List 17. Tečaj XL. ? Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za eetrt leta 1 gold, pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za eetrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 26. aprila 1882 Obseg: Štipendije za učence kmetijstva Gospodarjem šmarijske okolice v prevdarek zbor kranjske kmetijske družbe dne 23. nov. 1881 Slovensko slovstvo. ______ v spodnji Dalmaciji Novičar. (Dal Čebelarj O zavarovanji živine Občni em našim Anton Alojzij Wolf, knezoškof ljubljanski. (Dalje.) dni in Bosni. (Dalje.) ■ Narodno-glasbene stvari je v Krivošiji) , Hercego Popotne črtice. (Dalje.) Upor Mnogovrstne novice. Naši dop Golspodarske 8tvari Štipendije za ucence liraetijstva. C. kr. ministerstvo kmetijstva je na kmetijski šoli „Francisco-Josefinum'^ v Mödlingu poleg Dunaja dovolilo za triletni tečaj (to je, za leto 1882/83, 1883/84 in 1884/85) dve štipendiji po 250 gold, za vsako leto. Dobiti jo utegne mladeneč y ki let star ali realke je vsaj 16 let f z dobrim vspehora dovršil 4 leta gimnazije y in ki priloži pisndo / s katerim stariši ali varuh izpričajo, da nimajo nič zoper to, da prošnjik stopi v to šolo. posebno podporo prošnji služi to če si je mladeneč uže dejansko kaj kmetijskih vednosti pridobil. Prošnje z dotičnimi dokladami se imajo zadnji čas do 31. avgusta t. 1. vložiti pri direkciji šole ,,Francisco- Josefinum*' v Mödlingu , kjer se tudi program te šole dobiva. Štipendisti niso šolnine oproščeni. Gospodarjem šmarijske okolice v prevdarek.*) Več kakor dve sto oralov senožeti leži poleg po toka ,,Brega po . Po strugi (i 2 bičjem zaraščeni išČe si voda obširnih ovinkih odtoka, ter moči ves ta svet tako 9 da vse te senožeti mnogokrat košnje ne splačajo. Vse zlo izvira pa od tod, da posestnik teh krajev za ta svet še dosti ne mara, kajti, ve činom se te seno- j žeti vsako leto v posestvu spreminjajo in vsak gleda na to, da delež kolikor mogoče v živ pokosi, zboljšanje pripušča pa božji previdnosti. Nekateri previdni posestniki pogodili so se s sosedi, da imajo zdaj lastne prostore. Izprevideli so, da ta svet zaradi preobile stoječe vode ne obrodi druzega kakor bič in loč, večina površja pa gola leži. Da bi ta svet izvišali in zboljšali, napeljavati so jeli nekateri prst. Tako delo je sila zamudno in drago, namen se pa ž njim le deloma doseže, ker se napeljana površna prst kmalu gnojine iznebi, voda pa zaradi bolj in bolj zaraščene struge vedno više stopa. Te senožeti dale bi se pa s primeroma malimi stroški stalno zboljšati, ako bi se struga ,,Brega^% ki meri kakih v2000 sež.) 4000 metrov na dolžino, potrebila in uravnala (regulirala) kajti prvi gnoj močvirnatemu svetu je osuševanje. V Iz kmetijskega predavanja v Smariji 16. t. m. Naredilo bi se to tako, da bi se graben (jarek) ßtari strugi začenši pri izlivu pod Sli rok > 1*6 m globok v dnu pa 0-5 vsaj 2-5 po m. m širok skopal Od izliva pod Slivnico do Sela pada ta potok nad 2 m kar gotovo na omenjeno dolžino zadostuje, da se vsa škodljiva podzemeljska voda odpelje. Le o povodnjih bi tod voda stala. a po navadi godaj v pomlad pozno v jesen velike vode nastopajo, katere seno- ampak koristij gnoii > kaj t tlam iva voda travam ni v ali žetim ne škodujejo padajoči kališ senožeti kvaro, ako jih ne dolgo časa in na tancem pokriva, le stoječa voda jim škoduje. Stroški za kopanje, ter da se jezovi od robu jarka veüki. Ako računimo na meter ) raz- odmečejo, bi ne bili jarka 20 kr., stalo bi celo delo blizo 1000 gold, delili bi se stroški na oral 5 gold., gotovo mala svota, ako se pomisli, da bi senožeti potem trikrat več in samo sladko travo obrodile prečno komaj do proda Na oral pridela se sedaj pov centov sena, ki se po 50 kraje } dostikrat je pa sen6 tudi tako slabo ) da se za krmo ni ter se za steljo vporabi. Ako bi se pa seno- žeti osušile, pridelalo ne kislega, ampak dobrega sena, enkrat toliko vredno, kakor sedaj bi se gotovo trikrat toliko ) pa ki bi bilo gotovo še val Da bi se pa ta svet v bodoče tudi boljše obdelo-, treba bi bilo, da se vsakoletna menjitev s senožeti v posestvu preneha, ter se ves ta svet med posamezne posestnike razdeli, kar bi cesarski zemljemerec, ako se stvar na pravem mestu naznani, gotovo brezplačno naredil. Ako se vse po tem nasvetu izvršilo, ne bil bi ta z bičjem zaraščeni svet kraj pustote, temuč bil bi vir blagostanja vseh posestnikov, kajti vsak bi potem lahko več živinčet in boljše redil, več gnoja si pridobil ter tudi na polji več pridelal kakor sedaj. E. Kramar. zavarovanji zivine. Spisal Ivan Arli. „Laibacherica'^ prinesla je v št. 71. in 72. članek o tem predmetu. Pisatelj povdarja važnost zavarovanja zivme ) in pride do sklepa, da bi svrhi > ki JO ima do- seči zavarovanje, najolje služila zavarovalnica, raztezajoča se čez vse kronovine zatočnega dela našega cesarstva. On nam tudi pove, da nameravajo merodajni krogi s pripomočjo visoke vlade tak zavod ustanoviti 130 ter priporoča aiatemo vzajemnosti. Ako pisatelj biČka. Ti se vpišejo v zavarovalnico ) da bi jim za govori o potrebi zavarovanja, mu bode vsakdo pritr- varovalno društvo živino, katero zanemarjajo, in pri jeval; če pa on priporoča za zavarovanje živine ono kateri zaradi tega tudi nikdar ne manjka bolezni, drago ustrojo, ki je navadna pri zavarovalnicah zoper ogenj, plačevalo. Koliko truda ne stane, dokler se začn6 tudi za življenje itd., in meni, da bode ta ustroja tukaj enake t Ti ni- neprecenljive vrednosti, bode mu vendar marsikdo rekal, da se brž ko ne moti. opo Zavarovanje živine ima nameo, da se ohrani v ži- od njih zastopnikov — potujočih agentov V • « ( y vini naloženi denar, če se tudi živini sreča. Zavarovanje torej loči vrednost od tvarine; vrednost se toraj ohrani, če se tudi tvarina pogubi. Po zavarovanji se škoda, ki bi jo imel trpeti posamezen posestnik, razdeli med veče število posestnikov. Vsak manjši, pošteni kmetje udeleževati zavarovanja majo nikakorsnega zaupanja do velikih društev, katerih ustroja ne umejejo in od katerih najslabše mislijo, ker navadno primeri kaka ne- malo dobrega čujejo. (Dal. prih.) gospoda dajala, ve da mu bode krava nekoliko let mleka Občni zbor kranjske kmetijske družbe dne 23. novembra 1881, Njegova skrb mora biti, prihrani, kolikor je živina vredna kupiti da si med tem časom toliko } da SI more drugo da bode s konjem le nekoliko let mogel delati. Porodila in predlogi podružnic ali posameznih družbenih udov po §. 19. pravil, (Dalje.) Odbornik Murni k predlaga, naj bi se o stvareh, o katerih se ne bode moglo dopoludne obravnavali, obravnavalo popoludne ob 5. uri, in ko bi se obravnave kedar je ona uže prestara ali preslaba. Tako prihranjenje živinske vrednosti mu pa ne bode mogoče če živina uže preje hudo zboli ali če celo pogine tem slučaji čim preje ga gospodar veliko škodo trpel, tem večo taka nesreča zadela. > ne končale danes, naj bi se nadaljevale jutri ob Posebno se to vine. ima gospodar mnogo ži Tu je uže blizo znano, koliko glavd bode gospo pozna, ako dopoludne C. k. deže tej atvari govore gospodj predsednik Winkler in Ogul pnik Suler dar med letom gubil Gospod Ogul in potem utemeljuje predlog Ce pogledamo številke, katere nam kažejo, koliko enem letu v ceii državi na boleznih poginilo videli bodemo, da so številke različnih let močno enake " 7a sreče in sMVine } # J v tako velikem krogu ne vidimo več pii nesreče, kajti številka letne izgube je kakor po naravnem zakonu določena. Škoda je, kakor smo uže rekli, enakomerno razdeljena po- družnice novomeške: Začenjam s predlogom, tičočim se izobraženja mnogih izvedencev za Dolenjsko, kar se tiče trsne uši (Phylloxera). Prisiljen sem staviti ta predlog, ker je trsna uš eno miljo od Dolenjskega sosedne ograde po Stajarskem uže okužila SI miaisterstvo med posestnike, nekateri je trp6 kmetijstva je v Bi želji postavilo štacijsko vodstvo za '3 trsne uši, in bi imeli mnogi naših rojakov vec ) drugi manj Ako se pa gub v enaki men raz- opazovanj priliko, da se uče spoznavati prav na mesti i Kjer deli med posestnike, tt» jc, «n.^ ö-^r^— za vsako glavo na leto neko svoto , katera je odvisna od števila glavd in od letne škode, potem je mogoče da se onim gospodarjem to ako plačuje vsak gospodar ima svoj sedež, da ga potem uspešno m umno zatirajo v domovini. VA V« ^ ^ v W • ^^ Ji^ w ii-r ^ « ■ ^^ — ^ --------J Takisto bi važno bilo, da obiskovalci po so po živinskih boleznih ali po drugačni nesreči škodo trpeli, povrne vrednost skuševalne štacije si nabiraj delili po ljudskih šolah preparatov , kateri bi se ter podbujali iznajdlj poškodovane rovanja To so gl misli vsacega zava mla- dež, da povsod zasleduje zlo trsne usi. Vendar, ako hočemo doseči ta smoter, treba je najprej pouka, a ta možen Glavno vprašanje je: Katera osnova je najboljši za zavarovalnice zoper živinske bolezni? Razločevati moramo dve vrsti živinskih bolezni ako imamo praktično izobraženih učiteljev a ti gornika in ljudske šole uči je kar se tiče trsne uši telja poučujejo, in poslednji zopet uči > sedaj razven mene in gospoda kužne ali nalezljive od nekužnih času razširijo daleč Prve se v kratkem Kranjskem o trsni uši korenito šolsko mladež Dolenca na hče pouče Toda okrog po deželi, one so nevarnejše moji dnevi so steti in gospod Dolenec ima od nekužnih , in škoda y po jih povzročena, je dosti veča od dve vrsti bolezni tako one, katero napravijo nekužne Ker ste te f lahko sklepamo, da bode skoraj vse leto dovolj opravila z vodstvom sadjerejske in vinstvene šole slapške, tako, da mu ostaj časa za nekatere potne pouke treb a je tudi treba take zavarovalne zavode različno osnovati trsne uši Kako se imajo toraj osnovati zoper vanje godi tem laže po Dolenjskem stvariti zarod malo pokonča-in to se ker ziguui itjul , ÄC1 UL mozje, ov^ študij o trsni uši, z manjšimi stroški lehko proučili svoj kateri se hot6 poprijeti nekuž bolezni? Cisto naravno gospodarj mogl 7 da bode zavarovalnica tedaj odškodovati ako se nesreča slu- ceneje, nego ako bi pošiljali le može v prigodila ter je ni zakrivil gospodar. Zato je v caj vsakem slučaj treba natančno znati, kako da je bole predmet na opazovalni štaciji v ßizelji. To bi bilo Klosterneuburg, moči bi jim bilo ih dobah njenega raz in gotovo tudi praktičnej trsno uš na mesti študirati v kaj t Ako zen ali druga nesreča nastala slabo krmljenje, nesnažnost ali kaj enacega niča ne more i bolezni k voja beg , ueau«iz.uuaii aii cua'^c^« , -u» jplačati odškodnine, ona bi s tem zavaroval sla v eredu in nemarnosti gospodarja podp Ona mora tem strogejše postopati, ker je v obče dosti znano, da postanejo redni, marljivi, za SVOJO zi Jaz sem užs 1878. leta pri svojih preiskavah po gradih bizeljskih našel prvo limfo. Tako bi mogli ti obiskovalci opazovalne štacije pod vodstvom predstojnikovem po različnosti trsja iskati gnjezda trsni uši ia sega praktično učiti na svoje oči. Mnogo vinograd- kov bi tečaj v Bizelji, ako se osnuje, obiskavalo brez se vino dobro skrbeči gospodarji neredni kedar so zava- vse podp rovani, kajti ne pojd im potem mislijo, da nered in neskrbljivost ampak zavaroval keg kraj svojega nagiba , bi se morala pa za vedence vsacega omisliti kaka pod- na kvar lljiLLl^ C^ULA^C^CV Ai» V M 4 Vf ▼ M 4 U M^KAt v w... « Nobeua vrsta zavarovalnic se ne dd tako lahko pora # Gospod župnik Š podpira toplo predlog Og zlorabiti, kakor zoperživinske bolezni tudi, da so prvi, ki pristopijo velikim takim zavodom v • veči, premožnejši posestniki, kateri so imeli priliko, si v šoli ia v življenji svojo vednost razširiti, ali pa oni Znano linov. Na prošnjo odbornika Murnika, predlog natančneje razložiti, pravi gosp. Ogulin, da njegov predlog ucjc raaiu^iti , pittvi Ö r* > "j^o"' r---c meri na to, naj se izobražijo na državne troške možje t slabi gospodarji, ki se VtrVAUVO« , J'- dejajo od zavarovalnice do kateri bi vešči bili, kar se tiče > trsne uši. Ti naj po tem z državno podp imeli potne pouke ) kakor to t 1 - 131___ sedaj on dela po Dolenjskem, če tudi brez vsega do- napirati vse močf, da se povzdigne vinstvo in sadjereja bičkarstva , ker žrtvuje svoj trud in ima svoja preda- Ljubezen in požrtvovalnost dosežeta marsikaj Ako vanja ob nedeljah. ima konjereja svoj odsek, ravno tako umestno je, da se Gospod Rih. Dolenec potem pravi: Slavni zbor! osnuje odsek za vinstvo in sadjerejo v dežele središči. Znano nam je vsem, kako velika škoda nam preti po Podnebje Kranjske je za nasdjenje mnogobrojnih žlah- nih trsov zel6 ugodno, in vendar smo s težka dokopali paziti J da Phylloxeri. Vlada je v prvi vrsti poklicana se ta kuga v naše vinograde ne vgnjezdi. Da more to se do rizlinga. ^Nasa razstava v Novem mestu je ka vspešno storiti po uže izkušenem principu, je potrebno, zala, kar se tiče vin, precej dober vspeh, a to je pripi da ima v kraji, kjer nevarnost preti, kot strokovnjaka moža izvedenca, kateri okoliščine poznä. Ni tedaj treba. da bi vlada izvedence še poučevati dajal a da bi sovati okolnosti razstavljati razstavna komisija dovoljevala hodili v okužene kraje, kateremu nasvetu jaz moram sloveče ime ker j bolj si poslani materij al Sploh pa so dolenjska naša vina izgubil gorniki zasajaj prejšnje prav odločno ugovarjati, kajti to bi imelo le nasledek od katerega pričakujejo obilo pridelk po Liveč samo tak da ti možje iz okuženih krajev zanesö Phylloxero sestniki goje boljšo Lipniško vrsto. Gospod v do zdaj še neokužene vinograde dolenjske. Mi imamo gradov pa se naklada davek brez ozira. na Dolenjskem moža strokovnjaka za Phylloxero, in to trsje, elepo-vino-tej stvar je treba ljudstvo podučiti. Posebni ustanovljeni odsek je gospod Ogulin. On naj bi tedaj 5 do 6krat v letu za vinstvo in sadjerejo bode mogel sestaviti posebno ogledoval vinograde, kateri so v nevarnosti biti oku- spomenico o zbolj zeni, zraven pa naj bi poučeval o Phylloxeri duhovnike, mestu. Osnovali se bodo po ^ m ^ m ^ m ^ ^ ^ & in jo predložiti na merodajnem učitelje, vinögradnike itd., kateri se žival. Da bi pa hodili kmetje in drugi iz naših kranjskih vinogradov v okužene vinograde na Stajarsko ali zanimajo za to teri se bodo o tej stvari prej posvetovali skih krajih odseki, ka kam drugam v bližini se učit, temu jaz odločno Vse to bode vzbudilo živahnejše delovanje, katero rodi samo dober sad. Menim, ako se le doseže smoter, tujem, kajti gotovo ne bi bil nasledek drug, kakor ta, trsni uši bojimo, ravno isti naspro- potem se ni pogajati o pripomagdlih, kako se doseže Gospod družb p r v o s e d a bi nezgodo, katere se po možje, katere pošiljamo v okužene kraje, iste spoznavat, storiti za gojitev sadjereje po dežel pravi na to Nikakor ni dvomiti, da bi kmetijska družba imela več zanesli v našo deželo. Gospod vodja Dolenec stavi potem tale predlog: "" o a. v*J » V-.J v^ UegO H Idik rWU Razumni knaetaki gospodarji so uže večkrat za konj Naj bi slavna vlada gospoda Ogulina toliko časa pla- rejo. pravici trdili, da bi SI poravnaval davke čala kot strokovnjaka, dokler ni mrčesa na kranjski po predlogu vlade po naš kmet z umno sadjerejo lahko konjerejski odsek se le sklenil same ki zemlji f da dotle sosednje vinograde pregleduje. Poučuje zboru. Predlog gosp. Ogul pa naj gosp. strokovnjak na domači zemlji. ga je poslala občnemu meri na to , da bi se prenaredila pravila, in v tej meri centralni odbor ne Gospod Ogulin na to odgovarja: Jaz se ne stri- more ukreniti ničesar, storiti mu moči nekatere njam z nazorom gospoda predgovornika vodje Dolenca, stopinje , da prihodnji občni zbor prenaredi pravila v da bi zanesli v sosednjo okuženo deželo poslani izve- zmislu predlog denci trsno uš v vinograde kranjske. Kaj takošnega se Gospod vladni zastopnik c. kr. vladni svetnik sploh sila poredkoma pripeti. In vrhu tega je kranjska Pia dun g izjavi, da družbenih pravil §. 27. določuj dežela vsakemu odprta, ki prihaja iz sosednje dežele, v odstavku okužene po Phylloxeri, kajti na meji zaradi tega ni ni- uze poseben rejo in zelenjadarstvo, ter za vinstvo odsek „za vrtnarstvo, sadj ta odsek se kakoršne zapörice. Moj namen pa je, da se izvedenci, tudi lahko pozovejo zastopniki iz Notranjskega, Gorenj kateri se gredo učit v okužene kraje, pošiljajo tjekaj skega in Dolenjskeg Gospod družbe želi y tačas, kedar je imeti najmanj strahu in se lahko pride po razkuževanji v okom nevarnosti, da bi se zlo ne zaneslo. za prvosednik omenja, da go- adjerejo in vinstvo napravo predlogu se ni moglo glasovati, ker ni bil zbor sklepčen. Gospod družbeni prvosednik je potem ob na 1. naznanil, da zborovanje prestane in da se popo- zboru in potrdila spod predlagale takošnega odseka, kakoršen je za konjerejo ustanovlj Ali ker je konjerejski odsek privoljen, treba za ta košen odsek posvetovanja o posebnih pravilih v občnem ludne ob 5. uri nadaljuje. Gospod svetnik Družbeni prvosednik gospod baron Wurzbach odsek se je ustanovil potem F ladung pravi: Konjerejski da mu je žal y da prične nadaljevanje zbora in izreče, se ne more zborovanje dalje vršiti kot občni zbor, ker ko se le bila pustila deželna komisija za konjerejo in so pozvali se zvedenci Gospod družbeni prvosednik omenja, da, ker za takošnega skupščina ni sklepna. Zatorej bode cen- ima konjerejski odsek svoja trdna določila > kaj ta sejo f vendar je drugim gospodom slobodno, da se vde- tralni odbor kot nadaljevanje občnega zbora imel svojo košnega potrebno tudi za predlagani odsek za sadjerej in vinstvo. Centralni odbor se more zatorej o pravilih posvetovati in jih potem predložiti občnemu zboru, (Dal. prih.) ležujejo debate odbora, kateri bode obravnaval občnemu zboru naznanjene predloge podružnice Novomeške. Na- da jih sprejme vzočen je bil kot zastopnik c. k. deželne vlade gospod C. k. svetnik vladni Avgust Fladung. Gospod Ogulin nadaljuje svoje dopoludne pričeto poročilo sledeče: Skušati hočem, da utemeljim predlog zaradi posebnega odseka za sadjerejo in vinstvo , v katerega bi se imeli voliti zastopniki iz Notranjskega in Dolenjskega po vzgledu konjerejskega odseka. Kranjska ima do Čebelarjem našim naznanjam, da imam tudi letos več centov prav lepega in popolnem zanesljivega medu za pitanje ali pitanca na prodaj. Dajem ga, kakor poprejšnja leta, po 30 kr. 1500 oralov vinogradov, toda o umnem vinstvu, izvzemsi Slap, skoraj ni besede. Takisto je s sadjerejo, in ven- dar sadjereja v Kranjski še nikakor ni na oni stopinji stari funt, in sicer svoje tako, da ga na kolodvor v Lesce na katerih med pošiljam y na kateri bi lahko stala. A vinstvo, gospoda moja, žal! da je šlo hitro rakovim potem, namesto naprej. Ndlog predlaganega odseka v središči dežele bi bil stroške postavim; škafe, v računam s pokrovom vred po 50 kr. Luka Po renta župnik in čebelar v Srednji vasi Bohinj. ) t I 132 }} Narodno-glasbene novosti. Glasbena Matica" je razglasila to le: Po društve * ^ Transkripcija dr. B. Ipavčevega napeva Bodi zdrava domovina" za glasovir. 4. F. S. Vilhar. Dva lit je )f Glasbeni Matici pesni", nalog, nih pravilih nabirati po vsi slovenski zemlji „narodne nahajajo med narodom, in skrbeti za to, da se te pesni napevov ki glas in glasovir. samospeva za visi • * ^ ^ m Dizi se X. zvezek „Glasb. Matice". Partiture raznih v lep vrejeni zbirki na svitlo daj Nekaj dnih P hrani uže n Matica" v svojem arhivu, a želeti bi bilo, da teli petj boli mali se za to narodno blago Glasbena prija- Zato prosi odbor gospode rodoljube, naj bi nabirali in za pisavali narodne napeve vsaka drobtina se hvaležno sprejme Prvi melodije popol adostuje, besede pa, ako je mo6, naj se zapisujejo v vseh kiticah Lit istega naklada „Glaab. Matici" dolžnost f » b utemeljiti na Slovenskem po možnosti pevsko-gl šolo (( da po preteku enega deaetletj dru itvo še nima premoženja za ustanovitev glasbene šole Naj bi torej prijatelji domače glasbe vabili rodoljube pristopu in nabirali kake daro •vi" ............. želji določeni namen ki bodo po izročeni p ti lil llCkUML C* 11 KJLCkL KJ • y l^X O V* Kß\J\X\ß M, mam. wwu«. naložili k ustanovnini in o svojem času porabili v Po ima vsak družabnik pravico da pride k občnemu zboru in da se v njem pri vseh govorih, ter da glasuje in voli odbor } pa da more tudi biti sam izvclj da odbor podaj nasvete o društvenih namer&h 7 da brezplačno dobiva po društvu izdane muzikalij da rabi društveno knj f vendar proti temu, da ali vse skupaj položi jemstvo (garancijo) za izposojeno delo. Družabniki plačujejo na leto 2 gold, avstr in ustanovniki po 40 gld. avst ali pa v štirih letnih obrokih zaporedoma po 10 gold častni družabniki so drustvenine prosti. Vsako letno čilo se društvu odšteje vsaj do konca junija meseca Odlomek §. 8. in Občni zbor ima pravico: voliti odbor in v njem še posebej prvosed a. 1 ka in blagajnik presojat db poročilo o društ m delovanj odobravati ali ometovati račun minolega m prora čun bodočega leta. Občni zbor razsoja o h društvenih Čeh ploh, kat niso dboru izrekom dloč ter o dvomnih stvareh je samo on konečno velj tolmač društvenih pravil Vsak glasuj osobno. samo J družab niki smejo voliti pismeno, svoje ime na volilnem listku dodavši 10 Voditelj društvu je odbor, v katerem je s prvoaednikom in blagajnikom vred 20 odbornikov terih najmanj 12 mora prebivat v Ljublj ka Odbor Slovensko slovstvo. Poezije zlozil S. Gregorčič, Klein in Kovačevi tiskarni je v krasni obliki na svetlo prišel zve zek liričnih pesmi, ki jih je zložil naš novi pesnik Gregorčič, ki si je v kratkem času mnogo častilcev pridobil. Gregorčič ae odlikuje pred mnogimi drugimi slovenskimi poeti sedanjega easa s tem, da on ne gleda samo na zunanjo obliko, da ne vidi v poeziji samo besedne igrače jezikoslovcev, ampak da zna v vsako svojih pesmic položiti pravo poetično jedro, pesniško misel. Pesmi tistih, ki mislijo, da je poezija dekla filologije, J svoje se bodo zgubile, kolikor tudi bi se jim reklame delalo Gregorčičeve pesmi pa bodo ostale ker „iz srca so kali pognale^*. Čestitamo toraj njemu in slovenskemu narodu za to lepo slovensko knjigo. Nadrobneje bomo morda še poročali. * „Ä'raiVi, Küstenland und Dalmatien^ geschildert von Dr. Franz So vida", XL zvezek knjig izhajajočih pod naslovom: ,,die Länder Oesterreich-Ungarns in Wort und Bild, herausgegeben von Dr. Friedrich Umlauft, Verlag von Karl Graes er, Wien L Wallfischgasse — nam je ravnokar v prav lični obliki tiskan došel v roke. — Knjiga, pisana v prvi vrsti za ptujce opisuje lego ia velikost, zemljo in vode, podnebje in pridelke, upravo, narodne in verske razmere ter dodaja kratek zgodovinsk pregled, vse mično in nepristransko, na pr. omenja naša pesnika Vodnika in Prešerna, pa tudi Anastazija Grüna z enakim priznanjem. Nad to prinaša knjiga mnogo ličnih podob iz naše domovine, tako, da bo tudi domačinom dobro došla. > } Životopisne črtice. Anton Alojzij Wolf ) knezoškof ljubljanski Spisal Ivan Lavreneič. IV. (Dalje.) Od ponedeljka do četrtka (10. svečana) počivalo je ima nalog skrbeti za to, da se doseže društveni namen, truplo pokojnega na mrtvaškem odru v veliki škofijski in zato še posebno pravico vnanje družabnike po po- dvorani, katera je bila preprežena od vrha do tal s čr- trebi postavljati za poverjenike, katerim je nalog poro- nim suknom. Trije lustri so jo razsvetljevali, ter po čati o zadevah narodne glasbi v svojem okraji, nabirati trojni gredi okrog odra stali so veliki svečniki z debelimi gorečimi svečami. Tudi veliko vencev obdajalo je narodne pesni in pridobivati družabnike Odbor se voli vsako leto izmed vseh družabnikov, mrliča, ki je bil oblečen v škofovo mašno obleko 7 Z 9} samo izmed častoih ne. Bivši odborniki se smejo zopet mitro na glavi in škofovo palico v roci, ter s častnimi voliti. cesarskimi redovi ob zglavji. Na strani pa molili so po Glasbena Matica" ima na razpolaganji naslednje dnevi in dolgo v noč en duhovnik in štirje bogoslovci muzikalije, katere bode po okolnostih in po razmerah v cerkveni opravi. Ljudstva vseh stanov mrgolelo je okrog visokega mrliča vse dni. sredo zarano so ga mazilili ali balzamovali. Tu so zapazili zdravniki, da je bila velika žila privodnica (aorta) slovenskih narodnih vkoščena ter zamašena; zato ni zamogla kri se pretakati in od tod oni hudi krči in voda v glavi. Drob so dohodkov dala v tisk Nčdved: Četveroglasna slovenska maša v delih za moški zbor . Foerst« r. Šopek pesnij za sopran, alt in moški zbor « \ Lk 133 pokopali pri sv. Krištofu v grob pokojnega stolnega na njem Zato sem jaz prav za prav še le zdaj zagle prosta Ladinika, a truplo so položili v lepo pozlačeno dal Vransko, ki je prav čeden trg s cerkvijo in vi-in v vijoličast žamet oblečeno rakev. Na pokrovu (rakve) sokim ponosnim zvonikom; manj vseč je meni bila cerkev , na kateri je videti, da je delo iz različnih dob, posebno srednji predelek s korom vred je zelö temen. , toraj stal velik in prekrasno pozlačen križ, prihranjen kot edina tolažba neumrljivemu škofu Antonu Alojziju. četrtek 10. svečana zjutraj ob pričela se je Takrat so jo ravno popravljali znotraj in zunaj sprevodna slovesnost. Pomikal se je pa sprevod med je bilo po nji vse zvonenjem zvonov vseh ljubljanskih cerkva in lepo vbra- lask umetnik na obok razlečeno, v sprednjem nekaj, kar nim petjem pevcev iz škofijske palače čez veliki in stari trg, mimo šentjakopske cerkve, po šentjakopskem mostu Zunaj cerkve naletiva na gospoda delu je malal se pa še ni poznalo. meni župnika, do tje po imenu znanega, ki je bil ves zamišljen v čez Breg, gospodske ulice, mimo zvezde in frančiškanske delo pri cerkvi. Postali smo malo pred cerkvijo v po cerkve, čez frančiškanski most, špitalske ulice nazaj na govoru, potem pa veliki trg in od tod v stolno cerkev. Prvi stopali so sva s i a, ker se je noc učenci nižjih in srednjih šol s svojimi učeniki in pro fesorji; potem šla so razna društva, med njimi „filhar-moniki", ki so z prekrasno vbranim petjem „Miserere" Sentaku, kjer sva si prej večerjo naročila bližala, nazaj dobra, tudi vino se ) bila je je prileglo. Le nekaj se pa vsaj meni ni prileglo, namreč tisto žvrgolenje pri drugi mizi, ki ni bilo ne slovensko, ne nemško, ampak ne vem ka' UiUUliVl , XVI ou pi v^iv.1 ctoi-LV^ VLfiOtUXXiJ. potJOLU ,, ;yj.I9v3i d C oivf v ouocwv/, u^ ucujox^u, aixi^^acw v«;;ux rwaj , čestito povzdigovali slovesni sprevod. Za njimi vvrstili bile so ženake in zdaj mi je bilo brž vae jasno. Ženski so se duhovniki v sledečem redu: oo. frančiškani z spol je povsod enak dvema oo. kapucinoma kot zastopnikoma kapucinskih vsaj po večini gosposkemu gre še ta čast, da sin pn nas pa nemstvo med nami. samostanov krškega in loškega; potem šli so za kapi- Po tej nenavadni prikazni osupnen zvem popraševaje teljskim križem bogoslovci, ki so peli razne žalostinke daje „jara gospoda t in za njimi dolga vrsta svetnega duhovenstva gotovo škutarska 200 duhovnikov iz škofije ljubljanske in 20 iz lavantin ske in drugih sosednih in sicer vsi v cerkveni opravi in gorečimi svečami. Tikoma pred rakvijo pa stopal je velečestiti stolni kapitelj,. general-vikar A. Kos in celjski opat M. Vodušek oba v infulah, ter naposled Nj. ekscelenca do kaj glave, mi z uradniki vred tukaj precej nem-5 sam gospod Sentak, ki je narodnjak od nog je to pritrdil; če je v kakem gnjezdu ) prej selje. prevzvišeni knezonadškof goriški Andr. Gollmayer. Sedaj vsem tem še tako nemščino „gospode'^, je uže nemškutarska. Jaz sem mislil tukaj prenočiti in drugi dan iti napa la prikazen mi je kar mahoma vzela vse ve-Kaj bi počel sam med neznanimi ljudmi, ki po dobna!! tolčejo, da ni ničemer po- f) } Janez, veš kaj s tabo in isto, če prenočim takraj ah unkraj meje še le nosilo je 8 gg. župnikov mrliča v odprti rakvi z vso škofovo opravo in olepšavo; svetilo mu je na straneh 8 gg. dekanov. Precej za rakvijo šla je škofova duhovščina in oskrbniki škofijskih posestev; za njimi prijetno družbo, njega sorodniki in Nj. ekscelenca deželni poglavar grof Tako rečem Chorinsky z drugimi svetnimi civilnimi in vojaškimi do- ta predlog hotel uže sam staviti stojanstveniki; potem pa mestni odbor in velika mno grem nazaj, saj je eno ; imam vsaj bo. gospodu Janezu, on tu pa ne vem, če (i pravi ) da mi je tako se pelj žica ljudi različnih stanov. Pri prihodu v cerkev bila je doslej [zaprta ^3va nazaj v Motnik. Nisem se kesal; večer nama je prekmalu pretekel, posebno, ker sva s pogovorom zašla v davna ) a nepozabljiva šolska leta. No, gospod Janez, sprejmi , bila postavili so rakev na vzvišen oder; in ko so opravili hvalo, spominj na Motnik mi ne bo tako brž izginil duhovniki dotične molitve, stopil je sedanji prevzvišeni nai je to prav ljuba postaja na tem mojem potovanji vladika na leco, ki je v prelepem in ginljivem govoru Zjutraj me je potegnila pošta na Vransko opisoval zasluge umrlega vikšega pastirja in priporočal sem se pa le kratko mudil v pogovoru z gospodom žup ga vsem v večen spomin. Potem daroval je vikši škof nikom pri kozarcu jutrajnega piva, s katerim sem si za pokojnega skrivnostno daritev in opravil z drugimi nabrusil pete, pa se o prav lepem vremenu pod razpe z viržinko med zobmi jel dalj duhovniki pri visokem katafalku tako zvane absolucije. tim solnčnikom Po teh slovesnih in ginljivih mrtvaških opravilih vzeli so mrliča iz odra in nesli ga v kapelico Matere Božje, na mojem obrazu popolno zadovoljnost z vsem 3 pomikati po celjski ceati; kdor me je videl, je moral brati , kar je ki je druga od velikega oltarja na moški strani. Tu so ga položili gg. župniki na tla in eden duhovnikov odpel in kar ni, in ako bi me bil kdo prasal ) manjka, bi mu bil prav ponosno dgovoril: „nič!" če mi kaj To je mrliču častne rede in odnesel jih na blazini J trugo je tisti popotni duh, ki potovanje prijetno dela; kedar pokrili so s pokrovom in spustili jo polagoma v podze ne maras več viržinke med zobmi imeti ali ? SI pa eno za- ažvižgaš, pa se ti pot sama spodmika pod meljsko rakev — pričujočim spred oči. Nj. milost knezo- poješ nadškof vrgel je še trikrat na rakev (trugo) pepela in nogami, da prideš na svoj cilj, prej ko si misliš odpel z duhovniki poslednje molitve, ter se poslovil za dolgo Vreme je tako lep da lepšega za potovanj v se ' —^v^^J^ VVX MJMt -----J------------r---O" — r---\--J od velikega škofa Antona Alojzija, naročiti ne bi mogel. Razen tega pa še dolina pre katerega smemo tako zvati po njegovi smrti tudi v krasna. Tu je uže široka in čedalje širja; na desni pač • mm . m § . m . 3 m \ ^ t m ^ njega oporoki. Odpečatil in razglasil jo je svečana kmalu ostanejo gor6 trdovratno v svoj vrsti I ali na levo se ti potem, ko je izdihnil preblagi knez svojo plemenito dušo ki se pri Celji pa zopet svet odpre tako, da ima ravnina podobo trivogelnika I zaklene, da je bolj podob v nebo deželne sodnije svetnik Brunner. (Dalje prihodnjič.) skaženemu peterovogelniku. Na levi, tam ob podnožj je videti grad, kateremu pravijo „Saneck Zabavne stvari gora, nekdanjih celjskih grofov. Ce bi bil jaz še dijak kor o svojem prvem potovanji po tem kraji, bi mi ne dom ka- > bilo nič, vkreniti na levo in ogledati si tudi to starino ) Popotne crtice. Spisuje političen sitnež (Dalje.) zdaj pa sem uže bolj len popotnik ostanki nekdan jega trinoštva me tudi več posebno ne mikajo, ker sem tak, da se nad marsikako stvarjo te vrste le prerad jezim ali vsaj mi kali dobro boljše Da so se gospodarji takih ,.kurnikov voljo, ce se spomnim. kako nekdaj naš narod tlačili. človeku s čem duša priveže, pa je koj Zdaj pač tega ni več in to je prav. Zato se mi take > w «w «A WW «-iu* v« %«K m v w y ^ I odpr6 se mu oči in ušesa za svet in to ) kar je f) zwingburge n zdaj ne zd6 več tako mikavne, kakor ne r J 134 katerim učenjakom, ki po stari zgodovini brskaj az } tak „kurnik^' zagledam 7 se mi vsili misel ? Če ko štirih v zatisji okolo skal lazeč. Trebalo se je dobro iko so ubogi kmetje trpeli, da so ga sozidali, in koliko skrivati, ker s kirivošijanskih skal vedno gostejši sv nčen dež pal se nje krvi se lep Ijo njega prelilo! Toraj oko na desno v dolino 1 Komaj pa sem ekaj streljajev od • • f • Tli pridrdra za mano voz in precej debel Vranskega, kar as veli: ure zjutraj jelo je tudi doli na morji pokati vojskinih ladij, ki so s težkim železom Od in grometi kovane , da se jih krog! kanonov ne primej > jeli 80 mornarji streljati težke bombe kviško gori na krivo po „Alo, na voz! Saj se bote rajši peljali ti enomerni dolgočasni cesti*^ ) ko pes šli sijanske pl kotorski morski zajedi je gromelo se zasučem na levo in tik mene stoji konj z in pokalo, da so se gore tresle; ni minulo dolgo in vsa vozom m na vozu sed gospod Sentak s par ljubimi brž prisedem , ker se je ob jboljšem vremenu se^vendar bolje voziti ko hodiu peš če se kdo ravno ne pridusi ali ne stavi, morska zajeda zavila se je v gost beli dim bilo iz dima več razločiti in kedar se Ladij iz kanona otroci Se ve , da se zabliskaio, ugani Na krivošijanski pl je človek lehko, kje naše ladije stoj da bo do pr in peš prišel. Kaj tacega pa jaz nisem stavil, zato sva z gosp. Šentakom kmalu sedela skupaj m se pogo jala o tem m onem Zvedel sem, da je ravno vnet, kakor zaveden narodnjak in njegov tako čili konjiček nas je vse kup prekmalu pripeljal do Grobelj leži več majhnih vasic, na Orehovec, Ubli, Ledenice itd. Ladije so se tako razvrstile, da so se metale smrtne krogle z nekaterih ladij proti Orehovcu , z druzih proti Ubliju , z druzih zopet " .....3 pa- videti in tudi Lahko so bili W A U v » v» , V«.«. ------J I ------ proti Ledenicam itd. Kam so nase velike krogi dale, se ve da se ni moglo spodaj z morj ne, če napravljajo upornikom kaj škode Tu pa jaz potrkam prijaznemu gospodu na rame da naj konja vstavi, ker tu se zavije pot proti Braslovčem, kamor sem bil namenjen jaki veseli, ki 00 se med tem, ko podaj na Kaj? Marne marate iti v Celje? u gospod Sentak me prasa morju tako grozno pokalo, počasi prebili skozi skale kviško gor v Krivošije. Orehovcu so se uporniki skrili v trdno cerkev. )) i) Ne, me ne veseli'^ — je moj odgov Zakaj Ker Celje tako nemškutarsko gnjezdo, da ta odkodar so sprejeli naše vojake z gostimi kroglami, ko so se jeli gori na planini prikazovati; a z ladij gor se pešci prijeli so jih od prihajalo v cerkvi izvrstno na-nje streljalo , druge strani tako čvrsto , cega menda na Stajarskem ni. (i da od trenotka do trenotka tesnej 1 Vam pa morda znano da i( Tod djenjati Krivošij nocei } Res je, res, prav drugače bi tega ne rekel.^ imate, z Bogom toraj začne streha nad glav6 njati na-nje Sedaj v se o, dokler jim ne goreči ogorki utri-le popuste cerkev tuleč in rujo goreti, in se )) ff Bogom, pa ne za zmiraj več, kakor divjaki. A daleč ne marajo bežati, brž ko Kaj pa, da Bog varuj. Srečno pot I» In voz je zdrčal, jaz pa vkrenil v severno stran (Dalje prihodnjič.) Zgodovinske stvari se jim ponudijo potoma skale v zatišje, počenejo zadaj zanje, ter priönö v naše neustrašljive vojake streljati. Za vsak korak treba je bilo poslati nekoliko svinčenk naši ali uni. Pri tem o svoje Pri Ore- sem in u ije, kdo ga bo odstopil, «,.* merili so zlasti na oficirje, ki se zavolj Upor spodnji Dalmaciji (to je, v Krivošiji) Hercegovini in Bosni. Spisnje J. V. boji obleko od druzih uže od daleč lahko ločij hovcu ustrelili so ustaši stotnika Bohna v čelo, da se dlajtenanta Vinter- oficir ne od- je pri tej priči mrtev zgrudil, in niča zelö težko 9 obstrelili, a pogumni mladi po nobeni ceni, dokler niso ustaši iz Orehovca Ob treh popoludne bil prepodeni in zmaga doblj .le boj končan, naši zasedli so sovražna kota in skriva lišča ter podili upornike proti črnogorski meji f se v 1 • • cutij najvarnise Orehovcu so jih nasi 8 vjeli, našli sila veliko patron in vsakovrstnega živeža. se tudi z nečim zelo sumljivim človekom SVOJ ro šal pomikom brž ko ne poro (Dalje.) Ko se je upor pričel, jeli so Krivošij jake doli pod seboj stanujoče Dalmatince zvesti našemu presvitlemii cesarju, počasi nadlegovati 1 1 • ^ Kakor hudournik planili so iz svojih skalnatih peči v naš sovražnik, ki podp Srečali so prina- 0 ki vojski > ki so ostali tudi z denarjem preskrbo Kdo ga mu dajal ne ve, in zel6 ustreglo bi se nam poizved^ti. kdo mesta v nah pobrali, kar so mogl nesti seboj , ži jeli, imel 3000 kin pri , se e ta upornike. Ko so ga pri-sebi. dgnali seboj itd. Po svečnici so postali cel6 pre Fri belem dnevu vsipali so se v bližnje vino C drzni. . doli, da celo naše velikanske vojskine ladije so se morale umakniti, ker z viška valili so n Med tem so pa tudi na druzih krajih Krivoščij nje vasi jim velike bila povsod zmagali; najtrj šlo pri Ledenicah a tu zmaga pa tudi j slavnejša Naši morali so se v raztrganem skalovji večkrat ustaviti ter malo odne skale, ali pa so na mornarje streljali, da, en pot so po hati > ker pomiki bili so cel6 dobro skriti ter škropili m A A « ^ ^ r 1 1 Ijniku ene ladije celö oglä ugiaö poslali, vt«. o» ----- ---- - morebiti bodo našli kaj na nji, pa so jim prišli da si bodo prišli naše ijake s njegovo ladijo ogledat, kar bi znalo z njimi iti svinčenkami, gostimi ko dež. Naposled vendar tako blizo do živega J da so lahko slišali, kako so se uporniki drug druzega podži Naši jih ojaki so bili sila raztogoteni, vse je pokal Tako blizo upornikov so po 1 mogli od nikodar prijeti od dne do dne njimi, naj velj bili, a vendar ;! Ko pa so postajali ustaši jih ne si dajali pogum , vmes pak so tudi našim kri Stojte, nazajA „nazaj'' naši vojaki ne poznajo, predrznejši, sklenili kar hoče. so ) poskusiti se z gali ii čali ! lit;, uctiuctj i . -J—--i' dokler niso zmagali; čim bliže so upornikom prihajali ' 'e is njih tim bolj jih je užigalo, tim hujša jeza gorela j Za boj so se generali odločili ravno en teden po Med tem, ko naši pred zadnjim poskusom malo odj jajo. da tju pu jajw, u«, DO opocijejo, J- X» - - batali- s kanoni v gore, zgrabil sovražnika od strani ter jei 3 prišel je k sreči nadlajtenant Kinel svečnici, 9. februarija. Naših vojakov je bilo jonov in pol februarija zjutraj bilo I jc se mračno, ™ j- ----- včasih po vseh vošijanci niso in ne morejo več vzdrževati kanoni va-nj streljati^ da je bilo groza ko so jeli naši vojaki plezati v gore } Odslej se ) Kri pober6 135 kopita ter jo vcede po planini v varnejše kraje, nad Svilorejsko postajo za Brda je c. kr. kmetijsko Ledenicami pa zavihra naaa avstrijska zastava s cesar- društvo goriško letos ustanovilo in vodstvo izročilo skim orlom. Tako je postalo visoko gnjezdo naše; zdaj še Jakončiču, posestniku v Slovrencu. se vreme nio je moglo l)ojevanje z &rivosijanci pričeti | o^^vicaj ov^ opxc^ijuiiujai^ lu, un^otAvijaLuv^ o^ ^ uc» ho^ilu dviiuicjucLu | j^i 80 si priborili naši tal^ za nadaljevanje boja. To je bilo nimajo primernih poslopij in sob za pravilno vzgojevanje sedaj se posebno spreminja, in dostavljamo Sviloreji letošnje ne ugaja, ker se temperatura toliko ki ; 88, da tistim svilorejcem neobhodno potreba. Se večega pomena pa je bilo to da je našim vojakom po tej zmagi pogum zrastel. Celö so dotlej, da je nemogoče pre- Krivošijanci sami mislili biti se skozi to skalovje na višine. Ta dan upadlo jim je srce in marsikak omahljivec je jel premišljevati, ah se držal še svojih ljudi ali ne. črvičev svilodnih, ako bo to vreme se dalje tako se spreminjalo, bati se je izgube. Tako piše „Soča". Naši dopisi. Ker se je bilo bati, da krajev, z bi ustaši poskusili pregnati naše vojake iz krajev, z tolicimi težavami pridobljenih, utrdili 80 jih ter razpostavili prazne straže na vse strani. Leta 1869., ko so se naši po ravno teh Krivošijah z uporniki pretepali, napadli so jih nepričakovano in do- Dunaja 24. aprila. Državni zbor še zmeraj obravnava manje predmete. Preteklo soboto rešila so je v drugem branji po različnih zaprekah postava, ki določuje kazni osebam, katere bi v škodo upnikov po etikrat se je moral kak uže dobljen kraj popustiti in se potem z nova priboriti. Pri tem pa so se naučili pazljivim biti, ter skrbeti zato, da se kaj tacega ne pri- godi zopet (Dal. prih.) škodovale zarubljena zemljišča. Bolj važne so bile med tem obravnave delegacije. Naša je dovolila skupnemu ministerstvu za Bosno in Hercegovino zahtevanih 23 milijonov in 33.000 gold., ogerska delegacija pa hoče za milijone menj privoliti, toda bo konečno gotovo spre- Mnogovrstüe novice. Sadjerejstvo na tržaški razstavi. jeta vsa svota po vladi zahtevana. jutri zopet sejo z nevažnim dnevnim redom. Državni zbor ima Pred porotno sodnijo pričela se je danes obravnava zarad po- tem piše Edinost": Poseben oddelek dobi na razätavi sadjarstvo. društvo, kateremu Gradcu, razposlalo je o tem na- zara >> Ringteatra", trajati ima skoraj mesec dni: naj- j Avstrijsko sadjerejsko grof Henrik Attems v je načelnik glavnejsi zatoženec je bivši dunajski župan dr. Newald. Sme se reči o tej tožbi, da bo več vpitja, kot vžitja. Kronawetter je v odgovor na zavratno prejeto nezaup- tančen program njem povdarja, kako važno je > da vsi umni sadjerejci na razstavi svetu pokažejo izvrstne nico IZ njegovega volilnega o Stadt, odgovoril kraja predmestja Josef svoje pridelke, ker bo tukaj prilika na jug nove poti odpreti, in i kupčiji s sadjem sedanje razširiti. Konser- virano sadje se razstavi koi o začetku, sveže pa v pozni v u ' ry \ r -JU' X 1 I- zavnega zbora, jeseni. Kazstavijavci dobe vse mogoče olajšave. Zeiimo, \\r v a z javnim shodom volilcev , kamor je prišlo sicer tudi mnogo njegovih nasprotnikov nered delati, toda shod bil je v redu končan s sijajno zaupnico za-nj , in z najojstrejso obsodbo Herbsta in levice dr- Ta po izjavah barona Walterskirchena t da se oglasi prav dosti slovenskih sadjerejcev ne bodo stali na zadnjem mestu 1 ) gotovo Wurmbrand a in Kronavretter a bolj in bolj razpada. Od gorenjsko-notranjske meje 18. aprila. {Raznote Pakatolicanje udov. Dne 14. aprila je umrla v rosti,) Vse z Trstu gospa Landauer, rojeaa baronica Morpurgo; ko ker slance v državnem zboru eljem pozdravlja naše slovenske po > vidi se da večina je na je na smrt zbolela, zaukazali so poslati po rabina, je rodbina židovske vere. Hišina pa je izjavila, da gospa ni Židinja, ampak uže več mesecev krščena^ toraj kato desnici in z veselo nado upamo vsaj enkrat priti do liČanka , naj »jej tedaj pozovejo katoliškega duhovnika kopravnosti za slovenski jezik pri uradnijah jah. Tukaj ste tudi občini Žiri in Oselica peticij slali na državni zbor za vpeljavo slovenskega jezika pri sod po Gospa je bila po katoliškem obredu prevideaa z zakramenti za umirajoče in odpeljali so jo na tihem na pokopališče, kjer je bila po katoliškem obredu spodobno pokopana. Tudi odvetnik P. se je zadnje velikonočne sodnijah za premeščenje više c. kr dsodnij v Ljubljano, v središče slovenske zemlje. Kolika nadloga je nemščina pri nas , kaj t skoro nihče ne ume sodnij skega povabila, ko ga dobi; koliko sitnosti za kmeta, praznike pokatoličanil z vso rodbino. > ,Ed. U ko mora ž njim od Poncija do Pilata romati, da vsaj Nova potujoča učitelja za kmetijstvo so dobili v kaj mu naznani pa še težko pravo izve; Trst in Gorico. „Edinost^' poroča to tako: Minister za škodo poljedelstvo je imenoval za učitelja v kmetijskem pod- ^ uku: Za Trst in Gorico g. Janeza pl. Bal d i ni j a premnogokrat mora zavoljo neznanja nemškega jezika m trpeti, pa kdo je temu kriv? Imeli bi dovelj dokazov za to, ako bi treba bilo. Vsakega rodoljuba bi za Istro Janeza pl. Zottija, oba sta se izučila na kmetijski akademiji na Dunaji in na vinorejski šoli v Klosterneuburgu. Po imenih moralo boleti srce , ako ima kaj sočutja do narodnosti, ko vidi, da naš slovenski jezik je povsod zadej in da sodili da sta nova uči- ga tako aničujejo! Upamo pa, da se zdaj kaj na bolj telja Italijana; radovedni smo torej dovolj slovenskega. ali obrne in da mi enkrat pridemo do drugi slovenskega je zmozen prvi ^osti Žireh Ijene enakop se in hrvatskega jezika? Ako ne, tedaj ste dve ničli, ki boste več plačila imeli. društvo^' in je imelo ustanovilo slovensko ,,bral veselico dne svečana, obiln nego kmetijstvu koristili. obiskovano. To društvo uže zdaj ima prec6j udov, in krepko vstaja na noge ako ima še prirediti Preskušnje na slovenskem oddelku kmetijske sole v začetku maja meseca. To društvo ima samo sloven v Gorici bodo 28. dne t. m. za 1. seaaeater tega leta in ske časopise in tudi mnogo knjig, zavoljo tega se, kar sicer s tem sporedom: Predpoludne od do 12. ure tukaj mškega duha, ogiblj skrbno bralneg dru prostorih italijanskega oddelka v S. Roku) iz teore- štva, vsaj pa tudi ne maramo za take ljudi tičnih učnih predmetov. (Tlo in gnojesnanstvo; kmetij- sko mašinoznanstvo , živalstvo , gozdarstvo kmetijsko računstvo), popoludne od kemija m Vreme je nestanovitno, velikonočne praznike še sneg imeli in zdaj je pa južno vreme in dež smo Po do 5. ure (na hribih bolje listje zeleni kakor v dolinah; sadje še precej kmetijskem slov. oddelku) iz praktičnih vaj na polji, dobro kaže, če ga mraz ne poškoduje, bode v jeseni ga nogradu in vrtu. K tej preskušnji vljudno vabi vodstvo obilno slehernega prijatelja kmetijskega napredka. Osep krajih, pa zdaj jih j (koze) so se tudi prikazale v naših malo še bolnih za to boleznij 136 • , J Gorice 24. aprila Dne 18. t. m. smo prve česnj na Dunaj in v Berolin, kilo poslal svojo biso na Emonski cesti in drugo svoje premoženje po 80 kraje, zapustil Vincencijevi družbi za dečke sirote. Sinoči Graba in spargeljnov gre tudi letos posebno veliko na pa je umrl tudi po dolgem bolebanji g. Andrej Malic Danes smo v 70. letu svoje starosti. Rusko in Švedsko po prav lepi ceni. spremili gosp. Mibeliča, trgovca in posestnika nemu miru več On je bil poznan zaradi svoje izredne po {Frančiškansko cerkev)^ prej uže znotraj na novo pomalano, so jeli zdaj lepšati tudi od zunaj in je vsa % stenosti po vsem Goriškem in jako oseba v vseh visokim odrom preprežena. Kakor je videti, se bo prav krogib. Ker je bil cen^veni starešina 30 let cerkve na temeljito ozaljšala in poprave bodo veliko stale. sv. milo Gori si je mož tudi to mesto izvolil za svojo go Pogreb je bil impozanten , zastopani so bili vsi {Vredništvo bo s 1. majem prevzel gosp. Jos. Jerič; dosedanji njegov odgovorni vrednik stanovi. Gorica gotovo ne bode imela kmalu enacega. g. Haderlap pa namerava prihodnji mesec izdajati svoj On je bil tast gosp. Fr. Povse-ta vod j na kmetijski šoli Lahka mu zemij N o j a v o 1 1 plent tukajšnji realki, se je vtopil. Vzroka še ne vemo je v vseh krogih jako priljubljena oseba na Bil poseben list z naslovom ,,Ljudski glas'', ki bo tiskan v Kleinmayerjevi tiskarnici. Zastopati ima v prvi demokratična načela. vrsti občine Dobliče 14 prila Naša občina bila m zmerom uže poprejšnja leta močno z davki obložen se je obetalo polajšanje, a zgodilo se je, žalibog, tako polajšanje, da imamo zdaj za tretjino še veče davke ko — [Smarnice) so prišle zopet na svitlo. Na čelu imajo prav lično podobico Naše ljube gospe presv. Srca. Založba je Blaznikovih naslednikov. — Smarnice za 1882. stanejo nevezane 50 kr.; v usnji 90 kr.; z zlatim prej voljo tega so naši obČinci prisiljeni, čeravno s solznimi očmi dalj > svoji domovi Ameriko preseliti našo vas Dobliče polneč ni hrbet obrniti in se v Se druga nesreča je zadela i od 22. do 23. t. m. je obrezkom 1 gold. 15 kr. Nevezane se dobivajo precej vezane kaka dva dni pozneje ) Smarnice se dobivajo med njimi sta posestnikom čisto vse poslopje pogorelo; dva, katerima so pred 10 leti tudi pogorela; med temi reveži sta le 2 , eden za 300 in drug zavarovana. A prav lepa hvala požarni straži iz Cr nomlj za hrabro delovanj pri ognj f vas šteje čez 50 številk, ko so oni prišli z orodjem na pomoč, m se požar je bil kmalu vniČen nobeno poslopje naprej pri Blazniku. — {Slovensko gledišče,) V nedeljo je bila v deželnem gledišči predstava na korist štirim igralcem in igralkam. Kazala se je Weilenova znana ginljiva igra ,,Edda^* v slovenskem prevodu. Tekla je vrlo gladko, igralci in igralke so se do malega dobro odlikovali in Čeravno naša ^^^^ zasluženo pohvalo; gospd Gutnikova je dobila tudi vencev in šopek. Gledišče je bilo vkljub lepemu vremenu, ki je Ljubljančane z mesta vabilo, še doati dobro polno, akoravno bi bili mi želeli pridnim beneficijantom za 290 gojd strašen Ljubljane Po mestnih volitvah se je hrup uže skoro čisto polegel, stari zbor je šel in zdaj pride vse natlačene prostore. S to predstavo je slovensko gledišče za letos menda končano. novi. Včeraj je imel adnj sejo > pri kateri je nove volitve verificiral brez vseh razgovorov. Znamenito iz te seje pa je posebno to, da se je sedanji šupan gosp Novičar iz tišjih ia domačih dežel. Laseh so dnj dan panst dpovedal. Njegovi tovariši svoje večine porabili v to , da so mu dobro kadili in ga — akoravno predlog ni bil na dnev- 1 Vi VV V^ dan Dunaj Delegaciji avstrijsk gerska imate skupno glasovanje in ni dvoma, da se bo v tej nem redu izvolili za častnega meščana; nasi odborniki pa za ta predlog niso glasovali ki bo Zdaj bo seji privolila svota 23,733.000 gold., kakor jih vlada zahteva, ker je uže v seji ogerske delegacije za vso treba voliti novega rodne večine. In tako bo imela Ljublj župana, ki do , se ve da, mož na- to. kar mora imeti po svojem prebivalstvu, namreč naroden, slo-vensk zastop. ( Volitev novega župana ljubljanskega mesta) bode v soboto 29. aprila svoto glasovalo 18 poslancev K sodnijski obravnavi o zadevi požara ring-teatra toliko ljudstva sili, da se vse tare in dunajski listi so skoraj Iz P? age iOdh za obdelovanje močvirja) ima v torek maja svojo sejo. — (imenovana) sta gosp. Otto Frencelj vitez Ve steneck (brat znanega Vestenecka) za okrajnega komi sarja, grof Attems pa za vladnega koncipista na Kranj skem. — {Tržaški škof) je postal dosedanji poreški škol polni poročil o tej obravnavi. Volilni odbor konservativnih velikih posestnikov objavlja, da so liberalni veliki posestniki volitev, katera bo dne 15. maja, barona Nadherny-Bo- odbili ponujen jim kompromis, ter priporočajo za t z dostavkom pride j naj volitvi v obilnem številu Hrvatsko. Iz Zag A a. Obravnava o Reki gava bo) je končana. Predlog: „Deželni zbor naj i f mnsgn priti, Gla kakor 11 a ^ šimo na njegovo mesto v Poreč pa ima da mesto Reka in okolica je neločlj Hrvaške, Dalmacij del kraljestev Slavonije^' je bil sprejet vsemi f vrli naš kanonik Ivan Sust v Trstu — Gospod Matej K ojak f velečastiti gospod gl zoper vladnih zastopnikov kega Tu opoljskega grofiča (komes). Navdušeni „živijo!'* tajnik pri deželnem od boru, poročil (jPr teden v Ljublj se je včeraj z gospico Marijo Aleše letoŠnj Češnje) so Vipavke prinesle ta Žitna cena Tako z godnj malokdo pomni (F lavantinski Škofiji) je dozdaj v tekočem letu 1882. uže umrlo 6 duhovnikov, ki so vsi opravljali duhovno pastirstvo; mladih duhovnikov dobi pa letos vla-dikovina tudi le 6 iz bogoslovja. Nekatere župnije so v Ljubljani 22. aprila 1882. Hektoliter: pšenice domače 9 gold. 10 kr 10 gold. 3 kr turšice 6 gold. 20 kr banaške sorsice 7 gold 30 kr rži 5 gold. 85 kr ječmena 4 gold. 87 kr brez kapi } so vedno imeli duhovne pomočnike prosa 5 gold. 20 kr ajde 5 gold. 20 kr ovsa 3 gold, Tudi na Kranjskem duhovniki hudo mrjo in pomanj 74 kr Krompir 2 gold. 86 kr. 100 kilogramov kanj postaja čedalj vece. Anton J {Umrl je) preteklo soboto župn]k v pokoj dolgem bolebanji. Cujemo da Odgovorni vrednik: Alojzi Maj er Tisk in založba Blaznikovi nasledniki v Ljubljan