—TDGOVSKI LIST—
Naročnina za Jugoslavijo. |H	«8^.	BH «Bk Mm Mig	9H	TUgL	Sqt	H|	Gregorčičeva	ulica	23.	Tei.
celoletno 180 din (za ■■	■■	Gregor-
zemstvo: 210 din),za ’/.leta	W	RP	^	člčeva	ul	27.	Tei.	47-fiL
»0 din, za 'It leta 45 din,	Rokopisov	ne	vračamo.	—
mesečno 15 din. Tedenska v	.	«	_	»	»____ »	.	•	_«____gX*--«■» Račun pri poštni hranll-
^aiXf^leSu6b°ijSi: Časopis za trgovino• industriio, oort in denarništvo ** * lmuui
Ivliaia vsak ponedeljek, i*fla#0 spefl0 In petek
Llubliana. sreda 28. avgusta 1940
Cena p0*3”16™1 **J5I1
%,tsna številki din *
Za skupno delo gospodarskih o rganizacli
Vedno večje težave, ki jih preživljamo in ki so danes posegle že na silno kočljivo polje ljudske prehrane ter oskrbe' industrijskih podjetij s surovinami, nas vedno bolj opominjajo, da moramo ta vprašanja čimprej in čim temeljiteje rešiti. Kajti ne more biti novega javnega reda, če ni urejeno vprašanje ljudske prehrane. Ljudje ne morejo delati s praznimi želodci in zato je vprašanje ljudske prehrane primarno in osnovno vprašanje, kateremu gre prednost pred vsemi drugimi. Ozko v zvezi s tem vprašanjenj, pa je vprašanje oskrbe industrijskih podjetij s surovinami. Kajti če industrije nimajo surovin, ne morejo obratovati, če ne obratujejo, ne potrebujejo delavcev in po deželi se mora razširiti katastrofalna brezposelnost, ki je v času nezaslišane draginje in tik pred zimo tem občutnejša.
Ta dva problema se morata zato takoj rešiti. Oba problema sta težavna, zlasti še, ker se pri nas od vsega začetka ni posvečala tem vprašanjem prava pažnja in ker so se dostikrat tudi napačno reševala. Zato pa je treba za rešitev teh problemov sodelovanja vseh, ki poznajo v jedru ta vprašanja. To znanje pa imajo naši gospodarski ljudje in zato je tudi slovensko trgovstvo naslovilo na vse gospodarske organizacije apeL, da ustanove skupen gospodarski odbor z nalogo, da reši vprašanje zadostne aprovizacije Slovenije z živili in s surovinami.
Takšen skupni odbor je neob hodno potreben, ker se more veliko vprašanje zadostne aprovizacije Slovenije rešiti le z organiziranim delom. Ne more biti nobenega pozitivnega uspeha, če bi vsaka gospodarska skupina reševala to vprašanje po svoje, temveč vse morajo harmonično delati za rešitev, ki bo zadovoljila vse
A tudi problem aprovizacije sam zahteva takšno skupno in organizirano delo. Predmete, ki jih potrebujemo, moramo plačati s svojim izvoznim blagom. Ze samo s tem je zadostno razloženo, kako morajo delati vse naše gospodarske organizacije roko v roki. Ka ko bi se tu mogli doseči lepi uspehi, kaže že naslednji primer Vojvodini primanjkuje drv, nam pa vojvodinskega žita. Ali se ne bi mogel doseči na tej podlagi dogovor, ki bi ustregel obema pogodbenikoma? Podobnih prime rov pa je še dosti.
Pa ne glede na vse to, je danes položaj takšen, da je gospodarstvo v Sloveniji tako potisnjeno vstran da se vsa velika gospodarska vprašanja rešujejo čisto brez sodelovanja Slovenije. Pri tem pa položaj Slovenije znatno slabšajo vedno novi monopoli, ki so redno zvezani tudi z vedno novimi taksami. Tako smo pred kratkim dobili pretirano visoko takso za izvoz drv, da more še ta kupčija zastati. Vsa naša zunanja trgovina se danes vodi od ustanov in od borov, v katerih slovensko gospo darstvo nima zastopstva. Stara resnica pa je, da se upoštevajo vedno le interesi tistega, ki je pri odločanju navzoč, nikdar pa ali pa le skrajno slabo interesi odsotnega Slovensko gospodarstvo res ni krivo, če ni zastopano, ker je po kazalo več ko dosti dobre volje za
sodelovanje in ker je tudi dokazalo svojo sposobnost za sodelovanje. Toda to še vedno ne zadostuje za naše neidealne razmere, v katerih se tudi najbolj požrtvo valno sodelovanje le malo ceni. Razmere so žal danes takšne, da si je treba pravico sodelovanja priboriti. To pa je tudi najodličnejši razlog, da se mora ustanoviti skupni slovenski gospodarski odbor.
More se dogoditi, da se preslišijo zahteve trgovcev in ne upoštevajo njih potrebe, če ^o ti po polnoma osamljeni, more se to dogoditi tudi obrtnikom ter isto morejo doživeti tudi industrialci in si drugi gospodarski stanovi, ni pa mogoče prezreti zahtev v eni organizaciji združenih vseh slo-enskih gospodarskih stanov. Zato
se mora skupni slovenski gospodarski odbor ustanoviti.
A ne samo ti izrazili gospodarski stanovi imajo živ interes na tem, da se ustanovi takšen odbor, ker je pravilna aprovizacija Slovenije vprašanje, ki zadeva vse. Zato bi bila prav za prav naloga javnih oblasti, da to vprašanje rešijo, ker pa vidimo, da ga ne rešijo, je pač treba, da prevzame skrb za rešitev tega najvažnejšega vprašanja kdo drugi v roke. Ta drugi pa ne more biti nihče drug ko skupni odbor vseh slovenskih gospodarskih organizacij. Ne moremo dopustiti, da gredo cene živil navzgor v nedosegljive višine, ne moremo dopustiti, da bi isto-
rovine, ki jih potrebujemo za obratovanje svojih podjetij in s tem za zaposlitev ljudi.
Tako vsesplošne in tako velikanske važnosti je rešitev aprovi-zacijskega vprašanja, da se nujnost tega vprašanja ne bi mogla v javnosti nikdar dovolj močno poudarjati. Zato ge je tem bolj čuditi, da naši listi in javnost' temu osnovnemu vprašanju posvečajo še vedno premalo pozornosti. Tudi zato je potrebna ustanovitev slovenskega gospodarskega odbora, da se bo zanimanje za to vprašanje dvignilo, da bo ljudski glas s tako silo zahteval njegovo rešitev, da se bo tudi izvedla.
Prva nujnost v današnjih raz-
časno padale cene našim izvoznim merah je ustanovitev skupnega predmetom in ne smemo dopu- slovenskega gospodarskega od-stiti, da bi manjkale v deželi su-1 bora.
Obletnica	s
Slavnostna seia vlade v Zagrebu
Na dan obletnice sporazuma je bila v Zagrebu slavnostna seja vlade, na kateri je najprej podal predsednik vlade Cvetkovič kratek liistoriat o sklenitvi sporazuma.
Pričakovalo se je in deloma tudi napovedovalo, da bo vlada sprejela na tej seji tudi celo vrsto reform in da se bo uvedlo dirigirano gospodarstvo. Te napovedi se niso uresničile, temveč je bila izdana samo uredba o oskrbi prebivalstva in vojske s pšenico in pšenično moko. (Besedilo uredbe objavljamo na drugem mestu) Druga vprašanja, kakor velika investicijska in melioracijska dela, reorganizacija Narodne banke, ureditev zunanje trgovine in notranjega trga, so bila odložena.
Tudi napovedi listov o raznih političnih reformah se niso uresničile. Slovenska banovina je ostala še nadalje nerešeno vprašanje, tudi avtonomija pokrajinskih socialnih ustanov ni doživela uresničenja. Edina pridobitev je
uredba o okrajni samoupravi v banovini Hrvatski.
Ustanove se okrajne samouprave, ki jih volijo občine in ki štejejo po 20 članov. Te samouprave imajo precej velike pravice. Zakaj ne bi mogle biti deležne teh samouprav tudi druge pokrajine, ni ravno samo po sebi razumljivo.
Po seji vlade je priredil podpredsednik dr. Maček članom vlade večerjo na banovinskem posestvu v Božjakovini. Na večerji so govorili predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, dr. Maček in ban dr. Šubašič.
Dr. Maček je v svojem kratkem govoru med drugim naglasil, da bi se pogajanja za sporazum morda še zavlekla, če ne bi bil sporočil dr. Krnjevič, da je evropska vojna gotova stvar. Zato sta se s Cvetkovičem sporazumela, da se sporazum sklene takoj, nerešena vprašanja pa odlože na kasneje. Danes vidimo, kako velike važnosti je bil sporazum, ki nam je ohranil mir. Upam, da ostanemo tako složni ko danes in s tem rešimo Jugoslaviji in s tem tudi Hrvatski mir.
Uradno	poro
vlade
O zagrebški seji vlade je bilo izdano naslednje uradno poročilo: Ministrski svet je na svoji seji dne 26. avgusta t. 1. v Zagrebu v banskem dvoru, katere so se udeležili predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, podpredsednik vlade dr. VI. Maček in vsi drugi ministri, razen Dušana Pantiča, ki je v inozemstvu, ob pričetku svojega dela naglasil pomen obletnice srbsko-hrvatskega sporazuma. V zvezi s tem je predsednik ministrskega sveta Dragiša Cvetkovič imel poseben govor, v katerem je razvijal genezo sporazuma in temelje naše politike, ki se izvaja v državi leto dni in ki je navzlic zelo težkim mednarodnim odnošajem omogočila Jugoslaviji notranjo konsolidacijo in istočasno izvršitev velikega števila i primernih ukrepov za povzdigo splošnega gospodarskega in socialnega blagostanja prebivalstva. Ministrski svet je obenem soglasno ugotovil, da se mora ta narodna politika nadaljevati v svojem duhu in da se ima še bolj poglobiti na podlagi sklenjenega sporazuma in da se morajo v tej smeri in v tem duhu reševati tudi še druga nerešena vprašanja.
Drugi del seje je bil posvečen razmotrivanju aktualnih vprašanj zunanjepolitične in notranjepolitične narave. Vlada narodnega sporazuma je na današnji seji posvetila svojo posebno pozornost vprašanjem zunanje politike. Naše stališče spričo teh velikih evropskih dogodkov je vsem dobro znano. Mi se držimo politike varovanja nevtralnosti našega naroda in iskrenega ter prijateljskega političnega in gospodarskega sodelovanja z vsemi našimi sosedi, predvsem pa z velikima sosedoma Nemčijo in Italijo. Kr. vlada je z zadovoljstvom ugotovila srečne rezultate z Nemčijo in Italijo, ki jih je do-sedaj dosegla s tako svojo akcijo in želi, da tudi pri tej priliki podčrta, da prijateljstvo z Nemčijo in
Italijo ni konjunkturnega značaja, temveč da je utemeljeno na naših bistvenih interesih. Vrsta poslednjih let je jasno pokazala vso učinkovitost tega sodelovanja, ki vsak dan postaja pristnejše. Danes, ko se ves svet nahaja na razpotju in ko se pojavljajo nove smernice glede preureditve politike v Evropi, se Jugoslavija zaveda, da mora tudi sodelovati pri vseh novih dogodkih. Kr. vlada se zato na deja, da bosta naši veliki sosedi, s katerima nas vežejo prijateljske vezi, razumeli napore prijateljske države.
Glede notranje politike je ministrski svet nadaljeval svoje delo za proučevanje in pripravo zakonskih in gospodarskih ukrepov, ki so nujni zaradi prilagoditve in preorientacije našega narodnega gospodarstva v zvezi z velikimi spremembami, ki so se zgodile v Evropi in ki se vršijo še dalje ter vodijo Jugoslavijo v položaj, da se more po novih razmerah osposobiti za uspešno izvajanje dobro premišljene splošne gospodarske in socialne politike, tako da bi se v polni meri lahko zadovoljile elementarne narodne in družabne potrebe v naši državi. Delo v tej smeri se bo nadaljevalo v prihodnjih ministrskih odborih in konferencah.
Posebno pozornost je posvetil ministrski svet na jubilejni seji preskrbi prebivalstva s hrano v zvezi z rezultati in uspehom letošnje žetve in pri tej priliki raz-motrival tudi vprašanj« velikih javnih del, ki naj se izvršijo po določenem načrtu in ki morajo imeti produktiven in melioracijski značaj. Ta dela bodo imela namen, zagotoviti prebivalstvu delo in zaslužek v vseh krajih, kjer je to potrebno. V svrho popolne in zanesljive zagotovitve prehrane prebivalstva je ministrski svet odobril sklep trgovinskega ministra, da se po posebnih odposlancih poišče in zagotovi iz inozemstva znatna količina živil.
Vprašanje	leto
Optimistična izjava kmetijskega ministra o prehrani
prebivalstva
prebivalstva. Mnenja sem, da naš načrt ni v celoti zadovoljiv, ker je manjkalo organizacijsko načrtiio delo. jPoleg tega pa tudi samo ljudstvo ni prav razumelo niti pomagalo našim prizadevanjem. Zato se bo v bodoče vodilo delo za prehrano prebivalstva s pomočjo prehranjevalnih odborov, ki se bodo ustanovili in ki bodo sodelovali pri načrtnih akcijah v vprašanjih prehrane prebivalstva.
Lakote se ni treba bati. Besede o lakoti širijo nasprotniki vlade Cvetkovič-Maček. V svojem načrtu smo predvideli postavitev 76 žit-' nih skladišč po vsej državi ter nekaj velikih silosov, ki bodo gotovi koncem septembra, najkasneje pa v oktobru. Ta skladišča in ti silosi v pasivnih krajih se morajo do konca januarja oskrbeti z zadostnimi količinami živil, da se bodo mogle na ta način najbolj bistvene potrebe glede prehrane ljudstva zadovoljiti. Čeprav je dala žetev premalo, vendar pa bomo imeli toliko hrane, da bomo mogli zagotoviti potrebni življenjski standard vsemu prebivalstvu. V naši prehranbeni politiki so najbolj odpovedale mestne občine ter industrijska podjetja, ki bi morala po uredbi o prehrani prebivalstva ustanoviti posebne odbore in skladišča, da se oskrbi mestno prebivalstvo z žitom. Vlada bo mestne občine opomnila na zakon o pre- ' hrani, da si nabavijo potrebne količine živil.
Ne bomo lačni, to je geslo, ki ga je postavila vlada in to je njen bistveni program, je dejal nadalje g. dr. Branko Cubrilovič. Vlada bo dokazala svojim nasprotnikom, da je njeno delo preudarjeno ter da bo izvršila svoje naloge ter da bo čim bolj uspešno služila narodu, državi in kralju.
Upajmo, da se bo optimistična > izjava g. ministra tudi v polni meri izpolnila.
Izjava pomočnika trg. ministra dr. Obradoviča
V zvezi z novo uredbo o oskrbi prebivalstva in vojske s pšenico in pšenično moko je dal pomočnik trgovinskega ministra dr. Obr&do-vič novinarjem daljšo izjavo, v kateri je najprej razložil, zakaj je bila nova uredba potrebna, nato pa navedel njene glavne določbe. Na vprašanje novinarjev, če bo letošnja žetev zadostovala za kritje domače potrošnje, je odgovoril: Podatki o letošnjem donosu pšenice še niso zbrani, vendar pa se v rezultatih strinjajo cenitve kmetijskih organizacij s trgovskimi cenitvami. Sodimo, da znaša povprečni donos na hektar 9 stotov, da smo torej na ploskvi 2,200.000 hektarjev pridelali 19,800.000 stotov pšenice. To je relativno slaba žetev. S prihranki, ki se bodo dosegli z uvedbo enotnega mletja in z večjo uporabo koruze pa bomo mogli pokriti vse potrebe. Ne more pa biti govora o izvozu pšenice ali moke. Nasprotno bomo morali še uvoziti določne količine žita, da si zagotovimo zaloge za prihodnje leto. V ta namen je vlada že dala Prizadu pooblastilo, da uvozi carine prosto 100.000 ton koruze.
Kmetijski minister dr. Branko Cubrilovič je dal novinarjem naslednjo izjavo:
»Za časa svojega dela v kmetij-
skem ministrstvu v zadnjih 11 mesecih sem imel priliko, da sem videl dobre in slabe strani organizacijskega načrta za prehrano
Sprememba v vladi
Gradbeni minister dr. Krek je-podal ostavko, ki je bila tudi sprejeta. Za gradbenega ministra je bil imenovan Danilo Vulovič, drž. svetnik, za ministra brez listnice pa je bil imenovan dr. Krek.
Uredba	o	oskrbi
s pšenico in moko
Uvaia	se	eno
»Službene novinec z dne 20. avgusta so objavile naslednjo uredbo o ukrepih za oskrbo prebivalstva in vojske s kruhom.
CI. 1. — V svrho pravilne oskrbe prebivalstva in vojske se morejo vsi presežki pšenice in pšenične moke brez ozira na to, pri kom in na kateri podlagi se nahajajo, prisilno odkupiti v smislu te uredbe.
Kot presežki se smatrajo vse količine pšenice in pšenične moke, ki presegajo lastne potrebe gospodinjstva, računajoč za te 800 kg pšenice ali 240 kg moke za člana gospodinjstva ko tudi količino pšenice potrebno za setev.
Cl. 2. — Prisilno odkupujejo pšenico in pšenično moko organi upravnih oblasti prve stopnje ter državnih in banovinskih krajevnih policijskih oblasti na zahtevo in za račun Prizada. V okrajih, v katerih Prizad ne intervenira, se more izvršiti prisilni odkup na zahtevo in račun aprovizacijskih ustanov, katerim poveri pristojna upravna oblast druge stopnje oskrbo prebivalstva dotičnega okraja oz. mesta.
Na zahtevo organov upravne oblasti prve stopnje ter državnih oz. banovinskih krajevnih policijskih oblasti morajo lastniki pšenice in pšenične moke prijaviti v T°ku, ki ga določi oblast, količine tek proizvodov, s katerimi razpolagajo ter število članov gospodinjstva ko tudi površino zemljišča, ki ga nameravajo posejati v prihodnjem gospodarskem letu j s pšenico. Ti organi imajo pravico, da kontrolirajo točnost prijav ter morejo v ta namen zahtevati vse potrebne podatke in pregledati vse prostore, v katerih se nahaja pšenica in pšenična moka ter pregledati tudi poslovne knjige in dokumente. Po določbi 2. odstavka 1. člena določijo višino presežkov, "ki se morejo prisilno odkupiti. Ti organi morajo ohraniti uradno tajnost o vseh podatkih, ki bi jih zvedeli pri opravljanju svoje dolžnosti.
Lastniki morajo tako določene presežke prodati in izročiti pooblaščenim ustanovam v smislu predpisov te uredbe. Organi oblasti morajo na zahtevo teh oseb izdati odlok o prisilnem odkupu ter v njem navesti količine ugotovljene pšenice in pšenične moke in način, po katerem so to ugotovili. Pritožba proti temu odloku ne zadržuje njegove izvršitve. Proti odloku upravne oblasti ni pritožbe.
Grgani upravnih oblasti prve stopnje ter državne oz. banovinske krajevne policijske oblasti izvršujejo prisilni odkup pšenice in pšenične moke s sodelovanjem zastopnikov ustanov, za račun katerih se izvršuje odkup. Zastopniki teh ustanov morajo izvršiti vse komercialne in tehnične posle v zvezi s prevzemom in plačilom pšenice oz. pšenične moke.
Cene pšenice pri odkupu v prostem prometu
Čl. 3. — Za odkupljene količine pšenice v smislu čl. 1. in 2. te uredbe se plačajo cene, določene z uredbo o prometu pšenice ter državni intervenciji na tržišču pšenice v gospodarskem 1. 1940/41 z dne 26. julija 1940., katerim se dodaje do 31. oktobra zaključno premija 50 din za 100 kg pšenice, namesto časovnih dodatkov (re-porov), predvidenih v čl. 1. odst. 7. navedene uredbe, ki se ukinjajo. Minister za trgovino in industrijo more v sporazumu z banom banovine Hrvatske odrediti plačevanje premij tudi po 1. novembru 1940. v zmanjšanem znesku ali jo ukiniti.
Po določenih cenah uredbe o prometu pšenice in drž. intervenciji na tržišču pšenice v gospodarskem letu 1940/41 z dne 26. julija 1940. z doplačilom premije v smislu prejšnjega odstavka se more do 31. oktobra 1940. prodajati in kupovati pšenica tudi v svobodnem prometu.
Selektirana pšenica za setev, ki se je kot takšna priznala od pristojnih kmetijskih organov, se sme prodajati največ za 30% nad ceno pšenice po tej uredbi.
Odpremna dovoljenja
Čl. 4. — Zaradi enakomerne oskrbe posameznih krajev se uvajajo odpremna dovoljenja za prevoz pšenice in pšenične moke iz glavnega proizvajalnega ozemlja v druge kraje. Brez teh dovoljenj državne in javne železnice, ladijske družbe in podjetja za prevoz blaga ne smejo vzeti pšenico in pšenično moko za prevoz v odpremo. Od tega se izvzemajo pošiljke vojaške oblasti in poštne pošiljke. Ravno tako se ne smeta brez teh dovoljenj pšenica in pšenična moka v večjih količinah ko 200 kg pošiljati iz tega ozemlja drugim osebam bodisi za lasten ali za tuj račun. Odpremna dovoljenja izdaja Prizad.
Minister za trgovino in industrijo ter ban Hrvatske določita okraje, ki spadajo v glavno produkcijsko ozemlje.
Enotno mletje
Čl. 5. — V petih dneh po uveljavljenju te uredbe morajo vsi mlipi v državi mleti pšenico tako, da dobe od 160 kg pšenice 76 kg hektolitrske teže 80 kg moke, in to največ 10 kg bele moke ter zdroba in 70 kg presejane bele in krušne moke. Za mletje te enotne bele in krušne moke se mora uporabljati pšenica, pravilno pripravljena za mletje.
Če bi bila hektolitrska teža manjša od 76 kg, se za vsak kilogram manjše hektolitrske teže dobi po pol kg manj krušne moke. Če bi pa bila hektolitrska teža večja ko 76 kg, se mora dobiti za vsak kilogram nad to hektolitr-sko težo po 1 kilogram krušne moke več. Vsak začet kilogram hiktolitrske teže se računa kot cel.
Izjemno od predpisov prejšnjih odstavkov se more pri mletju na merico mleti prosto nepresejano žito. Podrobnejše določbe o mletju na merico ter o višini ujma predpiše za vsako območje upravna oblast druge stopnje.
Minister za trgovino in industrijo more v sporazumu z banom Hrvatske z uredbo spremeniti način enotnega mletja po odstavku 1. in 2. tega člena.
V promet se sme dati samo moka, ki ustreza določenim vzor-cem-tipom. Te vzorce-tipe bele moke in krušne moke določi za vsako območje pristojna upravna oblast druge stopnje po zaslišanju strokovnih organizacij.
Cene moke
Čl. 6. — Cene bele in krušne moke na debelo in na drobno, ko tudi cene otrobov določajo upravne oblasti druge stopnje za svoje območje po navodilih urada za kontrolo cen,
Cene moke se določijo tako, da znaša cena bele moke franko mlin največ 4 din, cene krušne moke franko mlin pa največ 0’35 din pri kg nad nabavno ceno pšenice v dotičnem kraju, ne vračunši vreče in skupni davek. V primeru znatnejšega povečanja ali zmanjšanja proizvodnih stroškov more trg. minister v sporazumu z banom Hrvatske spremeniti te cene.
Proizvodnja in cene kruha
Za proizvodnjo kruha, namenjenega prodaji se sme uporabljati samo krušna moka po čl. 5. te uredbe. Iz krušne moke se mora izdelovati enotni »ljudski kruh«, čigar ceno določi z ozirom na ceno krušne moke v dotičnem kraju občna upravna oblast prve stopnje po navodilih Urada za kontrolo cen. Te oblasti morejo z ozirom na krajevne razmere dovoliti proizvajanje in prodajo kruha iz krušne moke mešane z drugimi žitaricami in plodi ter odrediti ceno tega kruha. Ravno tako mo: rejo dovoliti, da se v določenih količinah proizvaja bel kruh za potrebe bolnikov in bolnišnic.
Ljudski kruh se daje v prodajo šele drugi dan po peki.
Nočno delo v pekarnah se prepoveduje. Občne upravne oblasti prve stopnje morejo, če to zahtevajo posebni interesi prehrane prebivalstva, dovoliti izjemo od te določbe.
Trg. minister v sporazumu z banom Hrvatske more v potrebi predpisati obvezno mešanje pšenične moke z moko drugih žitaric za proizvajanje kruha ter določiti način določevanja cen za takšen kruh.
Kazenska določila
so navedena v čl. 8. do 15. ter določajo v glavnem:
(§ 8.) Kdor ne prijavi na zahtevo oblasti vseh količin in daje napačne prijave, se kaznuje z zaporom do 6 mesecev in denarno do 100.000 din. Z isto kaznijo se kaznuje, kdor na zahtevo pooblaščenih ustanov ugotovljene presežke ne proda in ne izroči v dobrem stanju.
(§ 9.) Trgovci, proizvajalci in drugi posredniki, ki zahtevajo višjo ceno, kakor je določena s to uredbo, se kaznujejo z zaporom do 6 mesecev in denarno do 100.000 din.
(§ 10.) Kdor brez odpremnega dovoljenja Prizada sprejme v odpremo ali prevozi pšenico ali pšenično moko iz produkcijskega ozemlja v druge kraje, se kaznuje z zaporom do 6 mesecev in denarno do 50.000 din.
(§ 11.) Kdor v nasprotju s čl. 5. te uredbe melje pšenico oz. uporablja za mletev nepravilno pripravljeno pšenico ali daje v promet moko, ki ne ustreza predpisanim vzorcem-tipom, se kaznuje z zaporom do 1 feta ter denarno do 500 tisoč din.
Z isto kaznijo se kaznujejo, ki meljejo pšenico na merico tako, da od 100 kg dobijo nad 10 kg bele moke in zdroba ali se ne ravnajo po predpisih za mletje na merico.
Vse količine moke, ki bi se pro-izvela proti predpisom te uredbe, se zaplenijo v korist fonda za prehrano revnega prebivalstva, ki se ustanovi po od kmetijskega ministra predpisanem pravilniku pri Direkciji za proučevanje in organizacijo kmetijstva za prehrano.
(§ 12.) Kdor v nasprotju s čl. 7. te uredbe brez dovoljenja pristojne oblasti spravlja v prodajo kruh iz pšenične moke drugačne vrste, kakor pa je določena s čl. 5. te uredbe, se kaznuje z zaporom do 6 mesecev in denarno do 100 tisoč din.
(§ 13.) Kdor prodaja kruh istega dne kakor je izpečen, se kaznuje denarno do 25.000 din. Z isto kaznijo se kaznujejo peki, ki brez dovoljenja pristojne oblasti opravljajo nočno delo v pekarnah.
(§ 14.) Občne upravne oblasti prve stopnje morejo one, ki so se pregrešili proti §§ 9., 11. in 12. poslati tudi na prisilno bivanje v drug kraj.
Osebe, ki so bile že obsojene zaradi kaznivega dejanja po pro-fidraginjski uredbi, uredbi o kontroli cen, uredbi o pošiljanju špekulantov na prisilno delo ter po čl. 9., 11.’ in 12. te uredbe, se morejo poslati tudi na prisilno delo. 0 tem veljajo v celoti predpisi uredbe o pošiljanju brezvestnih špekulantov na prisilno bivanje in delo.
(§ 15.) Vse kršitve po tej uredbi so prestopki.
Kazni izrekajo redna sodišča najkasneje v 8 dneh po prejeti prijavi.
Denarne kazni gredo v korist posebnega fonda pri Prizadu za kritje stroškov odkupa pšenice* V primeru neizterljivosti se spremeni vsakih 100 din kazni v en dan zapora, vendar pa ta zapor ne sme biti daljši od treh mesecev. Za denarno kazen odgovarja solidarno z obsojeno osebo tudi lastnik podjetja.
Druge določbe
V podjetja in obrate ki se ne ravnajo po teh predpisih, more trg. minister oz. ban Hrvatske imenovati na stroške podjetja komisarja. Njegove odredbe so obvezne za upravo in osebje podjetja.
Vse posle Prizada po tej uredbi izvaja na ozemlju Hrvatske Pogod.
Prehodne določbe
Določbe čl. 4. te uredbe ne veljajo za one količine pšenice, ki so bile dane v odpremo pred uveljavljenjem te uredbe ali so ta dan na prevozu. Odpošiljatelj mora o teh količinah brzojavno obvestiti Prizad oz. Pogod.
Osebe, ki se bavijo s proizvodnjo kruha za prodajo ko tudi proizvajalci in predelovalci pšenice, morajo v treh dneh po uveljavljenju te uredbe prijaviti občnim upravnim oblastvom prve stopnje «rse zaloge pšenične moke, s katerimi razpolagajo.
Občne upravne oblasti prve stopnje določijo z ozirom na velikost krajevnih zalog, do katerega dne se sme izjemno od predpisov čl. 7. odst. 1. te uredbe proizvajati in prodajati kruh, ki ni narejen v smislu predpisov te uredbe ter do katerega dne se smejo prodajati prijavljene zaloge moke izjemno od predpisa čl. 5. odst. 5. te uredbe.
Ta uredba dobi zakonsko moč z dnem njene objave v »Službenih novinah«, razen njenega čl. 7. odst. 1. o proizvodnji kruha za prodajo, ki dobi obvezno moč šele 14 dni po objavi te uredbe.
Predpisi uredbe o prometu pšenice in državni intervenciji na trgu s pšenico v gospodarskem letu 1940/41 ostanejo v veljavi, v kolikor niso spremenjeni s to uredbo,
Politične vesti
DNB poroča iz Berlina, da Nemčija nikakor noče, da bi nastali na Balkanu konflikti, ki bi mogli povzročiti razširjenje vojne na Balkan. Iz Berlina v zvezi s tem poročajo, da pi nastala v italijansko-grškili odnošajih nobena zaostritev ter da Berlin dela na to, da se napetost med Grčijo in Italijo ublaži.
Grška vlada je izdala potrebne ukrepe, da se zavaruje pred vsakimi presenečenji na albanski meji, če bi skušali neredni albanski oddelki prodreti na grško ozem-ije.	„
Turški listi zelo na široko komentirajo grško-italijansko napetost ter naglašajo, da bo Turčija branila Grčijo, ker bi vsaka oborožena akcija proti Grčiji pomenila tudi nevarnost za Turčijo.
Sovjetska dopisna agencija TASS poroča, da so neresnične vesti, da bi zahtevala sovjetska vlada od Turčije prost prehod za svoje vojne ladje skozi Dardanele tudi v primeru če bi bila Sovjetska Rusija zapletena v vojno.
Romunija bo izpraznila Dobrud-žo šele 10. oktobra, da bi ji tako ostala vsa žetev.
V Budapešti je bila konferenca,
katere so se udeležili madžarski zun. minister Csaky, italijanski,
nemški in romunski poslanik Intervencija držav osi je imela uspeh in se bodo romunsko-madžarska pogajanja obnovila še ta teden Romunsko-madžarska pogajanja se bodo v kratkem nadaljevala. V Bukarešti so optimistični ter upajo na sporazumno rešitev vseh spornih vprašanj. Romuni ponujajo sedaj Madžarski pet okrajev. Dosedaj so ponujali samo tri.
Tako iz Bukarešte ko iz Budape-ste poročajo o obmejnih incidentih na romunsko-sovjetski meji. Raje je bilo več romunskih vojakov ubitih. Vest pa še ni oficialno potrjena.
,3J®t.al?bi boji ter nemški in an-giesKi bombni napadi zavzemajo vedno večji obseg. Nemci so zadnje
r ^J1 P° večkrat na dan napadli London in nekatera angleška pristanišča, Nemci so en dan vrgli nad Anglijo 1500 ton eksplozivov. Metali so tudi številne pado-brane z magnezijskimi baklami ter tuleče bombe.
Angleška bombna letala so priletela v noči na ponedeljek nad Berlin. Letalski alarm v Berlinu je trajal nad 3 ure. Protiletalske baterije so živahno streljale na angleške bombnike. Angleška letala so priletela tudi nad Leipzig v noči po otvoritvi velesejma. Poleg tega so izvršili angleški bombniki svoje običajne vsakonočne napade na vojaške objekte v Nemčiji in v zasedenih krajih. O uspehih letalskih bojev ter bombardiranj si poročila zelo nasprotujejo.
I,etala s« začela napadati britanski Sudan ter glavno mesto Kartum. Zato sodijo, da bo
veljala prihodnja italijanska ofenziva Sudanu.
Neko nemško letalo je vrglo več bomb na Irsko ter je bilo več Ircev ubitih. Irska vlada je zato protestirala v Berlinu ter zahtevala odškodnino.
Angleški poslanec Smith je izjavil, da ima Nemčija samo še en mesec dni časa za napad na Anglijo, ker bo potem ta zaradi vremenskih razmer nemogoč. Ameriški listi pišejo, da je že danes gotovo, da bo vojna trajala najmanj še eno leto, verjetno pa še dalj, ker Anglija naroča vojni material že za 1. 1942.
Francoska stalna vojska bo štela v bodoče samo 100.000 mož, vključno 20.000 mož nacionalne garde. Kolonialna vojska pa ni tu všteta.
Ameriški državni podtajnik Su-mner VVelles je sprejel japonskega poslanika ter mu razložil stališče Združenih držav Sev. Amerike. Izrodil mu je tudi spomenico ameriške vlade, v kateri so opisani vsi gospodarski odnošaji od julija 1937 dalje. Spomenica naglaša, da je Japonska silno ovirala ameriško trgovino na Kitajskem in da je kršila ameriške pravice, ki so bile zajamčene s pogodbo devetih sil. Takšno postopanje japonske vlade Združene države ne morejo pozabiti ter bo prišel čas obračuna, če se ne bi razmere v kratkem in temeljito zboljšale.
Pod predsedstvom njujorškega župana La Guardie je bil v Ottawi prvi sestanek ameriško-kanadske-ga obrambnega sveta. O vsebini razgovorov niso hoteli čani sveta podati nobenih izjav V Združenih državah je bila z velikim zadovoljstvom sprejeta angleška ponudba, da si morejo Združene države sezidati na Bermudskih otokih svoja letalska in pomorska oporišča.
Švicarski listi poročajo iz Carigrada, da je turška vlada predlagala Sovjetski Rusiji sklenitev nenapadalnega pakta. Sovjetska vlada pa da j e zahtevala vrnitev bivših ruskih pokrajin ob Kavkazu, da bi se s tem zavarovalo petrolejsko ozemlje pri Bakuju. Nadalje da je sovjetska vlada zahtevala skupno kontrolo s Turčijo nad Dardanelami. Isti viri poročajo, da je sovjetska Rusija zahtevala tudi od Irana (Perzije) velike pravice, tako zgraditev letalskih oporišč v Iranu, kontrolo nad železnicami, demilitarizacijo ozemlja ob ruski meji itd. Vse te vesti treba sprejeti z rezervo.
Przemyšl, velika nekdanja avstrijska trdnjava, za katero so se bili v svetovni vojni tako veliki boji, je pripadel po delitvi Poljske Sovjetski Rusiji. Sovjeti so v zelo kratkem času spremenili mesto v moderno in silno močno trdnjavo, ki stoji na meji štirih držav: Rusije, Nemčije, Slovaške in Madžarske. Od tu vodi pot proti Balkanu ter zato ta trdnjava po pisanju sovjetske »Pravde« ne služi samo kot trdnjava Sovjetske Rusije, temveč tudi kot izhodna točka ev. pohode proti Balkanu. Dopisnik lista, ki je pregledal nove utrdbe Peremišla — tako se namreč sedaj imenuje przemysl — pravi, da je to drugi Kronstat. Posadka v trdnjavi je sestavljena samo iz Velikorusov.
Estonska in Litva sta proglašeni kot sovjetski republiki.
Med sovjetsko ter mandžursko delegacijo je bil v čiti dosežen popoln sporazum o mejah med Mandžurijo in Zunanjo Mongolijo.
Denarstvo
Stanje Narodne banke
Izkaz Narodne banke z dne 22. avgusta navaja naslednje važnejše spremembe (vse številke v milijonih din):
Kovinska podloga se je zvišala za 17-1 na 2.319-1, in sicer se je povečalo zlato v blagajnah za 2T na 2.058-0, zlato v tujini pa za 15*0 na 261-0.
Devize izven podloge so narasle za 17-9 na 531-5.
Vsota kovanega denarja se je povečala za 13'2 na 293-0.
Skupna vsota posojil je padla za 49-3 na 1.684*9. Menična posojila so se zmanjšala za 49-3 na 1.506-4, lombardna posojila pa so ostala neizpremenjena v višini 178-5.
Eskont bonov za narodno obrambo se je povečal za 271-0 in dosegel že vsoto 4.565-0.
Razna aktiva so se zvišala za 36’2 na 1.886-4.
Obtok bankovcev je padel za 100-8 na 11.947'8, zato pa so se zvišale obveznosti na pokaz za 319-9 na 2.482*4.
Razna pasiva so se povečala za 14-6 na 360*0.
Skupno kritje se je znižalo od -25-91% na 25-71%, samo zlato kritje pa od 23-14% na 22-81%.
Obrestna mera je ostala še nadalje neizpremenjena.
Tekoča goriva in naša gospodarska osamosvoiitev
Referat tainika dr. I. Pustiška na občnem zboru
Zveze	trgovskih
Stanje naših kliringov
V izkazu o stanju naših kliringov se je pojavila nova postavka, naš dolg Nizozemski v višini 12.685 hol. goldinarjev. Novi kli rinški račun je posledica nedavno sklenjene pogodbe z Nemčijo, preteklem tednu so se spremenili naši kliringi takole (vse številke v milijonih dotične valute):
Aktivni kliringi:	22.8. 15.8
Bolgarska din Nemčija RM Češko-Moravska Kč Turčija din Francija fr. fr.
Franc, kolonije fr. fr.
Španija pezet
Pasivni kliringi:
Belgija belg Italija din Madžarska din Poljska din Romunija din Slovaška Ks Nizozemska hol. gld.
3,20
4,39
9-49
6,03
2,42
2,57
2,93
1,33
38,39
14,98
18,89
7,15
16,55
0,012
3.05
4.06 9,65
6.07
2,42
2,57
2,93
1,33
45,84
20,21
18,89
7,17
16,59
Veseli »Toti teater«,
ki bo letos v >K«-paviljonu na
Ljubljanskem velesejmu skrbel za dobro voljo občinstva, nam obeta prav vesela presenečenja. Že imena nastopajočih, ki so po večini stalni sotrudniki humorističnega »Totega lista«, so garancija za uspeh. Nastopal bo med drugimi tudi g. Milčinski iz Ljubljane — slavni Ježek, dober znanec naše radio-publike. Iz Maribora sodelujejo: ga. Boža Simčič-Košakova, karikaturistka pri »Totem listu«, g. Vladimir Skrbinšek, režiser in Član Narodnega gledališča v Mariboru, igralca Žižkove gledališke skupine gg. Vilhelm in Babič. Glavno besedo bo pa imel g. Božo Podkrajšek, izdajatelj in urednik »Totega lista«. Naj torej nihče ne zamudi ugodne prilike nasmejati se do solz. Program bo sestavljen tako, da bo zadovoljil vsakogar Večerne predstave bodo ob pol 9 uri, nedeljske popoldanske ob pol 6. uri.
Zatvoritev prehoda skozi tLattermannov drevored
Zaradi prireditve Ljubljanskega velesejma od 31. avgusta do 9. septembra bo prehod skozi Latter-mannov drevored, ki vodi od spodnjega dela otroškega igrišča mimo velesejmskih paviljonov proti pivovarni Union, zaprt od 26. avgusta do 14. septembra 1940.
Zakonodaja
Ker je preskrba države s tekočimi gorivi zaradi uspešne narodne obrambe, zaradi pospeševanja motorizacije in s tem zvezanega napredka gospodarstva in zaradi fiskalnih koristi za državo tako zelo važno vprašanje, je seveda važno tudi, kako je ta preskrba zakonsko urejena.
Z ozirom na poseganje države v proizvodnjo in zlasti še v trgovino s tekočimi gorivi, moremo v naši zakonski ureditvi vprašanja tekočih goriv razlikovati tri dobe, in sicer:
1. dobo od 1. 1918. do 1. 1932.,
2. dobo od 1. 1932. do 1. 1938. in
3. dobo od 1. 1938. dalje.
1. Po osvoboditvi in ustanovitvi
države Srbov, Hrvatov in Slovencev v 1. 1918. je bila preskrba s tekočimi gorivi kot tudi zakonodaja glede prometa s tekočimi gorivi neurejena.
Iz razglasa ministrstva za prehrano in obnovo dežel (Uradni list št. 122 iz 1. 1919.) iz 1. 1919. je razvidno, da je tedaj edini rafineriji »Danica« v Bosanskem Brodu zmanjkalo nafte, ki jo je sicer dobivala iz Romunije in Galicije. V tem pomanjkanju so oblasti zalagale podjetja z zalogami tekočih goriv iz vojnega plena. V razglasu pravi ministrstvo, da bo »Danica« začela predelovati 200 vagonov nafte in da bo ministrstvo predelano olje razdelilo na pokrajinske vlade, na katere na se nato podjetja obračajo.
Slovenska izdaja zakona o splošni carinski tarifi po ministrstvu financ iz 1.1920. pravi v pripombi k tar. postavki 179, da spadajo nafta in vsi proizvodi pri destili-ranju nafte pod državni monopol in se smejo uvažati samo z dovolitvijo monopolne uprave. To je bilo seveda napačno, ker je bil le petrolej po zakonu o ustanovitvi novih državnih monopolov na vžigalice, petrolej, cigaretni papir in alkohol z izpremembami in dopolnitvami z dne 23. junija 1898,
1 maja 1902 in 23. marca 1904 monopolni predmet. Pravilno na-ziranje se je uveljavilo še isto leto ter je ministrstvo za prehrano in obnovo dežel z dne 4. aprila 1921 z odlokom O. M. U. br. 937 ukinilo izdajanje dovolil za uvoz mineralnega olja z dostavkom, da sme vsakdo uvažati potrebna olja brez ministrskega dovolila. (»Uradni list« št. 73 iz 1. 1922.) Tako so bila vsa tekoča goriva, razen petroleja, v prosti trgovini.
Po razpisu generalne direkcije carin (C br. 69.608 z dne 29. oktobra 1920 — »Uradni list« št. 135 iz 1. 1920) je bil celo uvoz petroleja proti plačilu monopolne takse prost v vse pokrajine . kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Od 1. 1924. dalje se pa petrolej lahko uvaža le po uvoznem dovoljenju uprave državnih monopolov (M P 19682 z dne 20. maja 1924 — »Uradni list« št. 51 iz 1. 1924).
L. 1928. je izšel pravilnik za izvrševanje zakona o monopolu petroleja (»Uradni list« št. 88 iz 1. 1928.), ki ima zlasti mnogo predpisov o nadzorstvu nad poslova njem rafinerij. Ta pravilnik je še danes v veljavi, vkljub temu, da je stare srbske monopolne zakone zamenjal 1. 1931. zakon o državnih monopolih (»Sl. list« kos ( iz 1. 1932.), ki je ohranil monopo petroleja. Novi zakon tako-le določa v § 94. pojem petroleja: »Za petrolej se smatrajo oni proizvodi destilacije nafte, katrana iz pre moga in parafinovega Skrilavca kakor tudi podobni proizvodi dobljeni po umetni poti, ki jim je glavna kemijska sestava vrsta ogljikovih hidratov tekoče konsi
stence in ki se dajo uporabljati za razsvetljavo tudi v navadnih svetilkah.« Čl. 3. prej označenega pravilnika pa natančno opisuje kemične lastnosti petroleja.
Taka je torej bila v tej dobi zakonska ureditev trgovine s tekočimi gorivi.
Glede proizvodnje tekočih goriv v naši državi pa je izšel 1. 1922. zakon o izsledovanju in pridobivanju mineralnih olj, (teniških smol in plinov v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev (Uradni list št. 61 iz 1. 1922.). Ta zakon je določal, da daje minister za gozdove in rudnike pravico izsledovanja in pridobivanja mineralnih olj osebam, kakor tudi družbam, ustanovljenim v kraljevini. Pravica se je podeljevala s posebno pogodbo ter je zakon tudi določal, kakšna je ta pravica in kako se mora izrabljati.
Tuje petrolejske družbe v Jugoslaviji
V tej dobi proste trgovine s tekočimi gorivi so se pojavila petrolejska društva s tujim kapitalom. Domači rafineriji »Danici«, ki je imela naprave v Slavonskem Brodu, naši dravograjski ralineriji in rafineriji dr. Ivanoviča v Osijeku se je pridružil »Jugoslovenski Schell« d. d. v Zagrebu z angle-ško-nizozemskim kapitalom. Kmalu nato (1924) se je ustanovil pri nas Jugoslovenski Standard Vakuum Oil Comp., ki je kupil vse naprave »Danice«. »Danica« je s tem prenehala. Razen teh velikih rafinerij je bilo pa še precej malih uvoznikov že gotovih proizvodov nafte, zlasti v Sloveniji, tako da se je v Sloveniji začela razvijati domača trgovina s tekočimi gorivi.
Seveda so petrolejske družbe s tujim kapitalom že v tej dobi skušale zavreti vsako domačo trgovino in industrijo s tekočimi gorivi. Osrednji odsek trgovcev s tekočimi gorivi je v apelu, ki ga je naslovil lansko leto na narodbe poslance, tako-le opisal težave te dobe:
Da bi se kartel rešil edine konkurence, je vzel tudi rafineriji v Dravogradu eksistenčno možnost z njegovimi znanimi, že prej opisanimi metodami. Onemogočil je rafineriji nabavo surovin, povzročil različne sabotaže in šikane. Ko je leta 1928. rafinerija v Dravogradu na čuden, nepojasnjen način zgorela, se je ministrstvo za trgovino postavilo na stališče, da je s požarom ugasnila tudi koncesija. Šele po težkih intervencijah je ministrstvo za trgovino dovolilo obnovo rafinerije. Ker pa je kartel onemogočil dravograjski rafineriji nabavo surovin, ta zopet eno leto ni obratovala. Nato pa je hotelo ministrstvo zopet proglasiti koncesijo za ugaslo, češ da rafinerija leto dni ni delovala. (Dokaz, da so te navedbe resnične, so spisi pri dravograjski rafineriji in poizvedbe pri sreskem načelstvu v Dravogradu.)
Ker je ta rafinerija dobivala blago iz Italije, pa jo je kartel naznanil Narodni banki, češ da podpira italijansko vlado in da je rafinerija v Dravogradu italijansko špijonsko gnezdo.
Na ta način je kartel dosegel da se mu je njegova edina kon kurenca uklonila in sklenila njim pogodbo, po kateri ne sme več samostojno obratovati, ampak samo za kartel, ki pošilja svoje blago rafineriji v predelavo.
Za drugo dobo je značilen
Tako dober tek vzbuja
naravna Rogaška slatina, da so se po zgodovinskih podatkih prebivalci okolice za časa lakote v 301etni vojni izogibali, piti to vodo, ker jim je povzročila prevelik tek.
di naznačiti v desnem gornjem vogalu, da gre za turistična izplačila.
6. Pri vplačilih v slovaški kli-ring za blago, uvoženo pred 12. oktobrom 1936. se obračunava krona 50% po tečaju din 180T4158 za 100 kron, drugih 50% pa po tečaju, ki velja za novi uvoz iz Slovaške.
poseg države v prodajo tekočih goriv
To se je zgodilo 1. 1932. z izdajo pravilnika o mešanju špirita z bencinom zaradi proizvajanja sredstev za pogon motorjev. (»Služb, list«, kos 84. iz 1. 1932.). S tem pravilnikom se je določilo, da je dovoljena prodaja samo takega bencina, ki je mešan s špiritom. Le za aeroplane in bojne plovne objekte je bila dovoljena uporaba čistega bencina. Predpisalo se je v čl. 1., da se da na 800 g bencina 200 g špirita jakosti najmanj 99*6 odstotkov.
Odbor industrialcev za nabavo turškega in ruskega bombaža
Med pogajanji s Turki zaradi nakupa 3000 ton bombaža se je izkazalo kot neobhodno potrebno, da se vsa pogajanja koncentrirajo. Ker nadalje prodaja turški bombaž samo turška Agrarna banka, je tem bolj potrebno, da tudi z naše strani nastopi samo ena nakupna organizacija. To vlogo je prevzela Nabavljal na zadruga industrialcev v Beogradu s polnim pooblastilom zastopnikov naše tekstilne industrije ter v soglasju z Direkcijo za zunanjo trgovino. Ustanovil se je odbor trojice, čigar načelnik je Miloje Pavlovič, člana pa‘ Franjo Sire, industrialec v Kranju in Rudolf Kratochvil, gen. direktor »Dugarese«.
Ta odbor bo vodil vsa pogajanja za nakup turškega in sovjetskega bombaža. Sedaj se pogaja ta odbor za nakup še 600 vagonov turškega bombaža. Pogajanja potekajo ugodno in more se računati s pozitivnim rezultatom.
Glede sovjetskega bombaža je bilo sklenjeno, da odpotujejo gg. Pavlovič, Sire in Glanzmann v Sovjetsko Rusijo ter da v Moskvi zaključijo pogajanja za nakup sovjetskega bombaža na podlagi vzorcev, ki so bili iz Rusije poslani in ti ustrezajo naši industriji.
Planini
s Slovaško
Med našo Narodno banko in Slovaško narodnp banko je bil dosežen sporazum o plačilnem prometu. V zyeri s tem (er na podlagi odloka finančnega ministra z dne 20. avgusta je izdala devizna direkcija pri Narodni banki naslednja navodila:
1. Pri Narodni banki kr. Jugoslavije se otvori zbiralni račun Slovaške narodno banke v Bratislavi, pri Slovenski hipotekarni in komunalni banki v Bratislavi pa zbiralni račun naše Narodne banke. Oba računa se vodita v slovaških kronah. Po teh računih se morejo izvršiti naslednja plačila:
a) plačila jugoslovanskega blaga, uvoženega v Slovaško in slovaškega blaga, uvoženega v Jugoslavijo,
b) plačilo stroškov, ki se nana šajo na predelavo (dovršitev) bla ga domačega izvora, a ki je določeno za izvoz iz Jugoslavije v Slovaško ter iz Slovaške v Jugosla vijo,
c) plačilo stroškov, ki izvirajo iz trgovinskega prometa med Jugoslavijo in Slovaško, kakor na primer: stroški prekladanja, na-meščenja, stroški za pooblastila in patente, stroški za trgovske reklame, vzdrževanja depojev in trgovskih zastopstev, ko tudi provizije in stroški zastopnikov, v kolikor
so ti državljani ene ali druge države,
č) plačila jugoslovanskih državljanov, zaposlenih in bivajočih na Slovaškem ter plačila slovaških državljanov, zaposlenih in bivajočih v Jugoslaviji do zneska 2000 Ks oz. 3000 din za koristnika mesečno,
d) vsa druga plačila finančne narave, v kolikor dobe predhodno pristanek devizne direkcije Narod ne banke kr. Jugoslavije in Slovaške narodne banke.
2. Obveznosti, ki se glase na katero drugo valuto, in ne na slovaške krone ali dinarje, se konvertirajo na Slovaškem v krone, v Jugoslaviji pa v dinarje na podlagi srednjega tečaja za dotično valuto v Bratislavi oz. v Beogradu na dan pred dnevom vplačila.
3. Za spreminjanje slovaških kron v dinarje in dinarjev v slovaške krone velja do nadaljnjega pri klirinških vplačilih in izplačilih tečaj 150 za 100 Ks in 66*666 Ks za 100 din.
4. Koristnikom se izplačujejo plačila v valuti njih države po kronološkem redu izvršenih vplačil.
5. Turistična vplačila do zneska 5000 din oz. do 3000 Ks mesečno za osebo se izvršujejo izven kronološkega reda. V seznamih za izplačila morajo pooblaščeni zavo-
Nemci zahtevajo višje cene za naročeno bombažno predivo
»Jugoslovanski kurir« poroča, da so nastale nove težkoče pri izročitvi prediva iz Nemčije. Kakor se je že poročalo, nam bodo Nemci dobavili samo eno petino bombažnega prediva že dogovorjene količine. Po sporazumu bi se morala ta količina dobaviti po dogovorjenih cenah. Sedaj pa pristajajo nemške tvrdke na dobavo samo po za približno 10 din zvišani ceni za kilogram. Ker bi nam Nemci morali dobaviti še okoli 200.000 kg, bi morala plačati naša tekstilna industrija za 2 milijona din več, kakor pa je bilo dogovorjeno.
Že pri Egipčanih
je bila stanovanjska kultura visoko razvita in je služila kot merilo splošne kulture. Tudi dandanašnji je tako, le da je oprema prilago-dena razmeram našega časa. Za vso udobnost skrbijo moderno stavbarstvo ter visoko razvita pohištvena obrt in industrija. Sloves naše pohištvene obrti sega daleč čez meje Slovenije, znana pa je postala po razstavah na Ljubljanskem velesejmu, ki že skoraj dve desetletji z dragoceno propagando pospešuje njen razvoj in delavnost. Na letošnjem Ljubljanskem velesejmu oid 31. avgusta do 9. septembra bo slovenska pohištvena obrt pokazala svoje najboljše in najmodernejše izdelke v plemeniti tekmi med posameznimi mojstri.
Od 31. avgusta do 9. septembra
Ljubljanski velesejem
Baistava Industrijskih tn obrtniikife izdelkov
POSEBNE RAZSTAVE: Pohiitvo. Mala obrt. Turizem. Motoma in Jadralna letala. Zattita pred napadi iz zraka. Zobna tehnika. Naia vsakdanja prehrana, (vetje in povrtnina. Pamtnina. kunci, golobi. Likovna umetnost.
Zabavišče - Toti teater Tekma harmonikarjev 8. IX. Žrebanje daril za obiskovalce
Polovična voznina na železnici in parnikih.
Na postalni blagajni kupite rumeno železniško izkaznico za din 2.—.
Naša zunanja trgovina v iuliiu
V iuliiu maniši izvoz ko lani
Legitimacije za nakupovalce sadja — obvezne
Na predlog zbornice je kr. banska uprava dravske banovine poslala pod VIII. št. 7122/1 z dne 20. avgusta 1940 vsem sreskim načelstvom in mestnim poglavarstvom naslednjo okrožnico:
>Z okrožnico z dne 10. oktobra 1989, VIII. št. 6408/1, sem odredil uvedbo legitimacij za nakupovalce sadja, ki so zaposleni v izvozni trgovini.
Na predlog, da se legitimacije predpišejo tudi za nakupovalce sadja gospodarskih zadrug, naročam, da se gospodarskim zadrugam tamošnjega območja predpiše, da inora vsaka zadruga, ki se bavi z nakupom in prodajo sadja namenjenega za izvoz ali za prodajo na debelo, oskrbeti svoje nakupovalce z legitimacijo po obrazcu, kakršne so legitimacije trgovskih nakupovalcev. Pomanjkanje legitimacije naj ima za nakupovalca v bodoče posledico, da ga je treba brezpogojno prijaviti pristojnemu prvostopnemu oblastvu radi uvedbe kazenskega postopanja po določbah obrtnega zakona pod sumom, da neupravičeno izvršuje obrt.
Ban: Dr. Natlačen 1. r.<
11—12.000 vagonov sladkorja bomo letos proizveli
Letošnji pridelek sladkorne repe se po sodbi strokovnjakov ceni, kakor piše >Jugoslovanski kurir«, na 95 do 100.000 vagonov. Kakovost sladkorne repe je zadovoljiva, čeprav zaostaja za lansko. Slabša kakovost je zaradi tega, ker je bila repa posejana kasno in ker je bilo premalo sonca. Zaradi tega se je tudi zakasnila letošnja sladkorna kampanja, ki se bo začela šele 20. septembra. Če bodo vremenske razmere količkaj ugodne, bo znašala letošnja proizvodnja sladkorja 11 do 12 tisoč vagonov. Ker ima prodajna centrala sladkorja še 600 vagonov sladkorja na razpolago, za normalno potrošnjo do tega časa pa je potrebno okoli 800 vagonov, se ni bati pomanjkanja sladkorja.
Po uradnih podatkih smo izvozili v juliju 300.722 ton blaga v skupni vrednosti 587,1 milijona din. Lani smo v juliju izvozili 322.974 ton v vrednosti 407,9 milijona din. Izvozili smo torej letos v juliju 22.252 ton blaga manj, kljub temu pa dobili za svoje blago 170,1 milijona din več.
Uvozili pa smo v juliju 147.044 ton blaga za 475,9 milijona din, lani v juliju pa 113.853 ton za 433,9 milijona din. Naš uvoz v juliju se je torej po količini povečal za 33.191 ton ali za 29*15%, po vrednosti pa le za 42,05 milijona din ali za 9*69%.
V prvih sedmih letošnjih mesecih smo izvozili 2,172.282 ton blaga v skupni vrednosti 4.426,6 milijona din. Lani pa smo v istem času izvozili 1,986.850 ton v vrednosti za 2.821,8 milijona din. Naš izvoz v prvih sedmih letošnjih me secih se je torej v primeri z lani povečal za 185.432 ton ali za 9'33 odstotkov, po vrednosti pa se je
povečal za 1.604,8 milijona ali za 56'87 %.
Uvozili pa smo v prvih sedmih
mesecih 840.509 ton blaga za 3.565 milijonov din, lani v prvih sedmih mesecih pa 726.262 ton v vrednosti 2.961,7 milijona din. Letos je torej naš uvoz narastel za 114.247 ton ali za 15*73%, po vrednosti pa za 603,2 milijona din ali za 20*37 odstotkov. Zvišanje cen je torej znatno zboljšalo našo trgovinsko bilanco.
Trgovinska bilanca je bila v juliju aktivna za 102,2 milijona din, dočim je bila lani pasivna za 25,9 milijona din.
V prvih sedmih mesecih pa je bila letos naša trgovinska bilanca aktivna za 861,6 milijona din, dočim je bila lani pasivna za 139,9 milijona din. Seveda pa se v sedanjih časih ne more aktivnost trgovinske bilance ceniti tako, kakor v mirnih časih. Danes more biti visoka aktivnost trgovinske bilance tudi škodljiva, če bi povzročila pomanjkanje blaga doma.
Gospodarski pomen Južne Dobrudže
25.000 vreč kave na turških carinarnicah
Na turških carinarnicah je sedaj okoli 25.000 vreč kave. To kavo je še pred pol letom naročila turška Kmetijska banka iz Brazilije. Ker pa se ta kava ni dvignila oziroma se ni takoj plačala, je silno narasla ležarina. Poleg tega je tečaj dolarja, s katerimi se mora kava plačati, v zadnjem času močno narasel. Sedaj so oblasti pod-vzele potrebne korake, da bi se preprečilo nadaljnje naraščanje stroškov za plačilo te kave.
Zvišanje cen pšenice v Romuniji
Gospodarsko-finančni odbor romunskega ministrskega sveta je določil ceno pšenici za avgust in september na 68.000 lejev za vagon. Dosedanja cena je bila 58.000 lejev. Za prihodnje tri mesece je določil odbor ceno pšenice na 71 tisoč lejev.
Ozemlje južne Dobrudže, ki ga bo Romunija vrnila Bolgarski, je bilo za časa bolgarske vlade, t. j. do balkanske vojne razdeljeno upravno v pet okrajev (Silistrija, Tukratan, Balčik, Dobrič in Kurt Bunar). Romuni so razdelili južno Dobrudžo v dva upravna okraja: v Durostor in Caliacra.
Vsa Južna Dobrudža je imela po bolgarskem ljudskem štetju 1.1910. j 293.811 prebivalcev, po romunskem štetju 1. 1930. pa 378.344. Število prebivalstva je torej v 20 letih močno naraslo. O gospodarskem pomenu Južne Dobrudže navaja budimpeštanski list »Siidost-Economist« naslednje podatke:
V južni Dobrudži so včasih gojili predvsem ovčjerejo. Proti koncu prejšnjega stoletja pa so začeli z velikim uspehom sejati žitarice. Ne samo klima in zemlja sta bili ugodni za žito, temveč tudi zemljepisni položaj. Po Donavi ali Črnem in Sredozemskem morju se je žito silno lahko in poceni izvažalo v vse države. V nasprotju z drugimi pokrajinami Bolgarske, kjer je vladalo večinoma patriarhalno gospodarstvo, se je razvilo v Dobrudži kapitalistično, tehnično dobro razvito in predvsem za trg delujoče gospodarstvo. Po površini je tvorila Dobrudža samo 8% vse površine Bolgarske, kljub temu pa je odpadlo 36% sejalnih strojev, 31% žetvenih strojev in 21% mlatilnic na Dobrudžo. Dve tretjini vse zemlje v Dobrudži so njive, na Bolgarskem le 40%, v Romuniji pa 50%. Polovica vseh pridelkov odpade na žita. Povprečna letna proizvodnja pšenice, rži, ječmena, ovsa in koruze se ceni na 3,5 milijona stotov. Z ozirom na primeroma majhno lastno potrošnjo danes okoli 400.000 duš močnega prebivalstva Južne Do-brudže, je preostajalo za izvoz 2 in pol milijona stotov žita. To ni dosti manj, kakor znaša povprečni bolgarski žitni izvoz ter znaša približno 10 do 20% običajnega romunskega izvoza. Južna Dobrudža more izvažati nadalje še ogrščico in stročnice. Živinoreja v Južni
Dobrudži danes ni več tako pomembna ko nekoč, vendar pa je še danes bolj razvita kakor pa povprečno v Romuniji ali na Bolgarskem.
V industrijskem oziru pa nima Južna Dobrudža skoraj nobenega pomena. Leta 1930. so našteli samo 2368 obrtnih podjetij, ki so zaposlovala 5644 ljudi in vsa skupaj imela strojev z nekaj nad 5600 konjskimi silami. Večinoma so bili ti obrti manjši mlini ter nekateri manjši rokodelski obrti.
Romunija je z izgubo Južne Dobrudže gospodarsko precej prizadeta, ker je že z izgubo Besarabije izgubila velik del svojega žit nega izvoza. Bolgarska pa bo mogla sedaj svoj žitni izvoz podvojiti Ker obe državi izvažata žito, se za evropske države s tem ne bo nič spremenilo. Izguba Besarabije pa bo imela za evropski trg to neprijetno posledico, da bo najbrže sedaj odšlo vse besarabsko žito na ruski notranji trg.
A.SARMON a co.
uuuih
VetetrpofUtB »jp«erjlo
Glavna zaloga ruitata-sklh »odi
Brzojavni naalov:
ŠARABON LJUBLJANA
Tolelon H. 26-66
Koliko trgovcev gre na letni dopust in odmor?!
1—2°/ 11 Vsi drugi pa se mučilo In delalo brez ozira na zdraviel Zato vsaj doma pijte
RADENSKI ZDRAVILNI VRELEC
tistega * rdečimi srci.
našo nalbolišo prlrodno mineralno vodo. Zdravje In užitek
njegov predstavnik dr. Ivan Plesa, urednik Aleksander Železnikar, tiska
Angleški izvoz v čezmorske države
Po angleških vesteh je bil angleški izvoz v juliju v čezmorske države večji kakor v katerem koli drugem mesecu. Posebno se je povečal izvoz tekstilnega blaga, električnih instalacij in papirja. Angleški krogi tega niso pričakovali zaradi kapitulacije Francije in vstopa Italije v vojno. Ker so Angleži izgubili evropske trge, so začeli z vso energijo delati za osvojitev čezmorskih trgov. Zlasti pa skušajo zavzeti vse one trge, ki so jih imeli pred vojno Nemci.
To velja zlasti za Južno Ameriko.
Doma in po svetu
Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič je poslal knezu-namestniku Pavlu z zagrebške slavnostne seje brzojavko, v kateri pravi, da smatra vlada za svojo dolžnost, da se mu zahvali za njegova prizadevanja, da je prišla politika sporazuma do polnega izraza v dobro vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev v zedinjeni in močni jugoslovanski domovini.
Nj. kr. Vis. knez-namestnik Pavle se je zahvalil z naslednjo brzojavko: »Na dan obletnice narodnega sporazuma in ustanovitve za-jedniške vlade čestitam Vam in izrekam svoje iskreno zadovoljstvo, da je tega dne inavgurirana politika opravičila naše nade ter zlila narod v krepke vrste v močni nacionalni državi, ki jo bo po sporazumu in v sedanjih težkih dneh še bolj cenil in čuval z vsemi materialnimi in moralnimi silami, videč v njej vse kulturne pogoje za bratsko skupno življenje v slogi, sreči in blagostanju.«
ZagTebška seja vlade je imela velik odmev v tujem časopisju, zlasti v italijanskem in nemškem, ki zlasti poudarjajo iz uradnega ko-minikeja odstavek o zun. politiki Jugoslavije. Ta odstavek dokazuje, da hoče Jugoslavija sodelovati z državama osi.
Posebna deputacija zagrebške Delavske zbornice, Hrvatske delavske zveze in Zveze hrvatskih gospodarskih nameščencev je izročila predsedniku vlade Dragiši Cvetkoviču v Zagrebu spomenico, v kateri zahteva razdelitev Suzorja. Predsednik vlade je kasneje odgovoril članom delegacije, da je o tem v vladi že doseženo soglasje, pa tudi o nekaterih drugih stvareh. Sicer pa bo o Suzorju ko tudi o vprašanju sindikatov govoril še z dr. Mačkom.
Splitski »Narodni list« piše o našem senatu: časopisi so nedavno objavili vest, da se bo s senatom postopalo tako kakor z narodno skupščino. Po tej objavi se je pričakovalo imenovanje komisarja za senat, kakor je bil imenovan za skupščino. Senat pa je bil med tem izvoljen in imenovan. Senatorji redno prejemajo svoje dnevnice, uživajo brezplačno vožnjo na železnici. Senat je v tej meri in formi v funkciji. Nekaj časa se je senat forsiral, ker se je hotelo, da bi senat deloval in da bi bil naše edino zakonodajno telo, kasneje pa so mislili oni, ki so to hoteli, da bi bila to prevelika težkoča in popolna nemožnost. Dr. Korošec je prosvetni minister in predsednik senata. Senat je prišel v stanje, ki ni normalno In ki bi se moralo razčistiti z novimi dogodki. Politični krogi z zanimanjem to zasledujejo in pričakujejo, kaj se bo ukrenilo. Dosedaj pa se ne vidi nič konkretnega. Kombinacije, ki se omenjajo, se jim ne zde zadosti konkretne.«
V Split je prišel bivši madžarski ministrski predsednik grof Bethlen v spremstvu madžarskega huzarskega podpolkovnika grofa Bara-dya.
Prosvetni minister dr. Korošec
je izdal odlok o obnovi Srbske pravoslavne velike gimnazije v Novem
Sadu.	,
Bivši guverner Narodne ban e
dr. Protič je objavil iziaX?’ ^ske bil nikdar član katere masonske
l0Nemški gen konzul Neuhausen
je bil sprejet od trgovinskega ministra dr. Andresa ter imel z njim dolg razgovor.
Objavljena je bila uredba s katero se dovoljuje evangelijski cerkveni občini v Zagrebu, da otvori v Zagrebu zasebno nemško realno gimnazijo s pravico javnosti.
Zračni promet na progi Zagreb— Split—Sarajevo je Aeroput za letos ustavil.
Parnik »Lika« in motorna jadrnica »Zagreb« sta trčila blizu Šibenika. Motoma jadrnica se je potopila z vsem tovorom 2 vagonov cementa. Vsa posadka se je rešila.
Peki v Splitu niso napekli zadostnih količin kruha, da je nastalo veliko pomanjkanje kruha. Policija pa je energično nastopila, nakar so peki spekli potrebne količine kruha.
Pšenice ne bo zadosti niti za domačo porabo, kakor poročajo listi. Pridelek pšenice je znašal letos povprečno samo 6 stotov na hektar.
Ves pridelek bi znašal torej samo 18,000.000 stotov, dočim znaša domača potrošnja 22 milijonov stotov. Ker nam je od lanske žetve ostalo še 2 milijona stotov, bi nam za lastno prehrano manjkala še dva milijona stotov. Pri tem pa je treba upoštevati, da smo s pogodbami zavezani, da precej pšenice | dobavimo še drugim državam.
Dalekostrelni topovi za obrambo Dardanel, ki jih je Turčija naročila v Angliji, so že prispeli v Turčijo.
Policija v Sofiji je aretirala 7 tekstilnih industrialcev, ker kljub že izrečenim denarnim kaznim niso izvrševali predpisov, ki so bili izdani v zaščito delavstva.
»Volkischer Beobachter« je po-I novno ostro nastopil proti ženevskemu listu »Journal de Geneve«,	;
ker piše njegov londonski dopisnik, češ da nemški napadi na Anglijo niso imeli uspeha. Nemški list pravi, da more tako poročanje škodovati ne samo švicarskemu listu, temveč tudi Švici.
Konferenca katoliških škofov vse Nemčije je bila v Fuldi. Konference se je udeležilo 45 škofov. Pred konferenco so bili trije škofje v Rimu. Konferenca je konstatirala, da so se odnošaji med katoliško cerkvijo in narodnim socializmom zboljšali.
Špansko-britanska pogajanja so se končala s sporazumom, po katerem Španija priznava britansko blokado, od Vel. Britanije pa dobi zato pravico, da uvaža petrolej.
Washingtonska vlada je odbila | prošnjo, da bi smelo biti pokopano truplo Trockega v USA.
Med francoskimi in japonskimi čeftamii v Indokini je prišlo do prvega spopada. Do spopada je prišlo, ker so skušale japonske čete priti čez mejo, francoski vojaki pa so s strojnicami vrgli Japonce nazaj. Japonci so imeli zelo znatne izgube.
Izdajatelj nekega kanadskega lista je daroval en milijon dolarjev za angleško letalstvo.
v	barva, plasira in
7n	y	OA	lirah	kemično snaži
L C	1	ul OSI	ol)leke klobuke
itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-6. Šelenburgova ul. 3 Telefon št. 22-72.
»Službeni list«
ikr. banske uprave dravske bano-I vine z dne 17. avgusta objavlja: Uredbo o ureditvi službenega razmerja ob vpoklicu službojemnikov v vojaško službo — Uredbo o spremembi in dopolnitvi uredbe o preskrbi državne obrambe z rudarskimi in topilniškimi proizvodi — Uredbo o spremembah in dopol-Initvah uredbe medicinskih fakultet univerz v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani — Uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o službenem razmerju med vinogradnikom in viničarjem (viničar-| skega reda) — Spremembe v sta-ležu državnih in banovinskih uslužbencev na območju dravske banovine.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce
Ida so v prejšnjem mesecu dostav* lljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki morajo biti poravnani v osmih dneh po prejemu plačilnega nalogal
Za čuvanje pravice zavarovan-jcev do pokojnine je potrebno, da j so zavarovani prispevki dejansko plačani!
To opozorilo j® smatrati kot opomin! Proti delodajalcem, ki ne bodo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo brez predhodnega opomina. Urad izvršuje važne socialne dolžnosti, ki ne dopuščajo odlasauja.
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«,
tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek. vsi v Ljubljani.