Jjst izdaja republiški odbor Sindikata delavcev družbenih “^javnpsti SRS — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim le-Jom - Tfreja uredniški 'odbor, odgovorna urednica Neža "Maurer. Naslov uredništva: Ljubljana, Poljanska 6/1, tele-‘°n 315-585 Ljubljana, Naslov uprave: Nazoijeva 1/1, telefon 22-284 - Poštni predal 355-VII. Letna naročnina: 20 din za posameznike, za šole in druge Ustanove 40 din — Št. tek. računa • 501 -8-26/1. Tiska ČZP Ljudska pravica UUBUANA, 31. MARCA 1972 LETO XXIII. - ŠT. 7 ^jnilo jjj Milena-Iz predšolskega varstva posebne šole za slušno kadete v Mariboru. Prvih besed ju uči Marija Kovačič ■; ŠE VEDNO PO STAREM: i knjige in predavanja . novem predmetniku .?Ir|o pričeli s poukom biologi6 in zemljepisa v petem, s ukom zgodovine v šestem, fi-~te in kemije pa v sedmem raz-)71- Pri navodilih k učnemu ,®ertu za biologijo, zemljepis in j>°dovino piše v uvodu ozi-tea uvodnih učnih enotah, pri .erih naj bi učitelj nekako Ipravil učence na novi učni tedniet in zbudil zanj zani-Rnje. Praksa kaže, da se uči-''J1 drže učne knjige, ki v svoji Aterriatiki prične s splošnimi Jtei. Mnogi predavatelji se ko poglobe v teoretska razbijanja o svojem »čnem tedmetu, da porabijo za uvod-• a Pojasnila po več učnih ur, 610 tednov. V dnevnik navad-^ 0 vpišejo: „Uvodna poglavja". Ltemu bi lahko zapisali oceno: ^pripravljen na pouk!" —^ e®ci ne vedo, kaj bi pričeli z ■»ožico novih pojmov in česa ,56 morali naučiti. Za prvo Uro naj jjj ^ vsak učitelj rine »predavatelj" - temeljito .Pravil. Ne le za splošna po-^vJa> temveč za konkretno »■■o snov, ki bi učence priteg-.a |n zbudila zanimanje: v bio-u®1!'« fiziki in kemiji s posku-te. v zemljepisu in zgodovini kaj bi opozoril na posebnosti domačem kraju ali muzeju, j enci pa se morajo do prihod- l. 'tene ure novo snov tudi na-'te pri čemer je potrebna "teola. Pri navodflih za zgo-Ho je sicer omenjeno, da bi djod zadostovali dve učni r' Namesto uvodnih poglavij o kjjlfnn učnega predmeta in E>uk srec^s'v^1 ni* pričetku L .ka, ko učenci o samem yametu še ničesar ali malo r°’ bi bilo bolje za vse predli e to, kar je navedeno v Rem "lHem načrtu za fiziko v i,. razredu, da ob koncu | “keia leta v sklepni učni eno-Cenci z učiteljevo pomočjo Pravijo povzetek celotne oveVnavane učne snovi. Ugo-L .naj, kaj jim to znanje poki1’ kje in kako ga bodo L 0 Uporabili. Morda bo kdo c^kfial, češ, s tem grešimo ' lov! s'stematiki v zgradbi učne */■’ kakor je nakazana v a jtekih. Učiteljeva skrb je, Kt)ere tako učno enoto, da se pozneje sama po sebi vključi v celotno zgradbo učne snovi za tisti razred. Sicer pa v navodilih pri zemljepisu in zgodovini ugotavlja, da učitelj in učbenik nista edini vir učenčevega znanja. Ob uvedbi novega predmetnika in novega načrta se nam tudi nudi priložnosi, da globlje posežemo v vsebinsko plat učnega in vzgojnega dela na naših osnovnih šolah, ker dosedanje organizacijske spremembe niso veliko prispevale k zboljšanju pouka in učnih uspehov. Se vedno sta učbenik učiteljevo predavanje glavna vira učenčevega spoznavanja zakonitosti v naravi in dmžbi. Čas je že, da bi pri pouku uporabljali znanstvene metode raziskovalnega dela, prilagojene psihičnim in fizičnim zmogljivostim učencev. Pred nekaj leti so absolventi srednjih šol pod vodstvom znanstvenikov preučevali floro in favno na ljubljanskem baiju. Ob koncu raziskav so dijaki izjavili: „Če bi se mi tako učili v šoli, bi vsaj nekaj znali." V šoli se učijo botaniko in zoologijo iz knjig. Ko pride absolvent osnovne, pa tudi srednje šole v gozd, komaj loči hrast od bukve ali smreke. Razliko med smreko in jelko poznajo le redki, da o uporabni vrednosti lesa teh drevesnih vrst niti ne govorimo. V učbenikih je nauk o rastlinah in živalih lepo razvrščen po razvojnih stopnjah; na polju, travniku in v gozdu pa je vse pomešano in zdi se, da se učitelji boje zaiti v tako zmešnjavo, kjer bi jih učenci z vprašanji o tem in onem znali spraviti v zadrego. Toliko govorimo o ustvarjalnem delu pri pouku. Prav pri navedenih predmetih lahko da učitelj pobudo za samostojno delo posameznih učencev in skupin, ki po določenem načrtu preiskujejo raz-voj'rastlin in življenja živali, kar ne traja samo eno učno uro; zato bi moral biti tudi učitelj raziskovalec vsaj za določen ožji del svoje stroke. Učne ure v naravi - ne ekskurzije ali izlete — je treba skrbno pripraviti, da vsak učenec in vsaka skupina (Nadaljevanje m 3. > j n n n n Redni razpis PROSTIH DELOVNIH MEST Letošnji redni razpis prostih delovnih mest bo izšel v Prodnem delavcu 14. aprila. p PSiPP pf V ' V,*. ^ , | i i f£L III im jjgsgljl 1 JEAl »21 ■ 1 ■ . LIST DELAVCEV V V ZGOJ NO -1 ZOBRAŽEVALN I H ZAVODIH S SEJE IZVRŠNEGA ODBORA ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI DISKRIMINACIJA PREDMETNIH UČITELJEV: DA ALI NE? Resnica tega trenutka — tako bi lahko imenovali prikaz podatkov, ki ga je podal na seji izvršnega odbora republiškega odbora za vzgojo in izobraževanje Sindikata delavcev družbenih dejavnosti (14. marca) predsednik izvršnega odbora republiške izobraževalne skupnosti SRS Ludvik Zajc, ko je udeležence seznanil s finančnim položajem šolstva v letu 1972. Prav tako resnično kot številke a odmerjenem denarju (ne glede na potrebe) je tudi to, da morajo temeljne izobraževalne skupnosti za sedaj pozabiti na lepe načrte o modernizaciji in nadaljnem razvoju šolstva in se le nekako pretolči skozi hudo sušno leto: le 20% več bo denarja za materialne izdatke (kar ne krije niti dosedanjih podražitev), za vsako ceno bo treba izpeljati sprejeti socialni program (različne oblike denarne pomoči učencem in študentom) itn. Raziskovalno dejavnost in še marsikaj dmgega bo treba občutno skrčiti, za nove investicije ne bo ostalo ničesar. Osebni dohodki bodo znašali 95 % sklenjenih (lanskih) samoupravnih sporazumov, kot so odločili pristojni republiški organi. To bo za učitelje sprejemljivo če . . . Seveda, če bodo taki osebni dohodki tudi drugje in če ne bodo cene le preveč podivjale. Vprašanje je celo, ali bodo teh 95 % sploh lahko povsod zagotovili? Za kredo je vendarle treba poskrbeti najprej. Veliko takih vprašanj smo slišali na seji, ni pa bilo odgovorov. Najbrž še vse do danes nihče ne ve zanje. Nič čudnega torej, če prosvetni delavci v teh razmerah niso povsem zadovoljni. Spet lahko pričakujemo povečan beg v druge poklice, nezadovoljstvo vpliva na izobraževalno in vzgojno delo. ZA ENAKO VRSTO DELA - ENAKO PLAČILO? Učitelje z višjo izobrazbo pa žuli še nekaj drugega. Menijo namreč, da v sprejetih samoupravnih sporazumih njihovo delo ni bilo pravilno ovrednoteno. Bili naj bi namreč v sredini med učitelji s srednjo in visoko izobrazbo. V razmerju, uveljavljenem za večino vzgoj-noizobraževalnih zavodov, je postavljeno: 220:250:312. Zato je bilo na republiški odbor naslovljenih že več protestov: prizadeti učitelji menijo, da je sindikat tudi (ali povsem) kriv za to, kar se jim je zgodilo. Odbor je te očitke odločno zavrnil. Opozoril je na načelo, sprejeto že z zakonom o financiranju: posamezne kategorije v šolstvu naj se vrednotijo enako kot v drugih dejavnostih. (Veliko prizadevanj prosvetnih delavcev in sindikata je bilo potrebnih, da je načelo v zakon sploh prišlo!) V samoupravnih sporazumih je sedaj to načelo uresničeno. Tipični indeksi za posamezne stopnje izobrazbe v vseh dejavnostih so namreč: 213 : 250 :313 (pregled v Katalogu 3, dodatnih 7 točk za učitelja s srednjo izobrazbo je utemeljeno zaradi petletnega šolanja in večje zahtevnosti dela). Komisije, ki so pripravile osnutke sporazumov za posamezne vrste vzgojnoizobraževal-nih zavodov, so se s temi razmerami strinjale. Edino za osnovne šole je komisija predložila za višjo izobrazbo 10 točk več (260) in za visoko nekoliko manj (310). Ker predlaganih sprememb ni posebej utemeljila, niso mogle biti upoštevane pri potrditvi sporazuma. Nekaj pa je vendarle res: v vseh drugih dejavnostih opravljajo delavci z višjo izobrazbo praviloma manj zahtevno in odgovorno delo kot tisti z visoko. Predmetni učitelj in profesor npr. v višjih razredih osnovnih šol, pa v resnici opravlja enako vrsto dela in sta zanj tudi enako odgovorna. Razloček v osebnem dohodku je kljub temu utemeljen zaradi daljše študijske dobe in kakovosti profesorjevega dela,kije praviloma bolj- Izredno pomembna seja strokovnega sveta zavoda za šolstvo, dne 14. marca, je nedvomno lahko deležna vse naše pozornosti, saj je postala potrdilo in priznanje zavodu za šolstvo za izpolnitev težke in odgovorne naloge: sestave predmetnika in učnih načrtov za osnovno šolo. Zavod za šolstvo je s svojimi komisijami pripravil do maja 1971 osnutek predmetnika in učnih načrtSv in jih predložil v razpravo strokovnemu svetu zavoda. Vse gradivo je bilo poslano še v razpravo osnovnim šolam, pedagoškima akademijama, vsem visokošolskim zavodom, ki usposabljajo :telje tudi za osnovno šolo, in Vtem strokovnim društvom. OLu osnovna dokumenta, ki nakazujeta status, vsebinsko in organizacijsko usmerjenost osnovne šole (uvodni del s predmetnikom ter gradivo o življenju in delu šol), so prejele v razpravo vse republiške družbenopolitične organizacije. Razpravljalci so se odzvali s svo- jimi pripombami in mnenji, ki so jih poslali komisiji, pa tudi s članki v tisku. Od 428popolnih šol, ki vključujejo vse podružnične šole, jih je 244 (5 7 ¥o) poslalo svoje pripombe, 184 (43 %) šol pa je navedlo, da se s predlaganim osnutkom strinjajo. Pripombe so poslali še visokošolski zavodi, strokovna društva in družbenopolitične organizacije; (15 od 35 tistih, ki jim je bilo poslano gradivo). Vsa prizadevanja, požrtvovalno delo s skupno odgovornostjo vseh strokovnjakov, posameznih komisij, centralne komisije in celotnega zavoda za šolstvo se je stekalo v en sam cilj: iskanje najboljših rešitev za posodabljanje naše šole, ki naj bi zajemalo: — spominsko razbremenitev otroka, reduciranje učnega gradiva v korist razvijanja otrokovega mišljenja, povezovanje šole z otrokom in življenjem - šola naj bi postala otroku veselje. (Nadaljevanje na 2. strani) še. Zaradi prej omenjenega dejavnika (ki ob načelu nagrajevanja gotovoda ni nepomemben) pa bi bilo verjetno prav, da bi bila ta razlika nekoliko manjša kot drugod. Zato je odbor sprejel priporočilo, naj komisija sproži postopek za spremembo samoupravnega sporazuma za osnovne šole in predlaga zvišanje za predmetne učitelje. Poudarili pa so, da mora biti predlog skrbno in vsestransko utemeljen, sicer gotovo ne bo prodrl (gre za odnos do drugih delavcev z višjo izobrazbo). Jasno je, da kakršnekoli spremembe v samoupravnih sporazumih sploh ni preprosto doseči; z njo se morajo strinjati vse podpisnice, sindikat in verifikacijska komisija. Na drugo možnost, po kateri bo mogoče doseči kak premik, je opozoril podpredsednik republiškega odbora Slavko Grčar: — Tudi v nekaterih drugih dejavnostih so delavci z višjo izobrazbo, ki opravljajo zahtevnejše delo in zato tudi niso zadovoljni s sedanjim vrednotenjem. Prav zato bo sindikat v prihodnjem obdobju, ko bo treba že zaradi ustavnih sprememb dopolniti veljavne sporazume, to vprašanje posebej proučil. Po mnenju odbora pa izboljšanje položaja ene izobrazbene kategorije nikakor ne bi smelo iti na račun drugih. Več razpravljalcev je poudarilo, koliko pomenijo za osnovno šolo tudi učitelji z visoko izobrazbo. Prav z zaposlovanjem profesorjev v osnovnih šolah lahko dosežemo v pedagoškem delu kakovostne spremembe. Preživela je miselnost o tem, da so za delo na tej stopnji učitelji s srednjo in višjo izobrazbo ustreznejši od profesorjev. Še več: trde, da prihajajo iz šol, kjer so v višjih razredih zaposleni profesorji, učenci veliko bolje pripravljeni za srednjo šolo kot od tam, kjer takih kadrov ni. In vendar je res, da še danes ponekod „ne potrebujejo" učiteljev z visoko šolo, ogibajo se psihologov, pedagogov itn. KAKŠEN SISTEM NAPREDOVANJA? Razpravo o napredovanju učiteljev so na seji izvršnega odbora za vzgojo in izobraževanje imenovali ..pripravljalno" glede na to, da je izdelava takega sistema nadvse zahtevna in odgovorna naloga, ki jo morajo študijsko pripraviti ustrezne strokovne inštitucije. Nova je bila vest, da pripravljata Zveza pedagoških društev Šlovenije in zavod za šolstvo SRS predlog za sistem napredovanja učiteljev, ki naj bi bil smiselno vključen v celotni sistem permanentnega strokovnega izpopolnjevanja učiteljev. Ožji posvet na to temo bo sklicala republiška izobraževalna skupnost, udeležili pa se ga bodo predstavniki vseh republiških organov in družbenopolitičnih organizacij. Šele potem, ko bo izvršni odbor za vzgojo in izobraževanje prejel ustrezno gradivo in dokumentacijo, bo lahko bolj natanko razpravljal o tej problematiki. Predlagajo, naj bi že v tem šolskem letu sestavili merila za podelitev naziva učitelj — mentor. To bi bila prva stopnica moralnega in družbenega priznanja za delo prizadevnejših učiteljev. Menijo, da je v vsaki stroki najmanj 5 do 10% takih, ki so si z dosedanjim delom in požrtvovalnostjo napredovanje že zdavnaj zaslužili. Tem ga bo treba priznati brez dolgotrajnih ..procedur" in v ta namen že za prihodnje leto zagotoviti potreben denar. MARJANA KUNEJ Predstojnica posebne šole za slušno prizadete v Mariboru - Marge-rita Stojko-Rogelj in njeni mladi varovanci: Andrejka, Maijan in Florjana UČNI NAČRTI (Nadaljevanje s 1. strani) Sejo bi lahko razdelili na dva dela: prvi del je zajel poročilo o javni razpravi (povzetek dela strokovnih komisij v povezavi s centralno komisijo) in drugi del - predlog predmetnika za osnovno šolo, razprava o njem in hkrati sklepi. Pripomočki h gradivu so bili še: splošne pripombe organizacijskih enot, izvlečki splošnih pripomb na posamezne predmete, strokovni članki v tisku in drugih publikacijah, mnenje o predmetniku in učnih načrtih (o teh bodo razpravljali na naslednjih sejah) ter osnutek dopolnjenega predmetnika. Predsednik komisije Miro Lužnik je osvetlil delo komisije, ki je zajemalo analizo celotnega gradiva, pregled tiska, upoštevanje odmevnosti v javnih občilih in usklajevanje predmetnika s stališči predmetnih komisij s centralno komisijo zavoda. Podal je pregled globalnega števila ur po predmetnikih od l. 1959, 1966, 1969 in 1971. Analitično je primerjal predmetnike v zvezi z odnosom vzgojnih in izobraževalnih predmetov. Najnovejši predmetnik govori v prid vzgojnih predmetov. Ta odnos se kaže takole: Vzgojni predmeti (od 1. do 8. r.) 1.1959 32,5 %izobr. 67,5 % 1.1966 27,5 %izobr. 72,5 % 1.1969 27,8 %izobr. 72,2% L 1971 29,7 %izobr. 70,3 % Izhodišča za sestavo predmetnika so bila naslednja: - zmanjšati in uskladiti obseg učne snovi z upoštevanjem socialnih razlik - zmanjšati število predmetov v višjih razredih - omejiti število enournih predmetov - popraviti odnos med pretežno izobraževalnimi in vzgojnimi predmeti - doseči psihološko in pedagoško usmeritev - ne prekoračiti maksimalnega števila - 25 ur pouka'v petdnevnem delovnem tednu - preskrbeti ustrezne priročnike in učbenike, prostore in sredstva. „ Vsebinska naravnanost je izražena v gradivu, delo pa bo odvisno od šol samih,“ je dejal Miro Lužnik, predsednik komisije pri zavodu. Pojasnil je, da pri sestavi predmetnika od 1. do 4. r. ni bilo nesoglasij, pojavila pa so se, kot kaže, od 5. do 8. r. V javni razpravi je prišla do izraza kritika o preobremenjenosti celotnega predmetnika in učnih načrtov. Polemike in proteste je povzročil tudi predlog za fakultativni izbor predmetov: likovnega, glasbenega in gospodinjskega pouka. Deklarirana načela obstajajo, uresničimo jih tudi v praksi. Direktor zavoda za šolstvo SRS Boris Lipužič je pohvalil delo komisij in centralne komisije pri zavodu in podprl predlog, da se ne bi povečalo število 25 ur tedensko v petdnevnem delovnem tednu. Pojasnil je, da bi bilo s tem olajšano organiziranje prostovoljnih dejavnosti v enoizmenskem pouku. „Ne smemo izhajati iz klasičnih pogledov pojmovanja, koliko ur ima predmet tedensko, ampak moramo biti prožni, rac ion ab nejši, v skladu s sodobno tehnologijo," je dodal direktor Boris Lipužič. Pouk naj bi organizirali sistematično: obstajali naj bi 1 1/2 umi tedenski predmeti, tako da bi imel posamezni predmet v semestru različno število ur. Tedenski predmetnik naj ne bo enak za zimski in za letni čas. V razpravi se je pojavilo vprašanje, kako doseči, da bi učni načrti zaživeli v naših šolah. Odgovor: v motiviranju in pritegnitvi učiteljev s pomočjo eksperimentalnih šol. Namestnik republ. sekretarja za prosveto in kulturo Roman Oberlintner je izrazil priznanje in pohvalo vsem, ki so sodelovali pri sestavi predmetnika in ocenil delo kot pozitivno izvršeno s strani vseh vidikov. ,,Nov, kompleksnejši koncept osnovne šole je izpolnjen pozitivno in uspešno, ostaja vprašanje, kako je to možno uresničiti," je končal mgr. Roman Oberlintner. Predsednik Miro Lužnik je pripomnil, da vse, kar je predvideno za nižje razrede še ne bo pripravljeno v šolskem letu 1972/73, ker je to nemogoče. Jasno pa je, po njegovem mnenju, da ne glede na pomanjkljivo materialno stanje (priročniki, ■ učbeniki, dodatni material) ne smemo dati nezaupnice našim učiteljem. Prav o teh težavah, glede na nove priročnike in učbenike je spregovoril prof. Tine Orel, ki je med dm-gim povedal zanimivo misel: ali lahko učitelj, ki je ..modeliran" ob starih učbenikih, uči po novem načrtu? Razprava se je nadaljevala zelo živahno v smeri skrčenja učnih ur na 25 tedensko, kar še ni bilo doseženo pri višjih razredih. Posebej so se člani strokovnega sveta opredeljevali za odnos do srbohrvaškega jezika in do položaja italijanskega jezika v obmorskih krajih ter o odstopanju novega predmetnika od izbirnih predmetov - likovnega in glasbenega. Novi predmetnik pa ni odstopil od izbirnosti pri tehničnem in gospodinjskem pouku. Vsak predmet, ki je izbiren, postane ob izbiri obvezen za ves čas šola- POGLED SKOZI ŠOLSKO OKNO TEŽKO BOMO DOČAKALI LETO 1976 Vsako leto je v decembru ali januarju skoraj na vseh šolah ljubljanskega območja vpis šolskih novincev za naslednje šolsko leto. Ponekod vsaj približno vedo, koliko mladih šolarjev bodo dobili za prve razrede. Razlike glede na predvidene in v resnici vpisane pa so včasih velike. Odvisne so od marsičesa, predvsem pa od tega, ali je šolski okoliš že več let enako naseljen ali pa le-ta šele na novo nastaja, oziroma se z vso naglico povečuje z gradnjami novih poslopij. Tako je na enem od območij občine Vič-Rudnik, natančneje: s šolskim okolišem osnovne šole v Vrhovcih. Za primerjavo naj navedem, da smo v lanskem šolskem letu (za šol. leto 1971/72) vpisali 104 šolske novince; z njimi bi morali začeti tretjo izmeno, ker nam prostorska stiska ne omogoča drugačnega izhoda. Vendar je bil prehod na tretjo izmeno „rešen“ tako, da smo za šolo obdržali le novince z najbližje šolske okolice, ostale pa smo morali po končani mali šoli odkloniti in jih preusmeriti na prevoz v šolo na območju centra Ljubljane, kjer tako pereče prostorske stiske nimajo - na šolo Majde Vrhovnik. Tako je bilo z lanskimi šolskimi novinci, ki sedaj že s pridom pridobivajo učenost v prvih razredih. Ker so vsi ..vozači" z območja Tržaške ceste. Dolgega mostu in bližnjih novih zaselkov, naj bi ostali vsaj na osnovni šoli Vič. Ker pa se tudi ta šola bojuje z enakim problemom, je tako še ta dodala nekaj odvečnih šolarjev, ki se tako prevažajo od svojega prvega šolskega dneva. Kaj pa je pokazalo to zadnje vpisovanje? Ali bomo morali zopet iskati v centru mesta šolo, ki bo pripravljena sprejeti višek naših novincev, ali bomo morali iti v izhod, ki se mu pravi tretja izmena. Naj zopet omenim šolo Vrhovci. Že pred samim vpisom letošnjih novincev smo se dogovorili s šolo Vič, da bo vpisovala v celoti nja. O posameznih nazivih predmetov in o učnih načrtih bodo sklepali na naslednjih sejah. Iz razprave lahko povzamemo naslednja stališča in sklepe: - delo je bilo demokratično in solidno opravljeno, gradiva pa dobro pripravljena - strokovni svet vztraja pri svojih načelnih izhodiščih - vztraja na omejevanju fonda na 25 ur tedensko - iz javne razprave je povzel izhodišča kot argumente, ki so jih predlagali s pojasnili (najprej obveščanje od spodaj navzgor, sedaj nasprotno) - pri pojasnilih k predmetniku za slovenske šole na obalnem območju črtati italijanščino (ne bo obvežen predmet, ampak izbiren) - podprl je srbohrvaščino v predmemiku (ne le politična, tudi družbena potreba) - k predmetniku za 5. r. ni spreminjevalnih predlogov; - k predmetniku za 6. r. ena ura manj glasbenega pouka tedensko; - k predmetniku za 7. r. ena ura manj tehničnega pouka tedensko; - k predmetniku za 8. r. pol ure manj zemljepisa tedensko; pol ure manj biologije tedensko; ena ura manj tujega jezika tedensko, ena ura manj tehničnega pouka tedensko. Strokovni svet ne vztraja na konkretnih predlogih za 6., 7. in 8. r., če strokovna komisija najde ustrezne rešitve, vztraja pa pri 25 urah pouka v delovnem tednu. Strokovni svet zavoda za šolstvo je dal svoje soglasje k imenovanju Dušana Kompareta za prestojnika organizacijske enote Ljubljana. Vsi člani strokovnega sveta so se s sklepi strinjali, eden pa se je glasovanja vzdržal. TEA DOMINKO KAJ SO SPORAZUMU Predmetni učitelji občine Krško izjavljamo, da nas je neprijetno vznemiril, prizadel in užalil Samoupravni sporazum o merilih za delitev osebnih dohodkov. Sporazum je bil objavljen v Prosvetnem delavcu, tako da smo lahko ob besedilu temeljito razmišljali. V sedanji obliki je omenjen sporazum predmetnih učiteljev nesprejemljiv, saj je hote ali nehote naperjen proti doseženi izobrazbi in statusu predmetnih učiteljev, ki so temeljni izobrazbeni profil za pouk na predmetni stopnji obvezne osnovne šole. Nastane vprašanje: kdo bo še spoštoval z javno listino pridobljene in dokazane izobrazbene strukture? In drugo vprašanje: kdo se bo sploh še trudil, da bi dosegel tako izobrazbeno strukturo, če le-te družbeni dogovor ne upošteva in ne spoštuje v pravični meri? Prvi člen sporazuma sicer zagotavlja, da bo za enako delo odmerjeno enako plačilo na temelju opravljenega dela in da bo osebni dohodek posameznega delavca v skladu z njegovim prispevkom pri uresničevanju nalog delovne enote in. organizacije kot celote. Kljub temu pa v 8. členu razdeli prosvetne delavce, ki poučujejo na osnovnih šolah, najprej povsem točno po izobrazbi v tri kategorije. Pri odmeri osebnega dohodka za izobrazbo, ki jo imamo, pa je prišlo do odmere, ki pomeni diskriminacijo. Proti tej najodločneje protestiramo, saj gre za očiten nesporazum. Naša višja izobrazba je natanko na sredi med srednjo in visoko izobrazbo in nikjer drugje. Še več: med nami so tovariši, ki imajo pet letnikov učiteljišča in dve leti PA, kar pomeni, da imajo le eno leto manj študija od tistih z visoko izobrazbo. Ali ne gre pri tem za očitno krivico? Zato zahtevamo, da nas na podlagi dejstev pravično razporedite v popolno sredino med srednje in visoko izobražene kadre. Tu je namreč naše mesto: zanj smo se usposabljali, si z intenzivnim študijem in največkrat v težkih delovnih pogojih pridobili javno listino, za katero zahtevamo, da jo spoštujete. Pri vsem tem izražamo svoje začudenje, da nas po dveh desetletjih trdega dela, ko smo bili družbi na vsakem koraku koristni in potrebni, taista družba grobo prezre. Zavedati bi se morali, da so predmetni učitelji tisti izobrazbeni profil, ki je namenjen za predmemi pouk v višjih razredih osnovnih šol in da bo teža tega pouka prej ali slej samo na njihovih ramah, saj učitelji danes na tej stopnji le pomagajo, profesorji pa v večini primerov na osnovnih šolah le gostujejo, ker so iz takih ali drugačnih razlogov vezani na kraj, v katerem delajo. Prepričani smo, da je do tega - milo rečeno - spodrsljaja -prišlo samo zato, ker so projekt najbrž pripravljali ljudje iz vrst srednjih ali morda tudi visoko kvalificiranih delavcev, ki jim ni dovolj znana teža in zahtevnost študija za pridobitev diplome predmetnega učitelja, skratka: niso jim bili v dovolj veliki meri poznani izobrazbeni pa tudi osebnostni profili predmetnih učiteljev. S svojim protestom ne ^ mo nikomur ničesar jemati,,l' odločneje pa zahtevamo, ^' en uveljavijo naše zakonito f pa dobljene pravice. Sporah ce, nam v taki obliki, kakršen fa (gre le za tisto konkretno mfinii v njem, s katerim smo nephz, vično razporejeni), ne vlival benega delovnega zanosa, no pa bo vplival tudi na p^' ^ devanja tistih, ki se pripravlja &e na nepravično ovrednoteni f; klic predmetnega učitelja, č tih izgradnje in v letih A samoupravne družbe smo dO^ Po. zali in še dokazujemo vitf\sh> delavno zavest, zato upraviči tet menimo, da ste jo dolžni v inlnk nu naše samoupravne drwfe pravilno ovrednotiti. ta nja Splo Šo KOMISIJA ZA VOLITVE IN IMENOVANJA PRI SKUP' „ ŠČINI OBČINE MURSKA SOBOTA m razpisuje na podlagi 2. člena zakona o spremembi in dopolnitvi za- n« u ajjiciiiciiiui m uupuililivi ^ Lj . kona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 20-113/70) ii1 ^ 12. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona ° osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 14-108/69) naslednja de- fJ lovna mesta: P1 . ' h 1. Ravnatelja ekonomske šole v Murski Soboti _ N/ 2. Ravnatelja šolskega centra za blagovni promet v Murski fe? Soboti Sol 3. Ravnatelja šolskega kmetijskega centra v Rakičanu 4. Ravnatelja dijaškega doma v Murski Soboti 5. Ravnatelja I. osnovne šole ..Daneta Šumenjaka“ v Murski SobotT 6. Ravnatelja H. osnovne šole ,,Karla Destovnika-Kajuha“ j v Murski Soboti 7. Ravnatelja osnovne šole Bakovci 8. - Ravnatelja osnovne šole Bogojina 9. Ravnatelja osnovne šole Mačkovci 10. Ravnatelja osnovne šole Domanjševci 11. Ravnatelja osnovne šole Markovci 12. Ravnatelja osnovne šole „dr. Anice Rotdajč“ Grad 13. Ravnatelja osnovne šole Kuzma 14. Ravnatelja osnovne šole Šalovci 15. Ravnatelja posebne osnovne šole v Murski Soboti Kandidati morajo imeti z zakonom predpisano izobrazbo in )et vzgojno izobraževalno prakso ter opravljen strokovni izpit. Up( Pod zap. št. 10 je obvezno znanje madžarskega jezika. Pod zap. št. 14 je zaželeno znanje madžarskega jezika. Rok za prijave je 15 dni po objavi. Kandidati naj vložijo prijave, kolkovane z L— din ter priložijo življenjepis, dokazila o strokovnosti in vzgojno-izobraževalni praksi na naslov Komisija za volitve in imenovanja pri skupščini občine Murska Sobota. na: Us, tš nr( do Uč sta po iti; ka svo tre *na traj 2 Ne ''asi V puberteti obstaja ognjevita lojalnost do prijateljev ter neskončno sovraštvo do sovražnikov. Avtoritete, vključno tudi družba, cerkev in družina, so odvržene ter izpostavljene dvomu, medtem ko obstaja nova in zavestna pripravljenost do sumljivih vodstev. H. HENTIG V biološkem smislu je dost obdobje prilagojevanja Vrtec daje otroku mo; da se v krogu svojih vrst uči, da se razvija ter sprt norme družbenega življer. vedenja. M. PL ^žnat t novince z območij od koder so že lani prihajali učenci - vozači. Menili smo, da bo vpis manjši od lanskega leta, to je takšen, da bi jih na naši šoli lahko vključili v dva prva oddelka. Pokazalo pa se je tako, da smo tako na šoli Vič kot na šoli Vrhovci vpisali veliko več novincev, kot smo pričakovali. V obeh šolah ne bomo imeli kam z njimi, kajti na šoli Vič je že 150, na Vrhovcih pa 115 vpisanih novincev. Ne jezimo se nanje. Prav je tako, da se število otrok vsaj na nekaterih šolah veča, saj vemo, da na prenekaterih naših oddaljenejših območjih še komaj spravijo skupaj za kombinirani oddelek ali pa imajo vpise komaj vsako drugo leto. Odročnejše šole zapirajo, ker odhajajo mladi ljudje živet v predmestna območja. Eno takih je tudi območje, ki ga zavzemata šoli Vič in Vrhovci. Tako z veliko potrebo pričakujeta obe šoli z referendumom zagotovljeni gradnji: na Viču v letu 1974, na Vrhovcih pa šele 1976. leta, ko se bodo s prizidkom razmere izboljšale. Glede na razmere, ki jih prinaša vpis novincev, pa se bomo tudi s tem vsako leto izognili le pereči tretji izmeni. MARIJA VOLA VŠEK Zahvala tovarišicam učiteljicam Odlomke dopisa pionirjev in mladincev osnovne šole „Ivan Cankar" iz Ljutomera objavljamo šele zdaj, ker je bilo prepozno za številko pred Dnevom žena. Na naši šoli imamo 22 jova-rišic. Vse se zelo trudijo in nas učijo dobro in lepo, zato se jim ob njihovem prazniku zahvaljujemo. Prav posebno smo hvaležni tistim, ki delajo več, kakor je njihova dolžnost. Naj prejmejo našo zahvalo — saj so same preskromne, da bi kjerkoli govorile o svojem delu. Na naši šoli imamo recitacijski krožek in šolsko knjižnico; imamo likovni in planinski krožek, zgodovinski krožek, krožek mladih dopisnikov ter dramski krožek. Od tretjega do osmega razreda tekmujemo iz znanja ,,Vesele šole", prirejamo športna tekmovanja in srečanja ter se uveljavljamo v podmladku Rdečega križa. Na vseh teh področjih nas vodijo tovarišice - poleg rednega šolskega dela. Vemo, da delajo to zastonj, ker nas imajo rade. Hvaležni smo jim, da so nam omogočile udejstvovanje na tako različnih področjih. Razen naštetih krožkov ima mo še: strelski, šahovski, foto-amaterski, prometni, rokometni, košarkarski in filmski Ni; krožek. Te vodijo tovariši jNk telji (in dva, ki nista Tudi tem se zahvaljujemo-L J ne pozabimo zahvalo tovafiV)) ravnateljici, ki nam pri “v"! nudi vso pomoč! Srečni sji. I1 ker se na šoli dobro razumi/ v Čeprav smo mladi, veruffi*)) čutimo, da nam šola osnovo za lepše in srečno **einl Ijenje. F* ^9 I skic, JE KDO KAJ REKELf Odmor je. Učitelji so v zbornici. Večina jih je zasedla sl;:Sko mesta ob dolgi mizi, nekateri stoje pregledujejo knjige v oV%of. zvezke učencev, ki so jih prinesli s seboj, ali pa pripravljajo HktNi Ena izmed učiteljic zavzeto bere Naše razglede. Gotovo je ^ ravi, v njih nekaj, kar jo nadvse zanima. pej. Zanimanje enega pritegne tudi druge. Ko učiteljica zgane U^L seže po njem dmga roka. Dvoje oči se brezposelno zastrmi /N oknu: morda so misli še pri tistem, kar je pravkar brala, alipo% žal, da ni na svetu več takega, kar bi jo resnično zanimal \ pritegnilo. $j Kot v odgovor na neizgovorjene misli ji nekdo potisne podk^ Komunista. Oči se vrnejo od okna, se počasi sprehodijo po list11^ mizi' se. oz^° priprejo in ozrejo po zbornici: en par oči, dvapfr oči, trije pan oči jo pozorno gledajo. Ko njena roka počasi, nežno odrine list, se trije pari oči drug za drugim prižgejo obraz huškne komaj opazen nasmeh. r® Je kdo kaj rekel? Ne. Vse je tako kot treba. Vsi se priprač* y za naslednjo uro, ki se bo pravkar pričela. MARTINA $ STRAN S ‘l kaj so pisali pedagoški časopisi nekoč OPAZKE IZ ŠOLE nima toliko gospodo-'if enpr Ui v svojem pogledu in f Pač l,e’ svojih učencih Podpiranje s komol-,fi Zq m brbanje okolu ust enkrat nik^ei ne odpravi, ta naj po ePr‘ V2d-ern ne Misli, da je mož za Sevanje šolskega reda. ^ri> čifi° ked° tiima pet zdravih hijh/j na sebi, utegne biti sposo-inp1 ra vse drugo, le za učitelja ‘p kn Učitelj mora takoj zapaziti, Jzn učenec ktero nespodobnost ,j;n.f0.čne v šoli; on imej v očeh ■ d s,rVltno ‘n najzdatniše sred-'L t° za red in kedor ga nima, 'L'0'nič ne POMorojo vse kazni ruifoe„5ed°r Pa ie P^pričan, da u' . videti nikdar več ne navadi, najbolje stori, da iz usmilje- do vboge mladine šoli da ^ovo. S°la 1882-1883, str. 4849 cah°^ro ie’ Ua ^01 P° počitni-, ^ se pouk začne z navadno \Z°80stjo in pravilnostjo. Neka-je prišlo v navado, da Parajo še nekaj dni kakor nek za- PPčaljšek počitnic, in da ne \ ifl še dela mladini. To ni-i o ^nior ne kaže. Najbolje je, da de- f stroj na vse strani takoj vredi š.v tek zažene. Kakor hitro vi-[lo otroci, da je učitelj v tem l lenljiv, takoj tudi oni začno ski ie malo lenarta majiti. Na 1882-1883, str; 51 A ko se učenci med naukom vedno ozirajo, šepetajo itd, je to skoro gotovo znamenje, da je ali učitelj predolgočasen, in se mladina odškoduje, ali pa je njegovo vedenje, djanje in nehanje v šoli tako, da ga učenci opično posnemajo. Vzgled ima namreč Veliko moč. Učenec, ki svojega učitelja špoštuje, in mu je do dela pravo veselje, se ne ozira iti ne šepeče, tudi mu vsa-koršne dragotine ne padajo na misel. Spreten učitelj pa ume, kako ima neposajence prijeti v strah, da jih volja enkrat za vselej mine, zabavljati in motiti. Vendar gre pomisliti, da se učitelj z obsojanjem in grajo sam sebe obsoja in graja; pa tudi to, da kar stori in reče v šoli, je toliko in ravno tako, kakor bi bil to storil in rekel na javnem mestu. Šolske stene so prozorne kakor steklo. Učitelj dobro stori, ako grajo in nalaganje kazni med naukom opusti, ker večidel so take graje med naukom preostre — nala-gane kazni pa neprimerne. Denimo, da se grajanec še tisti hip ali tisto uro izpozabi, da zopet nauk moti, kaj pa potem? Kazen bi se morala podvojiti ali celo potrojiti? Najbolje kaže, da se nagajivci v šoli pridržijo, da jim učitelj primemo kazen izreče. Šola 1882-1883, Str. 66-57 ŠE VEDNO PO STAREM ia“ (Nadaljevanje s 1. strani). pri-'bra-i pri natančno ve, kaj mora narediti, Kotoviti; to mora tudi zapisati. JNo v muzeju, kjer je že vse jjeno in napisano, je samo ?°Polnilo učnih ur v naravi, fiteljeva razlaga in učbenik na zadnjem mestu — samo Nnoč spominu. Pri črpanju j‘I'anja v naravi naj učenec po-svojo iznajdljivost, nadar- 0 ii1 jenost in tehnično spretnost, ipd “Porablja naj vsa čutila, razvija ^°je umske sposobnosti in r^Pi telesne navajenosti. Tako ^ mu samostojno pridobljeno p^nje utrdi in postane njegova ^inalast. , Značilno za našo osnovno še bolj pa za srednjo je, da odmaknjena od življenja na .as>. v tovarni, v rudniku, v Ipdu, v občini, sploh v naši ie Ob opozorilu predavala. da bi morali povezati *sko in papirnato modrost z L*lom v naših tovarnah, v go-'n v družbi, so imeli pripravljen odgovor: „Mi jemo mladini čisto znanost, erift jjf*0 v tovarnah in v gospodar-. .u spada v tehnologijo, te se e na strokovnih šolah.“ De-LVc'> starši otrok morajo to ^nati, njih otroci ne zvedo v šoli tem ničesar. Šola s svojo mjižno modrostjo je nekje v riši Vir11’ delovni ljudje žive na Wnih tleh. •mo. *udi pouk zemljepisa bi mo-owri! VSai za pridobivanje osnov-m V'h Pojmov prenesti v bližnjo in hi Jno okolico šole, da bi učen-um^ v resnici videli grič, hrib, vert~Ly?' dolino itd. Marljivi uči-Ji sicer lepo oblikujejo vse čno r^nljepisne objekte najprej v jjfhu, nato na tabli, položeni J1, tla in na papiiju narišejo Ju,C° ter pokažejo zemljevid, da * Nej° od tridimenzionalnega pstora za dvodimenzionalno in zemljevid; kot dopol-iin s>4LQ ^do potem pogledat šol-. ?h°lico. Izhodišče pouka ^ .J^Njo biti geografski objekti 1 ■ .,si ^J)1- Kar so učenci videli v na- Hf '■ naJ oblikujejo v pesku in No skice. 'e ^ Pouku zgodovine pridejo ■mi ji večkrat v zadrego, kaj U pa il a i^znczm povedo iz prazgo-inial° Vzrok je v tem, dapre-0 Poznamo svojo domovino. , j k 0taj ni kraja v Sloveniji, kjer '°č ,Vai.np bilo kakšnih ostankov bi- '£ ^4^0\Ke,tr511 morda 56 ■ Mm*:,, prebivalcev na našem •i’ Samo imena Gradišče 0 111 fc 0POzaijajo na nekdanja se-. tjL3' Veliko šol si lahko ogleda vrani ^ . Prahistorična nahajališča. So rej si ogledamo gradišče, to MA U’ P°nekod prav razsežna na- it selja — ne gradovi, te so gradili šele v srednjem veku! Gradišča so v večini opustošena ali pa neraziskana; v muzejih je zbranih veliko arheoloških predmetov, tam si jih lahko ogledamo. Mnogo podatkov o arheoloških nahajališčih bo našel učitelj v Krajevnem leksikonu SR Slovenije. Do sedaj sta izšla dva zvezka, ki naj bi ju imela vsaka šola. Pouk fizike in kemije se je v zadnjih letih vidno izboljšal, zlasti pri tistih učiteljih, ki so obiskovali tečaje za pripravo učnih poskusov. K izboljšanju učnih uspehov je pripomogla tudi izdatnejša oprema kabinetov z učili. Neposredno po vojni ni bilo učil in malo usposobljenih učnih oseb, zato je bilo malo poskusov. (Ob pregledu šol sem v sedmih letih na osnovnih šolah, nižjih in višjih gimnazijah videl en poskus iz kemije in tri poskuse pri pouku fizike.) Uvedba kabinetnega pouka na šolah, kjer so za to pogoji, je precej prispevala k izboljšanju učnih uspehov pri vseh učnih predmetih. Povedati pa moramo, da ima kabinetni pouk tudi negativne strani. V trikotniku učitelj — učenec — učna snov so se vezi med učiteljem in učno snovjo okrepile, morda se je utrdila tudi zveza med učiteljem in učencem. Učenci pridirjajo k pouku v kabinetih in po pouku hite v drugo učilnico. Učitelj jih komaj dobro vidi in nima časa, da bi se poglobil v poznavanje vsakega učenca posebej. Razbit je razredni kolektiv, ki je močno socializiral heterogene nravi učencev v razredu. Sestavljala osnutkov so občutili to pomanjkljivost kabinetnega pouka in določili, da mora imeti razrednik, ki nima učnih ur v razredu, vsaj dve učni uri na mesec za pogovor z učenci svojega razreda in tudi s starši. Dve uri mesečno nikakor ne moreta nadomestiti prejšnjega stalnega skupnega dela v razredu. Zgodilo se nam bo to, kar so opazili že pred leti na področju zdravstva; specializacija je prinesla velikanski napredek v medicini, za vsak organ v človeškem telesu je za zdravljenje pripravljen strokovnjak; nastanejo pa težave, če je treba zdraviti čjoveka kot celoto. Z boljšimi učnimi uspehi lahko pripravimo dobre matematike, fizike, kemike, slaviste itd., ni pa s tem rečeno, da vzgojimo tudi boljšega človeka, kar je glavna naloga vsake šole. V. ČOPIČ mm Pikelj je že navsezgodaj povedal, da pritisk pada. Cim se je dobro zdanilo, je bilo to v šoli znanstveno dokazano. Tov. Mokar je imel govorilne ure. To je nekaka pedagoška spoved. Mame čakajo v vrsti, za vrati pa se posvečena oseba ravna po zračnem tlaku: saj vidite, da je že vse polletje zanič. Angleščino je spet pisal nezadostno. Matematična kontrolna cvek, trikrat je zamudil šolo, včeraj je tovarišici Čičkovi pokazal jezik. Mokar se peni od ogorčenja. Vi si ne predstavljate, kaj se pravi biti razrednik takim falotom! BAROMETER Ja, razumem tov. doktor profesor, samo to bi vam rada pojasnila, očitno ste se zmotili, jaz sem prišla zaradi hčerke ... Ah, ja, seveda, gospa! O, Jasminka! To je pa sijajna deklica! Zadnjikrat ste mi rekli, da v zgodovini ni posebno trdna! Ah ne. Veste, take stvari so prehodne. Sijajna je. Biser. Seveda, seveda. Razumem, gospa. Na svidenje. Hvala lepa, gospa. Potolažena mati odhaja in se sprašuje, kje neki je mislil vejico. Takoj za hvala, kajpada. Tov. Mokar ni slab kavalir. Hkrati ima nek drug tovariš na umiku zdravstveno vzgojo. Sanira razredni kolektiv, kot bi se temu reklo v lepem domačem jeziku. Stokrat sem vam že povedal, da take kuge ne prenesem. Smrdite od gnilobe. Vsi boste dobili ukor po celotnem učiteljskem zboru. Pokovec, zakaj si Mežku, mislim tovarišu Mežku, nastavil raj-snedel? Risalni žebljiček se reče, tov. ‘razrednik. Kaj, ti boš mene učil? Potrpi, bova že obračunala! Po uri me počakaj pred vrati! Če mrkneš, se me boš zapomnil za vse žive dni. Saj sem se te že. Ampak tak odgovor ne sodi k uri splošne sanacije, zato ga Ček ni povedal naglas. Tudi na kemika rade vplivajo vremenske motnje. Če sije sonce, je kot pesem. Formule narekuje v rimah. Odličnjakom da od sreče nad samim seboj še po eno odlično. Gorje pa, kadar ga daje kur jek! Spomni se vseh kislin in elementov in sulfodinamitov. Rožlja z minerali, kuri špirit in meče troteljnom epruvete v glavo. Toda po resnici bodi povedano! Cveke piše samo na lakmusov papir, ki ga takrat ko je boljše volje, iz rdečega spremeni v modro. Najmlajša tovarišica pa rada ponavlja izohipse. Ja, kdo vas je pa učil prejšnje leto, da nič ne znate? Bom že videla, ali se mi boste učili ali ne! Na, si mislijo žrtve, prejšnja je pa vedno pravila, da se učimo zase. Ta pa hoče, da se gulimo zanjo. Kaj pa pravzaprav ona napravi za nas? V dnevnik nas zapisuje. Aco, Aco, pssst, ali bi se frnikolah? Dajva se, pšššt, da te ne zagleda! Igorjeva glava omahuje nad ljubezenskim pismom za Slavico iz popoldanske izniene. Fant piše pesniško, brez vejic. Čokica se šminka. Dva sta se že davno izmuznila iz razreda. Eden je na steno z nogo narisal ornament. Tok, tok, tok, tok... onima dvema je frnikola zropotala na tla. Ja kdo vas je pa učil lani, da nič ne znate, zajoče užaljena tovarišica. Ampak tega ni kriv barometer. To je bolezen. Nesrečne pedagoške ošpice. Berta Golob Kljun je otresala Pozornost pri pouku Kadar razlagamo učno snov ali preverjamo znanje in opazujemo učence, se nehote vprašujemo, kaj je z njihovo zbranostjo. Zbranost se zmanjšuje hkrati z utrujenostjo ali naveličanostjo, kar pa je odvisno od mnogih dejavnikov: od zanimivosti snovi, od učnih interesov in motivov učencev, od zavzetosti učitelja in njegovih poklicnih motivov. Ponazorimo nekaj primerov zbranosti pri pouku, kot sojih zapisali učenci: — Kadar je razlaga nezanimiva, se skušam prisiliti, da jo spremljam, tako da jo v tihem govoru ponavljam. Močno vpliva name monoton govor, ki povzroča zehanje. Kadar se dolgočasim, se igram s šestilom, grizem svinčnik ali čečkam po papirju. Včasih štejem avtomobile, ki vozijo mimo šole in določaih njihovo znamko. — Raztresena in zmedena sem pred šolsko nalogo in po njej. Po uri, ki sledi za šolsko nalogo, premišljujem, kako sem jo pisala in kje sem se zmotila. Proti koncu pouka živčno gledam na uro in nisem pazljiva. Ko pa se kazalec nagne čez dvanajsto uro, sem v mislih že zunaj šole. Takrat mislim le na to, kaj bom jedla za kosilo in kam bom šla popoldne ali zvečer. — Pozoren sem pred spraševanjem, ko napeto čakam, kdaj me bo profesor poklical. Potem ko smo v bližnji soseski že vsi vprašani, si krajšamo čas z zabavnimi igrami, z branjem stripov, igranjem šaha pod klopjo, z reševanjem križank in s podobnimi opravili. — Pri pouku sem lahko pozoren, lahko pa tudi ne, samo če hočem. Lahko se koncentriram na predavanje o bojnih strupih, lahko pa spim in sanjam, posebno če je bila zaradi gledanja televizije noč prekratka. — Upam, da nas profesoiji razumejo, če naša pozornost ni vedno usmerjena na tablo ali na razlago. Pq prostih dnevih ali po počitnicah se težko zberem. Takrat često premišljujem o preteklih dogodkih. Mojo pozornost pa zbudi tudi vsak večji hrup na cesti, škripanje vrat na hodniku itd. — Še najmanj sem pozoren v šoli takrat, kadar so razna tekmovanja, ali olimpijske igre. Takrat mislim veliko na rezultate tekmovanj. - Vseeno je, kateri predmet imamo; na prenesem dolgih razlag. Tudi med narekovanjem pišem besedilo popolnoma mehanično in pri tem ne mislim, kaj pišem. Zberem se lahko le, če sem dobro razpoložena in če me snov zanima. Najhuje pa je, kadar sem raztresena pri spraševanju; vse misli mi odpovedo in podatki zbeže iz spomina. — Moja pozornost je večkrat samo navidezna. Gledam profesorja, ne shšim pa, kaj govori. Opazujem njegove posebnosti, kako je oblečen in premišljujem, če je zadovoljen v prosvetni službi. Nemir zmanjšuje pozornost posebno tedaj, kadar se predavatelj zabubi za kateder in monotono razlaga učno snov. ■ — Če sem čisto odkrita, v šoli nisem dovolj pozorna. Sedim, gledam in poslušam in veliko pozabim. Kaj hočem, ko pa je toliko drugih izvenšolskih problemov, ki se kar gnetejo v moji glavi. Kadar so ure dolgočasne in nezanimive, berem knjigo. Takrat imam čisto vest, ker nisem sama kriva, če preusmerim aktivnost. Rada poslušam duhovite predavatelje, dolgočasni pa me uspavajo. Oči mi lezejo skupaj, z rokami si podpiram težko glavo in tako ostanem pasivna do konca ure. Pogledujem na uro, sprašujem sošolke in komaj čakam odmora. — Profesoiji si prizadevajo, da bi nas čimbolj pritegnili k pouku. Opominjajo nas, če vidijo, da so naše misli vse drugje kot v šoli. Sama si prizadevam, da bi čim bolje razumela učno- snov. Predmete, ki se jih težje naučim doma, poslušam z obema ušesoma, tiste pa, ki se jih lahko naučim doma ali ki so zame nezanimivi, pa le na pol. — Nepozornost mi v šoli do sedaj še ni veliko škodovala. Hujše je, če sem nepozorna ali zamišljena tudi na cesti. Že večkrat me je iz takih sanj ali zamišljenosti zbudilo močno trobljenje ali jezni voznikov glas. — Kadar se doma spore čem s starši, večkrat med poukom razmišljam, zakaj je prišlo do prepira. Nobena v šoli obravnavana snov ni tako zanimiva, da bi trajno pritegnila mojo po- zornost. Vedno se pojavljajo trenutki, ko pomislim na starše. — Moja pozornost je odvisna od tega, kako sem na pouk in na predmet pripravljen. Če sem dobro pripravljen, je pozornost manjša, kadar pa sem nepripravljen, skušam vse nadoknaditi z večjo pozornostjo. Seveda je taka pozornost prisiljena. Včasih pa sem pozoren zgolj iz radovednosti; taka pozornost pa je prava pozornost. Kako je s pozornostjo, kadar je pedagog prepričan, da ga učenci poslušajo? Pri uri filozofije sem z vso vnemo razlagal nastanek marksistične filozofske misli; vsaj tak občutek me je navdajal, saj sem tistega dne imel samo eno, uro in sem se počutil svežega in spočitega pa tudi čas pouka — prva ura po glavnem odmom — je lahko še dovolj učinkovit. Med podajanjem snovi sem sredi ure učence vljudno naprosil, naj iskreno in anonimno odgovore, kaj so mislili v zadnjih minutah ali kakšne miselne asociacije jim je zbudila učna snov. Navajam nekaj zanimivih odgovorov: — Premišljevala sem, ali v maturitetno spričevalo vpišejo tudi ocene predmetov, ki smo jih imeli v prejšnjih letih, v četrtem pa ne. — Slišala sem glas, skušala sem slediti predavanju, obenem pa sem razvijala tudi svoje misli. Mislila sem na očeta in mamo, ki morata od jutra do noči trdo delati. Torej nisem bila povsem zbrana. - Odkrito lahko rečem, da me je snov zelo pritegnila. Pa tudi vaša neposredna bližina me je nehote dramila in aktivizi-rala. — V teh trenutkih sem gledala sošolkin pulover in premišljevala, iz kakšne volne je in koliko je vreden. — Razmišljal sem o olimpij-. skih igrah v Sapporu. — Ko ste govorili o marksizmu kot filozofiji in ideologiji delavskega razreda, sem začela razmišljati. Ustavila sem se ob mrli, da tisti ki se znoji, dobi manj od nedelavnega in bolj zvitega. — Na marksizem nisem mislila, ampak čisto na osebne težave, ki mi odvračajo pozor- nost od pouka tudi med drugimi urami. — Mislila sem na to, kako bi kar najhitreje shujšala za nekaj kilogramov. - Marksizem me zanima. Glavni vzrok tokrat, da sem poslušala, pa je bil ta, da ura hitreje mine, če miselno sodelujem. ’ — MisUla sem na prijetno smuko prejšnjega dne in na cigareto, ki jo bom upepeličila med odmorom. - Sodeloval sem pri razlagi, ker me je zanimala snov in ker je bila prijetno podana, pa tudi zaradi tega, ker je bila to že četrta ura in sem se privadil na pouk. — Premišljeval sem o marksizmu, razlago sem skušal povezati s tem, kar sem že sam bral in premišljeval. Ko pa sem pogledal skozi okno in spet pogledal vas, mi je šinilo v glavo vprašanje: Kdaj bo športni dan? Takšno in podobno je gibanje pozornosti učencev pri pouku. Njihovi možgani delujejo bolj ali manj aktivno. V njih prevladujejo določena žarišča vzburjenja in se oblikujejo ustrezne misli in predstave. V šoli je čutiti nenehen boj med pozornostjo in nepozornostjo, med zbranostjo in ' raztresenostjo, med aktivnim delovanjem, ko je čutiti zavzetost učencev pri pouku, in pasivnim delovanjem možganske skoije, ko je čutiti zasičenost, naveličanost ali miselno odsotnost. V zadnjem času pa je čutiti med motivi pri pouku vse bolj vpliv zabaviščne industrije, ki bolj spodbuja hormone kot misli mladih. Učenci prinašajo s seboj v šolo tranzistorje pa številne revije od Antene do najnovejše Jane. Na pozornost učencev vplivamo tudi pedagogi z zanimivim ali nezanimivim podajanjem učne snovi in z znanimi didaktičnimi prijemi, seveda, če smo živčno dovolj sveži in spočiti. Naloga pedagoške znanosti pa je bila eksperimentalno ugotoviti gibanje pozornosti učencev pri pouku in določiti opti-mum učne snovi, ki ji bodo učenci lahko sledili in jo uspešno dojemali. JOŽE AŽMAN FINANČNI NAČRT IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI SLOVENIJE Izvršni odbor izobraževalne skupnosti SR Slovenije je na svoji seji dne 23. marca dal nekatere pripombe k finančnemu načrtu za leto 1972. S pripombami vred bo predložen — in verjetno sprejet — na prihodnji seji skupščine izobraževalne skupnosti SR Slovenije. I. Sprejme se finančni načrt izobraževalne skupnosti SR Slovenije za leto 1972, ki izkazuje dohodke v znesku 878,121.824 dinarjev in izdatke v isti višini. II. Če bo zaostajalo pritekanje dohodkov v taki meri, da ne bodo doseženi v višini iz I. točke tega sklepa, bo izvršni odbor izobraževalne skupnosti SR Slovenije, da bi ohranil proračunsko ravnovesje, začasno zmanjšal zneske sredstev, ki so v finančnem načrtu razporejena za posamezne namene. O tem mora izvršni odbor obvestiti skupščino izobraževalne skupnosti SR Slovenije. Ob teh neizpodbitnih dejstvih je predsednik izvršnega odbora Ludvik Zajc povedal naslednje: Osebni dohodki prosvetnih delavcev bodo v višini 95 % samoupravnega sporazuma ali 8,74 dinarjev za točko. Sredstva za materialne izdatke se bodo povečala za 20 %. Sredstva za štipendije, regresi za prevoze in za srednješolske domove so povečana. Prizadeto pa je raziskovalno delo, podiplomski študij, publicistična dejavnost in omejena so sredstva za dejavnost društev. Iz proračuna bo delno mogoče kriti potrebe -računalnb škega centra, delno pa jih bo krila raziskovalna skupnost. Tudi za šolo — spomenik v Cerknem je denar predviden. V razpravi je dr. Ocepek dejal, da so sredstva razporejena bolj ali manj mehanično,— to bi lahko naredil en sam uradnik. Samoupravni mehanizmi imajo zelo malo vpliva na oblikovanje in razdeljevanje sredstev. Za ves podiplomski študij je namenjenih le en milijon dinarjev — v Sloveniji pa po podatkih manjka 10.000 raziskovalcev. Predlagal je, da bi za podiplomski študij porabili še zamrznjena sredstva za sistemizacijo — poleg tega pa naj bi raziskovanje omejili (oziroma usmerili) na doktorate in magisterije. Tudi sredstev za strokovno izobraževanje in dokvalifikacijo prosvetnih delavcev ni veliko (900.000 dinarjev). Predsednik Ludvik Zajc je- dejal, da so namenjena predvsem za organizacijo seminarjev, medtem ko bodo potne in ostale stroške v zvezi z usposabljanjem učiteljev krile šole same. (Za strokovno izpopolnjevanje je namenjen 1 % od osebnih dohodkov.) Nerešena so ostala vprašanja, kaj bo z modernizacijo pouka in kje se bodo (ali se ne bodo) dobila sredstva za obnovo dotrajanih šol. Izvršni odbor je sklenil, da bo predlagal skupščini, naj bi morebitne prihranke namenili za postdiplomski študij, raziskovalno delo in modernizacijo pouka. Kar zadeva stare, dotrajane šole, pa bo treba zahtevo postaviti pred izvršni svet. V razpravi so govorili tudi o uvedbi šolske televizije, za katero je namenjenih 500.000 dinarjev. Nekateri so bili proti, češ da še za druge stvari nimamo denarja. Res pa je šolska televizija velika pridobitev; seveda s tem denarjem ne bo mogoče pripraviti veliko oddaj. Živahna razprava se je vnela v zvezi s predlogom meril za ugotavljanje povračila, ki ga daje izobraževalna skupnost SR Slovenije visokošolskim zavodom. V celoti se ta sredstva ujemajo s 95 %, določenimi v samoupravnih sporazumih -notranjo razdelitev pa so si visokošolski zavodi naredili po svoje. Predvsem želijo stimulirati mlade kadre in stremljenje po napredovanju — zaradi tega se prav tisti z višjimi dohodki odrekajo svojega deleža v korist onim z nižjimi. Ali se po samoupravnem sporazumu lahko človek odpove višjim osebnim dohodkom? Navzoči so menili, da člani visokošolskih zavodov sami najbolje vedo, kako je mogoče stimulirati delo vsakega člana; predvsem medicinska, elektro, biološka in naravoslovna fakulteta imajo mnogo nepedagoškega kadra, ki bi po samoupravnih sporazumih dobili premajhne osebne dohodke. Obstoji nevarnost, da zapustijo svoja mesta. Podpredsednik Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slavko Grčar je edini vztrajal pri tem, daje treba merila visokošolskih zavodov nujno prilagoditi samoupravnim sporazumom, kajti sicer ni mogoče govoriti o nikaki enotnosti več. Izvršni svet je na tej seji predlagal tudi-predloge za sestavo nove skupščine izobraževalne skupnosti SR Slovenije. NEŽA MAURER TEMELJNA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST V KRŠKEM Načrtov veliko, denarja premalo Iz Senuš, Velikega Tma in Gorenje vasi se vsak dan do sedme ure pripelje z avtobusom v šolo Leskovec precej učencev. Ob dvanajstih se z istim avtobusom vračajo na svoje domove. Prosti čas, ko čakajo na avtobus, predvsem pozimi in v slabem vremenu, najčešče izkoristijo v učilnici; ob lepem vremenu pa vsakdo izmed njih najde svoj prostor na velikem trgu v Leskovcu Nič koliko načrtov,.želja in hotenj postane v trenutku neuresničljivih, če ni denarja. Škoda, da morajo še marsikje dobro zamišljene akcije in načrti „poklekniti“ pred dinarjem, čeprav se dobro zavedamo, da smo si s tem napravili nepopravljivo škodo. CIRIL PLUT, ravnatelj osnovne šole v Leskovcu pri Krškem, družbenopolitični delavec, poslanec itd., je med dm-gim tudi predsednik skupščine in izvršnega odbora temeljne izobraževalne skupnosti v Krškem. O nalogah, predvsem pa o načrtih in delu temeljne izobraževalne skupnosti v Krškem, sem se pred dnevi pogovarjal z njenim predsednikom Cirilom Plutom. Takole je povedal: „Finančni izračun naše temeljne izobraževalne skupnosti za letošnje leto še delamo, čeprav že dolgo vemo, koliko denarja bomo na našem območju za našo dejavnost potrebovali. Skupščina občine v Krškem je že sprejela izhodišča in kot kaže, s financiranjem A programa, ki zahteva 885 milijonov S-din, ne bomo imeli nobenih težav. Z uresničitvijo B programa, predvsem kar zadeva financiranja, bo nekoliko težje. Finančni predračun smo od lanskih 130 milijonov S-din povečali v letošnjem letu na 213 milijonov S-din. Skupščina občine v Krškem je že v svojih izhodiščih predvidela 80 milijonov S-din. Toliko pričakujemo tudi od republiške izobraževalne skupnosti." — Od vaših izračunov in potreb vas loči torej še 53 milijonov S-din, mar ne? ,,Res je! Toliko denarja nam primanjkuje, vendar upam, da bomo tudi te težave uspešno premostili in s tem med drugim tudi dosegli 95-odstotno izplačilo osebnih dohodkov prosvetnih delavcev od samoupravnega dogovora, kar pa vse šole na našem območju že izplačujejo." - Pa vendar, teh 53 milijonov S-din morate nekje dobiti. Kam so uprti vaši upi? „Prav gotovo bo k vsemu nekaj primaknila še republiška izobraževalna skupnost in pa naša občina v Krškem ob ‘sprejetju proračuna. Praznih rok ne smemo in tudi upam, da ne bomo ostali," — Vzgojno-varstvenih ustanov in šol primanjkuje na slehernem območju. Nam lahko v nekaj stavkih prikažete prizadevanja. delo, načrte in želje vaše temeljne izobraževalne skupnosti na področju vzgoje, varstva in izobraževanja v lanskem, letošnjem in v prihodnjih letih? „Lani smo na našem območju zgradili nov vrtec v Senovem, ki lahko sprejme 60 otrok. Stal je 135 starih milijonov. Nekaj denarja smo zbrali v naši temeljni izobraževalni skupnosti v Krškem, 50 starih milijonov dinarjev je prispevala republiška skupnost otroškega varstva. Seveda, brez kreditov tudi tu ni šlo. Lani smo tudi obnovili šole v Kostanjevici, na Raki, v Gradcu pri Podbočju in Gornjem Leskovcu. To vse iz sredstev amortizacije in s 30 milijoni S-din kreditov. Seveda pa ne smem pozabiti tudi nove šole v Krškem za 900 otrok, ki je stala milijardo in 600 milijonov S-din. Letos pa nameravamo zasaditi lopate za vrtca v Kostanjevici in Brestanici, ki naj bi sprejela po 60 predšolskih otrok. Naša temeljna izobraževalna skupnost je že naročila gradbeni načrt, ki naj bi bil nekoliko drugačen od vrtca v Senovem. Po sedanjih izračunih bosta oba vrtca stala okrog 240 milijonov S-din, od katerih bo temeljna izobraževalna skupnost v Krškem prispevala 100 milijonov lastnih sredstev, republiška skupnost otroškega varstva pa bo prispevala v obliki kreditov 80 milijonov S-din. Pogovarjamo pa se tudi z Dolenjsko banko, ki naj bi ti dve gradnji kreditirala s 60 milijoni S-din za pet let. Letos pa nameravamo iz sredstev amortizacije urediti centralno kurjavo na šoli v Leskovcu in preurediti podružnično šolo na Zdolah. Nedvomno so želje po centralni kurjavi na šoli v Podbočju in Kostanjevici upravičene, kakor je upravičena tudi gradnja nove šole v Koprivnici pri Senovem in otroški vrtec v Krškem. To so torej poglavitne naloge, ki nas čakajo v prihodnje in jih ne kaže odlašati, temveč se jih moramo lotiti takoj in z vso zavzetostjo." URAN Precizna risba iz znanja spoznavanja človeškega telesa v sedtf J. razredu šole za slušno prizadete. Lastnik zvezka Rado Mileni ^ gluh, vendar ne zna samo risati, temveč obvlada tudi slovenščin11 srbohrvaščino, saj je hodil nekaj let v šolo v Zemunu ? Dolenjske Toplice SAMO DA BI DOBILI NOVO ŠOLO Novomeška občinska skupščina je sicer na eni izmed svojih zadnjih sej sklenila, da bo za začetek zagotovila okoli 2,5 milijona dinatjev. Ta denar bo prispevala od davkov na osebne dohodke iz delovnega razmeija, če občine ne bo zadela dodatna proračunska omejitev in obvezni depoziti. Sklep je v redu, vendar bi bil brez tistega ČE za domačine v Dolenjskih Topli- šmarje pri Jelšah Dva nova vrtca Pred dnevi so v občini Šmarje pri Jelšah odprli nova otroška vrtca. Vrtec v Šmarju lahko sprejme okrog 50 otrok, v Rogaški Slatini pa je nekoliko večji, saj je v njem prostora za 80 otrok. Medtem ko so v Šmarju, vsaj kar zadeva Otroško varstvo, težave z novim vrtcem za nekaj časa premostili, pa v Rogaški Slatini, kljub novemu vrtcu, še naprej ne bodo mogli sprejeti vseh otrok, potrebnih otroškega varstva. Prav zaradi tega že sedaj resno razmišljajo o novih dodatnih prostorih, da bi končno uredili tudi v Rogaški Slatini že nekajletne težave z otroškim varstvom. cah, ki so za novo šolo prip'01 Ijeni marsikaj žrtvovati, vtfpi bolj razveseljiv. Us Zidavo nove in prepotiš^' osnovne šole v Dolenjskih Tv licah ima krajevna skupnost. dolgo v načrtu. Poglavitni v vec, da šola še ne stoji, je dei1 jr tisti denar, ki naj bi ga piw vala občina, saj svojega z lim referendumom že časa pridno zbirajo. Kljub tejSi so vsi pripravljeni sam oprh vek še podaljšati. Pa ne s3rtl: to. Zbrali bodo tudi 550 kub tli nih metrov lesa, samo da pi končno že kmalu v Dolenji Toplicah stala nova šola. Fl _________________ _______J* Preveč nevarnih šol Porušen strop v osnovni j! 1 ,jDoma smo iz Odranec v Prekmuiju. Zelo radi pojemo, še raje pa plešemo. Kljub modernim plesom želimo ohraniti stare prekmurske plese." Ko učenci spoznavajo delčke naše nacionalne kulture, jo tudi čuvajo. (Foto ui tekst: Tone Černi) Velenje VEČ SREDNJIH ŠOL Pred dnevi sta se v Velenju sestala oba zbora občinske skupščine na skupni seji, na kateri so med drugim tudi razpravljali o problematiki šolstva v Velenju. Velenje naj bi se namreč kaj kmalu razvilo ne samo v novo srednješolsko središče, temveč že razmišljajo o ustanovitvi oddelkov nekaterih višjih šol. Po tehtni nekajurni razpravi, so na seji sprejeli program razvoja srednjega šolstva in sklenili, da se rudarski šolski center, kot glavni nosilec razvoja šolstva druge stopnje, preimenuje i’ šolski center Velenje. Poleg občinske skupščine in rudnika v Velenju naj bi se soustanoviteljem šolskega centra pridružili še: tovarna Gorenje, elektrarna, tovarna usnja. Era, hotel Paka in Nama. Ljubljana Dijaški domovi v težavah V Ljubljani je trenutno 15 dijaških domov. Osem izmed njih jih je namenjenih učencem v poklicnem izobraževanju, sedem pa učencem srednjih strokovnih šol in gimnazij. V vseh domovih je našlo svoj prostor okoli 4.GOO mladih fantov in deklet, kar je skoraj 600 več kot lani. Pri vsem tem pa so morali skoraj tisoč prosilcev zavrniti. Mnogo dijaških domov je dotrajanih. V marsikaterem domu materialno stanje onemogoča, da bi v njih vzgojno in izobraževalno delo potekalo tako, kot bi moralo in kakor si ga pedagogi in vzgojitelji zamišljajo. Tako so ugotavljali na nedavnem posvetu o dijaških domovih, pri čemer so med drugim tudi poudarili, daje nujno potrebno skoraj polovici ljubljanskih dijaških domov urediti pokroviteljstvo in po desetih sušnih letih kaj kmalu zgraditi tudi kakšen nov dijaški dom. Šmarje pri Jelšah je bil vzf| da se je republiška izobrazi . na skupnost odločila pregkj1 vse stare šole na Slovens^So Ugotovitvi: komisije republf^ izobraževalne skupnosti so pj dc zastrašujoče. V enajstih ne^ Ur vitih občinah je za otroke jne 30 življenjsko nevarnih šok p( zgradb. Sedem med njimi j^ {''O. O ll E rw Ic-I Ei • -r /J n D po ocenah komisije, izredno,,, varnih. Pri teh sedmih doto'v nih šolskih zgradbah pride vi štev le gradnja novega pOsl°f Z adaptacijo pa stanja ne bistveno zboljšali. Vse nv(j) gradnje bi stale dobrih štirih, j?1 milijonov dinarjev. Če priš^T® mo k temu še stroške za ditev oziroma popravilo ost) J®1 23 šol, se vsota, potrebna 'bf ureditev teh 30 šol v Slove)sb močno približa stotim mb1 nom dinarjev. Kaj torej storiti? RepubP izobraževalna skupnost čm letos že brez teh šol, z de) jem, oziroma pomanjkanj' denarja, veliko težav. Morda res edina rešitev v posojilu,' j dar je vprašanje, če bodo b) namesto zagotovila, dovolj razprave v slovenski skupki i da bi v prihodnjih nekaj l£* f prispevala določeno vsoto i narja tudi za osnovnošolske1 i vesticije. zdravstveni DOM ■MARIBOR 0 PRIZADEVANJU IN DOSEŽKIH POSEBNE ŠOLE ZA SLUŠNO PRIZADETE DA POSTANEJO ENAKI MED ENAKIMI ■ , devetdeset otrok od tretjega L/f- d° končane osemletke yključuje ta šola. Zajema ves k^del severovzhodne Slovenije vključno s Koroško in Pomur-'lern (okrog 600.000 prebival- Želimo hidi, da so pri hiši domači otroci. Rejnike morajo v večini primerov plačevati starši sami za predšolske otroke in tako se zgodi, da v dveh ali treh letih, kolikor jih poklonijo otroku za usposobitev, starši sebi pritrgu- H?’’/ Za svoje delo tako s pred- jejo vse. Slušno prizadetih pa še ;l ^kitni kot šolskimi otroki hi zdai mi kot šolskimi otroki bi ■ ■'^trekovali večje prostore in prostorov. Zdaj gostuje šola % stavbi na Pobrežju, kjer ^djo posamezni prostori ko-W 2,5 x 5 m. Predšolski otro-C!> ki sestavljajo pet oddelkov, Pa so v stari stavbi na Tomšiče-d utici. gi - Kako bi najlaže in najuspešneje rešili težavno vpraša-*n,e Pomanjkanja prostora? sem [^Prašah predstojnico oddelka, (i^argerito Stajnko-Rogelj. Sit Z dozidavo k sedanjem cen-'ru v Tomšičevi ulici bi hkrati posegli dvoje: združili bi naš Agnostični oddelek s šolo — Pa tudi prostore, upam, da bi Aedili funkcionalnejše. ~ Kdo usmerja otroke v vaše arnbulante in potem naprej v vašo šolo? i Skrbni starši sami peljejo P'°troka k zdravniku in ta jih na-'e P°ti k nam. Če dobimo trilet-^ga otroka, ga do šole lahko [glAučimo že precej besed. Bistvo ■jAašega prizadevanja je v tem, da ,strašno prizadete čim bolj pribli-i l^mo zdravim otrokom. Tako lei Tema: Otrok in delo Tema je zbrana skupaj s sta1^ ši in po opazovanju otrok ^ vrtcu. Vprašali se bomo: Kak*** uvajamo otroka v delo? Kd-zahtevamo od njega preveč premalo? Otrok mora biti sp0*® soben sprejemati dolžnosti, j(0 mu jih nalagamo. Otrok enat, delo z igro. Strokovnjaki trdij°^ da je to povsem naravna p0®1 otrokovega razvoja. Oglejmo y otroka doma pri igri. Ali p1-spravljamo igrače za njim? Aj? jih pospravlja sam? Kako t!jc dosežemo? Obstajata dva ^ čina: prijeten in neprijeten. primer: otrok seje vživel v igr0^ „zaigral se je". Prav je, da rf psihično pripravimo na p1? spravljanje in mu damo dovojr1 časa, da to tudi sam naredi. prav, če od otroka zahtevam' da pospravi v trenutku ali pa napodimo, ker „nimamo Časar in nato sami pospravimo. N*r pačno je otroka nagrajevat|e lahko pa ga pohvalimo, ko py' spravi. Otroka moramo naučijP na prevzemanje odgovornosf6 postopoma. Pri navajanju otif^ ka k pospravljanju moramo by potrpežljivi. P Poglejmo še drugo vrsto dej« pomoč staršem. Otrokovo Ijo, da bi nam pomagal, izkoy; stimo lahko pozitivno. Nalagy' mo mu dolžnosti, ki jih zmod S tem bo dobil občutek, K nam je potreben, koristen in t. bo počutil kot enakovrede^ član družinske skupnosti. C Zelo napačno bi bilo kazfljj. vati otroka, če nam pri pomivy nju posode razbije krožnik, Kv nam drugič ne bo hotel pon12 , gati. Pravilno bo, če ga safl1^ opozorimo. Otroku lahko dl lagamo nenehne dolžnost^ npr.: stalno skrb za živali, tlice. Pomagali mu bomo z djL' sveti in zbudili občutek odgc, vernosti. Pohvalili ga bofli0^ spodbujali in mu dali priznanj^. Ne nalagajmo mu preveč pretežkih dolžnosti. Tako V ^ bomo razvijali delovne navad* ^ Zanima me, kako vi dosež^L da otroci doma delajo? Kaj d*, lajo? Kaj mislite, ali lahko j ‘ otroci varujejo mlajše brate? v# uvodu v pogovor so zajete prvine, ki so potrebne za uspeS,ft no vodenje diskusijskega sest^ ^ ka. Prvotno vprašanje ob konc’L uvoda še poveča aktivnost stJt je šev pri sodelovanju v pogovor11 I (V srečanja z Jakobom Meškom spomin ob drugi obletnici z' ^Sove smrti) i L ! in*^° ie v šolskem letu ' {'25/26, ko je prišel iz Pariza v ' /f^bor mlad filozof, psiholo-'J p° in pedagoško razgledani dr. ' punjo Žgeč. Okrog sebe je za-f! SV hirati same mlade, pedago-j-? psihološko razgledane , yj<*ke mariborskega učiteljišča. | bi temu rekli pedagoško-Psihološki krožek. Takrat je na m Učiteljišču v Mariboru še vla-jpafo herbartovstvo v vseh svojih ^olikah pri pouku, ob konfe-rencah o učnih nastopih učiteljih kandidatov in pri ocenje-Vanju. Zunaj pa je že pihala n°va sapa; mlajši učitelji z na-Prednimi nazori so uvajali s prakso nove učne in fgo j ne metode. Mladi doktor čgeči jim je bil v veliko oporo, posebno pozneje, ko je v družbi |r Ernestom Vrancem in Anto-| *l0rn Ostercem prevzel uredni-mtvo pedagoške revije Popotnik '/928-30), organiziral Pedago-rfo centralo in postal duša modernega pedagoškega gibanja na ivenskem Štajerskem. , E pedagoško-psihološkem ffžku sem srečal tudi Jakoba Meška. Zbirali smo se na stano-Vaniu dr. Žgeč a na Partizanski psti (nad kavarno Astorijo), /jer smo sledili izvajanjem mla-•rte®2 znanstvenika, ki bi ga lah-' r° imenovali pionirja novih Pedagoških smeri na Slovencem. Z lahkotnim, proniclji- ln prepričljivim glasom je imizal pred redke učiteljiščnike v ®?jem krožku ideje nove šole, ..Se je plemenitila ob dogna- razvijajočih se psiholoških Zrfnosti, posebno socialne in \eWobinske psihologije. Slišali i ^ za nova in nova imena, ki 50 takrat že slovela v širokem Ati Pedagoškem svetu zunaj naše k 'domovine, ob tem pa smo lah-ak™ začutili probleme, ki so glas-Ld- 3 trkali tudi na naša srca: sta- ■ ^ie in študij naše družine, vpra-ipomja vzgoje najširših plasti na-, V°da, psihološko preučevanje 'izolskega otroka po vidikih, [if^kršne so nakazovale nove poberi psihologije in pedagogike, 0 f0l'e smeri učno-vzgojnega dela pi3 šolah in zunaj šole, perspek- našega nadaljnjega dela idr. 1 fo svoje delo je uporabljal na-&Cln razprave in pojasnjevanja, čemer je uporabljal svoje-gfOrVno metodo, da je nam mla-i r'* dijakom konkretno posre-pJjoval literaturo o problemih, o nO fterih smo razpravljali. Imel je Rogato knjižnico; seveda marsi-knjige nismo mogli upo-a izbijati, ker je bilo naše znanje iHfkh jezikov bomo. Prebirali flfTio lahko največ nemške knji-vat|e’ ki jih je bilo s področja glo-p/tiske psihologije le toliko, da iči™o lahko zadostili naši vedo-\ošf'inosti. Hude pa so bile naše i Ugotovitve, kako plitko znanje bi'^ je posredovalo staro učite- lela Po vsakem „krožku“ sva se ^Cfniov grede z Meškom še o pršičem pogovarjala. Jakoba ^ka, ki je bil kak letnik na oFfiteljišču za menoj, sem sreča-• rl -e P°Prei na hodnikih učite-n fP/ča ali na cesti. Bil je visok in •,if!lek fant, prijazen in dobroten. Vedno je hitel s knjigo znftf pazduho. V razgovoru je f\jasen, zanesljiv, preudaren. Z f im zaupanjem je znal slediti )ftfrlslim sogovornikov. Svojih /torov ni nikdar vsiljeval, znal n!y Prisluhniti besedam in se va-osV °veti, da bi koga užalil. Že ob c^em stiku sem zaslutil, da je . flFteffco velik humanist, o čemer se lahko pozneje večkrat ,rTlC pričal. V dijaških letih je bral. Ker je zelo dobro i- ../kidal nemščino, mu nemška rt1* J??11*™ ni bila tuja. Tako se je Pogubljal tudi v najno-tifa Psihološka dela, posebno j i) / Področju globinske psiholo-■° ! / ^ ie bila v tisti dobi dovolj ? Tetina. Ker je bil - kakor ■ vSt ]^irno - zelo načitan, je bilo sp£i J/Hljanje z njim prav prijetno, 0 °*?™ še zaradi tega, ker je ■>I1 l/to Etično presojati in tudi staf /zore preudarno motriti z na-'Of" %a slovenskega stališča. Že takrat sem zvedel, da Meško tudi „piše“. Ob neki priložnosti mi je pokazal zanimiv „dnevnik“, kamor je zapisoval svoja doživetja. Kakor sem zvedel pozneje, se je poglobil v tiste zapiske prof. dr. Karel Ozvald in nekatere misli uporabil v svojem delu „Duševna rast otroka in mladostnika". Imel je tudi zbirko črtic, ki pa jih menda ni objavil. Je pa ta pisateljska strunica zazvenela pozneje v nekaterih lepih Meškovih sestavkih, objavljenih v otroških listih. Učiteljsko kariero je začel v Cankovi v Prekmurju, kamor so ga bili namestili po maturi na učiteljišču. Čeprav je veljalo Prekmurje v stari Jugoslaviji za ..Sibirijo", je vendarle skoraj vsak naš mladi človek, ki je prišel v to pokrajirio učiteljevat, vzljubil kraje in ljudi. Ko sem ob neki priložnosti srečal Meška v Murski Soboti, ki je bila takrat povsem drugačna kot danes, mi je z največjim navdušenjem pripovedoval o svojih učencih, kraju in ljudeh in pokazal obraz srečnega učitelja. Drugo srečanje je bilo v šoli za rezervne oficirje v Sarajevu. Z Meškom sva se znašla v I. vodu 8. čete II. bataljona te šole, ki je zajela vse tiste rekrute, ki so imeli vsaj maturo. Med nami se je znašel tudi „redov djak" Trojko Popkočevič, nekje iz Makedonije, star 27 let, ki je prišel služit kadrovski rok s študija na Sorboni. Kakor je bil ta fant načitan in fibzofsko čudovito razgledan, tako je bil na drugi strani telesno neroden, nekako zverižen in je imel po takratnih nazorih zelo slabe dispozicije za dobrega jugoslovanskega vojaka. V sobi oziroma spalnici I. voda nas je bilo okrog štirideset dijakov, naš sobni starešina pa je bil podnarednik Marko Vrkljan, za katerega sem zvedel pozneje — med okupacijo - da je bil nekje v Bosni ustaški okrajni načelnik. Ne glede na to, da so se tudi vojaški tovariši Popkočeviču Trajku zaradi njegove nerodnosti posmehovali in se priložnostno tudi iz njega norčevali, ga je sobni starešina Vrkljan prav sovražil. Vsako soboto proti večeru smo imeli v vodu ,,smotra", to je pregled predmetov, kovčkov, obleke, idr. Vrkljan ni bil dober človek. Če se je le dalo, je kaznoval. Gorje tistemu, ki ga je zasovražil. Nikdar se ni nasmejal; če pa je smeh nakazal, si lahko iz njegovih potez bral maščevanje. Kdove kako je naneslo, da je postal ..zaščitnik" ubogega Makedonca prav Meško! Branil ga je pred posmehovanjem tovarišev in mu tudi pomagal pri vajah, kolikor se je le dalo. Tisti Makedonec je bil zanimiv človek: zelo izobražen, saj je nenehno bral in razmišljal kramljanje z njim pa je bilo zelo prijetno, ker je bil zgovoren in duhovit. Od njega sva z Meškom natančneje zvedela za ..makedonsko vprašanje"; takrat smo se po vseh šolah učili le o Severni ali Moravski in Južni ali Vardarski Srbiji. Razlagal nama je problematiko starodavnega makedonskega naroda. Žal je bil močno proti-srbsko razpoložen, v splošnem pa vendarle jugoslovansko pozitivno usmerjen. Neke sobote je pri večernem pregledu opravljal službo zopet podnarednik Marko Vrkljan. Ko je bil na vrsti Trojko Popkočevič, ga je sobni starešina neusmiljeno ozmerjal, potem pa zakričal vanj: „Svinjo jedna!" Zdi se mi, da je Meško, ki je imel posteljo poleg Trajkove in čakal, da pride na vrsto, tisti trenutek neizmerno zrasel; skočil je pred podnarednika in ves rdeč v obraz zakričal v podnarednika s kar se da jeznim glasom: „On nije svinja, on je čovek!" Vrkljan je za trenutek osupnil, vsem je zastal dih. Potem je podnarednik samo nakazal nasmeh... Odtlej smo srečavali Meška noč za nočjo na hodniku: če že ni dežural - to je bila služba bedenja v polni opremi od 9. do 12. ure ali od 12. do 5. ure, pa je moral „požarčiti" - služba bedenja po dve uri pred polnočjo ali po polnoči zaradi morebitnega požara v vojašnici, vojašniških prostorih ali kje zunaj. Počasi je meril korake po dolgem hodniku gor in dol ali pa strmel skozi okno v temno noč. Drugi dan je moral seveda opravljati redno vojaško službo na vojaških vajah. Kdaj pa kdaj mu je bil pogled utrujen, a nikoli ni potožil, da mu je hudo. Če je bilo treba, se je široko zasmejal, rad v kvartetu tudi zapel. Ostal je ponosen fant in je užival v četi med tovariši splošno spoštovanje. Kar pa je bilo najpomembnejše: spremenil se je odnos tovarišev do podnarednika Vrkljana -zdelo se nam je tako - tudi do makedonskega sonarodnjaka. -Pozneje, ko sva se srečala z Meškom v službi poklicnega usmerjanja in sva bila večkrat v Makedoniji, sva se spominjala najinega vojaškega sotrpina, a izginila je vsaka sled za njim. Tudi poizvedovanje pri makedonskih sodelavcih ni imelo uspeha. Medtem je minila druga svetovna vojna, med katero je Meško kot dober rodoljub in človek izvršil svojo dolžnost. Po osvoboditvi je sodeloval pri obnovi šolstva in domovine in se je s svojimi zmožnostmi angažiral povsod, kjer je bilo najbolj potrebno. Pri tem je ponovno začutil vrzeli v izobrazbi, o čemer sva večkrat razpravljala že v Mariboru in pozneje v Sarajevu. Vprašanje prave učiteljske izobrazbe za uspešnejše učno-vzgojno delo v šoli in zunaj nje je nenehno problem slovenskega učitelja. Medtem ko so bila vrata za študij naši generaciji bolj ali manj zaprta, so se v novih razmerah kazale boljše perspektive. Tudi za študij v prvih povojnih letih je bila pomembna samoiniciativa in velika požrtvovalnost. Potrebne so bile tudi lastne gmotne žrtve, saj družba problemom izobraževanja še ni prisluhnila toliko, da bi prispevala tistim, ki so študirali, kako finančno pomoč. Ob takih pogojih je Meško junaško vpisal na ljubljanski univerzi študij psihologije in pedagogike in tudi uspešno diplomiral. Vsakega napredka se je veselil, tako pri sebi kot pri tovariših, pri katerih je bil zaradi konciliant-nosti, iskrenega tovarištva ter nesebičnosti zelo priljubljen. Ideje in težnje iz mariborskih let so priplavale na dan, vse skrite želje ob velikih imenih in problemih so se razrasle in so v študiju, pridnosti, prizadevnosti ter tisti pametni ambicioznosti, ki naj bo odlika z razumom obdarjenega človeka, rodile obilo sadu. Meško je pridobival, da bi svoje bogastvo, ki se je v njem obrestovalo, bogato delil tistim, ki jih je nemila usoda najbolj prizadela. Pri tem je izpolnil več kot svojo dolžnost! Leta 1955 smo pričeli pri nas s službo poklicnega usmerjanja. Med pionirji te službe je bil tudi Meško. Z entuziazmom je prevzel delovno mesto poklicnega svetovalca pri zavodu za zaposlovanje delavcev v Ljubljani. To službo je solidno organiziral, opremil psihološki laboratorij z ustreznimi testi in aparati in tudi uspešno sodeloval pri poklicnem prosvetljevanju s predavanji po šolah in na terenu ter s prispevki v naših biltenih. Bil je tudi med ustanovitelji Jugoslovanskega združenja za poklicno usmerjanje SFRJ (28. maja 1956 v Sarajevu), sodelavec lista „Čovek i zanimanje" v Beogradu in publikacij združenja, leta 1958 pa tudi pri ustanovitvi slovenske sekcije združenja (ustanovljene 13. aprila 1958 v Kranju). Njegov bogat sestavek o izbiri poklica je objavljen tudi v knjigi psiholoških spisov , .Prispevki k psihologiji". Bil je zanesljiv sodelavec na vseh področjih poklicnega svetovanja, dober tovariš in z bogatimi izkušnjami odličen mentor mnogim mlajšim kolegom-psihologom, ki so pri njem iskali nasvete in pomoč. Svoje delo je opravljal kot svojo dolžnost, iskal ni niti nagrad niti posebnih plačil in priznanj -sicer pa takrat tudi niso bila v modi. Naj poudarim, da je služba poklicnega usmerjanja na Slovenskem že v svoji začetni fazi opozorila na važno problematiko - usposabljanje duševno in telesno prizadetih otrok in mladostnikov. Meško se je v to problematiko študijsko poglobil. Ugotovil je, da bo treba posvetiti za uspešnejši razvoj te službe posebno pozornost šolski psihologiji. Vključil se je kot šolski psiholog v kolektiv vzgojnega zavoda Janeza Levca v Ljubljani, kjer je organiziral psihološko službo in opravil s tem kot prvi šolski psiholog na Slovenskem pomembno pionirsko delo. Vsakdo, ki je kakršnokoli delo začel, ve, kako je vsak začetek težak, posebno če gte za povsem novo dejavnost. Šolska psihološka služba nima še sedaj ugodnih pogojev, pri čemer niti ni najpomembnejše pomanjkanje prostorov in denarja, marveč razumevanje učiteljev za to specifično pedagoško delo med učenci za učence. Me-škovo delo so mnogi spremljali „od daleč", da se je pogosto čutil osamljenega; vendar tudi tu ni klonil, skušal je uresničiti svojo zamisel, za dobro duševno prizadetih otrok in mladine. Posrečilo se mu je. Tako se je z delom, z branjem, s poglabljanjem v naše življenjske razmere itd. seznanjal predvsem s problematiko usposabljanja otrok in mladostnikov z motnjami v duševnem razvoju. Kot tak se je moral nujno vključiti v prizadevanja društva za pomoč mentalno nezadostno razvitim, kjer je sodeloval z referati, pri društvih in s prispevki za list republiškega £- 'dl i I V V V tehtnem članku (Delo, 30. oktobra 1971) je Milena Stepančič pisala o dehumanizaciji vzgoje in pouka. Govorila je o vrednotenju vzgojnih predmetov, kakršno zasledimo v novih osnutkih predmetnika in učnih načrtov za osnovno šolo. Na tem mestu je treba pridati še kakšno besedo. Kot likovnik bi govoril predvsem o svojem predmetu. 1. Predvsem: beseda reforma pomeni napredek. 2. Nedvomno je novi predmetnik nedosleden. Naše pripombe so bile že na aktivih lansko leto odbite. 3. Kdo bo odgovoren za nastalo škodo? 4. Likovni pouk se je v preteklih letih kvalitetno povzpel verjetno najvišje. Nova vrednotenja estetskih (tolikokrat izgovorjeno: vzgojnih) predmetov bodo „zahvala“ pedagoškim delavcem, ki so toliko storili za dvig slovenskega osnovnega šolstva. 5. V novem osnutku predmetnika zasledimo nove primanjkljaje v urah (6. razred). Likovni pouk postane v sedmem (osmem) razredu skupaj z glasbenim izbirni predmet. Torej: manj tedenskih ur, manj možnosti za uspešno delo. Daleč je že čas, ko smo sklenili, naj traja obvezno šolanje osem let. Osem razredov — ne šest! Po novem bi se za marsikoga obvezno šolanje končalo v šestem razredu. Dolžnost likovnega pedagoga je otroka pripeljati do pubertete in v puberteto. Most do pubertete je likovnikova ključna naloga in hkrati najobčutljivejša točka mladega človeka. Otrok se v odbora „Zbomik". Leta 1969 je sodeloval na velikem posvetovanju o problematiki dela z duševno prizadetimi na Slovpn-skem, ki ga je marca tistega leta organiziral republiški odbor društva za pomoč duševno prizadetim SRS, prispeval pa je tudi lepo razpravo iz svoje bogate prakse z duševno prizadetimi za publikacijo o gradivu posvetovanja. Stopil je v pokoj, da bi nekoliko lepih let posvetil sebi, družini, razmišljanju, branju in obdelovanju svojega vrta. Žal svojega pokoja ni dolgo užival. Ob zimskem semestru 1970 smo zvedeli, da boleha. Drevesa umirajo stoje. Nenadoma se je zrušil hrast. Izgubili smo našega dragega in nepozabnega Jakoba Meška.. . ALBIN PODJA VORŠEK Iz hetitske kniiževnosti 126. zvezek knjižnice Kondor prinaša besedila iz hetitske pismenosti. V knjigi „Kralj bojev" se seznanjamo s kulturo Hetitov, o katerih je bilo pred XX. stoletjem bore malo podatkov in precej več odprtih, neraziskanih vprašanj. Silvin Košak je poskrbel za ureditev in prevod posameznih besedil, ki dajejo nekako zaokroženo podobo hetitske kulture od približno 1750. pr. n. št. do 1200 pr. n. št. Posamezni deli govore o dokaj različnih področjih od mitologije, zakonika, vojaške zaprisege, pa do biografij, zgodb in pesmi. Silvin Košak je pripravil tudi prepotrebno kratko spremno besedo ter opombe z razpredelnico. 1U V d nižjih razredih le pripravlja, da bi v sedmem in osmem razredu zajemal likovne pojme z veliko žlico. O tem poslušamo na akademijah in likovnih aktivih. Praksa resnico potrjuje. Bomo pustili na cedilu one, ki likovno vzgojo najbolj potrebujejo. Nezrelo bi bilo zahtevati, naj otrok sam odloča o teh zadevah. Otrokove odločitve bodo večidel otroške. Pristranske bi znale biti tudi odločitve otrokovih staršev ah skrbnikov. Likovni in glasbeni pouk spadata najprej v področje človekove kulture in kasneje v področje splošne izobrazbe. Potrebna sta vsakomur, celotna, neokrnjena. Mnogo otrok je večstranskih, vsestranskih. Kakšen bo njihov odnos do neobveznega predmeta? 6. Od nekdaj že stokamo zaradi slabe strokovne zasedenosti na osnovnih šolah. Ob krčenju števha tedenskih ur (imamo manjše in večje osnovne šole) ter ob mačehovskem ravnanju z glasbenim in likovnim poukom se bodo težave šolskih uprav še povečale. Na manjših šolah bo še več univerzalcev, ki bodo poučevali več predmetov. 7. Ravnovesje med vzgojnimi in izobraževalnimi predmeti (ki že dolgo hira) bomo še bolj porušili, kar bo nedvomno vplivalo na otrokov psihični razvoj. Pri likovnem pouku je v enem razredu ob eni nalogi (vaji, poskusu) možnih mnogo pravilnih, dobrih rezultatov. Vsak od učencev išče svojo rešitev. Naprezanje v iskanju novega (svojega) vpliva na rast otrokove samozavesti in samostojnosti. Šolsko likovno delo ne koristi izključno likovni raz- gledanosti in likovnemu okusu posameznikov. Likovni pouk učenca umsko ne obremenjuje, pomeni pa veliko stimulacijo za ostalo šolsko in izvenšolsko delo. 8. Teorija nosi pri likovnem pouku manjši del bremena. V otrokovem likovnem delovanju od zgodnjega otroštva do pubertete prihaja do naravnih, močnih sprememb. Tretješol-ček zmore v eni šolski uri (45 minut) dokončati ne le eno likovno delo. Sedmošolec (osmošolec ...) potrebuje ob stopnji svojega psihofizičnega razvoja mnogo več časa, da enako likovno nalogo zanj zadovoljivo konča. Otrok je tedaj poln strahov, boji se črte, barve. Njegov odnos do likovnega dela (kakor tudi do vsega ostalega) je kritičen. Doslednost, natančnost, samokritika se v njegovi zavesti stalno izmenjujejo^ Risarsko, slikarsko, oblikovalsko delo teh otrok teče v nadaljevanjih skozi več tednov v odvisnosti od teme, motiva, tehnike (pa še česa). S skrajno nepedagoškimi prijemi (ena ura tedensko) trgamo šolsko delo in dejstvo je, da je delovno vzdušje mogoče obdržati le z velikanskimi pedagogovimi napori. Že vsaka manjša anketa med osmošolci (sedmo-šolci) pove, koliko ljubše so jim naloge (vaje ...), ki jih zmorejo končati v dveh šolskih urah. Vemo pa, koliko koristnega nudijo tem ljudem daljše ter zahtevnejše naloge! Specifičnosti likovnega pouka na osnovnih šolah je treba videti, jih priznati in upoštevati, kadar želimo sestavljati nove predmetnike, učne načrte ali na kratko — reforme. R. TERPIN Zdi se, da smo slavisti na poklicnih šolah najbolj problematični. Najpogosteje nam direktorji, predstojniki, razredniki očitajo, da jim znižujemo procent uspeha z negativnimi ocenami. Strokovnjaki, mojstri in starši pa tarnajo: Mar je slovenščina najvažnejši predmet? Se vam zdi, da je za avtomehanika potrebna? Nikoli je ne bo rabil v poklicu ... Naš družbeni razvoj, predvsem pa današnji standard omogočata učencu neverjetno veliko možnosti odtujevanja oziroma odmikanja od njegovih dolžnosti. Zdi se, ko da družba sama prav sistematično odgaja učenca v čim bolj sproščenega, svobodnega in vsestransko uporabljivega, a obenem „upoglji-vega“ človeka, češ, dajmo mu vse možnosti uveljavljanja in znanja, uresničimo mu čimprej vse želje itd. Njegovi možgani so že zgodaj natrpani z vsemogočimi recepti, kako se bo čim bolje znašel v življenju, omamljajo ga z bliščem lahkega življenja in s hitrim zaslužkom. Na voljo so mu torej vsa možna komunikacijska sredstva, a rezultat? Poneumljanje, nasil-stvo, kriminal — tedniki, revije, radio, televizija, glasba, frlm, šund — ga torej „vzgajajo“. In kaj zmore ob tem na primer slovenščina z estetsko vzgojo? Tako rekoč nič. Najslabše pri tem pa je to, da imajo starši še najmanj smisla otroke navajati na branje dobrih knjig, jih voditi v gledališče in na koncerte ali na razstave. Če pa bi želeli, da bi bili njih otroci tudi v tem bolj razgledani, potem je pa to dolžnost šole, pravijo. In kaj zmore šola, konkretno torej slavist, učitelj glasbe ali ukovnega pouka (na poklicnih šolah je tudi glasbeni in likovni poduk delo slavista!)? Mar naj na drugi stopnji še zmerom podučuje osnovnošolsko slovnico? Večkrat je prisiljen, da se spoprime z njo - toda v nedogled tega ne more delati. Učenje slovpice je pač treba poglobiti, razširiti, učenca moramo zdaj pripraviti na bolj samostojno učenje in mišljenje in seveda izražanje. Učence je torej nujno potrebno pripraviti do tega, da bodo začeli brati dobre knjige. Samo kako? Verjetno so še v osemletkah radi brali, zdaj pa, ko jih je prevzela delavnica, nimajo več volje. Prosti čas porabijo za vožnje z avtomobili, kino, nogomet in podobno. Moral bi delati čudeže, da bi jim zbudil veselje do knjig. Nesmiselno in brez haska je neprestano jih opozarjati na pomen dobre knjige. Obvezno branje je le izhod v sili. Največkrat predpisano ali pa po zgledu osemletke le navedba vsebine, brez kakršnih koli lastnih misli ob doživetju, ki naj bi jim ga knjiga dala. Enostavno je ne doživljajo. Še manj se ob branju zgledujejo po slogu in jeziku.;In če jih povprašaš, kdaj in katero knjigo so prebrali, omahljivo odgovarjajo: Se ne morem spomniti, ne vem, menda je bilo že davno ... V šolski nalogi z naslovom: Kaj najraje berem, so najpogostejši odgovori: detektivski in pustolovski romani, Antena, Stop, morebiti še kak športen časopis. Nemalo pa je tudi takih, ki ne vedo kaj napisati, ker sploh nič ne bero . . . Glasbene ure s klasiki jih utrujajo. Zdi se, da sicer poslušajo, ampak nič ne slišijo . . . Ob razlagi likovnih umetnin z diapozitivi gledajo raje skozi okno ali pa prebirajo Ante- Kdo pa zdaj uči fiziko? Nekaj podatkov o 7. d razredu na šoli ,,Vlada Kobala" - Pobrežje, Maribor Za razliko od nekaterih drugih listov objavljamo samo podatke. Na osnovi teh naj si vsakdo sam sestavi resnično podobo o položaju na šoli. Šola ,,Vlada Kobala" ima 30 razredov in zajema predvsem otroke industrijskega predmestja Maribora. Sedmi razredi so štirje (4). Poprečni učni uspeh ob polletju je bil na celotni šoli78,6 %, v 7. d razredu 61,8 %. V prvem polletju so se kot učitelji fizike izmenjali v 7. d razredu trije učitelji: Jureš, Lukežič in Nagami. Po polletju je razred prevzel Rajko Kogelnik, ki uči fiziko sedmo leto. Poučuje tudi v drugih razredih. Velja za strogega, toda ne krivičnega Učitelja. Dve uri je poučeval v 7. d razredu - tretjo uro so bili v razredu le 4 učenci. Ostali so odšli v bližnjo slaščičarno. Na roditeljskem sestanku so starši zvedeli, da vsi dijaki, ki so skupno zapustili pouk, prejmejo vedenjo dobro - kar ima za posledico tudi ukor ravnatelja. Do konca leta lahko izboljšajo tako učni uspeh kot tudi oceno iz vedenja. Odvisno je od učencev in posredno tudi od staršev. Če ocen ne popravijo, bo primer vpisan v matične liste in v karakteristike ob koncu osnovne šole. S posredovanjem organizacijske enote zavoda za šolstvo v Mariboru so bile ocene dobro iz vedenja — in vse posledice - preklicane. Fiziko poučuje dalje Rajko Kogelnik tudi v 7. d razredu. Kramljanje ob mariborskem primeru Najprej te moram pomiriti, dragi kolega. Praviš, da te je zadeva ujezila in da se nikakor ne moreš strinjati z vsem, kar so pri tem rekli in napisali. Morda imaš celo prav, toda tvoja ihta kljub vsemu ni upravičena. Najbolj zameriš časnikarjem, češ da so zadevo napihovali in ji dali dosti večji poudarek, kot ga je zaslužila. Ne bodi tako natančen! Časopis hoče biti aktualen, senzacije pa so dobrodošle. Samo pomisli, „učenci štrajkajo“, le koga ne bi pritegnil tak zapis. Trdiš, da so poročali enostransko, fo pa ni res. Se še spominjaš slovite „boštanjske afere“? Vidiš, takrat je bilo drugače. Poleg članka čez celo stran, ne da bi objavili mnenja več ljudi, so natisnili tudi karikature učiteljice, ki je s kuhalnico mahnila učenca po prstih. Naslov pa je govoril o srednjeveški šoli in ne le o preživeli vzgoji. Da so bili časniki tam okrog razprodani, da so jih nosili učenci v šolo in se veselili, ker bodo učitelja seznanili z normativi za ocenjevanje? Tega ne verjamem, to trdijo zlobni jeziki. Ne spominjam se več, kako so poročali, ko je na športnem dnevu padel učenec iz gondole. Ti praviš, da je imel čuden prizvok stavek „učitelja ni bilo v gondoli". Jaz ne mislim tako, saj je vsakemu bralcu jasno, da je za 30 učencev potrebnih 5 gondol, torej učitelj v nobenem primeru ne more biti v vsaki poleg. Ko so pisali o „nesreči pri telovadbi", so naknadno objavili tudi sporočilo sol- no ... Zmerom več je takih učencev, ki ne znajo samostojno povedati niti enega stavka po prebranem odlomku iz čitanke, in zmerom več takih, ki ne znajo niti najbolj enostavnega stavka napisati brez napake. Šolske nalog: so skrajno neurejene, čeravno jih neprestano opozarjamo na koncept, čeprav se koncept učimo pisati, čeprav se od poprave do poprave ubadamo z zmerom istimi napakami. Pisava teh nalog bi utegnila zanimati grafologa, tako je nečitljiva in svojevrstna, daje misliti tudi na duševne stiske in hibe učencev, čemur pa ni zmerom vzrok le mladostna površnost, zaletavost, neuravnovešenost. Osebna prizadetost, veselje do predmeta, volja po znanju pa niso vzrok, da se učenci le uče slovenščino, marveč predvsem strah pred popravnimi izpiti. Zato je v redovalnicah najpogostejša dvojka pri tistih učencih, ki so umsko prizadeti, ali ne zmorejo pozitivno odgovarjati pri predmetu, ki že po naravi zahteva več duševnega napora in samostojnosti in je torej njihovemu interesu za bolj vsakdanje in realne stvaritve tuj, odmaknjen, zaradi česar so se verjetno tudi odločili za- poklicno šolo. Zmerom več je tudi učencev, ki so prepričani, da je slovenščina z estetsko vzgojo zanje popolnoma nepotrebno zlo — 'in če že mora biti, jo pač ravnodušno sprejmejo. Še tako odličen slavist ne more tu nič napraviti. Ugotavljamo, da so učni načrti prenatrpani, da je estetska vzgoja odveč (posebno, ker je ne uče strokovnjaki), in so že zmanjšah število ur v prid nove- mu predmetu obramba in zaščita. Ugotavljamo, da bi morali učence naučiti predvsem pravilnega in lepega pismenega in ustnega izražanja (tega bi ga morala naučiti že osnovna šola), da imamo seveda za poklicne šole najslabši kakovostni izbor učencev, da po delavnicah še zmerom prevladuje zelo ohlapna, nepravilna in popačena govorica, da slovenščina ostalih predavateljev ni vedno na ustrezni ravni, da tihe vaje pri ostalih predmetih več škodujejo kot koristijo, ker jih predavatelji jezikovno ne popravljajo, ugotavljamo, da bi morala biti poudarjena skrb za čistočo jezika in izražanje učencev pri vsaki učni uri in ne samo pri slovenščini, in tako naprej in tako naprej. Te ugotovitve so stare prav toliko, kolikor let že učim; torej več kot dvajset let lepo ugotavljam, kaj mora biti in česa ne, rešitve pa ni... Zato pa je kriv slavist, ker nima pravega prijema, ker ne zna dobro učiti, ker je prestrog, ker preveč zahteva od učencev -torej problem je za mnoge še zmerom slavist ne pa učenec. Mnogi slavisti v tej borbi s slabo učenčevo delavnostjo in revnim znanjem sprejmejo rešitev — znižajo raven in zahteve. Tako si prihranijo jezo od „zgoraj“, dajo pač boljši red in mirna Bosna! Če pa še dalje vztrajaš pri srednji ravni, potem se stalno boriš med zadostnimi in nezadostnimi ocenami. Mnogokje menijo, in to predvsem tisti, ki ne uče slovenščine, da so ocene rezultat predavateljevega dela in znanja. Šlišimo celo, da se radi izživljamo s trpinčenjem učencev .. . Dejstvo je, daje rezultat znanja slovenščine na poklicnih šolah, pa verjetno tudi na drugih šolah, pod povprečjem. Za primer bom navedla stanje, kakršno je v razredih, kjer učim. Že več let se giblje povprečna ocena znanja iz slovenščine ob koncu prve redovalne konference od 1,80 do 1,90, ob koncu letnika (s štirimi in pol meseci) pa 2,00 do 2,10. Letos se je povprečje prve redovalne konference 1,60 do 1,700 le minimalno dvignilo ob koncu šolskega leta na 1,72 oz. 1,90. Primeri kažejo na brezupno stanje znanja, če seveda zahtevaš od učencev le nekaj več od tistega, kar so se naučili v osemletki. Ne vztrajam togo pri učnih načrtih, nasprotno, prilagajam jih učenčevi zmogljivosti in njegovi potrebi, krčim snov, luščim jo do jedra, do najvažnejših in najbolj potrebnih dobrin, ki naj koristijo učencu ne samo v poklicu marveč predvsem v življenju. In pri vsem tem se mi zdi, opravljam Sizifovo delo. Mirne duše bi seveda lahko naredila boljše umetno povprečje, že zaradi ljubega miru. Verjetno bo vneti pedagog pripomnil: Ne pozna metode, ne zna zbuditi zanimanja. Le kaj bi z metodo, osamljeni slavist, ko je pa toliko močnejših in mogočnejših dejavnikov, odtujujejo in vznemirjajo u^J ca! Poglejmo samo neboglE in nepravilno slovenščino ® : propagandnih glasilih, v napn nalepkah, na reklamah, lepa^ prisluhnimo govorici raznihj! govorov po radiu in te levi« posebno razgovorom / '' -dimi... In koliko staršev W danes nudi otrokom kultni® izobrazbo? Koliko staršev1 žal, tudi učiteljev pa vidim0 gledališčih, na koncertih, razstavah? Koliko staršev tudi učiteljev pa bere do' knjige? Mar ni tudi zanje M tura le zabava: popevkais®’! šund, kič, pa morda malo šf’ ta? Televizija pa je, najčef edini stik s kulturo, če je programu. Cernu bi ne pogledali resfj^ v oči in si priznali, da je tu P kaj hudo narobe z našo druži s hlastanjem po material® dobrinah, z našim zmerom 1 površnim, plitkim načinom j tjenju? 1 tRz. —^- m." ,jr . /T iv'., ■■ ■ zs/'s. .j*- > . _ -. n. . •n j PAv (linorez — Sagadin Tatjana, osn. šola „Martina Konšaka" ^ ribor—Tezno) s Redukcija šolske mreže Redukcije šolske mreže, ki nastajajo zaradi razseljevanja podeželja ali pa tudi zgolj zaradi proračunskega varčevanja občin so se, kot vemo, več ali manj premostile z organizacijo avtobusnih prevozov otrok v šolo. S tem so kolikor toliko rešeni problemi pouka, vasi pa pogrešajo sedaj učitelje kor družbene osebnosti na vasi. Dopisnik iz občine Buje se npr. pritožuje, da se taka odsotnost občuti v družbenopolitičnih organizacijah, v odborih krajevnih skupnosti, v gospodarskih organizacijah, pogrešajo pa učitelje iz podeželja tudi v občinskih odborih. Od učitelja ali učiteljice, ki se sam ubada z večoddelčnim poukom - če šola v kraju ni sploh ukinjena — hi mogoče zahtevati, da naj bo kot skoraj edini izobraženec še pobudnik in svetovalec v družbenem življenju ter organizator prireditev; največkrat ima poleg službe še dovolj osebnih problemov. Tako ostajajo vasi vedno bolj osamljene; tudi to ne spodbuja mladih, da bi ostali navezani na dom. (Skolske novine, Zgb., br. 13) V občini Kotor Varoš, BiH rte obiskuje obvezne šole 340 učencev, kljub temu da je tam 25 šol, zgrajenih večinoma po . 6 vojni, v središču vasi. Izosttosr( nje opravičujejo predvserrilik previsoko normo oddaljenvbto 5 km za nižjo in 7 km za atiaf stopnjo. Nekateri učitelji jA j lagajo, naj bi se norma zniJkhi Svet za šolstvo pa meni, dmb začel potem izostajati šewioi tistih obveznikov, ki ■ ' k obiskujejo vsaj sedaj. Probrnel je še v tem, da učencev, kom t stanejo telesno bolj razvitiMk mogoče sprejeti na osemlč%e brez končane nižje stopWkr, Tako ostaja brez pouka t0T°> otrok, da bi samo v tej obMgu, zadostovali za celo osem k v C (Prosvjemi lec'( Sarajevo, br. ? 'res — • — skega vodstva in zadeva je bila urejena, mar ne? Ne bodi tako občutljiv in ne išči dlake v jajcu, dragi kolega! Zdi se mi, da je učitelj premalo strpljiv in včasih tako hitro reagira, kot da bi se čutil ogroženega. Pa mu nihče ničesar noče, da ne govorim o fizični ogroženosti, o čem takem v naših dnevnikih že dolgo nisem bral. Ce bi se tisti, kateremu je nadobudnež vrgel petardo, nasmehnil, namesto da mu je pripeljal zaušnico, mu ne bi bilo treba plačati 60.000 kazni. Več tolerance, kolega! Veš, tvojega mišljenja, da je bil tale dijaški štrajk z vzgojnega vidika škodljiv, pa ne odobravam. Premisli, šlo je za kolektivno, da ne rečem revolucionarno akcijo, ki je uspela in brez dvoma dvignila samozavest organizatorjev. Tokrat so se učenci sicer združili v slabem, ta način menda res ni najboljši, toda ko bo prišel čas, bodo z enako odločnostjo izpričali svojo kolektivno zavest in se zavzeli tudi za dobro. Da je ocenjevanje problem, se strinjam, še zdaleč pa ni več tak, kot je bil nekoč. V mnogih razredih že imamo 100% uspeh, v drugih se mu približujemo. Saj je tudi pri vas podobno, kajne? Kar zadeva nezadostno oceno za eno samo vprašanje, čeprav „ključ-no", pa res ne gre, moraš priznati. Sicer sem slišal, da je na bližnji šoli dal učitelj v eni uri za eno vprašanje kar 20 negativnih ocen, pa ni bilo nič. Komu ne bi kdaj popustili živci, vendar pameten učitelj in pametni učenci tako stvar še vedno sami uredijo. Tu gre za nekaj drugega, dragi kolega. Še marsikaj se zgodi med šolskimi zidovi, ampak kdo bi vse obešal na veliki zvon. Treba je čuvati ugled. Razrednik zataji kakšen konflikt pred kolegi, učitelji pred ravnateljem, ta pred inšpektorjem, pa tudi ni treba, da bi prav za vse vedela Ljubljana. Nerodni pomočnik ravnatelja pa je pozabil na „ugled" in se je v pedagoški vnemi spomnil na neke vzgojne Namiguješ, da učitelji hitro pokažemo s prstom na kolega f j obsodimo. Nam se kaj takega, kajpak, ne bi pripetilo, ker s? pedagoške osebnosti. Kadar razpravljamo o podobnih stvareh H le k tiv ih, /e to dobronamerno in - preventivno. Da je neki nadril 4‘ svetoval očetu, kako naj sestavi prijavo zoper učitelja ki le učenca, je groba izmišljotina. - Dragi prijatelj, tudi tvoj primer s tistim medicincem ki s> polomil, mi ne ugaja. Praviš, da so njegovi šefi in strokovno Z dodal je še nešteto drugih industrijskih predmetov, nena-il kombinacij. Ob njegovi kritičnosti in neposrednosti se velja ^S£ en Sam čl°vek. spominjaj se smrti in ostani f/J tehnično je fotografije izvedel Marjan PaL Naj grozljivejša in najbolj obtožujoča se nam je zdela fotografija ll' ’ ^ sedi P™ ter se Popravlja k pojedini. Na krožniku pred linJ6 OStal Se drobni izvor svetlobe - sveča. Še to bo pojedla, jf kant no deluje na nas robot s širokim nasmehom, kjer se namesto '12*1 ... ivsisvsi. O nalili i iuči i ic,r iis r /1, rvjct JC riurricziu jljl ° prikažejo patroni, namesto srca pa mu tiktaka mehanizem ure. r ii / 7 Ir n v AAHstmiv T sin+-i A i*, š * * 1 tl ___ x „ AT*. — - -J-. J Slikar Milomir Jevtič je isto misel izrazil drugače. Na zidu in na , a" je razporedil nešteto gumijastih predmetov različnih oblik, ki narave, nikjer upanja ali obeta - le krik opomina. Zvočna riemljava, ki prehaja od kruljenja v zvok motorja ali bruhanja, še Kndari projekcijo filma: okrutno resnico vsakdanjosti. ■ti) S^kar Enver Kaljanac se je predstavil s svojimi olji, na katerih je \jLfdnja figura človek. V svojih delih se drži klasičnih prvin. Na-^kal je portrete, posebno zanimivi in poetični so zlasti naslikani ^jjori s figuro in predmeti, kjer so odnosi globlje in na drug prikazani !l kipar Boštjan Putrih nam je grafično prikazal igro svetlobe in .pttce v sivo-belih kompozicijah. Tbfatiti. voth, Lahko bi dejali, da je poizkusil znanost z umetnostjo. Dela so vedno nova, čeprav se j. 'dv ponavlja, in predstavljajo prefinjeno dekoracijo. ■ I kipar Viktor Gojkovič nas je presenetil s svojimi Portreti, ki so im-1 ^ovno drugače, psihološko rešeni. V nekaterih njegovih de-;fJe očiten vpliv antike, ki nam jo posreduje v moderni obliki, em’ iiar°id Draušbaher nam s svojimi živobarvnimi olji pove, da rve vrednoto in prostor edino človek s svojim trenutnim doživlja- • ui pivaivi cuim/ otc/re/v s svujirri irenuinirn uuziviju- Le^ Namenoma grobo zarisan prostor in temu primerna barva sta >k0dutež centralni, čustveno tako ali drugače prizadeti človeški )uRth •-- lurvcs uit u/UgUL-C fJt IZUUCll UlUVZSKl irl v vseh nie8°vih delih ie prisotno njegovo nemirno iskanje. I O fj /~11~\ )/-* fi f-ilj mrr n trti t /n ls-> 11 »V sv _-* I _ 1 1 • t ^Ob otvoritvi razstave je revija Obrazi pripravila uspel literarni ' er’ na katerem so sodelovali naši pesniki in ustvarjalci: Vladimir r(p,Sek (Psalmi), Tone Kuntner (Mrtva zemlja), Neža Maurer . esem, zrak in cesta), Zdenka Podpečan (Stara pesem in Norec), Krašovec (Ob pol devetih) in Ivan Cimerman (Aforizmi). Sko-JSe pesmi slutimo refren: drobno upanje in mnogo žalosti, pred- '0, m Pa resnični obraz nemirnega sveta, v katerem živimo, „kjer Rajamo, čeprav nismo hoteli, kjer hočemo, ne da bi vedeli kaj", e sploh smo, če sploh vemo, kaj je ljubezen" 6— -s [°dzmov Ivana Cimermana, h katerim ,Vedno podala: . Še nekaj dobrih se je zvočna spremljava f "Rodnice so dežele, ki so si same najele zvodnice." ”Casje, da današnji berači razlastijo nekdanje berače. ‘ ,1 'Jezik topov ne rabi prevajalca. “ l/i jlazstava N zelo dobro uspela, za kar je izjemen obisk nedvomno j boljši dokaz. TEA DOMINKO — PUSTOLOVŠČINA, KI JE LAHKO RESNICA Albert Šitok je prevedel „Sanje o eldoradu"Heinricha Geitzhau- ‘ ljiivk [j/cvcuci ,,kjunjz u z-iuuf uuu iicirir icnu kjcuznuir ' knjižnico Sinji galeb. Mladinska povest ima vse atribute pusto 'ričine le da je vse, kar se dogaja v brazilskih pragozdovih tako, n* smemo imeti za verjetno, resnično. Tudi klasični srečni konec je ič^meščen s tragiko, kar utegne odbiti mladega bralca, a ga mJ' u<-vrstiti v sprejemljivosti neke bolj stvarno usmerjene pripo-’ Zgodba govori o doživljajih štirih mož, ki so v brazilskih ''V&zdovih nenehno izpostavljeni nevarnostim, življenjskemu boju L Nenavadni svet, nenavadni ljudje, priroda, robinzo- ’ nekai ljudi sredi človeku sovražne, divje narave - to je moti--fp dovolj razgibane pripovedi. Ilustracije je izdelal Ive Seljak- Edina tema, ki obstaja, je neznanje Te besede, ki jih je izrekel že pred nekaj stoletji veliki dramatik Shakespeare, še danes držijo. Potrjuje jih vsakodnevna praksa. Človeku je nujno potrebna hrana za njegov obstoj in njegovo življenje. Prav tako mu je potrebna tudi duhovna hrana, kajti brez nje bi obubožal in postal siromak. Vedno poudarjamo, da moramo že predšolskega otroka, po-■ sebno pa šolarja navajati na knjigo, da jo bo vzljubil. Tako poslanstvo naj bi imela tudi šola v zavodu za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani. Tudi slep in slaboviden otrok naj bi imel vse možnosti za izobraževanje in za svojo oseb- no in kulturno rast. To bo dosegel, če bo imel možnost veliko brati in se izpopolnjevati ob knjigah - tako kot njegovi zdravi vrstniki. Šola v zavodu za slepo in slabovidno mladino skuša omogočiti svojim učencem čim bolj kvalitetno in bogato knjižnico. Pri tem pa nastopajo velike težave. Zavod je specifična ustanova, zato mora skrbeti tudi za knjige v Braillovem Aishu za slepe in močno slabovidne učence. To pretiskavanje in prepisovanje je zelo drago in zahteva posebne strokovnjake, stroje in material. Kljub tem težavam je knjižnica dobro založena s knjigami za slepe in slabovidne učence. ^RIVEDERCI MONALIS! (eden izmed Jagodičevih eksponatov Še nekaj več kot test t T Mestni galeriji so 24. marca odprti razstavo skupine Junij, ki jo ftiavljajo akademski slikarji: Harold Draušbaher, Viktor Gojkovič, Jagodič, Milomir Jevtič, Enver Kaljanac in Boštjan Putrih fupina junij je že razstavljala v Celju in v Italiji (Ronchi dei jf junij jc ruzsLuvijuiu v cciju in v uauji j Končni aei J Jgionari). Vsi mladi slikarji skupine so doslej prejeli nagrade in Vnanja. Ml 'iLSe^anfi razstavi bi lahko dali naslov: Quo vadiš, homo? Ta klic spremlja kot opomin, kot svarilo skozi vse prostore. Slikar d originalen, riaureausncni nacm. Jagodičevi in Jevtičevi eksponati izpričujejo iskrenost dovršene 1 Opozicije, hrabrost izraza in originalno šokantnost. Slikar Stane Č&dič, ki nam je doslej znan po svojih svežih oljih, nam je to pot Psihologi, ki pri vsakodnevnem delu v vzgojni svetovalnici srečujemo pogosteje čustvene vzroke učnega neuspeha kot pa zrelostne, funkcionalne, inte-lektivne dejavnike, nismo bili povsem zadovoljni z rezultatom testa za šolske novince. C rezultat nam je premalo povedal o otrokovih verbalnih sposob- bili ob vstopu v šolo sistematsko pregledani. Menimo namreč, da dobljenih podatkov ob vstopu v šolo, psihosomatske in socialne slike otroka ne izkoristimo dovolj in jih šole pustijo obležati v mapah in matičnih listih. TILKA KREN Knjižnica je razdeljena na leposlovno knjižnico za slabovidne in slepe, m učbenike za slepe in slabovidne učence in na strokovno knjižnico za delavce v zavodu. Leposlovna knjižnica za slepe obsega več kot 500 zvezkov v Braillovem točkopisu, to je okrog 200 del domačih in tujih mladinskih avtorjev. Knjige so večjega formata in obsegajo od 90 do 100 strani. Fjnžgarjevo delo „Pod svobodnim soncem" obsega kar 13 zvezkov. Pretežni del teh knjig je še iz časov izpred štirideset let, ko je profesorica Minka Skabernetova s svojimi sodelavkami z roko prepisovala knjige v Braillovo pisavo. Seveda se ta tradicija nadaljuje še danes, vendar prepisujejo knjige zdaj na stroj. Knjižnica zajema tudi učbenike za vse predmete v osnovni šoli. Učbeniki so nekoliko prirejeni za slepe. Vsi ti učbeniki so v Braillovi pisavi, tiska pa jih tiskarna Zveze slepih Slovenije.. Učbeniki, katerih je 1915 zvezkov, so velikega formata in so podobni starim rokopisnim knjigam. Neprimerno bogatejša je knjižnica za slabovidne učence, saj vsebuje 2528 knjig domačih in svetovnih mladinskih avtorjev. Slabovidni učenci lahko berejo knjige v normalnem tisku, vendar s pomočjo lup. V zadnjem času izdaja predvsem založba Mladinska knjiga knjige v mastnejšem in večjem tisku, katerega slabovidni lahko berejo. Tudi slabovidni učenci imajo pretiskane vse učbenike v večji in mastnejši tisk. Za te učbenike skrbi Društvo defektologov Jugoslavije, za izdajo in tisk pa tiflo - sekcija zavoda. V knjižnici je tudi nad 1500 strokovnih knjig. Te omogočajo delavcem v zavodu, da se izpopolnjujejo in poglabljajo znanje, ki jim je nujno potrebno pri vzgoji in izobrazbi slepih in slabovidnih, otrok. Knjižnica ima naročenih več kot 20 strokovnih in mladinskih revij. Celotna knjižnica vsebuje več kot 7600 knjig oziroma zvezkov. Zanimivost knjižnice je tudi v tem, da učenci knjige lahko prebirajo v knjižnici. Starejši učenci obiskujejo tudi knjižnico pri Zvezi slepih Slovenije. Tam lahko izbirajo med številnimi zvočnimi knjigami, ki so posnete na magnetofonske trakove. Resnično je edina tema neznanje. To temo pa preženemo in razsvetlimo samo z delom, učenjem in branjem STANE FLORJANČIČ nostih in zato smo leta 1970 narr.esto grup nega testa uporabiti individualno obliko testa za šolske novince, ki je v bistvu za šolske novince prilagojen in po istem avtorju standardizirani razvojni test. Prehod iz osnovne šole v srednjo ■r,jnehno spreminjajo obliko. Včasih se nam zazdijo kot roke, ki Vc'e/o na pomoč, včasih spet požrešne mesojede rastline na dnu ',N°ria (ati družbe). Celoten videz je še bolj poudarjen ob zatemnitvi ■;r projekciji raznobarvnega filma na zidu, kjer se stapljajo gibljive efice z različnimi barvami nenehno spreminjajočih oblik. ^ Sedaj je videti kot bi iz rok brizgala kri, potem pa nas nove oblike spominjajo na razmnoževanje zla z delitvijo. Nikjer Poleg grafičnih storitev nam omogoči vpogled v otrokovo razumevanje in reproduciranje verbalnih snovi, nam pove, koliko otrok že lahko nadzoruje svoje čustvovanje in kako uspešno postavlja socialne stike. Starši so že ob - pregledu obveščeni o ukrepu za jesen in ne prihaja do nesporazumov, da bi šele prvi dan pouka zvedeli, da otrok ni sprejet v šolo. Z individualnim testom in kombinacijo razgovora s starši smo v veliki meri preprečiti samovoljo šol. Želimo pa seveda še več in predlagamo posebno študijo: spremljanje učnih uspehov in razvoja učencev, ki so Osnovna šola v Šmartnem pri Litiji že več let spremlja učni uspeh nekdanjih učencev, ki obiskujejo srednje šole. Lanski splošni uspeh na koncu osmega razreda je bil 4,35, v srednji šoli pa 2,57. Letos je bil končni uspeh 4,50, polletni 2,30. Opazimo, da je generacija v tekočem letu slabša od lanske. Oglejmo si še padec uspeha pri treh glavnih predmetih: angleščini, slovenščini in matematiki! Lanski padec je bil za 1,2 — 13 in 1,6 ocene, letošnji pa za 1,2 — 1,4 in 1,8 ocene. Primerjava zadnjih dveh let je zanimiva tudi zato, ker je lani odšlo na srednje šole 19 učencev ali 35 %, v tem letu pa le 10 učencev ali 15 %, pričakovali bi, da bo letošnji uspeh boljši od lanskega. Vsi lansld in letoš- Druga zbirka Franceta Vurnika nji srednješolci so imeli, z eno izjemo, prav dober aK odličen uspeh, sedaj pa je prav dober le eden, ostali pa dobri ali zadostni; lani so bili nezadostni trije, letos pa štirje. Ta analiza je vodila učitelje in razrednike osmih razredov do sklepov, ki naj ublažijo prehod iz osnovne šole v srednjo, saj se ne bi smelo dogajati, da bi osnovnošolski odličnjaki pri nadaljnjem šolanju odpovedali. Nujno je, da učence usmerjamo v tiste šole, za katere vemo, da so sposobni in da o tem prepričamo tudi starše, ki velikokrat želijo svojemu otroku dobro le s tem, da ga pošljejo naprej v šok), na njegove sposobnosti in veselje do učenja pa ne računajo. Do prihodnjih .srednješolcev" moramo biti zahtevni tudi pri ocenjevanju, saj jim s popuščanjem delamo kaj slabo uslugo. Oborožimo jih z dodatnim znanjem, ki jim ga lahko uspešno nudimo le pri dodatnem pouku. Jasno je, da je prehod težak. Občuten padec učnega uspeha pa nam kljub temu ni razumljiv. Ugotavljamo različne vzroke, od preslabe podlage in milega ocenjevanja do previsokih zahtev in časa, ki je potreben, da se mlad človek privadi novemu okolju. Na eni strani si prizadevamo, da bi „spravili“ v srednje šole čimveč otrok, na drugi pa celo peščica izbrancev doživlja neuspehe. Če vzamem za primer našo šolo, je odstotek srednješolcev dokaj nizek, kaže pa, da bo še nižji. Ob tem se je vredno za-misliti. BORIS 2UŽEK C e vzamemo drugo zbirko Franceta Vurnika ,,Vsegazave-danje" kot samosvoje pesniško dejanje, bi pred kratkim izšlo knjigo vendarle navezati na avtorjev pesniški prvenec: očitno gre tudi pri „Vsegazaveda-nju“ za premočrten, odprt in neposreden in v F. Vurnikovi osebnosti celovit izrazni in vsebinski svet. Gre torej za dopolnitev, razširitev značilnega pesnikovega območja. To temelji formalno in izrazno v tradicionalni poetiki, pri čemer je treba razumeti tovrstno navezanost na tradicijo kot odklanjanje eksperimentalnosti, hermetičnosti, po drugi strani pa kot težnjo po naravni sproščenosti, ki teži ostati obče dojemljiva in preprosto pristopna v formi in vsebini z že znanimi izrazili. V taki luči se nam kaže F. Vurnik kot ,,sam zase stoječi pesnik", ki ni povezan v nek krog, ki ne želi presegati za vsako ceno že doseženega, ki hoče ohranjati tudi tisto, kar se pri človeku nenehno ponavlja, obnavlja, zlasti kadar gre za naravo in naravno v človeku, človekovo čustveno dojemljivost; toda v svoji angažirani podobi so za Vurnikovo pesem značilne preokupacije sedanjega časa. V tem se zrcali humanistično ca tam, kjer se videz in dejstvo ne pokrivata. Treba pa je dostaviti, da je lirična osnova pri F. Vurniku meditativna in v svoji spoznav-nosti kar največkrat neposredno izražena. Trdna zasidranost v angažirani povednosti tu ni odsev mode ati poze, marveč je organska sestavina F. Vurnikovega pojmovanja lastnega odnosa do sveta in prav gotovo tudi ustvarjanja. Pesnikova spoznanja ob vsem vitalizmu spodjeda sivina vase zaprte ograje-nosti in brezbrižnost do polžast rtih negativnih pojavov, kot jih srečujemo že kar brez pesnikovega zaskrbljujočega spoznanja na ravni vsakdanjosti. Ob tem pa nam pesmi živo in 2 vestjo govore o potrebi po so-očevanju in neverbalnem delovanju, tudi v Emersonovem smislu, da bodi človekova oseb-vest sodnik. Zato je treba na zavzeta spoznavna resnica o času in ljudeh, pesnikov vitalizem, a tudi zaskrbljenost in nemoč, pri čemer pa življenjska volja nikoli ne opeša. Videti je, da temelji Vurnikovo humanistično pojmovanje na trdnem prepričanju o človekovi odgovornosti v smislu individualnega izbiranja in povezanosti v skupnosti. Zato tudi satirična ostri- vedno znova iskati izhodišča, začeti nanovo, kljub porazom vztrajati, kajti vsegazavedanje mu pomeni veliko fresko možnih in nemožnih dejanj. Seveda je treba ob tem vse, kar daje zbirki pesmi barvitost, dopolniti - to velja za metrično utrjenost in zlasti za slogovno-metaforično zmogljivost. Ob celostnem vrednotenju pa je mogoče jasneje in kritično osvetliti, kaj je tradicionalno in kaj ne. Informativni zapis o Vurnikovem „Vsegazavedanju" pa lahko le opozori na nekatere bolj upadljive sestavine njegove ustvarjalne usmerjenosti. Knjigo je izdala založba Obzorja, knjižna oprema Matjaža Vidica ni usklajena z vsebino. Stališča in priporočila s posvetovanja o varstvu okolja v Ljubljani, dne 22. 2. 1972 Razprava na posvetovanju je pokazala kritično stanje življenjskega okolja v Ljubljani. Najslabše je stanje glede onesnaženosti zraka, ki nastaja zaradi povezave z neurejenim prometom, nesmotrno uporabo energetskih virov in neurejenostjo zelenic. Prav tako postaja čedalje bolj kočljivo vprašanje zaščite vode, kar utegne postati resna nevarnost za preskrbo mesta z vodo ter za zaščito tal. Ugotavljamo, da se ta vprašanja ne rešujejo povezano in dolgoročno, temveč po delih, ob neurejenem financiranju in prek različnih nosilcev. Veljavni predpisi se ne izvajajo dovolj. Zato je posvet postavil zahtevo, da skupščina mesta Ljubljane predloži ljubljanski javnosti enoten program reševanja teh perečih vprašanj za celotno območje mesta s stvarnim predračunom. Občani Ljubljane naj o tem načrtu povedo svoje mnenje z referendumom. SVOS bo ob tem referendumu dosledno vztrajala na naslednjih stališčih: - Ureditev zasebnih in javnih kurišč do take stopnje, da ne bo onesnaženje zraka na nobeni točki Ljubljane doseglo MDK (maksimalno dovoljena koncentracija). - Odločneje je treba uveljavljati in izpopolnjevati pravne predpise glede varstva okolja pred industrijo, ki onesnažuje okolje na območju Ljubljane. Preprečiti je treba vsako novo postavljanje take industrije v stanpvanjskih območjih. - Urediti mestni promet tako, da onesnaženost zraka in hrup ne bosta presegla dovoljenih mej. — Omejiti zasebni promet v centru mesta in urediti večje parkirne prostore na robu mestnega jedra. - - - Strogo je treba izvajati vse ukrepe za zavarovanje vodnih virov in tal. - Vztrajati na nezazidljivosti vseh. obstoječih mestnih zelenic, zlasti pa Tivolija. - Predvideti večje sklenjene parkovne površine na posameznih predelih mesta. Rožnik, Golovec in druge primestne gozdove usposobiti za oddih in razvedrilo. Uresničiti veljavni odlok o namembnosti zelenega pasu ob Savi. - Urediti sodoben sistem odstranjevanja, odlaganja in uničevanja ali morebitnega predelovanja trdnih odpadkov. - Uskladiti splošni načrt za razvoj mesta (GUP) s sodobnimi načeli za varstvo okolja. Na podlagi pismenih in ustnih dodatnih predlogov je ta stališča in priporočila dokončno izoblikoval upravni odbor Skupnosti za varstvo okolja Slovenije na svoji seji dne 16. marca 1972. I. G. PRIPIS UREDNIŠTVA: Objavljamo stališča in priporočita v prepričanju, da bi za varstvo okolja vsepovsod po Sloveniji morali narediti več kot naredimo. Prosvetni delavci bodo sami najlaže presodili, kolikšna je pri tem njihova vplivna moč in kje naj vplivajo na izboljšanje stanja. Izberite med novimi knjigami • Izberite med novimi knjigami MOTIV IZ MALEGA GRABNA (olje - Rudi Simčič) Od katedra do Parnasa Rachel Carson: Nema pomlad Pri DRŽAVNI ZALOŽBI SLOVENIJE je izšla knjiga NEMA POMLAD. Pisateljica je Američanka in je v domovini dobila za svoje delo osem pomembnih nagrad. Profesor dr. France Avšič pa je poudaril pomen knjige tudi že za naše kraje. Avtorica namreč na osnovi dolgoletnih raziskav poljudno govori o doslednjem uničevanju in skrunjenju narave v našem času supercivilizacije. Človek na poti svojega napredka že dolgo ne poskuša več obdržati ravnotežja v naravi - za svoje ugodnosti ali koristi ne preračuna, kolikšno škodo naredi naravi, torej posredno tudi sebi. Gre za pomembno delo, ki je hkrati zanimivo branje in znanstveno pričevanje. Izbor Godinove novelistike V knjižnici Kondor je izšel izbor novel Ferda Godine pod naslovom ,jL,judje“. Franček Bohanec, ki je izbral in uredil enajst novel Ferda Godine, je pripravil tudi krajšo spremno besedo ter opombe. Iz obsežnega opusa Godinovega pisateljevanja je izbral premišljeno take vsebinske in oblikovalno značilne primere kratke proze, ki predstavijo avtorja v svojskosti njegove literarne tipologije. V tem se nam kaže Godina kot preprost in zavzet realistični pripovednik, ki mu je blizu mali človek v svoji vsakdanjosti in s tem tudi socialna vsebina. Godina je kot prekmurski samorastnik doživljal take in drugačne kritike, dejstvo pa je, da zaokrožene, poglobljene podobe njegovega pisateljevanja nimamo; tudi ne tistih študijskih opredelitev, kaj je Godina dal izvirnega v novejši slovenski prozi in kaj lahko pričakujemo, da bo zabrisal čas. Bohančev izbor je v neki meri poizkus novelističnega izbora, ki naj prikaže Godino v svoji „posebnosti“. Pesmi Danila Viherja Zbornik literarnega ustvarjanja prosvetnih delavcev Jugoslavije Izdala: .prosvetni pregled“ in „Grafos“ v Beogradu, leto 1972 V začetku letošnjega leta je izšel Zbornik Uteramega ustvarjanja prosvetnih delavcev Jugoslavije. Zasluga za izid te nevsakdanje knjige gre ustanovi prosvetni pregled" in izdajateljskemu podjetju „Grafos“ v Beogradu. Njima se moramo zahvaliti, da je desetine prosvetnih delavcev - piscev našlo pot iz dolgoletne anonimnosti. Zamisel o izdajanju zbornika se je rodila že mnogo prej. Redakcija prosvetnega pregleda" namreč že leta in leta spremlja prizadevanja ljudi, ki svoj delovni čas preživljajo za katedromj ter jim pomaga, da njihove drobne stvaritve zagledajo beli dan. Že tri leta organizira to uredništvo v času Januarskih dni literarne večere prosvetnih delavcev-piscev. Lani so pri tej redakciji ustanovili tudi književni klub prosvetnih delavcev - piscev SR Srbije. Spodbujeni s prvimi uspehi so prosvetni delavci-pisci zaželeli, da izdajo svojo prvo knjigo. Redakcija Usta Prosvetni pregled" jim je pri tem pomagala. Skupno s podjetjem „Grafos“ je ob koncu lanskega leta razpisala literarni natečaj za ZBORNIK. Čudne so usode: iz Splita, kjer je bil dolga leta profesor pedagogike na tamkajšnji pedagoški akademiji, je odšel dr. Danilo VIHER (rojen 4. jan. 1912 v Bovcu, umrl 21. avg. 1971 v Vrbi) z družino, kot vsako leto, na počitnice v svojo slovensko domovino. Zato da se obenem sreča tudi s svojimi mariborskimi sošolci, s prijatelji, znanci in sovrstniki v ožji in širši domovini ter obišče kraje, ki so mu bili posebno pri srcu. V Vrbo na Gorenjskem je prišel počastit rojstni dom slovenske kulture, ki se ji je, odmaknjen od domovine, po kateri je imel vedno tiho domotožje, zapisal z vsem srcem. In prav tam je našel, na križišču moderne avtoceste in idilične slovenske podeželske ceste, nenadno smrt. Prebiram njegovih pet pesniških zbirk: Ceste svobode, Cesta življenja, Razdane tišine, Atlantida in Slutnje - vse izdane v samozaložbi v Splitu v letih 1965 do 1968. Ne glede na to, da so to spontane, nekatere od pesmi samo šele nakazane in nedokončno izoblikovane umetniške izpovedi in izlivi njegovih globokih čustev in razmišljanj o usodi našega ljudstva, so v teh vmes tudi nežne ljubezenske meditacije. Njegove pesmi so vredne, da jih prebero predvsem tisti pedagoški delavci, ki jim je njihov poklic več kot samo eksistenčno vprašanje. Vredne so razmišljanja. Njegova lirika, povečini miselna, filozofska, nas vodi v najsubtil-nejše kamrice Viherjevega miselnega sveta; tu in tam nerazvozljivo zapletene, revolucionarne, jedke pa tudi izredno nežne, ko poje o ljubezni do žene in domovine, so njegove pesmi tudi po obliki, slogu, prispodobah in tematiki svojevrstne in pestre. Od .Mladih utripov", dijaškega almanaha, ki so ga izdali revolucionarni mariborski učiteljiščniki leta 1933, in v katerih je objavil mladi Viher svoje prvence, do njegove najbolj umetniško dognane pete zbirke SLUTNJE, je Viher dozoreval v samoniklo ne le pedagoško, temveč tudi pesniško osebnost. Primemo bi bilo, da bi izdali izbor Viherjevih najboljših in za spoznavanje njegove osebnostne podobe najznačilnejših pesmi s trajno umetniško vrednostjo. A. K. Na razpis je prispelo več sto del. Izbor so opravili naši priznani književniki in kritiki: dr. MilošBandič, dr. Tode Čolak in Radojica Tautovič. Svojo nalogo so opravili zelo odgovorno. Zbornik z naslovom „OD KATEDRA DO PARNASA" je izšel dan pred tretjim Uteranim večerom prosvetnih delavcev, konec januarja letos - in tako je bila ta knjiga hkrati najlepša novoletna čestitka avtorjem. V njej skupno nastopajo tisti, ki vzgajajo naše najmlajše, ki jih učijo abecede in prvih pojmov o bratstvu in enotnosti naših narodov. Knjiga je nenavadna tudi zato, ker predstavlja miniaturno Jugoslavijo, lepo pisano kolo od Triglava do Ohrida. Tematika titeranih prispevkov je zelo pestra, a sestavlja celoto nekega mozaika. Zbornik zajema štiri področja Uteramega ustvarjanja: poezijo, prozo, humoristične prispevke in dramska besedila. Poezija je bogata. Če povemo po resnici: ponekod je rezka -drugje jokava, pa spet nežna; ponekod trpka in grenka - toda v celoti je to velika poema, ki zasluži našo pozornost. Proza se bralcu ponuja s svojo zrelostjo in svežino. Zbornik ji je omogočil, da mimo stopi pred sodišče bralcev. Humoristični prispevki so nabiti z duhovitostjo in izražajo zelo jasno naročilo. Uvod je napisal književnik Radojica Tautovič, ki je bil tudi član žirije. Ni skopani ne z besedami ne s prostorom, da bi čim popolneje osvetlil zamisli in prispevke ter tako predstavil bralcem avtorje čim bolj objektivno. Iz SR Slovenije se je na razpis odzvalo dosti prosvetnih delavcev - v zborniku jih je zastopanih osem Moramo poudariti, da žirija niti najmanj ni razporejala prispevkov glede na narodnost - upoštevala je -samo kakovost poslanega prispevka, kar je tudi največje priznanje piscem, ki so zastopani v ZBORNIKU. Vsi prispevki slovenskih avtorjev so objavljeni v slovenščini in hkrati prevedeni v srbohrvatski jezik. Organizatorji in založniki pravijo, da je to začetek in da bodo že v drugi polovici letošnjega leta razpisali natečaj za ZBORNIK II. Niti ena šola ne bi smela ostati brez zbornika; vsaka šolska knjižnica bi morala uvesti v svojo zbirko vsaj en izvod te lepe knjige. ZORA MEDENICA NAROČILA za vseh pet zbirk pesmi pedagoga dr. Danila Viherja s skupno 621 stranmi po N-din 10 sprejema Dušan Špindler Visokošolska in študijska knjižnica 62-000 Maribor, Prešernova 1 /I Izkupiček je namenjen Viherjevi družba. PTICA (olje — Jože Horvat — Jaki) Pričevanje o Milanu Majcnu in Jančiju Mevžlju ' PO VEČ KOT STO LETIH 00 NOVEGA ATLASA Približno pred sto desetimi leti smo dobili Slovenci prvi šolski atlas, ki ga je pripravil in izdal geograf Blaž Kocen. Pred dnevi pa je založba Mladinska knjiga objavila pomembno vest: v 49.000 izvodih je izšel slovenski Veliki atlas sveta, ki ga zaradi njegove nazornosti imenujejo ,,dmžinski atlas", atlas za vsakdanjo rabo. Izdaja Atlasa sodi v enciklopedično dejavnost založbe Mladinska knjiga in pomeni velik uspeh ne le glede na uspešno opravljeno redakcijsko delo, temveč tudi glede na tiskarske dosežke. Založba Mladinska knjiga je, namreč med tremi slovenskimi založbami, ki, lahko tiskajo take knjige. „Postali smo pismeni v kartografiji" - so poudarili predstavniki Mladinske knjige na tiskovni konferenci. Kartografsko osnovo za pretežni del atlasa so dobili avtorji od londonskega Geographical Projects in kartografskega inštituta Bertelsmann, dobršen del pa so prispevali tudi slovenski sodelavci. Zakaj pri nas nismo izdali takega dela sami? Avtor Velikega atlasa sveta dr. Jakob Medved je na tiskovni konferenci pojasnil: „ V Sloveniji kartografija še ni tako razvita, da bi lahko opravili tako delo samostojno posamezni strokovnjaki. Če bi pripravili tak atlas doma, bi nas izdelava vsake karte stala nič manj kot 100.000 din. Veliki atlas sveta pa ima v prvem delu kar 217 dvobarvnih in večbarvnih kart. POMLAD V PIRANU (olje - Rudi Simčič) Atlas podaja sklenjeno podobo sveta, sestavljen pa je iz tv delov: prvi del podaja sistematični pregled po zemljinah, posa0 nih državah ali skupinah držav. Skupina posameznih kart v drujf delu atlasa ilustrativno govori o človeku in njegovem gospodarjem v prostoru, tretji del pa nas z besedami in slikami seznanja s pč meznimi deželami sveta. Posebnost je „dodatni del", ki ga v dot danjih atlasih nismo bili vajeni: v njem je kronologija najvažnejV geografskih odkritij, kazalo geografskih izrazov oziroma pojmov tujih jezikih. V imenskem kazalu je 37.000 imen, Janko Moder F je napisal poglavje ,,0 pisavi in izreki tujih zemljepisnih imen". J" Posebnost atlasa je tudi nova kartografska tehnika - tako ifr novana tehnika senčenih reliefnih kart. To so senčene reliefne s tridimenzionalnim učinkom, vsaka od teh pa je izdelana nap0* lagi reliefnega modela posameznega področja ali celine." Medtem ko so bili dosedanji atlasi namenjeni zgolj za uporab0 šoli, je novi atlas namenjen ,,širšemu krogu", kar pomeni, dago^ z veseljem prelistaval vsak, ki se bo želel razgledovati po svetu, ji Dr. Jakob Medved in njegovi sodelavci so nas s tem delom dvomno presenetili. Zagotovo pa lahko trdimo še nekaj: ob now atlasu bi bil pouk geografije za mnoge šolarje zanimivejši. Škodil le, da si ga bodo zaradi visoke cene (320 din) lahko ogledovali^, skupinsko, v razredu. M- K. Pesem ne pozna meja 18. marca je bilo v klubu poslancev v Ljubljani srečanje dF zborov: moškega zbora iz Bonna z dirigentom dr. Vilijem Enf^, som in našega učiteljskega pevskega zbora Emil Adamič pod vC stvom Branka Rajšterja. Goste je pozdravil predsednik Igor ijT j h nikvar. Igor Ponikvar je v prisrčni dobrodošlici med drugim dej. „Pesem lahko pove več kot mnogo besed. Pesem, ki ne pozna mi " lahko zgradi trdne mostove prijateljstvu in drugim oblikam med? bojnega sodelovanja." Tople besede, zdravice in spominska daif gostov ter domačih so poudarili prisrčnost srečanja. Prav kmahL zadonela pesem, zdaj nemška, zdaj naša Šinila je kvišku kot ^ se zaiskrila v očeh in obvisela v zraku kot slutnja, kot obet, L mnogi tudi v današnjem času tehnike in napredka vztrajajo in ob\it njujejo čustva, po želji lepote in prijateljstvu. L Prijateljstvo med obema zboroma ni novo, saj obstaja že 70 v' in se nenehno povečuje. Učiteljski pevski zbor Emil Adamič je K ' z dirigentom Brankom Rajšterjem gost pevskega zbora v Bonnu ^ 6. 1960, kjer so ga izredno gostoljubno sprejeli. Topli medsebor stiki trajajo še danes, kar izpričuje tudi sedanje srečanje. Naš pevski zbor Emil Adamič je že lani želel obiskati n0*1, zdomce v Stuttgartu. Obisk je odpadel zaradi nezanimanja /zj Ijenske matice. Letos pa bo ta zamisel uresničena, zahvaljujoč ® ^ venskemu KUD Triglav iz Stuttgarta, ki je prevzel organizad ri ‘irl Knjiga ,Narodna junaka Milan Majcen in Janči Movželj" je od-iolžitev herojskima borcema, ki sta oktobra 1941. padla na Mum-cah. Tedaj sta dva partizana sama nudila junaški odpor veliko močnejšemu nemškemu nasprotniku in vztrajala v boju do smrti. Milan Brezovar je biografsko opisal njuno življenjsko pot, Štefan Kuhar pa je obširneje prikazal „Kmetsko mladinsko gibanje in Milana Majcna". Knjiga prinaša tudi več fotografsko-dokumentarnega gradiva. Hudo pa moti koncu snop reklamnih oglasov. Za vsakogar, ki bi se nadrobneje zanimal za literaturo in vire, ki so rabili piscema, je ob koncu seznam prispevkov znanih od poprej. obiska. Zbor bo imel tri koncerte: v Ingolstadtu, v Gruenvvaldu ^ 'e Stuttgartu. Dva koncerta bosta za zdomce, v Stuttgartu pa tudi' nemško občinstvo. Sodeloval bo tudi nemški pevski zbor. Koncd bosta snemala televizija in radio. Naši bodo skupno z domačim* f* Stuttgartu izdali poseben slovensko-nemški koncertni list. (Dd111 zanj bodo dali v Stuttgartu!) „Opozorili bomo na probleme s; t venskih otrok, ki hodijo tam v šolo in jih povabili v Slovenil \ 1 Menim, da bomo naše poslanstvo bolje in laže opravili s pesmi! nam je dejal org. tajnik mladinskega pevskega festivala iz Celja J1 Vreže. Naš zbor Emil Adamič bo odpotoval na to štiridnevno sreča* 20. aprila letos. Srečanje dveh zborov naj končam z besedami nemškega d* genta dr. Vilijema Engelsa: „Gojiti prijateljstvo človeka do čj veka, srca do srca - gojiti prijateljstvo med ljudmi je ne sdj človeška, temveč tudi naša velika politična naloga. “ L TEA DOMINA iln I 1 KNJIGA O KU-KLUX-KLAN1 Branko Bučalo je napisal zajetno knjigo ,Jšu-klux-klan znova)) pohodu", Herbert Savodnik pa jo je prevedel za založbo Borec. ^ b za reportažno prikazovanje najbolj nazadnjaške organizacij) ®ei ZDA. Branko Bučalo se je oprl na dokumentarne vire in iz najt) c ličnejših zornih kotov osvetlil mnoga protislovja, ki pretresajo ) nošnjo Ameriko, predvsem pa z gledališča, ki povezuje delovanj0" razvpite organizacije. Ku-klux-klan, ki si je zadal bojne naloflif smeri rasizma, antisemitizma, prioritete bele rase, je v svoji °srl0jL( že na ravni fašistične ideologije. Čeprav je bilo že precej nega proti tej organizaciji moči in terorja, pa je v povojnem d**! znova prišla do izraza sila mračnjaštva, ki je v današnjem sveti1)) videz anahronistična. Iz zastrašujočega, tajno organiziranega S1- nja se je kot nasproten refleks porodila, gotovo tudi iz obrambni razlogov, podobno nazadnjaška črna rasistična organizacija muslimanov". Avtorjeva beseda se opira predvsem na dejstva, ležena v tisku in drugod, ki razgrinjajo konkretne primere do\) vonja ku-klux-klana. Ob tem ni težko ugotoviti, katero dnižbdč ozadje kriie tako nazadnjaške miselne fosiliie in navsezadnje krČ\L. ozadje krije tako nazadnjaške miselne fosilije in navsezadnje akcije s tem v zvezi. Aco Pasternak je ob koncu podal sprerFf besedo .Mračna znamenja ameriškega juga" in prikazal kratek^ storiat ku-klux-klana. Knjigo je opremil E. Kmaič. prosvetn:: delavec STRAN n MED MIUČNIKI-KADETI V VIKRČAH Tretja generacija mladih miličnikov ^HGA (tempera — Dado Črnič, 8.*razred posebne šole za slušno Pripadete v Mariboru^ lr; j Tekmovanje v znanju tujih iezikov M ^ništvo za tuje jezike in književnosti SRS prireja letos že četrtič (je/JPomočjo zavoda za šolstvo tekmovanje v znanju tujih jezikov, ki Kor1 poučujejo na naših srednjih šolah. Angleščini, nemščini in fe/^čini, v katerih so četrtošolci gimnazij in drugih srednjih šol ‘ ekijiovali doslej, se bodo letos pridružile še francoščina, itali-, ;>flNščina in latinščina. Vsa tekmovanja bodo v-Ljubljani na II. gim-v Šubičevi ulici št. 1 z začetkom ob 9. uri, in sicer: 1 P° angleščina in nemščina 15. aprila francoščina in ruščina 22. aprila 'ab f italijanščina in latinščina 6. maja. ^ Namen tekmovanja je predvsem ugotavljanje ravni znanja, ki jo m /jpako dosežejo naši srednješolci, pa tudi spodbuda za naše učitelje lo^riijake k čim boljšemu delu. odc\ tekmovalci pišejo test, kije sestavljen tako, da ugotavlja sposob-vali razumevanja in izražanja ter stopnjo obladovanja besednega ^lada in slovničnih struktur. Te sposobnosti preverjajo seveda v ^ l^em jeziku posebej, ne pa posameznih jezikov med seboj. Ker v ^em letu nekoliko dvignemo zahtevnost testa, bomo iz rezul-I at°v lahko tudi razbrali, ali se raven znanja viša ali ostaja ista. Ker I Uso delovni pogoji v vseh vrstah srednjih šol enaki, so postavljena Slična merila za navadne gimnazije, za gimnazije z intenzivnim , ^pukom tujega jezika in strokovne strednje šole. Teste ocenjujeta dva korektorja ločeno in kasneje soočita in ^ ^^ladita dobljene ocene. Popolna nepristranost je zajamčena, saj 0r j^jo tekmovalci naloge anonimno, tako da označijo testne pole s številko, s katero je označena tudi kuverta, v kateri je ime r m^ .aka, naslov njegove šole in njegovega učitelja. Identiteto piscev ^gjŽotavlja posebna komisija šele, ko so naloge dokončno ocenjene dan razvrščene po lestvici dosežkov. Da bi dobili čim bolj čiste ^/J^datke o tem, kar naše šole premorejo na področju pouka tujih •t s4rikov, se dijaki, ki so živeli v tuji deželi, ali katerih eden ali oba fc*3 90 angleške’ francoske, italijanske, nemške ali ruske narod-r ne m0rei0 udeležiti tekmovanja. Zmagovalce v tem tekmo- Nu bo Društvo nagradilo z lepimi knjižnimi nagradami. Te bo J°delilo na kulturni prireditvi, ki bo predvidoma 13. maja v Kri-10 P^kah v Ljubljani. : je\ Delu na zunaj sledi strokovna obdelava testov v Društvu. Vodje nu $r°kovnih komisij rezultate analizirajo in tako dobijo podatke o eb^|0vprcčni ravni znanja dijakov, ki so bili kot najboljši poslani na ^movanje, s tem pa tudi o kakovosti in merilih pouka tujih je-^ov pri nas. Analiza tudi pokaže, katera področja v znanju tujih i ni erikov zaostajajo, čemu je torej treba posvetiti več pozornosti ! /z. 'riroma, kje spremeniti metodo pouka. Rezultati te analize so na ič vsem zainteresiranim. Doslej smo jih objavljali informativno v izad tosvetnem delavcu, bolj podrobno pa v glasilu našega Društva v i« ritniku. udi' Prireditelji si želijo čim številnejše udeležbe, saj bi ta pokazala, ned 'rito se naša mladina zanima za tuje jezike in kolikšna je njena čit^ Spravljenost za resno in vztrajno delo. Veliko število tekmovalcev X>grt11 tudi povečalo veljavnost analize rezultatov. ie 5| TDora UMEK, nrof. PA predsednica Društva za tuje jezike. sem1 književnosti SRS Letos končuje strokovno šolo za kade te-miličnike v Vikr-čah pod Šmarno goro že tretja generacija, ki šteje 140 mladih fantov. V šoli, v treh letnikih, so zbrani fantje od vsepovsod. Za poklic miličnika so se odločili na različne pobude, seveda po lastni želji, izbiri in presoji. Šola jim nudi obilo teoretičnega in strokovnega ter praktičnega znanja, ki ga s pridom uporabljajo pri ctpravljanju službenih dolžnosti. Tudi za izven-šolsko dejavnost je na šoli poskrbljeno. Sicer pa naj fantje povedo sami. TONE BRODAR, doma iz Prebolda, je v drugem letniku: „Ob vpisu na to šolo me je skrbelo marsikaj. Predvsem red in disciplina. Moram reči, da sem se na vse to tako rekoč mimogrede navadil. Izmed strokovnih predmetov mi najbolj ugaja kriminalistika. “ JANEZ RECEK, doma iz Krašč pri Murski Soboti, obiskuje letos že drugi letnik. Osnovno šolo je končal na Cankovi: „Ob tri četrt na šest vsta- jamo. Eno uro imamo časa za zajtrk, ob sedmih pa se že prične pouk, ki traja do pol enih popoldan. Ob enih imamo kosilo in potem do petnajste ure prosto. Učne ure imamo do šestih zvečer, zatem večerjo in do pol desetih, ko ležemo k počitku, imamo zopet prosto. “ BOJAN BELAK, doma iz Kranja, obiskuje zadnji letnik: „Po končani šoli bi se želel zaposliti nekje na Gorenjskem. Vseeno kje! Učenja imamo veliko, razvedrila pa tudi. S priznano srednjo strokovno izobrazbo se lahko sleherni, ki diplomira na naši šoli, vpiše na visoko ali višjo šolo. Če bom imel priliko in pogoje za študij, se bom tudi sam vpisal na eno izmed višjih šol. “ STOJAN CELIN, doma iz Središča ob Dravi, je v tretjem letniku: „0če je miličnik in morda me je prav on navdušil za to šolo. Najbolj me zanima kriminalistika. Po končani šoli bi želel v Maribor. Tam bi namreč imel veliko večje možnosti študija. “ NAŠI RAZGLEDI Iz 6. številke NAŠIH RAZGLEDOV priporočamo bralcem: - Dr. Bogdan Kavčič: Kaj so naši sindikati in kaj niso? (str. 166) - Karel Siškovič: Model socializma za moderno industrializirana državo (str. 166) - Drago Druškovič: Nekaj vprašanj koroških Slovencev (str. 16$) - Josip Majski: Kibernetika in naša stvarnost (str. 171) - Ume most, leksikon in še kaj (razgovor z dr. L. Menašejem - str. 184) - O kongresu KPI (str. 185) ■ - Zgodovinski cilj: enotnost Evrope (str. 186) - Zakaj se Kitajci bojijo? (str. 188) - Tovariši — magnetofonski zapis med stavkajočimi (str. 188) - Belgija se je lepo prodala (str. 191) Eden od vzrokov neuspeha v šoli Opravičenih vzrokov je več: otrok je umsko slabo razvit, preobremenjen z domačim delom, živi v neurejeni družini, ima dolgo pot v šolo, je bolan in podobno. Zdaj pa se vprašajmo, zakaj je slab učenec otrok, ki je umsko normalno razvit, živi v dobrih socialnih razmerah, ima dovolj časa za učenje. Za praznike sem obiskala znanko. Oba z možem sta zaposlena. Starejšega sina imata v vzgojnem zavodu, mlajši pa je doma. Obiskuje prvi razred. Ima slab uspeh. Ne zna brati ne pisati nareka in tudi pri matematiki je slab. Mati je bila na govorilnih urah in učiteljica ji je rekla, naj doma vsak dan uro bere in piše. Matematiko ga bo učila po pouku v šoli. Mati mi je pred otrokom pripovedovala dalje: „Ta tovarišica mi ne ugaja. Imeti mora usmiljenje z otrokom — vsi niso bistri! Res je pedagog na šoli NAS PRAVNIK SVETUJE a d1. 'o č\ ■ saA ^BASANJE: V vzgojno- vfstveni ustanovi smo uvedli flNWoste sobote, kar je povzro-™o, da se člani naše delovne upnosti ne moremo spora-''Urr>eti, koliko ur delovne ob-j^znosti smo dolžni opraviti j®sfa/e dni v tednu. Vzgojiteljice 'jvifC^ijo, da so dolžne glede na •c. soboto opraviti ostale 'c‘i?JtoVne dni v tednu pet in ne najčpem ur več dela. ijo »J Vzgojnovarstveni zavod anje\ GOVOR: Zakon o vzgoj-os^jT^stveiu dejavnosti za pred-A: stol otroke jasno opredeljuje n ,0vno obveznost vzgojiteljev 'čta V . °ča 42 ur tedenske obvez-0sti, ne glede na to, ali gre za ali za šestdnevni delovni so dolžne i, zj* tžbe%^ tako dolžne ob prostih /cr^jd.^fah opraviti ostale delovne iretfiC/ Pet ur več vzgojnovarstve-tek dela. Preostalih dvanajst ur obveznosti pa morajo nipAk: «u za sestanev < : Vzgojiteljice zAp 'riti 30 ur VZgOjnovarsive-^ riela (v oddelku) na teden vzgojiteljice porabiti za pripravo na vzgojnovarstveno delo m za drugo delo, ki je povezano z vzgojnovarstvenim delom. T. ŠAREC KAKO JE Z VRAČANJEM ŠTIPENDIJE VPRAŠANJE: Dve leti sem na podlagi sklenjene pogodbe o štipendiji prejemala od temeljne izobraževalne skupnosti štipendijo. Ker je bila le-ta nizka, sem bila prisiljena študij na prvi stopnji prekiniti. Zaposlila sem se kot predmetna učiteljica v občini, ki me je štipendirala. Po treh letih zaposlitve zahteva temeljna izobraževalna skupnost, da štipendijo v celoti vrnem, ker študija ^medtem nisem dokončala. Ali je njihova zahteva upravičena, ali sem kljub temu dolžna nadaljevati delo v težkih pogojih na dveh odročnih šolah in ali lahko preneham z delom brez 'odpovednega roka? 1.1. ODGOVOR: Medsebojna razmerja med dajalci štipendij in štipendisti se določijo s pismeno pogodbo. S pogodbo lahko štipendist prevzame obveznost, da se bo po končanem šolanju za določen čas zaposlil na ustreznem delovnem mestu, ki ga določi dajalec štipendije, ali da bo vrnil štipendijo, če ne bo izpolnil pogojev, s katerimi mu je bila štipendija podeljena. S pogodbo se določi tudi rok vračanja štipendije. Če ste se s pogodbo zavezali, da boste štipendijo vrnili, v primeru, da ne boste končali študija, nimate dosti možnosti, da bi se mogli otresti obveznosti vračanja zneskov, ki ste jih prejeli na račun štipendije. Zakon o štipendijah in posojilih za izobraževanje določa, da štipendist štipendije ni dolžan vrniti, če postane trajno nezmožen za delo ali študij. Ker niste dokončali študija, se tudi niste bili dolžni zaposliti na območju občine, ki vam je BORIS MLEKUŽ, doma iz Bovca, drugi lemik: „Za to šolo sem se odločil zato, ker me ta poklic veseli. Pogoji šolanja na naši šoli so v primerjavi z drugimi srednjimi šolami prav odlični. Letos med počitnicami grem prvič na prakso na postajo milice. Kam, še ne vem, komaj pa že čakam. “ DUŠAN KRAJNIK, doma iz Pirana, prvi letnik: „Po končani osnovni šoli sem izbiral med vojno akademijo in strokovno šolo za miličnike. Odločil sem se za slednjo. In ni mi žal!" IVAN LIKON, doma iz Rakeka, prvi letnik: ,,0 tej šoli sem slišal veliko pohvalnih besed, še preden sem se sam odločil za ta poklic, čeprav, moram priznati, me ta poklic nadvse veseli že dalj časa" MARJAN UČAKAR iz Ljubljane, prvi letnik: „Šolo sem si predstavljal po svoje. Nisem razočaran. Pogoji za delo in učenje na šoli so zares odlični. “ IVAN HOČEVAR, doma iz Krmelja, obiskuje tretji, to je zadnji letnik strokovne šole za miličnike-kadete: „Srednje- šolsko izobrazbo si tako rekoč pridobimo v treh letih in to celo brezplačno. Ni nam treba tudi na odsluženje vojaškega roka, nimamo težav z zaposlitvijo, stanovanjem itd. Naučimo se plavati, smučati, voziti motor, avto, razgibano je tudi delo v športnih in kulturnih sekcijah. Skratka, delo 'in življenje na šoli je takšno, kakršnega si mi mladi samo 'želimo. “ Ivan Hočevar Janez Recek ugotovil, da je naš fant normalno razvit — a saj tudi pedagog ne ve vsega. Po tisti ugotovitvi sem sina nekajkrat pretepla, pa ni zato nič bolje bral.“ Sinko je sedel ob strani in se posmihal. Popoldne sem tega fanta zlepa skušala pripraviti do tega, da bi bral. On pa nič. Sedel je in gledal televizijo. Proti večeru je šel na dvorišče in mati je rekla: „Bova vsaj mir imeli pred njim!" Opozorila sem znanko, da ne ravna prav z otrokom. Vsak dan znova mu dokazuje, da ni bister in da ji je pravzaprav odveč. Pri tem mu nudi vse ugodnosti — samo svojega zaupanja in svoje pomoči ne. Tako je videti, kot da bi ji odleglo, če bi tudi ta šel v zavod. Morda sem prestroga. Vendar je otroku potrebno sodelovanje staršev mnogo bolj kot sladkarije ali lepe obleke. Iz izkušenj učiteljice Marije Tone Brodar Stojan Celih dajala štipendijo. Glede vaše odpovedi naj navedemo, da določa 68 čl. zakona o osnovni šoli za učitelje šestmesečni raz-širitveni rok, če ni med učiteljem in delovno skupnostjo drugače dogovoijeno. Učitelju, ki se prijavi na razpisano prosto delovno mesto na drugo šolo, pa preteče razrešitveni rok z 31. avgustom tistega leta. Delavec ima pravico brez obrazložitve ob vsakem času prenehati z delom v delovni organizaciji. Pogoj pa je, da o tem obvesti delovno skupnost in da ostane od sporočitve svojega namena na delu še toliko časa, kolikor je določeno v statutu ali drugem splošnem aktu. V nasprotnem primeru se šteje, da je delavec j) renehal z delom samovoljno. Ce povzroči delavec delovni organizaciji s samovoljnim prenehanjem dela škodo, jo je dolžan povrniti, seveda, če to delovna organizacija od njega zahteva. T. ŠAREC Knjiga za zborovodje in zbore Pred kratkim je v založbi mešanega pevskega zbora Slavček iz Trbovelj izšla zanimiva knjiga. Avtor Jože Skrinar, dirigent tega zbora, je po pripovedovanju in zapiskih Avgusta Šuligoja opisal zgodovino predvojnega mladinskega pevskega zbora „Trboveljski slavček". Verjemo je to edinstven poizkus prikazati življenje nekega pevskega kolektiva, saj poleg zgodovine medvojnega pevskega zbora JA „Srečko Kosovel" takih primerov nimamo v naši literaturi. Ker je bil Šuligoj ustanovitelj „Trboveljskega slavčka" in njegov umetniški vodja ves čas obstoja, ni iz opisa izpadlo ničesar, kar je pomembno za neko zgodovino pevskega kolektiva. Starejši bralci se bodo verjetno še spominjali, kaj je pomenil ^Trboveljski slavček" v letih 1930 - 1941 za našo pevsko kulturo. Šuligoj je v trboveljski Vodenski šoli zbral otroke rudarjev, takrat najrevnejše raje v delavskem razredu in v presenetljivo kratkem času je pesem teh otrok osvojila vsakogar, komur so zapeli. Še bolj kot to pa je pomembno, da je njegov zbor in njegovo delo spodbudilo mnoge učitelje, da so na svojih šolah ustanovili mladinske zbore, tako da skromna glasbena zborovska literatura ni mogla zadostiti vsem potrebam. To pa je spodbudilo glasbenike, da so Slavčku in mladinskim zborom poklonili toliko novih pesmi, da je univerzitetna knjižica v 'Ljubljani šele po pridobitvi teh izvirnih del odprla poseben oddelek za mladinsko glasbo, mednarodni glasbeni svet pa je dal Slavčku najvišje priznanje. V knjigi so podrobno pisani nagibi, ki so vodili Šuligoja k ustanovitvi zbora. Z zanimivo in vsakomomur sprejemljivo besedo je nanizano veliko dogodkov, ki so omogočili ustanovitev in rast zbora. Pevovodjem mladinskih zborov bo verjetno dobrodošel ponatis Šuligojevih navodilza delo z zborom, ki niso teorija, temveč v dolgoletni praksi nabrane izkušnje. Šuligoj podrobno opisuje pot, ki jo je ubiral pri Slavčku. Da je bila ta pot pravilna, dokazujejo uspehi, ki jih je z zborom dosegel v neverjetno kratkem času. Pevovodje bodo lahko koristno uporabili njegove nasvete o izbiri pevcev, sestavi in dopolnjevanju zbora, o pevski vaji, učenju sporeda itd. Čeprav je Slavček deloval-v letih, ki so že nekoliko odmaknjena, bo knjiga o življenju tega zbora koristna vsakemu, ki mu je pri srcu delo z mladino. Zato jo toplo priporočam vsem šolam, posebno pa še glasbenim ezgoiUeliem mladine. pmf STANti PONIKVAR LIST INFORMATOR infarmator št. 1882, sreda 22. HI. 1972 (Mesečni dodatek .Javne službe" št. 7-8) Objavlja ORIENTACIJSKI NAČRT STATUTA OSNOVNE ŠOLE NA OSNOVI PREDPISOV SR BOSNE IN HERCEGOVINE Naš primer izdelave statuta osnovne šole (vključuje tudi odredbe ustreznih ustavnih amandmajev) bo rabil kot orientacija in pomoč pri izdelavi ustreznega samoupravnega akta na vsaki osnovni šoli v državi. NAROČILNICA INFORMATOR, Zagreb, Iliča 24 Nepreklicno naročamo: list INFORMATOR za leto 1972 po ceni 550 dinarjev izvodov........................ Plačali bomo na vaš žiro račun: INFORMATOR, predplačilo, Zagreb ,301-1-7604 Pošiljko pošljite na naslov: Točen naslov .............................................. Naslov službe, oddelka ali ime naročnika................... Kraj, ulica in hišna številka, številka pošte in poštnega predala Datum: Podpis odgovorne osebe: .. Žig podjetja Kinematografi prikazujejo © © ©»o m Kennedy, Maureen Stapleton in Burt Lancaster. m. b. ©0® LETALIŠČE je ekranizirani roman Arthurja Hailerja. Obravnaval naj bi skoraj vse težave, ki lahko doletijo človeka. Glavni prizorišči — letališče ter ladja letala — sta veliko bolj pomembni kot kulisi, ki naj mozaični zgradbi zgodbe dasta potrebno dinamičnost, kot pa simbol modernega življenja. Zaradi svoje strukture diši film po naftalinu. Je pa v njem nekaj čudovitih portretnih skic, ki so jih ustvarih Helen Hayes, Gorge VELIKA ZMEDA V PARIZU je ponesrečena komedija brez francoskega duha. Filma ne moreta rešiti niti Bourvil niti posrečena ideja profesorja, da uniči televizijske antene na strehah svojih učencev in jih tako reši pred neznanjem in televizijskimi zablodami. Vojni westem TOPOVI ZA CORDOBO spada med filme, ki ne prinašajo nič novega in so namenjeni predvsem za prijetno razvedrilo. O vsebini filma ni kaj dosti povedati. Razuzdani vodja mehiških vojakov v imenu revolucije ukrade ameriški vojski dragocene topove, ki jih mora uničiti lepi igralec George Peppard. Vendar: tista populacija ljudi, ki rada gleda take zvrsti filmov, bo prišla na svoj račun. m. b. Naš list „ne živi" samo od sestavkov redakcije, pač pa v veliki večini od člankov zunanjih sodelavcev in dopisnikov iz raznih krajev. Kdor piše, ve, da je dosti laže neko stvar razložiti in opisati na dolgo kot na kratko — vendar pa si v sedanjem času naglice vsi želimo, da bi bilo v listu čim več dobrih, zgoščenih in kratkih sestavkov. V imenu uredništva in bralcev vas MALI VELIKI MOŽ (FEST 72) je najnovejši film Arthurja Penna. Struktura filma je zanimiva. V svoji biti razkraja človekove predsodke v njihovih koreninah. Ves film je iskanje čistih odnosov med ljudmi, ne le med rasami, odpor do nasilja in iskanje pravice. Mogoče nekoliko bolj skrito kot pa smo tega vajeni v njegovih dosedanjih filmih. V Ljubljani pripravljajo projekcijo sovjetskega risanega filma. Te risanke ne prinašajo nič novega niti po estetski plati niti ne po inventivnosti. n. d. Film ZAKON V PEKOSU naj bi bil nekakšna parodija na westem. Mislim, da se režiserju ta namen ni posrečil; posrečil se mu je le zelo dolgočasen in razvlečen film. , n. d. DIMITRIJE - DIMO JOVANOVIČ Melodije jedne Ijubavi Predstavljamo vam knjigo o Sloveniji, ki nosi naslov MELODIJE JEDNE LJUBAVI. Pisatelj) pripoveduje o njej: Na osnovi del književnikov, pesnikov, slikarjev in grafikov, dramaturgov in Olasbenikov slovenskega naroda so se mi odprla vrata v spoznanje bojev in trpljenja slovenskih ljudi, spoznanje njihove moči, čistost narodne zavesti kot trdne korenine socialne in nacionalne strukture. Vse to je osvetljevalo moje pisanje - iz tega je nastala knjiga MELODIJE JEDNE LJUBA VI, podoba Slovenije v njenem povojnem razvoju in samoupravnem ustvarjanju. To melodijo sestavljajo sekvence o naprednem in revolucionarnem gibanju, materialnem in kulturnem razvoju, zajemanju naravne lepote in turistično urejenih predelih. Z meditacijami z mesti in spomeniki narodnoosvobodilne borbe po vsej Sloveniji sem poskusil prikazati ljubljene kraje v revoluciji. V knjigi ni pozabljena stara zgodovina mest, prav tako upoštevam filmsko poezijo današnjega stanja. Skozi projekcijo duševnosti treh oseb sem tako rekoč posnel vso Slovenijo: pesnik, žena in hladni spremljevalec doživljajo različno srečanje s kraji. Tako hna bralec možnost, da dobi objektivno podobo. Melodija te velike avtorjeve ljubezni, ki se je začela v težkih in mučnih dneh bolezni in zdravljenja, odzvanja na vsaki strani te izjemno dobre knjige in hkrati priča o piščevem ponosu: s tem svojim delom vrača deželi del svojega dolga. Avtor pravi: — Nisem si izmišljal besed, temveč sem posnemal razgovore plodov in hribov, beležil sem besede dolin. PODATKI O KNJIGI: Knjiga obsega okrog 700 strani, obravnava okrog 500 različnih motivov in prav toliko je slik (barvnih in čmo-belih). Tiskana je na formatu 25 x 29 cm z umetniško opremo in umetniškim tiskom, vezana je v celo platno. Izdajo sta prevzela BORBA iz Beograda in OBOD iz Cetinja tako za Slovenijo kot za Jugoslavijo. NAROČILA SPREJEMA ..PROSVETNI DELAVEC", POLJANSKA 6, LJUBLJANA. CENA V PREDNAROČNINI JE 100 DINARJEV, CENA V PRODAJI 200 DIN. NAROČILNICA: Nepreklicno naročam ............ izvodov knjige MELODIJE JEDNE LJUBAVI v pred- naročninski ceni 100 dinarjev. Knjigo pošljite na naslov: Priimek in ime: .................................................................. Kraj, ulica, številka: ........................................................... Pošta: ........................................................................... Celoten znesek ...................... bom plačal takoj po prejemu knjige na tekoči račun PROSVETNEGA DELAVCA: 501-8-26/1 svojeročen podpis naročnika: uslužben pri: m t* Letopis v 2.000 izvodih m. b. dragi sodelavci in dopisniki prosimo: pošljite nam čim bolj pretehtane in zgoščene članke. Tako bo odpadlo nepotrebno krajšanje in večkrat tudi nadaljevanje iz številke v številko. Se nekaj prosimo: pošiljajte nam po možnosti pretipkane sestavke. Te je mnogo laže brati, odpadejo pa tudi morebitne napake zavoljo nepravilnega tolmačenja v naglici napisanih besed. Upamo, da nas boste razumeli, in se priporočamo za sodelovanje UREDNIŠTVO PO MILOSTI BOŽJI (FEST 72) je nenavaden film Nina Manfredija, ki je obenem scenarist filma in nosilec glavne vloge. Črni humor — poln zdrave elementamosti in smisla za poezijo, odpira moralne probleme specifičnega italijanskega ambienta. Spoprijema se s predsodki vseh vetrov in vseh nians. In ker so v Italijanih verski predsodki najbolj zakoreninjeni, so le-ti podani skozi rešeto razuma in čustev. Nenavaden in dragocen film, ki naj bi ga gledali tisti, ki od filma zahtevajo nekaj več kot zgolj zgodbo. m. b. Italijanski film INŠPEKTOR STERLING spada v zvrst zelo slabih kriminalk. Nobena komponenta (igra, režija, ideja) ne rešuje tega filma. V filmu nastopa tudi naša igralka Beba Lončar, ki film samo dekorira. n. d. Gradbeni šolski center Borisa Kraigherja v Mariboru bo ob koncu letošnjega šolskega leta izdal že IX. letnik svojega tradicionalnega POROČILA. Publikacija, ki izide ob koncu vsakega šolskega leta, je neke vrste letopis, ki ga tiskajo kot knjigo na brezlesnem papirju z obsegom okrog 200 strani in v nakladi 2000 izvodov. Knjiga je bogato ilustrirana s fotografijami, ki prikazujejo delo učencev pri njihovem teoretičnem in praktičnem delu ter vseh drugih šolskih dejavnostih. V njej je podana celotna učno-vzgojna problematika s prikazom učnega uspeha učencev vseh šol centra, s seznamom predavateljev, učencev, delodajalcev, pri katerih so v učnem razmerju učenci poklicnih šol. Posebno mesto zavzema vsakoletna šolska kronika, dokumentirana s fotografskimi posnetki posameznih dogodkov. Sklepni del Poročila predstavlja obsežna literarna priloga „Naša snovanja" s prispevki učencev in vzgojiteljev gradbenega šolskega centra. Prva številka Poročila je izšla leta 1964 — v letu, ko je po štirih letih šolanja opravljalo 43 absolventov šole prvi zaključni izpit. Prvi letnik Poročila je izšel v 800 izvodih. Sedaj se je naklada povečala že na 1700 do 2000 izvodov. Ker je Poročilo namenjeno tudi učencem gradbenega šolskega centra, je razumljivo, da se je povečalo hkrati s povečanim vpisom učencev na šolah centra tudi število naročnikov. Poročilo GŠC pa ni namenjeno samo učencem teh šol, temveč tudi vsem delodajalcem, družbenopohtičnim organom in vsem, ki pomagajo pri uresničevanju učno-vzgojnega procesa ter se zanimajo za delo na GŠC. Gradbeni šolski center Borisa Kraigherja v Mariboru tesno sodeluje z gradbenimi podjetji mariborske regije in republike, katerih kadri se izobražujejo na centru. Ta podjetja nudijo tudi finančno pomoč, ki omogoča redno izhajanje Poročila; neka-katera od njih pomagajo pri tem že od izida prve številke. TEHNIŠKA KMETIJSKA ŠOLA MARIBOR, Vrbanska 30 razpisuje prosto delovno mesto — učitelja za predmete biologija in varstvo rastlin za nedoločen čas Pogoj: dokončana agronomska fakulteta in dve leti ustrezne prakse. Stanovanja ni na voljo. i SVET ŠOLE PRI OSNOVNI ŠOLI DOBOVA razpisuje prosti delovni mesti za nedoločen čas — učitelja za fiziko in tehnični pouk — učitelja za glasbeno vzgojo Pogoj: PRU ali P Nastop službe 1. 9. 1972. far ref Stil ap. Hal Vaj vse Razpisna komisija GLASBENE ŠOLE KAMNIK razpisuje naslednja prosta delovna mesta: učitelja klavirja, P, s polno učno obveznostjo za nedoločen čas učitelja za kitaro, STU, s polno učno obveznostjo D nedoločen čas Razpisni rok 15 dni po objavi. Pismene prijave sprejema razpisna komisija Glasbene šok Kamnik. jat Jal pn to VOi Ve: da se, sta K: