Oldest Slovene ^oily in Ohio ^©s+ Advertising Mediunn ENAKOPRAVNOST EQUALITY OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENE PROGRESSIVE BENEFIT SOCIETY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskih delavcev v Ameriki xvni—LETo xvm CLEVELAND, OHIO, THURSDAY, (ČETRTEK) NOVEMBER 7, 1935. ŠTEVILKA (NUMBER) 263 POIHIAGA Unije nastopijo proti GIJAHPROl "divjim" stavkom IliTALIll Her Clevelandska delavska federacija je imenovala poseben odbor, ki ima skrbeti za industrijski mir. Clevelandska delavska fede- Je naznanil, da bo J" omejil trgovino z I-' j® svoji seji sinoči pod-kolikor se mt- 'Jo, v Vojnih potrebščin. tiče 7. ' Crnatlkm' ^ na if , z ozi- Nemči- *ia 2A1 . Ojenem narodov Ha AW radi na- ^oesinijo. A^olf Hitler kon,.,!^ potom nem- % da "m \ sporo-klati dol™'* "® bo sku-%i, If^cek i, vojne , to""«no uT ■ I""™ ]« » ; i^maea, ' bo Hit- ° akciin^ porazi Ligino ^ 'JO proti Italiji. iS IviHitler, H je r te odln-f na- J ke/®««« toliko radi %ef "^ce :%o Ugo, I da osta-baš kot 'osevelt nasto- miop- „ ^%BAYNENABO- ^ NA UMRI K (n 6. HOV . ...n .. za srčno ^ Billy C (^ZReie T i- JGPa se je "spn,- pridigar. y ti, o ga i oiitven" m ko na ti- Sudiga^^iatoval po de- ih "izganja- teatralen na- ^ i tudi T mu je \ Wi bogastvo. V>iaS T™ za:*'''- Z niim k;i„ zelo "slaven it slava * je bib ' Bil je 73 let '^A C IZ BIJKOVE- 2^=° potrebne za na svilenih % i, . 'Vključno samo or%j ._;7J ^ tej in- dežel. C« ni to. Jl^'kor kakovosti siro-\ vlat P'^Gciznosti iz- t*' Poskusi : t s"- 'n \%a JO naredili So 80 po- tM_ kaki prav tako L-UR - iy da bi bila k . Vjvre![ Vi _ dni bukov les prasnov ^'^^odov '"^dustrij- '»Volj, %^^na ? bil izvoljen za , kandidiral na "ketu. vzela korake, da se prepreči ta-kozvane "divje štrajke" in da se Lipostavi način postopanja, ki naj bi kolikor mogoče zmanjšal stavke vseh vrst v Clevelandu. Predsedniku federacije, Albertu Daltonu, je bila soglasno dana oblast, da imenuje odbor sedmih mož, kateremu bodo unije, ki i-majo kake spore, ali ki nameravajo razglasiti stavko, morale predložiti svoje stališče, ako hočejo računati na podporo federacije v kaki drastični akciji. • Predlog za tak mirovni odbor je stavil tajnik federacije, Thomas Lenehan, ki je vodil svojo kampanjo za izvolitev na platformi v tem smislu. V odbor, ki bo imel nalogo na miren način izravnati spore med posameznimi unijami in delodajalci, so bili imenovani sledeči: James P. McWeeney, predsednik sveta kovinskih strok; Edward Murphy, predsednik okrožnega sveta vozniških unij; A-braham W. Katovsky, poslovodja krojaške unije za ženska oblačila; Jack Gill, predsednik črkostavske unije; Frank Co-verse, okrožni predsednik unije operacijskih strojnikov, ter predsednik federacije Dalton in tajnik Lenehan. "Če se od federacije pričakuje, da bo stala za unijami, kadar gredo na stavko, ni nič več kot prav, da se federacijo vpraša, predno se stavke začne," je izjavil Gill. Ko je Lenehan poživljal za sprejem svojega predloga, je izjavil: "Predno sem nastopil svoj u-rad, je bilo več 'divjih' stavk, ki so jih oklicale unije, ki sploh niso vedele, za kaj se gre. Na primer, neka stavka je bila odrejena za danes, toda zvedel sem o tem šele danes. Mnogo organizacij postavi pikete pred delavnice ter oglaša, da imajo podporo federacije, medtem ko federacije niti vprašajo ne, če jih podpira, V enem slučaju se je pike-tiralo neko lekarno, ko delavci riploh niso pripadali nobeni pravi uniji. Mi hočemo predvsem protektiratr nove neizkušene u-nije, ki so bile organizirane pod NRA, in pa našo federacijo." Katovsky in P. J. Jennings od barvarske unije sta vprašala, če bo vsaka unija prisiljena predložiti spor posebnemu federacij-skemu odboru. "Bojim se, da bi se tak sistem napačno tolmačilo in skušalo kršiti pravice lokalnih unij," je izjavil Katovsky. "Ameriška delavska feedracija sama priznava pridruženim unijam avtonomijo glede oklicanje stavk." "Vsaka unija bo imela še vedno pravico do stavke," je odgovoril Dalton. "Mi nimamo v mislih starih unij, ki znajo dobro skrbeti za sebe, temveč številne unije, ki zastavkajo brez denar ja in brez da bi imele svoje ljudi v obratih, kjer napovedo stavke. Potem pa pridejo k federaciji ter jo prosijo za pomoč. Mi lah ko potrošimo dosti denarja, stavka pa je nazadnje navzlic temu navadno izgubljena." PRESENEČEN JE JE POVZRO-Č1I.0 SMRT ŽALNI OBREDI ZA ŽRTVE "LUSITANIJE" CORK, Irska, 6. nov. — Da-ens sta en protestantski in en katoliški duhoven opravila na krovu ladje "Ophir" pogrebne obrede na kraju, kjer je bila leta 1915 potopljena potniška ladja "Lusitania", katero so torpedirali Nemci, življenje je izgubilo takrat 1,198 oseb, med katerimi je bilo 124 Amerikan-cev. Prostor, kjer je bila ladja potopljena, se je iskalo že od avgusta, da se začne z delom za Moralen udarec za A. D. SPARLAND, III, 6. nov. — Miss Margaret Kelley, stara 65 let, je baš jedla kokoš, ko jezvedda, da da v ki je bUo na smrt dva otroka nekega prija- Pa™iku. Salvažna ladja tdja. Vpreseračenju je po&rla "Ophir", ^ vodi trnsadevne o-kokošjo kost, kije uaa v sapJPf""^^'' ^o ^ dni odndkUa z nik %!r povzrMib irjeno smrtj^elornterse vnnbna ddo pn-predno je mogla priti zdravniš- j ^"^"dnjo pomlad. ka pomoč. |__ Slovenski demokratski klub nam pošilja naslednjo izjavo: "Akoravno je 'Ameriška Domovina' napela vse svoje sile ter vodila skrajno umazan boj proti councilmanu Wm. J. Ken-nicku glede katerega se je v teku zadnjih dveh dni kampanja najmanj petkrat grdo zlagala, so Slovenci v resnici sijajno podpirali Kennicka za mestno zbornico. V štirih največjih slovenskih precinktih. A., E., F. in G. je dobil Kennick navzlic združni gonji od strani A. D. in Torkove volitve so svarilo za Roosevelta Izid občinskih in državnih volitev na vzhodu dokazuje, da demokratska stranka ni več tako trdna kot je bila. Demokratje pa so zmagali v Kentucky. WASHINGTON, 6. nov. —« Republikanske zmage v lokalnih I volitvah so pokazale, da republikanci lahko zopet pridejo k po- Dammove mašine 954 glasov, ]itični moči in da je celo mogoče. Nov grob Umrl je Nick Jelikovac, ki je stanoval pri družini Joseph Baznik, 5713 Prosser Ave. Pokojni je bil 47 let star ter je prišel v Ameriko leta 1915. Njegova bivša žena, od katere je bil razporočen, stanuje v Euclidu. Zapustil ni nikakega premoženja in za pogreb bo skrbela družina Baznik, ki apelira na znance ranjkega, da pomagajo za stroške. Truplo se nahaja v kapeli A. Grdina in Sinovi, 1053 E. 62 St., odkoder se vrši pogreb v soboto zjutraj ob 7 ;30 uri. Bodi mu ohranjen blag spomin! Proslava ruske revolucije mm BO ZAHTEVAL DRŽAVNI PREGLED ME SINE FINANCE Prvi korak, ki ga je podvzel novoizvoljeni clevelandski župan Harold Burton, je bil včeraj o-bisk pri državnem pregledoval-cu knjig Jos. T. TraCey, katerega je prosil, da takoj začne proučevati položaj mestne finance, da se natančno dožene, kakšno je v resnici finančno stanje mestne vlade. Obenem se je zvedelo, da bo Burton najbrže prosil G. A. Gesella, ki je bil finančni direktor pod županom Fred Kohlerjem, da zopet sprejme to službo. Gesell, ki je sedaj bla-%k,coj se vHH v Pt,blw avdi- šokkega odbora, je pri- kwiju veUka prodava ce ruske revolucije, na kateri | "^ncne zade\ e. bo nastopil kot glavni govornik j velikanska zmaga Burtona znani delavski bojevnik Robert skrajno osupnila zlasti gem-Minor. Na vzporedu je tudi več blarske in "policy racket" ele- drugih točk. Slovenske delavce in delavke se poživlja, da se proslave vdeleže v čim večjem številu. Vstopnina je 25c, za brezposelne s knjižico pa samo lOc. Začetek programa ob 7:30. — Odbor. Naznanilo Zadruge Pričenši v sredo zjutraj, 13. novembra bodo začeli zopet delati riževe in krvave klobase pri Slov. Zadružni Zvezi. Naklonjenim odjemalcem ni treba povedati, da bodo najboljše vrste. Vsak, kdor jih pokusi enkrat, postane stalen odjemalec. V zalogi imajo tudi svežo ajdovo moko. Ustanovniki "Slovenca" Vsi ustanovni člani društva "Slovenec" št. 1 S. D. Z. so prošeni, da prinesejo svoje re-galije, ki so jih imeli pri proslavi SDZ dne 27. oktobra, v nedeljo popoldne ob 2. uri v Slov. Nar. Dom, kjer se vrši naša 25-letnica. — Predsednik. Poročna dovoljenja Poročna dovoljenja so dobili Felix Matyjasik, 14906 Sylvia Ave. in Rosie Zupančič, 15232 Waterloo Rd. ter John Uran-kar, 13602 Aspinwall Ave. in Frances Zaletel, 716 E. 162 St. Bilo srečno! Na potovanju V Honolulu na Havajskih o-tokih se je podala poznana Mrs. Rafaela Smuk. Njena hčerka Mercedes in sin Irwin pohajata na Ohio State univerzo. Jugoslovanski radio Jutri popoldne ob ,4:30 bo igral na Jugoslav Melody programu Happy Hearts orkester. oziroma samo 235 glasov manj kot njegov nasprotnik. To je močan moralen udarec za A. D., ki je skozi dve leti brez pre-stanka napadala in blatila Kennicka, da je pripravila tla za kandidata, čigar izvolitev je hotel imeti Adam Damm. Vsem rojakom in rojakinjam, ki so prezrli kampanjo blata in laži, katero je širila Pirc-Dammova mašina ter stali ob strani coun-cilmana Kennicka, se tem potom izreka iskreno zahvalo." Volitve v Euclidu Kot smo že včeraj poročali v našem listu, sta bila v Euclidu izvoljena dva slovenska council-mana, William Kunchik, ki je kandidiral za councilmana-at- COUZENS IZVOLJEN V DETROITU DETROIT, 6. nov. — Z veliko večino je bil tu včeraj zopet izvoljen republikanski župan Frank Couzens, ki je sin zveznega senatorja Couzensa iz Michigana. da bi bil predsednik Roosevelt prihodnje leto poražen. Ne pocenijo sicer, da so republikanci sigurno na povratku k svoji nekdanji moči, niti ne pomenijo, da bo Roosevelt gotovo poražen ,toda kažejo pa novo smer, ki bi utegnila prinesti polom za New Deal, ako bi se politični sentiment v državah vzhodno od Mississippi še naprej razvijal v tem pravcu med sedanjim ča-j izgledalo je nekaj časa, da Fom in pa med predsedniškimi j hodo repubhkanci, ki so z veliko volitvami prihodnjo jesen. ! večino izvolili župana Burtona, izgubili večino v mestni zborni- REPUBLIKANCI BODO I-MELI EN GLAS VEČINE V ZBORNICI Vsekakor so torkove zmage republikance v mestnih in držav- ci, končne številke pa so pokazale. da bodo imeli 17 council- nih volitvah na vzhodu in v dr- j manov, torej en glas večine. Re-žavah srednjega zapada dokaza-1 gularni demokratje bodo imeli le, da demokratje v predsed-' 15 sedežev. Councilman Roer v niških AfoUtvah prihocinjo jesen IG" Je neodvisemi demolkrat, ki ni nikoli igral masinske poli- large na Elyjevem tiketu, in pa:ne morejo pričakovati triumfal-1 Poraženih je bilo več repu mente v mestu, ki so pod Davi-sovim režimom svobodno operirali in v minulih volitvah delovali za Ray T. Millerja. Boje se zlasti, da bo Burton imenoval za varnostnega direktorja bivšega policijskega inšpektorja Wm. McMastra, kakor se je govorilo med kampanjo, kajti ako se to zgodi, se nižinski elementi dobro zavedajo, da jim je odklenka-lo. Če se bo njemu ponudilo to službo in če jo bo sprejel, bo to storil le pod pogojem, da bo imel a,bsolutno prosto roko pri vsiljevanju zakonov, in dobro znano je, da je bil McMaster za časa prohibicije edini policijski fan-cijonar v Clevelandu, katerega se ni dalo podkupiti. Gemblar-ski brlogi so bili včeraj vsepovsod zaprti in kot izgleda, za enkrat ne mislijo pričeti obratovati. Kot kažejo zaključne uradne številke, je Burton zmagal z večino 39,085 glasov. On Je dobil 154,199 glasov, dočim je Miller dobil samo 115,114 glasov, oziroma celo manj kot pred dvema letoma, ko je kandidiral proti Davisu. Drugi rezultati torkovih volitev so: Novi okrajni carter je prodrl z okoli 18,000 glasovi večine, in z večino so bili odobreni tudi vsi predlogi za relifne in šolske davčne doklade. Dalje sta zmagala tudi oba dodatka k mestnemu čarterju. Kako se je končala sodniška tekma Sodnikom za šest let so bili izvoljeni: Grossman, Kovachy, Westropp, Silbert in Copland. Zadnja dva sta nova sodnika. Sodnik Duffy, prijatelj Ray T. Millerja, katerega je imenoval gov. Davey, je zgubil, in istota-ko je propadel sodnik Tenesy, Louis R. Wess, ki je bil kandidat v 3. wardi na Dunbarjevem tiketu. To nas posebno veseli, ker "Enakopravnost" je izrecno priporočala, da naj se naši volil-ci nikjer ne ozirajo, na katerem tiketu kdo kandidira, temveč da naj dosledno volijo za svoje ljudi. Tako se je zgodilo, da je Wess prodrl, dasiravno je Dunbar kot županski kandidat propadel. (Isto se je zgodilo v 32. wardi v Clevelandu, kjer je bil councilman Vehovec ponovno izvoljen, akoravno je županski kandidat njegove stranke, Miller v tej wardi dobil manjšino glasov) . Končne številke v Euclidu kažejo, da je rojak Wess dobil 13 glasov večine nad Elyjevim kandidatom Schneiderjem in da je torej dobrega pol ducata glasov odločilo izid. Seja "Slovenca" Prihodnja redna seja društva "Slovenec" se vrši v nedeljo, 10. novembra točno ob 8:30 uri zjutraj, iz razloga, ker obhajamo istega dne 25 letnico društva. Prosim vse članstvo, da se udeleži v velikem številu. -— Predsednik. nih zmag, kakršne so izvojevaJi; bUkancev, ki so v primarni v letih 1933 in 1934, temveč da! kampanji podpirali Davisa. Med se morajo pripraviti na zelo res- j temi je bil Herman Kohen v 25. no politično borbo. Ako bi bili! wardi, katerega je v zaključnih demokratje včeraj povsod zma-! ^'oHtvah podpiral Miller in ki je , izgubil bitko z 52 glasovi. Nje-gali, bi bilo to pomenilo, da so , , ., , . .v I gov naslednik Hmchliffe je Bur- postali politično nepremagljivi, ^ republikanec. Ponovno pa nasprotno pa bi upropaščene re-j^Q izvoljeni vsi stari republi-publikance taka zmaga napolni-1 ^^nski "mački", kot Finkle, De la z absolutno brezupnostjo. Maioribus, ter zamorca Payne in Namesto tega so volilni rezul- Bundy, ki so bili vedno lojalni tati navdali republikance z več- pristaši Davisa. V nekaterih slu-jimi upi kot so jih imeli še kdaj, j čajih, kot v 10. in 23. wardi, je odkar je bil Hoover tako straho- ■ nov demokrat porazil starega vito tepen. Zadnjih šest let re- demokratskega councilmana, v publikanci nimajo drugega kot j 25. wardi pa je republikanec občutek, da jih vedno čakajo sa-, Hagemeister porazil sedanjega mo porazi, včeranjšnje volitve,' dem. councilmana Curtisa. Ako akoravno so bile raztresene in bi bili republikanci izgubili kon- predvsem lokalnega značaja, pa so jim dale vsaj nekoliko poguma ter jih prepričale, da bi bilo vredno zopet iti resno v politično borbo. In kar je najbolj važno, začeli so upati, da bizniški trolo v mestni zbornici, bi to pomenilo, da bi izgubil službo dolgoletni mestni klerk Fred Thomas in da bi demokratje kontrolirali to važno pozicijo. Medtem ko bo Burton že pri- interesi, ki financirajo politične hodnji pondeljek prevzel župan- ki je bil imenovan za sodnika od governerja. George Green, direktor Citizens Bureau, je tudi izgubil. Za štirletni termin je bil izvoljen Petrash. Laiische, edini Slovan na mestni sodniji Kot izgleda, Clevelandčani niso nasprotni ženskam na sodni-jah, kajti ponovno so izvolili kar dve sodnici, Grossman, ki je od vseh kandidatov dobila največ glasov, in Westropp, ki je bila na tretjem mestu. Ponovno sta bila tudi izvoljena dva sodnika madžarske narodnosti, Kovachy in Petrash, dočim je Tenesy, ki je Slovak, propadel. Edini Slovan, ki sedaj sedi na mestni sodniji, je naš rojak Fr. Lausche. kampanje, bodo sedaj zopet pripravljeni odpreti mošnje ter financirati republikanske kampr-nje, ker je vsaj nekaj izgleda, za zmago republikanskih kandidatov. Porazni učinek torkovih volitev na demokrate je nekoliko o-milil rezultat v državi Kentucky, kjer je demokratski kandidat za governerja. Chandler, ki je imel oporo Rooseveltove administracije, z znatno večino porazil republikanca Swope, akoravno jo slednjega podpirala stara demokratska garda, ki je nasprotn?. New Dealu. Vendar to ni dosti vplivalo na upapolno razpoloženje republikancev, kajti Kentucky je že po tradiciji demokratska država. Psihologičen učinek torkovih volitev je ustvarjanje vtisa, da predsednik Roosevelt izgublja svoj nekdanji skoro magični vpliv med narodom, in da bo odslej naprej moral računati na resno politično borbo, ako bo hotel iziti zmagovit iz prihodnje predsedniške kampanje. ske posle, pa bodo novi council-mani nastopili službe šele začetkom prihodnjega leta. Vehovec zmagal s 617 glasovi večine Dočim je nekaj časa včeraj ' obstojala nevarnost, da bo republikanski kandidat Lathy v 32. wardi porazil Vehovca, pa zaključne številke kažejo, da je Vehovec zmagal s 617 glasovi večine. On je dobil 6331 glasov, Lathy pa 5714 glasov. V 32. wardi, kjer sta si stala nasproti dva Slovenca, pa je John Novak, ki je imel podporo demokratske mašine, dobil 4308 glasov, sedanji councilman Wm. Kennick, neodvisen demokrat, pa je dobil 2512 glasov. V županski tekmi je Miller dobil večino v 23. wardi, dočim je v 32. wardi dobil večino Burton, iz česar je sklepati, da je za Vehovca volilo tudi pre oej republikancev, ker v n sprotnem slučaju bi bil izvolji;; Lathy. Zaključne številke kažejo, da je Burton dobil večino v 21 wardah. Miller pa samo v 12 wardah. STRAN 2. ENAKOPRAVNOST . novembra, 192® UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by f OnaE AMERICAN JUGOSLAV PTG. & PUB. CO. 6231 ST. CLAIR AVE.—HEnderson 5811 Issued Every Day Except Sundays and Holidays VATRO J. GRILL, Editor Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto ..........$5.50 u 6 mesecev ........$3.00; za 3 mesece ..........$1.50 Po pošti v Clevelandu za celo leto .................$6.00 u 6 mesecev .........$3.25; za 3 mesece ..........$2.00 Za Zedinjene države in Kanado za celo leto ......$4.50 n 6 mesecev .........$2.50; za 3 mesece ..........$150 Entered as Second Class Matter April 26 h, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, uLder the Act of Congress of March 3rd, 18.9. ,^^104 LAVALOVA DVOJNA IGRA Anglija vztraja neomajna na svojem protiitalijanskem stališču. Ona hoče in tudi bo prekrižala načrte, ki so si jih fašisti napravili z Abesinijo. Med tem pa Lavalova francoska politika koleba med demokratično Anglijo in fašistovsko Italijo. Kljub vsemu pritisku francoske levice, kljub nedvoumnim izjavam angleške vlade Laval še vedno igra očitno neiskreno vlogo napram ženevi in Londonu; dočim v Ženevi pristaja na take sankcije, ki ne pomenijo nobene učinkovitosti napram Italiji, se pogaja v Londonu kot posredovalec med britanskim imperijem in Rimom z namenom, da pridobi na času, vsekakor v interesu Italije. Tako je med drugim predlagal, naj bi Anglija umaknila večji del svoje mornarice iz Sredozemskega morja, dočim bi Italija zmanjšala svojo vojsko v Tripolisu (Libiji). Angleška vlada seveda ni pristala na tako kupčijo, kajti Anglija že skozi stoletja vodi isto pomorsko politiko, ki je sedaj • še odločnejša, ker ve, da bi bilo samo njej v pogubo, če bi ugodila imperialističnim težnjam fašizma. Angleško časopisje in javno mnenje je v tem oziru nepopustljivo. Ozira se predvsem na tri točke, ki jih je jasno formulirala "Morning Posf." 1. Sankcije se morajo izvesti do kraja, če hočejo biti poučne za vse primere; 2. čim odločnejše se bo zdaj pokazala Zveza narodov, tem bolj se bo v bodoče bala vsaka država napasti drugo; 3. ugled Zveze narodov bi zelo trpel, če se ji ne bi posrečilo uveljaviti svojega stališča glede Abesinije. Te sankcije v službi miru se poudarjajo z angleške strani predvsem pod pritiskom močnega vpliva delavske stranke, ki odklanja vsako napadalno politiko in ki zahteva krepke sankcije samo zato, da se vsakemu tudi za bodoče vzame veselje, da bi začel z napadalno vojno. Zunanja politika angleške vlade je lahko stvarno egoistična, ali ona je vsaj dosledna in logična, dočim je Lavalova politika slabotna, nelogična in omahljiva. Angleži so že namignili, naj se Francozi zamislijo v svoj položaj, če bo Anglija napram njim igrala tako politiko v slučaju nemške nevarnosti, kakor jo zdaj Francija vodi v abesinskem sporu. Ali se bo Francija v takem slučaju zadovoljila s tem, če bo Anglija predlagala samo "mile" ukrepe, če bo čakala, da nemška vojska zasede Kovno, če bo stalno pošiljala v Berlin prijateljske brzojavke. Parizu pa predlagala, naj umakne svojo vojsko z vzhodne meje? Po izmenjavi zadnjih not med Parizom in Londonom se je sicer napeto razmerje nekoliko omililo, vendar se še ni razčistilo. POLJSKA HOČE PALESTINO l'()ljsl(() ras()])isj(' vedno glasneje zali U'Va. (la mora Ituli I'oljska doliiti kolonije. Naenkrat zahtevajo Palestino, ee.s, eljem direktno v tovarno, kjer si lahko izberete suknjo, kakršno scmi že- Opozarjam vse starše, da bo- Party In sicer v četrtek, 7. noter Jakše igrasta na Havajske do otroci upoštevani le v sprem- vembra, to je nocoj, v Slov. Del. kitare. V muzikalični in pevski stvu vaa samih In nič drugače,' Domu na Waterloo Rd. To je točki nastopi tudi vedno bolj po- ker mi ne moremo prevzeti od- druga prireditev v tem letu. Ker: pularni Vadnalov kvartet. Ti govornost v nobenem slučaju za se vas članic tako malo število j lite in to od $5.00 do .$35.00 ce-\'adnalovi si v resnici osvojijo nje in izgovarjati se tudi ne mo- udeležuje sej, upam, da se bosto j ne je, kakor kje drugje. Se vam srca poslušalcev povsod kjerko- rete glede vstopnic, ker je vstop- udeležili tega Card Party v ve-, priporoča li nastopijo. Nadalje nastopijo v nina zelo nizka, samo 35c. Na likem številu. Vam no bo žal, muzikalični in pevski točki naši svidenje v nedeljo zvečer! iker imamo prav lepe dobitke in| nemški sosedje, "Die Bauerui Bratski pozdrav 'pripeljite tudi svoje boljše polo-j 1034 Addison Rd. Gruppe". Ti nemški pevci so že Fred Krecio, taj. vice, da boste gotovo odnesH ti-1 Tel.: ENdIcott 8505 Benno B. Leustis: Na ostrini noža Začetek vojnega leta 1917-skupni napad italijapske, angleške vojske skozi Ju '1* Alpe in Ljubljano. ' J jgdiiW Avstrijsko vojno ministrstvo 1« prvi dvojni sešitck k (i. zvezku .,, y Av.tro-Ugrsko I'JW d» ' j, iija vojna tem scšitku razmotriva v polkovnik Kiszling o poloz^U biloo(UočiliioTtoW^^^ ku 1. .1917, ki je so dosegle tedaj v skoraj že skrajno mojo raz\ojmu ^ g., iia fi-ontali, kakor tudi mobilizaciji gi rili človeških vojski.^ « razvojiiil UJ vojno vazjjoložljiviji ------ ,• bila tedaj odločena še uiti za eiio 'oihoii- 118 ao stran, na obeli straneh pa da jo je treba -------odločiti baš ' " .v v r/.ifn QO 11" ^ rov v najkrajšem času. /paio h , oni strani izdelovali velikopo t-® Kar «c tiče osi^dnjih siL F poveljnik Conrad y Hotzcnilort menico za operacijsko pisarno.v g dal" naj bi nasprotniku ne dali prešel v napad v najngoilii^^^^^ joJvze*'. in z največjim razvitkom o? istf" bi bilo čim bi se končalii zini'i) romno ofenzivo na italijanski ^ časno s primorske in tirolske jivi^i, ■29 lam raz])oložljivimi avsdiJ-jami, ki naj bi se dopdw'^' ^leli divizijami, kajti Italijani • ]){ f tej fronti CO ilivizij. Obenem skrajnosti poostrila vojna s P bit* * kajti skupaj z akcijo "="1 edino sredstvo, ki bi iijo'' zaobrniti, ])veden bi centra a ^ položiti orožje pred silo\ i " s]jrotnikov. , Nemci niso bili bog\ e fj^oiiti' za odločilni napad na itab.jaii- # i.„ij »o MU moriiisko vojno, ker jim jo ^.gyili -.owl.,rf izvaSmu.!, da M I"'-'™, "j v^t lijo v pol leta na kolena, ® ^„o.nviii®^ seo di Vi Jo 8i W It % *1 % Al . I k 8 'Pe V( fe bi JO v poi leia na ivuk-m."? ^ jv-roviiii""' ^ m^vi, 00 potopili ZH 100,000 pr:'^ ^ tn^ lii j. ri'oti lomu je bil v ^ jj- Šv })ia\- samo kaiicelar BetbiQ' ,-. L je bal,daW akcija s spravile Zediiijcne države ni kov, kamor so se že '^Lt- Avstriji pa so imeli if 'S.*' Karel, grof Ozeniiii m »»a u - 5"^^ — ift" ;ednika Clam in Tisza- . , , kjlia'', jji Betliman-llollweg se J<-' jj govoriti, glede naspr ])odmorniški iikeiji krogi 11 pa so se vrš doki odločibiib ill t "Ml A K Hi nt • iii'l ' PlsmainsLri ni f" Cleveland. O. 2a se organizacije, se naj pošilja na naslov taj-Inie in naslov blagajnika. Pritožbe glede posio-t'Pwibe spomp B KI®® naslavlja na predsednika nadzornega odse-" iJ, "^ednijtva P^ na predsednika porotnega odseka. Stvari tl-"ENAKnPD uradnega glasila, se naj pošilja naravnost ___RAVNOSTI". 6231 St. Clair Avenue. Cleveland, slednikov značaj se je r azvijal in je šla, ne da bi mu povedala čedalje bolj v smer, ki je obe-'ničesar od vsega, kar je na-tala nesrečo, njegovo zdravje je bilo videti od njegovega ne-pokojnega življenja nagnito. Pisma ki jih je princesa objavila v svoji knjigi, nosijo pečat pre-ganjanosti in bolne razdraženo-sti, čeprav skušajo obdržati vljudni familiarni ton. naravnost Ohio. layerlinska tra- Sedija pojasnjena Pet 'oriU letih strogega molčanja je sprego- 2ena prestolonasledniki epskem ^ ki bo ca Rudolfa, sedanja kneginja Lonyay času J® pravkar izšla pomenila tudi v k 'kv pretresov in ■ 'jo svetu pravo Ha i. . popolne- i'fil f' »le /■ % 11 Poroka — grenko razočaranje Dve leti pozneje, 10. maja 1881, se je vršila v dunajski av-gustinski cerkvi ob pravljičnem pompu, ob viharnem navdušenju dunajskega prebivalstva, ob zvonenju vseh zvonov in topovskih strelih poroka. Toda že poročni dan se je končal- za mlado ženo z grenkim razočaranjem. Večer je bil meglen in žalosten ko se je peljala sama svet •' -Poletja za- z možem, ki ga je komaj pozna-^ Vs pri- j la proti gradu Luxembuigu. V " ugiba- tem položaju sc jo je lotil ob- Ze načinu tega! čutek strašne zapuščenosti. Ni- ila , ^^orice jamči.sta si vedela ničesar poveda-stvar s to'ti, bila sta si popolnoma tuja. Drtn ^ spre- Štefanija Bel- Lon,^ 'Madžarskemu . - --ega Nolfa '»lo, Prestolonasled- '^sker^ tragični ko-sv.. Stoletja za- Katastrofa se bliža Po osmih letih mukotrpnega zakona se je zgodila katastrofa. Že v maloštevilnih dneh zadnjega poletja, ko je imela princesa priliko, da vidi svojega moža med njegovimi inšpekcijskimi potovanji, je opazila v ■ njegovem vedenju neko spre-imembo, ki ji je zbujala strah. Ni postajal samo čedalje nemirnejši in čedalje bolj razrvan temveč ga je često iz najbolj ničevih vzrokov vrglo v nenadne izbruhe brezmejne jeze. Vdala se je že davno v to, da je bila konvencionalna o-blika njunega soživljenja, posebno kakor se je izražala v njegovih pismih, v popolnem nasprotju z njegovim dejanskim vedenjem. Toda sedaj ga sploh ni bilo več spoznati. Njegova notranje razbitost je povzročala strašne napade besnosti, neznosne in nevredne prizore. Zde- j zcn-lo se je, kakor da je izgubil vse domov in v notranja razbitost je povzročamo. Pri nekem takšnem prizoru se ni ustrašil, da bi ji ne spregovoril z vso odkritostjo o svojih mučnih ljubezenskih pustolovščinah. Nekoč je končno zagrozil, da bo vsemu stoi il konec, ustrelil njo in sebe. ^ je presunjeno pritrdila .... Kmalu nato so princeso po-meravala. V predsobi se je' klicali k cesarju in cesarici. Ce-morala oprijeti stola, da se ni j sar je sedel sredi dvorane in zgrudila. Prestolonaslednikova! cesarica je bila s popolnoma usoda se ji je zazdela zapečate-. belim in otrplim obrazom pri na. , njem. V svojem brezumnem 28. januarja 1889. bi se bii moral vršiti lov v Mayerlingu. Rudolf je izrecno želel, da bi njegova žena ne bila prisotna. stanju je princesa menila, da jo cesarjeva dvojica gleda kakor zločinko. Sledila so vprašanja na katera deloma ni mogla, de- Obljubil pa je, da se bo udele-;loma ni smela odgovoriti. Kon-žil družinskega obeda naslednji I čno ji je cesar povedal vse. dan. Preden je odšel, ga je j Zgodilo se je najhujše, kar se prosila, naj stopi k njunemu j je moglo zgoditi časti poroče-otroku. Ko so se vrata za njim | ne žene: Zjutraj so našli pre-zaprla, jo je obšla čudna groza, stolonaslednika v njegovi po-Pokleknila je in se poskusila stelji v Mayerlingu ustreljene-pomiriti z molitvijo. ga, poleg njega pa truplo isto tako ustreljene ženske — Marije Večere. Komornik, ki ni mogel razumeti, zakaj se pre- Naslednji dan je prejela brzojavko, v kateri jo je iirosil, naj ga pri očetu oprosti, da ne more priti k družinskemu obedu. Sporočal je, da ima hud nahod, zavoljo katerega ne bi rad šel na pot. ' Ni se upala, da bi poslala zdravnika v Mayerling. Tako je prišlo jutro 30. januarja. Bila je bas pri pevski lekciji, a i niti ta je ni mogla pomiriti. Pred očmi ji je bila neprestano sprememba, ki jo je opazila v zadnjem času na presolonasled-niku. Bil je le redkokdaj tre- stolonaslednik ne oglasi na njegovo trkanje, je poklical lovskega gosta, grofa Hoy osa, na- (Dalje na Jf. str.) arju še ni imel nobenega jasnega načrta, kaj naj stori- Isto je bilo s fronto v Orien-tn. V decembru so se bili francoski in angleški zastopniki na konferenci v Londonu ostro zgrabili, ker so Francozi zahtevali, naj pošljejo tudi Angleži dve diviziji na fronto pri Solunu, kjer sta stali že dve francoski diviziji, Lloyu George pa je zagovarjal ofenzivo v zraku in ob palestinski fronti ter opustitev postojank pri Bitolju. Ker se takrat glede teh stvari niso mogli sporazumeti, so v I januarju sklicali v London novo konferenco, na kateri so se angleškemu stališču priključile tudi Francija, Italija, Rusija, Srbija in Rumunska, a se je potem končala brez prave jasnosti. Tako se je zgodilo, da so Francozi poslali na Balkan, NA OSTRINI N02A (Dalje iz 2. str.) V Italiji je bilo razpoloženje precej ix)tlačeno. Po državi so prirejali socialistične demonstracije proti vojni. Nihče ni Vračal se je šele ob zori bil navdušen za napad, ki naj njegovi družbi so bili najbolj sumljivi elementi. Njegov nemir se je bil stopnjeval. Izrekel je strašne grožnje in se je cinično igral s samokresom, ki ga je nosil vedno bi se začel po sklepih v Chantil-lyju kot del splošnega napada v februarju tudi na jugozapa-dni fronti. Zato je prišlo v januarju v Rimu do konference, ki se je je udeležil tudi an- Njegovo propadanje se je po- j n&j utajiti polom njiju zakona, kazalo nazadnje tudi na zunaj.! Mrtev je" Obraz mu je silno ostarel in se' Vstopila je njena glavna dama in prekinila pevski pouk. ali/ v Pojasni i'lfa nov, doslej ne- ^'al in ki je po- J %voljo tega, ker ^evo r dovolj ,1 s psi. s strani C'!:"'^ p°- v ""»ntiJni luči. 4 )0 ,iH! "Ja T ^ ' Pi-ičenja r.k' z belež- ^ letih. ■'iHeu ili z belgijgjjggg^ kra-® strogo, narav-vzgojo. let. Zaman je nevesta pričakovala kakšne nežne in ljubeznive besede, da bi jo rešila iz njenega razpoloženja. Njena utrujenost, bojazen in zapuščenost so se stopnjevale do težke brezupno-sti. V očeh so jo žgale neizjo-kane solze. j Dospela sta v Luxenburg, j kjer ju je pričakovalo vse spremstvo. V vseh listih so pi-; sali, da jima bo na razpolago j 14 prostorov, ki so jih bili v zadnjih tednih popolnoma pre-' mu povsem spremenil. Vse je le utvara . . . V svoji tesnobi se je princesa odločila, da pojde k cesarju ji hoče sporočiti važne in mu brez pridržkov odpre oči Prestolonaslednica ji je o vsem. Ko ja pa začela govoriti, jo je prekinil, češ, da si vse le utvarja, da Rudolfu nič ne manjka, da se le preveč utruja. Bil naj bi le več v njeni družbi. S tem besedami jo je cesar objel, ona mu je poljubila roko — pri sebi. Skoraj se ni več upa- gleški ministrski predsednik la biti sama z njim v sobi, toda Lloyd George, ki je ostro kri-z vso močjo je skušala na zu- tiziral "netalentirani" način, kako so zavezniki vodili vojno, kakor se je sam izrazil, in je predlagal skupni napad Italijanov, Francozov in Angležev skozi Julijske Alpe in Ljubljano proti Dunaju. Italijanski generalisimus Gadoma je takoj izdelal primeren operacijski načrt za ta napad, toda generalni štabi zapadnih držav so bili za to, da bi se odločitev izvršila na francoskem bojišču in tako so bila potrebna nova poga-j a n j a in konference, katerih posledica je bila ta, da italijanski glavni stan v febru- Nje obraz je bil nenavadno resen. Dejala je, naj ji sledi, ker stvari, sledila v sosedni salon in med tem ko ji je dvorna dama še prizanesljivo govorila o slabih vesteh iz Mayerlinga, je princesa doumela, da je nastopila dolgo pričakovana katastrofa. "Mrtev je za vpila. Dvoma dama 38t V' novili m na novo opremili. Pri^ čakovala je lepega, prijazneggi! Ni ji j doma. Ko sta stopila vanj, ji I ^^str" • "' jo j je udaril nasproti po plesnobi; lil 'koRi presto- dišeč, težaken zrak, ki je jemal, . PfVo gj. ^^'^ioiivo je bi-' dih. Nikjer nobene cvetoče j -I'' i*'' 1% ^ ^ kralje-1 rastline, da bi pozdravila nje iV! prihod in prinesla v te nezado-; ^^olf j(. vstopil stno razsvetljene sobe nekaj ve-, f polhov- selega in vedrega. Nikjer meh-; je pri- i^^^^ preprog, kakšne toaletne | je družina. Pri- j mize, nobene kopalnice, samo ^ Vsemi člani I umivalnik na trinožnem stolcu. ga je Zdelo se je, da jc v Luxenbur- >'• f m ' ..■f lil inlV V :f /• [IC :r" i'/ Oavai/ ^®8edami, ka-jc šlo gu od poroda cesarice Elizabete 1. 1856. niso bili ničesar popravili. Vsa oprava je izvirala po vsem videzu že iz tistega časa, I nič ni zbujalo občutka toplote L'k dovfv^^^^^'^ikov k in siguren, ji" udobnosti. Vjl^Sovorii ^tefaniji; Noč muke in ynnsa k ' ji pri. jo ° *^jeni sestri' ''HoT N in Zapuščeni in ločeni od vseh,; izrekel! a for- i ki jih je ljubila, v popolnoma j tuji okolici, vročični od razbur- Vsem Slovencem, ki čitajo angleško, kakor tudi staršem, ki želijo dati svojim odraslim sinovim in hčeram v roke dobro knjigo, priporočamo krasno novo povest Grandsons (VNUKI) KATERO JE SPISAL Louis Adamič 'Avlor "The Native's Return,' ^Laughing in the Jungle' in 'Dgnamlie' To je povest treh vnukov slovenskega izseljenca v Ameriki. kjer se je general Sarrail pripravljal na ofenzivo, še dve diviziji, kakor so obljubili v Londonu, med tem ko se je angleški general Milngs po navodilih iz Londona pripravljal že na to, da bi se omejil na golo de-fenzivo. Tako je postal generalni napad v februarju za antantne države neizvedljiv in preložiti so ga morali na april, pa še potem so se zanj navduševale samo zapadne sile. Ideja generalnega napada se je tako izjalovila. Centralne sile so si bile glede svojih načrtov bolj na jasnem in so jih poskusile tudi izvesti. Vsekako pa se vojna v tem letu ni utegnila zaključiti. Priti so morale druge stvari, da so izsilile šele proti koncu naslednjega leta konec največjega klanja v svetovni zgodovini. ze po nekoliko utrujenosti, se ji jei k .k"* l)i i' u - .jV f:'-' zdelo, da ni nihče mislil na to, da bi prapravil mladi ženi dom, | ki bi bil vreden bodoče avstrij-j j ske cesarice. Bila je strašna j pri ^ pre-! noč, polna muke in gnusa. Ni-j ^idel prvem i česar ni vedela, povedli so jpl "i ji pa:kot otroka, ki ničesar ne sluti,! { Cena lepo vezani knjigi obsegajoči 371 strani, je $2.50. > % njego-jk altarju. Vse njene dekliške| je bjljsanje so bile uničene. '6H Menila pogled mu je I je, da mora od razočaranja u-""1 m ust.imreti. ^ brki, je; Takšen je bil začetek, nada-1 ' i bi jo bilo j 1 jevan je in konec sta morala biti še strašnejša. Prestoiona-j ili NAROČILA SPREJEMA ENAKOPRAVNOST 6231 ST. CLAIR AVE.----: — CLEVELAND, OHIO NORGE ONLY IN llUHUk DO TOV GST THE PLUS VALUE OF BOLLATOB BEFBIGEBJITIOH # Part of the plus rafoa (n 'Norge is the plus cold-making power of the Rollator. It is able to make more odd than you'll ever need, is simple in construction, smooth in operation, uses hardly any current, is almost everlasting. By actual test, the Rollatnr improves with use. The extreme rfficienqr and dependableness of the RoUator is the basis of saving in both food and refrigeratian. Rollator Refrigeration enables Nor go owners to save op to $11 a month. THE ROLLATOR... Sm»otb, easy, rolling power provides mere ald—uia leu atrreat. built V* B E F O R f ^ O ij •When you boy anewi yoa expect k to pve you year# of quiet, depeodahk, tfouUa-free service. But do you reafize that, from the standpoint of dependable peifonsance, the most important part of a washer is the part you sever aee? If i the transmissioo. And only the Norge washer has the "Aotoboilt" transmissioo. inth its my stem of "take-up pctets" which makes the JNorge truly a life-lasting washer. (Mcdd S»-J> ITohr with Pmmf mrnHimW) S04tWK-l SUPERIOR HOME SUPPLY 6401-05 Superior Ave. UFE'S BYWAYS Fy-,;o-/£ j^at TdEMihips MS - laVAY /S our We.V^'PikC \ STRAN i. ENAKOPRAVNOST novembra, 1935. i svofeodo in Ijuhezeik Marko Roman iz Stojan Balkana. o Bog, kaj vse sta se bili že navadili prenašati ti dve ženski! Nikdar ne bi bili verjeli človeku, ki bi jima bil rekel pred letom dni, da je tolikšna moč njiju u-bogih, šibkih, zgolj po ljubezni in negovanju hrepenečih src . . . "Na pot!" je prekinil oficir sultanove garde ta pomenek na začetku nove k riževe poti. Jusu-fovi spremljevalci so obkolili družbo, ki se je jela pomikati peš proti oddaljeni koči, osamljeni sredi bregovja in skoraj razpali . . . "Zdaj romamo v pogubo naju obeh!" je stokala Jerica, ki jo je zapuščal pogum ob misli, da ju tirajo Arnavti v neznano deželo, kjer more Ivan s svojimi prijatelji le čudežno najti njuno sled. "Oh, to je strašno, strašno! Najrajša bi pobegnila, da me ubijejo ti roparji na mestu . . . toda srce je prešibko in pre-strahopetno — ne more se odreči upanju. Izmed tisoč in tisoč možnosti je vendar le ena, ki pomeni rešitev!" "To ni šibkost, to ni straho-petnost, duša moja!" je dejala lady Helena z gorkoto in ljubeznijo prave sestre v nesreči; — "Zdrava moč je in pogum, ki vam ga vdihava vaš dobri angel, da se ne uničite pred skrajnim trenotkom. Da, tik pred pogubo se tudi jaz ne bi obotavljala: rajša imam smrt nego to sramoto .. . Bodite brez skrbi: opazili ste na moji roki starinski beneški prstan, ki sem ga skrila med vožnjo po morju v nedrije . . . V tem prstanu je strup; le majčken vbadljaj s skrito ostjo, ki se prikaže na notranji strani, ako pritisnete na dragoceni smaragd — pa sva rešeni obe, ako se ne bo mogoče rešiti drugače! . " "Ah, kako morete govoriti kaj takega — vi, ki vas vendar izpuste, kadar dobe odkupnino?. Ne, ne, lady Helena, vi ne smete deliti mojih črnih misli!" "Vaših črnih misli ne delim — deliti hočem le vašo usodo. Nesreča naju je združila — ali naju naj tudi loči? Nikdar ne bi sprejela možnosti, da nastopim pot v svobodo, ako bi fnorala storiti to v zavesti, da pustim svojo tovarišico samo v nesreči in pogubi." "Ah, bodite zahvaljeni za te plemenite besede!" je zaihtela Jerica in se oklenila tesneje Helenine roke. "Ne, aram bi me moralo biti pred vami, ako bi o-bupavala tako lahkomiselno! . ." "In česa naj se bojiva prav za prav?" je nadaljevala lady Helena z veliko trdnostjo. "Ves vzrok, da naju naši prijatelji še niso reših, je v tem da so naju iskali v Carigradu predolgo in s prevelikimi zaprekami. Mari mislite, da nama zdaj ne slede? Menite li zares, da more ostati naju sled prikrita četi takšnih ljudi ? In kadar jo najdejo — tu, na prostem, v deželi, kjer se človek malo meni za policijo in za zakone, v deželi, kjer premoreta hrabrost in moč še vse — kaj je tem junakom laglje kakor osvoboditi naju? Pogum, pogum! Midve ne veva niti ure niti dneva, toda biti morava priprav- ljeni: pride hip, ko poči puška . in če ostanemo takrat vsi živi in zdravi, nas čaka še dolgo življenje!" "Če! ..." je vzdihnila Jerica v hipni otožnosti, prepričana, da tvegata Ivan in Dušan z veseljem svoji glavi za njiju prostost hkrati pa tudi v strahu, kakšna usoda jima je namenjena v zadnjem, odločilnem boju. Med tem so dospeli do koče. Ali Kemal je velel pripraviti skromno kosilo, ki je šlo sirotama kaj slabo v slast; jedli so v treh skupinah — brata Kemala posebej, razbojniško spremstvo posebej in jetnici zase. Kdo ve od kod se je prikazala tudi stara, odurna babnica,"ki jo je bil oči-vidno iztaknil Jusuf na svoji poti in ki je lomila spačeno srbščino, kakoršno govore Arnavti v krajih, kjer so se vrinili s krvavimi nasilji med srbski živelj. S pomočjo te oskrunjene srbščine se je mogla sporazumeti za silo z Jerico; povedala ji je, da je volja "gospodarjeva" — tako je imenovala starejšega Kemala — da se preoblečeta jetnici v najpriprostejšo turško obleko. S temi besedami je položila pred njiju culo na pol raztrganih cunj, izmed katerih sta izbrali vsaka sebi primerno ter se pre-oblekli s solzami v očeh. "Tudi to, lepa gospa!" je vik-nila starka nazadnje, ko sta mislili, da je že vse opravljeno. "To je naročil gospodar še prav posebej! Pomolila je Jerici neprozoren turški ženski pajčolan, nadela ji ga in storila isto z lady Heleno. "Ali Kemal ima rad tako lepa lica in tako svilnato mehko kožo," je povzela nato z ostudno sladkim glasom, "toda kadar ga kaj razsrdi, takrat ne pomaga nič — jabolko z drevesa ali glava z ramen, to je njemu vse eno ..." "Kdaj nadaljujemo pot?" je vprašala Jerica prežimo, namesto da bi pobrala starkine besede. "Oh, še prenaglo za lepi gospe," je siknila starka in ošinila Ivanovo sestro z zlobnim pogledom. "Gospodar je šel po opravku, ki ga gotovo ne zadrži dolgo ; nato odrinemo nemudoma vsi skupaj v grad, kjer pripravi Ali Kemal svatbo svoji golobici." Pustila ju je sami. Toda pred vrati sta slišali njeno nadušljivo dihanje, kakor se je slišalo pod oknom mrmranje in pljuskanje Vabimo prijatelje in znance na RIBJO VEČERJO V PETEK VEČER v SOBOTO VEČER pa na KOKOŠJO VEČERJO Postregli bomo tudi z dobro pijačo, 6% pivom, vinom in žganjem. Igrala bo Lenaršičeva godba. — Se priporočamo za obilen obisk. Jack In An+onia Susel 1301 East 54 St. Isče se stanovanje; hiša sama zase ali pa stanovanje, spodaj, s 5 ali 6 sobami, kopalnico, fornezom in garažo. Želi se dobiti med E. 62. in E. 79 St., ter med St. Clair in Superior Ave. Kdor ima tako stanovanje v najem, naj pusti naslov v uradu "Enakopravnosti." dveh Arnavtov, ki ju je bil postavil na stražo. Tisto okno je bilo navadna luknja, skozi katero je dihal svobodno dokaj kruti mraz. V mrazu in skrbi pa je nerodno čakati človeku, naj si je zaobljubil še tako junaško potrpežljivost. In zato sta bili obe skoraj zadovoljni, ko se je zaslišalo pred kočo peketanje konjskih kopit; zvesti Jusuf, sluteč, da Ali Kemal ne bo hotel delati dolge poti peš, je bil poskrbel za konje in jih pripravil v bližini. V resnici se je gospodar razveselil te pametne misli ter plačal živali s suhim zlatom, pri čemer je padlo nekaj rumenega tudi v Jusu-fovo dlan . . . Jetnici so zavili v tople plašče in ogrinjala, posadili ju na dva stara, temu primerno mirna konja ter jima omotali noge še posebej z gorkimi cunjami; videli sta pri tem opravilu, kako se roga jo sirovi klateži njuni občutljivosti. "Le naj se!" je dejala lady Helena ravnodušno. "Bogme, kako pa prideva do tega, da bi ?e rešili iz oblasti teh živali s premrzlimi udi!" Pustili so ju jahati vštric, toda za njima je sledilo troje spremljevalcev, prežečih tako nepremično na vsak najmanjši gib u-bogih žrtev, da ju je bilo kar groza pogledati nazaj. (Daije prihodnjič) Božični izlet v Jugoslavijo Nič ni lepšega kot če se o božiču snide vsa družina v domači hiši. Naši rojaki, ki so že dolgo let v Ameriki, posebno o božiču zahrepene po svojcih in po domovini. Prejšnja leta ni bilo mogoče te želje tako lahko izpolniti, ker ie bila vožnja draga, letos pa je voŽTija znatno cenejša, prostori na parnikih so izboljšani in potovanje je v vseh ozirih dosti bolj ugodno. Za letošnje božične izlete sta Hamburg-American Line North German Lloyd izbrala štiri znane ekspresne parnike. "New York" odpluje dne 5. decembra, "Bremen" 7. decembra, "Han-sa" dne 12. decembra, "Europa" pa 15. decembra. — Vsi štirje izleti bodo pod osebnim vodstvom. Mr. S. S. Goydich, potujoči potniški agent Hamburg-Lloyda bo nadzoroval izlet na parniku "Europa" dne 15. decembra. On je v tej stroki popolnoma izvežban in potniki se bodo pod njegovim vodstvom na božičnem izletu izborno počutili. Ekspresni vlak od "Bremen" in "Europa" v Bremerhaven jamči za udobno potovanje do Ljubljane. Na razpolago so tudi izborne železniške zveze iz Hamburga. Na parniku bo prijetna zabjvr va, tako da te vožnje ne boste nikdar pozabili. Slovensko katolifilko podp. dr. PKESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA Uradniki gori omenjenega društva za leto 1935 so sledeči: Predsednik John Levstek, 646 E. 115 St., podpredsednik Anton Hlapše, tajnik Leo Novak, 7610 Lockyear Ave., blagajnik Andrej Tekavc, 1023 E. 72 Place zapisnikar Anton Zaje, vratar Matevž Debevc, nadzorni odbor; John Martinčič, John Pekolj in Joe Uršič, zastopnika za Klub društev S. N. Doma Anton Zaje lin, Andrej Tekavc. I Društvo zboruje vsako drugo j nedeljo v mesecu v Slov. Nar. •Domu, na St. Clair Ave., ob 1. uri popoldne v novem poslopju v dvorani št. 1. MAVERLINAKA TRAGEDIJA POJASNJENA j (Dalje iz 3. str.) i to sta vrata spalnice vlomila in ■ našla trupli. Grof je takoj od-j potoval na Dunaj in sporočil | strašno vest Rudolfovemu | dvornemu maršalu. Najprvo so o tem obvestili cesarico. Odšla je takoj k cesarju. In trpljenje te ure sta starša nosila sama. Noben človek ni bil priča njiju prve bolesti. Potem so poklicali mater Marije Večere, baronico Večero, da bi jasneje pogledali v stvar. Mala, ciganki podobna Armenka je prišla vsa obupana in prestrašena. Tudi v teh trenutkih je stala cesarica kakor kamen it kip. Ko je minila ta strašna ura, je odšla pricesa v svoje sobane s poslovilnim Rudolfovim pismom, ki so ji ga bili med tem izročili. Napisal ga je očitno kratko pred dejanjem in je dokazavalo, da je izvršil samomor s premislekom. Pismo se je glasilo: Poslovilno pismo "Ljuba Štefanija! Rešena si moje navzočnosti in muke. Postani srečna na svoj način. Bodi dobra z ubogo malo, ki je edino, kar ti o-stane po meni. Vsem znancem, posebno Bombellesu, Spindlerju, Latourju. Nowu, Gizeli, Leopoldu itd. itd. sporoči moje zadnje pozdrave. Grem mirno v smrt, ki more edina rešiti moje dobro ime. Objema te iz srca, tvoj ljubeči te Rudolf." Vsaka beseda je bila sunek z bodalom v njeno srce. V nji je divjal vihar ogorčenja in u-pornosti. Vse v njej se je uprlo neveri in samovoljni lahkomiselnosti, s katero je bilo živ Ijenje zavrženo. Z grozo je doumela v zadnjih prestolona-slednikovih besedah zvezo na\' tov in. namer, ki jih je morala rediti na nevarnejši način, ne go si je bila predstavljala. V Miramarn pri Trstu Princesa se je po teh dogodkih preselila v grad Miramar pri Trstu. Tu je še enkrat v miru premislila prestolonasled-nikovo usodo in usodo svojega zakona. Sledijo poglavja, ki skušajo oboje pojasniti. Zakon od vsega početka ni bil srečen. Trudila se je, da bi se prilagodila Rudolfovemu bistvu, zanimala se je za njegove načrte, ljubiteljstva in drugo. Toda vsi poskusi, da bi prinesla toplejši zvok v njuno skupno življenje, so se izjalovili za-volja tega, ker mu je nedosta-jalo vsakega zmisla za družinsko življenje in je zavoljo svojih obilnih izkušenj z ženskami ženske kot takšne omalovaževal. Svojim prijateljem in somišljenikom je bil zvest, ženske pa ni smatral za enakovredno bitje. Samo enkrat je kazalo, da se bo njiju zveza poglobila — ko sta pričakovala sina. Ker se je pa rodila le hči, je bil sil- no razočaran in je kmalu zašel' v prejšnji način življenja. V; zadnjih dveh letih se je potem spremenil na še bolj čuden način, za kar vidi pricesa vzrok v njegovi nezadostni verski vzgoji. Bil je nad povprečje nadarjen in visoko inteligenten, a čustva je omaloževal in se jih branil z ostrim sarkazom. Bil je po svoji naravi čudno razdvojen. nastati iz tega, z veseljem z kar sporoča princesa o ^ ^ ^ njim v smrt. "Ta ugotovitev, fovi oporoki. Energicn ^ \Tar-a. brača proti mnenju, bile finantne težkoče is« "naj bo cvetka, ki jo jaz preva- oporoko, ki Ka-se, rana žena, odpuščajoče pola- ni stal slabo, ven 0«) gam na grob obžalovanja vred- vo, da v njej razp nega, zaslepljenega dekleta." drugim z vsotami, Končno je zanimivo tudi to,'ni imeL_______^ njim v smrt. "Ta ugotovitev, da je bila ljubezen Marije Večere do prestolonaslednika globoka in resnična," piše princesa, 'naj bo cvetka, ki jo jaz preva- rono '7c»iQ r\Hr\nČ[pQ ioPA "nnlfl- Ko je zašel s svojimi tajnimi političnimi načrti v zagato, mu je zmanjkalo zadnjega moral- ' nega zadržka. Kakšni so bili prav za prav ti načrti, ne bo nikoli pojasnjeno, ker pismenih dokumentov o tem ni ostalo nič.. nji sami pa jih ni dosti razlagal. Menda ji ni zaupal. To! je bilo deloma upravičeno, kaj-! ti pred ljudmi, ki se je z njimi vneto družil in ki so ga "zazidali v krog svojega liberalistič-' nega mišljenja," kakor pravi Štefanija, je čutila vedno neko nagonsko bojazen. Zadnje beležke o njegovih političnih načrtih in naziranjih so bile uni-, čene menda tedaj, ko je grof Szegyeny v smislu njegove oporoke in v njeni prisotnosti sežgal vse spise iz njegove pisalne mize. Rudolf ni ljubil Marije Večere Še zanimivejše je s človeške-' ga stališča, kar pripoveduje, princesa o Rudolfovih odnosa-' jih do Marije Večere. Vidi se; ji, da se je bavil že dolgo prej ' z načrtom, da bi se ne poslovil od življenja sam. Ker ni našel, nikogar ki bi se žrtvoval, je; uporabil strast Marije Večere' in naslovil nanjo to prošnjo. Pristala je slepo nanjo. Večera je bila tip svoje rase, kakor i ga dobiš pogost oma v Orientu.' Na Dunaju je bilo neštevilno dosti mikavnejših in res lepih; žensk in Rudolf je bil navajen, i da se mu nobena ni upirala. • Marije Večere ni ljubil, bila mu ' je le ena izmed mnogih. Ona, pa ga je res ljubila in je siti spričo konfliktov, ki bi morali i Končno je zanimivo tudi to,'ni imel. _____ sieiiiiiiiieisiiiisiifiiiieti , U VABILO — na — VABILO VESELICO IN KOMIČNI PRIZOR ki ga priredi lg KLUB LJUBLJANA 0 v SOBOTO, DNE 9. NOVEMBRA, 1935 li v Slov. Društvenem Domu, na Recher .'Vve. 0 Ob 8. uri zvečer. - Igra Eddie Sesek mjm mg PRIDITEI^PREZmTE Parniki iz New New York - - ' ' jgcembD Bremen - ' j H3,nSfl - - " , "Rallin) uyo 4 (Preje Albert Bamr Europa ----- ' Ekspresni Za pojasnila vprašajte lokalnega^^^ l!= k-iTam. 1119 EUCLID AVENUE, CLEVELAND- O STEAM — HOT WATER — VAPOR OIL SYSTEM-HOT AIR FURNACES LAHKO KUPITE NA 36 MESEČNIH OBROKOV ZA IZPLAČEVANJE Sprejemamo v popravila vse različne furneze in boilerje po najnižjih cenah. Vprašajte za slovenskega zastopnika Štefan Robash. — WOLFF HEATING CO. — HEATING ENGINEERS 9703 NORTH BOULEVARD Telefon: GLenville 9218, 9219 Kaj več pa bi zate-valiod PRALNEGA STROJA u MALI SINČEK SEDAJ JE KOT MALI SPAČEK Bil je zelo suh in ni imel nobene- ! ga apetita; nič več nisem vedela kaj mi je storiti." Matere pravijo, Trinerj«v« grenko vino je ravno pravo zdravilo za suhe ; podhranjene otroke. Njega vsebina so najboljše snovi, ki jih je zdravstvena veda iznajti mogla za odpravo zaprtnice, slabega apetita, glavobola, igube spanca, plinov, slabega diha, nečiste kožo in sitnosti v zvezi z prebavnimi nerednosti. Prijazno za j piti in dobro zanesljivo družinsko zdravilo. V vseh lekarnah. TRiNER'S ELIXIR OF BITTER WINE % MODEL 30 —---- vosa ^ Čeber iz enega tega tator" akcij ^^gjgg j nudi hitrejše-lahkejse . pr^nJi ki -lahko kot i^^ vost kern oziru, ^ p" vec-letno P" To" M <: ;;a~v nizkih I nekateri jo ^ , mayta^:,; •, nred'*''®' stroju ■ 1 Vika Prav lahka^^J^-" Joseph Triner Company, Chicago Oglejte si Model To je pravi Maytag ^ samo $59.50 KREMZAR furniture 6806 ST. CLAIR AVE. ^ k t k ( «51 Mr ■ i NE TVEGAJTE — IGRAJTE SE VARNO z VAŠIMI HRANILNIMI KNJIŽICAMI NA POSOJILNICAH Kupite pohištvo, peči, preproge, radio aparate, električne ledenice in pralne stroje. Ml plačujemo najvišje cene na trgu za hranilne knjižice. Mi prodajamo naše blago po najnižjih cenah. THE KRICHMAN & PERUSEK FURNITURE CO. 15428-32 WATERLOO ^D. ODPRTO OB VEČERIH VOGAL E. 156 ST. KEnmore 0164 Poleg Ben Franklin 5 & 10 Cent trgovine. ■ J Lično delo Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke \n enake slučaje, naročite tiskovine v domoči tiskarni, kjer je delo izvrs©"® lično po vasem okusu. Cene vedno najnizj®' Enakopravnost 6231 St. Clair Ave., HEnderson 5811 1 i