8Z. JtroilKo. Danainja Stavilka stan« Din 1*50 v umnim, v amo i mnun razi. Leto lun. izhala vsak dan popoldne, Isvsoamii sedeli« in praznike. Inserati: do 30 petit vrst a 2 D, do 100 vrst a* 2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 1 D; Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. (Fitravntttvo „Slov. Naroda" in „Narodne tiskarna11 Ksaflova ulica sL 5, pritlično. — Telefon it. 304. Dopise sprejo tftap Uradniatvo „Slov. Naroda'- Sasllova silos it 5, I. nadatropie Telelon stav. 34. le podpisane in zadostno frankovnne-tokopisov so no vrata. Posamezne Številke: v Jugoslavlll od 4—6 sir. oo O. 1-50, 8 In ve£ 2 O. V Inozemstvu 4—6 str. 2 0.9 8 In vet po 3 O. PoStnina plačana v gotovini. »Slovenski Narod* velja: v L tu bil a m po posti | 12 mesecev ...... Din 210-— Din 240"— Din 360*— . 120*— . 120-— . 1S0- — 3 . ...... . so-— 60*— . 90- 1 s a 20-— . 20— Novi naročniki naj pošljeio v prvič naročnino vedno *!po nakaznici. Na ^atno pismena naročifa urez poslatve tlc iar{n se ne moremo o sira ti. Državnczfeorske volitve v Italiji. Koračni izid državnozborskih volitev, ki so se vršile včeraj po vsej Italiji, izvzemši Reko. je danes seveda še neznan. Neznan je celo rudi še izid v našem primorskem okrožju, ker se je 5ele danes popoldne sešla na prizivnem sodišču glavra volilna komisija, ki ima nalogo, da sešteje volilne izide vseh volišč v »'olllnern okrožju. Službeno ugotovljeni izid volitev v našem volilnem okrožju bo torej znan šele tekom jutrišnjega dne. splošni izid pa šele potem, ko obavi prizivne sodišče v Rimu so!oŠ-ni skratili! j. Gotovo pa Je vkljub temu že danes, da je bila splošna udeležba pnTPžr-o V-rj-' f{\% in da fašistovska oz ra&ozvana *t*acijonalna<-< lista dobi nad mo četrtino vseh oddanih glasov in takr tudi dve tretjini vseli mandatov. Fašistovska lista je torej izvoljena v celoti. Glede drugih list je stvar še popolnoma nejasna Kakor se jav!ia \r. Ri-itm, se v vted'vh krogih cen', da ie od 12 mlijonot 693 tisoč vpisanih volilcev glasovalo okoli 7 milijonov rn da je vladna lista dobila okoli 4 rniilione glasov. Zelo različna je bila udeležba v posameznih večjih mestih in provincijali. Docira je v Rimu glasovalo komaj 45 odstotkov vpisanih volilcev. je bila udeležba v Firenci 75 odstotna, v genovski 60 do 00 odstotna, v Bolonji in bolontski nro\inciji 80 odstotna, v Benetkah 55 do 60 odstotkov, v milanski provinciji 60 do 80 od sto, v Napolju okoli 50, v južni Italri vobče pod 60 odstotkov, tupatam celo pod 50. na Sardiniji okoli 50, v Palonnu 48. Boljša je bila udeležba v našem primorskem volilnem okrožju, vsaj po nekaterih krajih. V bivši italijanski Fur-Itniii ie cela vrsta občin, ki so dale no 85 do 90 odstotkov volilcev na volišče, v Vidmu samem je glasovalo 66 odstotkov vpisanih volilcev. V Zadru in na otoku Lastovo je glasovalo 76 odstotkov volilcev, v Tržiču 7S, v Gradiški 98. Točno, seveda kolikor se je dalo utrditi po časopisju, je znan izid v Trstu in okolici, kjer e bilo v 78 voli-•fčih vpisanih 56,263 volilcev, od katera jih je glasovalo 32.602. Tu so znani tudi podrobni izidi. Naša lista je dobila 2555 glasov, okoli 400 glasov manj kot pri zadnjih volitvah, unitarski socijalisti 678, popolari (klerikalci) 537. republikanci 3646. demokratje 281, komunisti 4547, fašisti 17.712. maksimalisti 714. V Gorici je od 5845 glasovalo 4546 volilcev. Torej okoli 80 odstotkov. Naša lista ie dobila 522 glasov pri prejšnjih volitvah 653. fašisti 3003, republikanci 303, popolari 149, konunisti 380, Trst. 7. aDrila. * demokratje 39, unitarci 33, maksiinali-sti 88. Iz Goriškega naj navedem samo nekatere številke, ki kažejo, kako se je vendarle fašizem razpase! med našim ljudstvom. Avče so 90 naših. 11 faši-stovskih in 5 komimistovskih glasov. Pri zadnjih volitvah je bilo 127 naših, en komunist in noben fašist. Štandrež: naši 181. fašisti 83, republikanci 3, komunisti 35. maksimalisti 7 (prej 208 naših. 124 komunistov, 2 fašista). Vipava 157 naših. 73 fašistov, 62 komunistov. Št. Peter pri Gorici 108 naši. 76 fašisti, 86 komunisti, 4 maksimalisti (prej 227 naši. 27 komunisti. 12 fašisti). Rihcn-berk 511 naši. 50 fašisti. 5 popolari, 13 komunisti, 2 maksimalisti (prej 622 naši. 1 komunist. 1 socijalist. 1 fas'st). Crnice 219 naši. 62 fašisti, 1 republikance, 2 komunista, 3 unitarci. 2 maksi-malista. Ajdovščina: od 190 volilcev glasovalo 186 in sicer naših 131. fašistov 28. komunistov 10, socijalist 1 (prej 155 naših, 26 komunistov, 1 fašist). Doberdob: od 165 volilcev glasovalo 152 in sicer 47 naših, 82 fašistov, 2 popola-ra. 3 maksimalisti, 14 komunistov. Dobrovo v Brdih 25 naših. 8 fašistov. 1 republikanec. 19 komunistov. 1 socijalist. Biljana: naših 72. fašistov 21. Idrija 1404 vpisanih, glasovalo 1140: naših 382, fašistov 98. komunistov 605. uni-tašev 47. Kobarid, volilcev 268: na^ih 231, fašistov 18, komunistov 8. St. Peter na Krasu: naših 172. fašistov 114. komunistov H7. Kanal vpisanih 491. volilo naših 357. fašistov 7. drugih strank 8. Cerkno: naših 879, fašistov 27. komunistov 78. V Istri so izidi ponekod naravnost neverjetni. V Puii je glasovalo od 13.323 volilcev 11.075 in sicer naših 163. unitarcev 41. popolarov 61. republikancev 348. demokratov 36. komunistov 609. fašistov 9405, maksimalistov S4: uničenih glasov 328. Na Lošinju in Cresu je bilo 6529 volilcev, glasovalo pa jih je 4632: 101 naš. unitarcev 5, popolarov 12, republikancev 27. demokratov 0. komunistov 7. fašistov 4439, maksimalista 2: uničenih 39. Rovinj: naših volilcev 2625, glasovalo 2281 in sicer naš 4. unitarcev 5, popolari 4. republikancev 6. demokrat 1. komunistov 139. maksimalistov 7. Kanfarnar: vpisanih 617, glasovalo 555 ni sicer naša 20), fašistov 553. Labin: vpisanih 3700, glasovalo 1839 in sicer naših 22. unitarcev 8. popolarov 34. republikancev 15, demokratov 9, komunistov 146. fašistov 1542. maksimalistov 36. Vižinada 1280 vpisanih, glasovalo 679: naša 20). uni-tarec 1. popolara 2, republikanec 1. fašisti 671. Grožniam vpisanih 1344, gla- sovalo 1037: naših 70). urtHarec 1. popolarov 16, republikanec 101, demokrata 2. komunistov 79. fašistov 809, maksimalistov 8. Pazin z okolico v vseh sedmih sekcijah: naših 104 (!!). fašistov 3087, komunistov 49. republikancev 26. popolarov 5. demokratov 5. Zelo značilna je bila volitev v občini Her-pelje-Kozina. kjer imajo fašisti nad 300, naši pa komaj nekaj nad 200 glasov. Že iz teh številk je razvidno, s kakimi sredstvi se je »delalo<. V Trstu je bilo res mirno, kakor da bi ne bilo volitev. V okolici pa so že bili dogodki, ki so bili s pestjo v obraz volilni svobodi. Našim volilcem so kratkoma-Io odvzemali voliln izkaznice na naravnost roparski način. Prihajali so po hišah — to se je zlasti dogajalo po hrvatski Istri — in pobrali z grožnjami vse volilne izkaznice. V Pazinu sploh naših volilcev niso pustili priti na volišče v mesto. Kdo je potem glasoval na izkaznice naših volilcev. se lahko misli, ko so po Istri le redkokje pripustili zaupnike naše liste h komisiji. Pošta jim namreč ni dostavila pravočasno službenih legitimacij. Marsikje je prišlo tudi do pretepov in streljanja. Celo v Gorici je prišlo do napadov in je bil na predvečer volitev pretepen odvetnik dr. Gabršček. Na ta način je razumljivo, kako nekatere popolnoma naše občine izkazujejo po 2 naša glasova. Tej tako žalostni sliki o načinu, kako se je izpolnjevala Mussolinijeva obljuba o volilni svobodi, pa moram dodati še žalostnejšo iz naših lastnih vrst. Kakor znano, je naš volilni sporazum določal, da se preferenčni glasovi oddajajo prvim trem kandidatom: dr. Wilfanu. dr. Besednjaku in dr. Stanger-ju. Vsi naši lisi so poudarjali, da je to obveza, ki je nihče ne sme kršiti. In kaj se je zgodilo. Na javnem shodu v Istri je dr. Stanger ugotovil, da sokan-didat dr. Braiša. pripadnik krščansko-socijalne stranke, agitiral med ljudstvom za preference: dr. Besednjak, dr. Braj-ša, dr. Btežnik. Dr. Brajša je sani dal vzorec take glasovnce dr. Stangerju. Seveda je potem ta nepoštena, sklenjeni sporazum kršeča, narodno disciplino rušeča agitacija imela za posledico, da so pristaši ediniaške struje vračali milo za drago in dajali preferenčne glasove dr. Wilfanu, dr Stangerju in inž. Pod-gorniku. To po krščanskih socijalcih zagrešeno kršenje discipline ima lahko usodne posledice ne samo za sedanje volive, ker preferenčni glasovi izpre-minjajo vrstni red kandidatov, temveč tudi za vso bodočnost. Kdo bo še sklepal sporazume z ljudmi, ki jih kršijo na tak vnebovpijoČ način! Ko zaključujem, doznavam sicer še ne popolni, pa vendar še precej izraziti skupni iztd v našem volilnem okrožja: naš? 17.4ti, fašfsti 134.202, umtarci 11.749, popolari 18.595. republikanci 8283, demokratje 4902, komunisti 16.i°0, maksimi i-st! ?. Po tem izidu bi š!a nam 2 mandata, popolarom 2, komunistom 2, unitareem 1, eden pa aP demokratom aH pa repuM:kancem. Izidi iz videmsl ga okoliša, kjer imajo demokrat;-: precej moči. namreč še niso znani. Ce bi ne !';!;* nepoštenosti pri pre-forčnčilih glasovih, b? mogli smatrati mi za izvoljene dr. Winana in dr. Besednjaka; tako pa ie stvar negotova, ker se ne ve, v ! olll o ~»er: ?e vplivala, da reče- prn\, zločinska agHacija na kršenje ci" /r.V- 5! Vmz slišne avdfont* Prihod kralja v Beograd. — Paši v avdijenci. — Seja — Beograd. S. aprila. (Izv.) Radi praznika, kakor včeraj javljeno, ni bilo odlo-čilneiših političnih dogodkov. Radikali in oQ07iciionalci so ves dan vodili !e posvetovanja, storjen pa ni bil na nobeni sirani nikak definitiven in siguren sklep, kako hi se n?šla pota za razplet parlamentarne krize. iMlnistrski predsednik Nikola Pašič in Ljuba Jovanovič" sta se včeraj večkrat posvetovala in sta bila dvakrat na dvoru. Nj. Vel. kralj Aleksander I. je včeraj ob 10. dcpoldne prispel v Beo.crad. Pričele so se popoldne politične avdijence. na katerih je krali poslušal poročila raznih odgovornih faktorjev. Popoldne ob 16. je bil na dvoru najpreje ministrski "predsednik Nikola Pašič. Za tem srkupščinski predsednik Ljuba Jovanovič. Avdijence so trajale do 18. zvečer. Oba politika sta kralju pojasnila način, kako se ima rešiti parlamentarna kriza. Takoj po teh avdijencah je sledila seja ministrskega sveta, ki je trajala tri ure do 21. ponoči. Med sejo ob 19.30 je *prišel z dvora v predsedstvo ministrskega sveta minister dvora JankoviČ ter ie pozneje odnesel važno pismo na dvor. Na vprašanje novinarjev je Jankovič kratko Ć, Jovanovič in nekateri politiki ministrskega sveta. izjavil, da sc to pismo tiče samo odlikovanja nckate.ili bivših ministrov. V avdi-jenco pa so bili sprejeti tudi bivši ministri dr. Peric. dr. Peleš in Vuiičič. Po končani seji so biii ministri zelo rezervirani cr so zastopnikom tiska izjavljali samo kratko, da ie ministrski wet razpravljal o sklicanju seje narodne sktt?-ščinc. Storjen pa ni bil nikak sklep nif! o tem, da se ima seja še pred prazniki sklicati, niti o tem. da se ima narodna skirp-ščina o-dgodio. Predsedn'k narodne sktrpščine Ljub.i Jovanovič le vedno zastopa nRzor. da se imajo RadiČeVi mandati čimipreje verificirati. V tem pogledu so radikali različnes** mnenja. V nekaterih političnih krogih zatrjujejo, da ie situacija popolnoma zrela za nove volitve, ker so nastale v parlamentu nevzdržljlve razmere. Nobena stranka, ki je razvila pri zadmih volitvah svoi pi" gram, ni točna v njega izvedbi. Prtčakrivati je vsled razmer v narodni skupščini, da se rparlnmcnt razpusti in da se razpišejo nove volitve Različna pa so mnenja, kdai se hnajo te volitve vršiti, ali v pe4etne»m času a'i na T^en. Volitve v Italij', Popolna Mnssolinijeva zmaga. Jugoslcveni dobe dva mandata? — Trst, 7. aprila ob 20. zvečer. Do tega trenutka so znani že mnogoštevilni vo-litveni rezultati iz posamnih volišč Julijske Benečije. I. V Trstu in v okolici je končni rezultat tale: Jiigosloveni 5949. fašisti 23.544, komunisti 7103, republikanci 4256, unitari-stični socijalisti 875. italijanska ljudska stranka 1039, demokTatje 325. Volilo je 60% II. V Istri: Jugosloveni 4000, fašisti 37..164 republikanci 1237, italijanska ljudska stranka 851, socijalisti 162. komunist] 1700, maksimalisti 2885, demokratje 102. III. Na Goriškem in Furlanskem: Ju-gosloveni 7420. fašisti 71.410. komunisti 6640, demokratje 4472, republikanci 2580, maksimalisti 3017. unitaristični socijalisti 10.709 italijanska ljudska stranka 16.696. — Trst, S. aprila rjutraj. V Julijski Benečiji so končni rezultati volitev tile: JugosJovettt 17.414, fašisti 134.202. uritari-stičnl socijalisti 11.749. italijanska ljudska stranka IS.595. republikanci 8283, demokratje 4902, komunisti 16.490 in maksima-Usti 4362. Pri zadnjih volitvah leta 1921. so dobili Jugosloveni v Julijski Benečiji skupaj 30.342 glasov. Definitivna razdelitev mandatov za Julijsko Benečijo se objavi jutri. Po kalkulaciji, ki ?o objavljajo tržašk? listi, prfpadeta Jugoslovenom dva mandata. (dr. VVilfan "n dr. Besedmak) Fašisti dobe IS mandatov, italijanski klerikalci 2 mandata, kormin-sti 2 mandata, unitaristični socijalisti I mandat in republikanci t mandat Rim 7. aprila. (Izv.) Do danes zvečer so znani končni rezultati iz 51 volilnih okrožij od 70: Vladina lista le v teh okrajih prejela 1.437.252 glasov. Vse manjšinske stranke so v teh kraiih prejfele skupno 821.810 glasov. Unitaristični socijalisti so dobili 153.642, maksimalisti 150.055, komunisti 87.381, italijanska ljudska stranka 2-12.973, in republikanci .?9.6I0. Po kalkulaciji nekaterih listov bo štela italijanska ljudska stranka V novem parlamentu največ 50 poslancev. Sociialistom prfŠtevajo 40 poslancev. Turatti. Treves In Giolittl so Izvoljeni. Bivši ministrski predsednik de*mo~ krat Bonommi ie propadel. — Rim. 7. aprila (Štefani). Na podlagi opoldanskih volilnih rezultatov iz 51 pokrajin je bilo 1,437.252 glasov (64^) oddan iti Aleksei Tolstoj. 12 <@o!et na $tfors. Roman. Les in Gu?jev sta se vzpela po klancu taavzš >r. Od tod sta videla hribovito ravnino, enako rinnon>-kaste, samo bolj motne barve. Tuintam so bili raztresene na nji skupine nizkih, planinskim smrekam podobnih dreves. Tuintam so se belili kupi kamnov in obrisi razvalin. V daljavi na severozapadu se je dvigalo vijoličasto pogorje, koničasto in izkrivljeno kot ugasli jeziki plamena. Na vrhovih je blestel sneg. — Vrniti se morava, da nekaj zaužijeva in si odpočijeva — je dejal Gusjev — izmučiva se — tu menda ni žive duše. Stala sta še nekaj časa. Ravnina je bila zapuščena in dolgočasna, srce se je krčilo. — Da, zaletela sva se — ie dejal Gusjev. Spustila sta se s klanca in napotila k aparatu ter dolgo blodila, iščoč ga med kaktusi. Naenkrat je Gusjev obstal: — Tu je! Po stari navadi je odpel torbo in potegnil samokres: — Hej — je zakričal — kdo ie tam pri ratu? Pri moji.,,1 Streljaj bom« — Komu kričite. Aleksej Ivanovič? — Kaj ne vidite, da se aparat svetlika? — Da. zdaj vidim. — A glejte tam — desno od njega — sedi. Los je končno zagledal in, opotekaje se. sta sttkia k aparatu. Bitje, ki je sedelo pri aparatu, se je pomaknilo v stran, poskočilo med kaktusi in razprostrlo dolga, mrenasta krila, s treskom se e dvignilo, opisalo polukrog in zafrfotalo nad njima. To je bila ista prikazen, ki sta jo malo poprej smatrala za ptico. Gusjev je dvignil revolver in pomeril, hoteč ustreliti krilato zver v poletu. Toda Los mu je naenkrat izbil iz rok orožje in zakričal: — Ali noriš, to je človek! Z nagnjeno glavo in široko odprtimi usti je Gusjev ogledoval čudovito bitje, ki je krožilo v sinjem nebu. Los je potegnil iz Žepa robec in pomahal ž njim ptici. — Mstislav Sergjevič, le oprezneje, da bi s pak ne treščil odtod kake stvari na nas. — Skrite revolver, pravim Vam. Velika ptica se je počasi spuščala. Zdaj je bilo razločno videti človeku podobno bitje, sedeče v sedhi letalnega aparata. Do pasu je viselo telo sedečega v zraku. V višini njegovih pleč so mahala upognjena, gibčna krila. Pod njimi spredaj se je vrtel zasenčen disk, bržčas zračni vijak. Za sedlom je bil rep z razprostrtimi knatfli v. obliki vilic Vas Glej, naglo se je spustil in poletel tik nad zemljo — eno krilo navzdol, drugo navzgor. Pokazala se je glava Marsovca v jajčasti čepici z dolgim ščitom, na očeh — očala. Lice — opekaste barve, ozko, zgubano, z ostrim nosom. Odpiral je široka usta in nekaj kričal. Zelo pogosto je mahal s krili, spustil se, hitel po zemlji in skočil iz sedla — trideset korakov od ljudi. Marsovec je bil kot človek srednje postave, na sebi je imel temen, širok suknjič. Njegove koščene noge so bile nad koleni pokrite s pletenimi dokolenicami. Ves razburjen je pokazoval s prstom podrte kaktuse. Toda ko sta se mu Los in Gusjev približala, je hitro skočil v sedlo, požugal od tod z dolgimi prsti, odletel skoraj brez zaleta in takoj zopet sedel na zemljo ter znova pričel kričati s pišcečim tenkim glasom, pokazujoč na polomljene rastline. — čudak, užaljen je — je dejal Gusjev in zakričal Marsovcu: — Pljuni vendar na svoje vražje kaktuse, kaj tuliš pri moji...!« — Alejsej Ivanovič. nikar ne preklinjajte, saj ne razume ruščine, sedite, sicer se nama ne približa. Los in Gusjev sta sedla na vroča tla. Los je začel delati znake, da hoče piti in jesti. Gusjev je prižgal cigareto in jezno pljunil. Marsovec ju je nekaj časa ogledoval in nehal kričati, toda še vedno jezno žugal z dolgim, svmčnjku podobnim prstom proti njima, dvignil se jc v krogih zelo visoko, naglo odletel proti severu ter se skril za obzorjem. V vreči sta bili dve kovinasti škatlici in pletena steklenica s tekočino. Gusjev je odprl škatlici z nožem — v eni je bil ostro duhteči sok kuhanega mesa, v drugi — ohlajeni koščki podobni rahat lu-kumu. Gusjev je poduhal. — Fej, svinje, kaj jedo. Iz aparata je potegnil košaro z jedili, nabral ^lihih odpadkov kaktusa in jih prižgal. Dvignil se je lahen oblaček rumenega dima. kaktusi so tleli, toda žerjavice je bilo mnogo. Segrela sta pločevinasto posodo s slanino in razložila jed na čistem robcu. Jedla sta hlastno. Šele sedaj sta začutila neznosno lakoto. Solnce je stalo nad glavo, veter je utihnil, bilo je vroče. Po rdečkastih kepah je prihitela kuščarica. Gusjev je vrgel košček sladkorja. Vzpela se je na prednje tace, dvignila trioglato, rogato glavo in obstala kot okamenela. Los je prosil cigareto, se zleknil, podprl ilavo in kami z nasmehom. — Aleksei Ivanovič, aH veste. koMko easa že nfsva jedla? — Od včeraj. Mstislav Sergejevfc". pred ©dletom sem se najedel krompirja. — Jedla nisva, dragi prijatelj, trindvajset ali MrMvaJset dni stran. 2. »SLOVENSKI NAROD« dne 9. aprila za vladno listo. Nasproti odpade 823.310 glasov na manjšinjske liste. Splošno se je volitev udeležilo 62%, torej več kakor pri zadnjih volitvah. Vladina zmaga je Impozantna. Po zakonu bi zadostovalo največ 21%, da bi zi priborila Usta uspeh. Ona je dosegla 64% več, kakor so vsa ostale liste nase združile. — Rim 7. aprila (Štefani). Vse stranke so se udeležile volitev. Na vrhuncu stoji narodna vladina Usta z velikansko večino. Dosedaj sta znani dve tretjini vseh volilnih rezultatov. Od približno 12 milijonov volll-cev je glasovalo 7 milijonov. — Inomost, 7. aprila. (K. BJ Tukajšnji listi poročajo iz Bolcana, da so Nemci pri volitvah dosegli znatno veČino. V Bol-eanu so dobili 2000 glasov, fašisti samo «82. V Bnmnecku 80% vseh glasov v Brlksnu štiri petine vseh oddanih glasov hi tudi v Meranu je bila nemška lista v večini. Fuzija Radićeve stranke s Hrvatsko i?Mmm. — Zagreb. 8. aprila (Izv.) Predsednik Hrvatske Zajednice dr. L o r k o v I č je v nedet.k) ponoči odpotoval z brzovlakom na Dunaj, kjer se sestane a predsednikom HRSS Stjepanom Radićem. Po informacijah Vašega dopisnika Ima dr. Lnrkovlč nalogo urediti z voditeljem hrvatskih seljakov gotove podrobnosti glede s: 'zuma za ustanovitev politične federacije med Radlčevo Stranko In Hrvatsko zajednico. V Zajedni-Carskih krogih so prepričani in upajo, da pride med obema politikoma do po»polne •©glasnosti. Dr. Lorkovič predloži Radiču gotove predloge sporazuma, ki bodo od slednjega odobreni. V glavnem gre za ekirpno akcijo in agitacijo povodom prlhod-ajlh volitev. Za gotove volilne okraje bo dogovorjena skupna kandidatna lista in ie bodo tudi določili posamni kandidati. Občinske volitve na Koroškem. Napredek koroških Slovencev. — Celovec, 7. aprila. (Izv.) Dosedanji rezultati glede občinskih volitev na Koroškem kažejo, da se je strankarsko razmerje zelo malo spremenilo. Skupna enot-aa lista nemških meščanskih strank je ponekod nazadovala. Pridobili so narodni socijalisti. Socijalni demokratje so napredoval! posebno v Beljaku in Št. Vidu, nazadovali pa so na deželi. Slovenci so dosegli ■a raznih krajih lepe uspehe ln so napredovali. Po dosedaj znanih poročilih so dobili Slovenci na Vrbi 76 glasov, v Rožeku skupno s aocljalnimi demokrati 120 glasov (5 mandatov), v Št. Jakoba v Rožni dolini 533 glasov z 8 mandati, v Bistrici v Rožni dolini 166 glasov, v Borovljah 193, v Šmarjetl v Rožni dolini 215, v Velikovcu so Slovenci dobili 69 glasov z enim mandatom. V Borovljah hnajo Slovenci 2 mandata. —* Celovec, 7. aprila. (K) Občinske volitve so mirno potekle. Socijalni demokratje so v mestih napredovali, na deželi aazadovall. Slovenci so dosegli na raznih krajih prirastek glasov. Narodni socijalisti so samostojno nastopali. Naši odnešaji do Romunske. VandaJizem romunskih oblasti v Banatu. — Beograd, 8. aprila. (Tzv.) Naši prijateljski odnošaji do zavezniške Romunske ao zadnji čas stapfli v stadij, k! pomenja *vač aH manj neodkritosrčnost. Romunske oblasti so o priliki izpraznitve nam priznanih vas* v Banatu postopale tako vandalsko ln barbarsko, da mora naša država v Bukarešti najodločneje proti temu protestirati In zahtevati zadoščenje za vse krivice, ki so jih Romuni storili našemu prebivalstvu povodom Izpraznitve. Uradno se potrjujejo ra^ra poročila, kako so ne-etrveno nasilno Romuni v zadnjem času postopali z našimi ljudmi. Nad vsemi vasmi al so bile nam odstopljene, so Romuni že dva dni pred izpraznitvijo proglasili strogo obsedno stanie. Romunske olVnsti so nato pričele z rekvizicijo raznega blaga in živine. Našim državljanom so jemal! tudi denar. Radi postopanja Romunov je vsa Vojvodina ogorčena. Beogradski politični krogi zahtevajo od vlade, di mora pri romunski vladi zahtevati zadoščenje. Opasati ]e tudi, da se !© obstoječe prijateljsko razmerje zelo ohladilo In da Romunska demonstrativno pričenja koketirati z Bolgarsko. Zadnji ča« Romuni pošlliajo razne deputacije v Sofijo. Romunska dlp'omacija Indirektno podpira vsako akciio Bolgarske vlade. Romuni pa tudi sprejemajo različne bolgarske misije. Te dni so prispeli na Romunsko bolgarski kmetje, ki so bili od romunskih oblasti povsod toplo ln iskreno sprejeti. Katastrofalna rov^rlenj v Banatu in Sremu. — Beograd, 8. aprila. (Izv.) Sava in Donava še vedno naraščate. Skladišča na pristanišču ob Savi so mestoma pod vodo. Voda sega danes že do hotela Brlstola. Velika nevarnost preti beogradskemu vodovodu pri Maktšlnu, ako bo voda prodrla tamošnji nasip. Mačva Je vsled naraščajoče Drine in Save vsa pod vodo. Tudi ravan pri Negotinu ob Donavi je popolnoma poplavljena. Skoda Je neprecenljiva. — Beograd, 8. apri'a. (Izv.) Sava Je pri železniškem mostu tako narastla, da manjkate samo še dve pedl do onega znamenja, do katerega je bila narastla voda pri katastrofalni povodni I 1888. Ker Sava se vedno narašča, je v nevarnosti železniška proga Beograd-Topčider. Donava se Je razlila. Kraji Oodomln, Zemun, dalje okolica Pančeva In Beograda to pod vodo. V okolici Beograda je nad 7.000 oralov pođ vode. Sava snMaSee v nojem eaujnjeam toku povprečno II era na M ar. Pn Sinka le višina vode 6S5 cm, ari Brodu 770 em. Vsled ogromne mase vode, ki sa Je zbrala v Donavi, Sava ne more odtekati ta tako Je cela ravan Save proti Beograda ta Donavi popolnoma pod vodo. V okolici Beograda do Pančeva Je uvedena pomoč ogroženemu prebivalstvu. Tudi tac Bosne Javlja* Jo o silnih poplavah. Drina Je silno narasla. Pri Zvorflnca ne Je srnini saost. V sera Ova in okolici Je poplavljeno okoli 7.000 oralov zemlje. Večina hiš Je pod vodo. Utonilo Je 2500 ovac. Bosna, Una, Neretva, Vrbas In Ali iacka so znatno narasle. Neretva Je prestopila bregove. Tudi Tisa narašča. Morava že dalje časa narašča. Volitve v Gorici in po deželi. Fašisti pretepajo Slovence« — Gorica, 7. aprila. Fašisti so divjati nad Slovenci ln so v kavarni Ga-ribaldi surovo pretepli nekega slovenskega volilca. Pri mosta, ki vodi v Pev-mo, «o napadli odvetnika dr. Gabriče-ka in Alojzija Planlščeka Iz Oslavfa, ko sta v družbi drugih iJudl razdeljevala neke oklice, in in krvavo pretepli. Morala sta IH v bolnico po zdravniško pomoč. Poškodavana sta precej nevarno. Do spopadov In pretepov, ki so fh izzvali slovenski fašisti, je prišlo na več krajih po Soški in Vipavski dolini. Laški list? s poudarkom naglašajo, da so podpiral; fašisfovsfco agitacijo številni slovenski župani. Vso goriško Javnost Je presenetil izid volitev v Renčah, kjer so dobili fašisti 291 *las od 495 volllcev. V Rihemberku so dobili Slovenci 511 glasov (1921 leta 622), fašisti 50. Niso ravno velike fašlstovgke številke po slovenskih občinah, ali uspeli fašistovske agitacije se označi lahko za zelo znaten. — Sežana, 7. aprila (Tzv.) V Sežani je bilo voircev 474, glasovalo jih je 350. Za slovansko listo 91, za fašiste 114, za komuniste 134 (razveljavljenih je bilo 61 glasovnic). DEŽELNOZBORSKE VOLITVE NA BAVARSKEM. — Monakovo. A. aprila (Izv.) Po sedanjih končnih rezultatih pripade bavarski ljudski stranki 25 mandatov, narodnim socijalistom 19 mandatov, socijalnim demokratom 12 mandatov, kmečki zvezi 6, komunistom 6. nemškim nacljonafcem 6 in de-dokratom 2. Če se ne posreči bavarski ljudski stranki ustvariti koalicf'o s socijalisti In komunisti, tedaj postane deželni zbor dela nezmožen in bodo mogoče razpisane nove volitve. ppWni?R vesti. = Iz samostojne demokratske stranke. V glavni odbor samostojne demokratske stranke so bili kooptirani rektor beogradskega vseučilišča dr. Bogdan G a v r i I o v i č, vseučiliški profesor dr. Aleksander Belič, profesor Jeremija Ž i v a n o v i ć in zdravnik dr. Dragutin Radiš i 6. Krajevna organizacija demokratske stranke v Šabcu, v mestu, ki je v vojni največ trpelo pod avstrijsko soldatesko, je z 12 glasovi proti 3 obsodila politiko Ljube Davidovl-ča, ki se druži z Radićem in Korošcem, ter se izrekla za Svetozarja Pri-bičeviča. Organizacija Je sklenila, da se pridruži Samostojni demokratski stranki. — Tudi v Beogradu je večina demokratov za Pribičevićevo politiko. Za Pribičeviča so vsi takozavnl samo-stalci, za Davidoviča pa bivši napredni aki in liberalci, ki so bili svoje dni Klavna opora Obrenovićev. Sploh je opažati, da obsojajo po večini srbijanski demokrati Davidovićevo po'ltiko, dočim so prečanski demokrati brez izjeme v Pnbičevičevem taboru. V smederev-skem okraju, ki ga zastopa Kosta Ti-motijevič, je silno razpoloženje proti Oavidoviću. Ako Timotijević ne bo uva-rcvai tesa razpoloženja In ne izstopi Iz Davidovićevega kluba, ga lahko to stane pri prlhodnnjih volitvah mandat — Bogati Radlćevl poslanci. V beogradski »Politiki« čitamo: »Jaz sem Savka Perišić, znažilka tramvajskih voz.« Tako se m! je predstavila starejša ženska, oblečena v delavsko obleko, oborožena z amblemi svoje stroke — z metlo in kopico cunj pod levo pazduho. »Ko sem včeraj v Topčideru snažila voz št. 121, sem našla pozabljeno usnjato torbico. Kmalu nato je prfliltel j ves razburjen neki gospod s svoio soprogo ter me vprašal, ako sem našla torbico, ki jo Je pozabil v vozu. Ko sem mu povedala, da sem jo našla, mu Je odleglo. Rekel mi je, da je narodni poslanec, vzel je torbico, jel šteti denar in ko je preštet, se je prepričal, da j* ; v torbici ven njegov denar — bilo Ja v torbici nad 6 milijonov dinarjev. Gospod ml Je dal potrdilo, da Ja sprejel ves denar, se mi zahvalil in gospa mi je dala — tri dinarje napitnine. Savka Perišić ml Je pokazala potrdilo, na katerem je bil podpisan poslanec Pavle Radić.« — Kakor je Ie te vesti razvidno, ao RadVcevi poslanci prav bogati in nobel tudi Za najden denar test* snlfBonov dinar- j Jev, od katere svote po zakonu are naj. diteljici 10% najdenine, torej 600.000, Je poslanec milostno dal ubogi cela — ari Julijska KrajhUL — Samo dva mandata? Prva poročila o Izida volitev v Julijski krajini napovedujejo za Jugoslovene samo dva mandata. Izvoljena bi bila dr. VVilfan in dr. Besednjak. Oddanih Je za slovansko listo glasov nekaj nad 17.000. Pričakovalo se Je 25.000 glasov najmanj. Mnssolini je bil sicer obljubil, da se bodo vršile volitve nemoteno, da bo imel vsak volilec popolno volilno svobodo ,tako da se bodo volitve smatrale lahko za pravi izraz ljudskega glasovanja. Temu pa ni bilo tako, marveč so se delale jugoslovenskim volilcem vse mogoče ovire ln vršila so se nasil-stva, da se prepreči udeležba naših vo-lilcev. Posebno v Istri so fašisti terorizirali prebivalstvo ln mu zabran j evali pristop v volilne dvorane. Vse to smo že naprej povedali, dobro vedoč, kako krivični so fašisti proti Jugoslovenom in kako hočejo svoje gospodstvo nad njimi In svoje sovraštvo do njih pokazati ravno pri volitvah. Gotovo je bilo oddanih več neoo 17.000 glasov, pa se je izkazalo samo toliko, kolikor baš dovoli fašisti ob sedanjih razmerah, ker bi bilo vendarle pregorostasno, ako bi ne pustili Jugoslovenom nobenega poslanca Gotovo je pa tudi, da bi bilo oddanih več nego 17.000 glasov, pa se vansko listo ,ako bi bile volitve v resnici svobodne. AH vladna stranka je hotela pokazati svojo silo baš v obmejni pokrajini in zato so fašisti z vladno pomočjo delali, kar so hoteli. Tako bodo imeli Jugosloveni menda samo dva poslanca. Ako bi šTo po pravici, bi dosegli gotovo štiri. Zadovoljiti se pač morajo končno s tem, kar so dosegli in delati dalje med ljudstvom, da ga ne zajame ln podjarmi docela fašistov^ko nasilje. Samo še danes in na splošno zahtevo še v sredo, 9. t. m. predvaja KINO Ljubljanski dvor krasen, moderen, elegantno razkošen film Režija slavnega D. Buchowetzkega (režiser Petra Velikega) V glavnih vlogah Alf ons Fryland ■ And Egede Kissen Predstave vsak dan ob 3., pol 5.9 četrt na 8. in 9. Prosveta. Repertoar Narodnega gledališča t Ljubljani. LJUBLJANSKA DRAMA. Začetek ob 8. Torek 8. aprila: Othello. Red C. Sreda 9. aprili: Cezar ln Kleopatra Red A LJUBLJANSKA OPERA. Začetek ob pol 8. Torek a aprila: Taust Red IV Sreda 9. aprila: Možlček Red C. Začetek eb a. zvečer. ★ * * — »Književna republike«, mesečnik sa vse kulturne probleme ima to-Ie vsebino: L A. Cesaree: Stjepan Radič a Hrvatsko!. (Kritika republikanca o teeiaVlaaaea). a) Leafia: NafimvUa revolucija v etlfodnlm aaukama 1 ffloeofskl Idealizam. Mole I| te zamisliti kretanje bes materije? & J. Sajl-ea; Dijalektika Josipa Dletzgena. 4. M. Krleža: U spomen Lava Orana. 5. A Cesaree: Od dvoglavog orla do Zabavne Biblioteke. & M. Krfefa: Aleksa Santič. 7. M. Krleža: O dragom bogu, o grofu Loj i Voioovieu, o t .sv. slobodi savestl. 1 o mnogim dragim velfldm t malim stvarima. & M. Krleža: ITu-»Utsaiius domatns Battorich. t. M. Krleža: Zlatna mladost 10. Odgovor aa odgovor a. aredaaca samozvane* Mašica. 11. Naporne aa • J. Dletateaa. Cena le aoiedieon. brala ■ godinu dvanajst brojeva po najmanje četrdeset stranica, stotinu dinara List izlazi a Zagrebu pod uredništvom Miros'ava K r-Ieie. Pretplata šalje se na adrmnistraciju Knjižara Vošlckl, Koprivnica. ctlasbenl vestnik. — ITT. koncert prgoslov. komorne glasbe. Prijatelj, ki je te dni prišel iz naleze juga. je pripovedoval, da smatrajo ljudje Ljubljano za nekak glasben! Eldorado, češ, da je v naši operi največ premijer, v naših koncertih istotako in da smo sedaj zase pograbPi tudi vso jugoslovansko komorno glasbo. Če je vse to res. smo lahko nato ponosni. Včeraj smo slišal! godalni kvartet v g-molu Prana Lhotke, godalni kvartet »Pesem sorodnih duš« Antona Dobronlč*» m Dcbussyjev prvi kvartet op. 10. Sledeč obširni razlagi prvega kvarteta, ki te nahaja na sporedu, je občinstvo z lahkoto proniklo v Izvajano skladb^, ki pa v splošnem zaostaja za našim pričakovanjem. Nekaka uspavalna monotonost veje iz celeg3 dela, ako Izvzamem živahni Scherzo. Dosti zanimivejši je Dobroničev trodelni kvartet »Pesem sorodnih duš«, ki nosi pečat v resnic! najintimnejše glasbe, pisane za mal krog poslušalcev, k! pa bf morali delo slišati nekolikokrat. Ogreti pa tudi ta kvartet nI mogel, morda vsled svojih fragmentarlčnih glasbenih nu&fi, ki te navdajajo z mnenjem, da skladatelj išče nečesa, nervozno prijemlje tu. tam, zame-tuje, zopet uporablja. Morda pa Je bilo enoličnosti ln skoro bi rekel brezbarvnosti obeh del krivo medlo ln ne prav prvovrstno izvajanje. Kakor svež, okrepčevalen studenec v peščeni puščavi pa je b?l De- bussv. Cvetoča melodika, pestra barvitost, eleganca, Izčrpno IzrabHanje vseh in-strmentovih lastnosti, jasnost ln bogastvo glasbenih misli, Debussvjeva Izrazita samobitnost Itd. vse to je dvignilo Izvajale In posluSalce, da so z radostno ln Živahno napetostjo doživljali duhovito delo. Poslednji komorni večer letošnje sezone pa prinese menda mladostni kvartet Mflole Mflojevlča ter nekatere pesmi Manoflovića in Hrlsriča. — Pevski zbor Glasbene Matice ponovi nn svojem cerkvenem koncertu, ki se vrši na cvetno nedeljo, dne 13. tm. točno ob pol 8. uM zvečer svetovnoznano Dvo-fakovo »Stabat Mater« za soliste, zbor In orkester. Občinstvo opozarjamo na ta koncert ter bodo vstopnice v predprodajl od torka dalje v Matični knjigarni. — Od danes naprej so v predprodajl vstopnice za cerkveni koncert Dvofakove »Stabat Mater«, ki se vrši v nedeljo, dne 13. aprila 1P24. ob pol 8. nrl zvečer v Frančiškanski cerkvi In katerega Izvaja pevski zbor Olasbene Matice pod vodstvom konservatnrlJskega ravnatelja g. Mateja Tlubnda. Sodeluje celokupni orkester Muzike dravske divizijske oblasti |n 4 solisti. — Smetanov slnfonlćnl ciklus »Ma vlast«, ki je dosegel pri svojem prvem letošnjem Izvalanju naravnost kolosalen uspeh, se ponovi v nedeljo dne 13. tm. ob 11. url dop v Unlonski dvorani pri znižanih cenah. »Ma vlast« izvaja orkester Narodnega gledališča v LJubljani pod vodstvom svo'ega kapelnika Antona Balarke. Zveza godbenikov za Slovenijo, ki ta koncert priredi, h**če nuditi ljublianskemu in tudi drugemu občinstvu Izreden nfltek na matineji, ki bode podala celotni ciklus nesmrtnega kon ponista. Vstopnice so v predprodajl v Matični knjigarni. Sokolstvo. — Sokolsko društvo v LJubljani (Nar. dom) vabi svoje Člane, telovadce ln nete-lovadce, ki imajo veselje do petja, da se radi ustanovitve društvenega pevskega krožka zanesljivo udeležilo sestanka na galeriji telovadnice v Narod, domu v sredo 9. t m. ob 8. url zvečer. — Zdravo I — Sokol Ljubljana II. naznanja, da posluje društveni odbor po br. tajniku ali kakem drugem odborniku vsak torek in soboto od pol 7. do 8. ln vsako sredo od pol 8. do pol 9. zvečer v odborov! sobi na realki, č'anstvo se poživlja, da v navedenem času pride osebno poravnat članarino. — Osebni prihod je* potreben v svrho izpolnitve evidenčnih podatkov. — Sokol r Siškl. V nedeljo 6. aprila ob 20. zvečer Je priredil Sokol v tel >vad-nicl dolgo pričakovano telovadno akademijo. Med mnogobrojnim občinstvom smo opaztl odlične goste- sav. starosto br. Oan-gla ln njegovega namestnika br. Đajžlja, bivša sav. načelnika br. Vidmarja in br. dr. Murnlka, bivšega načelnika slov. sok. zveze br. Drerika in njegovega očeta ustan> vltelja »Južnega Sokola« In »Sokola« v šlškl ln več drugih cenjenih bratov In se-ater. Telovadnica je bila mnogo premajhna, da bi sprejela vse In mnogo ljudi se je moralo vrniti. — Spored se je predvsem odlikoval po raznovrstnosti v prostih vajah ln nam pokazal vse stopnje in smeri razvoja te panoge, ki postavlja proste vaje že pred orodne. Telovadna vrednost kompozicije posamnlh točk Je zelo posrečena, kakor tudi simbollstika, zlasti Murnikove-ga »U boj!-a«. — Strogo oko strokovnjaka bi Imelo opozoriti aa nekatere nedostatke v Izvedbi, ki je bila v celoti dobra, kjer so nastopiti trenirani telovadci, drugod nekoliko pomanjkljiva. Teatralično spreminja-aje svetlobnih barv nI bilo neobhodno potrebno, tehnično Je celo odveč, člani so aaell na bradlji male smole, največ vsled tega, ker so bile lestvine s prostega prinesene bradlje mokre. Točke so bile izvajane s pomočjo klavirja In kot posebnost Je bilo izvajanje dveh točk na petje, ki se pa al posebno obneslo; z gotovostjo lahko trdimo, da bi nas a. pr. M umikov »Naprej t« s petjem nikdar tako ne ogrel, kakor nas le s godbo. Spored je obsegal 10 točk m se Izvrlil v eni url ln četrt — V sploS-nem moramo priznati požrtvovalnost domačih vaditeljev, društvu pa čestitati nad doseženim uspehom. Na Žalost je telovadnica, kjer ae lev riila akademija, pretesna ta selaao, da bi draitm ki fma toliko mnogo »"'"»etajočih moči, prišlo ob sodelovanju podjetnih S:škar;cv do lastne in primerne telovadnice. Kakor čujemo, se bo akademija prihodnjo nedeljo ponovila. — Sokolsko društvo v Šlškl priredi v četrtek 10. aprfla ob 20. v društveni telovadnici predavat? »Strast v opojnosti« s skloptičniml slikami. V petek 11. aprila pa se proizvaja istotam film »Vozač smrti«; življenska slika v šestih dejanjih Začetek tudi ob 20. Ker je predavanje In fi'm velikega vzgojneea pomena, vabi k obilni udeležbi — Prosvetni odsek. — Sokolsko gledališče v Radovljici uprizori v nedeljo, dne 13. t. m. popoldne dramatizacijo velikega Tolstojevega romana »Vstajenje« v petih slikah. Pri predstavi sodeluje okrog 60 oseb, originalne ruske velikonočne pesmi poje ruski kvartet. Igra se ponovi na belo nedello, t J. 27. t m. popoldne. Turistika in sport. ILIRIJA : JADRAN 7 : 0 (1 : 0). Na Igrišču Primorja se je vršila v nedeljo iinaina tekma za olimpijski pokal med [Urilo ln Jadranom, ki je končala s precej visoko zmago prve. Dasiravno je diferenca izredno visoka, vendar moramo omeniti, da Jadran n| zaslužil tako hudega p'>-raza. Igra je bila skozinskoz odprta ter |e bila Ilirija samo tekom prvega polčasa v delni premoči. Krivdo na vis^cm porazu nosi vsekakor Jadranova krilska vrsta, v kateri sta bila dva Igra'ca statista. Ja-dranov napad pa je zamudil nekaj prav lepih šans. Igralcem Jadrana se Je v ostalem poznalo, da so šli v boj neiztreniranl. Sijajna pa je bila obramba s Pečnikom na čelu, kt je po'eg Dolinarja eden najboljših naših branilcev ter vsekakor prihaja v po-štev za sestavo ljubljanske reprezentance. V napadu je ugajal Martinak, katerega pa Je spremljala smola pri streljanju. Vratar Vončlna Je bil zelo nesiguren. Ilirija sicer nI predvedla eno najboljših svojih iger; bila pa Je svojemu nasprotniku precej nadmočna. Nastopila Je v zelo močni postavi in prvič je Igral cel blok Zupančičev (vsi štirje). Na centerha'vu se le uveljavil zopet dobro Oabe in Hus kot levi krilec. Pcvalek II.. ki Je nastopil mesto Učaka, Je pokazal dobre tehnične sposobnosti, nI pa bil Še zadostno vigran. Obramba ni bila na višku. Svojo premoč je znaa Ilirija izrabiti pred goalom, kjer se Je streljalo Iz vsake dane pozicije, dočim |e Jadran to zamudil. Goale so zabili Oman 2, Pammer 3 (1 enajstmetrovko). Pevalek 1 m Pečnik 1 (avtogoa^). Tekmo, ki se Je vršila ob neugodnem vremenu. Je sodil nezadovoljivo g. Fink, ki ne zna uveljaviti svoje avtoritete ter se pusti od publike In Igralcev sugestirati. Z napačnimi razsodbami Je zagrešil nebroj pogrešk. — Publike je bilo ma'o. * * * — Člane vseh ljubljanskih klubov vabimo na sestanek v svrho dogovora glede nedeljskega obhoda športnikov, v salon restavracije pr' Levu, Gosposvetska cesta, v četrtek ob 8. url zvečer. Pozivamo Člane vseh klubov, da se sestanka sigurno udeleže, osobito pa oni, ki se udeleže sprevoda, naj pridejo sigurno. Sestanek velja za člane vseh športnih panog. — Jugoslovensk! olimpijski pododbor. — Potovanje na VTT. Olimpijado v Pariz bo omogočeno letos ob izredno nizkih potnih stroških, vsem udeležencem je dovoljena polovična vožnja Ljubljana-Parlz-Liubljana in to na vseh železnicah. Vsi, ki žele potovati v Pariš, naj vlože najkasneje do 13. aprila pismeno svoj osebni opis ter Prilože sliko na Izvršni odbor ta Vin. Olimpijado v Zagrebu, Nlkoličeva 14 (Le-Ilč). Potni Mst in vizum mora oskrbeti vsakdo sam. Naša prva reprezentanc«, k! bo odšla na Olimpiado, bo nogometna, ki odide prilično 10. maja Iz Zagreba. Even-tuelna pojasnila daje Jugoslovanski Olimpijski pododbor, Ljubljana. — Žrebanje Olimpijske loterjie le nepreklicno 26. junija v Zagrebu. Srečke stanejo 10 Din. Dobivajo se povsod I Kupujte Olimpijske srečke! OBLEKE mjbol Še, najcenejše, v največji Izberi Ima J. Maček, Ljubljana Posebni oddelek: otroške obleke, moško perilo. Društvene vesti. — Akademska podružnica Jugoslovenske Matice ▼ LJubljani. Odbor akademske podružnice Jugoslovenske Matice, izvoljen na občnem zboru dne 29. marca 1924, se je konstituiral tako-le: Predsednfk D u 11-blć iur. podpredsednik: Kirchner Nikola, techn., tajnik I. Llchtenvvallner Milan Iur., tajnik II. Tomšič Fran, phil^ blagajnik Marlnovlč Peter, med. knjižničar Karadjole Josip tehn., arhivar P o r o p a t Milovan techn., odbornik G o-stlia Josip, tehn. — Kupujte oljke pri Kotu Ju gosto ven. sfcib sester! Kolo Je dobilo Iz Trsta nekaj oljk, spletenih po načinu tamošnjih okoličanov. Dobe se na stojnicah Kola. Marsikateremu Primorcu se vzbudi spomin na čase, ko le tam doma morebiti odklonil tako o'd-ko ter segel po mali drobni vejici, kar le bilo boli »fino«. Toda tu sedaj, oj, kako bo ganjen, ko jo zagleda in jo kupi ter ponese svoji ženki, sestri, prijateljici pozdrav tz zasužnjene domovine I Poizvedbe. — Včeraj popoldne so bile izgubljene 2 konjske plahte od Dunajske ceste do Metelkove uMce. Pošteni najditelj blagovoli Jih vrniti proti nagradi na Dunajski cesti It 9* RoK Stev 82 LOVPNSKI NAVOD« ine 9 aprila I9'i4. Stran '6. Dnevne vesti. V L/udtiani. dne 8. aprila 1924. V Avstriji bi bilo boljše! Klerikalci vzdržujejo ljudske mase v veri, da je pravzaprav nesreča za Slovence, da niso v svetovni vojni zmagale Nemčija, Avstrija, Turčija in Bolgarska, ker bi v tem slučaju ostala Avstrija ena najmočnejših držav na svetu in bi bili v nji vsi Jugosloveni združeni pod katoliško dinastijo Habsburža-nov. Med Jugosloveni bi potem igrali prvo vijolino Slovenci in Hrvati, katerim bi se godilo kot angeljem v nebesih. Da vlada to mišljenje Še danes v klerikalnih krogih, dokazuje najbolj vzklik klerikalnega poslanca Vrečka v narodni skupščini: a V Avstriji je bilo noliše!« Pri tem seveda ne pomislijo ti ljudje, da bi Avstrija, ako bi skupno Nemčijo zmagala, prišla popolnoma pod nemško peto in morala hote" ali nehote" delati tisto politiko, ki bi jo narekoval cesar Viljem iz Berolina, Avstrija bi plavala v pangermanskih vodah in po slovanskih hrbtih bi padal nemški ko-robač težje, kakor kdaj preje. Da bi Hrvatje, zlasti pa Slovenci ne uživali prav nobenih predpravic, je več kakor jasno. Saj so imeli Nemci že začetkoma vojne lzgotovljene načrte glede politike napram Slovencem in glede zgraditve mostu od Belta do Jadrana! Teu-dtov tozadevni projekt je slovenski Javnosti gotovo še v Živem spominu. Tako-le Je stalo v tem načrtu: Slovence le treba nasilnim potom germa-nizlrati. V to svrho se jim morajo odvzeti vse šole, slovenska mladina ne sme posedati srednjih šol in noben slovenski uradnik ne sme službovati v slovenskih krajih. V slovenskih pokrajinah je državni in uradni jezik izključno nemški. ^ Tako bi se Slovencem godilo v Avstriji po vojni, zmagoviti za Habsburža-ne In Hohenzollernce. To politiko bi diktiral cesar Viljem, o katerem pravi sam bivši avstrijski minister grof Otakar C z e r n i n v svojem dnevniku, da se je napram njemu izrazil: »Slovane sovražim Iz vsega srca, Čehe kakor Poljaka, nič manj pa Rose.« O teh nemških načrtih so klerikalni voditelji prav dobro poučeni in Če vkljub temu vzdržujejo ljudske mase v prepričanju, da bi bilo pod nemško-av-strijskim jarmom bolje za Slovence, kakor v svobodni Jugoslaviji, je to samo dokaz, da ti ljudje nimajo nobenega narodnega čustva in da jim gre samo za nadvlado nad ljudstvom, ki bi jo imeli brezpogojno pod vlado katoliških Habs-buržanov, ki pa so jo izgubili v svobodni Jugoslaviji, kakor se nadejamo — za vedno. ★ * ★ — Odgovor. Na moj dopis, objavljen v Slov. Narodu št 78 ex 1924 sem prejel od g. delegata ministra financ iz Ljubljane dvoje pojasnit za kateri se mu tem potom zahvalim. G. delegat naglasa, da je bil glavni vzrok, da se odmeritev osebne dohodnine niti za 1. 1923 ni izvršila, to, da ni bil eksistenčni minimum določen! Dam to veljati. S tem so naši finančni uradi izven krivde! Ne dam pa tega veljati glede ministrstva financ! Ministrstvo bi ne bilo imelo težavnega in nobenega obširnega dela, da bi odstranilo omenjeno oviro. Če bi imelo voljo! Jasno je moralo biti finančnim uradom — od najnižjega pa do najvišjega, da se eksistenčni minimum mora zvišati! Ali si niso gospodje ministri in poslanci tudi svojih plač ozir. dijet dali zvišati? Ako bi bila komisija odmeritev za 1. 1923 izvršila, bi se bilo marsikateremu ob-dačencu breme olajšalo, tudi popolnoma odvzelo! Izterjavalo pa se je po prejšnji visoki odmeritvL Moral si plačati, če tudi si vedel, da je breme krivično, ker v letu 1923 že nisi imel več onih dohodkov, kakor v letu 1922! Ta krivica pa se bode nadaljevala tudi v 1. 1924, ako se odmerilne komisije ne skličejo v najkrajšem času! Druga točka g. delegatovih pojasnil je naperjena proti moji trditvi, da se je dohodnina za 1. 1923 izterjala contra legem, da nam isto grozi tudi za L 1924. Znano mi je, da po avstrijskem zakonu se mora vsak davek, dokler ni definitivno predpisan, provizorno plačevati v izmeri zadnje definitivne odmere. To je izjema in sme veljati le v izrednih slučajih. Ne sme pa se v naši mladi državi uveljaviti kot pravilo! Zoper tako prakso je naperjen že prvi odstavek mojega čanka! Dokler sem javno deloval, sem zagovarjal v občini, v okrajnem zastopu in v deželnem zboru pravočasni in redni proračun. Redno gospodarstvo je danes moj ideal, ker živim osvobojen in prost v novi državi — ja se! Ne gre meni v staro glavo, zakaj bi se v nasi mladi državi, kjer imamo osemnajst ministrstev, tedaj skoro dvakrat toliko, kakor jih imajo največe države, ne mogel državni proračun pravočasno fzgotoviti in predložiti skupščini, zakaj bi tega proračuna ne mogli pod vodstvom sposobnih mi- nistrov rešiti pravočasno! Bedo naših Haložanov vidim in slišim dan za dnevom. Ta je bil za mene povod, da sem skušal javnost opozoriti, da je tu treba hitre odpomoči! Formalna določba zakona opravičuje postopanje uradov, ne odstrani pa materijelne krivice prizadetim. To je glavno, ne ono! — Dr. Fran Jurtele. — Romunski kralj na potu skozi Ljubljano. Danes dopoldne je prispel v Ljubljano romunski kralj Ferdinand s kraljico Marijo v spremstvu ministrskega predsednika Bratianu in zunanjega ministra Duke ter z ostalim mnogoštevilnim dvornim spremstvom. Romunski dvorni vlak, Id je obstojal iz večštevilnih salonskih vagonov, je ob 11.45 dopoldne odpeljal v smeri proti Jesenicam. Romunski kralj potuje v Pariz na poset predsednika francoske republike Milleranda. — Predavanje v »Pravniku«. V četrtek, dne 10. aprila t 1. bo predaval na sestanku društva »Pravnika« g. dr. Ivo Belin (Zagreb): »Problem valorizacije u bilancama dioničarskih društava«. Predavanje je točno ob .^18. popoldne v pravosodni palači št. 79 (I. nadstropje). Gg. Člani vabljeni, gostje dobrodošli! — Predavanje Jugoslovensko-če-škoslovaške Lige v LubljanL Jugoslo-vensko-češkoslovaška Liga v Ljubljani priredi v četrtek, dne 10. aprila 1924 ob 20. uri v srebrni dvorani hotela »Union« predavanje o temi: Preporod češke duševnostl v letih devetdesetih (s posebnim ozirom na literaturo). Predavatelj dr. Ferdo Kozak se bo v glavnem bavil s kulturnohistorič-nlm ozadjem modeme češke literarne tvorbe od početka realizma in naturalizma do novejših smeri ob prelomu stoletja, kakor se je oblikovalo doma na Češkem pod vplivom živahnega razvoja stvarne, svobodne kritike. To dobo, katere početki so tesno zvezani z nastopom T. S. Masarvka, izpolnjuje ostra literarna revolucija, ki je v smislu svobodne kritike očistila ozadje od predsodkov in ozkesrčnosri historiciz-ma In preveč enostranskega nacionalizma, izvedlo revizijo dotakratnega literarnega ustvarjanja, razbila fantom avtoritete in dvignila češka kulturna obzorja v višino večnočloveških strem-Ijen in resnic. Iz teh razlogov je z ozirom na razvoj češkega naroda in tudi kot splošno kulturnohistoričen pojav brezdvomno eno najzanimivejših epoh češke literarne in kulturne zgodovine. — Vabimo zlasti univerzitetne in akademske kroge, da se udeleže tega predavanja. — Vstop prost — Izlet pevskega društva »Ljubljanski Zvon« vBeograd. Kakor čujemo, namerava pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v kratkem posetiti Beograd in prirediti tamkaj koncert »Ljubljanski Zvon« je bilo edino slovensko društvo, ki si je upalo pod Avstrijo navzlic klerikalni protisrbski gonji v Beograd. Bilo je to leta 1910. pod pokroviteljstvom gospe Franje dr. Tavčarjeve je priredil pevski zbor tega društva sijajno uspeli koncert v Narodnem pozori-štu. Koncerta se je udeležil takratni prestolonaslednik, sedanji kralj Aleksander, ki je pevce drugi dan tudi sprejel na dvoru v avdijenci. Za sprejem pevsk. društva »Ljublj. Zvon« se vrše velike priprave. Pripravljalni odbor v Beogradu bo isti, kakor pred 14 leti, samo mesto g. Darka Ribnikarja, ki je umrl za domovino že v balkanski vojni, vstopi v ta odbor pokojnikov brat g. dr. Slobodan Ribnik ar. Po naših informacijah se udeleži »Zvonovega« izleta v Beograd tudi ga. Franja dr. Tavčarjeva, pod katere protektoratom se je vršila tudi ekskurzija v Beograd pred 14 leti. Kakor smo izvedeli, je železniško ministrstvo dovolilo društvu 75 % popust pri vožnji. — Občinskega sveta ljubljanskega redna seja bo v četrtek 10. aprila ob 18. v mestni zbornici. Na dnevnem redu te seje se nahajajo med drugim tele točke: Personalnega upravnega odseka poročilo o županovem dopisu glede razsodbe notranjega ministrstva o Izvolitvi novega mestnega sveta, o županovem dopisu glede zgradbe Sokorskega doma aa Tabora ln o novi službeni pragmatik I za mestne uslužbence, nadalje finančnega odseka poročilo o dopisu vinogradnikov in gostilničarjev glede povišanja trošarine na vino, o prošnji Vekoslava Dolničarja za podaljšanje zakupa hotela Tivoli, o prošnji Viktorja Rohrmana za zatvoritev Strojarske steze, o poročilu stavbenega urada gleda' povečanja novega kopališča ob Ljubljanici, o načrtu pravilnika za podeljevanj« podpor brezposeln hn itd. — Proslave 70 letnice Josipa Sirce. Snoči Je narodno občinstvo v Žalcu proslavilo jubilej zaslužnega in splošno priljubljenega starožupana g. Josipa Sirce. Svečanosti so se udeležila vsa narodna društva, s!av!jenčevi čestllci in prijatelji ter mnogobrojno žalsko občinstvo. Po bakljadl so priredili slavljencu svečan banket, na katerem ga je pozdravil v daljšem nagovoru g. R. Vrečar, ki Je omenil vse zasluge tega izredno marljivega In vestnega moža za povzdigo nacijonalne zavesti in snloiaega blagostanja svojih rojakov. Pro- slava 70 letnice ja bila slavljencu najlepši dokaz, kako visoko ga spoštujejo In cenijo njegovi ožji rojaki, pa tudi širša slovenska javnost ki mu je Izrazna svoje simpatije. — Iz državne službe. Premeščena sta: policijski komisar Karto Suša iz Maribora za pomočnika komisarja žeL policije na Rakeku; pomočnik komisarja Janko Ramovš Iz Banatskega Arandjelovea v Ca-ribrod. Imenovan je za veterinarja-prlprav-nika pri okrajnem glavarstvu na Visokem bivši živinozdravnik pri pokrajinski upravi v Ljubljani dr. Vladimir Arko; za vete-rinarja-pripravnika pri okrajnem glavarstva v Novi Kanjiži je imenovan dipl. veterinar Jože Slane — Kolo Jngoslovensklh sester ▼ LJubljani prodaja tudi letos olike ter se nadeja, da Jih bo zavedno naše občinstvo tako pridno kupovalo kakor prejšnja leta. Veliko dobrega stori Ko'o revežem, ki se zatekajo k njemu za pomoč; po možnosti pomaga vsakemu, ki Je v resnici pomoči potreben ra vreden. Posebno pažnjo posveča Kolo naši deci osobito na obmejnih krajih, podpira dijaštvo m razne institucije. Ali žal, vsem ne more ustreči, ker nima dovolj sredstev na razpolago. Oljke so do-nesle prejšnja leta Tepe vsote ; od našega občinstva le odvisno, aH bo tudi letos tako. — Celjske vesti — Požar. V nedeljo zvečer proti enajsti uri Je Iz dosedaj še neznanih vzrokov pričel goreti hlev posestnika Oblišerja na Ostrožnem. Zgorel Je do tal. V zgorelem poslopju se je nahaja'a tudi sedlarska delavnica. Zgorelo je poleg sedlarskega orodja tudi precej sena. Prišle so na kraj požara gasi'ci Iz Babnega in Celja, ki so preprečili razsipen je požara. Kako Je ogenj nastal, se Če m dalo dognati. Skoda znaša precejšnjo vsoto. — Smrtna kosa. V Gosposk? ulici Je v nedeljo umrla gospa Terezija žolgar v 64. letu starosti. _ Zdravstveno stanje mesta Ljubljane. Zdravstveni izkaz mesta Ljubljane izkazuje v času od 30. marca do 5. aprila to-le statistiko; Umrlo je 29 oseb, 13 moškega In 16 Ženskega spola (tujcev 11). Smrtni vzreki: življenjska slabost S. jetika S, pljučnica 1, dušljivi kašelj I, škrlatlca 2 možganska kap 2. rak 1, drugi n-ravni smrtni vzroki 11, umor 1. Med tem časom se je rodilo 29 otrok, 16 mcšs«sa (2 mrtvorojene*) in 13 ženskega spois, (2 mrtvo-rojenca). Naznanjene nalezljive boJ^ni: davica 3, škrlatinka 1. _ Nesreča pri kuluku. Ivan Primož, 27-IetnI poljski dninar iz Handierja, krai Koče pri Kočevju in Friderik Cerne, 26-letni lovec iz istega kraja sta 5. t m. delala kuluk ra občinsko cesto. Pri razstrelievanju skalovja jim je smodnik puhnil v obraz in sta dobila težke poškodbe na očeh. — Nezgode. Janez Zaje, krošnjar s suho robo. je 5. L m. v Rudniku prenočeval na nekem kozolcu, s katerega Je tekom spanja padel doli. Pri padcu je dobi' težke poškodbe po životu. — Janezek 2akelj, 4-letni posestnikov sin iz Stare Loke, je padel s poda in si z'omil desno noga _ poliejska kronika. Lovru Krmelju, stanujočemu na Cesti na Gorenjsko železnico je bilo meseca marca, ko je ležal v bolnici, ukradeno iz kovčka v stanovanja perila in obleke v vrednosti 1700 Din. — Na Vodnikovem trgu zopet pridno poslujejo žeparjL Tako je bila zasebnicl Pavlini Sever ukradena denarnica s 117 Din gotovine in Mariji Cotič z Ižanske ceste denarnica z 250 Din gotovine. - V Kočevju je bilo vlomljero v mehanično delavnico Otona Zembroka In so tatovi odnesli dve moški kolesi, vredn! 3S50 Din. — Posestniku rranu Kuralt !z Šenčurja Pri Kranju jc bil ukradena konjska oprema, vredna 1000 Din. — V bližini Kozlerjevega gradu ie neki okoli 30 letni neznanec napadel pekov- 17 M_e8_tno *Teda!LSČ?\ *?adl ^ nasta" j skega vajenca Miho Ambrožlča in mu > ta Izročil ves cenar, kar ga je Imel, nakar je ropar pobegnil. — Ropar nbfl stražnika. V Sarajevu Je zasači! stražnik Lubura nekega vlomilca, ki Je skušal vdreti v vojaško sk^dtfče. V borbi, ki je nastala nato med cbema. Je ropar najprej e stražnika sunil z nožem v prsa In ga nato še s sekiro udaril po glavi. Ropar, to se zove Vaso Kalaj džič. Je pobegnil. — Iz raznfli krajev države. V Erdeviku Je bilo v'omljeno v tamošnjo cerkev In ukradeno 150.000 D gotovine. — V Marto-nošu v Vojvodini ie bil pred dobrim mesecem ubit Tabijan Matvaš. Morilca so prl- lih tehničnih ovir v ljubljanski drami, se je morala komedija »Favn«, ki bi se morala Igati včeraj v torek, preložit! na prihod- j nji teden. — 25 - 1 e t n i c a. Tvrdca Rafael Salmlč, trgovina z urami fn zlatn'no, je 4. aorila slavila 25-letnIco svojega obstoja. PečovniškI premogokop, ki Je nad eno leto bil Izven obrata. Je pričel pred kratk;m zopet v po'nem obsegu obratovati. Premoga se nakoolje dovolj. Rudnik Je prevzela družba »Bohemia«. — Mariborske vesti. Sijajen uspeh Igre »Divji lovec«. V nedeljo so vprlzorill v Nar. gledHiSČu Pinžgarlevo dr?mo »Divji lovec«. O'edališče Je bila nabito polno. kakor že dolgo ne pri drami. premijera je t Jeli sedaj v osebi Josipa Teherja m Je bil v celoti zelo dobro uspela, v glavnih vlogah zlastj kar se tiče z Tepavca, Kokota, Groma in gdč. Jelenčeve, Zdravstveno stanje. Zadnjp h'adno In večinoma mokro vreme Je tvw?ro*t!o razširjenle prehladov. Influence *M N5?pr!,r"«» bolezni so pojenjale pri Bfritafld popolnoma, ostal so še 4 sfnCafi nori'* — Ptujske vesti. Lovsko društvo Na cvetno nedeljo se vrši občni zbor podružnice »Slovenskega lovskega društva« v Ptuju ob 10. dopoldne v Narodnem domu. Na dnevnem redu je več vprr-šanj. važnih za vsakega lovca. Nujno potrebno Je, da se udeleže tega občnega zbora vsi lovci in lovski prijatelji in iz vsega okraja. — »Muzejskega društva« v Ptuju« občni zbor bo dne 9. tm. ob 17. v realni gimnaziji. Na dnevnem redu je tudi volitev častnih članov. — Izročitev o d I i k ov a n j. Dne 30. marca je izročil v prostorih ptujskega muzeja g. okraj, glavar dr. Otmar Plrkmajer odlfkovanja, ki jih je podelil Ni. Vel. Kralj lani ob priliki proslave 30 letnice Muzejskega društva najzaslužnejšim članom. Odlikovani so bili predsednik dt. Fran Kotnik, profesor tuk. gimnazije, podpredsednik Viktor Škrabar not. kand. in konservator, oba z redom sv. Save IV. razreda, mnogoletni odbornik Rudolf Gailhofer z redom Sv. Save V. razreda in 79 letni arheološki Izkopavalec Martin Vnuk, z zlato kolajno za mraljivo delo.V Imenu odlikovancev se je zahvalil za podeljena odlikovanja predsednik dr. F. Kotnik. Zvečer so se zbral! prijatelji društva In odlikovancev na prijateljskem sestanku v gostilni Vouk. Cela družba se je udeležila potem koncerta umetniškega orkestra v kavarni »Balkan«, nakar se je veselo razšla. — Tekma. Dne 6. tm. se Je vršil? na ptujskem Igrišču prvenstveni tekma SKP proti S5K Maribor. Slov. S K Je zmagal s 5:0 -proti SKP. — Reklama In vinjete IV. UubfJanske-i veleseima. Uradu za prireditev IV. ljubljanskega velikega sejma je ministrstvo dovolilo, da sme razobešatl lepake za bodoči velesejem v prostorih poštnih uradov in devati vinjete IV. ljubljanskega velesejma na vse vrste poštnih pošiljk. — Iz Inozemstva v dar poslani paketi. Revni ljudje, ki dobe v darilo lz inozemstva pošiljke r bolj ali manj obrabljenimi stvarmi, si mcra'o preskrbeti potrdilo občinskega afi političnega urada, da so ubož-nega stanu. Potrdilo, prošnjo ter pošilja t e-ljevo izvirno plmo. Iz katerega Je razvid« no, da se pošiljajo stvari v darilo, se iz-roče carinarnici v odločitev. — Ustavljeno kazensko postopanje. Dne 15. marca smo na podlagi policijskega obvestila poročali, da je bil bivši bančni uradnik g. Milan Kortnčan z Vrhnike aretiran radi raznih pregreškov. Naknadno nam sedaj poročajo, da je ljubljansko deželno sodišče ustavilo proti njemu vsako kazensko postopanje, ker se je prepričalo, da je bila ovadba neutemeljena. — Nov sejem. Na Veliki SJevid pri Vel. Laščah bo na belo soboto 26. aprila Prvi letni sejem za blago, živino in konje. Od postaje Vel. Lašče do sejmišča ie samo tri kilometre. — O JeraaBčn smo včeraj poročali, da Je bil radi vloma v trgovino A. Hrastnika obsojen na eao leto ječe ln da Je kljub temu, da bi ga kmalu zasačili pri vlomu, tatvino skoraj tri dni zanika val. Ugotavljamo tem potom, da Je Jerančič tatvino takoj priznal m torej vest ne odgovarja re-saicj, 1 odd?n državnemu nravdništvu. Po uradni sta'?stfkl boleha v Beogradu vsaki deseti stanovalec na trberkulozt In na tuberkulozi umre vsak stoti stanovalec. — Z^sačen pri knpč'fl. Eden polfcllskfh agentov «e vč^rai v PraŽakov? ulic! opazoval nekers o'ečka. k! ie p-od~!al dnlma-tinsVemu krošnjarjn Filipu Vrankovlču različne predmete. Detektiv Je dečka In Vr?.nkovIčn aretiral. Ugoto . Ho se je, da Je deček prodaji cigaretne doze ln drugo galanterl'sko blago, katero je kradei v trgovini svojega gospodarja. Vrankovič ln Štefan S. sta bila oddana sod'ščn. Pri Vrankoviču ie polIc!ja našla na domu za 1000 Din ukradenih nredmetov. — Tatvina na Zelenem hribu. Dne 6. tm. ft našel železničar Fr. Bablč na Dolenjski cest! v grap! !e2a t! dve ^reči nasoljenega mesa v teži 50 kg. Meso, ki Je bilo vredno 1125 Din je bflo ukradeno v vnovčrvalnfci na Zelenem hribu. — Vremenska napoved. Dunaj, 7. aprila. Uradna vremenska n? poved za 8. tm. Megleno, mrzlo vreme, ki se na;Halje k dežju. »LJUBEZEN JE JACJA OD SMRTI«. Napetozanimiva drama v 6 dejanjih iz srednjeveških časov, se predvaja še danes m v sredo v Kino Tivoli. Mlada De-siree" žrtvuje svojo doto po materi, da odkupi mlademu plemiča truplo njegovega očeta, zmagoslavnega vojskovodje, ki Je padel zavratno kot zadnja žrtev vojne, iz rok trdosrčnega oderuha — krščanskega Shv'oka, in ga poroči. Po enem letu srečnega zakona pa se odklonjeni ljubimec maščuje nad njo tako pretkano, da vse okoliščine dokazujejo njeno nezvestobo. Lastni oče kot vrhovni sodnik io mora obsoditi na smrt na grmadi, dasi prepričan v srcu o njeni nedolžnosli. 2e zapalilo grmado, a tedaj se samo nebo usmili in izpriča njeno nedolžnost. V glavnih v'ogah lepa Eva May in simpatični Viljem D i e t e r I e. Borzna poročila. ZAGREBŠKA BORZA. Dne 8. aprila. Sprejeto ob 13. Devize: Ctirih 14.133—14233, Pariz 4.665—4.715, Locdon 350.50— 353 50, Dunaj 0 1137—0.1157, Praga 240.50—242.50. Trst 357.10-^360.10, Newyork 8025—8125, Budimpešta 0.1025—0.1325. Valute: dolar 79.50— 80.50. Efekti: 7% Invest. pos. 1921 66—68, 2H*X> drž. renta za ratnu štetu 144.5—148, Ljubljanska kreditna banka 242.5—244, Centralna banka 65—68, Hrv. esk. banka 145—146, Kred. banka Zgb. 144—145, Hip. banka 73—74, Jugobanka 124—125, Prašte-dlona 920—930, Slav. banka 127.5—131, Exp!oatacija 152.5—157.5, Drava d. d. Osijek 400— šečerana, Osijek 12&5—1310, Isls d. d. 63.5—67-5, Nlhag 127.5—130, Outman 975—980, Slaveks 4?5—450. Slavonija 139— 143, Strojne »v. 200, Trboveljska 710— 715, Union, paromlin 800. Vevče 175. INOZEMSKE BORZE. — Carin, 8. aprila. Današnja borza: Beograd 7.10, Praga 17.—, Dunaj 00081, Newyork 5.7225, London 24.78, Pariz 33.30, MIlan 25.37, Berlin 122. Amsterdam 2131—, Bukarešta 3.—, Sofija 4.15. — Trst 8. aprila. Današnja predborza: Beograd 27.80—27.93. London 97.75—97.90. Pariz 130,75—131.25, Newyork 22.60—32.7a, Curlh 395—398, Praga 67 JO—67.50» HMIa pore!!!* PRED NOVIMI VOLITVAMI? — Beograd, S. aprila. (Izv.) Danes dopoldne je bila politična in parlamentarna situacija popolnoma nejasna. V skupščini vlada popolno mrtvilo. Poročilo verifikacijskega odbora še ni do-tiskano. V skupščini se je danes dopoldne po;avilo zelo malo število narodnih poslancev. V kuloarjih se je danea dopoldne razširila doslej Še ne potrjena vest. da se ima za petek 11. t. sklicati seja narodne skupščine. Ta vest je malo sigurna. Današnja »Politika« priohčuje informacijo, da so v vladinih krosih po končani snočni seji zatrjevali, da bo sedanje negotovo parlamentarno stmje trajalo do srede meseca maja, sklicana bo takrat seja, na kateri bo prečitan ukaz o razpustu parlamenta. Skupščinske volitve bi se imela na* to vršiti dne 10. avgusta tega leta. — Beograd, 8. aprila. (Izv.) »Vreme« danes pripominja, da se seja narodne skupščine ne bo kmalu sklicala, če pa se bo. tedaj prečita vlada kraljev ukaz o razpustu skupščine in se imajo nato vršiti nove volitve. KONČNI REZULTATI VOLITEV V JULIJSKI BENEČIJI. — Trst, 8. aprila. (Izv. Ob 12.) Po poročilih tržaške prefekture so volilni rezultati v Julijski Benečiji tl-Ie: Jugosloveni 29.078 glasov, fašisti 173.563, italijanska ljudska stranka 22.000, nnitarlstičnl socijalisti 13.114. republikanci 9.744, doniokratje 5.707, ko* munistl 20.648, makslmaiisti 5.064 glasov. Napram vladini listi znaša celokupno Število manjšinski glasov 105.355. Osem mandatov, ki odpadeio na manjšine, bo tako razdeljenih: dva Jugosloveni, dva Italijanska ljudska srtran-ka, dva komunisti, l socijalist, 1 republikanec. Od Jugoslovenov bodeta Izvoljena dr. W i 1 i a n in dr. E. Besednjak. Od komunistov G e n n a r i ln J u r a g a. — Trst, 8. aprila. (Izv. Ob 12.)) Za Trst in okolico so uradno objavljeni tile volilni rezultati: Jugosloveni 2.577, fašisti 17.566, socijalisti 706, klerikalci 531, republikanci 3610, demokrat je 443, komunisti 4.64S, makslmaiisti 679. DEFINITIVNI REZULTAT ZA ISTRO. Jugosloveni 6220, fašisti 51.577, socijalisti 184, italijanska ljudska stranka 1.041, repubiikanki 2243, dem okra t je 199, komunisti 2.905, makslmaiisti 379. ZA FURLANIJO IN GORIŠKO KONČNI REZULTAT. Jugosloveni 16.525, faSlsH 86.555* Italijanska ljudska stranka 19.855, de-mokratje 5.238, socijalisti 12034, komunisti 10.371, maksimalirti 3.628, republikanci 2.815. OPOZICIJONALNI BLOK RAČUNA Z NOVIMI VOLITVAMI- — Beograd, 8. aprila. (Izv.) Na ve-Cerji, ki so jo priredili beogradski demo-kratje David^vičeve skupine v hotelu Slavlja, so bile izmenjane kratke napitnice, ki jih je otvonl Ljuba Davidovlč. Na večerjo so bili povabljeni demokratje, poslanci jugoslovenskega kluba, muslimani In ne* kateri novinarji opozicijonalnega tiska. Ljuba Davidovič je otvoril vrsto napltnlc ■ kratkim govorom, v katerem med drugim rudi naglasa, da je treba računati z volitvami. Ljuba Davidovlč je med druK'm tudi Izjavil: Opoz!ci:onalni blok je ustvarjen s pomočio brntov Slovencev, muslimanov In Hrvatov. Njegova glavna te?nia je. da se danes pobratimo, n^še ujedrn:enje je ostalo le ni papirju. Naš btok hoče ustvariti mo§- ) no«*. In ae razvile n?l« lepa domovina In da se cbrrtr;' država. Blok nI bil ustvariea p—♦< . _u marveč za to, da dvignemo naš n?rod v *epšo bodočnost. (Klici: Tako Je! Doli PaŠiČ!) Blok hoče, da občuti vse narodove žel:e Tn težnie. Mi hočemo, da po-moremo narodu do tega, da bo tu srečen In nereden Ml moramo priznati, da bife ura odločitve za nas vsej Za tem ie rovo-vorl! dr. Konšec, ki je v svoji napltnfd naglasa!, da ne smemo pozabiti na naša brate v Istri ln na Goriškem, ki Jih moramo v najkrajšem Č*su osloboditi ln razširiti našo drfavo. Njih oslobodite* telimo rsl ▼ kratkem doživeti in da bo naš narod svoboden bival od Jadrana do Črnega morja. Ml hočemo rešiti državo ln Jo okrepiti. Pos!. dr. Spaho je Imel zelo lojalno napltnlco na dinastijo Karagjorgjevlćev. Izjavil Je: »želimo, da vlada pod Nj. Vel. kral jem Aleksandrom T. v naši državi za*-konlrost in enakopravnost In pravica«. (Klici: 2ivel kralj!) Govorilo Je tudi več Ra-dlčevfh poslancev. — Telesno zaprtje. Profesor Krafft Ebfng, veliki raziskovalec na torišču živč nega zdravoslovla, le grenčico »P r a n z Josef« uporabljal z ugodnim uspehom: za-ieljenl učinek se pojavi že po neka) urah. Glmmi urednik: RASTO PUSTOSLEMSEK. Odgovorni urednik: KALEHT1H KOPITAR. stran 4. •SLOVENSKI NAR O D«. dne 9. aprila lajjj Bospodarslvo. —Z Razstava Živil v Amsterdama. V Amsterdamu se vrši cd 11.—28. septembra razstava živil, ki se je udeležijo lahko tudi inozemski razstavljale!. — Praški sejem je obiskalo okrog^ 200 tisoč posetnikov, med njimi 120 tisoč trgovcev. Važno je, da so se ga tudi Nemci udeležili kot razstavljale« in sicer prvikrat, doeim so dosedaj prirejah svoje sejme v Libercu. Torej so se naveličali svojega gospodarskega separatizma. Razstavljaicev le btto vseh 1973 in sicer 1855 domačih in 118 tujih. Metalurgičnastroka je imela 512, tekstilna 164, lesna 159 zastopnikov. Velik promet je taiela zlasti električna stroka, v motorjih, poijedelsldh strojih itd. Zadnji skok franc. fr. ie bil ugoden za seim, ker je odpadla francoska konkurenca v marsičem. Opažalo se je tudi, da je mnogo na-jočfi tujih prešle iz Nemčije na Prago, ki se vedno bolj utrjuje za trgovsko središče srednje in vhodne Evrope. Praški sejm je krepki dokaz vseh trditev zadnjega časa, da se je sejmska ideja preživete. Zatorej storimo tudi mi svojo dolžnost, da se naš te lož rdi ljubljanski sejm izvrši sijajno in ulodonosno. —g Trgovinska pogajanja med ČSR in 'Avstrijo. Na Dunaju so se začela pogajanja glede nove trgovinske pogodbe med ČSR m Avstrijo. Baza pogajanj je nov avstrijski carinski tarif, ki presega prejšnji. Za ČSR so ta pogajanja zelo važna. Med obema državama je zelo živahen trgovinski promet, kajti šestina čsl. izvoza gre v Avstrijo. Največ se izvaža premoga in dru-gm mdustrijskih surovin. Po izjavi čsl. pobom, ministra Dvofaka, pomeni nova pogodba važen moment za okrepitev med-sebojniii trgovskih stikov. —Z Razvoj ruske trgovske mornarice. Fmančno-administrativna komisija sovjetske vlade je določila posojilo 1,200.000 zlatih rubljev, da se poviša poslovni kapital državam pomorskih družb v Črnem, v Azovskem, Baltiškem in Severnem morju. Od te svote se porabi 800.000 rubljev za družbe Črnega in Azovskega morja —g Rusija uvaja mezdo v zlatu. Ruski delovni svet je sklenil, določati mezde za delavce v zlatu. Mezde se bodo izplačevale v srebru, v >črnovcu< rn v zakladnih bonih. Ta določba se je izvršila vsled delavskih pritožeb, ki imajo pri izmenjavi izgubo. Sovjetski teritorij se razdeli v tri cone s tremi kategorijami različne mezde, določene na temelju najmanjših stroškov za prehrano. —g Dobava ostravskega koksa. Direkcija državnih železnic v Ljubljani razpisuje ofertatoo licitacijo na dan 17. aprila 1924 za dobavo 500 ton ostravskega koksa mehke kvalitete. Pogoji v vpogled pri Ekonomskem odelenju žel. direkcije v Ljubljani, Gospo-svetska cesta, od 10. do 12. ure. —Z Velik koncern češkega premoga. V češko-slovaški premogovni industriji se snuje velik koncem, ki se mu pridružijo vsi lastniki zapadnočeških prernogokopov in podjetja v Lomu. čigar akcije so bile večinoma v rokah veleindustrijca VVeimanna. Ta podjetja so obratovala s kapitalom v znesku 50 milijonov Kč. Kapital se še poveča. Fuzija je že sklenjena in tako dobi ČSR največji premogovni koncem. —g Velesejem v Londonu in Birming- hamu. Britanski industrijski velesejem se bo vršil v Londonu od 28. aprila do 9. maja v Birminghamu pa od 12. do 23. maja. S. Jezice kupi tvrdka Josip Rcnko, Sevnica ob Savi. — Po* vzorjene ponudbe opre* mite z množino in ceno. 2382 Nafcenefe -- cement — Prima Portland trboveljski in dalmatinski dobavlja v poljubnih množinah. — V zalogi tudi APNO. — Naročila sprejema: h. Petr«, Gosposvetska cesta 16/1. Telefon 343 1741 kavčuk pete in kavčuk podplate no«I deea In odrasli« kor oo Isto trpežno, poceni In prijetno is nositi« katera je najmoderneje urejena in ki je za dalje časa zasigurana z naročili a se nahaja v največjdm mestu Vojvodine, išče radi povečanja obrata kompanjon aH finančnika z 4-500.000 dinarjev gotovine, vrednostnih papirjev ali bančne garancije) eventuelno se lahko na zahtevo ponudb proizvede v delniško družbo. Pojasnila samo na pismene ponudbe daje oglasni zavod Schmolka, Novi Sad, Futoški put 2. Trstfe za strope izdelujem z najmodemimi stroji in iz najboljšego mnterilala ter dobavljam v vsaki množini po najnižji dnevni ceni I. Jugoslovanska tvornica Bakalu I OS. R. PUH, LJUBLJANA Oradaeka nI- 22. Tel. 531. Gaterist, vešč vseh k žagi spada* jočih del. išče službe. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 2—3 ulivači (izvrstni) — dobe lahko trajno nameščen je — pri »Smev«r, tvornice strojev v Bjelovaru. 2460 Dobri krojaški pomočniki se takoj sprejmejo. — J. Ježek, Šelenburgova ulica 6/1. 2477 Notariat* Abs. jurist z vsemi drž. izpiti želi vstopiti kot notarski kandidat. — Po* nudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Notariat 2464«. Sobarico (perfektno), popolnoma zdravo, resno in priprav* no — išče generakdirek* tor Milic, Zagreb, Dra* škovičeva ulica 25. IT. nadstropje. — Pismene ponudbe s fotografijo. 2469 Provizijskega potnika dobro uvedenega v vsej Sloveniji pri trgovcih in zlasti kmetovalcih sprej* me prvovrstna tvornica za žganje in likerje. — Ozira se samo na osebe s strokovnim znanjem in ki razpolagajo z refercn* cami prve vrste. — Po* nv-dbe pod »A^*l.*n 243';« na upravo »Slovenskega Naroda«. 2430 Trg. pomočnik manufakturne stroke, s prav lepo pisavo, -možen knjigovodstva in stroje* pisja, se sprejme v več* jo^ trgovino. — Lastno* ročno pi>ane ponudbe naj sc vpošljejo na upra* vo »SI. Nar.« pod »Ma* nufakturist 2432«. 1 Trgove1 d lokal v Ljubljani — takoj. — Pon »Lokal tako; upravo »Sir. v. iščem za udbe pod 2479 - na Narud.i . Lepa prii^a ! Hiša v Mariboru. Z v k in električno lazsvetlja* vo, se proda po ni^ki ce ni. Zamer..: se tudi p.->>t: dobavi \: .». Stanovanj takoj na razpolago. — Informacije daje m^rna dr. Vladislava Pecana, odvetnika v Ljubljani, Cena ma?:ri oglasov vsaio beseda 50 p«*ra. — Hal«* en je pa Dir; 5- i ' ■ miiei i Di užabnika tuba 2—3000 kg zdrave repe prodam. han Kuralt, valjčni m1 in. Domžale. 2472 Prodam bas-čelo z lokom, dobro ohra* njen. Cena po dogovoru. — Janez Nadižar. Bo* hinjska Bela št. 75 nri Bledu. 2474 Vijolina, tričetrtinska, mod. »Stra* divarija« — se proda za 900.— Din. — Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 2466 Pohištvo ! Spalnice, barvane. 2850 dinarjev; kuhinjske opra* ve 1.500 Din; vzmetni modroci in zgornji mo* droci! — Nudi tudi na obroke! — Franc Zupan* čie. mizarstvo, Glince 20. p. Vič. 2463 Proda se več dobro ohranjenih moških oblek, med njimi žaket in sme* king*obleka, poleg tega nekaj ženske obleke in kostumov. — Ogleda se na Sv. Petra nasipu 49,1, od 10. dopoldne do 6. zvečer. 24S1 Pisarniška oprava Registratura, dve pisalni mizi, pisalni stroj in dru* go — se proda zaradi selitve. Odstopi se tudi kompletna pisarniška so* ba v cenrnimu mesta. — Ponudbe pod »Glavna pošta 2479« na upravo »Slov. Naroda«. Kabinet v sredini mesta se takoj odda. — Naslov pove Uprava »SI. Nar.«-. 2435 iVila »Slraža Dve sobi, četaidi v okolici, meblo* vani ali ne, iščem ali za* menjam preti eni veliki sobi v sredini mesta; po* seben vhod, snažno, solnenato. Za takoj za dva meseca. — Ponudbe pod »Čimpreje,24nS« na upravo »Slov. Naroda«« 3 I Nenremičnfae 23___ na Bleda obstojaea iz 14 oprem* ljcnih sob. s k isnim sadnim parkom, ie pod ugodnimi pogoji — * prodaj, cvent. se za* menja za posestvo ali stavbni prostor v Ljub« ljani. Inventar je kom* pleten za cvent. usrano* vitev pensiona. — Lega krasna, v središču Bleda: vsi prostori takoi na. razpolago. — Dopisi na: E. Navinsek, Ljubil z več! imam lastno fotog sko obrt in stanovanje Zenitev ni Ponudbe s vo »Slov. N;.roda« •»Družabnik 2465«. tn.> prakso s::tn ki; učena. — :"njcm poslopju Kreditne banke)_938 Voščene cvetlice, kakor prave krizanteme, vrtnice, klinčki (nagelčki) v vseh barvah, lilije itd. /a cerkev in salon in vence izdeluje po naro* čilu in nizki ceni — Jo* sipina ^pan. učiteljeva soproga. Slovenska Bi* stric.'. 2471 Radi preselitve ! Trgovina Marija Rogcli, Ljubljana. Lingarjcva ulica Št. 4 vljudno naznanja, da radi preselitve produ* ja po znatno znižanih cenah zimsko blatio pod Lat no ceno. — V zalogi imam bligo (štof), eajg, sifon. korenino. cefir. ^csiord. evilh za odi j< (kovtre), modroce. belo in rjavo za rjuhe, moško in žensko perilo, kravate in drobnarijo. — Nohc den na i ne /amudi! Sai do 30 anrila!__2370 K. Wid.mayer »P ri Solncu« za v o* do priporoča: Raz novrstno perilo, svilnate in druge robce, ieipe, manufakturno blago, ob* lekec. predpasnike, VSO opravo za novorojenčke, maje in r* gavice doma^ čega i/delka: nadalje ven* C!.c in šopke za neveste in birraanke. odeje (kov, tre), peec ('abr:lh(,,)! — Na debelo primeren po* pu«,r 2309 priporoča Narodna bnjigorna. QQQQQQQQQO Ceni. trc|Oif&! ki hočete prodati svoje blago, inserarajte v Slov. Narodu ! — Slovenski Narod ima v Ljubljani največ bralcev in tore* največ kupcev. Pri 10 do 20 procentnem popustu ikon mlaja pri A. Šinkovec nasl. K. Soss, LJUBLJANA, Mestni trg Me DoSle novosti i 19. Za dame i Svila s* klobuka In oblake, modni trakovi, barvasti etamin In satin | svileni In volneni jumperjl, bluze, rokavice, nogavice I. t. d. i. t. d. Z* gospode i srajce sadnje novosti, kravate Itd. Cene konkurenčne. — Razpošilja se po posti. SLAVENSKA BANKA D. D. ZAGREB—podružnica: LJUBLJANA Delniška glavnica Din 50,000.000-— in rez. preko Din 12,500.000-— PODRUŽNICE: Dubrovnik fj Murska Sobota Gornja Radgona | Novi Sad Kranj j Osijek Maribor Sarajevo RogaSka Slatina (sezonska), Skofja Loka, Jesenice. Buenos Aires, Rosario de Santa Fe. Slovenska banka, Ljubljana, Jugoslavenska industrijska banka d. d., Split Beograd Bjelovar Brod n. S Celje EKSPOZITURE: AGENCIJI: AF1LUACU1: Sombor Sušak Šibenik Vršac Wien Izvršuje vse bančne posle najkulantneje. Inštataciie: Iclcfonskc centrale, kisni telefoni, «^V^ zvonci in električna razsvetljava. ^ 3van Bogataj, tiubljana Kongresni trg štev. 19. trgovina in zaloga: vj3>* instalacijski materijal, motorji, telef. aparati, modemi lestenci in svetilke. Parni stroj ,,Rok" Iste niskog i visokog stiska, kondensatorno štabil n izvrsnom stanju, prodaje se zbog povečanja radnje sa jednom Ccrnwal lokomotivom od 36"50 sa pokrovom, u radenje od l-o^ map. Istotam jedan Benz-motor 9 HP malo uporabljen usta. Obe mašine u svoiime mlinara pavle pfeifera, Bafmok, BACKA. gdc se mole pogledati. vali ar 240 X 800 mm ali 300 X 800 mm, že rabljenega toda dobro ohranjenega išče Moster, tvornica laka d. d., Zagreb, Na Kanalu 41. 2433 24 13 m Oblastveno dovoljena POPOLNA RAZPRODAJ? našega oddelka za pletenine, trikotažo, perilo Dovoljujemo si cenjene odjemalce opozoriti, da se nahajajo v zalogi še večje množine različnega blaga, kakor: perilo, bluze, predpasniki, nogavice in rokavice. triko perilo, sviterji, srajce, ovratniki, naramnice, nogavice, rokavice, gama še in dokolenice. perilo, osobito znamke .Tetra-, pat. nogavice, sviterji, čepice idr. — Brisače, različna galanterjia in kosmetika. Najboljši In najmodernejši pisalni siroj seda- njosti. THE REK C9, UUBLIRNA, Teleton 2S3 GRADIŠČE 10 Telefon 268 SpecFjaina trgovina vseh pisarniških potrebščin. l^ag&^^sarer1^-' > —Mini Za dame Za gospode Za otroke In dojenčke Vso to blago prodajamo POD TRŽNIMI CENAMI " i j, dokler traja zaloga. A. & L SKABERNE, LJUBLJANA, Mestni trg IO. Mit. Mva Kotit Mm IjrtlaiJta vLiuSlicci se vrsi dne 24. apriSa t. I. ob 3. »opoldne v posvetovalnici Mestne hranilnice ljubljanske v Ljubljani, s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika o XV. rednem občnem zboru. 2. Od )orovo poročilo o društvenem delovanju v 1. 1923 3. Poročilo računsko-pregledovalne komisije o računskem zaključku za petnajsto poslovno doboj 4. Določitev števila odbornikov in njih namestnikov ter volitev teh uprav.iih organov. 5. Volitev članov računsko-pregledovalne komisije in namestnika. 6. Raznoterosti. 2461 Predsednik:.Fr. Ks. Stare, L r. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«