza-cije združenega dela, druge samoupravne organizaotje in skupnosti po nafielih vzajemnostl to solidarnosti zago-tavljale sredstva za prefcvaiifikacijo in zaposlovunje de-lavcev, katerih delo v določeni organizaciji združenega dela ni več potrebno. S sprejetjem sprememb in dopolnltev družbenega do-govora in samoupravnega sporazuma o štipendlranju se bodo nosilci kadrovske politike dOKOvorill in sporazumeli za tako Stipendijsko politiko, ki bo omogočala čta ve4-Jo povezanost mladih s kadrovskimi tateresi združenega dela, tesnejSo povezavo štipendlranja s poklicnlm usmer-Janjem, dodeljevanje štipendij v odvlsnosti od fcadrov-skih potireb, u^ne ta študijske uspešnosti ln soclamo ekonomskega stonja, postopno zmanjSevanje Stevila 4ti-pendij iz zdmženih sredstev tn večanje števila kadrov-skih štipendij ter izdelavo enotnega sistema zbiranja m obdelave podatkov o štipendiranju. V letu 1978 potede prvl mandat delegatCnega plans t tetu lflTO t okvtra rih bodo predvsem: — utrjeval« samoupravno odnose os vseb podcročjih krajevne samouprave, se pri tem povezavale z organiza-cijami združenega dola in x usposabljamjem delegacij za samoupravne lnteresne skupoosti tn zbor krajeviuh skup-nosti občtnske akupitčine preko konference delegacij za-gotavljale uveljavltev dol^atskega sistema; — z organizacijaml združenega dela, ki delujejo na nilhovem področju bodo »odelovato prl vrveljavljanju do-ločil zakona o adTUženem delu zlasti gl€*de delovanj« pobroiniških svetov, utrjevan}u delegatskih odnosov ia dehi konferenc delegacfj, »drutovBnju sredstev za potere-be rarvoja krajevne skupnosti kot oelovite skupnostl de. lavcev in delovnih ljuch z» zadovoljevanje njibxmh SiTših družbenih potreb in interesov; — iz združeralh sredster organteaci] Bdruženega dela bodo krajevne skupnostl AjdovšCina, Kolodvor, Prule, Stara LJubljana, Staoi Vodmat in Tabor uredlte pro. store krajevnih skupnosti kot družbene oentre za delo-vanje družbenopolitičnih orrganlzaclj, druStev, mladlnskili centrov ter tabomlSk« organtea&ie; — ra področju otiroSkega TOrstvft bodo kraj«»vne rinip-nosti GradlSCe in Vodmat skupaj s SIS otroškega var-stva sodelovale pri urejanju vzgojnovarstvraiih t&vočot, krajevne skupnosti Kotodror, Prtfle, Stars LJublJaoa In Tabor pa pri vrrejanju otrošlcih Igrišč; — s sodelovanjem t osnovniml Solaml in SIS za vzgojo tn izobraževanje bodo fcrajevne skuponosti Gradl-šče, Koloifvor in Prule aagotavljalo pripravo prograinoT za prebod na celodnevno Solo; — v krajevni skupnostl Poljane bo urejen kulturnl cerrter v okviru programa SIS ta. Jralturo t občini; — za isvajan}« programa SIS za telesno kulturo na področ.tu množlSnega vkljufievanja občanor zlastt mladi-ne bodo KS Stara Ljubljana in Tabar »odelovale prl ui-ejanju rekreacijskflj povrtln; — na področju socialnega aflcrbstvia bodo Tse KS pri-pravile pTOgram pomoči aoclalno Sibkim tn zlastl osta-nelim občanom; — za zagotovlteT boljSega Clovekorega okolja bodo vse krajevne skupnosti ob sodelovan|u občanov in zlastl mladine uredile že obstojefe zeJene povritne, KS Ajdov-Sčina, Poljane in Stari Vodmat pa boijo lzdelale program postopne ukinitra kotlarn t veCjih stanovanjsklli blokih in prehod na daljtnsko ogTevanje; — v sfcladu s programom samoupTavne stanovanjske skupnostj bodo krajevne sknpnostl zlasti ˇ Stari Ljub-ljani, Kolodvoru In Taboru sodetovale pri izvajanju pro-gnunov prenove »tanovanjskih hlS s clljem odprave sta-novanj 6. in 7. kategorijo, pridobivanju stanovanjsklh prostorov v podstrešjlh tn urejanju poslovnlft prostoror, vse torajevne skupoosti pa bodo nadaljevale z utrjeva-njem hišne samouprave; — vse krajeroe sktipnostl bodo « OTganlaacijo preda-vanj in vaj civllne zaščite ter nabavtavljale usposobljenost občanov za izvajanje pro-gramov ljudske obrambe slastl civitoe zaščite in dru*-beno samozaščite; — vse, zlasti pa krajevne skupnosti GradlSče, Poljane in Tabor bodo sodetovale prl pripravl in sprejemanju prostorskih pianov In UTbanlsttfinih reSitev posanaeznih zazidalnlh okoliiev; — vae fcrajevne skupnosti bodo raavljale sodelovanje s pobTatenimi krajevnlml skupnostmi v danglh občinah. Ukrepl lzrrSnega aveta občlnske sJcupščine za izvajanje nalog v letn 1978: — za zagotovlteir tevsjanja Bmh^Jeročnega plana t letu 1978 bo Iznnršnl svet pripravil predlog konkretnlh zadoBitev posameznih nosllcev planlranja v obfitai; — v letu 1978 bo IS predložil skupšfiini v pobrditev aneks Vt dogovoru p temeljih srednjerodnega druJEbenega plana za obdobjc 197»—1980 im predlog dopolnitav sred-njeročnega družbenega plena po posameznlh področjih; evet bo skupaj s posameznlml nosiloi pla-niranja v gospodarstvu piripravil osnove za dolgorofinej-fci družbenoekonomski razvo] občine s oilj«m delnega prestruktuiranja gospodarstva in predrvsem za doseganje intenziviiejše rastl družbenega proiavoda. Pri tem bo vzporedno reževal problematiko dolgoročnejšega prostor-6kega razvoja občine kot dela oelovitega razvoja mesta Ljubljane; — na osnovl ugotovitcv bo Izvršni svet predlagal Skupščind ukrepe družbenega varstva na vseii podrofijlh, kjer bo ugotovil, da so taki ukrepi potrebni. Pri tem ¦bo TOtrajal na doslednem izvajanju zakonskih določil, 6e posebno določil zakona o združenem delu, zakana o temeljih slstema družbeaega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije, kakar tudi zakonskih določil in spre-Jetih planskih usmeritev glede delitve dohodka in sred-etev za osebne dohodke; — na podlagi novega statuta obCine Ljubljana Center to odloka o upravnih organih bodo opntvljene vse nalo-ge ¦ aa usposobitev upravnlh organov v občinl, da bodo bolje in dosledneje izvajali politiko družbenoekanomskega razroja ob&ine, ki jo bo določHa skupščina obfiine IJub-Ijana Center in skupščine SIS dmžbenih dejavnosti. Rebalans proračun občine Ljubljana Center za leto 1977 Na podlagl 16. In 23. člena zakcma o financlranju splošnih družbeaiih potreb v družbemapolitičnih. skupno-sbih (Ur. 1. SRS, št. 39/74) in 145. in 155. člena statuta občine Ljubljana Center (Ur. 1. SRS, št. 10/74) je skup-tfiina občine Ljubljana Center na... sejd zbora združe-nega dela dne... in na seji zbora kzajevnih skupnostd dne .,. sprejela ODLUK o spremembl odloka o prorsčunn občine LJubl]an4 Center za leto 1977. 1. Clen V odloku o praračunu občlne Ljubyana Center za leto 1977 (Ur. 1. SRS, št. 14/77) se 1. «en spmneni tako, da se Predrridesii prihodiki proračuna občina Iijubldana Center v letu 1977 znašajo 170A18.000 ctei od te^: — aa razporedltev po posebnam delu proračuna 66.022.200 din — za tekofio proračunsko rezerro 30.000 din — za združevanje sredstev v Ljubijanl 104.765^00 din 2.6len V 3. členu se prooent 65,0 % nadamesti s 63,05 %. 3.61en Bilanca prlhodJcOT, splošnl razpared prlhodkov in po-sebni del proračuna so sestavnl del tega odlotea. 4 tlen Splošni del tn pregled posebnega dela proiačuna m v Uradnem listu SRS. 5. člen Ta odfc* začne veljati naslednjl dan po objavi v Urad-nem listu SRS. SKUPSCINA OBCINE LJUBUANA CENTER Stevilka: PREDSEDNIK Datum: Hugo Keržan, dipl. ing. OBRAZLO2ITEV PRIHODKI Razlogi, kl narekujejo rebalans proračuna za leto 1977, so v nizki realizaciji nefcaterih pomembnejSih prihodkov, kot so predvsem posebni občinskl davek od prometa pro-izvodov, davek od samosboijnega opravljanja obrtnih in dragih gospodajskih deijavnosti, denaroe kazni in razni drugi prihodki. Po oceni se tako prihcxikl v celoti znižu-)ejo za 3 % ali 2a 5.682.0G0 din in bodo 2snažala 170.818.000 din. To zaižanje bi bilo še večje, fie ne bi po drugi strani nekateri pnhodkl pritekali v večji meri, kot smo predivi-devali s prvotnim planotn. Prihodki, kl bolje pritekajo so: davek od intelektualndh storitev, davek na dohodke od premoženja in davek na posest stavb ter davek od Iger na srečo. 1. Prihodki, ki pritekajo pod planom in tudi do konca leta ne bodo rcalizirani v prcdvldeni višini, so naslednji: — Davek od samostojnega opravljanja obrtnih in dru-gih gospodarskih dejavnosti bo predvidoma realiziran le 92 o/o ali v višini 12.000.000 din. Pod to postavko se zbiarata dva daivka, in sicer davek od letaih osnov od samostojnih zavezancev in davek po odbitku od priložnostaega oprav-Ijanja obrtaiih dejavno6ti. 2e med letam smo ugotaivljaii, da v znatni meri vpllvajo na dotok tega davka večja vra-čila davka od samostojnih zavezancev (manjša odmera za leto 1976 od plačanih aJcontadj za leto). Poleg tega se akomtacije davka od obrtnih dejavnosti za. zadnje trime-sečj« letošnjega leta občutno zmanjšujejo pri nekaterih veCjiili zavezancih, ker po ugotovitvah davčne inSpetocije dosegajo manjši dohodek. Nadalje davek po odbittu pri-teka v manjSi meri kot prejšnja leta, saj je ta davek v odnosu na leto 1976 padel za 30 u/o. — Posebni občlnsld davek od prometa proizvodov &9 znižuje za 4.131.000 din aii za 5 % od prvotnega plaoa. Vzroki za znižanje tega davika so v naslednijem: naikupi proizvodav, od katerih se pla^uje prometni daveik, se vse bolj vršijo v drugih občinah, kjer imajo že dobro razvite trgovinske kapacitete; nadalje se spreminja struktuira po-trošnje v korist življenjskih potrebSčin od ka.terih se pro-metnl davek ne plačuje, deloma pa vpllva na ndžjS dotaok tega davka sedanji prometni režtm, ki velja ssa sredl&io mesta. — Dename kazni se znižujejo za 15 % od prrotnega plana ali za 70.000 din. — Raznl drugi prihodki se po rebalansu anižujejo ta. 47 % ali za 2.2fll.000 din. Ob pripravl proraduna smo msd temi prihodkl predvidevaJl tudi odvzetje raislike v cenah po repubUšM tržni inšpekcioi, ki pa jjh v tetnšnjem letu ni več realizirandh. Tako so te razltke v oeloti odpodle in je potrebno prav za toliko znižati prihodke pod to pcetavko. 2. Prihodld, ki pritekajo nad planom in bodo tndi po ooeni do konca leta preseženl, so naslednji: — Davek od intelektualnih storitev se po ocenl zvlSuje za 11 odst. aM za 900.000 din. Pod to postavko se reaUzil-rata davek od lntelektualnah sbaritev od letaiih osnov In davek po odbitku od priložnostinega opravljanja intedeiktu-alnih storltev. Davek po odtoitku predstavlja v tej postav- U ofco4i 85 odst. vsega davka In nesarazmemo nsraSča že od preteklega leta dalje, saj znaša to narašfianje v od-nasu na leto 1976 skoraj 40 odstotkov. — Davek na dobodke od premoženja ln premoženjskih pravlc se po oceni zvišuje za 43 % a/li za 150.000 din. Ta davek Ee plačuje od razlike v ceni pri prodajl napremič-nin, zato ga je težje predvidevatl. — Davek na dohodke od stavb se po oceni zvišuje 2sa 33 % ali za 600.000 din. Poleg viSjih stopety davka in revalarizirane točke kot enega od etemantov za doloCitev davčne osnove, vplivajo na večjo reali2aciyo in s tem na višjo oceno prihcxikov t'jdi višji pnjavljenl dohocUri od podnajemnln la večje števiio odkritih zavezancev. — Davek od iger na srečo se povišuje za 29 % ali za 90.000 din. Tudd ta davek je težko vnaprej predvideti. Prihodki so ocenjeni na podlagi desetmesečne reoM-zacije in na podlžigi predvidevanj dotoka v zadnjih dveh mesecih leta. Na podlagi taioe ocene bodo prorav za voljene in imenovane funkoionarje. Po podatkih komisije podpisnikov družbenega dogo-vora o oanovah in merllih za določanje OD se ppedvideva 17% povBčanje osebnih dohodkov v prtmerjavi z letom 1976. To pavečanje temelji na rasti življenjsldh stroškov, povečanju storilnosti in rastd OD v goopodarstvu. Ker pa smo s proračunoin predvldeli bb ta namem manjSa sredstva, je potrebno z rebalansom 2agot»vitl do-datea sredstva. , Iz istega razloga se povežujejo tudi sredstva pri dr-Savnih arganih. — Prtl ostalem pa m sredstva znižujejo za 439.000 dln, prl postavki odkup nacionaliziranih zeinljišč zato, ker program urbamstičnega razvoja krajevne skupnosti Gra-dašče še ni sprojet. Pri glavnem namenu 02 — Narodna obramba se sred-stva povečujejo za 302.200 din za financiranje Paknajin-skega štaba teritorialne obram.be. Pri glavnem namenu 03 — Dejavnost družbenopoUtid-nih organizacij ln društev se sredstva zvišujejo za 10.000 din pri Občinski kanferenei SZDL za kritje stioškov, ki so nastali z obiskom delegactje pri delavcih, ki so na aa-časnem delu v Svici, za občinsko kanferenco ZSM Ljut>-Ijsna Center in pri postavki J3asilsko društvo, ker so bila sredstva v proračiinu Ba^ot^A^lJena samo za polovioo leta. Pri iiegospodarskih investicijah se sredstva povečujeoo za 5 %, in sicer za reSevanje stanovanjskih problemov in za dotacije Počitniški skupmosti ZZB Banjole. V glaraem naiuenu 08 — Socialno skrbstvo se sired-stva znižujejo za 10 % iz nasLova sredstev za statoe druž-bene ponwči tn za kadrovste pcanoči, ker je bito manj upravjfiencev, kot smo predvidevali na začetku leta, Pri krajevnih skupnostih ostajajo sredstva v lstd viSini fcot je bilo planirano v začetku leta, s tem, da se Iz po-stavke za nava delovna mesta dodekjo sredstva v višinl 71.100 din za OD novih delavcev, ki so jih štiii krajevne skupnostd že sprejele, in sioer tri fcrajevne skupnosti s skrajSanim delovnim časom. Ostala sredstva s te po-stavke pa se dodeltjo krajevnim skupnostiin za lmtje stroškov tiskanja in izdaje sprememb in dopofeiitev sta-tutov krajevnih skupnosti. V glavnem nameou 12 — Prispevki proračunom dru-glh družbenopniitičnili skupnosti se sredstva znižujejo za 6.470.200 din za toliko. kolikor znaša izpad prihodkov in 2a valonzacijo osebnih dohodkov. Ta izpad bodo po krile ostale občine iz ve« ustvarjenih prihodikov. Natančnejši pregled prihodkov in odhodkov je razvi-den iz priloženih tabel: Sestavni del proračuna je tudi posebnl račun prlspev-ka za uporabo mestnega zemljlšča. Na tem računu pred.videvamo povečanje ptibodkov za 90.000 dinarjev. Na posebnein računu prispevka za uporabo mestnega zemljišča so bila predivldena sredstva za dokančamje se-maforja knžaSča na Hrvatskem trgu v višini 830.000,00. Ker so dela končana in po končnem obradunfi sanaša vrednost vseh del 750.000,00, predlagamo, da se ostaneik sredstev prenese na postavke, kjer se odhodki povečujejo. Dokanfiaina je uredltev pločnika in javne razsvetljave na Vegovi ulicd. Dela so izvršena. po obračunu ostaga 10.000 din. Postavka rokonstrnkcija cestišča ob IJubljanicl: Sredstva so bila predvidena v višini 1.700.000,00, po predračunu pa bo rekonstrukcija znaSala 1.500.000,00, osta-nak sredstev pa predlagamo, da se prenese na postavko Prezračevanje gTajskega predora Postavka 11/10, soglasja in dokumentacija se zmamjša za 50.000 din. Sredstva, ki ostauojo na postavkah, kjer so se odhodkl pri realizaciji 2ananjšali, se prenašajo na postavke II/3, 11/8, II/9, iin za novo postavko izdatki za komunalno skupnost. v viSini 96.000, za pokrtvanje najnujnejših tako-čih stroškov. Predlog odloka o spremembi odloka o prora&inu ob-čine Ljublj-ana Centea- za leto 1977 je obrarraaval izvršnl sret na 143. sejj dne 23.11.197T in ga predlaga občtnslal statpščini v sprejem. Ljubljana, 23.11.1377 Izvršni svet PRIHODKI PRORAČUNA . Vtsta prihodkov Plan 1977 Realizacija Ocena 1977 Indeks 31.10.1977 I. SREDSTVA, PRENEŠENA IZ PREJŠNJBGA IEEA Presežek dohodkov po proračunu iz pret.leta 75.000 75.113 75.000 100 II.SREDSIVA, DOSEŽENA V 1EKOČEM IJETU VRSIA 1. DAVKt IZ OSEENBGA DOHCDKA IN Nft. DOH0MK Davek iz dchodka POZD - 31.096 60.000 Davek iz CD od kmetijske dejavnosti 23.000 15.489 23.00Q 100 Davek iz CD od ppravljanja samostojne dejav. 35.500.000 27.890.706 35.400.000 100 Davek iz CD od samostoj.opravljanja ohrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti 13.000.000 8.880.809 12.000.000 92 Davek iz CD od samostoj. opravljanja negosp. dejavnosti, ki se bbračunava v % 8.500.000 7.584.237 9.400.000 111 Davek iz CD od avtarskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav 14.000.000 11.425.659 14.000.000 100 Davek iz skupnega dohodka občancv 1.000.000______443.871 1.000.000 100 Vsega vrsta 1. Davki iz OD in na dohodek 36.523.000 28.381.162 36.483.000 100 VRSm 2. PBCMEINI D&VEK, DAVEK NA PREMO-ŽENJE m NA DOHDKE OD PREMOŽENJA Posebni občinski davek od ptometa proizv. 113.731.000 89.594.851 109.600.000 96 Občinski davek od praneta proizvodov . 85.131.000 65.751.099 81.000.000 95 Občinski pranetni davek od alkoh.pijač 25.000.000 20.842.205 25.000.000 100 Poseben občinski davek od plačil za stor. 3.600.000 3.001.547 3.600.000 100 Davek cd praneta z nepremičniiemi in pra- vicami 2.550.000 1.909.529 2.550.000 100 Davek na premoženje, davek na dchodek od pranoŽ. in premož.pravic 3.120.000 3.448.794 3.960.000 127 Davek na dohodek od premoŽenja in pranož. pravic 350.000 396.705 500.000 143 Davek na dchodke od stavb 1.800.000 2.164.182 2.400.000 133 Davek na dediščine in darila 360.000 276.322 360.000 100 Davek na tovarna cestna motorna vozila ter konbt vozila ' 300.000 257.290 300.000 100 Davek od iger na srečo 310.000______354.294______400.000 129 Vsega vrsta 2. Praitetni davek, davek na premoženje in na dchodke od pratoženja 119.401.000 94.953.174 116.110.000 97 'VRSIA 3. mKSE I l Upravne takse ' 10.200.000 8.064.580 10.200.000 100 Kcmunalne takse 1.350.000 822.143 1.350.000 100 Scdne takse 900.000 797.028______900.000 100 Vsega vrsta 3. Takse 12.450.000 9.683.751 12.450.000 100 i VBSm 5. PRHKDKI PO POSEBNIH PRHDPISIH Denarne kazni 470.000 320.168_______400.000 85 Vsega vrsta 5. Prihcdki po poseb.predpislh 470.000 320.168 400.000 85 VBSTA. 6. PRIHODKI UPFAVNIH OGfiNOV IN ' RA2NI DHUGI PKDEDKl ' ¦ ' Prihodki upravnih organov 2.700.000 2.409.247 2.700.000 100 Razni drugi prihcdki - 4.881.000 2.553.195 2.600.000 53 Vsega vrsta 6. PrihodM. upravnih crganov ln razni drugi prlhod3cL______________________7.581.000 4.962.442 5.300.000 70 SKUPAJ TEKDČI NEPOSraKTI PRIHCDKI 176.500.000 138.375.810 170.818.000 97 ODHODKI PRORAČUNA Namen [ Plan 1977 ^l^Ja Rebala,« ^^ 01 - Dejavnost arganov družbenopolitične skupnosti A - Skupščina 1.780.000 1.108.551 | 1.608.000 90 B - Izvršni svet - 2.041.000 1.610.553 ? 2.170.000 106 C - Državni acgani 24.735.400 20.612.816 25.499.400 103 D - Ostalo 918.500 348.622 429.500 47 02 - Narodna obramba 1.799.700 576.108 2.101.900 117 03 - Dejavnost družbenopolit.arganiz.in društev 5.905.500 4.937.890 5.971.200 101 04 - Negospodarske investicije 14.163.100 9.211.562 14.897.000 105 07 - Kulturno-prosvetra dejavnost 130.000 39.700 84.400 65 0a - Socialno skrbstvo - varstvo borcev 3.403.000 21.139.378 3.073.000 90 ,09 - Zdravstveno varstvo 50.000 30.346 b 50.000 100 10 - Kcrumlna dejavnost 4.103.000 2.119.744 | 4.103.000 100 11 - Dejavnost krajevnlh skupnosti 4.994.800 3.970.268 4.994.800 100 12 - Prispevki prora&inan drugih DPS 111.636.000 86.898.471 105.165.800 94 17 - Tekoča proračunska rezerva in obveznostl iz prejšnjih let 210.000 18.372 40.000 19 18 - Krediti, vezana in izločena sredstva ' 630.000 459.205 630.000 100 SKUPAJ RAZPOREJHdA SREDSTVA 176.500.000 134.081.586 170.818.000 97 POSEENI RA&N PRISPEVKA ZR UPORABO MESINHSA ZIMIJIŠČA Opis Planl977 ^^ja * SSsa «» Meks I. SREDSTVA 1. Prenos iz leta 1976 • 1.727.000 1.726.964 1.727.000 100 2. Dotok v letu 1977 11.000.000 8.527.755 11.000.000 100 3. Ostali dchodki 230.000 313.490 320.000 140 12.957.000 10.568.209 13.047.000 101 II. RAZPCKEDnEV SRHDSIEV . 1. 50% odvod 34L od 1/2 5.500.000 3.164.471 5.500.000 100 2. Dokcnčanje senafar.križišča na Hrvatskan trgu 830.000 745.195 750.000 90 3. Sanacija podpornlh zidov ra grajskan pobofiju 450.000 207.500 455.000 1Q1 4. Dotončanje uredltve pločnDca ln javne razsvetljave na Vegcvi ullci 400.000 386.965 390.000 98 5. Sofinanciranje Prulskega nostu - sanacija 570:000 570.000 570.000 . 100 6. Hekonstrukcija cestifiča 6b Ljubljanici 1.700.000 153.083 1.500.000 88 7. Rekanstrukcija Hrenove ulice 300.000 266.020 300.000 100 8. Prezračevanje grajakega predora 3.000.000 ,' 3.007.187 3.280.000 109 9. Projektiranje 100.000 148^500 149.000 149 10. Soglasfa in dokumentacija 77.000 1.080 27.000 35 11. Stroški 33K 30.000 7.690 30.000 100 12. Izdatki za koiunalno sjcuprost 96.000 K 12.957.000 8.657.693 13.047.000 101 4 Odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb o občini Ljubljana Center v I. trimesečju 1978 Na podlagi 26. člena zakana o finanoirainjiu sploSiuh družbanih potreb v družbenopoliti&uh skupnostih (Ur. 1. SRS, št. 39/74) in 145. ter 155. člena statuta občine Ljub-ljama Center (Ur. 1. SKS, št. 10/74) }e skupšdina cto&ne Lj-ubljaina Center na ... sejii zbora združenega dela dne ... In na... seji ztoora krajevnlh skupnostib. dne... sprejeda O D L O K o začasnem flnanclranju sploSnih dmžbenlh potreb v občinl Ljubljana Centerv I. trimesečju 1978. 1. člcn Do sprejetja proračuna obfiime I^jubljaina Center za leto 1978 se bodo zafiasno finandrale spto&ne družberae potrebe v ob&ni Ljubljana Canter, vendar najdalj do 31. marca 1978 na podlagi proračuna za leto 1977. S.člen V času začasnega financiranja se sme uporabiti tio-litoo sredstev, kolikor jih je bilo sorazmemo porabljenih v istih- dobah po proračunu za preteklo leto, vendar naj-•več fietrtina vseh prihodkov, ki so bili razporejend po pro-računu za leto 1977. 3. člen IzvrSni svet skupščine obfiine Je poablaščen, da v prl-meru neenakomernega dotoka prihodkov prorafiuna na-Jame posojdJo iz rezervn^a slolada. 4 Clen ' Ta odiak začne veljatt osmi tian po objaivi v Uradnem listu SFiS, uporablja pa se od 1. januarja 1978 dalje. SKUPSCINA OBCINE LJUBUANA CENTEB Stevtlka: PREDSEDNIK Datum: Hugo Keržan, cHpl. Ing. OBRAZLOZITEV Po zakonu o financlranju splošnih družbeiih pcrtreb ˇ družbenopolitičnlh skupnostih mora družbenopolitična skupnost spreyeti proračun pred začetkam leta, na kate-rega se nanaša. Ce skupSftina družbenapolitične skupnostd ne sprejme proraftima pred začetkom leta, se financiranje začasno nadaljuje na podlagi proraCuna aa preteklo leto, vendar najdalj do 31. marca. V času začasnega financiranja se lahko porabl toHJco sredster, koUkor jih je bilo porabljenlh v tem času v pre- k teklem letu, vendar na)več četrtlno vseh sredstev, kl so bdla razporejena v proračunu t& pretoklo leto. Da bl lahko skupščina sprejela proračun, Je treba predhodno skleniti dogovor o splošni porabi v Ljtibljanj in doloftlti vire m. financiranje komunalne dojavnosti, kl se v letu 1978 ne bo več financdrala iz pparaduna. Ker pa dogovor še nl pripravljen, je potrebno sprejeti odlok o začasnem financiranju splošnlh družbenlh potreb v obCini Ljoibljana Center v I. trimesečju 1978. Predlog odloka o začasnem financiranju sploSnth flru2-benih potreb v občind LJubl,jana Center v I. trimese5iu 1978 je obravnaval iOTrSni svet na 143. setfi dne 23.11.1977 in ga precflaga občinski skupščinl v spra}«m. IzvrSnl svet