leto UVIj
PoSfnfna platan* » (oIovInL
/ Ljubljani, v torek", fine 2, maja 1939
Štev. 100 a
Ceira 2 Din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul, 6/111

► VENEC
Čekovni račun: Ljubljana številka 10.650 in 10.349 za inserate.
Uprava: Kopitarjeva ulica številka 6,
Telefoni uredništva in uprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40-04, 40-05 «-» Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika
V	letošnjem maja
Življenje je tisto, ki daje materi zemlji .<;čno mladost. Bogato in neskončno pestro življenje vsega stvarstva, ki se celo v svoji navidezni smrti neprestano obnavlja in po-mlaja k novi lepoti. Leto za letom doživljamo čudež noVega stvarjenja, ko zazelene' trate in gozd, ko so pozabljeni zimski mrazovi in ledene sape ter nam brstje in cvetje diha visoko pesem o novem neporušljivem življenju. To je čas, ko naj bi se tudi človek veselil življenja. Kajti človek ve za smisel življenja in pozna .njegovo vrednost, bolj kot cvetlica, ki pije sončno luč, ali škrjanček, ki se nad poljem opaja ob svoji žgoleči pesmi.
Da, človek naj bi ob neomajni veri v življenje, ki ga kaže narava, dobil veselje tudi do lastnega življenja, odkril naj bi njega lepoto in vrednost. Zmagoslavje mladega življenja v naravi naj bi pomagalo nekoliko razpršiti ono melanholijo, ki se je sicer vedno nabirala na dnu slehernega človeškega življenja, a se zdi, da je mera otožja v globini src v naši dobi posebno velika. In to kljub navidez zelo veselemu, in razgibanemu življenju! Zakaj? Zdi se, da zato, ker ne najdemo več zadovoljstva na majhnih radostih, ki nam jih nudi stvarstvo, s katerimi se uteši preprosto srce. Nimamo več pravega veselja na pomladanskih cvetlicah, ki naj bi bile prispodoba tudi našega lastnega vstajenja. Nimamo čuta za preprosto radost ptičkov, za krasoto barv, s katerimi se pogrinja narava, za spreminjajočo luč spomladnega nebesnega svoda in ne opazimo, kako bi se žarek »našega brata sonca« rad vtihotapil tudi v naše srce. Tako smo zaverovani v težave, katerih se res ne manjka, in toliko razmišljamo o najbolj temnih možnostih bližnje in daljnje bodočnosti, da ne opazimo, da je zoper vse te duhamornosti zrastlo tudi zdravilo, ki pa ga seveda najde le preprosto, naravno srce. Bolnikom radi prinašamo rože v njihovo bolniško sobo, da bi jim dvignili duha in razveselili srce. Sami pa ne vidimo nebeškega yrta, ki se razprostira vse okrog nas.
Še več pa je morda takih, ki ne verujejo v preroditev, v nov začetek, v novo mladost svojega življenja, kakor jo opažajo vsako leto v naravi. Dolgo so hrepeneli za mnogimi ideali, stegovali roke po visokih ciljih, dokler niso trudni in zagrenjeni omahnili sami vase. Ne da bi ne dosegli cilja svojih želja. O, doseči čast, denar, položaj ni tako nemogoča stvar! Toda tragično je, da posest tako težko zaželjenih dobrin človeka le redko osreči. Ko pride do cilja, se skoraj vsak razočaran vpraša kakor nekoč Barres po mnogih življenjskih uspehih: »Ce n'est que cela? — Kaj nič drugega ni kot samo to?« — Na lovu za srečo končno človek opazi, da je vedno le na potu. Nekega dne pride do prepričanja, da bodo poslej vsi njegovi dnevi enaki in da mu življenje ne more ničesar novega nuditi. In ko misii, da nima ničesar več pričakovati, ničesar, kar bi bilo podobno maju v cvetoči naravi, truden obstane ali pa se celo obrne na svojem potu. Orientalec, ki pride v tako sta-njej kadi svoj nargileh in se brezdelno ozira v bežeče oblake. Indijec ima svojo nirvano, toda civiliziranca brez vere v Boga se polasti neredko razočaranje, ko vidi, da so se ideali izkazali kot prevara in minljiva senca. Niso redki, ki se z umirajočim Alfredom Mus-setom vprašujejo: »Le čemu sem živel? Vse življenja sem nečesa pričakoval, a tisto ,nekaj' ni hotelo priti...«
Toda tisto »nekaj«, kar naj osreči človeka, resnično obstoja. Samo biti mora velika stvar, nič manjša, kot Bog sam, v katerem edinem se more utopiti neutešeno hrepenenje človeškega srca. Šele potem je za našim teženjem nekaj, kar je vredno vsega človeka. Potem ima življenjska pot v vsakem primeru svoj globoki smisel in ni nikdar tako izho-jena, da bi mogla biti brez vsebine, brez notranje vrednosti in brez vedno novih vzponov, ki sličijo prenovljen ju pomladne narave. Zadnje besede sv. Klare, ki je bila duhovna hčerka sv. Frančiška, so bile:» Za-hvaljen Bog, ker si me ustvaril.« Koliko bogastva, modrosti in življenjske sreče je v teh preprostih besedah!
V	letošnji pomladi pa nam je še posebno treba, da ne bi le poedinci, ampak celi narodi iskali v zeleni naravi zdravja in boljših misli. Ob sedanjem strašnem trenju v svetu prevladuje vtis, da ni več za vse narode dovolj prostora pod soncem. Drug drugemu smo na poti. Mogočnejši, večji narodi razširjajo svoj življenjski prostor in ogrožajo manjše v njih obstoju. Odkar je po mišljenju velikih narodov moč že tudi pravica, so mali narodi v strahu za svojo bodočnost. — Nauk narave pa je drugačen. Sicer je tudi v priredi tekma'za boljši prostor na soncu, toda končno se male in velike bilke, visoko in nizko drevje že tako uredi medsebojno sožitje, da je za vse dovolj sonca in zraka. Vsako brstje ima svoj pomen in svojo lepoto: mogočen hrast in leskov grm, tulipan ln regrat. Njih skupnost daje šele ono mno-goličnost in ubranost, nad katero se razveseljuje oko. Veliki narodi naj bi spoznali, da'imajo tudi manjši svojo vrednost in pomen v človeški Hru/.hi. Oni morejo biti vez, ki posreduje med velikimi narodi, včasih pa tudi nad vse koristno ločilo, da velike sile
Beck odgovori Hitlerju v petek
Šefi generalnih štabov baltskih držav zaporedno prihajajo na obisk na Poljsko
Varšava-, 2. maja. AA. Havas: Predsednik ! stvo, in za nobeno drugo stvar, niti za militari-vlade Skladkovski, predsednik senata Kvjatkovski zacijo cone na vzhodu, za prepoved priključitve
in predsednik sejma Makovski so imeli danes dopoldne daljšo konferenco. Mislijo, da so na sestanku sklenili, kdaj bo zunanji minister Beck dal v sejmu svoj pregled zunanje politike. Varšavski večerniki pišejo, da so dokončno sklenili, da bo zunanji minister Beck dal svoj ekspoze v petek 5. t. m. Beckov govor v sejmu bodo prenašale vse poljske radijske postaje in najbrže tudi druge.
Listi pišejo, da se ima danes pripeljati v Varšavo nemški poslanik Moltke, ki je že 6. aprila odšel v Berlin. Nekateri listi menijo, da Moltke ne bo imel priložnosti sestati se z zunanjim ministrom Beckom, preden bo le-ta imel svoj ekspoze v sejmu.
Odgovor poljske vlade na spomenico nemške vlade bo izročena, kakor pišejo listi, v petek 5. maja, to je tisti dan, ko bo zunanji minister Beck v parlamentu odgovoril Hitlerju.
Poljski berlinski poslanik Lipski se je pripeljal v Varšavo. Mislijo, da se nekaj časa ne bo vrnil v Berlin. Nemški poslanik v. Moltke je pa odsoten iz Varšave že od 6. aprila.
Danes je poljska vlada podelila predsedniku republike izjemna finančna pooblastila za narodno obrambo, dokler se parlament ne sestane na redno zasedanje.
Kovno, 2. maja. AA. Šef litvanskega generalnega štaba general Rastikio obišče Varšavo 8. maja. V zvezi s tem naglašajo poljski krogi, da je maršal Rydz-Smigly povabil svojega litvanskega tovariša v Varšavo v prvi vrsti za to, da se vzpostavi osebni stik in da predstavlja ta obisk pri-rodno fazo v razvoju prijateljskih odnošajev med obema državama.
Mnenje v Parizu:
Od Dečkovega »da« ali »ne« sta odvisna vojna ali mir...
Pariz, 2. maja. b. V Parizu pričakujejo, da bo še ta teden prišio do živahnih mednarodnih političnih potresov. Pariški listi so mnenja, da bo evropska kriza dosegla svoj vrhunec. V gdanskem vprašanju vidijo francoski politiki skritih mnogo podrobnih poskusov nemškega prodiranja na vzhod. To bo po mnenju Pariza do-vedlo do preizkušenja političnih sil med Nemčijo in evropskimi državami, ki zagovarjajo dosedanje stanje. Odpoved- nemško-poljskega nenapadalnega pakta in sporočilo Hitlerja o pogojih Nemčije, ki jih je postavila Poljski, je izzvala v Parizu nepričakovano spoznanje, da je ta točka Hitlerjevega govora ena izmed najbolj odločilnih. Šele sedaj so prišli v Parizu do prepričanja, da je nemško-poljsko vprašanje 15 let po vojni predstavljalo največje ogrožanje svetovnega miru. Pogodba, ki sta jo sklenila maršal 1'ilsudski in nemški kancler Hitler je sicer skušala vzpostaviti normalne odnose med obema državama, toda ostalo je odprto ozemeljsko vprašanje. Rana na tej meji je bila navzlic sklenitvi 10-letnega nenapadalnega pakta še vedno odprta.
Od Beckovega »da« ali »ne«, ki ga bo poudaril v petek v imenu P o l j s k e , je vse odvisno. Od tega sta odvisna vojna ali mir. Pri tem bo seveda igralo odločilno vlogo stališče Velike Britanije.
Avstrije ali za češko stvar, ki so se Nemci komaj zanimali zanjo, niso imeli Nemci toliko občutljivosti, kakor prav za vzhodno mejo. Splošno je vladalo med nemškim ljudstvom prepričanje, na sklenitev nenapadalnega pakta s Poljska po-menja le odgoditev za rešitev tega problema, da pa bo Nemčija pozneje mnogo bolj energično zahtevala končni obračun. Tako 6e je psihološko pripravljalo polje nemškega prodiranja, na katerega ie sedaj javno prešel kancler Hitler in zahteval ureditev teb problemov. Očividci pravijo, da je nemško delavstvo v tovarnah, ko je poslušalo ta del Hitlerjevega govora po tovarnah po radiu, ko je namreč odpovedal nenapadalni pakt s Poljsko, pričela ploskati in glasno odobravati njegove besede. Ozračje, ki prihaja iz vladnih krogov, napoveduje ojačani pritisk na Poljsko, če 6e mirnim potom ne doseže nič določnega. V Berlinu so prepričani, da ba Anglija brez nadalj-nega prebolela odpoved pomorskega pakta in storila vse mogoče, da prepreči poostritev nemško-poljskega spora. Prepričani pa so tudi, da britanski ministrski predsednik Chamberlain zaradi Gdanska ne bo dovolil, da pride do vojne.
Francosko-angleški dogovor glede Gdanska
London, 2. maja. b. Velika Britanija in Francija sta po redni diplomatski poti odgovorili na zahteve Hitlerja na priključitev Gdanska Nemčiji in o eksteritorialni poti skozi poljsko Pomorje. Bivši uradnik britanskega zunanjega ministrstva je izjavil, da je dobil inlormacije, da sta se obe državi izjavili na nedvoumen načini, da bosta takoj stopili na stran Poljske, ako bi se ta uprla Nemčiji.
V Varšavi ne ved® nič...
Varšava, 2. maja. b. Tukaj so precej senzacionalno sprejeli novico in kratko sporočilo v
Poljski zunanji minister Beck.
vladnem tisku, v katerem se trdi, da od Hitlerja omenjenih predlogov o skupni nemško-poljsko-madžarski garanciji Slovaški in o 25-letnem nem-ško-poljskem nenapadalnem paktu ni poljskim uradnim krogom nič znanega. To je morda zaradi tega. ker nemški predlogi Poljski niso bili sporočeni v obliki posebne note, temveč le ustmeno. Politični kro.gi tolmačijo to tako, da prav ti dve točki odpirata možnosti za bodoča pogajanja. Vladni listi se tudi pritožujejo, da nemški veleposlanik von Moltke že o,d začetka aprila ni več v Varšavi.
Poljska ima 35 milijonov prebivalcev
Varšava, 2. maja. Poljska je imela 1. januarja 1039 leta 35,001.000 prebivalcev.
Izredni sestanek
Balkanske zveze
1. proučitev splošnega evropskega polo-
Bukarešta, 2. maja, b. Tukajšnji politični krogi trdijo, da namerava romunski zunanji minister Gafencu po svojem povratku sklicati izredno sejo držav balkanskega sporazuma. Ta seja bo sklicana v Bukarešti in na njej bodo razpravljali državniki balkanskega sporazuma sledeče točke:
žaja;
2.	položaj na Balkanu po zasedbi Albanije;
3.	okrepitev balkanskega revizionizma;
4.	rusko-turški predlog za sklenitev črno-morskega pakta. V ta namen bo ruski pomočnik zunanjega ministra Potemkin po Ankari obiskal tudi druge balkanske države.
Razburienfe v Gdansku
Gdansk, 2. maja. b. Gdansk in poljski koridor sta postala predmet glavnih razgovorov v Nemčiji po Hitlerjevem govoru. Zahteve, ki jih je Hitler postavil proti Poljski, 60 poistale zelo popularne med nemškim ljudstvom. Propaganda, ki se je od 1. 1919-1933 stalno širila zaradi meje na vzhodu, ki je po mnenju Nemčije najbolj krivična, je zapustila globoke sledove med nemškim narodom navzlic pomiritvi, ki se je dosegla na tej meji v zadnjih letih Problem krvave meje na vzhodu je vedno močneje izpodbujal nemško ljud-
Francija odstopi Turčiji AEeppo?
Pariz, 2. maja, TG. Francoski vrhovni komisar v Siriji Puaux se mudi že nekaj dni v Parizu, kjer so v teku pogajanja za odstop mesta in okolice A 1 e p p o Turčiji. Aleppo je mala deželica, ki se nahaja severno od francoske Sirije ob turški meji. Turčija je vedno izjavljala, da ji je hudo, da ji je bila ta pokrajina odvzeta. V francoskih vladnih krogih menijo, da bo Turčija za protiuslugo takoj pristopila k angleško-francosko-sovjetski zvezi, če pa to ne, bi se Turčija vsaj v posebni dvostranski angleško, turški in francosko-turški pogodbi obvezala, da bo jamčila za meje Sirije Palestine in Egipta v primeru, če bi bile te dežele napadene od Italije.
HKglifaS watS,W.
Nova češko-moravska vlada (v sredi predsednik protektorata dr. Hacha).
ne udarjajo pretesno druga ob drugo. Razen tega pa ustvarjanje kulturnih dobrin ni navezano na številčno moč, ker tudi mali narodi ustvarjajo duhovne dobrine, ki prihajajo v korist vsemu človeštvu.
Katoliškemu svetu je sv. oče za mesec maj dal posebno nalogo: molitev za mir. Posebno mladina in otroci naj bi se zbirali okrog šmarničnih oltarjev in prosili Kraljico miru, da bi nam sprosila mir in tako po-
stala znova rešiteljica krščanskega sveta. Ako je starejši rod že tako prepojen s sovraštvom, zavistjo in sebičnostjo, da ne vidi uničenja, kamor bi ga pahnilo novo svetovno klanje, naj bi vsaj mladi rod za sobe in ostalo človeštvo izprosil boljšo usodo. Slovenci se bomo gotovo radi odzvali pozivu papeža Pija XII. in se upapolno zatekli pod plašč inajiiiške Kraljice, da nam obvaruje rod in domovino najhujšegal	drin
Nova Rooseveltova poslanica Evropi
Še 75 milijard za orožje
Washington, 2. majnika. TG. V poučenih krogih izjavljajo, da pripravlja predsednik Zcdinje-nih držav Severne Ameriko novo poslanico, ki jo bo poslal evropskim narodom. V tej poslanici bo pozval Evropo k miru. Govoril no bo več samo v imenu Zcdinjonih držav, marveč v imenu vseh ameriških držav iz Severne, Južne in Srednje Amerike, ki so ga v to pooblastile. Nasprotno pa zatrjujejo na merodajnih mestih, da Roosevelt Hitlerju sploh ne bo odgovoril.
Washington, 2. maja. AA. DNB: Predsednik Zedinjenih držav Roosevelt je zahteval včeraj od kongresa nov kredit v znesku 1 milijarde in pol dolarjev (75 milijonov din) za izvajanje novega načrta oboroževania vojske in letalstva. Za kredit je zahteval nujnost Dalje je zahteva! kredit v znesku 21 milijonov dolarjev za ojačenje gar-nizij ob Panamskem prekopu.
Madžarski obisk v Derlinu končan
Berlin, 2. maja. AA. DNB poroča, da sa razgovori, ki sta jih vodila v Berlinu predsednik madžarske vlade Teleky in zunanji minister Czaky z nemško vlado imeli popoln uspeh glede vseh vprašanj. Razgovori so se vodili v ozračju prisrčnega prijateljstva Madžarske nasproti državi osi. Tikali so se predvsem vprašanj, ki neposredno zanimajo obe državi, nato pa vprašanj srednje in jugovzhodne Evrope in še prav posebno odnošajev Madžarske nasproti njenim sosedom.
Budimcpešta, 2. maja. c. Madžarski zunanji minister grof Czaky se vrne jutri zjutraj iz Berina.
Nujno so sklicali se|o obeh zunanjepolitičnih odborov madžarskega narodnega predstavništva. V parlamentu se sestane zunanjepolitični odbor jutri popoldne ob 17, v senatu pa v četrtek dopoldne ob 9. Zunanji minister bo podal potlrobno poročilo o zunanjepolitičnem položaju.
Rim, 2. maia. A A. Reuter: VrVsivni poveljnik nemške vojoke general v. Brauchitsch se nahaja še vedno na Siciliji. Ako ba nastalo lepše vreme, bo odlctel še danes v Tripolis.
Zagrebška vremenska napoved: Oblačno in nestalno.
Zeinunska vrem. napoved: Prevladovalo^ bo oblačno vreme z dežjem, posebno v sredini države in v zapadnih krajih, Veter z južne in jugovzhodne smeri bo v krajih precej močan. Hladneje bo v severozapadnih in severnih delih drzavs, medtem ko bo v ostalih krajih topleje.
O knezu-namestniku Pavlu
Belgrajska »Samouprava« je za rojstrti dan kneza namestnika Pavla prinesla članek, kjer med drugim takole pravi: >Ko je od narodnega predstavništva sprejemal oporoko blagopokojnegrt' kralja, se je Nj. Visokost knez namestnik pod težo bolečine svoje duše in pod težo zgodovinske odgovornosti zahvalil v kratkih besedah, kakršne so lastne samo velikim duhovom, rekoč: »Upam, da se v meni ne boste motili!« In res, nikogar niso razočarale največje nade, ker je Nj. Vis. knez namestnik znal in mogel nadaljevati veliko politično črto svojega bratranca, izvršujoč njegovo voljo, prinašajoč v to veliko delo svojo veliko jasnost uma, subtilnost duha, plemenitost značaja in srca, kakor tudi dosledno spoštovanje moralnih načel, katera uravnavajo svet in katera vsakemu delu dajo trajno vsebino.«
3900 Srbov zborovalo
V	Bosanski Krupi je v nedeljo zborovalo 3000 Srbov, pristašev bivše SDS, ki so se z navdušenjem izrekli za sporazum med Srbi in Hrvati. Zborovalci so bili po večini kmetje, katerim so govorili Nikola Cvetojevič, Sava Kosanovič, Milan Durman in Anton Dergenc.
Združena opozicija se znova shaja
Dne 29. aprila so se v stanovanju g. Miše Trifunoviča zneva sešli voditelji združene opozicije, med njimi gg. Joca Jovanovič, Milan Grol, dr. Milan Gavrilovič, Božidar Vlajič, dr. Momčilo Ninčič in Krsta Miletič. Sestanek, ki je trajal poldrugo uro, je bil informativnega značaja.
Srbski zemljoradniki o Jugoslaviji
V	glasilu srbske zemljoradniške stranke »Te-žačko pravo« je poslanec dr, Branko čubrilovič napisal članek o južnih Slovanih ter njihovi zgodovinski poti z ozirom na bližajoči se sporazum. Med drugim pravi: »Jasno je, da je sporazum Srbov in Hrvatov 'postal državno vprašanje' in da ni sile, ki bi to vprašanje 6pravila z njegovega pravega in zgodovinsko določenega pota ... Prav danes, ko na V6eh straneh gori in plamti požar, ki grozi zajeti male in nesložne narode, moremo kot zemljoradniki ugotoviti, da niti v srbski, niti v hrvatski in niti v slovenski deželi ne bo prepira. Naš notranji položaj pojde svojo pot, na kateri se bodo zadovoljni srečali vsi Srbi, Hrvati in Slovenci... Narodna politika zemljoradniške stranke je srbska, vendar hoče do Hrvatov in Slovenccv biti vedno pravična, bratska in enaka.«
Nemški list o Hrvatih in sporazumu
Graška »Tagespošta« je 28. aprila prinesla članek pod naslovom »Hrvatska v Jugoslaviji«, < kjer naglasa veliko važnost sporazuma, ki naj sledi zagrebškim dogovorom. Nato pa med drugim pravi: »Toda tudi hrvatskemu narodu privoščimo doseženi uspeh, iz dolgotrajne državne zveze in iz popolnega tovarištva v svetovni vojni poznamo pozitivne sile tega hrabrega naroda ter smo zaskrbljeni gledali, kako se med njegovo dolgo opozicijo silijo v ospredje tudi negativne, prolidržavne sile. M i snro® ffa fb4 n/BlMli j3mWffi«<vitffrilfc, Jako zdravi in močni narod oprostil vseh takih razdirajoči!) vplivov židovskih in drugih krogov ter bo svoje ustvarjalne sile spremeliil'v dPjafij&v To upanje nas ni ogoljufalo in zato se veselimo, ker prav v dneh okrepljenega in naglaševanega prijateljstva z Jugoslavijo vidimo zoro novega življenja ne le nad skupno državo, temveč tudi nad njenim hrvatskim narodom« — »Hrvatski Dnevnik«, ki prinaša ta članek, dostavlja med drugim tudi tele besede: •»Poleg lega pisec ne pozna dobro razmer na Hrvatskem, ker bi sicer ne govoril o nekih »židovskih razdiralnih vplivih«, kalerih v hrvatski politiki ni bilo.
Obletnica smrti Zrtajskega in Frankoparea
Dne 30. aprila .so po vseh hrvatskih krajih slovesno obhajali obletnico, ko sta bila leta 1071 v Dunajskem Novem mestu obglavljena Zrinjski in Frankopan. Ta dan so obhajala tudi razna hrvatska stanovska društva v znamenju boja za pravice hrvatskega naroda.
Tri versko razdeljene Jugoslavije
»Muslimanska svijest«, ki izhaja v Sarajevu, poroča tole zanimivo zadevo: »Inženjer Milivoj Matič iz Novega Sada nam je poslal članek z naslovom »Kako naj preuredimo svojo državo ter izrazil željo, da bi njegov članek bil priobčen v »Muslimanski svijesli«. V članku zagovarja misel, naj bi se država razdelila na tri dele, v katoliški del, ki bi vanj šle dravska, savska in primorska banovina, v muslimanski del, ki bi vanj šle drinska, vrbaaka in zetska banovina, ter pravoslavni del, ki bi vanj šle denavska, moravska in vardarska bnovina. Glavna mesta teh dežel bi bila Zagreb, Sarajevo in Niš, preslolno mesto pa Belgrad. List »Muslimanska svijest« prinaša to ter dodaja, da članka v celoti ne bo prinesla ker se z njim nc strinja. — Zanimiv človek je ta gospod inženjer Matič, ki je kakor kak geemeter državo razdelil na tri precej enake dele, meneč, da parcelira kako njivo ali gmajno. Dobri inženjer pa ni pomislil, da ne gre za razdelitev kake gmajne, marveč zs ureditev boljših odnošajev med Slovenci, Hrvati in Srbi. In očividno je Novi Sad, kjer ta gospod meri zemljo, tako daleč, da nič ne ve, da v tej državi prebiva tudi narod Slovencev, ki je sestavni del Jugoslavije, ki ima svoje kulturne in gospodarske potrebe iz svojega živega življenja in ki si tudi lasti svojo slovensko narodno samobitnost, čeprav se mu je že v zgodovini večkrat zgodilo, da mu je kak nepoklican zemljemerec hotel po svoje krojiti usodo. Gospodu inženjerju sicer priznavamo dobro voljo ter mil ne zamerimo, da mu niso znane stvari, ki niso v zvezi s šestilom in merilom. Zahvaljujemo pa se »Muslimanski svijesti«, ki je tak članek odklonila. Taki članki delajo le zmedo in so kaj primerni za spletke.
Občinski napisi so stvar obč. odborov
Pred več časa so občinski odbori raznih hrvatskih občin dali z občinskih hiš sneti table z napisi »Opštinska uprava«. Na mestu tega napisa, ki ni hrvatski, so dali hrvatski občinski odbori druge napise ki so hrvatski in ki se glase: »Opčmsko poglavarstvo«. Zoper te občinske odbore in odbornike je bila uvedeno kazensko postopanje po S 99, odst. 1. kaz zakona, nakar so se toženi morali zagovarjati pred sodiščem. Med drugimi so se zagovarjali na primer župan občine Sv. Peter Orehovca Tomo Gloma-rič, dalje Mato Rusan, občinski stražnik, ter dr. Ku-dolt Gregurek. občinski svetovalce občine Križevci. Okrožno sodišče je vse obtožene oprostilo, ker se je uoravno sodišče postavilo na stališče, da obč.na luhJ<o devlje na občinsko hišo tak napis, KaKrsnega je siue-nil občinski odbor.
G. ban v Gornji Radgoni, Ljutomeru
in Ormožu
■—	Ljutomer, 2. maja. AA.
G.- ban je obiskal Gornjo Radgono in
šel pogledat velika gradbena dela ob Muri pri Petanjcih. V imenu gradbenega podjetja ga je lam pozdravil inž. Pirkmajer. G. ban je obšel vso dolgo gradbeno jirogo, na kateri je zgrajenih šest imundacijskih mostov, ter s: ogledal opornike velikega mostu čez Muro.
Odtod je nadaljeval pot čez Sv. Jurij ob Ščavnici, kjer so mu priredili nad vse prisrčen sprejem. Najprej je pozdravil g. bana domači župan g. Anton Korošak, nato domači župnik, duhovni svetnik g. Franc Stuhec, nadalje šolski upravitelj, član Fantovskega odseka, članica Dekliškega krožka, zastopniki raznih drugih organizacij. Šolska mladina je pričakovala gosp. bana v izredno velikem številu, prav tako pa so močne čete postavili člani Fantovskih od3ekov, Dekliških krožkov in gasilci. G. ban se je za prisrčni sprejem zahvalil, poudarjajoč, da je prav za prav prišel zasebno na prijazno povabilo domačega župnika, na obisk v rojstni kraj našega narodnega voditelja g. dr. Korošca. Zato se nad vse prisrčno zahvaljuje za jmzornost, ki so mu jo Šentjurčani s sprejemom izkazali.
Danes, v torek, je nadaljeval g. ban svoje inšpekcijsko potovanje. V Križevcih pri Ljutomeru so ga pozdravili okrajni načelnik gosp. dr. Farčnik, član banskega sveta g. Alojzij Stuhec in častni kanonik g. Eixel iz Križevcev. Spremili so ga v Ljutomer, ki se je nadvse svečano pripravil na sprejem najvišjega predstavnika državne oblasti v naši banovini. Ves Ljutomer je bil v zhstavah in g. bana je pozdravil ličen slavolok z napisom »Pozdravljen, naš slovenski ban«. Glavni trg, kjer je bil sprejem pred poslopjem okrajnega načelstva, je bil izredno okusno okrašen z mlaji, državnimi zastavami, poslopje okrajnega načelstva pa je bilo okrašeno z zelenjem in cvetjem. Pred okrajnim načelstvom na glavnem trgu je bila zbrana velika množica okrog 1500 ljudi. Tako je bila navzoča poleg županov sodnega okraja ljutomerskega tudi vsa duhovščina z mestnim župnikom msgr. Lovrecem na čelu, vsi zastopniki državnih uradov ild. Veliko je bilo število zastopnikov vinarske podružnice, sadjarskega društva, kmetijskega okrajnega odbora in cestnega okrajnega odbora. Vsa mladina ljudske in meščanske šole s svojim učiteljstvom se je postavila v dolg špalir. Za njo so postavili gasilci iz Cvena, Ljutomera, Križevcev, Stare nove vasi, Stročje vasi in Npr-šincev 125 mož v krojili s 3 zastavami. Za gasilci so bili poetrojeni veržejski strelci s svojo zastavo. Prav tako so člani Fantovskih odsekov, ki so tudi imeli zastavo, iz Ljutomera, Križevcev, Veržeja in Razkrižja postavili 40 fantov v krojih, DeklLŠki krožek pa 50 članic v krojih in narodnih nošah. Mladenk pa je bilo 20. Prav tako so se sprejema udeležili zastopniki Sokola v krojih. G. bana je najprej pozdravil domači župan g. Slavič Franc ter mu želel v imenu Ljutomerčanov prisrčno dobrodošlico. Ljutomerski pevski zbor je za pozdrav zai>el »Iz bratskog zagrljaja«, nakar je učen-
ka ljudske šole izročila v imenu šolarjev g. banu prekrasen šopek napeljev. Mladenke Dekliškega krožka so nato v krojih pozdravile g. bana in mu izročile lep šoj>ek. Islo so storile članice Dekliškega krožka. Za lep sprejem se je g. ban zahvalil v daljšem govoru, poudarjajoč, da je ljutomerski okoliš na tako slovesen način sprejel njega kot predstavnika državne oblasti zato, ker je hotel dati duška svojim domoljubnim čustvom. S tem pa je tudi slovesno manifestiral svojo neomajno zvestobo in požrtvovalno ljubezen do naše kraljevine Jugoslavije, kakor tudi brezpogojno vdanost do njenega vladarja kralja Petra II., ki naj živi. Gromko je odmeval trikratni »Zivio!« množice, ljutomerska godba pa je zaigrala državno himno. G. ban je nato pregledal četo gasilcev, veržejskih 6lrelcev, Fantovskega odseka in Dekliškega krožka ter zastopstvo Sokola. Zalem je g. ban sprejemal v poslopju okrajnega načelstva deputacije županov, občinskih odbornikov, gasilcev, uradništva, učitelj-slva, različnih organizacij in privatnikov, medtem ko je ljutomerska godba na glavnem trgu igrala vesele koračnice.
Ormož, 2. maja 1939.
Danes dopoldne je ban g. dr. Marko Natlačen odpotoval v Ormož, ki je bil ves v zastavah. Prihod g. bana so pozdravili Onnožani z veselim pokanjem topičev. G. ban se je ustavil pred občinsko hišo, kjer so bili zbrani najvidnejši predstavniki mesta in celega okraja. V špalirju, so bile postavljene močne čete gasilcev, Fantovskega odseka in Dekliškega krožka z zastavami ter zastopstvo Sokola v krojih. Tudi novo ustanovljeno društvo veteranov je postavilo svoje četo na drugi strani špalirja je stala šolska mladina s svojim učiteljstvom, prav tako so bili navzoči okolišni župani z občinskimi odborniki, nadalje zastopniki, državnih uradov, kulturnih, gospodarskih organizacij. Najprej je pozdravil g. bana okrajni načelnik g. dr. Janko Vidic, v imenu Slovencev iz Med-murja pa železniški uradnik iz Čakovca g. Seibitz, čigar hčerka je g. banu poklonila lep šopek. V imenu šolske mladine je s toplo deklamacijo pozdravila g. bana učenka ljudske šole ter mu izročila lep slovenski šopek. Po pozdravih je g. ban obšel čete gasilcev, veteranov, Fantovskega odseka in Dekliškega krožka. G. ban se je za prelep sprejem prisrčno zahvalil v nagovoru, v katerem je slavil lepoto Slovenskih goric. Poudaril je, da je danes Ormož z vso daljnjo okolico slovesno dokazal, da ljubke vinorodne gorice okrog njega niso ie po imenu slovenske, ampak da živi v teh krajih ljudstvo, v katerem je že od nekdaj živa, odločna narodna zavest in goreča ljubezen do naše države Jugoslavije. Ti Činitelji pa so najtrdnejše jamstvo, da bodo Slovenske gorice vedno '■tudi ostale slovenske. Navzoče prebivalstvo je z velikanskim navdušenjem in vzklikanjem prejemalo besede g. bana. Nato je g. ban odšel v občinsko hišo, kjer je začel sprejemati deputacije samoupravnih činiteljev, predstavnikov državne oblasti ter zastopnike različnih društev.

Pred objavo vojaške zveze med Anglijo, Francijo in Rusijo
London, 2. majnika. TG. Na vladni seji, ki so ji prisostvovali tudi kraljevi tajni svetovalci in vrhovni poveljniki oborožene sile je bila razprava o ruskih predlogih, kako naj bi se na najbolj učinkoviti način organizirala fronta proti Nemčiji. Sovjetska vlada je namreč stavila svoje posebne predloge, ki so šli za tem, da se med Anglijo, Francijo, Rusijo, Turčijo in Poljsko ustanovi prava vojaška zveza in da naj ta nova zveza petih velesil poleg Romunije in Grčije, katerih meje so že zajamčene, zajamči tudi meje vseh baltskih držav, to je Lilvanije, Le-tonske in Estonske. Sovjetska Rusija je za sklenitev takšne zveze stavila nekaj predpogojev. Na seji vlade so bili sovjetski predlogi v načelu sprejeti in tudi sovjetski predpogoji potrjeni. Zunanji minister je clobil potrebna pooblastila da pogajanja vodi do uspešnega zaključka. O seji ni bilo izdano nobeno uradno poročilo, pač pa je bila francoska vlada obveščena o njenih sklepih.
Kaj predlagajo
London, 2. maja. Sovjetski poslanik Majski je prinesel iz Moskve sledeče predloge:
1.	Velika Britanija in Francija naj jamčita tudi za Latvijo in Estonijo, kar pomeni, da bi obe veliki demokraciji, ki jamčita že za Poljsko in sta pripravljeni braniti tudi neodvisnost in celost Romunije, Rusiji pomagali braniti vso njeno zapadno mejo.
2.	Sovjeti so pripravljeni ▼ tem primeru pomagati Angliji in Franciji, čo bi le ti nastopili proti velesili, ki bi napadla Nizozemsko, Belgijo in Švico.
3.	Istofako lA»do Sovjeti nastopili ob strani obeh velikih demokracij, če hi bile napadene Poljska, Romunija, Latvija in Estonija.
Ta jamstva so jako dalekosežna in se ne morejo sprejeti kar tako, dasi so Sovjeti pustili pasti zahtevo, naj se Anglija in Francija zavežeta, dt bosta prišli Rusiji na pomoč, če hi prišla v spor z Japonsko, česar Anglija na noben način noče sprejeti. Kajti tudi za pakt, ki bi bil omejen samo na naštete slučaje v Evropi, manjka še privolitve Poljske, Romunije in imenovanih dveh baltskih držav. Dasi bi Poljska spričo svojih napetih odnošajev z Nemčijo danes bila bolj pripravljena najti kompromis, ki bi dovolil v kakšni sprejemljivi obliki sprejeti jamstvo Rusije, se Romunija temu slej ko prej upira in se na drugi strani tudi Poljska vprašuje. kako daleč jamči Romuniji pomoč ali naj jo spioh jamči, če bi le-la prišla v spor z Bolgarijo in Madžarsko, ki sta prijateljici Poljske. Končno je treba počakati, ali prinese Potjomkin jamstva Turčije, to jc, njeno privolitev za svoboden prehod angleškega oziroma ruskega brodovja skozi Dar-
danele, za kar Turčija, kakor znano, zahteva visoko ceno na račun Francije in se bo treba ravnati tudi po tem, kaj bo Potjomkin, ki se iz Ankare vrača, opravil v Sofiji in Bukarešti.
Če bi torej ne prišlo do kakega nenadnega preobrata, bodo pogajanja s Sovjeti, ki v svojem najnovejšem predlogu pravijo, da zaekrat od zahteve po garanciji ruske meje na Daljnem vzhodu odstopijo, da pa se želijo vrniti k njej v danem primeru jjozneje, trajala še nekaj časa.
Obvezna vojaška služba
Za vodna dela v Sloveniji
Belgrad, 2. maja. m. Gradbeni minister dr. Miha Krek je podpisal odlok, s katerim je odprl sledeče kredite: 1. Za izvedbo melioracijskih del na Ljubljanskem barju, ostanek kredita 478.821 din; 2. 450.000 din za izvedbo del na področju vodne zadruge Dol. Lendava, in 3. 2,775.000 din za regulacijska dela na Dravi v ptujskem okraju.
Francoske štipendije
Belgrad, 2. maja. AA. Kakor prejšnja leta je francoska vlada tudi letos sklenila podeliti jugoslovanskim, profesorjem m študentom več štipendij, da bodo lahko uadaljevali svoje študije na Francoskem v šolskem letu 1939-40- Kandidati za te štipendije morajo ustrezati temlem pogojem:
1.	Kandidati za eno letno štipendijo francoske vlade morajo biti jugoslovanske narodnosti.
2.	Kandidati morajo imeti diplomski izpit ali pa enakovredno diplomo. Pri študentih umetnosti lahko nadomeste te diplome spričevalo ravnatelja šole.
3.	Kandidati ee morajo izkazali z dobrim zna-njem francoščine in morajo o tem predložiti potrdilo lektorja za francoščino na vseučiliščih v Belgradu, Zagrebu aii Ljubljani ali pa potrdilo francoskega konzula iz kraja, ki je najbližji kandidatovemu bivališču.
4.	Kandidat mora predložiti rektorju vseučilišča, kjer je dobil diplomo, dokumente, ki jih bo rektor po potrebni rektifikaciji izročil francoskemu poslaniku.
Potrebne obrazce ln vse informacije dobe kandidati na vseučiliščnih rektoratih.
Znižane voznine
Belgrad, 2. maja AA. Prometno ministrstvo je dovolilo polovično vozniuo članom društva odliko-vancev belega orla s meti, ki se udeleže letnega občnega zbora 14. maja v Belgradu. Ugodnost velja za odhod od 11. do 13. maja in za vrnitev od 14. do 16. maja.
Delegatom Zadružne zveze v Ljubljani, ki se udeleže letnega občnega zbora te zveze 8. maja v Ljubljani. Ta ugodnost velja za vse proge na področju zagrebškega in ljubljanskega železniškega ravnateljstva, in sicer za odhod od 6. do 8. maja in za vrnitev od 8 do 10. maja.
Udeležencem glavnega letnega občnega zbora in kongresa Zveze gosliteljskih društev dne 24. in 25. maja v Nišu. Popust velja za odhod od 22. do
24.	maja za občni zbor, za kongres pa od 23. do
25.	maja in za vrnitev od 24. do 26., odnosno do
27. maja.
Osebne novice
v Angliji uzakonjena
London, 2. maja. AA. Reuter: Pozno snoči je bil objavljen predlog zakona o obvezni vojaški službi. Na osnovi tega predloga so vsi mladeniči med 20. in 21. letom obvezani služiti vojsko razen v primeru, da jih zdravnik proglasi za nesposobne ali pa so v 6odni preiskavi, Popis rekrutov bo izvedlo ministrstvo za delo. Vsak novinec 6e bo udeležil 6-mesečnega vojaškega tečaja, nakar bo za dobo 3 in pol leta pripadal pomožnim edi-nicam, ali pa bo dodeljen rezervi. Delodajalci ga bodo po šestih mesecih, ko se vojak vrne z vaje, morali sprejeti nazaj v službo pod istimi pogoji, kakor jih je imel vojak pred odhodom v vojsko.
Belgrad, 2. maja. A A. Z ukazom kr. namest-ništva so imenovani na predlog finančnega ministra: za načelnika carinskega oddelka 3/2 dr. Martin Pavlič. svetnik v 4/1, za načelnika oddelka državnega računovodstva 3/3 Dušan Trajkovič, načelnik oddelka za finančno kontrolo iste skupine in stopnje; za načelnika oddelka finančne kontrole 3/2 Trifun Jovanovič, načelnik carinskega oddelka iste stopnje in isle skupine.
Belgrad, 2. maja. AA. Z odlokom ministra za trgovino in industrijo je imenovan za profesorja 8. skupine državne akademije v Mariboru Karel
^ Belgrad,]'Z. maja. m.' Napredovali so v tobačni . to,V3rnj,'j Ljubljani	IJ.eltr.am za višjega mo-
nopolskega irišpektoi-ja 5. skup., Franc Zalar za višjega monopolskega kontrolorja 6. skupine. Za administrativnega višjega pristava 7. skup. v narodni skupščini je postavljen Stanko Mencinger.
Belgrajske novice
Belgrad, 2. maja. m. V današnjih Službenifi novinah je objavljen pravilnik o zaščiti od zračnega napada.
Belgrad,. 2. maja. m. Danes popoldne so se sestali predstavniki združene opozicije in JNS. Na sestanku sta dr. Kramer in Andjelinovič poročala o svojih razgovorih, ki sta jih imela z bivšimi samostojnimi demokrati v Zagrebu.
Italija ie Franciji sporočila svoje želje
London, 2. maja. b. Iz Londona poročajo, da' je italijanska vlada po odogovorni osebi' precizirala svoje zahteve. Te zahteve se nanašajo na Džibuti, na železniško progo Džibuti-Addis Abe-ba, na Suez in na statut Italijanov v Tunisu. Z zadovoljstvom so sprejeli v političnih krogih izjavo Chamberlaina, da poverilna pisma britanskega veleposlanika veljajo samo za kralja Italije in cesarja Abesinije ter da se v teh poverilnih pismih Albanije sploh ne omenja.
Berlin, 2. maja. c. Nemški zunanji minister von Ribbentrop je danes sprejel angleškega veleposlanika sira Nevillea Hendersona.
Japoska odklonila vojaško zvezo z Italijo in Nemčijo
Preveliko bremena za Japonsko in premalo koristi
v vojaško zvezo z Nemčijo in Italijo prevzela pretežke obveznosti, ki bi jih ne ne mogla nositi in za katere bi japonska država ne dobila nobenih stvarnih proti-ugodnosti.
Ministrski predsednik Hiranuma je poklical k sebi nemškega in-italijanskega poslanika ter jima raatolmačil stališče Japonske. Japonska vlada j* izrazila svojo pripravljenost le v toliko, da bi podpisala pogodbo o medsebojni pomoči sam« za primer, če bi bili Italija ali Nemčija napadeni od Sovjetske Rusije — na kar sta oba diplomata baje izpovedala, da bi njune vlade takšnega kompromisa ne mogle sprejeti, ker bi njima ne koristil.
London, 2. maja. TG. Reuterjcv urad poroča iz Tokia, da je sredi marca meseca nemška vlada stavila japonski vladi predlog, naj bi «e tro-zveza proti Kominterni, ki druži Italijo, Nemčijo, Japonsko, Mandžurijo, Madžarsko in Španijo, spremen i 1 a v vojaško zvezo, vsaj v kolikor tiče tri poglavitne velesile, namreč Nemčijo. Italijo in Japonsko.
Japonska vlada, ki je lansko leto, ko se je zdelo, da bo Sovjetska Rusija posegla v boj na Kitajskem, sama želela, da bi prišlo do vojaške zveze z Nemčiio in Italijo, je sedaj to ponudbo odklonila. Japonski cesar' je sklical svoje ministre in svetovalce, toda njihovo mnenje je bilo odklonilno, čeprav so vojaški krogi pritiskali v nasprotno smer.
Rooscveltov govor, prihod ameriškega atlantskega brodovja v Tiho morje, zbiranje miroljubnih držav v svetovno protinapadalno fronto, uvedba obvezne vojaške službe v Angliji, vse to jc napravilo v japonski prestolnici globok vtis in zato tudi ni čudno, če je japonska vlada po večdnevni debati nemški predlog odklonila. Med debato 6e je namreč tudi pokazalo, da bi Japonska z vstopom
Italijanski kralj egiplskemu
Kairo, 2. maja, TG. Italijanski poslanik v Kaira grol Mazzolinl je pri povretku iz Rima prinesel seboj lastnoročno pismo italijrnskega kralja egiptske-mti kralju Fuadu. Italijanski vladar zagotavlja v tem pismu egiptskemu vladarja, da Italija v nobenem primeru ne misli napadati Egipta.	^^^^
Dunajska vremenska napoved: Spremenljiv«
oblačno in topleje.
Poljski narodni praznik
Spomini na dan, ko se je rodila svobodna Poljska
Poljski maršal Smigly-Rydz.
Vsako leto se spominjamo poljskega narodnega praznika »3. maja«, ki sicer ni državni praznik, je pa — poleg 11. novembra: Rojstvo nove Poljske! — drngi dan v letu, ki se v vseh krajih, kjer žive Poljaki, proslavlja že stoletje in več. Je to spomin na dan, ko je 3. maja leta 1791 poljska skupščina sklenila, da opusti staro poljsko ustavo, po kateri je vsak poslanec s svojim glasom — »vetom« — preprečil lahko še tako važno in za narod potrebno odredbo. Ob takem spoštovanju osebne volje v staropoljski ustavi je razumljivo prišlo do neredov in do pomanjkanja osrednje trdne oblasti, kar je ob bojazljivem kralju vodilo v resnično notranjo anarhijo ter ob njegovi osebni krivdi tudi v čim večjo odvisnost od drugih držav, v tem oziru od Rusije, kar je vodilo do prve, druge in tretje delitve. Poljska že ob prvi delitvi ni bila zmožna upreti se volji svojih sosedov, ki so vladali s svojim poslanikom v Varšavi, kakor da imnjo nad Poljsko »protek-torat«. Vojaščina je bila slabo organizirana, notranji boji s »konfederati barskimi« je dosegal višek, vpliv tujcev pa je bil tako velik, da je poljska skupščina sama sklenila na zahtevo ru-
skega poslanika Stackelberga, da dovoli — delitev države, kar bi se reklo v današnjem slovarju: do aneksije z voljo anekti-ranega. Edino Rejtan je bil tedaj tako junaški, da se je uprl delitvi ter je ob izvršenem dejstvu — zblaznel, kar je mojstrsko naslikal Matejka v znani sliki, ki jo prilagamo. Tik pred drugo delitvijo pa so 3. maja 1791 sprejeli v skupščini novo ustavo, »ustavo tretjega maja«, v katero so polagali poljski domoljubi največje upanje. Toda preden je ustava mogla stopiti v veljavo, je bila tretja in zadnja razdelitev države izvršena ter je mogočna staro-poljska država razpadla.
Toda misel na »ustavo 3. maja« je živela v srcih Poljakov kot edini up na novo ureditev države, na državno samostojnost. V njenem imenu je zbiral junak Kosciuszko svoje kmečke čete ter se boril za samostojnost. V njenem imenu so se borili nešteti legionarji po vseh kontinentih za svobodo narodov. Njo so slavili tisti, ki so načenjali oborožene vstaje in umirali v mislih na očete, ki so v zadnjem hipu hoteli zajeziti naval tujinstva. Sto let in več je trajala sužnost Poljske tujcem, ki so jih v svoji slabosti in vojaški neorganiziranosti sami priklicali in sprejeli. Šele leta 1918 je Poljska na novo »vstalo od mrtvih«, kakor se izražajo Poljaki, ter je takoj ta nova Poljska »3. maj« postavila za svoj drugi slavnostni dan, vreden večnega spomina.
Kjerkoli žive Poljaki in njihovi prijatelji, se spominjajo danes 3. maja in tistih ljudi, ki so v največji nevarnosti, ko je sovražnik že silil v njihovo zemljo, zasnovali odpor in mislili nn rešitev v dvanajsti uri. Toda prej je ura odbila kot pa se je narod zbral ob tej svoji rešilni misli. Toda ustava 3. maja je bila resnično samo misel in zato je živeia v mislih stoletje, gojena na srcih čudovito patriotskih Poljakov, ki so v njeni moči postali vsemu svetu največji, naravnost mistični zgled pravega junaštva in domovinske ljubezni.
Ko se danes spominjamo njihovega praznika, se spominjamo stare Poljske slave, pa tudi današnje njene mogočnosti in današniih jjudi, ki v misli na »3. maj« niso kot Poninški in tovariši, temveč so Rejtan, ki rajši umre, kakor pa da bi predal svoio domovino in staro slovo!
Niech žyje Poiskal
Pastirsko pismo poljskih škofov
Dne 26. aprila je bilo v Varšavi pod vodstvom Njegove Eminence kardinala primasa H lo n d a konferenca vseh poljskih škofov v Varšavi, ki je dala priznanje poljskemu narodu za enotnost, id jo kaže domovini v tem resnem času, ki ga narod in država ter vsa Evropa v tem hipu preživljajo. Ta enotnost misli in srca ter zavest žrtve je tista velika moralna sila naroda, ki mu daje garancijo!' za boljšo bodočnost. Poljski episkoppt ge je s svojim pismom ob Mi 11 na 'dtihbvirfŠtVoi 'Iti verhike V1 Marijinem mesecu maju, da ga posvete molitvi za mir. Iz njega posnemamo nekatera mesta.
»Poljsko, ki ljubi mir, je stala pred nujnostjo, da izpopolni vsa sredstva svoje obrambe. Ker so se omajale moralne sile v razmerju medržavnih zadev, je močna armada ostala edino jamstvo miru meja, prav v svobodi. Oboroženje je stopilo na čelo naših državnih vprašanj. Priprave za oboroženo obrambo so pretresle vso republiko. Zavest nujne žrtve je zajela prebivalstvo. Okrog zmagovite armade se je zbral ves narod kakor še nikdar. V prejšnjih stoletjih, tudi v najbolj težkih potrebah, niso dali za vojsko zadnjih stvari, toda sedaj vsi tekmujejo z žrtvovanjem imetja, z grošem vdove, z gosposkim darom, z zapisom krvi ter z vojaško službo. Patriotizem je izpregovoril z akcentom junaštva. Na nadvislavskem nebu se je pokazal beli orel, oborožen z močjo in gromi. Ljudje so spet dobili vero v poljsko moč.«
»V tem trenutku se mi, vaši škofje, obračamo s svoje vsakoletne konference z besedo, kakršno v teh važnih dneh iz našega življenja po pravici pričakujete. Ta beseda bo kratka. Nalaga nam jo dolžnost pastirstva in globoko državljansko občutje.«
»Zakaj sle bojazljivi?«
»Na vprašanje republike moramo v tem zgodovinskem trenutku gledati z nezlomljivo vero v božjo Previdnost, z vero katero nas uči Kristus z besedami: »Zakaj ste bojazljivi, maloverni?« Verjetno, da v načrtih in božjih računih nohtna stvar ne propade. Niti v usodi človeka, niti v zgodovini narodov ne izginejo brez dobrih del božja služba, čednost, temeljita žrtev, pošteno delo in dobra volja.«
»V novo preurejeni Poljski smo kljub človeškim zmotam in grejiom častili in hvalili Boga ter mu hočemo vedno zvesteje služiti. Odvrgli smo od meja republike brezbožni komunizem in nismo dovolili, da bi se zagnezdil v poljsko življenje pod zmotnimi gesli nekrščanske kulture. Otresamo se brezbožništva, prostozidarstva in liberalizma. Zdravimo se od laicizma, materializma ter verske indi-ferentnosti. Branimo se resnično pred novopogan-stvom soseda, kljub temu da se je ukradlo tudi k nam v ovčji skorji staroslovanskih tradicij in obredov. Vedno bolj javno, vedno bolj oficielno in vedno bolj iskreno gradimo poljsko življenje na krščanskih načelih in na božjem pravu. S Kristusovim duhom vplivamo na notranjo rast in uspeh, a na zunaj se ne poslužujemo načel nasilja in premoči, ne prežimo na neoborožene sosede, priznavamo geslo bratskega sodelovanja narodov, hočemo spreminjati okrog sebe obličje sveta ne z gromi navala, temveč i lučjo krščanske kulture.«
»Prepričani smo, da se ne izneverjamo svojemu poklicu, če tako delamo, temveč, sodelujemo s Previdnostjo ter udejstvujemo svojo poslanstvo. Upamo, da nam Bog šteje v dobro to dobro voljo, ta napor za njegovo slavo, ta trud za njegovo kraljestvo, to skrb za moralne vrednote in tn vojsko s slabim. Ne dvomimo, da nas bo ta Previdnost, kateri smo prisegli pri vstajenju domovine, ko smo slovesno sklenili postaviti v Njegov spomin cerkev v prestolnici, navdahnile z mislijo na velika dejanja, na junaška in sveta ter nas okrepi, da v lastnem življenju in v življenju narodov pripravljamo pot božji pravici in moralnemu pravu.«
»V obličju vojnih groženj...«
«Iz tega moralnega temelja našega patriotizma izvira značaj našega praktičnega dela. V obličju vojnih groženj ohranjamo mir, ravnotežje in
dostojanstvo. Smo budni in pripravljeni na vse ter se zato no vdajamo paniki, čenčam in izzivanjem. Podvojimo vestnost in vztrajnost v svojih poklicnih dolžnostih ter poleg tega brez obotavljanja izpolnimo, vsako službo, ki jo od nas zahteva država.«
»Sodelovati hočemo z navdušenjem z državnimi voditelji v izpolnjevanju priprav za vojno obrambo domovine in vere, za rešitev verske svobode in vesti; za svobodo duha in narodnega življenja dokončujemo oboroževanje ffrmade ter jo dvignimo v mogočna krila. Z vero, z domovinskim navdušenjem in plemenito voljo boino podpirali vznik domovinske ljubezni, da sc razgovori z nebo-tičnim plamenom, kakor naša molitev k Bogu, kakor križ, rastoč iz src, kakor klic Poljsko za mir narodov, kakor ognjen steber pred narodom, za tuje pa kot grb prijateljstva, a obenem, če bo potrebno, kot znamenje odločne pripravljenosti.«
»V tem duhu pomirjenja, toda trdne pripravljenosti po obrambi se družimo z vsem srcem z lepimi klici po miru in pravičnosti sv. očeta Pija XII. Previdnost ga je izbrala za angela miru, za papeža premirja, za apostola sprav. Poljska želi biti trajen činitelj ravnotežja in miru, toda poklicana, da izpolnjuje vlogo sprave med narodi, bo podpirala plemenito pobudo angelskega pastirja z dejanjem in molitvijo.«
»Da izprosimo božjo pomoč za republiko, a narodu mir, odločamo v smislu namena sv. očeta naslednje:
1.	V mesecu maju naj se s še večjo iskreno gorečnostjo opravljajo v vseh cerkvah šmarnice za varstvo republike in mir sveta, med katerimi naj se pojejo prošnje. Vsaka verska pobožnost naj so konča 8 himno »Bože, ki si Poljsko ohranil...«
2.	Naj verniki skušajo v tem času poglobiti svoje versko življenje, pristopajoč večkrat k svetim zakramentom in izpolnjujoč dobrodelna dejanja.
3.	Bratovščine Marijine družbe in katoliške organizacije naj podvoje svojo apostolsko gorečnost in naj prejemajo v maju skupna sv. obhajila.
4.	Do vas pa, dragi poljski otroci, se obračamo predvsem s pozivom, da bi šli za glasom svetega očeta in se vsak dan udeleževali majskih po-božnosti, darujoč svoje molitve in dobra dela za varstvo poljske države in za spravo vseh narodov.
5.	S posebnim navdušenjem in slovesnostjo pa naj se v tem letu praznujejo slovesnosti k Najsvetejši Mariji, kraljevski Kroni Poljski.«
»Ljubezen našega Gospoda Jezusa Kristusa naj bo z vami.«
Varšava, dne 26. aprila 1939. Avgust kardinal Illond in 31 škofov vseh obredov.
Vs.; /I v v>
v priročnem
malem zavitku
Gafencu pri papežu
Vatikan, 2. maja, AA. Štefani: Romunski zunanji minister Gaiencu in njegova žena sta se v družbi romunskega poslanika pri sv. stolici poklonila danes dopoldne papežu Piju XII. Cerkveni poglavar se je s svojimi gosti prisrčno pogovarjal okoli pol ure. Po avdienci je romunski zunanji minister Gafenco obiskal kardinala državnega tajnika msgr. Magliona. Romunski minister je imel na prsih veliki križ papeškega
odlikovanja, ki ga je včeraj dobil. V Klementovl dvorani so se zbrali učenci romunskega kolegija in navdušeno pozdravili Gaienca. Danes bo romunski zunanji minister obiskal romunski kolegij.
Ob 13 je Gaienco prišel na kosilo, ki ga je njemu na čast priredil romunski poslanik pri sv. stolici. Na kosilo so bili tudi kardinali Maglione, Dolci. Tis-seran, Maraagi in mnogo drugih prelatov.
Gafencu v petek v Belgradu
Niti Romunija niti Jugoslavija se nočeta vmešavati v tuje zadeve
r-^ Belgrad, 2. maja. m. V petek zjutraj se bo na povratku iz Rima v Bukarešto'ustavil v Belgradu romunski zunanji minister Grigorij Gafencu ter bo po svojih potovanjih po evropskih prestolicah obiskal zunanjega ministra dr. Cincar Markoviča. Obisk romunskega zunanjega ministra v naši pre-stolici ni nič posebnega, ker so že nekako v tradiciji obiski romunskih zunanjih ministrov jugoslovanski vladi. Med obema vladama se je že nekako ustalila tradicija, da se zunanji ministri obeh držav med seboj obiskujejo in dostikrat zelo pogosto.
Toda sedanji obisk romunskega zunanjega ministra kljub tradicionalnemu prijateljstvu, ki vlada med obema državama, prijateljstvu, ki v teku dolge skupne zgodovine na Balkanskem po-
Zunanja politika od nedelje do srede
Od nedelje do danes zunanjepolitično življenje v Evropi ni napravilo nobenih izrednih skokov. Evropa in ves svet z njo je bila pod vtisom Hitlerjevega govora ter je iz njega mirno izvajala posledice: Med Anglijo, Francijo, Rusijo in Turčijo so se pogajanja za sklenitev vojaške zveze mrzlično nadaljevala in tako-rekoč ie dosegla uspešni zaključek. Poljska je mobilizirala še nekaj letnikov, tako, da je njena meja po odpovedi ne-napadalne pogodbe z Nemčijo zadostno zastražena. Romunski zunanji minister je nadaljeval svoje kroino potovanje iz Pariza v Rim, kjer je ponovil trdno voljo Romunije, da brani svojo neodvisnost. Vojaško pripravljenost angleškega in francoskega vojnega brodovja v Sredozemskem morju je ostala popolna.
Jas Matejke: Rejtan se zabode pred o*mi skupščine, ki in »sklenila« pod pritiskom Rusije prvo
delitev Poljske.
lotoku ni bilo prekinjeno, je važen zaradi časa, v katerem se vrši.
Današnji mednarodni položaj, čeprav obstojajo gotovi znaki splošne pomiritve, posebno po zadnjem govoru nemškega kanclerja Hitlerja, je še tako pomemben in resen, da zahteva neposredne osebne kontakte med val-nimi faktorji dveh zavezniških držav. Upoštevati je treba, da se politika kraljevine Romunije popolnoma strinja s politiko Jugoslavije, ker ena, kakor druga država hoče 11)0% ohraniti svojo neodvisnost. Bazen tega se niti Romunija, niti Jugoslavija ne želita vmešavati v razne spore. Obe državi se samo trudita, da bi si pridobili še novih prijateljev, posebno meri sosedi.
Tako se je Jugoslaviji posrečilo z vsemi sosedi skleniti pogodbe ali pa prijateljstvo. Jugoslavija danes v svojih mejah nima niti enega sovražnika. Jugoslavija se samo veseli, da so se odnosi med Nemčijo in Romunijo uredili in to tembolj, ker so odnosi Jugoslavije in nemškega rajha docela prijateljski, kar se je posebno pokazalo ob nedavnem obisku našega zunanjega ministra dr. Cincar Markoviča v Berlinu.
Politika Romunije in Jugoslavije je bila vedno miroljubna, poleg tega pa tudi tvorna, ker je aktivno doprinašala svoj delež k ohranitvi miru v tem delu Evrope in na ta način posredno tudi k ohranitvi miru na vsem svotn. Oba zunanja n'" nistrn, ki zastopata isto politiko z istimi cilji, 1> ia imela v Belgradu razgovore, kakor tudi že v preteklosti v zelo prisrčnem tonu in v duhu obstoječih zavezniških in prijateljskih zvez. Romunski zunanji minister je znan našemu narodu kot prijatelj in star znanec ter kot zunanji minister prijateljske države, s katero nas vežejo zavezniški odnosi in prijateljstvo že od davnine.
Angleško posojilo Romuniji
London, 2. maja. AA Dopisnik Financial Timesa poroča svojemu listu iz Bukarešte, da je angleška vlada pripravljena dati Romuniji posojilo v znesku 5 milijonov funtov šterlimgov (1 milijardo 200 milijonov dinarjev) za dobo 5 let s 6% obrestmi. Posoiilo bi se začelo odplačevati leta 1940 s sirovinami. Ta kredit bi se v prvi vrsti uporabil za nabavo vojnega materiala. Angleška gospodarska delegacija, na čelu katere 6e nahaja sir Frederic Leithtoss, bo zapustila v kratkem Bukarešto in odpotovala v Atene, abilroka dtajneaeizdd nioskcto.pi3ranre umi um!m
Na Kitajskem
Peking, 2. maja. AA V toku včerajšnjega dneva se je vršila vzhodno od Haucunga borba med kitajskimi in japonskimi letali Na kitajski strani sta se borili 2, na japonski strani pa sedem eskadrilj. V toku borbe je bilo sestreljenih 16 kitajskih letal. Komandant kitajske eskadre Konji je skočil s padalom iz svojega letala ter se zataknil za letalo poveljnika japonske eskadrile in z japonskim letalom vred padel na zemljo. Japonski letalec Šoto je sestrelil več kitajskih letal, nato se je vrgel s svojim letalom na dve kitajski letali ter z njima vred padel v globino.
Kralj Zogu v Carigradu
Carigrad, 2. maja. AA. Danes pričakujejo prihoda albanskega kralja Zoga in kraljicc Geraldi-ne, v katerih spremstvu se nahaja 70 oseb. V enem največjih carigrajskih hotelov so pripravljena tri nadstropja za bivšega albanskega kralja in njegovo spremstvo.
TEL	^	2l2t
PREDSTAVE ob 10 1 9 2 1 h '
PREMIERA Metro-Goldwyn filma
Moi pripada mladpstl
Film iz predvojnega Dunaja in avstrijskega dvora.
Ljubljfiiec kino-publike RAMON NOVARRO po dolgem času zopet na filmskem platnu.
1
GaApodcMtvo
Izvoz lesa v Italijo
O monopoliziranju uvoza lesa v Italijo poročajo strokovni listi naslednje podrobnosti po podatkih Fašistične federacije lestnih industrijalcev.:
Za prvo polovico leta se ne pričakujejo nobene novotarije. Medzvezni odbor, ki obstoja v ta namen že več let pri ministrstvu za promet z inozemstvom, dodeljuje še naprej kontingente in jih razdeljuje. Dovoljenja so že izdana in je vsaka tvrdka dobila že licenco za uvoz materiala, ki jo na podlagi znanih kriterijev priznan od zveze in odbora.
V drugi polovici leta pa se pričakujejo znatno spremembe. Dovoljenja se bodo na mesto na posamezne tvrdke glasila na družbe, ki bodo blago kupovale skupno in ga potem delile onim, ki imajo pravico do blaga. Te direktive ne bodo prišle v poštev pri industrijcih lesa kol konzumente surovin, katerih se v Italiji proizvaja malo in se večinoma uvažajo.
Nove družbe bodo začele poslovati dne 1. julija. Italijani navajajo tele koristi od novega sistema uvoza: učvrstitev italijanskega položaja kot kupca na tujih tržiščih in pri mednarodnih pogodbah. Italijani se bodo lahko okoristili z dobro konjunkturo pri nabavi. Nadalje obstoja možnost znižanja cen z ozirom na važnost klijenta in obseg nakupa. Izrabljena bo vsa finančna moč uvoznih
družb, kjer bo zaslužek mnogo večji kot pri posameznih tvrdkah. S tem se znižujejo stroški pri vseh nakupih v inozemstvu. Nadalje se lahko tvorijo zalogo v skladu z zahtevami konzuma in za izredno potrebe. Tudi se more uvoz izkoristiti kot sredstvo pospeševanja izvoza v inozemstvo.
Iz teh smernic se jasrto vidijo stremljenja italijanske uvozne politike za les. To je za nas zelo važno, ker bomo morali tej organizaciji postaviti nasproti namesto dosedanje neorganiziranosti novo organizacijo, da ne bodo samo Italijani deležni ugodnostnega nakupa v množinah.
Najnovejše vesti pravijo, da je na italijanskem trgu mnogo povpraševanja za les, ker je gradbena delavnost živahna. Na drugi strani pa je prenehal uvoz iz Rusije in tudi dobava iz bivše Avstrije jo zelo skrčena. Pričakovati je povečanja naših uvoznih kontinentov za les, vendar se to najbrž ne bo zgodilo pred junijem letos.
Izvoz celuloze v Francijo, Iz Belgrada poročajo, da se je Francija zelo zanimala za uvoz celuloze iz naše države. Dosedaj je Francija kupovala velike količine celuloze od bivše Avstrije, toda po priključku Avstrije k Nemčiji so te nabave skoraj popolnoma izostale. Francija namerava kupiti skoraj vse razpoložljive količine za izvoz.
Pobotniška taksa od plač zasebnih uslužbencev
Po prip. 1 tar. post. 33 taks. zak. so plače državnih in samoupravnih uradnikov oproščene pobotniške takse. Kar se tiče privatnih uslužbencev, pravi drugi odstavek te pripombe: »Ta oprostitev se ne tiče uslužbencev, ki prejemajo plačo od denarnih zavodov in drugih korporacij ter privatnih oseb, in ta taksa se mora plačevati, bodisi da se prejema plača na podstavi podpisanega ali nepodpisanega seznamka bodisi da se vknjižuje na tekoči račun dotičnega uradnika.«
Dasi jo besedilo te pripombe jasno, so ga vendar različna finačna oblastva (davčne uprave, fin. kontrole, fin. direkcija in fin. ministrstvo) različno tolmačila. Celo državni svet je do zadnjega zavzemal različno stališče. Izšla je v zadnjih letih cela vrsta tako zv. »avtentičnih« tolmačenj od strani oddelka za davke pri ministrstvu financ, kar je pa nejasnost le še povečalo in povzročalo veliko zmedo tako pri prizadetih strankah samih kakor tudi pri podrejenih oblastih. Kar je bilo v okolišu te davčne uprave ali tega oddelka finančne kontrole prav, je tvorilo v okolišu drugega oddelka oziroma droge davčne ilprrfvc takstil prestopek. Zgodili so se primeri, da je stranka s svojim stališčem končno zmagala pri državnem svetu, da pa je kljub temu administrativna finančna oblast vztrajala na nadaljnejm plačevanju te takse, tako je še leta 1935. drž. svet razveljavil sodbo upravnega sodišča v stvari Združenja trgovcev v Ribnici in izdal pod št. 14.234 z dne 7. junija 1935 sledečo razsodbo:
Po prip. 1., odst. drugi tar. postavke 33 taks. zakona podlegajo tudi plače privatnih uslužbencev taksi s tem, da se mora ta taksa plačevati, bodisi da se sprejme plača na podstavi podpisanega ali nepodpisanega seznamka, bodili da se vknjižuje na tekoči račun dotičnega uradnika. Za taksno dolžnost je torej merodajno, da se je izplačilo izvršilo in da v njem obstoja pismena konstata-tacija. V konkretnem primeru je plača knjižena v blagajniški knjigi, kar je dokaz za stranko samo kakor tudi za oblast, da se je izplačilo uslužbencem izvršilo, zaradi česar je nastopila taksna dolžnost.
V	svoji sodbi z dne 4. junija 1937 št. 5123 pa je državni svet zavzemal drugo stališče, in sicer isto kakor upravno sodišče v Belgradu v svoji sodbi z dne 16. decembra 1935 tš. 32.999 F. Razlogi sodbe pa so (v izvlečku) sledeče:
»Po tar. post. 33 taks. zak. se plačuje prizna-nična taksa od plač privatnih uslužbencev, če se dajejo formalne pobotnice ali če ti uslužbenci prejemajo plačo na podstavi podpisanega ali nepodpisanega seznamka ali če se plača vknjižuje na tekoči račun dotičnega uradnika.
V	konkretnem primeru pa ni z ničemer dokazano, da so tožilčevi uradniki ob priliki prejemanja plač izdajali pobotnice ali da so plače prejemali po seznamih, odnosno da so se jim knjižile na tekoči račun. Okoliščina, da so plače vknjižene v blagajniških knjigah tožilčevega podjetja, sc nima za posledico taksno dolžnost.«
Sodišče je v cit. sodbi pripomnilo, da finančna oblast nima dovolj osnove za ekstenzivno tolmačenje cit. zakona predpisa, po katerem naj bi nastala taksna obveznost po tp. 33 pri obstoju kakršnih koli pismenih podatkov o izplačilu plač priv. uslužbencev ne glede na to, v kak namen so bili ti pismeni podatki izvršeni n. pr. suniarično ali posamično književanje izdatkov v računskih knjigah službodajalca zaradi plačevanja uslužben-skega davka i. si., in sicer brez ozira na to, ali imajo ti davki kako zvezo s samim potrdilom o prejemu plače dotičnih uradnikov.
Podobno stališče je fin. ministrstvo že enkrat zavzemalo in sicer v svojem internem razpisu na vse finančne direkcije št. 13.361-III z dne 18.^februarja 1935, vendar pa je pozneje od tega načela zopet odstopilo, in sicer zaradi nasprotujoča sodb drž. sveta, ki so stale na stališču, da je naštevanje izplačilnih načinov v drugem odstavku, prip. 1. tar. post. 33 samo eksemplilikativno in ne taksativno.
Pravkar omenjeni razpis ministrstva financ, oddelka za davke, št. 13.361 se glasi:
»Razlaga prip. 1. tar. post. 33 v pogledu plačevanja takse od plač privatnih uslužbencev je v zadnjm času dovedla do nesporazumevanj in je šla v napačnem pravcu. Tar. post, 33 jasno pravi, da se ta taksa vobče plačuje za priznanice (pobotnice) kot listine in če take listine ni, da tudi ne more biti takse. Od tega pravila dela izjemo drugi odstavek, prip. 1., te tarifne postavke glede plač privatnih uslužbencev, ki morajo to takso plačati tudi tedaj, če se jim plača izplačuje >po podpisanem ali nepodpisanem seznamku ali pa če se knjižuje na tekoči račun dotičnega uradnika«. Po cit. zakonskem predpisu in na osnovi čl. 43 taks. zak. sc daje sledeče pojasnilo:
Takso iz tar. post. 33 za plače privatnih uslužbencev in uradnikov morajo plačevati omenjene
osebe, če prejemajo plače na podstavi podpisanega seznamka, po nalogu, izdanem blagajni za izplačilo, v kuverti, ki se podpisuje ali ne podpisuje in ki se zadržuje v spisih do naslednje plače, končno če se knjiži na tekoči račun dotičnega uradnika	. ^
Pod pojm privatnega uslužbenca zaradi upft-rabe te tarifne postavke ne spadajo samo uradniki (zadnja beseda v drugem odstavku prip. 1), ampak tudi oni uslužbenci (v začetku tega odstavka) privatnih zavodov in ustanov, podjetij in privatnih oseb, ki so sprejeti z mesečno plačo in upravljajo posle, za katere imajo potrebno kvalifikacijo.
Ostale zaposlene osebe, ki se jim njih prejemki izplačujejo dnevno, tedensko ali petnajstdnevno, podlegajo plačevanju priznanične takse samo tedaj, če svoje prejemke potrjujejo s svojim podpisom.
S tem razpisom se ukinejo nasprotujoči razpisi št. 136.501 od 1. februarja 1928 in št. 32.522 od 17. maja 1934.
Da pride slednjič do enotnega postopanja, je oddelek za davke pri ministrstvu financ na pobudo dravske finančne direkcije končno izdal sledeče navodilo pod št. 10.318-111 z dne 21. aprila 1939: »Direkcija naj postopa odslej v smislu razpisa št. 13.361 od i8. februarja 1935, odnosno sodbe drž. sveta Št 5123/1937.'« - ^	" •
S tem je menda končnoveljavno razčiščeno vprašanje tej,takse ijK j»; upati, da bftdo odslej vsi finančni organi pri kontroli te takse enako postopali.
Bilance
Proga. brv. d. d. »a gospodarske in industrijske žcleznice, Zagreb. Glavnica 6.0, bilančna vsota 8.35, brutodonos 1.15, čisti dobiček brez prenosa 0.535 milij. din.
Železoprometna d. d., Zagreb. Glavnica 4.0, bilančna vsota 13.05 (12.3), brutodonos 5.5 (2.7), čisti dobiček 0.02 (izguba iz prejšnjih let 2.936) milij. din.	# ' , _
Smith & Meynier, tvornica papirja, Zagreb-Su-iak. Glavnica 15.0, bilančna vsota 44.9 (51.47), čisti dobiček s prenosom 1-55 (1.32) milij. din.
Jelica, d. d., Cačak. Glavnica 10.0 (25.0), bilančna vsota 38.66 (38.44), brutodonos 3.86 (4.0), čisti dobiček.
Cene v češkoslovaškem protektoratu
Iz Prage poročajo, da je indeks cen na debelo narastel od 1. marca do 1. aprila za 1.2%. Pri tem je narastel indeks živil za 2.7%, indeks cen krmil je nekoliko j>adel, indeks cen industrijskih izdelkov pa je ostal skoraj popolnoma nespremejen.
V skupini živil so posamezne cene znatno na-rastle. Tako je indeks cen za svinjsko meso narastel za 8.7%,' za goveje meso za. 16.7%, pri maslu za 5.5% in pri jajcih za skoraj 8%. Zanimivo je, da se je vino podražilo za več kot 13%. Med cenami industrijskih proizvodov je omeniti zvišanje, cen petroleja za 3% in konoplje za 5%. Indeks cen na drobno še ni izdelan, verjetno pa je, da sq bo tudi tu poznala jx>dražitev življenja.
• . . v
Novi slovaški bankovci. Te dni se je začela zamenjava dosedanjih češkoslovaških bankovcev na Slovaškem. Gre za bankovce po 500, 1000 in 10.000 kron. Novi bankovci so prežigosani na Slovenski stat« (nad sedanjim napisom »Ceškosloven--ska«). Zamenjujejo bankovce vsi denarni zavodi in pošte na Slovaškem. V kratkem bi slovaška vlada izdala po izjavi slovaškega finančnega ministra Karvasa jx>polnoma nove, slovaške bankovce, ker bodo stari potegnjeni iz prometa.
Izkazi emisijskih bank
Švicarska narodna banka izkazuje od 15. do 22. aprila zmanjšanje obtoka bankovcev za 3.9 na 1716.1, naložbe na žiru pa za 53.0 na 1264.04 milij. frankov. Istočasno so je zmanjšal zlati zaklad za 74.5 na 2474.45, dočim je devizni zaklad narastel za 14.5 na 261.6 milij. frankov.
Belgijska narodna banka kaže v dobi od 13. do 20. aprila povečanje obtoka bankovcev za 189 na 22.318 milij. frankov, dočim se je istočasno devizni zaklad zmanjšal za 369 na 2.670 miljj., zlati zaklad sam pa je narastel za 5 na 15,324 milijonov frankov.
Reichsbanka kaže od 15. do 23. aprila zmanjšanje obtoka bankovcev za 136 na 7.649.45 milijonov mark. Skupni obtok bankovcev se je zmanjšal za 139 na 8.022 milij. mark.
Češkoslovaška Narodna banka izkazuje od 16. do 23. aprila, da se je obtok bankovcev povečal za 15.7 na 6,.024.76 milij., Žirovni računi pa so padli za 62.8 na 697.84 milij. kron. Nadalje se jc zmanjšal devizni zaklad in tudi posojila banke.
Nora avtentična tolmačenja Uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov. Minister za pravosodje je v sporazumu z ostalimi pristojnimi ministri izdal naslednji avtentični tolmačenji uredbe o likvidaciji
kmetskih dolgov: K čl. 24 uredbe: V skupni dolg po odst. čl. 24 uredbe pridejo tudi dolgovi kmeta, glede katerih so se oni v smislu Črke d. točke čl. 24 fin. zakona za 1937—1938 odst. 2 čl. 19 in 20 uredbe o izpremembi uredbe sporazumeli z upniškimi ustanovami, da jim plačajo dolg in sicer pred zaključenim sporazumevanjem. Zmanjšanje se nanaša samo na dolgove, glede katerih se dolžnik in ustanova nista sporazumela. —' Odst. 1. 61. uredb v z v e z i z odst. 2 čl. 5 pravilnika za izvrševanje: Odst. 2 čl. 5 pravilnika so ima razumeti tako, da za obstoj družinskih zadrugarjev po uredbi ni j>otrebno, da vsak od njenih 3 moških članov ima svoje jiosebne obdavčene dohodke iz kmetijstva.
Prednostno carine za uvoz nekaterih naših proizvodov v Francijo. ^Journal officiek z dne 25. aprila prinaša dekret, na podlagi katerega bodo dani posebni znaki na uvoznih dovoljenjih, ki bodo izdana brez takso ali po zmanjšanjih taksah francoskega trgovinskega ministrstva, za uvoz lesene kaše iz Jugoslavije, od kmetijskega ministrstva j>a za druge proizvode v izvršitvi odredb jugoslovansko-fracoskega trgovinskega sjx>razuma iz februarja 1939. Za uvoz klavnih konj kakor tudi svežih in suhih češpelj določeni preferenciali hodo odobreni ob predložitvi posebnih potrdil izdanih po francoskem kmetijskem ministrstvu.
Zvišanje glavnice. Aluminij, rudarska in industrijska d. d. v Splitu zvašuje glavnico od 2.4 na 4 milij. din z izdajo 16.000 delnice serije A po 100 din. Pri vplačilu je vplačati še 10 din za stroške emisije. Na tri stare delnice prideta dve novi.
Povečanje Zenice. Iz Belgrada poročajo, da se bodo v kratkem zopet povečale naprave v Zenici. Investicije bi znašale okoli 150 milij, din ul je izvrševanje del prepuščeno nemški tvrdki »Eumuce«. Poleg tega se razširja tudi leta 1937 zgrajena valjarna. Ta dela izvršuje nemška tvrdka Krupp, ki je zgradila tudi valjamo samo.
Izvoz goved v Italijo In Nemčijo. Med Zavodom za pospeševanje zunanje trgovine in nemškimi pristojnimi oblastmi je prišlo do sporazuma, po katerem bi se povečal naš izvoz goveje živine v Nemčijo. Kontingent za ta teden bi znašal 800 glav, nato pa vsak prihodnji teden 500 glav. Ta sporazum velja za tri mesece: maj, junij in julij. Dosedanji izvoz v Nemčijo je znašal okoli 200 glav tedensko. — Nadalje je bil dosežen sporazum o povečanju izvoza v Italijo. Tja smo doslei tedensko izvažali 200—500 glav, po novem bo znašal izvoz 600 glav tedensko.
Uvoz bombaže preje, volna, loja in govejih kol Iz deviznih držav. Iz Belgrada poročajo, da bo najbrž Narodna banka dajal uvozna dovoljenja, odnosno devize po naslednjem ključu: bombažno vlakno do 70% lanskega uvoza, kar znaša 35 kg na 1 vreteno, za loj 50% lanskega uvoza, za ovčjo volno 88% lanskega uvoza in za goveje kože do 60% lanskega uvoza. Razlika do višine lanskega uvoza se bo lahko pokrila na kompenzacijski podlagi, odnosno z izvozom naših proizvodov v neklirinške države,
Španija želi kupovati govejo živino pri nas. Iz Belgrada poročajo, da nam je Španija stavila ponudbo, po kateri bi plačevala uvoz naše goveje živine 50% s kompenzacijami, 50% pa v devizah najkasneje v 6 mesecih. Za garancijo nudijo Španci menice na 6 mesecev z garancijo španske vlade.
Novi delniški družbi. V Belgradu je bila osnovana delniška družba »Cereal-eksport« z glavnico 1.1 milij din (1.10 kom. delnic f>o 1000 din imenske vrednosti). Ustanovitelji so: gg. dr. Oto Frangeš, Dragan Tomljenovič, P. Mijatovič, Kurt Stahl, dr. Kari Gemindt, F. Gerohard, A. Frem in drugi. Pretežno večino delnic imajo neke nemške trgovske skupine. — Nadalje je osnovana družba za nakup nepremičnin pod imenom »Ne-pokretnost«, z glavnico 1 milij. din. Ustanovitelji so.; A. Božičkovi, ravn. Jug. združene banke, J. Veseljč, vicedir. Tax-Te, Zvonimir Jenovič, vice-dir. Ta-Txe, dr. Vekoslav Kisovec, M. Banjanin, Karlo Šancer in drugi.
Občni zbor. Industrija platnenih izdelkov d. d. v Jaršah dne 8. maja ob 10.30 v Kreditnem zavodu v Ljubljani.
Znižanje in zvišanje glavnice. Deln. družba Jadransko-priniorski boksit v Splitu predlaga občnemu zboru delničarjev znižanje glavnice od 2.0 na 1.5 in ponovno zvišanje od 1.5 na 3 milij. dinarjev.
Banka čeških legij bo izplačevala za 1. 1938 4% dividende (za 1937 6%) in se bo preimenovala v Legiobanka.
— Pri ženah, ki več let trpe na težki stolici, deluje vsakdanja uporaba naravne »Franz-Josefove« grenke vode, zavžite zjutraj in zvečer po četrtinki kozarca, zelo uspešno. Tudi bolj občutljive pacientke rade jemljejo »Frani-Joseiovo« vodo, ker se že v kratki dobi pokaže zelo prijeten učinek.
Ogl. reg. S. br. 30474/33.
Spomladanski plemenski sejem rodovniške govedi pinegavske pasme v Ormožu. Kr. banska uprava v Ljubljani priredi v ponedeljek 15. maja t. 1. predpoldne na sejmišču v Ormožu, okraj ptujski, plemenski sejem rodovniške govedi pinegav-ske pasme. Na ta sejem bo prignano večje število dobre plemenske živine, posebno mladih bikcev od 12 do 24 mesecev starosti ter mladih in dobrih plemenskih telic, ter bo tako dana vsem interesentom izredna priložnost za nakup res dobre plemenske živine. Vse nadaljnje informacije se dobijo pri Zvezi selekcijskih organizacij za pinegavsko govedo v Ormožu.
Zveza živinorejskih selekcijskih organizacij v Šent Jurju pri Celju je imela redni letni občni zbor, na katerem so se obravnavala razna pereča gospodarska, zlasti živinorejsko selekcijska vprašanja. Zborovanja se je udeležilo okrog 100 članov, zastopnikov 17 selekcijskih organizacij ter zastopnik banske uprave g. Gosak ter kmetijski re-ferentje g. ing. Moser iz Kozjega, g. Zupane Ivan iz Laškega, kmstijski referent iz Celja g. Sitar Janez ter g. Zorčič Stanko iz Konjic. Zborovanje je vodil dolgoletni agilni predsednik g. Ivan Turk iz Šmarja pri Jelšah. Takoj po uvodnih besedah je podal poročilo načelstva, nakar je sledilo selek-cijsko poročilo tajnika Zveze g. inž. Kropivška iz Št. Jur.ja pri Celju. Orisal je delo Zveze, ki je v preteklem poslovnem letu mnogo storila za napredek živinoreje in skrbela, da je pri vseh selekcijskih organizacijah mnogo storila na polju selekcije In za izboljšanje sivopšenične govedi. Poročilo o tetoviranju in molzni kontroli pri posameznih organizacijah je podal nadziratelj g. Ča-ter. Zanimivo je bilo njegovo navajanje o zaključku molznih kontrol. Letna povprečna mlečnost je Se nad 3.500 1. Za premovanje je bilo izrabljenih izjavnih sredstev 25.000 din. Blagajnik g. Pregelj je poročal, da je imela Zveza 53.000 din dohodkov in 52.000 din izdatkov.
Borze
Denar
Angleški funt 238 oz. 258
2. maj.
Nemški čeki 13.80
V zasebnem kliringu je ostal angleški funt nespremenjen na 236.10—239.90.
Nemški čeki so ostali nespremenjeni na 13.70 do 13.90.
Grški boni so beležili v Zagrebu 31.525 do 32.225, v Beljfradru 31.65-32.35.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 4,638.727, v Belgradu 5,763.000 din. Prometa v efektih je» bilo v Belgradu 1,315.000 din.
Ljubljana — Tečaji s primom: Amsterdam 100 hol. gold. . . , 2355.50—2393.50
Berlin 100 mark...... 1777.12-4794.88
Bruselj 100 belg ....... 751.50— 763.50
Curih 100 frankov...... 995.00—1005.00
London 1 funt...... , 206.95— 210.15
Newyork 100 dolarjev .... 4404.25—4464.25
Pariz 100 frankov......116.85— 119.15
Trst 100 lir........ 232.75— 235.85
Curih. Belgrad 10, Pariz 11.80, London 20.855, Newyork 445.625, Bruselj 75.80, Milan 23.45, Amsterdam 237.45, Berlin 178.60, Stockholm 107.45, Oslo 104.80, KOpenhagen 93.10, Sofija 5.40, Varšava 83.75, Budimpešta 87, Atene 3.90, Carigrad 3.60, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.20, Buenos-Aires 103.
Vrednostni papirji Vojna Škoda i
v Ljubljani 453.50—455 v Belgradu 425 —452.50
Ljubljana (v oklepajih včerajšnji tečaji). Dr-1 žavni papirji: 7% inv. pos. 98—99 (97—99), agrarji 60061 (60—61), vojna škoda promptna 453.50 do 455 (451.50—454), begi. obv. 86.50-88.50 (86 do 87), dalm.' agrarji 85—87 (85—86), 8% Bler. pos. 98.50—99.50 (97—99), 7% Bler. pos. 90—91 (89 do 91), 7% pos. Drž. hip. banke 99—100 (99 den.), 7% stab. pos. 98—99 (97-98). — Delnice: Narodna banka 7.400-7.500 (7.400-7.500), Trboveljska 180-190 (175—1&5).
Zagreb. Državni papirji: 7% invest. posojilo 99—100, agrarji 61.50 blago, begluške obveznice 87 denar, dalm. agrarji 85 denar, 4% severni agrarji 60—61, 8% Blerovo posojilo 99.50-100.50 (100), 7% Blerovo posojilo 91.50—92, 7% posojilo Drž. hip. banke 98.50-100, 7% stab. posojilo 98.50 blago. — Delnice: Narodna banka 7.500 blago, Trboveljska 177.50-180 (180), Gutmann 35-40, Sladk. tov. Osijek 90 blago, Isis 25 denar, Jadr. plovba 360 blago.
Belgrad. Državni papirji: 7% Investicijsko posojilo 99.25 denar, vojna škoda promptna 452 do 452.50 (452.50, 452.25), begluške obveznice 88.25 do 88.50 (88.50), dalm. agrarji 87.25—87.50 (87.25, 87.0), 4% severni agrarji 59.25—60, 6% šumske obv. 85.75—92, (86, 85.75), 8% Blerovo posojilo 99.25—100 (99.50), 7% Blerovo posojilo 90.75-91 (90.50), 7% stab. posojilo 99 denar.
„	Žitni, trg
Nov! Sad. Pšenica bač 149—152, srem 148 do,150, slav,, 149^151, ban 145—149. Tend. lahka, promet srednji.
Sombor. Pšenica bač, srednja bač, bač okolica N. Sad, okolica Sombor, gornje bač kosa du-plikat 148—150, srem kosa duplikat 147—149, slav kos dupl. 148—150, južna ban in gornja ban 148 do 150, bač ladja Kanal, bač ladja Begej 148—150, bač Tisa šlep I. in II. 149—151, bač ban ladja Du-nav 148—150, srem ladja Sava 146—148. — Rž: bač železnica 140—142.50. — Ječmen: bač okolica Sombor 165—170, srem 165—170. — Koruza: bač prompt 100-102. — Moka: 235—245, 215—225, 195—205, 175—185, 145—155, 112.50 do 115. Fižol: bač beli 2% 280-282.50. - Tend prijazna. Promet srednji.
Živinski sejmi
Mariborski sejem 28. aprila. Na svinjski sejem je bilo pripeljanih 292 svinj. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari kom. 90 do 125 din, 7—9 tednov stari 125—140 din, 3—4 mesece 200—280 din, 5—7 mesecev 310—460 din, 8—10 mesecev 470—510 din, 1 leto 730—980 din, 1 kg žive teže 6—8 din, 1 kg mrtve teže 8—11 din. Prodanih je bilo 169 svinj.
Cene živine in kmetijskih pridelkov v Slov. Gradcu dne 25. aprila t. 1. Voli I. vrste 4, II. vrste 3, III vrste 2, telice I. vrste 4, II. vrste 3, III. vrste 2, krave I. vrste 3, II. vrste 2, III. vrste 1.50, teleta I. vrste 6, II. vrste 5, prašiči pršutarji 7 din za 1 kg žive teže. Goveje meso I. vrste 12, II. vrete 10, III. vrste 8, svinjina 16, slanina 17, svinjska mast 20, čisti med 20, neoprana volna 10, oprana volna 20,* goveje surove kože 12—14 din za 1 kg. Pšenica 250, ječmen 200, rž 250, ove6 175, koruza 160, fižol 300, krompir 100, eeno 75, slama 50, pšenična moka 400, koruzna moka 200 din za 100 kg Mleko 1.75 din za liter.
Cone živine in kmetijskih pridelkov v Ptuju dne 28. aprila t. 1. Voli I. vrste 4.50 din, II. vrste 4, III. vrste 3 din, telice I. vrste 4.50, II. vrste 4, III. vrste 3.50 din, krave I. vrste 4, II. vrste 3, III. vrste 2 din, prašiči pršutarji 7—7.50 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. vrste prednji del 9 din, zadnji del 11 din, goveje meso II. vrste prednji del 7, zadnji del 9 din, svinjina 13—16 slanina 12—14, svinjska mast 18 din, čisti med 16, goveje surove kože 10, telečje surove kože 11.50, svinjske surove kože 8 din za 1 kg. — Pšenica 175, ječmen 200, rž 165, oves 200, koruza 125, fižol 275.—300, krompir 90—100, seno 50—75 din, slama 25—30, jabolka I. vrste 800, II. vrste 700, pšenična moka 300—325, koruzni zdrob 225 din za 100 kg. — Navadno novo mešano vino pri vinogradnikih 4.25 za 1, finejše sortirano novo vino pri vinogradnikih 8, navadno staro vino pri vinogradnikih in fino kvalitetno staro vino 8.50 din za liter, mleko 1.50 din za liter.
Drzen vlom v Rušah
Maribor, 2. maja.
V pretekli noči je bil izvršen v paviljonu vojnega invalida trafikanta Ivana Šetoroviča drzen vlom. Paviljon je v bližini vhoda v tovarno za dušik. Vlomilci so zadaj za paviljonom izkopali veliko luknjo v zid in prišli v notranjost. V paviljonu so našli kovček, ki jim je prav prišel, da so nabasali vanj zavitke cigaret, tobak ter kolke in znamke za okrog 3000 din. Vlomilci so povzročili okrog 10.000 din škode. O vlomu je bila obveščena tudi mariborska policija, ki je poslala na kraj vloma svojega daktiloskopa g. Grobina. Upajmo, da bodo vlomilci kriialu prišli v roke pravice. V kritičnem Času so bili namreč v bližini moški, ki so se sumljivo vedli. Tem.je policija že na sledu.
Veličasten kmečki tabor v Celju
Zborovanje na Hribu sv. Jožefa v Celju
Talvor slovenskega kmetskega ljudstva, ki ga je v nedeljo priredila v Celju stanovska organizacija našega kmeta Kmetska zveza, je strnil množice slovenskih kmetov, kmetic in kmetske mladine v veliko, disciplinirano armado, ki je z navdušenjem manifestirala za mir, za močno Jugoslavijo, za pravice slovenskega naroda in za svoje pravice.
Celje se je za slovenski kmetski tabor dostojno olepšalo. Kot uvod v tabo* je bila v soboto zvečer v mestnem gledališču Petančičeva igra »Slovenskega kmeta poveste, ki so jo poleg številnega občinstva obiskali tudi mnogi odličniki. Pred predstavo je spregovoril predsednik KZ g. B r o d a r.
stopom, s svojo deklaracijo in s svojim delom v nekaj tednih ustvarila pogoje, da se je začelo reševati hrvatsko vprašanje. Predsednik vlade je bil ponovno v Zagrebu, kjer je vodil razgovore " dr. Mačkom. Pokazal je izredno voljo in vložil mnogo truda in sile, da bi se to državobitno vprašanje končno rešilo. Danes lahko rečemo, da je dosežen sporazum o načinu, kako naj se reši hrvatsko vprašanje, v nekaj dnevih pa bo razglašena končna odločitev, kakor je to poudarjeno z uradnim poročilom.
Misel sporazuma popolne enakopravnosti in res pravega bratstva je prešla globoko v ljudstvo. Prav vsi se zavedamo, da nam je le v okviru mo-
čne in složne Jugoslavije pod močnim vodstvom dinastije Karadjordjevičev zagotovljen obstoj, razvoj in napredek.
Ta zavest je tako m oSna, da bo premagala 20 letno oddaljenost med Belgradom in Zagrebom. Ta zavest bo z resničnim in pravim sporazumom dala Jugoslaviji nove temelje, ki bodo močnejši od Maginotijevih linij, ker bodo zasidrani v srcih vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov, v srcih Jugoslovanov.
Mi Slovenci se sporazuma med Hrvati in Srbi odkritosrčno veselimo. Veselimo se sporazuma predvsem zato, ker bo s tem uresničena našo dvajsetletna zahteva, d o b o j e -van dvajsetletni boj za našo slovensko samoupravo, a katero smo se toliko borili. V tem jo največji pomen sporazuma, ker bo dal novo državno opredelitev in nas bo kmalu posta-vil pred nove naloge.
Tukaj, v Celju, nam je pred dvema letoma sivolasi naš vladika dr. Anton Bonaventura Jeglič napovedal veliki čas. Ta veliki čas prihaja, je tu in terja od nas, da smo veliki, da smo močni, da smo pogumni in odločni.
Slovenski kmet, ki je bil sto- in stoletja jedro slovenskega naroda, ki je njegov branik in steber, se zavoda nalog, ki mu jih ta veliki čas nalaga. Storil bo svojo dolžnost, ker I j n b i svojo zemljo, svojo domovino Slovenijo in svojo državo Jugoslavijo.
Govor ministra je množica ves čas prekinjala % burnimi vzkliki, na koncu pa je izbruhnilo dol-
V nedeljo zjutraj so že na vse zgodaj pričele zbirajoče se kmetske množice oživljati celjske ulice. Izpred Glazije se je ob 9 dopoldne pričel pomikati velik in pester sprevod z godbami, kolesarji, številnimi narodnimi nošami in pisanimi kmetskimi skupinami. Narodnih noš je bilo v sprevodu okrog 1000. Ljudje v sprevodu so neprestano vzklikali in prepevali. Z balkona mestnega magistrata so gledali sprevod številni odličniki z zastopnikom kr. vlade ministrom g. Snojem in podpredsednikom narodne skupščine g. M i h e 1 -č i č e m. Sprevod je šel po glavnih celjskih ulicah in zavil na Hrib sv. Jožefa, ki je bil ves v slavolokih in zastavah. Ogromna množica ljudi se je zbrala na pobočjih hriba okrog cerkve.
Krasen in globok verski govor je imel mariborski stolni dekan dr. C u k a 1 a , ki je zboroval-cem tudi sporočil pozdrave lavantinskega vladike dr. Tomažiča. Po govoru je dr. Cukala daroval sv. mašo, ki jo je slovesno povzdignilo ljudsko petje, spremljano od celjske železničarske godbe.
Po maši se je pričelo zborovanje, ki ga je začel s pozdravi predsednik KZ narodni poslanec Brodar. Pozdravil je ministra Snoja, senatorja dr. Ku lovca, podpredsednika narodne skupščine Mihelčiča, poveljnika 39. pp. polkovnika Defarja, poveljnika celjskega mesta polkovnika Krasnika, številne narodne poslance in druge odličnike. Z veiikim navdušenjem so bile nato odpOslane vdanoštne in pozdravne7'brzojavke' na najvišja mesta. — Predsednik senata dr. A. Korošec je poslal zborovalcem pozdravno brzojavko. —
Nato je stopil pred zborovalce gosp. minister Snoj, ki je med velikim navdušenjem množic sporočil pozdrave slovenskega voditeija dr. Korošca. Spregovoril je o nalogah kmetske stanovske organizacije ter nato prešel na jugoslovansko zunanjo in notranjo politiko. Tu je poudaril:
Vsa stremljenja naše države, naše vlade in naše zunanje politike gredo za tem, da si ohranimo mir. Ta prizadevanja so prav v zadnjih dnevih pokazala lepe uspehe in dala dokaze, da je naša zunanja politika uspešna in za državo koristna. Po tej poti prijateljstev s sosedi in dobrih odnosov do vseh ostalih držav bomo hodili tudi naprej.
Notranjepolitično smo pred rešitvijo vprašanja, ki nas je 20 let razdvajalo in slabilo moč države.
Vlada Dragiše Cvetkoviča je s svojim na-
Jugoslovanska tiskarna na mafniškem izletu
Iz Ljubljane v 7 avtobusih z godbo in pevskim zborom na Brezje in Bled
Prvi maj že od nekdaj ni samo praznik pomladi, ampak tudi praznik delavstva. Svoječasno je delavstvo ta svoj praznik praznovalo z bučnimi manifestacijami, obhodi in paradami. Toda časi so se spremenili, kajti delavstvo je samo uvidelo, kako prazne in nesmiselne so takšne proslave njegovega praznika, ki so jih poklicani in nepoklicani demagogi izrabljali v svoj prid. Delavstvo praznuje dandanes svoj praznik na lepši in prisrčnejši način, s skupnimi izleti v pomladno naravo, kjer preživi svoj dan v iskrenem, sproščenem veselju in neprisiljenem tovarištvu.
Zelo lepa in res hvalevredna je bila gesta lastništva Jugoslovanske tiskarne, ki je za letošnji prvi maj povabilo vse delavstvo in uslužbenstvo podjetja na skupen izlet na Brezje in Bled. Lastništvo si je takšen skupen izlet delavstva svojega podjetja zamislilo kot najlepšo proslavo delavskega praznika, ki naj tudi poglobi stike in sodelovanje med vodstvo podjetja in delavstvom. Obenem pa je bil prvomajski izlet uslužbenstva Jugoslovanske tiskarne zamišljen tudi kot slovo od dosedanjega dolgoletnega ravnatelja Jugoslovanske tiskarne g. Karla Ceča. Da bi izlet čim lepše izpadel, je lastništvo Jugoslovanske tiskarn^ povabilo tudi pevsko »Grafiko« in grafični orkester, da s pesmijo in glasbo dvigneta razpoloženje izletnikov.
Izlet je bil vzorno organiziran in je potekel v najlepšem redu. Sedem velikih avtobusov je okrog osmih zjutraj odpeljalo 220 izletnikov proti Gorenjski. Od vodstva podjetja so se izleta udeležili ravnatelj g. Karel Ceč, predsednik lastništva Jugoslovanske tiskarne vseuč. prof. g. dr. Odar, poslovodja duh. sv. g. Anton Čadež, generalni tajnik g. Košiček, novi tehnični ravnatelj Jugoslovanske tiskarne g. Kramarič ter nadfaktor g. Ka-
Prizori iz slavnostnega sprevoda
pelj. Vreme je bilo krasno, zares majniško in je takšno ostalo ves dan.
Ob 9 dopoldne so se izletniki ustavili na Brezjah, kjer je bila sv. maša, ki jo je služil g. Košiček. Med mašo je na koru vzorno prepeval moški zbor »Grafike« pod vodstvom pevovodje prof. Danila Cerarja. Po maši so bili izletniki postrežem 7. okusnim zajtrkom pri Finžgarju in pri Gabrijelčiču. Nato so udeleženci spet sedli v avtobuse, ki so jih odpeljali do Zasipa pri Bledu, kjer
Iiletniki pred cerkvijo
so izstopili in se napotili skozi romantično sotesko Vintgarja v Gorje in od tam zopet z avtobusi na Bled. Okrog 2 pop. so se izletniki zbrali na kosilo v veliki dvorani Park-liotela, kjer jih je hotelsko osebje, na čelu z ravnateljem g. Trefaltom, vzorno in promptno postreglo. Postrežba v tem odličnem hotelu je res na zavidljivi višini. Med kosilom je neumorno igral grafični orkester pod vodstvom dirigenta g. Pereta.
Ob koncu kosila je spregovoril predsednik prof. dr. Odar, ki je očrtal dvojni pomen tega prvomajskega izleta, kakor si ga je zamislilo podjetje: poglobiti stike med vodstvom podjetja ter delavstvom in se na prisrčen način posloviti od odhajajočega ravnatelja g. Ceča. Orisal je velike zasluge ravnatelja g. Ceča za Jugoslovansko tiskarno, ki je pod njegovim strokovnjaškim in razumnim vodstvom dosegla brezhibno tehnično višino in tudi po obsegu postala največje grafično podjetje v Sloveniji in eno največjih na Balkanu. G. ravnatelj je vložil v podjetje ves svoj trud, iniciativo, energijo in strokovne sposobnosti, obenem pa je znal ves čas svojega delovanja delati ▼ soglasju z uslužbenstvom, kar je za takšno podjetje velikega pomena. G. ravnatelj pa ne zapušča še podjetja, ampak bo v svoji novi funkciji kot poslovodja lastništva in nadzornik tiskarne še vedno bdel s svojo bogato izkušnjo nad nadaljnjim razvojem podjetja. V imenu poslovodstva se mu je predsednik dr. Odar za ves njegov trud in delo prisrčno zahvalil.
Vidno ganjen je nato spregovoril g. ravnatelj Č e č, ki je v duhovitih besedah orisal v glavnih potezah svojo bogato življenjsko pot, ki se je začela s tem, da je skoraj pred polstoletjem kot tiskarski vajenec vstopil v Krajčevo tiskarno v Novem mestu. Tistega dne je prav tako lepo sijalo sonce kakor danes. Ko se je leta 1896. izučil za tiskarja, je kmalu nato vstopil v tedanjo Katoliško tiskarno v Ljubljani, vodil od 1904 do 1906 tiskarno v Postojni ter se nato vrnil kot faktor v Katoliško tiskarno. Tedaj si je zastavil za cilj, napraviti iz nje največje slovensko tiskarsko podjetje. Z energijo in nezlomljivo voljo, ki jo je priporočal tudi zbranemu delavstvu, se mu je to tudi posrečilo. Hotel je ustvariti slovenskemu narodu tiskarsko podjetje, ki ne bo samo zapo-sljevalo toliko in toliko delavcev, ampak tudi opravljalo pomembno kulturno poslanstvo med ljudstvom. Prvi boj je moral dobojevati r tedanjim bogato razvitim nemškim tiskarstvom v Ljubljani in posrečilo se mu je, da ga je v kratki j dobi nadkrilil. Spomnil se je vseh mož, ki so ga | pri tom njegovem delu podpirali moralno in mate-
Minister g. Snoj govori
gotrajno odobravanje. Godba je zaigrala državno himno.
Za ministrom Snojem so še govorili: celjski župan dr. Voršič, podpredsednik narodne skupščine Mihelčič, prof. Kovačič za Prosvetno zvezo, poslanec S m e r s u za slovensko katoliško delavstvo, kamniški župan Nande Novak za Župansko zvezo, kmet s Frankolovega Gorše k Jože, Marija Ferjanova iz Olševka pri Kranju v imenu kmetskih žena, župan Brulc iz Šitiihela pri Stopičah in zastopnik absolventov 1 dijakih šol O v s e n i k.
i u poldne je bila na Hribu sv. Jožefa predstava Petančičeve igre »Slovenskega kmeta povest«, ki jo je gledala ogromna množica ljudi. Potem pa so se pričele kmetske množice razhajati in zapuščati Celje, s prijetno zavestjo, da so doživele lep kmetski praznik.
rialno, zlasti pokojnega nadškofa dr. Jegliča,-pokojnega dr. Janeza Ev. Kreka, s katerim je bil intimen sodelavec, prošta Kalana, tajnika Smolnikarja, dr. Evgena Lampeta, ni pa pozabil tudi na svoje sodelavce v podjetju, med katerimi je poudaril zasluge pokojnih grafikov Tomažiča, Premka, Komarja, Werzaka in Poženela, ki so z veliko ljubeznijo pomagali graditi največje jugoslovansko tiskarsko podjetje. Navzočni so se dvignili in zaklicali pokojnikom trikrat »Slava*. Ob koncu svojega govora je g. ravnatelj poudaril še lepo razmerje, ki je ves čas vladalo med njim in njegovim uslužbenstvom, ter zaželel, da bi to lepo razmerje ostalo še naprej v tiskarni.
Govor g. ravnatelja je zbudil med izletniki viharno odobravanje. Nato je glavni zaupnik grafičnega delavstva v Jugoslovanski tiskarni gosp. D e ž m a n z lepim nagovorom izročil g. ravnatelju umetniško izdelano diplomo na pergamentu, delo faktorja v litografiji g. Trpina Janeza.
Pevski zbor »Grafike« je pod vodstvom profesorja Cerarja zapel grafično himno in še nekaj
Marije Pomagaj na Brezjah
pesmi svojega koncertnega programa, ki so jih zbrani nagradili z navdušenim odobravanjem. Izletniki so se nato podali s čolni na otok, kjer je »Grafika« v cerkvici zapela dve Marijini pesmi, nato pa se vrnili v 1'ark-hotel, kjer je bila južina. Med južino je še enkrat spregovoril ravnatelj g. Ceč, ki se je toplo zahvalil pevski »Grafiki •-, njenemu predsedniku g. faktorju Dachsu in pevo-vodji prof. Cerarju ter grafičnemu orkestru za sodelovanje pri tem lepem izletu. G. ravnatelj je šel nato okrog vseh miz in se poslovil od vsakega uslužbenca posebej s toplimi besedami in prisrčnim stiskom roke.
G. ravnatelj Karel Ceč med govorom v dvorani Park-hotela na Bleda
V dvorani se je nato razvila prisrčna In neprisiljena tovariška zabava, ki jo je poživljala »Grafika« s svojo pesmijo, orkester pa z glasbo. Kar prehitro je prišel čas odhoda. Ob 8 zvečer so izletnike spet sprejeli avtobusi in jih odpeljali domov. Ves dan je vladalo med izletniki živahno in veselo razpoloženje, znamenje, da je izlet uspel v vseh osirih.
te novice
Koledar
Sred«, 3. maja: Najdenje sv. Križa; Aleksander.
Č«trt*k, 4. maja: Florijan (Cvetko), mučenec; Monika.
Novi grobovi
+ V Ljubljani je včeraj popoldne umrl vele-zaslužni ravnatelj zavarovalnice »Dunav« g. Gvido Pregelj. Pokojni je bil nad 35 let ravnatelj omenjene zavarovalnice ter odbornik Zveze zavarovalnic. Naj mu eveti večna luči Žalujočim naše iskreno sožalje I
+ V Belgradu je 29. aprila umrl v 54. letu staTosti železniški inšpektor g. Franc Zla t nar, rojen v župniji Mekinje pri Kamniku. — Naj v miru počival
Osebne novice Fr. Donat Jug - 60 letnik
Pri Mariji Pomagaj na Brezjah obhaja danes 60 letnico Bogu in bližnjemu posvečenega življenja fr. Donat, dolgoletni zakri-stan Marijinega svetišča in znani čebelarski strokovnjak. Dokler mu ni bolezen onemogočila dela, je redno pisal v »Slov. čebelarja« in 1. 1934 napisal tudi priročnik »Praktični čebelar«, ki ga je bogato ilustriranega izdalo Slovensko čebelarsko društvo. Tudi v sadjarstvu in vrtnarstvu se je udejstvoval in organiziral pred nekaj leti na Brezjah dve razstavi: sadjarsko in vrtnarsko. Neumorno je deloval tudi v tujskoprometnem in olepševalnem društvu. Njegovo skrb za lepoto hiše božje in gorečnost za čast Marijino v teku 30 letnega delovanja na Brezjah naj mu povrne nebeška Kraljica, kateri kot pravi Frančiškov sin vse življenje zvesto in vdano služi. K 60 letnici mu iskreno čestitamo!
•
—	Poročil se je 1. maja pri Mariji Pomagaj na Brezjah g. dr. Anton Kodre, načelnik domovinskega urada ljublj. mestnega magistrata, starešina dravske gasilske zajednice in predsednik Vseslovanske gasilske zveze, z g. Miro Čeme roj. Gerbec. Poročil ju je g. p. Oton Kocjan. Novo-paročencema prav iskreno čestitamo in želimo obilo sreče in božjega blagoslova.
—	Poroka. V nedeljo sta sc poročila na Brezjah g. Hafner Matko, strojni inženir in gdč. Nika Rozmanova. Porobčil ju je g. prof. Janko Mlakar. Mladima novo1** neema želimo obilo sreče!
—	Promocija. Na zagrebški univerzi je bil promoviran g. Vaclav Pišot iz Ljubljane za doktorja vsega zdravilstva. Čestitamo!_^^^^
Reci kar hočeš — kuhinjska čokolada Mirim je res dobra!
A,
/ dni m mm aHflt ? il SB'	-_ V,.
1 zss.^JZ 1	MIRIM KUHINJSKA ČOKOLADA d IMI»W m« NM M •»lin « nmtH 11'MI 1111 llllll M umi 1 »mm
—	Jubilejni kongres časnikarjev. V nedeljo 21. maja ob 10 dopoldne bo v Zagrebu 20. jubilejni kongres Jugoslovanskega novinarskega združenja s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev jubilejnega kongresa; 2. predavanje o historijatu JNU, 3, Otvoritev glavne skupščine JNU, 4. izvolitev zapisnikarja in overovatelja zapisnika, 5. izvolitev skupščinskega odbora, 6. poročilo centralne uprave, a) tajnika, b) blagajnika in c) nadzornega odbora, 7. glasovanje o razrešnici upravnemu in nadzornemu odboru, 8. proračun in določitev prispevkov sekciij, 9. volitev predsednika, 10. pooblastilo centralni upravi za izdelavo načrta uredbe o ureditvi delovnih odnošajev med novinarji in lastniki listov ter novih pravil JNU, 11. pritožbe glavni skupščini in 12. slučajnosti.
—	Razpis natečaja za izvirna glasbena dela. Kr. banska uprava dravske banovine razpisuje natečaj za izvirna glasbena dela, in sicer za: ijlasbeno-dramska (operna) in simfonična dela. 7,a najboljše glasbeno dramsko (operno) delo je namenjena nagrada v znesku 15.000 din, za najboljše simfonično delo pa v znesku 5000 din. — Glasbeno-dramsko (operno) delo mora izpolniti celi večer, to je: proizvajanje dela mora trajati najmanj dve uri. Delo je lahko resnega ali veselega značaja. Razpis ne velja za opereto. Snov za glasbeno delo (sujet) more avtor izrabiti poljubno, vendar pa bodo pri presojanju imela prednost dela, ki obravnavajo snov iz slovenskega narodnega življenja. Delo mora biti v sceničnem in glasbenem pogledu izvedlivo v Narodnem gledališču v Ljubljani. Nadalje mora biti delo izvirno in doslej še neizvajano, v kom pozi tomem pogledu pa takšno, da bo razumljivo tudi širšim plastem naroda. — Simfonično delo (simfonija, suita, simfonična slika, uvertura itd.) mora biti čisto instrumentalno delo ter mora njega proizvajanje trajati najmanj 30 minut. Oblika simfoničnega dela more biti poljubna. Delo samo pa mora biti izvirno in še neizvajano. — Skladatelji, ki 6e hočejo udeležiti tega natečaja, naj predlože za glasbeno-dramsko (operno) delo partituro in klavirsko priredbo, za simfonično delo pa samo partituro najpozneje do 31. marca 1940 prosvetnemu oddelku kralj, banske uprave v Ljubljani. Vsako delo mora biti označeno z geslom, pridelana mu mora biti tudi zapečatena kuverta z geslom, v njej pa naj je ime in naslov natečajnika. Predložena dela bo ocenjevalo posebno razsodišče, ki >ia bo imenoval g. ban.
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josef« grcnčice.
—	Kamniška podružnica Slomškove družbe
zboruje v nedeljo, 14. maja na Rovah ob 10. Predava g. kaplan Mikuž o: Zgodovina in idejna opravičenost sodelovanja šole b cerkvijo«. Sledi predsednikovo poročilo in določitev članarine. — Skupne maše na Rovah ne bo, pač pa je ob 9 v Radomljah. Po zborovanju naj bi vsi udeleženci ostali tudi na družabnem sestanku. Člani, pridite polnoštevilno!
—	Sejem v Domžalah. Kralj, banska uprava dravske banovine je dovolila, da se sme v Domžalah vršiti sejni dne 4. maja 1939, ki je bil zaradi slinavke prepovedan. Sejem bo živinski in kramar-ski. Dovoz živine je dovoljen iz vseh občin, razen iz občin Homec in Radomlje in še v teh velja le za vasi Jarše in Groblje. Uprava občine Domžale.
Sardelna pasta
»NEPTUN"
jo na višku kvalitete — proizvod največjih domačih tovarn sardin »Neptun«, d. d. Split.
—	Skupščina Sloven. planinskega društva bo
dne 14. maja 1939 ob 8 zjutraj v Novem mestu. Predsestanek delegatov pa v soboto, dne 13. maja 1939 ob 18 v Novem mestu. Dnevni red: Poročilo predsednika, poročilo tajnika, poročilo blagajnika in obračun, poročilo nadzornega odbora, določitev članarine, pristopnine in prispevkov za Glavni odbor, poročilo reševalnega odseka, izprememba pravil §41, odobritev poslovnika »Ustroj in uprava SPD«, volitve, samostojni predlogi in raznoterosti. Samostojne predloge morajo podružnice poslati pismeno Glavnemu odboru najkasneje do 10. maja.
¥
Posebno pazite, kaj bolnik pije I
. Ce Vam je le mogoči, dajte mu-sa zdravje in užitek čim češče najboljšo naravno mineralno vodo
ono z rdečimi srci.
Ce sami bolehate ali se ne počutite dobro, zahtevajte naš brezplačni prospekt v katerem imate mnogo koristnih navodil o zdravju.
Uprava Radenskega zdravilnega kopališča
SLATINA RADENCI

—	Izlet društva »Pravnika«. Vsakoletni tradicionalni izlet društva bo leto« v nedeljo, dne 14. maj v Rimske toplice in Laška Izletniki se peljejo z jutranjimi vlaki (iz Ljubljane ob 5.30, iz Maribora ob 5 s prihodom v Rimske toplice ob 7.13 odnosno 6.46) do Rimskih toplic, od koder se po-podajo združeni izletniki čez Šmarje to po lepi romantični dolini Breznici k Sv. Jederti, od tu čez Trnov hrib in' Sveti Mihael v Laško Skupne hoje 3 do 3 in pol ure. V Laškem kopanje v termalnem kopališču, ki je dovolilo izjemen popust (kopalne obleke sebojl). Ob pol 14 skupen obed v dvorani zdravilišča, popoldne zabava v zdravilišču in ogled znamenitosti mesta Laško. Odhod z večernimi vlaki. Prijave izletnikov do petka, 12. maja opoldne in sicer za Ljubljančane pri vratarju sctdne palače, za ostale na naslov g. dr, Arnolda Permeta, sodnega starešine v Laškem.
—	Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznini ledvic, srca. proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in slično. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost.
—	Na mednarodnih modelarskih tekmah, ki so bile lansko leto v Ljubljani, so zmagali Angleži. Po pravilih, ki jih je sprejela FIA (Federation International Aviatique) na predlog jugoslovanskega Aerokluba, je pripadla lanskemu zmagovalcu naloga, da organizira leto« mednarodne modelarske tekme. Taka bodo letos v dneh 22. in 23. julija v Angliji v bližini Londona II. mednarodne tekme letečih modelov za pokal Nj. Vel. kralja Petra II. Po pravilih tekmujejo vsako leto samo motorni ali pa jadralni modeli. Ker so bile lansko leto pri nas tekme motornih modelov, bodo v Londonu tekmovali samo jadralni modeli. II. mednarodne tekme se bo udeležila 6eveda tudi jugoslovanska ekipa, ki bo sestavljena iz naših najboljših modelarjev. Kakor smo zvedeli, 6e že pripravljajo za udeležbo, da bodo modelarji pravočasno pripravili in izbrali aparate za tekmovanje, ker bo že v dneh od 10. do 18. junija t. 1. v Belgradu izbirna preizkušnja modelov, ki bodo določeni za udeležbo v Londonu.
—	Mladinske cerkvene pesmi je izdala pred-stojništvo frančiškanskega samostana v Ljubljani, Zbirka je uporabna zlasti za slovesnost prvega svetega obhajila in za majniško pobožnost. Skladbe so zelo lahke; tudi najskromnejši otro,ški zbor jih bo zmogel. Priporočamo jih šolam in voditeljem verskih organizacij. Cena 10 din. Pišite na naslov: Frančiškanski samostan, Ljubljana, Marijin trg 4.
roSa se v upravi »Knjižic«, Ljubljana 8, Stane 1 dinar.
—	Članstvu Učiteljskega pevskega zbora »Emil Adamič« sporočamo, da bo pevska turneja po Bosni in Dalmaciji. Ministrstvo proevete je odobrilo dopust. Prihodnji pevski tečaj bo 5., 6. in 7. maja t. 1 v prostorih Glasbene Matice v Ljubljani. Odhod na turnejo je v ponedeljek 8. maja. Začetek tečaja je v petek, 5 .maja t. 1. ab 10. Članstvo naj prinese s seboj vse potrebno za pot in nastop, — Tajništvo.
—	Za 4 dni v Italijo z avtom po Vipavski dolini, do Gorice, Trsta za 150 din; do Padove in Benetk 280 din — 18.—21. maja. Prelepi maj-niški romarski izlet na Sveto Goro in na grob sv. Antona Padovanskega v tehnični izvedbi Tuj-skoprometne zveze po našem priljubljenem sporedu. Podatke, fotografije in plačilo do 10. maja. Priglasite se takoj za brezplačna navodila »Družini božjega sveta«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17.
—	Binkoitne izlete v Benetke, Gorico, Trst in Logarska dolino organizira izletna pisarna M. Okom, Ljubljana, Frančiškanska ul., tel. 22-50.
—	Enodnevni krožni izlet po Slovenskih goricah priredi 7. maja Društvo prijateljev Slovenskih goric, Prijave in informacije v V6eh bilie-tarnicah PUTNIKA.
Smrtna nesreča 63 letnega moža
Celje, 2. maja.
V Šentjurju pri Celju se je v nedeljo ob pol 7 zjutraj dogodila nesreča, ki je zahtevala življenje 63-letnega upokojenega železničarja in posestnika Vrabiča Janeza iz Grobelnega. Ko se je peljal 26-letni Knez Stanko s kolesom iz Botriš-nice skozi gornji trg v Šentjurju proti Leskov-škovi gostilni, mu je prišel nasproti J. Vrabič. Knez je butnil vanj s kolesom in ga podrl. Sunek je bil tako močan, da je Kneza vrglo daleč pod cesto, Vrabič pa je dobil hude notranje poškodbe. Ljudje, ki so pravkar šli v cerkev k sv. maši in bili priče tega dogodka, so prihiteli obema na pomoč. Vrabiča so odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer pa je že včeraj podlegel poškodbam.
po* cbižavi
*	Obvezno zavarovanje posevkov pred točo v Bosni. Minister za kmetijstvo g. Bešlič je podpisal uredbo, ki predpisuje obvezno zavarovanje posevkov pred točo na področju drinske banovine. Zavarovanje bo prevzel Zavod za zavarovanje pred točo drinske banovine, katerega sedež je v Zagrebu.
*	Slovesen sprejem nove vojne ladje v Splitu. Kakor smo že kratko poročali, je bila pred kratkim dograjena v ladjedelnici v Nantesu v Franciji nova protitorpedovka naše vojne mornarice »Beograd«. V četrtek je nova bojna ladja priplula v Split, kjer so ji pripravili slovesen sprejem. Na obali so se zbrali zastopniki civilnih in vojaških oblasti na čelu s poveljnikom obalnega poveljstva kontreadmiralom Vladi-mirjem Marjaševičem. Postrojena je bila tudi častna četa mornarjev. Ladja se je počasi in dostojanstveno približala obali in ko so jo zasidrali, so šli zbrani odličniki na krov, kjer je imel kontreadmiral Mar-jaševič govor, v katerem je v imenu vse vojne mornarice zaželel poveljniku laiSje in posadki" ddlftdffto-šlico, Odgovoril mu je poveljnik ladje kapetan bojnega broda Vilim Bačič, ki je obljubil, da-'bo posadka nove bojne ladje zvesta slavni tradiciji vojske, naše mornarice in naše zgodovine. — Nova bojna ladja ima 2.210 ton, stroji so zmožni proizvajati 50.000 konjskih sil in ladja razvija brzino 38 morskih milj na uro. Posadka šteje 159 ljudi. Ladja je oborožena s štirimi 120 milimetr. topovi, dvema dvocevnima protiletalskima topoma kalibra 40 milimetrov, ima 6 torpedov in večje število strojnic, min in bomb za boj proti podmornicam. Naša vojna mornarica je z njo pridobila izpolnitev.
*	Kako se na jugu plačujejo dolgovi, Iz Kosovske Mitrovice poročajo: Kmet Suljo Veličevič je dolgoval kmetu Selmanu Muratu že nekaj let 2000 din. Da bi slednjič že poravnal dolg, je odstopil upniku svojo mlado ženo Zado, katero je pred nekaj leti kupil za 5000 din. Upnik je bil s tem zadovoljen in mu je izstavil pobotnico. Najbolj vesela pa je bila Sada, ki je zdaj namesto 50-letnega Sulja dobila precej mlajšega moža.
*	75.000 dinarjev občinskega denarja fe pone-veril. V vasi Mandjelosu pri Mitrovici je bil od konca 1936 nameščen kot občinski blagajnik Rajko Jovičič. Jovičič je živel zelo razkošno in užival v mitroviških nočnih lokalih glas velikega kavalirja. Ko pa je pri občinskih volitvah zmagala opozicija, so novi .občinski možje odkrili velik primanjkljaj v občinski blagajni. Novi župan je poslal okrajnemu načelstvu 7 prijav zoper bivšega blagajnika. Jovičič se je slednjič sam prijavil oblastem, ki so ga izročile sodišču. Te dni je bila proti njemu razprava, na kateri je prišlo na dan, da je Jovičič poneveril nad 75.000 din občinskih davščin, ki jih je sam pobiral Obsojen je bil na dve leti in 15 dni ječe, na tri leta izgube častnih pravic in seveda na izgubo službe.
*	Hud zločin ciganov. Pred nekaj dnevi smo poročali, da so na cesti med Sento in Kanižo cigani napadli kmeta Borivoja Jovanoviča in njegovo ženo ter ju neusmiljeno mučili in tepli. Ko sta bila nezavestna, so ju pustili ležati na cesti. Zdaj pa poročajo hrvatski listi, da ie bila z Jovanovičema tudi njuna 17-letna hčerka Aranka, ki so jo cigani odpeljali s seboj v 6voj tabor, kjer so jo prav tako na okruten način
KINO SLOGA, tel 27-30 Danes ob 16., 19. in 21. uri PREMIERA!
Najnovejši kulturni film slovitega radskovalca Franka Buck-a, tvorca glasoviteea filma »Privedi jih živel« Film je bil nagrajen vsled svoje uredno poučne in znanstvene vsebine!
I V burnih dnevih, ko se Vas polaila maloduije
si oglejte naš prekrasni češki film in črpali boste
IFr. Langerjeva oderska drama
Izgubljena patrola
Zd. Stepanok — Vojta .lurny — Ferd Hart
novo vero in zaupanje v boijšo in lepšo bodočnost
KINO UNION, tel. 22-21
Predstave ob 1B.. 19 in 21. uri
—	Novi vozni red »Ekspres« je izšel. Novi vozni red »Ekspres« za poletno 6ezono je danes izšel in stopi v veljava 15. maja t 1. Obsega vse ežlezniške proge, avtobusni vozni red v dravski banovini in paroplovni vozni red na Jadranskem morju. Dobi se po vseh knjigarnah in vetjih trafikah po običajni ceni 10 din za komad. Naroča se pri »Administraciji voznega reda .Ekspres' v Ljubljani, poštni predal št. 356.
—	»Svetogorska Kraljica« je naslov knjižici, ki je te dni izšla na Rakovniku. V njej se opisuje prikazanje Marijino priproisti slovenski deklici Uršiki Feriigoj pred 40u ieti in razgrinja pred nami vsa pestra zgodovina svetovgorske božje poti, kamor j« tudi slovenski narod tako rad romal. Na-
mučili, dokler jim ni izročila 50 dinarjev, ki jih je imela pri sebi. Za ta denar so si cigani kupili žganja in se ga napili. Ko so od pijanosti popadali na tla, je Aranka pobegnila. Zal pa ni mogla povedati, kje leži ciganski tabor, kajti ko so jo pripeljali vanj, je imela zavezane oči, ko pa je pobegnila, ie bila tema. Orožniki iščejo zločinske cigane, vendar doslej še niso imeli uspeha.
* Samoumor znanega dalmatinskega učenjaka. V četrtek popoldne so našli na drugem vrhu Marjana nad Splitom mrtvega znanega dalmatinskega učenjaka prof. Umberta Girometta. Huda bolezen, za ke-tero je bolehal že dolgo vrsto let, ie bila vzrok, da si je prostovoljno končal življenje. Pokojnik je spadal med najvnetejše raziskovalce naših kraških predelov
Ljubljana, 3. maja
GledaliSče
Drama. Sreda, 3. maja: Kaj je resnica» Red Sreda. — Četrtek, 4. maja: Utopljenca. Red Četrtek. — Petek, 5. maja: zaprto. — Sobota, 6. maja: Živi mrtvec. Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol.
Opera. Sreda, 3. maja: Falstaff. Red B. — Četrtek, 4. maja: Trubadur. Debut gdčne Mire Basičeve iz Zagreba. Izven. Znižane cene od 30 dinarjev navzdol. — Petek, 5. maja ob 15: Don Kihot. Dijaška predstava. Izven. Globoko znižane cene od 16 dinarjev navzdol. — Sobota, 6. maja: Jesenski manevri. Izven. Globoko znižane cene od 24 dinarjev navzdol.
Radio Ljubljana
Sreda, 3. maja. 12 Vse mogoče, kar kdo hoče (plošče po željah); 12.45 Poročila; 13 Napovedi; 13.20 Salonski kvartet; 14 Napovedi; 18 Mladinska ura: Iz glasbene zgodovine (dr. Anton Dolinar; 18.40 Umetnost Ptuja (dr. Fr. Štele); 19 Napovedi, poročila; 19.30 Nacionalna ura: Rožnik pri Ljubljani in njegova zgodovina (Alojz Potočnik); 19.50 Plošče; 20.10 Kvartet mandolin; 21 Smetanova »Prodana nevesta« I. dej. (plošče); 22.15 Prenos iz restavracije »Emona«.
Drugi programi
Sreda, 3. maja: Belgrad-Zagreb: 20 Opera —
Bratislava: 19.30 Koračnice, 20 Igra — Sofija: 19.30 Smetanova opera »Prodana nevesta« — Varšava: 21 Klavir, 22 Plesna glasba 2 Budimpešta: 22 Violina, 23 Cigan, orkester — Tret-Milan: 17.15 Vokal. koncert, 21 Operetna glasba, 22.15 Violina — Rim-Bari: 21 Opera »Kralj Lear« — Dunaj: 19 Beethovnove skladbe, 20.15 Plesna glasba — Berlin: 20 Klasična operetna glasba — Frankfurt: 20.15 Zabavna glasba, 22.15 Komorni koncert — Koln: 19.15 Ljud. koncert, 21.10 Violina — Stras-bourg: 20.30 Konservatorijeki koncert.
Prireditve in zabave
Društvo prijateljev poljskega naroda vabi na proslavo poljskega narodnega praznika »Tretjega maja«, ki bo drevi ob 8 v verandni dvorani hotela Union. Spored je zelo pester. Vstop prost.
Angleško društvo v Ljubljani opozarja svoje članstvo in ljubljansko občinstvo na koncert dveh odličnih angleških umetnikov, in sicer mezzosopra-nistke Astre Desmondove, ki jo bo spremljal na klavirju g. Gerald Moore, ter pianista Clifforda Curzona. Koncert bo v petek, 5. t. m. v veliki filharmonični dvorani.
Pred krakim
smo imeli izredno uspelo gostovanje angleškega ansambla e Hamletom v našem gledališču. V petek pa bosta koncertirala v Ljubljani dva znamenita angleška umetnika. Pevka Astra Desmondova, ki bo nastopila v Ljubljani, ima v svaji domovini ugled velike angleške umetnice. Pianist Clifford Curzon pa uživa sploh sloves enega najboljših angleških pianistov. Koncert bo v petek 5. t. m. v veliki filharmonični dvorani. Cene običajne koncertne. Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice,
. Predavanja
Ciklus*' jpiedaVan j Slavističnega kluba se bo
nadaljeval s predavanjem dr. Ferda Kozaka a slovenski kulturi. Predavanje bo danes zvečer ob 8 v Hubadovi dvorani na konservatoriju, — Vstop prost.
Socialno ekonomski institut naznanja, da za četrtek, 4. t. m. napovedanega predavanja univ. prof. g. inž. arh. I. Vumika radi obolelosti predavatelja ne bo Preloženo je na poznejši čas.
Sestanki
Izredni občni zbor L. S. K. bo v sreda, dne 10. maja ob 8 zvečer v sejni dvorani restavracije »Zvezda«.
Vič — Sadjarska in vrtnarska podružnica priredi drevi ob pol 8 zvečer v salonu restavracije »Katrica« v Rožni dolini sestanek vrtnarskega odseka. Vabljeni so vsi člani in prijatelji.
Idrijski krožek. V četrtek, 4. maja eb 20 v salonu gostilne Kajfež, Florijanska ulica, članski sestanek s predavanjem L. Božiča: »Zanimivosti iz stare Idrije«. Vabljeni vsi rojaki in prijatelji.
Cerkveni vestnik
Duhovna obnova ZKU bo 7. maja v Lichten-thurnovem zavodu v Ljubljani. (Natančen spored glej v okrožnici!) Udeleženke naj se pripeljejo do 6, maja. — ZKU, Masarykova cesta 12,
Nase dijaštvo
Kongregacija akademičark ima drevi točno ob četrt na 8 svoj redni sestanek pri oo. frančiškanih.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarnei dr. Piccoli, Tyr-ševa 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62 in mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta.
in je v teku svojega 30-letnega proučevanja izdal neštevilno znanstvenih del o daTmatiskem Krasu. Bil je tudi navdušen planinec. V Splitu je ustanovil mestni prirodoslovni muzej, živalski vrt in morski akvarij. Vsa dalmatinska javnost je globoko užaloščena ob nenadni smrti plodovitega učenjaka.
Smrtna žrtev nasilneža
Maribor, 2. maja.
V nedeljo je bilo več izletnikov pri Senjorje. vem domu na Pohorju. Ko so šli od tam h koči Na Pungartu, so med potjo v bližini Malega Črnega vrha naleteli na strahotno najdbo. Poleg poti je ležalo truplo mlajše ženske, ki je že precej razpadalo. Ženska je morala biti stara 25 do 30 let. Truplo je očividno ležalo že več mesecev pod snegom, katerega je sedaj pomladno sonce stalilo. Domnevajo, da je to neznanka, ki se je pred štirimi meseci zglasila v Mariboru v pisarni Slov. planinskega društva. Zanimala se je za službo kuharice na Senjorjevem domu. V pisarni so jo napotili na Senjorjev dom, kjer naj se zglasi pri oskrbniku. Tam pa se ni oglasila, pač pa je oskrbnik zvedel, da se je ta ženska mudila na Pisniku, ki je na pol poti do Senjorjevega doma. Neznanke do-sedaj še niso mogli identificirati. Ribniški orožniki so odredili, da se prenese truplo k Ribnici na Pohorju, kjer ga bodo obducirali, ker sodijo, da je postala neznanka žrtev nasilstva.
Prosvetni dom na Prevaljah — kuiiurna zahievai
1.1 U B L JAN A
S C H I C H T O V O
terpentinovo mi I o
varuje perilo
Proslava nemškega narodnega praznika v Ljubljani
Dne 1. maja praznuje Nemčija svoj narodni praznik. Za to priliko je nemški konzul v Ljubljani, g. Bernard z gospo na svojem privatnem stanovanju, Novi trg 5, priredil svečan sprejem s prigriskom, ki so se ga udeležili predstavniki naših najvišjih civilnih in vojaških oblasti, kulturnih in gosjx>darskih ustanov, dalje konzularni zbor v Ljubljani, zastopniki tiska in posebno mnogoštevilno ugledni nemški državljani, ki žive na ozemlju Slovenije. Sprejem je ob izredni družabnosti in gostoljubnosti g. konzula in njegove ge. soproge potekel zelo prisrčno.
Razstava: Lavrinova-Remčeva-Gorjup
Ljubljana, 30. aprila. V nedeljo, 30, aprila je predsednik umetniškega kluba »Lade« g. prot. Ivan Vavpotič odprl v Jakopičevem paviljonu umetniško razstavo, ki jo prirejata v okviru kluba »Lade« akad. slikarica Bara Reračeva in akad. slikar Tine Gorjup, kot
gost pa se jima je pridružila tudi Angležinja Nora Le v r in
venskega .	.
hamu. Na otvoritev razstave se je zbralo veliko od-
i o v a iz Nottinghama, soproga znanega slovenskega esejista univ. proi. Janka Lavrina v Notting-
ličnega občinstva ter je g. predsednik prof. Vavpotič z veseljem pozdravil najvidnejše izmed njih, predstavnike umetniškega in javnega življenja, tako go. banico dr. Natlačenovo, apelacijskega predsednika g. dr. Go-ljo z gospo in gdč. hčerko, predsednika Galerije g. dr. Windischerja, predsednika Društva slov. umetnikov g. Niko Pirnata, predsednika Kluba neodvisnih g. Kregarja, dalje umetnike, ki so se v velikem številu udeležili prve večje razstave 6vojih mladih tovarišev ter ostalo občinstvo, med katerim smo videli tudi starše umetnice g. ravnatelja Remca s soprogo i. dr. Med govorom pa je prišel osebno g. ban dr. Natlačen, ki so mu prisotni po pozdravu govornika spontano aklamirali. Prof. Iv. Vavpotič je v svojem govoru po-
dal kratko zgodovino kluba »Lade«, ki je najstarejše naše umetniško društvo ter sedaj stopa oživotvorjeno z mladimi močmi zopet v javnost, Potem je očrtal značilne poteze nastopajočih, tako moško in energično silo pri Remčevi ter njene vriskajoče barve, ki so mu kot fanfare ..., pri Gorjupu pa njegovo vestno delo, marljivost in znanje, pravo nasprotje svoji tovariSici, kakor sta nasprotje tudi njuna učitelja na zagrebški šoli, iz katere sta izšla: Becič in Babič. Pri predstavi ge. Lavrinove pa je poudaril njeno ljubezen do naše zemlje ter njeno pubiicistično delo, s katerim seznanja Angleže z lepoto Slovenije in Jugoslavije. Potem pa je označil tudi njeno slikarsko delo, ki se izživlja v akvarelih in ujedankah ter bakrorezih. Po govoru so si gostje ogledali v štirih dvoranah razstavljene risbe, grafike in slike ter sta prisotna razstavljalca razka-zala g. banu svoja dela, od katerih je' g. ban takoj tudi kupil dve sliki ter s tem že potrdil njun uspeh.
Razstava bo odprta 15 dni ter jo priporočamo vsem ljubiteljem umetnosti saj potrjuje dva nova talenta ter predstavlja tudi našo angleško prijateljico go. Lavrinovo.	__ ____
Palača Bat*e dograjena
V	nedeljo dopoldne so sprehajali:! po Aleksandrovi cesti in Šelenburgovi ulici začudeno zrli v višave. Z novo dograjene palače tvrdke Bat'a, ki je ena največjih poslopij v Ljubljani, se je namreč glasila godba. V nedeljo dopoldne je bil namreč likof voditeljev podjetja, ki je palačo postavilo, voditeljev gradbenega podjetja, zidarjev, projektantov in seveda tudi novinarjev. Likof je bil na terasi palače na strehi. Okoli 80 delavcev je bilo povabljenih, ppvrh tega pa še kakšnih 30 predstavnikov in zastopnikov. Likof je potekel v prisrčnem razpoloženju. Čudovit je bil razgled s palače na razgibanost množic, ki so v lepem vremenu hodile po Aleksandrovi, Šelenburgovi in Prešernovi ulici.
V	prijazni družbi je izrekel prvo napitnico g. inž. Jeričevič iz Borovega, ki je napravil tudi statične račune za novo stavbo. Za njih je govoril direktor Kavec, ki je pozdravil oba zastopnika mestne gradbene nadzorne oblasti in zastopnika direkcije jugoslovanske Bat'e pomočnika direktorja g. Momčila Nedeljkoviča. Govoril je nato še gradbenik inž. Josip Dedek, ki je izrekel priznanje tvrdki Bat'a in naglašal, da je bilo vse delo izvršeno v popolni slogi.
V	imenu delavstva je izrekel zahvalo tvrdki Bat'a in podjetju inž. Dedka g. Ivan Petek. Delavstvo je dobilo od tvrdke Bat'a vsak po en par čevljev, od tvrdke Dedek pa dvojno tedensko mezdo.
Nova palača, ki bo v kras Ljubljani, je bila zgrajena že v 214 dnevih mesto v 250 delovnih dnevih, kakor je bilo predpisano. Za palačo so porabili 830.000 kg cementa, 230.000 kg železa, 3450 m® gramoza. Pri gradnji palače je bilo zaposlenih do 90 delavcev. Palača bo imela javno kopališče, skladišča, prodajalne, centralno kurjavo, čevljarsko delavnico, lekarno, slaščičarno, trafiko in kino, v katerega bo šlo do 500 oseb. V poslopju bo kavarna s teraso. Vse poslopje ima 7 nadstropij. Načrt za stavbo je napravil inž. Lušičič.
1 Gospodom katehetom. Danes ob 3 popoldne bomo ponovili »Akademijo v čast Kristusu
Kralju« izključno za šolsko mladino. Vstopnice so že skoraj vse razprodane. Na razpolago je le še mekaj sedežev po 4 din in stojišča po 1 din. Začetek bo točno ob 3. — Mladinski odsek.
i Javni telovadni nastop učencev in učenk vseh srednjih in učiteljskih šol v Ljubljani bo v soboto, 6. maja popoldne ob 3 na Stadionu ob Tyr-ešvi cesti. Namen teh javnih nastopov je po želij ministrstva prosvete, »da bi ee v učencih razvilo živahnejše zanimanje za telesne vaje in da bi čutili lepoto skupnih manifestacij discipline duha in telesa, kakor tudi, da bi se srednješolska mladina pridobila za plemenito tekmovanje, šole pa, da bi mogle javnosti pokazati rezultate tega dela mladinske vzgoje«. Že lani je ta nastop, ko se je prvič vršil na Stadionu, privabil mnogo občinstva, ki je imelo lep užitek. Letos nastopi nad 4000 telovadcev in telovadkinj z raznimi vajami, igrami in narodnimi plesi. Vodstvo prireditve vabi vse, zlasti pa svojce učencev in učenk na ta telovadni nastop. Vstopnice (stojišče po 2 din), bodo učenci (-nke) iz šole prinesli, prodajale 6e bodo pa tudi na dan nastopa pri vhodu na Stadion z Vodovodne ceste. Na razpolago bodo tudi sedeži (po 5 din).
Birmanska darila
po nizkih cenah pri
J. VILHAR, urar
Ljubljana, Sv. Pelra cesta 36.
1 Pri šolski akademiji »Otrok za otroka«, ki
bo v sobo,to 6. maja ob 7, zvečer v frančiškanski dvorani bodo sodelovali učenci II. drž. deške ljudske šole z Grabna in otročki vrtca z Grabna. Nadalje bodo peli učenci z Vrtače, igrali učenci z Prul. Peli bodo pa tudi otroci bežigrajske poskusne šole in igrali otroci iz Zg. Šiške. Licejke bodo tudi igrale in učenci z Ledine tudi. Posebno mično bo rajanje z lutkami, da bo vse občudovalo živahni drobiž z otroškega vrtca v Mostah. Učenke od 6V. Jakoba bodo izvajale prizor s petjem in rajanjem. Otroški vrtec iz Sp. Šiške nam bo pa pokazal »Sladkosnedega Tončka«. Z rajal-nim nastopom se bo pokazala tudi viška šola, z lepim prizorom pa učenke Lichtenturnovega zavoda, naposled pa akademijo zaključijo učenci Marijanišča s kratko predstavico. Vsi otroci se bodo potrudili, da vsak otrok čim največ stori dobrega za revne otroke, zato naj pa naša dobrodelna javnost in prijatelji otrok posežejo po vstopnicah, ki 6e že dobe v pisarni Pax et bonum v frančiškanski pasaži.
1 Združenje dimnikarjev v Ljubljani sporoča svojim članom, da bodo dimnikarji praznovali praznik Sv. Florijana v soboto, dne 6. maja t. 1. s sv, mašo ob pol 9 v cerkvi sv. Florijana. Vabljeni vsi mojstri in njih pomožno osebje. —Predsednik.
1 Za mestne reveže je mesto venca na krsto g. Franca Remžgarja daroval g. Ernest Remžgar,
Društvena ulica 4, 150 din, mestni urad je pa v znamenje tega darila položil na krsto preprost venec s trakovi v mestnih barvah. — Ključavničarski mojster g, Josip Rebek, Cankarjevo nabrežje 9, je izdelal 240 komadov okovja za cžlezne postelje v 6tari cukrani ter črtal račun v znesku 180 din. Dobrotnikoma revežev izreka mestno poglavarstvo najlepšo zahvalo tudi v imenu obdarovanih.
I Za 700.000 din vodovodnih cevi potrebuje letos mestni vodovod, ki bo porabil tudi 160 komadov vodomerov, da bo vse skupaj veljalo blizu 780.000 din. Dobava je že razpisana in iz razpisa vidimo, da bomo letos dobili kakih 9 km obnovljenega in novega vodovoda.
I Srajco, kravato, Karničuik, Nebotičnik.
1 Zveri pragozda. Sloviti raziskovalec Frank Buck, poznan po svojem zadnjem izredna zanimivem živalskem filmu »Privedi jih žive«, je na svoji zadnji ekspediciji posnel nov kulturni tilm iz življenja divjih zveri v prostranih azijskih džunglah V tem filmu so na izviren način prikazane najopasnejše divje zveri v borbi za svoj obstanek ter divja in neprehodna džungla z vsemi svojimi lajnami ini pretečimi opasno/stmi. Ekspe-dicija nas vodi najprej skozi burmansko džunglo v najgostejši in najmanj prehoden predel na svetu — v malajsko džunglo, kjer vidimo podrobno, kako izgleda svet, kamor še ni stopila človeška noga. Film je velike znanstvene vrednosti, ter je bil zaradi tega nagrajen. Film je 6amo nekaj dni na sporedu kina Sloge ter ga prav toplo priporočamo.
S	KAKO LEPA
ga
»	Je svila, kako pestre so nlene harve. Velika iz-
>	hira vseh barv, vzorcev in kvalitet med katerimi
«>	boste naSli nekaj za svoj okus Je pri tvrdki
S BRATA VLAJ, Wolffova 5
M
1 Opozorilo za poletno škropljenje sadnega drevja. Cvetje se osipa raz sadno drevje, prišel je čas poletnega škropljenja proti škrlupu in zavija-ču. Ljubljanska sadjarska in vrtnarska podružnica bo bavila to škropljenje svojim članom in po možnosti tudi drugim interesentom po že objavljenih pogojih. Prijave po dopisnici treba nasloviti takoj najkasneje pa do 15. maja t. 1. na odbornika g. Drenika Teodorja. Cesta v Rožno dolino 36. Podružnica pa posojuje tudi svojim članom, ki hočejo to delo opraviti 6am, škropilnice, in sicer se dobi ročna škropilnica pri zgoraj imenovanemu odborniku, flahrbtna pa pri vrtnarju v hiši odbornika g. Josipa olupa, na Vojvode cesti
MARIBOR
Društvo za varstvo dekle
Maribor, 2. maja.
Za »Društvo za varstvo deklet« vedo v Mariboru le maloštevilni ljudje. Poznajo ga nekateri blagi dobrotniki, predvsem pa je znano med tistimi, katerim je namenjeno: med dekleti, ki prihajajo v mesto iskat službe ali ki se naenkrat znajdejo brez službenega mesta. Med temi si je društvo v teku kratkih let svojega delovanja pridobilo s svojim nesebičnim delom dobro ime in sloves.
Te dni se je vršil zopet redni občni zbor tega društva. Je to prilika, da nekoliko podrobneje očrtamo njegovo delo ter ga predstavimo mariborski javnosti. Društvo ujx>rablja znano ustanovo plemenite dobrotnice, pokojne učiteljice Kučera, ki je zapustila svojo hišo na Slomškovem trsu 12 v te namene. V tej hiši je društvo pred nekaj leti osnovalo »Dom za varstvo deklet«, ki je jjostal središče velikega socialnega jx>kreta. Dom je res pravi dom za dekleta, saj jim je v lanskem poslovnem letu dal nič manj kot 2254 prenočišč, 2235 zajtrkov, 1949 kosil in 2218 večerij. Le nekaj deklet je bilo v stanju, da so se lahko z malenkostnimi zneski oddolžile za te dobrote, velika večina je imela brezplačno oskrbo. Društvo je oskrbelo dekletom tudi brezplačno zdravniško jx>moč. Mestni fizikat in zdravnica gft. dr. Kukovec sta šla v tem pogledu društvu zelo na roko. V vseh primerih sta nudila društvu svojo pomoč tudi mestni socialnopolitični urad ter mestna policija. Od 27. marca je prevzela vodstvo doma s. Matilda Mo-horko, ki se je po dveh desetletjih plodonosnega dela v Avstriji vrnila kot naša državljanja v Jugoslavijo. Društvo je imelo lani 15.267 din dohodkov ter 15.101 din izdatkov. Zahvaljuje se vsem dobrotnikom, predvsem banski upravi, mestni občini in denarnim zavodom, prav tako pa tudi velikodušnim zasebnikom za izdatno denarno pomoč ter pekarnam za tedenske dajatve kruha.
Prizor ii sprevoda ob priliki kmečkega tabora v Celja
m K obisku g. bana v Mariboru. Ogromna večina mariborskih posestnikov je ob priliki obiska g. bana v Mariboru izobesila državne zastave, zavedajoč 6e pomembnosti tega uradnega obiska. Našli pa so se gotovi mariborski gospodje, posestniki, med njimi taki, ki so vodilni funkcionarji raznih nacionalnih, kulturnih in gosjx>dar-skih organizacij, ki se prečesto obračajo do g. bana in banovine za pomoč in podporo, ki niso hoteli izobesiti zastav. Prav tako ni izobesil zastave gospod, ki je v zadnjem času v Mariboru fungiral kot najagilnejši zagovornik narodne koncentracije. Tako je torej: na ustih vedno zahteva po narodni koncentraciji, kadar pa pride na uradni obisk najvišji predstavnik državne oblasti v Slovenije, pa demonstracija! Teh gospodov se bomo ponovno spomnili, kadar bodo zopet kaj govorili o potrebi skupnih nastopov v narodnih zadevah.
m Redne sv. maše v grajski kapeli bodo vsako soboto zjutraj ob pol 7.
m Nepotrebne ovire. V Mariboru bi se morala osnovati industrija za izdelovanje papirnatih tubev za tekstilne tovarne. Te tulce rabijo predilnice za navijanje preje ter so jih do sedaj samo v Maribor uvažale letno več sto vagonov. Podjetje, ki se je v Mariboru snovalo, bi bilo zaposlilo okrog 120 delavk. Naletelo pa je na nepričakovane ovire, ki jih baje povzroča domača konkurenca, ki pa še zdaleč ne zmore vseh potreb naše tekstilne industrije in moramo te tulce še vedno uvažati.
m Sezonski delavci za Francijo. Rorza dela v Mariboru rabi večje število sezonskih delavcev za poljedelska dela v Franciji. Interesenti naj se javijo 10. maja dopoldne v uradnih prostorih podružnice Borze dela v Mariboru, kjer bodo dobili natančnejše informacije.
m Izlet na Pankracij. V nedeljo, dno 7. maja priredi SPD v Mariboru skupni obmejni izlet na Remšnik in Sv. Pankracij. Vabljeni planinci, izletniki, pevci, društva. 1'riglašajte se za udeležilo v pisarni SPD, Aleksandrova cesta 16.
m Kongregacija za gospo ima jutri sestanek ob- 4 popoldne.
ni V Selnici ob Dravi uprizorijo v soboto ob 8 zvečer in v nedeljo ob 3 popoldne v Slomškovem domu ljudsko igro »Miklova Zala«. V nedeljo je ugodna zveza iz Maribora z vlakom in avtobusom.
m Drevi jubilejni koncert Glasbeno Matice. Drevi bo mariborska GM na slovesen način proslavila 20-ietnico svojega plodonosnega dela. Pod vodstvom svojega novega dirigenta g. M. Pertota priredi v unionski dvorani koncert slovenske pesmi — v njenem razvoju od Gallusa do najmodernejših skladateljev.
m Akademija učiteljiščnikov. Gojenci državnega učiteljišča prirede v petek, 5. maja ob 20 v Narodnem gledališču akademijo z zelo pestrim sporedom.
m Obrtniški tečaji. Učni tečaj za strokovno računstvo v Mariboru, ki ga priredi tukajšnja poslovalnica obrtno-pospeševalnega zavoda, se prične v četrtek, dne 4. maja ob 8 zvečer v deški meščanski šoli v Krekovi ulici. Računskemu tečaju sledi tečaj za knjigovodstvo, za katerega se se sprejemajo prijave na okrajnem glavarstvu soba štev. 42-11.	v
m Zlatarji In urarjl so zborovali. Te dni je bil v Mariboru občni zbor Združenja urarjev, zlatarjev, pasarjev in sorodnih strok. Združenje ob- i sega področje vse bivše mariborske oblasti in je ; bila zato udeležba članov dovolj številna. Izvoljen j je bil odbor s predsednikom g. Josipom .Vidovi- j čem na čelu,	1
m Dve novi orožniški ekspozituri sta vzpostavljeni v mariborski okolici: in sicer pri Sv. Petru v Radvanju. Oho sta bil iz varnostnih razlogov nujno potrebni.
ni Dve nesreči s motornim kolesom. V Koša-kih se je |>onesrečila 22-letna Veronika Keter, ki se je peljala na motornem kolesu s svojim prijateljem. V njun motor so je zaletel neki kolesar, j)a jo Keterjeva padla na cesto ter si pretresla možgane. Iteševalci so nezavestno zapeljali v bolnišnico. Usodnejša je bila nesreča, ki so je pripetila na državni cesti j>ri Framu. V mariborski avtobus, ki je peljal iz Celja, se je na ovinku pri Finžgarjevi gostilni zaletel s svojim motornim kolesom Anton Filipič, brivski mojster iz Črne. Avtobus je vozil pravilno j)o desni strani ceste, Filipič pa je sto korakov prej zapeljal na žebelj, ki mn je prodrl zračnico na zadnjem kolesu. Zaradi tega je izgubil oblast nad motorjem ter se je zaletel naravnost v avtobus. Filipič je obležal nezavesten z zlomljeno roko in počeno lobanjo, njegovo sopotnico, neko posestnico iz Črne, ki se jo peljala na zadnjem sedežu, pa je vrglo v velikem loku v travo ler je dobila le lažje fioškodbe.
ni Smrt na tračnicah. Na Teznem so našli včeraj zjutraj na železniški progi strašno razkosano truplo 21-letnega pomožnega delavca Jožefa Krementa. Šel je v prostovoljno smrt. V ponedeljek zvečer je popival ter je pripovedoval, da se bo usmrtil. Tovariši so mu potegnili iz žepa vrv, na katero se je nameraval obesiti. Ker so mu vrv vzeli, je šel pod vlak.
Gledališče
Sreda, 3. maja: Zaprto.
Četrtek, 4. maja ob 20: Dijak prosjak. Red D. m Klobuke in obleko najboljo Dri Jakob u Lahu.
Celje
c Materinsko proslavo priredi v nedeljo, dne
7.	maja ob 4. popoldne v Mestnem gledališču Ma-rijanska kongregacija. Vstopnice se dobe v Slomškovi tiskovni zadrugi.
c Literaren večer v okviru CKT bo drevi ob
8.	uri v mali dvorani Celjskega doma. Celje bo tu prvič pozdravilo v svoji sredini mojstre slovenske besede iz Maribora, Ptuja in Prekmurja. Iz svojih literarnih del bodo Sitni i dr. Maks Šnuderl, Miško Kranjc, dr. Stanko Cajnkar, Anton Ingolič, dr. fvan Dornik, Ivan Potrč, Radivoj Hehar, Božo Vodušek, Branko Rudolf. Na večeru sodeluje godalni kvartet.
c -f- Narat Elizabeta. Na Cesta na grad jo umrla 50 letna zasehnica Narat Elizabeta. Naj v miru počiva! Svojcem naše iskreno sožaljel
c Hud karambol na Dečkovi c. Ko je peljal voznik Hernaus, hlapec pri Pečarju Novaku v Celju, predvčerajšnjim ob 7 zvečer voz, v katerega je bil vprežen konj, po Dečkovi c., mu je prišel nasproti motociklist Hotko iz Celja. Hernaus je hotel prehiteti voznika, ki je vozil pred njim. V tem trenutku je treščil motociklist v konja in mu prizadejal hude poškodbe po trebuhu in nogi. Konj je dobil 25 cm dolgo in 15 cm široko rano.
c Zgubila se je zlata zapestnica s kocko. Najditelj naj isto odda proti nagradi mestni policiji, Celje.
c Usoden pretep, ki bo najbrže zahteval človeško življenje, je bil na Teharju, kjer sta se spopadla 35 letni Inkret Franc, cinkarniški delavec, in neki drugi delavec. Inkretu je hrez-vestnež z nožem razparal trebuh, da so mu izstopila čreva. Pripeljali so ga takoj v celjsko bolnišnico. Njegovo stanje je resno.
c Važno za lastnike psov. Mestno poglavarstvo v Celju je izdalo poseben strog oprlas o pohajanju psov na filavni trg, kjer psi kradejo meso, one-čistujejo trs itd. Te pse morajo lastniki peljati na kratki vrvici z nagobčnikom. Konjederec iiiia nalog, da v nasprotnem slučaju takoj ugrabi psa ter ga v slučaju, da se lastnik psa ne zglasi in plača kazen, v 48 urah ubije.
Trbovlje
Pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske priredi v nedeljo 7. majnika ob 16 v Sokolskem domu v Trbovljah vo.kalni koncert pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča. Nastopil bo celotni zbor Glasbene Matice, sodelujeta pa Ljudmila Polaj-narjeva (Isopran) in prol. M. Lipovšck (klavir). — Predprodaja vstopnic v Trbovljah.
Društvo Rejec malih živali priredi 4. junija tombolo (v primeru slabega vremena 18. junija). Vsa društva se naprošajo, da bi prireditev ne ovirala. Čisti dobiček je namenjen za nakup plemenitih živali. Nakup srečk priporoča odbor,
Jesenice
Molitvenike in rožne vence za birmo dobite v najlepši izbiri v trgovini Krekovega doma.
^ *
Vožnja Vas varuje razočaranja.
Zflfo že pri nakupu Aspirin tablet pazile na » Bayer«-jev križ, kajti brez tega znaka ni Aspirina..
ASPIRIN
T A B t E T E Ogl«) reg. pod S. brejem 32408 od XI, 1931.
KULTURNI OBZORNIK
Koncert ljubljanskih srednješolcev
Koncertna prireditev v ljubljanskem opernem gledališču, kjer je pričo predstavnikov našega javnega in kulturnega življenja ter pričo mnogoštevilnega občinstva nastopila naša srednješolska mladina z uspehi celoletnega glasbenega dola in pripravljanja, je zapustila zelo ugoden vtis. Kajti celotna prireditev je pričala, da je vse to delo resno zastavljeno in da gre stremljenje v pravo smer, vsaj v skromno zarisanem okviru. Res pa je, da sc vedno močneje dvigajo želje, da bi se že v osnovi -ta okvir glasbene vzgoje povečal in da bi se naša mladina čim globlje seznanila s to plemenito umetnostjo in našla z njo čim intimnejši stik. Kajti žc po znanstvenem filozofskem dognanju, vse bolj pa se še po živem izkustvu javljajo spoznanja, da prav glasba v svoji čisti in pozitivni podobi ter značaju silno blažilno in pople-menitujoče vpliva na človekovo duševnost. Zato počivajo prav v njej močne in plodne kali za rast in podvig humanitarnega sožitja, ki je še celo v današnjem času tako zelo razkrojeno.
Na koncertu je nastopilo devet različnih — mo.ških, ženskih, deških in mešanih pevskih zborov z različnih srednjih šol ljubljanskega področja in še učiteljski orkester. Uvežbali in pripravili so te pisane izvajalske skupine razni profesorji in -učitelji glasbene umetnosti — ga. Kalinova in gg. drd. Dolinar, Repovš, Svikaršič, Tome in Kra-molc, Rančigaj ter Cerar, ki sa razen ene izjeme tudi ob nastopu izvajalcc vodili. Spored skladb je bil zelo umno izbran. Obsegal je slovenske narodne pesmi z obmejnih pokrajin, ki so jih umetniško obdelali razni sloveski skladatelji in harmo-nizatorji: Tome, Kimovcc, Adamič, Jeraj, Dev, Marolt, Rančigaj, Musto,č, Zganec, Pregelj, Svikaršič. S tem je bila umetniško povdarjena volja za celotno narodno samozavest. — Na sporedu je bil tudi dr. Čerinov »Vera — valček« za godalni or-kester in klavir.
Izvedba posameznih skupin se jc gibala na različnih stopnjah večje ali manjše umetniške zrelosti in izrazne moči. Dočim sc je podajanje deloma približalo tisti gladini, ki se pokorava čistim umetniškim postavam, je zopet drugod še nekoliko zaostajalo; bodisi da mu je primanjkovalo
pristnega navdiha in živega zanosa, bodisi da je zapadalo še nepopolnosti oblikovanja, ali okoreli maniriranosti. Pod zadnji pojm 6pada razno trganje glasbenih misli z ozirom na pomen besed kar je z ozirom na intelektualno razumevanje vsebine sicer odpustljiva, nikakor pa ne z ozirom na čisti glasbeni navdih, po katerem je melodija ustvarjena in kateremu se mora pokoravati. Prav tako ni prav raztrgati glasbeno obliko po verzih podložene pesnitve, kakor pa tudi obratno ne gre trgati besed zaradi glasbenih oddihov. Popolni glasbeni oblikovni spoj je osnova vsaki pravi glasbeni raprodukciji. Med manire, ki nimajo prave estetske podlage, spada -tudi raznovrstna 6unkovitost, ki je muzikalno povsem nesmiselna in si dirigentje le domišljajo, da z njo olepšajo glasbeni izraz. Taki sunki, postavljeni na posamezne zloge besed, trgajo celotno glasbeno misel in njeno izrazno napetost in so najslabši na zaključenih zlogih, pa naj bodo še tako dinamično izglajeni. Napev nosi v sebi svoj izraz ini dirigent mu mora zvesto prisluhniti ter ga izoblikovati po zakonu, ki ga nosi napev v 6cbi samem, ne pa po svoji individualni samovolji. S tem v zvezi je tudi nedostatek, da dirigent nima o celotni skladbi že povsem jasne in dodelane zvočne podobe v svoji predstavi še predenj se loti učenja. Zanaša se na nek svoj kapriciozni navdih ob nastopu, a z njim pevce samo zmede, ker niso na tako kapricioz-nost pripravljeni, a ji tudi ne morejo slediti. Pe-vovodja — umetnik si ustvari celotno zvočno podobo skladbe že preden 6e loti njene izdelave z zborom; to podobo pa poslej zvesto ohrani in še zlasti ob končnem javnem nastopu. Tako se ubere s svojim zborom v enoten in do.gnan utrip, iz katerega edino se rodi končna ubrana in dovršena po,doba podajane skladbe. — To so nekako misli, ki 60 se rodile kritičnemu poslušalcu ob tem nastopu in na katere je potrebno opozoriti, da bo vzgojno glasbeno delo raslo v pravih glasbeno estetskih smereh. Seveda pa je mimo tega dokazal nastop mnogo resnega dela in poglabljanja in moramo zato to srednješolsko glasbeno prireditev smatrati za uspelo manifestacijo glasbeno vzgojnega dela na ljubljanskih srednjih šolah	V. U.
K današnji proslavi poljskega praznika
Društvo prijateljev poljskega naroda prireja danes zvečer proslavo poljskega praznika »3 maja«, na ta način, kakor z malimi izjemami vsa leta, odkar obstoja v Ljubljani (od 1. 1911). Toda »tretji maj«, ki ni državni praznik, je tako dom.i na Poljskem kakor tudi v tujini bolj praznik poljske kulture. Zato ljubljanski prijatelji poljskega naroda žele za ta dan pokazati veličino poljske duhovne vsebine, njene kulture, opozoriti na zaklade njene čudovite književnosti in pesniškega bogastva, ki ga imajo morda med vsemi Slovani v največji meri in tudi najglobokejšl Poleg lega je poljska kultura tudi tako močno katoliška, da Vi sj*j«;(if( k*rn, pogledu morali-leoiati za. zgled prav Sloveeici K prav' tako kot narod rastemo iz katoliških osnov kot Poljaki. Za ta dan poljske kulture je DruSfvo izbralo poleg uvodne besede," ki jo bo govoril univ. prof. dr. Štele, častni konzul republike Poljske v Ljubljani, proslavo pesnika Julija Slovackega, katerega 130 letnica rojstva ter 90 letnica smrti so Poljaki proslavili letošnje leto. Pesnika bo z nekaj besedami predstavil urednik dr. Tine Debeljak. Toda opozoril bi pa javnost na pesnitev Julija Slowacke-ga »Oče okuženih« (Ojciec zadžumionych), ki ne spada samo med najlepša dela genialnega umetnika-artista Slovackega, temveč med bisere poljskega pesništva sploh in med zaklade svetovnega pesništva. Pesnitev, ki obsega 430 verzov in jo je za to priliko v verzih in rimah poslovenil Tine Debeljak, bo recitiral član Narodnega gledališča g. Ciril Debevec, ter prikazuje neizmerno bol očeta, arabskega beduina, ki ]e moral v puščavi, na meji nekje med Egiptom in Palestino, preživljali »karanteno«, ker se je pcjavila kuga, črna smft. In v tem času mu zapovrstjo umre sedem otrok, od odraslih do dojenčka, in končno še žena, tako, da ob svojem odhodu pelje sam devetero kamel, toda z osmimi praznimi sedeži... Bolečina, ki se stopnjuje v očetovem srcn od prve smrti do zadnje, je opisana edinstveno v svetovni literaturi ter po mnenju strokovnjakov nadkriljuje podobne zglede, kot jih poznamo iz Ovidija (Nioba), ali iz plastike (Laookont), ali iz Danteja (Sinovi grofa Ugolina!). Kogar zanima poljska literatura, pa tudi bisere svetovne, naj se udeleži te proslave poljske kulture.
Ob tej priliki bi opozoril še na eno zanimivost: na programu je tudi pesem »Mazurka 3. maja«, ki jo poje g. Lipušček s spremljavo klavirja (ga. Walyolo-wa). Toda pod tem eksotičnim naslovom se Skriva naša znana pesem »Prvi maj, krasni maj, konec zime je sedaj!« itd. Vsak pač misii, da je to slovenska narodna pesem — zna jo že naš starejši rod iz šol! Toda. kdor je bil kdaj na Poljskem, ve, da je ta pesem nastala naravnost ob misli na tretji maji ter se tudi besede nadaljnjih strof — ki jih pa nimam pri rokah ta hip — nanašajo na to poljsko slovesnost. Zato pač bolj ko kaka druga pesem — razen cerkvene molitve, poljska himna »Bog, ki si Poljsko...« (Bože, cos Polsken...), ki se sedaj vsesplošno poje namesto »Jeszcze Polska nie zginenla . ..«, in s katero se ho tudi ljubljanska proslava začela, spada na spored. Ob tej priliki opozarjam na staro šolsko pesmarico skladatelja Antona Nedveda: »Slavček« iz 1. 1879, s podnaslovom: »Zbirka šolskih pesmi, II. stopnja (kjer jc na str. 54 »Majnikova pesem«, naša »Ljubi maj, krasni maj, konec zime je sedaj« s pripombo: poljska narodna. S tem je dokazan vir, odkod in po kakšni poti je tipični poljski »mazurek«, ki je ostal v melodiji, prišel v naše šole in po njih v naša ušesa in srca ter je postala pesem »slovenska narodna« Malokdo pa ve, da jc to himna na čast »Tretjega maja«, ustave iz leta 1791 ter bo z današnjim predvajanjem na večeru poljske kulture prišla zopet na svoje mesto kot polj-ska pesem »Mazurek trzeczego maja«),	td.
Slovenica med Srbi in Hrvati
»Levstikov Martin Krpan in Ljubišin Kanjoš Maredonovirc. V zborniku »Priloži za književnost, jezik, istoriju i folklor«, knjiga 18. (zv. 1-2), ki so ga za 70 letnico belgrajskega univ. prof. <1r. Pavla Popovi ča izdali njegovi tovariši, prijatelji in učenci (070 strani!), je izšla razpravica Anice Š a u 1 i d pod zgornjim naslovom. Pisateljica razbira vzporednosti, podobnosti m razlike Levstikovega »Martina Krpana« inpov.est, srbskega pisatelja Stjepana M.trova Ljubke (1824 do 1878) ki je 1. 1870. izdal svojega »Kaiv;osa .\lace-donovica«. Obe povesti sta nastali v času, ko je oblast poskušala zadušiti prebujeno narodno in stanovsko zavest, zato sta glasen protest proti Me-ternichovemu in Bachovemu absolutizmu m opravičena grožnja avstrijskemu cesarju, da je brez Krpana in Kanjosa cesarstvo ogroženo, Oba, Lev-
stik in Ljubiša, sta iz krajev, kjer je bil narod pod tuijo oblastjo (avstrijsko in benečansko), zato Krpan in Kanjoš izrazito predstavljata vsak svoj kraj in čas, v katerem je narod ječal pod tujim gospodarskim in političnim nasiljem. Iz enega in drugega dela odsevajo gospodarske, moralne in narodnostne tegobe ljudstva in odtod tudi njuna podobnost, pa tudi njune razlike v psihologiji glavnega junaka in v stilu, ker pač oba_ pisatelja zvesto slikata misli, čustva in razpoloženje naroda. Kot najvidnejše vzporednosti Krpana in Ka-njoše našteva Šauličeva skupni glavni motiv in Skupni izvor, ki je za Levstika in Ljubišo narodno izročilo, narodna pesem in sv. pismo (David in Golijat). Avtorica načenja tudi vprašanje ali j« Ljubišin Kanjoš, ki je 12 let mlaii&i od Levstikovega Krpana, mogel nastati pod. vplivom prvega.. Šauličeva tega ne izključuje, saj sta ee Levstik in Ljubiša trudila za čistost jezika, bila sta podobnih značajev in sta se na Dunaju prav lahko spoznala. Na koncu omenja avtorica tudi to, da je Ivan Cankar pod Levstikovim vplivom napisal »Krpanovo kobilo« in v svojem Petru Klepcu (Podobe i? sanj, str. 40) dal tip novega Krpana.
V istem zborniku, ki obsega v celoti ravno 80 razprav in člankov, je še nekaj drugih prispevkov s področja slovenskega slovstva. Prof. Vlado,je Dukat je napisal razpravico »Slovenačke riječi u Šulekovu rječniku«. Dukat popravlja in dopolnjuje nekatere trditve, ki jih je izrekel ravnatelj dr. A. Breznik v svoji razpravi »Vpliv slovenskih slovarjev na srbohrvatske« (CJKZ, Ljubljana 1931). Prof Miodrag Ibrovac priobčuje prav zanimivo »Jednn neizdato Kopitarovo pismo Jakobu Grimu«, ki poleg filološkega gradiva prinaša tudi več biografskih podatkov. Slovenec prof. Stanko Škerlj je napisal razpravo o znamenitem Kotora-ninu Trifunu Vračenu (692—1873). Ljubljanski prof. Nikola Radojčič je prispeval razpravo >>0 lažnoj povelji čara Štefana Dušana kir Datajku Medinu«. Alojz Šmaus govori o poročilu, ki ga je o kosovski bitki napisal Slovenec K uri peči č. Prof. Matija Murko je obelodanil skrbno pisano razpravo »Za narodnom epikom na Kosovu«. Profesor Fran Ilešič se bavi z vprašanjem ali je bu Ferdinand baron Schaller, ki je napisal nemško
novelo o »Lopudski sirotici«, Ptujčan ali ne. —ič •
Poljski umetniki slikarji darujejo za obrambo
domovine. — Poljski slikarji, ki so organizirani v največjih slikarskih organizacijah (Tow. zachenty sztuk pienknych, ter pri Polskem Towarzystwu artystycz-nem) so sklenili, da organizirajo svojevrstno zbirko podob najbolj znanih in slavnih živečih umetnikov ter bodo napravili loterijo, na kateri bodo dobitki slike^ To idejo sta organizirala znana slikarja Wo)ciech Kossak ter Tadeuš Cielewski - oče. Kot poročajo listi, je zbirka tek slik že zelo narastla ter darujejo vsi slikarji svoje najboljše in najbolj znane slike v ta namen. Kosak sam je dal svoj veliki portret slavnega generala Sosnkowskega, za katerega je veliko zanimanje. Zbirka sama predstavlja veliko bogastvo. Toda loterija bo prinesla še več denarnih sredstev, ki bodo šli za — oboroževanje. Tako poljski umetniki izkazujejo svoj patriotizem ter so tako eno z vsem narodom, ki se zaveda svojega položaja in vsega, kar daje moč, ki brani domovino ...
Predavanje o I. Cankarju. Pretekli teden je v Szombathelyju na Madžarskem predaval o Ivanu Cankarju naš rojak prof. dr. Avgust Pavel. Pre-davnje je bilo v okvirju prireditev literarnega društva Faludi Ferenc. Dr. Pavel jc govoril o ljudskem izročilu o Kralju Matjažu med Slovenci, prešel k orisu Cankarjeve osebnosti in prebral nekatere odlomke iz njegovih del. Časniška poročila se izražajo o tej prireditvi zelo pohvalno. Gotovo je to dejanje nov korak za spoznavanje slovenske kulture med Madžari.
Batove literarne nagrade na Češkem. — Letos za 1. maj je Bata razdelil svoje literarne nagrade, ki so med največjimi na Češkem. Letošnje nagrade so dobili naslednji češki literati: Jakob Deml 10.000 kron za zbirko pesmi »Češke verše«, dalje pesnik Jan Č i r e k za zbirko »Svetozaf« 10.000 K, po 5000 kron pa še: pesnik VaclavRenč za pesmi »Vinny list«,F r. Kfiž za »A zpivaji«, Zdenko Ron za »Radost na svetč«, Fr. S k a c e 1 i k za roman »Arhitekt Molota« ter pesnik L. S t e h 1 i k za »Koreny«. Zanimivo je, da pri teh nagradah, ki jih določajo največji češki kritiki, prihajajo zdaj na površje čisto drugi ljudje, kakor pa pod prejšnjim režimom. Tako vidimo, da sn sknrai vsi tu odlikovani pisatelji odločni katoliški pisatelji, Jakob Deml je župnik in borben katoličan, Borbeni katoličani *o tudi Fr. Skacelik, ki


-»i
	
	■M -
	P wm fk § "V "<h
i f	m' * <,
r 1 1 ^ i ; L/i	4 ■; *
gy§iž'; iJp.	* * V ' £L
-""M	
Še pred kratkim so govorili, da se bo angleški kralj odpeljal v Kanado z vojno ladjo >Repnlse«. Sedaj pa so se odločili, da v tako zapletenem mednarodnem položaju vojne ladje ni mogoče pošiljati tako daleč izven kritičnih voda in bodo za potovanje angleškega kraljevskega para pre-naredili ladjo »Empress of Australia« (slika!), ki je bila zgrajena že 1. 1914 v Stettinu.
Vsak film teče po 75 minut
Navdušeni kinoobiskovalci vedo, da predvajanje boljšega filma traja povprečno 75 minut. So nekateri filmi, ki so nekaj daljši ali krajši, nasplošno pa bo vsak kinoobiskovalec potrdil, da so vse kinopredstave približno enako dolge. Ako si to lastnost filma ogledamo od bliže, bomo videli, da izvira iz notranje zakonitosti filma samega. Trgovski računi pri tem gotovo ne odločajo, ker za proizvajalca je pač zelo vseeno, ali je film nekaj sto metrov krajši ali daljši, razlika v stroških bi bila le malenkostna, ker je za 2400 metrov dolg film treba prav takih priprav in naprav kot za 400 m dolgega. Sicer pa je itak vsak film izdelan prvotno mnogo daljši, ker ga šele po prvem predvajanju pristrižejo na dokončno normalno dolžino.
Skušnja je namreč pokazala, da dveurno predvajanje ravno prav izčrpa potrpežljivost in pozornost gledalcev. Precej daljše predstave v Ameriki so prav v teh dneh predmet ostrih kritik. Res je, da gledalci pri predstavah drugačne vrste kažejo veliko večjo vztrajnost in potrpežljivost, toda je tudi polje njihove duševne pozornosti drugačno. Opera traja povprečno po tri ure, drama v gledališču more trajati vsaj po dve uri in po!, pa občinstvo vztraja in pozorno zasleduje potek prizorov na odru, nekateri celo stoje. Film pa po 75 minutalr izgubi svoj čar in privlač-
nost in začne — dolgočasiti. Pri filmu namreč občinstvo v 75 minutah navadno vidi več dogodkov in več dejanj kot pa v precej daljšem času pri kaki drami na odru. V gledališču na primer je prizor, ko igralec prejme kako usodno pismo, lahko precej dolg in do podrobnosti izdelan in če igralec dobro podaja svoje duševno občutje, je za občinstvo tak prizor lahko naravnost užitek, Ako bi 6e v filmu tak prizor vlekel tako na dolgo, bi se marsikdo nevoljno že izpraševal: »Koliko časa se bo pa še ukvaral s tem papirjem?« Brez dvoma se tu v odločilni meri javlja razlika med neposrednim učinkovanjem gledališča in posrednim učinkovanjem filma. Praktično se to pravi, da film, ako hoče do konca živo učinkovati in obdržati pozornost gledalca, ne sme trajati kaj dosti več kot 75 minut. Izkušnja je namreč pokazala, da je zelo težko zadeti tak film in prizore v njem tako razvrstiti, da bi bil film zanimiv in živahen tudi še ob koncu, če bi trajal kaj dosti dalj. Za končno sodbo o njem pa so tiste zadnje minute najvažnejše. Če gre gledalec z vtisom dolgočasja iz dvorane, bo ves film obsodil za dolgočasnega, čeprav se je dolgočasil morda le nekaj zadnjih trenutkov. To proizvajalci filmov dobro vedo, zato odpuste gledalca baš takrat, ko bi sicer niegov* pozornost začela pojemati.
ŠPORT
Šport zadnje nedelje N
Državno liga tekmovanje
Nogometno prvenstvo v državni ligi je končano. Kaj bo s prihodnjimi ligaškimi tekmami, je spričo znanih dogodkov v jugoslovanskem nogometnem športu, popolnoma negotova stvar. Bomo šele videli. Za danes prinašamo rezultate zadnjih tekem in dokončno tabelo.
Ilašk : Ljubljana 2:0 (0:0).
Zemun : Jedinstvo 1:0 (0:0).
Bask : Slavija (S.) 1:1 (1:1).
Jugoslavija : Hajduk 1:0 (0:0).
BSK : Slavija (V.) 5:0 (4:0).
Gradjanski (Z.) : Gradjanski (S.) 4:1 (2:1).
Ligaška tabela je takale:
i.	BSK	22	17	3	2	67:14	37
2.	Gradjanski (Zagreb)	22	14	4	4	53:17	32
3.	Jugoslavija	22	12	4	6	37:24	28
4.	Hajduk	22	U	'5	6	51:30	27
5.	HAŠK	22	10	5	7	41:27	25
6.	Jedinstvo	22	8	4	2	35:40	20
7.	Slavija (Sarajevo)	22	7	5	10	34:43	19
8.	BASK	22	6	7	9	27:36	19
9.	Ljubljana	22	7	4	11	23~:41	18
10.	Gradjanski (Skoplje)	22	7	2	13	31:57	16
11.	Zemun	22	5	3	14	21:60	13
12.	Slavija (Varaždin)	22	4	2	16	23:54	10
Maraton (Maribor) premagal Croatio (Zagreb)
V	Mariboru se je vršil dvoboj za državno prvenstvo v rokoborbi med prvakom savske banovine Croatio iz Zagreba in prvakom Slovenije SSK Maratonom. Zmagali so mariborski Maratonci s 15 točkami proti 9, ki so jih dosegli Zagrebčani.
Zmaga slovenskih lahkoatletov v Trstu
V	soboto in nedeljo je tekmovala reprezentanca Slovenije proti reprezentanci Julijske Krajine v Trstu. Prvi dan so vodili slovenski lahko-atleti — kakor je naš list že izčrpno poročal v nedeljo — z rezultatom 41:29 točkam.
Končno stanje v korist slovenske reprezentance se glasi 116:103. Zaradi popolne slike prinašamo še rezultate drugega dne, ki takole izgledajo:
Skok v daljavo: 1. Pellarini (I) 6.78, 2. Vuče-vič, kot gost slovenske reprezentance, 6.47, 3. Val-lon (I) 6.34, 4. Lončarič (Slovenija) 6.10.
Skok s palico: 1. Sarovich (I) 3.50, 2. Botteri (I) 3.40, 3. Smerdel (S) 3.40, 4. Kosec 3.30.
Suvanje krogle: 1. Bononcini (I) 13.73, 2. Vu-čevič (S) 13.53, 3. Hlade (S) 12.99, 4. Paulone (I) 12.82. „ ,
Tek na 5000 m: 1. Košir (S) 15.50, 2. Burlo (I) 15.59, 3. Poli i (I) 16.10, 4. Kvas (S) 16.39.4, 5. Pere (S) 16.46.8.
Tek na 400 m: 1. Missoni (I) 50.1, 2. Klinar (S) 52.3, 3. Lenardon (I) 52.3, 4. Urbančič 58.3.
štafeta 4X 100 m: 1. Julijska Krajina (Furlan, Giachelli, Rugo in Pallarini) 44.2, 2. Slovenija (Račič, Polak, Skušek in Kling) 44.4.
Jugoslovani so to štafeto izgubili zaradi slahe predaje. .
' Tek na 800m: t. Goršek (S) 1:57.2; 2. Naber-nik (S) 1:58.9; 3. Olivieri (I) 2:02.2; 4. Marcuzzi (I) 2:09.6.
v nagrajenem romanu opisuje svojega velikega prijatelja F. X. Šaldo, dalje Renč, Stehlik, dočim so drugi (Čarek) pristaši »rura-lizma«, smeri, ki hoče opisovati češko zemljo ter njene duhovne vrednote, tudi vero,
Tek ha 200 m: 1. Račič (S) 23.7, 2. Kling (kot
gost) 23.8; 3. Piacelli (I) 23.8; 4. Furlan (I) 24.2.
Račič je tekel odlično in je porazil državnega prvaka.
Zatem je sledila tekma med Triestino in Milanom, ki se je končala z rezultatom 1:0 za Milan. Lahkoatletske tekme so se nadaljevale ob pol 6.
Skok v višino: 1. Pellarini (I) 1.75 m; 2. Bra-tovž (S) 1.75 m; 3. Paulone (I) 1.75 m; 4. Polak (S) 1.60 m.
Met kladiva: 1. Stepišnik (S) 48.65; 2. Oretti (I) 42.12; 3. Gujznik (S) 38.99; 4. Lazarevič (I) 33.69.
Štafeta 4X400 m: 1. Slovenija (Skušek, Ga-bršek, Nabernik in Goršek) 3:29.8; 2. Italija 3:29.9.
Met diska: 1. Oberweger (I) 47.30; 2. Vučevič (S) 43.09 ; 3. Bononcini (I) 41.27; 4. Stepišnik (S) 39.75.
Točke: 116:103 za Slovenijo.
Mladinsko lahkoatletsko tekmovanje
Maribor, 30. aprila.
Danes je priredil športni klub Železničar lahkoatletsko tekmovanje za mladino do 18. leta. Igrišče je bilo dobro pripravljeno, samo tekališču se še pozna včerajšnje deževje. Obisk s 6trani tekmovalcev je bil jako zadovoljiv, saj je nastopilo preko 30 mladcev SK Železničarja in SSK Maratona. SK Rapid se tega tekmovanja ni udeležil. — Tehnični rezultati so naslednji:
Tek 200 m, mladina C (16—18 let: 1. Hrovatin (Ž) 27:1, 2. Karlin (Ž) 27:8. 3. Maras (Z) 28.
Tek 100 m, mladina B (14—16 let): 1. Muršak (Ž) 13, 2. Šiška (M) 13:3, 3. Pinovar (Ž) 13:4.
Tek 60 m, mladina A (12—14 let): 1. Vodu-šek (M) 9:1, 2. Antoličič (M) 9:4, 3. Vaupotič (M) 9:5.
Skok v višino, mladina C: 1. Štumberger (M) 150, 2. Maras (Ž) 155.
Skok v višino, mladina B: 1. Klančnik (M) 155, 2. Šiška (M) 150, 3. Gala (Ž) 145.
Tek 100 m. mladina C: 1. Karlin (Ž) 2:55.2, 2. Benedičič (M) 2.5b.4, 3 Mlakar (Z) 2:56.
Met diska, mladina C: 1. Mlakar (Ž) 37.69, 2. Gala (Ž) 33.61, 3. Šiška (M) 32.99.
Skok v daljino, mladina C: 1. Hrovatin (Z) 552, 2. Jauševec (M) 546, 3. Kukovec (Z) 488.
Skok v daliino, mladina A: 1. Mačič (M) 366, 2. Vaupotič (M) 375.
Met krogle, mladina B (4 kg): 1. Gala (2) 13.33, 2. Šiška (M) 12.60, 3. Muršak (Z) 11.55.
Met krogle, mladina C (4 kg): 1. Mlakar (Z) 13.88. 2. Kukovec (Z) 12.62. 3. Pulko (Z) 12.48.
Štafeta 4X100: Maraton 52, diskvalificiran zaradi prestopa proge. 1. Železničar 52.3.
Cross-country v Litiji
V nedeljo je priredil SK Litija cross-country. Proga je potekala v krogu, ki je meril okoli 1600 m, in sicer so pretekli ta krog juniorji in mladina po enkrat, seniorji pa dvakrat.
Rezultati: Seniorji 3200 m: 1. Glonar Jože, SK Ilirija 10.38; 2. Vovk Franc, SK Elan, 3. Agreš Anton, SK Celje. — Mladina, 1600 m: 1. Oberšek Jože SK Ilirija 5.4, 2. Milan SK Ilirija, 3. Šoster Avgust, SK Celje. — Jun. B, 1600 m: 1. Vrhovec,
SK Litija. Jun. C. 1600 m: 1. Lajovic, SK Litija. *
Portsmouth : Wolderhampton 4:1
Pred 100.000 gledalci se je odigrala v londonskem stadionu Wembley finalna pokalna tekma med Portsmouthom in Wolderhamptonom, katero je Portsmouth nepričakovano in z visoko razliko izvojeval v svojo korist.
Spomenik javne
Ob blagoslovitvi vodovodnih naprav na Plavškem Rovtu nad Jesenicami
Jesenice, dne 1. maja 1939, Sedanja jeseniška uprava mestne občine je spet dovršila veliko javno delo, ki bo kot trajen spomenik kazalo na veliko njeno delavnost. V nedeljo, dne 30. aprila je bila v vasi Plavški Rovt nad Jesenicami slovesno blagoslovitev vodovodnih naprav za to vas. Plavški Rovt stoji ob planinskem potu, ki pelje na Itožco in je zato zlasti našim planincem! znan. Prijazna lega, zadostna višina (blizu tisoč metrov) in odmaknjenost od tovarniških dimnikov ga dela sposobnega, da se razvije v prijazen letoviški kraj. Elektriko ima že napeljano, sqdanja občinska uprava mu je oskrbela še vodovod, torej vsi predpogoji za razvoj v letovišče. Pred napravo vodovoda je Plav-škemu Rovtu vode prav za prav primanjkovalo, zlasti zdrave pitne vode. Malo nad vasjo pa izvira iz žive skale studenec, ki nikdar ne usahne. Ta studenec je bilo. treba . zajeti in vodo speljati v zbiralnik in v vodovodne cevi. Občinska uprava je dala izmeriti višinske razmere ter kemično in bakteriološki preizkusiti vodo. Ko so bili izvršeni potrebni načrti, je občina dne 10. septembra 1937 pribavlla oblastno dovoljenje. Že 21.1 septembra tega leta je~ oddala gradbena dela podjetju Bel-cijanu iz Komende, montažna dela pa Hribarju Jakobu z Jesenic. Prevoz gradbenega materiala je "bil poverjen vaščanom iz Plavškega Rovta.
Celokupna dolžina položenega cevovoda znaša 750 metrov, višinska razlika med zajetjem in
zadnjim odcepom v vasi pa 42im. Gladina vode v zbiralniku leži 4.5 m višje kaJcor sleme najvišje stoječe hiše v vasi. Zajetje pa stoji 5 m višje kakor zbiralnik. Zbiralnik vsebuje ob normalnem stanju 24.0001 vode ter lahko oddaja 11 vode na sekundo ali ca 80.0001 na dan. Celokupna vodovodna naprava je veljala 107j000 din. Kraljevska banska uprava je k tej vsoti prispevala 25.000 din.
Slovesnost blagoslovitve se je izvršil stolni kanonik g. dr. Tomaž Klinar, rojak iz Plavškega Rovta. Blagoslovitve se je udeležila celokupna občinska uprava in skoro vsi vaščani. Župan Tine Markež je v svojem nagovoru očrtal pomen vodovoda za Plavški Rovt ter se zarfivalil vsem, ki so pripomogli do njegove izvršitvei. Omenil je velikodušno podporo banske uprave ter veliko skrb in požrtvovalnost posestnika in .obe. odbornika g. Kli-narja Franceta, brez katerega skrbi in požrtvovalnosti najbrže ne bi prišlo do graditve vodovoda. G. kanonik je želel pri blagoslovitvenem nagovoru, naj bi bila živa voda, ki priteka iz skale predpodoba tiste vode, ki jo je priklical Mojzes iz skale v puščavi: Naj bi bila vsem vaščanom v telesno in dušno zdravje. Posestnik Martine France je nato pogostil vse goste na svojem domu.
št. Ilj v SI. goricah
Inštalacija novega gospoda župnika. V ponedeljek 1. maja, tbčfto na isti dan, ko je bil pred 30 leti inštaliran pokojni g. župnik Evald Vračko, je bil ob navzočnosti velikega števila duhovščine, zastopnikov oblasti in organizacij ter ab ogromni udeležbi faranov inštaliran za šentiljskega župnika dosedanji iukajšnji kaplan in provizor g. Anton Raušl. Obrede je ob asjstenci opravil dekan in častni kanonik Čižek iz Jarenine, cerkveni govor pa je imel župnikov rojak in sošolec bogoslovni profesor, g. dr. Jakob Aleksič. Veselo razpoloženje, ki je vladalo med farani na dan, ko so dobili novega dušnega pastirja, slavoloki, zastave in venci, pričajo, da so Sentiljčani z veseljem sprejeli svojega novega župnika, ki mu želimo, da bi Bog njegovo delo blagoslovil in mu naklonil mnogo uspehov.
Kran)
'Akademski pevski zbor v Ljubljani, pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Marije, priredi v Narodnem domu drevi ob pol 9 velik koncert slovenske pesmi iz dobe narodnega preporoda. Razpored in besedilo pesmi je tiskano v sporednih zvezkih, ki s6 dobe pri koncertni blagajni. — Eno
Otroški kotilek.
33
Konči Aliačič:
Nosan in Zalika
uro pred koncertom se odpre koncertna blagajna v Narodnem domu. — Prosimo občinstvo, naj zasedo svoja mesta točno ob napovedani uri.
Ivana Slabe. V starosti 70 let je umrla v ponedeljek 1. maja gosa Ivana Stlabe roj. Rant, tr-' govka v Kranju. Bila je dobra krščanska žena, ki je rodila 9 otrok, od katerih jih živi še 5. Bila je tudi zvesta članica Marijine družbe, naklonjena pa je bila vsem katoliškim organizacijam. Naj v miru počival Žalujočim naše sožalje!
Loka pri Zidanem mostu
»Slovenec« od 29. aprila je poročal o prerani smrti našega rojaka g. Simona Volariča, ki ee je v najlepši moški dobi preselil v večno pomlad. Ta vest je bridko zadela tudi Ločane. Kakor so ga v Radovljici, kjer je služboval, vzljubili in ga kot značajnega moža spoštovali, tako je bil tudi med svojimi rojaki spoštovan in čislan. To je pokazal pogreb. Poleg Radovljičanov se je zgrnilo okrog njegovega prezgodnjega groba mnogo njegovih rojakov in prijateljev. Pogreba se je udeležil tudi loški FO v krojih, da mu skaže hvaležnost, saj je bil on med prvimi navdušenimi ustanovitelji bivšega Orla. Naj ta ogenj navdušenja za našo organizacijo, ki ga je podžgal takrat g. Simon, gori še naprej in se razpiamti v mogočen požar, ki bo zajel vso dobro mislečo loško mladino. Ohranili ga bomo v najlepšem spominu! Bog mu bodi bogat plačnik!	_
Stroje za obdelavo lesa
t. j. za mizarstvo, kolarstvo itd. ta^pavM^f iaginr naprave
dobavi slej ko prej .<v najboljši izvedbi tvrdka
Peter Angelo, d. z o. z., Ljubljana
Miklošičeva c. 30, vhod Pražakova 8/1.
H. SUTTNER
Brezobvezen ogledi
KOLESA
kupite dobro in poceni tudi na obroke pri
Ljubljana
Aleksandrova 6.
Zdaj pristopi k posodi debelušasti palček Hamham. Pomeša v njej s svojo veliko žlico in govori: »Kar si kralj in kraljica zaželita, naj iz posode čudotvorne dobita. Zdaj naj zlat pribor ven prileti. Švrti-vrti, ena, dva, tri!« In že priplavajo po zraku iz kadeče se posode zlati krožniki in skodelice, z biseri posute vilice, noži in žlice in kristalne čaše.
Oglas
Uprava Oficirskega doma v Ljubljani bo imela na dan 15. maja t. 1. popoldne pismeno ofertalno pogodbo za oddajo v najem menaže in buffeta Oiicirskega doma.
Pogodba 6e bo vršila v dvorani Oficir, doma. Pogoji se dobe pri hišniku Oficirskega doma. Ljubljana, 2. maja 1939.
!	UPRAVA.
Nov
hazrakuprevetren
puder za lice
./O
dh^?
PRESENETLJIVA nova Ideja v proizvajanju pudra za lice. Fabriclran po najnovejšem sistemu, je danes puder finejšl in lažji, kakor je bil kdaj prej. Tako je fin, da se ne more niti opaziti na koži. Daje prekrasno gladko mat polt, in mladostno svežino ves dan, ki je tudi veter ln dež ne moreta pokvariti. Zvečer pa da sijajen videz, ki ga tudi potenje od plesa v najsoparnejših prostorih pusti nedotaknjenega. Na patentirani način je puder mešan s »peno smetane«. Zaradi tega se puder Tokalon obdrži na koži mnogo ur ln tudt to je preprečeno, da bi
puder absorbiral naravna olja kože.
Ta puder obvaruje kožo, da n* postane suha in raskava ter preprečuje tvorbo gub. Poizkusite znameniti puder Tokalon s »peno smetane«. Opazujte, kako bo že v nekaj dneh povzročil presenetljivo zboljšanje Vaše polti.
Od deset žena jih devet uporablja napačno barvo pudra. S tem dobijo trd, preveč »olepšan« videz. Edini način, po katerem ugotovite pravo nijanso, je ta, da poizkusite eno barvo na eni, drugo pa na drugI strani lica.
VAŽNO: Puder Tokalon se dobi povsod v originalnih škatlicah po Din 12, 20 ln 30. Prepričajte se, da je na vsaki škatlici ime Tokalon.
Občinsko gospodarsko podjetje v Ljutomeru
razpisuje mesto
elektrotehničnega vodja
občinskega električnega podjetja v Ljutomeru i nastopom službe 1. julija 193"). — Pogoji za sprejem: starost najmanj 25 let, mojstrski izpit in naš državljan. Prošnje je predložiti s potrebnimi dokumenti do 1. junija 1939.
Oglaš
Občina Ljutomer bo dne 26. maja 1939 ob 10 dopoldne na dražbi prodala
pritlično hišo z vrtom
ob banovinski cesti v Ljutomeru ter viničarijo z gospodarskim poslopjem in prešo ter vinogradom, sadonosnikom, njivo in gozdovi v Des-njaku. — Opis imetja in dražbeni pogoji so razvidni pri občini Ljutomer.
Občina Ljutomer.
Cenjene damei
Krasno izbiro modnih tkanin v najnovejših desenih za poletne obleke, kostume in komplete v volni, svili, platnu in bombažu ima na zalogi v svojih novih prostorih po izredno nizkih cenah tvrdka
F. I- GORIČAR, Ljubljana
Sv. Petra cesta št. 29.
Damske in otroške jopice
po 12 dinarjev dobite pri TRPINU, Vetrinjska ulica štev. 15 — Maribor.
GANA
Gnojnttne črpalke
brzoparllnlkl
Štedilniki
novi modeli, višek dovršenosti, odlični v rabi, 10-Ietna garancija, najnižje cene, izdeluje
PodrZaj Ciril, Ig 147 pri Ljubljani
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem, tla je po dolgem trpljenju, previden« s tolažili sveto vere, v 27. letu starosti umrla moju ljuba žena, naša snaha, hči, sestra in teta, gospa
Ivanka Lali Šukovic roj. Jenko
žena narednika-vodnika
Pogreb drage pokojnice bo v sredo,
dne 3. maja ob 16.30 iz mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa (Vidovdanska c.) nu pokopališče na Viču. Ljubljana, dne 1. maja 1939.
Žalujoči mož Vojin Šukovic s sorodnikom in rodbine Jenko in Dacar.
Aleksij Pelipenko:
14
Ukrajina joka . • •
Pred in po procesiji so korakali odredi rdečih vojakov. Imeli so nalogo, da varujejo procesijo pred kmeti in so v ta namen peljali s seboj celo nekaj strojnic. Na strojnicah so bili napisi: Pri pogrebu Boga bomo oddali poslovilni strel.
Ko so prišli v vas so kričali in peli nedostojne pesmi, od vaščanov pa ni bilo nikogar na cesti. Kmetje so se zaprli v svoje domove in so mirno čakali, da pojdejo brezbožniki mimo. Mnogi so posnemali svojega župnika, ki je klečal v cerkvi, klečali so in molili pred svetimi podobami. Brezbožniki so še glasneje kričali in peli. Njihova godba je brez prestanka igrala ruske komunistične koračnice. Vendar niso nikogar privabili, niti pri oknu ni stal nihče.
Na cerkvenem trgu je komedija dosegla svoj višek. Brezbožniki so pričeli rajati. Fantje, našemljeni v duhovniške obleke, so skakali in prepevali mrtvaško mašo. Rdeči vojaki so streljali na cerkveni stolpni križ. To je bil poslovilni strel za pokopanega Boga.
Okoli eno uro so razgrajali okoli cerkve, vendar ni bilo nikogar od vaščanov na izpregled.
Tedaj je klečal v cerkvi župnik Nikander in molil. Jokal je. Solze so mu tekle po njegovi sivi bradi in kapale na tla. Vsak trenutek je pričakoval napada na cerkev in bil je pripravljen braniti jo do zadnjega. Molil je za svoje vernike, da ne bi nihče padel v skušnjavo.
Kako je bil vesel, ko je prišel zvečer iz cerkve, medtem so brezbožniki že izginjali iz vasi, in zvedel, da ni noben vaščan gledal procesije. Rdeči so sami priznali, da so bili premagani od »volovodivškega boga«, kakor so imenovali župnika Nikanura.
Čaia trpljenja.
V	tistih dneh" so preko Rusije drveli apokaliptični jezdeci, ker so brezbožniki hoteli odpraviti Gospoda in Stvarnika sveta. Vojaki so se vojskovali s kmeti in cele vasi so do tal porušili in lakota je pustošila Ukrajino, ki je najrodovitnejša dežela sveta. Polje je bilo podobno divji stepi in kruh je splesnel v zemlji, ker so ga kmetje zagrebli. Matere so klale svoje otroke, da so jih dale ostalim otrokom za jed. Tedaj se je župniku Nikandru približal angel z grenko čašo, katero je moral izpiti do dna.
V	tistih dneh je izšla vladna naredba, da morajo vse cerkve oddati državi vse zlato in srebro, da bi se s prodajo menda odpomoglo stradajočim. Tudi župnik Nikander je dobil enako naredbo. Dva dni je temeljito premišljeval in se je končno odločil, da cerkvenih posod komisarjem ne bo izročil. Drugo jutro je poklical iz vasi svojega najboljšega prijatelja:
»Cuj, Vasilij,« mu je rekel, ko je prišel. »Do sedaj si me vedno poslušal in si bil poštenjak, zato bi ti rad zaupal neko skrivnost kot edinemu svojih vernikov v Volovodivki. Od občinskega komisarja sem dobil ukaz, da moram oddati državi vse cerkvene zlate in srebrne predmete. Menda veš, da je naša cerkev v Volovodivki zaradi darežljivosti vernikov bogata takih predmetov. Odločil sem se, da jih skrijem. Ker sem pa star in ne vem, koliko časa bom še živel in kdaj bomo mogli predmete vrniti nazaj v cerkev, mora nekdo vedeti, kje so skriti. Zato ti bom to povedal. Cerkveni starešina in pevec ne bosta o tem ničesar vedela. Le tebi bom povedal. Ce me bodo komunisti vprašali, kje so stvari, jim bom odkrito povedal, da sem jih skril. Skrivališča jim pa seveda ne bom pokazal, edino ti boš še zanj vedel.«
»Morda bi našli koga starejšega očka, ki je bolj izkušen • od mene,« ga ie Vasilij boječe prekinil.
»Vse sem natančno premislil,« je odgovoril župnik Nikander. »Starejšega ne morem vzeti. Važno je, da bo oni, ki ve za skrivališče, še dolgo živel, ker' ne vem, koliko časa bo tako stanje še trajalo. Nič se ne boj, Vasilij. Tebi edinemu bom zaupal. Skrila bova svete posode. Saj veš, da je sleherni novi cerkveni starešina zaprisežen, da bo zvest v svoji službi. Tudi tebe bom zaprisegel, da boš skrivnost skrbno hranil in je ne boš nikomur razodel, dokler ne nastopita nova vlada in red.«
Vasilij je nepremično stal in premišljeval. Župnik Nikander je končal: »Nič se ne boj, da boš z menoj vred odgovoren. Ce me bodo rdeči poklicali na odgovornost, jim ne bom povedal, da si bil zraven. Bodi pomirjen, vendar ne odreči cerkvi usluge.«
Po tem razgovoru je peljal župnik Nikander Vasilija v cerkev, kjer so bile spravljene cerkvene posode. Potem je Vasilija zaprisel. Nato je napisal seznam vseh predmetov, jih posamič zavil v bombaž in jih položil v zaboj. Potem je zaboj zabil. Še prej sta vse stvari stehtala. Bilo je osem in dvajset kilogramov zlata in šest in osemdeset kilogramov srebra.
Ko sta vse lepo spravila, sta odnesla zaboje in ga zakopala. Še enkrat je Nikander opominjal kmeta, da naj skrivnost ohrani skrbno zase.
»Tako boš cerkvi in vsem volovodivškim vernikom storil veliko uslugo, Vasilij! Tvoje ime bodo naslednji rodovi izgovarjali shvaležnostjo in spoštovanjem.«
»Gotovo, očka,« je obljubil Vasilij, »vse bom tako storil, kakor ste mi ukazali.«
Nato sta se razšla.
Doma je župnik prebrskal ves arhiv. Pregledal je vsak papir in uničil, kar bi moglo pričati, da so v cerkvi zlati ali srebrni predmeti. Le listine o bakrenih in bronastih potrebščinah, ki so ostale v cerkvi, je pustil nedotaknjene.
Mali oglasi
«_Ea."5 ^'"ffl V'1?	<>«eda 1 din: tenltovanjakl
2» i v i	tl,k«ne na«l0»ne besed* ie računajo
J? T I, ;	"»»»ne naslovne nesene ae ra
■vojno. Najmanj«! tnesek ta ma!l oKla> IS din. . Mali orlasl ae plačujejo takoj pri naročilu. • Pri oclailh reklamnega enačaja ae računa enokolonaka, S mm visoka Delilna vrstica po S din. • Za pismene odgovore glede malih oglasov treba prlloiltl anamko.
II
Vajenci
i
Vajenca-zavetnika
za trgovino z mešanim blagom sprejme Norb. Zanlor & sin. Sv. Peter v SavinJ. dolini, Zoleznl-čarjl imajo prednost, (v)
ilužbodobe
Hlapca
za poljska dela, sprejmem. Klečo 7, pri Ježici
Postrežnico
sprejmem. Bernik, Kar-lovška cesta 15, pritilčjo, lovo.	(b)
Postrežnico
sprejmem za dopoldanske ure. Naslov v upr. »SI.«
Mizarskega pomočnika
mlajšega, sprejmem takoj. Cepeljnik^ mizarstvo, Vižmarje.	(b)
Pomočnika
mlajšo moč, sprejme takoj Alfonz Zarnik, čevljarstvo, Gajeva 9. (b)
Strojni ključavničar
mlajši, z vlogo 10.000 din, kateri bi se specializiral Ka montažo vodnih turbin in parnih strojev — se sprejme. Naslov pove uprava »Slov.« pod 6961
Krojaško pomočnico
Kadetnico, za krila ln dela z roko, sprejmem takoj. - Prednost imajo pri krojačih izučene. — Krojaštvo »Wal1and«, Sv. Tetra cesta 3-II. (b)
Raznašalca kruha
kateri bi opravljal tudi druga kmečka dela — sprejmem. - Pekarlja In trgovina Krenos, Zalog
čevljarskega pomočnika
zmožnega vseh del sprejmem takoj. - Zavri Janez, čevljar, Tržaška cesta 11, LJubljana, (b)
Oskrbnika
ali oskrbnico za letovi-ščarsko gostilno na Črnem vrhu, sprejmem, — Pojasnila daje Ana Tr šan, Jesenice, Gorenjsko
Pouk
Instrukcije

Pomočnico
za fina dela, ter začetnico, sprejmem takoj. -Salon »Korče«, Mostni trg 20-11.	(b)
Večje podjetje
sprejme dva mlajša slikarska pomočnika. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6943.	(b)
Hišnico
ki bi morala opravljati tudi nekatera pomožna dela v gospodinjstvu — sprejmem. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 6944. (b)
Mehanika
ki so razume na ročne pletilno ln motorne stroje in ima večletno prakso — sprejme tovarna pletenin. Ponudbe upravi »Slovenca« pod značko »Na doželi. 6703. (b)
Spremljevalca
k novemu tovornemu avtomobilu, ki se lahko izuči za šoferja, sprejmem s kavcijo v knjižici ali gotovini. Služba stalna. Plača po dogovoru. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Zanesljiv« št. 6928 1
daje za izpito tesarskih mojstrov in ima tozadevne tiskovine iz prakse, statike in arhitekturo. -Fanc Fust, tesarski mojster, sod. izvedenec ln cenilec.	(u)
Denar
Družabnica
se sprejme v trgovino z mešanim blagom v Ljubljani. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »15.000« 6963
Iščem posojilo
85.000 proti lntabuiacijl. Visoke obresti. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Takoj 123/39 kr. 6588.	(d)
Glasba
Gramofonske plošCe
šlagerje, plesne, narodne harmoniko in petjem samo Din 30*-. — Stare vzamem v račun.
I
Živali
ii
Papigice
krasno mladiče, ugodno prodam. Krakovska 21.
H
Čaj DR. HAVLIČKA za želodec
regulira prebavo pritisk krvi, debelosti pospešuje izmenjavo tvarin, izločevanje pokvarjenih sokov itd. — Poskusite takoj in pišite
GRADSKA LJEKARNA

ZAGREB. Kamenita 11


Statve in pomožne tekstilne stroje
kakor tudi parni stroj z generatorjem za pogon — kupi za gotovino tekstilno podjetje. — Ponudbe z naznakom širine statev in labrikata je poslati pod šifro »TEKSTIL« na »Pu-blicitasc, d. d. Zagreb — Ilica št. 9.
[m
m
fij
Oj —■>
ni m šii
>]||=iii=iii=iii=iiieiii=iii=iii=iii=iii=iii=iiii
ALPIHO-plOŠfC
Hidravlično stisnjene Terrazzo in druge plošče za tlakovanie in oblogo sten, obložne in polne stopnice ter vse druge izdelke iz umetnega kamna, izdelane s pomočjo modernih strojev, dobavlja v prvovrstni izdelavi in kvaliteti s
„/UMK0", industrija umetnega Kamna
Ljubljana, Turševa cesta 49 • teleion 29-30
©]|IEIII=lll=m=lll=lll=lll=lll=lll=lll=lll=ll!i
[IF
jff jjj
m
i]]
m
m —.
ITi
Naznanjamo vsem znancem in prijateljem tužno vest, da nas je dne 1. maja ob pol štirih popoldne v 83. letu 6vo;e starosti za vedno zapustila naša draga teta, gospa
Amalija Stare -tova
vdova po zgodovinarju in pisatelju Josipu Staretu
Pogreb bo v sredo, dne 3. maja ob 10 dopoldne iz hiše žalosti, Gradišče št. 10, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 1. maja 1939.
Žalujoči o s 11.1 i.
PROMETNA BANKA D. D. V LJUBLJANI
Stritarjeva 2
Ugodni trgovski krediti
Telefon 21-49
Eskompt menic • Nakazila v Inozemstvo • Obrestovanje vlog od 4% do
Stare in nove vloge izplačuje brez vsake omejitve.
EBEHjjffll
Usnje
iz tovarne »Indus«, na veliko in malo, po naj-1 nižjih cenah — samo v Ljubljani, Ftlgnerjeva 3, (prej fskofja ulica). (1)
Satnice
in vso čebelarske potrebščine, dobite v železnini Fr. Stupica, LJubljana, Gosposvetska 1. - Nakup voska.	(1)
Stroj
dvozarezno cementno opeko, model Lipssia 6 podlogami se ugodno proda pri M. Omahen, Višnja gora
Srajce
moške, otroške, sp. hlače, kravate, nogavice ln drugo manufakturno blago še vedno najceneje pri I. Tomšič, Sv. Petra c. 38.
Dvigalke (vinte)
za vozove 2000, 5000 ln 10.000 kg - vedno v zalogi po nizkih cenah. — Fr. Stupica, železnina, Ljubljana, Gosposvetska cesta 1.	(i)
^Pfioj^
koks, drva nudi I. Pogačnik
Ljubljana, Bohoričeva 5
telefon 20-59 PostreZba brezhibna
VINA
prvovrstna po najugodnej. ših cenah kupite pri
Centralni vinarni v Ljubljani.
TELEFON STEV. 25-73
din
1 m' žaganih, zdravih In suhih bukovih drv, tran-ko hiša; trboveljski premog najceneje. RUDOLF VELEPIC, LJubljana VII, Jernejeva cesta, Telefon 27-08.	O)
Continental
mesečno po Din 200'-$; za državne uslužbence, po Din 100-—
Ivan Legat
Ljubljana, Prešernova 44 Maribor, Vetrinjska 30
wVElEBir*
otroški vozički ZAGREB, Ilica št 55
Najnovejši do sedaj Se nevl-denl modeli za 1939 v spe-cltalni ln največji trgovini otroških vozičkov. Prodaja za gotovino in na odplačilo. Prevoz in omot ner&čunani. Cenik s Bilkami brezplačno. Izreilte oglas zaradi naslova.
»Presto« kolesa
večletna tovarniška ga rancija. - Na ugodne obroke. - Na zalogi tudi kolesa drugih znamk. Rabljena kolesa vzamemo v račun.
Nova trgovina
TyrSeva cesta 36
(Nasproti Gospodarske zveze).
Vse vrste
svile
v krasnih, pestrih modnih barvah najnovejši vzorci za obleke in bluze, velika izbira
B.
»PRI ŠKOFU«
L]|IBL]9N9
Lingarjeva ulica 3 J Pred škofijo 3 M
■J
Vrtne zemlje
nekaj kubičnih metrov, proda skladišče, Gosposvetska cesta 3.	(p)
Lepa orehova jedrca
in cvetlični med dobite najceneje v »Medarni«, Ljubljana, Židovska ul. 6
lUiHiHffli
Štiristanovanjska hiša
novo zidana, ugodno naprodaj. Gozdna 10, Maribor.	(p)
Hiša
dve sobi, dve kuhinji, vrt, veranda, podstrešna sobica, klet, pralnica in drvarnica naprodaj. — Iskra, Kettejeva št. 17. Pobrežje^ gpesovo selo, Maribor.	(p)
Hiša
za 1,900.000 din
z malo, zelo povoljno hipoteko. - Donos točno 310.000 din. Pritličje in 6 nadstropij, solidno grajena, z najmodernejšimi komfortnimi stanovanji.
za 1,100.000 din
in 300.000 din hopeteke. Točen donos 180.000 din. Dograjena 1937. Parter in 3 nadstropja, prvovrstno zidana, s stanovanji dvo in štirimi popolnoma konfortnimi sobami.
za 700.000 din
In 350.000 din hopoteke. Donos 126.000 din. Nova, trinadstropna, luksusno grajena, z modernimi komfortnimi stanovanji. Te prilike prodaja izključno
Centralni zavod
Obiličev venac 38. (Preko ceste »Ruskog cara«. Telefon 25-7-66. Beograd.
Dvostanovanjsko vilo
vrtno, prodam. Poizve se Rlharjeva 6.	(p)
Stavbišče
za novo hišo, v Streliškl, ulici, zaradi odselitve nujno prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod 6929.
Zidana hiša
z gostilno In trafiko, hlevom, njlVo, vrtom, sa-donosnlkom, v bližini Rogaške Slatine, so proda ali odda v najem. Ponudbe v upravo »Slov.« v Mariboru pod »75.000 din« št. 6753.	(p)
Vnajem
Parno pekarno
v Ljubljani, oddamo v najem. »Tehna«, Mestni trg 25, Ljubljana. (n)
SOBE ODDAJO:
Sobico
lepo opremljeno, oddam. Ilirska 19-1., desno, (e)
Lepo sobo
opremljeno, s posebnim vhodom, oddam. Zvonar-ska ulica 11, Videmšek.
Na stanovanje
se sprejmeta dve sostanovalki takoj. - Ena s svojo posteljo. Florjan-ska ulica 32, pritličje. -Balttč.	(s)
tfanoianja
oddajo:
Enosobno stanovanje
oddam. Koseskega št. 22, Trnovo.	(č)
Enosobno stanovanje
oddam. Vižintln, Močni-kova 13.	(6)
Sobo s kuhinjo
oddam za 200 din z junijem. Bernekerjeva 14
Dvosobno stanovanje
v prvem nadstropju, oddam. Bolgarska ul. 17. Ogled od 2—4.
Trisobno stanovanje
z uporabo vrta, v novi vili v Šiški, blizu nove cerkve, oddam za 590 din - Informacije pri hišniku, Goriška 29.	(č)
Trisobno stanovanje
z vsomi pritiklinami, se odda boljši stranki v mo-merni hiši v bližini centra s 1. avgustom. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6922.	(č)
Trisobno stanovanje
lepo, sončno, z vsemi pritiklinami, oddam s 1. junijem samo čisti tričlanski družini. Vprašati v upravi »Slov.« pod 6889
Dvosobno stanovanj«
s pritiklinami, oddam, a Krtževniška 7	(č)]
Enosobno stanovanje
oddam starejšim osebam,-Idrijska 3.	(č)]
Dvosobno stanovanje
z vsemi pritiklinami in vrtom, oddam s 1. junl« jem mirni stranki. Vpra-i Sati: žabjek 2, pritličje,, desno.	(č)j
Stanovanje
dvo- ali trisobno, komfortno, v sredini mesta,; oddam. Ponudbe v upr: »Slov.« pod »Nova hišac št. 6962.	..(č)]
Obrt
Slikarstvo - pleskarstvo
V. Zvegelj, Cojzova e. 1,-Novi vzorci I Cene vsera dostopne.	ft)]
Gumbnite, gumbe, entel,
ažur, monograme izvrši
ekspres
Matek & Mikeš
LJUBLJANA
Frančiškanska ulica
Čitajte in širite »Slovenca«
POHIŠTVO!
Ob modernizaciji našega podjetja Vam nudimo po izredno nizkih cenah najnovejše modele spalnic, jedilnic, kaučev, madracov, preprog itd. Obrnite se zaupljivo na nas in prepričajte se sami o nizkih cenah in solidni izdelavi. Dobite pa tudi vse na obroket
E. ZELENKA
tovarna pohištva, tapetništvo in vse stanovanjske opreme __MARIBOR, Ulica lO. okt. 5
Vzajemna posojilnica
r. z. z o. z.
v Ljubljani, NlhlošiCeva cesta 7
poleg hotela Union
nudi za vse vloge popolno varnost in obrestuje nove " vloge po 4% do 5% po dogovoru.
Nove vloge vsak čas razpoložljive.
Poslužite se varčevalnega krožka! Zahtevajte prospekt!
Posojilnica daje kratkoročna posojila.
ZAHVALA. Vsem, ki ste z nami sočustvovali ob bridki izgubi naše nepozabne dobre mamice, stare mamice, tašče, tete in svakinje, gospe
Marije škerlj roj. Hlebš
jo tolažili v njenih poslednjih urah življenja, io obsuli s cvetjem in venci, kakor tudi preč. duhovščini, čč. usmiljenkam, gg. nameščencem OUZD in p. t. uradništvu Ljub. kred. banke, ter vsem onim, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti — naša prisrčna zahvala, — Sv. maša zadušnica se bo brala v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja v četrtek 4. maja ob TA zjutraj.
Ljubljana - Zagreb, dne 2. ma.nika 1939.
Žalujoče rodbine: Škerlj - Prcšern in ostalo sorodstvo.
+
V	osemdesetem letu starosti je dotrpela nocoj naša preljuba mama, gospa
Marija Kesleipa poj. Trenčeva
vdova po sodnem svetniku in poscstnica na Bledu
Srčno ljubljeno pokojnioo bomo pokopali 3. maja ob pol petih popoldne iz hiše žalosti na Poljanski cesti št. 5 na pokopališču pri Sv. Križu.
V	Ljubljani, dne 2. majnika 1939.
Mica Čopova, Ani Župančičeva, Vera Albrechtova in Slava Švarčeva, hčere. •Vnuki, vnukinja, zeta in ostalo sorodstvo.
u jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karei čeč
Izdajatelj: inž. Jože Sodja
Urednik: Viktoc Cenčiž