LETNO IZVESTJE I. DRŽ. DEŠKE MEŠČANSKE ŠOLE GENERALA MAISTRA V MARIBORU ZA ŠOLSKO LETO 1937/38. V MARIBORU 1938 SAMOZALOŽBA ŠOLE LETNO IZVESTJE I. DRŽ. DEŠKE MEŠČANSKE ŠOLE GENERALA MAISTRA V MARIBORU ZA ŠOLSKO LETO 1 937 / 38. V MARIBORU 1938 SAMOZALOŽBA ŠOLE TISK TISKARNE SV. CIRILA V MARIBORU PREDSTAVNIK ALBIN HROVATIN 1. Spremembe v nastavniškem zboru. Ministrstvo prosvete je z odlokom Snbr. 30.325 od 2. sept. 1937 premestilo nast.-pripr. Deisinger Emo na I. drž. dekl. mešč. šolo v Mariboru, kamor jo je bila že lansko leto začasno pridelila kr. banska uprava. Nast.-pripr. Bertoncelj Alojz je bil z odlokom ministrstva prosvete Snbr. 30.532 od 27. avg. 1937 premeščen na drž. mešč. šolo v Šibenik. Razrešitev: 9. sept. 1937. Nastavnik Lavrenčič Ivan je imel bol. dopust od 24. nov. 1937 do 23. dec. 1937. (Kr. b. upr. IV. No. 18.714/3 od 22. nov. 1937.) Ministrstvo prosvete je pridelilo z odlokom Snbr. 39.664 od 2. nov. 1937 tuk. zavodu učitelja drž. ljudske šole v Rušah Z e i Zlatka. Službo je nastopil dne 2. dec. 1937. Kr. b. uprava je pridelila do nadaljnjega tuk. šoli z odlokom IV. No. 22.247/2 od 23. dec. 1937 nast. Alekšič Terezijo, ki je v staležu II. drž. deške mešč. šole v Mariboru. Službo je nastopila dne 3. jan. 1938. Nast. Ažman Anka je imela od 14. jan. do 25. febr. 1938 porodniški dopust (kr. b. upr. IV. No. 2385/1 od 27. jan. 1938), od 26. febr. do 25. maja 1938 pa bolezenski dopust (min. prosv., odd. za srednje šole, II. br. 9362 od 4. aprila 1938). Z odlokom min. prosvete II. br. 13.722 od 30. aprila 1938 so bili postavljeni nast.-pripr. Kožuh Karl za suplenta na tuk. drž. klas. gimnazijo, nast.-pripr. Založnik Alojz in Zgonik Mavricij pa na tuk. drž. nepop. meš. realno gimnazijo. Razrešitev: 14. maja 1938. Učitelj Nerat Anton je bil celo šolsko leto na bolezenskem dopustu (min. prosv. Snbr. 34.535 od 1. okt. 1937, II. br. 531 od 25. jan. 1938). 2. Stanje nastavnikov ob koncu šol. leta. 1. Fink Franc, prof., v. d. upravitelja, IV/1-2, 33 služb. let. Usposobljen za slov., nem., zgod. in zemljep. Poučeval je nem. v 1. a in 1. c ter slov. v 4. b. Tedensko 9 ur. Spada v stalež drž. učiteljišča v Mariboru. 2. Šegula Franc, nast., IV/2, 33 služb. let. Usposobljen za prirodopis, fiz., rač. in hig. Poučeval je rač. in fiz. v 2. b, 2. c, 3. a ter 3. b. Tedensko 20 ur. Razrednik v 2. c. 3. Ferjančič Franc, nast., IV/2, 32 služb. let. Usposobljen za slov., zgod. in zemljepis. Poučeval je slov., zgod. in zemljepis v 2. b, slov. in zgod. v 3. a, slov. v 4. a ter zemljep. in zgod. v 4. b. Tedensko 20 ur. Razrednik v 2. b. 4. Korošec Josip, nast., IV/2, 30 služb. let. Usposobljen za prirodopis, fiz., rač., hig. in lepopis. Poučeval je geom. v 1. b, geom., rač., deška ročna dela in lepopis v 1. c, deška ročna dela v 2. c, rač., knjigov., deška ročna dela in hig. v 4. b. Tedensko 20 ur. Razrednik v 4. b. 5. Mlačnik Ignac, nast., IV/2, 29 služb. let. Usposobljen za zemljepis, prirodop. in kem. Poučeval je prirodop. in zemljep. v 1. b, zemljep., prirodop., srbohrv. in ris. v 1. c, prirodop. in deška ročna dela v 2. b, blagoznanstvo v 4. a in 4. b. Tedensko 20 ur. Razrednik v 1. c. 6. Šušteršič Viljem, nast., V, 28 služb. let. Usposobljen za petje in gosi. Poučeval je petje v 1. a, 1. b, 1. c in 2. a, petje in lepopis v 2. b, petje in nem. v 2. c, nem. in zemljep. v 3. b, nem. v 4. b in zborno petje. Tedensko 20 ur. Razrednik v 3. b. 7. Lavrenčič Ivan, nast., V, 22 služb. let. Usposobljen za telov. Poučeval je tel. v 1. a, 1. b, 1. c, 2. a, 2. b, 2. c in 3. a, tel. in hig. v 3. b in 4. a, tel. v 4. b. Tedensko 20 ur. 8. Pirc Janko, nast. VI-1, 22 služb. let. Usposobljen za prirodop., fiz. in rač. Poučeval je rač., fiz., prirodop., lepopis in geom. v 2. a, geom. v 2. b, deška ročna dela v 3. a, fiz. v 4. a in 4. b. Te- densko 20 ur. Razrednik v 2. a. 9. Haberman Franc, nast., VI-1, 21 služb. let. Usposobljen za nem., zgod., srbohrv. Poučeval je nem., sh., deška r. dela v l.b, nem. v 2. a in 3. a, deška r. dela v 3. b in nem. v 4. a. Tedensko 20 ur. Razrednik v l.b. 10. Š u m 1 j a k Ivan, nast., VI, 19 služb. let. Usposobljen za slov., zemljep., in zgod. Poučeval je slov., zemljep. in deška r. dela v 1.a, slov. v l.b, 1. c in 2. a ter lepop. v 2. c. Tedensko 21 ur. Razrednik v 1. a. 11. Žužek Angela, nast., VI, 16 služb. let. Usposobljena za zemljep., prirodop. in kem. Poučevala je prirodop. v l.a, nem. v 2. b, prirodop. v 2. c, zemljep., blagozn. in kem. v 3. a, blagozn. in kem. v 3. b, kem. v 4. a in 4. b. Tedensko 21 ur. Razredničarka v 3. a. 12. Bertoncelj Vladko, nast., VII, 12 služb. let. Usposobljen za rač., geom., ris., lepop. in deška r. dela. Poučeval je geom. v 1. a, 3. a in 3. b, rač., geom., knjigov. in deška r. dela v 4. a ter geom. v 4. b. Tedensko 21 ur. Razrednik v 4. a. 13. Ažman Anka, nast., VII, 12 služb. let. Usposobljena za srbohrv., zemljep. in zgod. Je bila v 2. polletju do 25. maja 1938 na porodn., odn. bolezenskem dopustu in je po nastopu službe prevzela učne predmete svoje namestnice Alekšič Terezije. 14. Kolenc Franc, pripr.-veroučitelj, 2 služb. leti. Poučeval je kat. verouk v vseh razredih. Tedensko 20 ur. 15. Alekšič Terezija, nast., VII, 14 služb. let. Usposobljena za nem., srbohrv. in slov. Poučevala je sh. v 1. a, sh., zgod. in zemljep. v 2. a, sh. v 2. b, 2. c, 3. a, sh. in drž. n. v 3. b, sh. v 4. a in 4. b. Spada v stalež II. drž. deške mešč. šole v Mariboru. 16. Nerat Anton, učit, lj. šole, V, 35 služb. let. Je bil celo šol. leto na bolezenskem dopustu. Spada, v stalež I. drž. deške ljudske šole v Mariboru. 17. Z e i Zlatko, učit. lj. šole, IX-1, 9 služb. let. Poučeval je rač., ris. in lepop. v l.a in l.b, deška r. dela in ris. v 2. b, geom., ris. v 2. c ter hig. v 3. a. Spada v stalež II. drž. deške ljudske šole v Mariboru. 18. Bizjak Alojz, hon. prof. Usposobljen za fil., zgod. in pol. ekon. Poučeval je zemljep., zgod. in slov. v 2. c, drž. n. v 3. a, slov. in zgod. v 3. b, zgod., zemljep. in drž. n. v 4. a ter drž. n. v 4. b. Šolski sluga: Homer Ivan. Pomožni šolski sluga: Gradišer Karl. 3. Iz šolske kronike. Šolsko leto 1937/38 se je začelo z vpisovanjem v dneh 1. do 3. sept. 1937. Dne 4. sept. so bili ponavljalni izpiti za učence 1. do 3. razreda ter se je dne 5. sept. zanje vršil naknadni vpis. Otvoritvena konferenca je bila dne 7. sept., dne 9. sept. je imel zavod otvoritveno sv. mašo, dne 10. sept. pa se je pričel redni šolski pouk. Šola je začela svoje delovanje z 10 oddelki: I.a — 52 učencev I. b — 52 I. c — 56 „ II. a — 42 II. b — 42 II. c — 41 ,, III. a — 37 III. b — 36 „ IV. a — 32 ,, IV. b — 32 422 učencev. Nastavniški zbor je bil isti ko v šol. letu 1936 37. Na dan pogreba T. G. Masaryka, prvega predsednika češkoslovaške republike, dne 21. sept. 1937, se je vršila za zavod žalna svečanost v telovadnici. Prof. Bizjak je imel predavanje o velikem pokojniku. Žalna slovesnost za blagopokojnega vit. kralja Aleksandra I. se je vršila dne 9. okt. 1937 v primerno okrašeni telovadnici skupno za vse učence. Govoril je nast. Pirc. Na pobudo kr. b. uprave so za Vse svete mariborske šole okrasile grobove slov. kulturnih delavcev na tuk. pokopališčih. Naši šoli sta bila določena na starem mestnem pokopališču grobova Simona Pavla in Strelca Ivana. Vse delo sta izvršila ob 4. razreda pod vodstvom razrednikov. Sv. spoved in sv. obhajilo so prejeli učenci dne 12. nov. 1937 popoldne in 13. nov. 1937 dopoldne. Državni praznik dne 1. dec. 1937 se je praznoval po običajnem sporedu. Božične počitnice so trajale od 23. do 29. dec. 1937. Proslava sv. Save se je vršila dne 27. jan. 1938 v šolski telovadnici. Ves spored so izvajali učenci zavoda. Sklep 1. polletja je bil dne 31. jan. 1938; učenci so dobili svoje dijaške knjižice dne 1. febr. 1938 po zadnji učni uri. Strossmajerjevo proslavo je obhajal zavod dne 4. febr. 1938 skupno v šolski telovadnici; ves spored je bil v rokah učencev. V akciji za odkup Prešernove rojstne hiše je poslal zavod v Ljubljano dne 12. marca 1938 za 412 učencev vsoto 412 din. Velikonočne duhovne vaje so se vršile dne 11. in 12. marca 1938. Dne 18. marca 1938 je nadzoroval zavod insp. min. prosvete Alič Franc. Dne 26. marca 1938 se je udeležil v. d. upravitelja prof. Fink Franc uradnega zborovanja upraviteljev mešč. šol v Ljubljani. Pevska akademija srednjih in mešč. šol v Mariboru se je vršila dne 10. aprila 1938 ob 10. uri v tuk. Unionski dvorani. Naš zavod je izvajal kot 10. točko programa: St. St. Mokranjac »VIII. rukovet srpskih nar. pesama« pod spretnim vodstvom nast. V. Šušteršiča. Velikonočne počitnice so bile določene za dobo od 14. do 26. aprila 1938. Javni telovadni nastop tuk. srednjih in mešč. šol je bil dne 16. maja 1938. Zadnjo sv. spoved in sv. obhajilo v tek. šolskem letu so opravili učenci 24. maja 1938 popoldne in 25. maja 1938 dopoldne. Dne 31. maja 1938 je bil zadnji šolski dan za 4. razrede. Popoldne se je vršila zanje sklepna konferenca. Dne 2. jun. 1938 se je določil kot izletni dan. Pismeni završni izpit je bil dne 11. junija 1938, ustni završni izpit pa so opravili učenci v času od 14. do 23. junija 1938. Dne 20. junija 1938 se je končal redni pouk v 1.—3. razredih. Zaključna služba božja se je vršila dne 28. junija 1938. Po njej je zavod proslavil Vidov dan skupno v šolski telovadnici. Po proslavi so dobili učenci svoja izpričevala. 4. Spisek učnih knjig, uporabljenih v tem šol. letu. 1. razred. Verouk: Levičnik, Zgodbe sv. pisma stare zaveze I. Slovenski jezik: Bajec-Rupel-Sovre-Šolar, Slovenska čitanka za I. razred srednjih in sorodnih šol. Srbohrvatski jezik: Nazor-Barac, Čitanka za srpskohrvat-ski jezik I. Nemški jezik: Zlatič-Fink, Nemška vadnica, I. del. Zemljepis: Fink, zemljepis za meščanske šole, I. del. Koren-Šenoa-Bohinjc, Atlas. Računstvo : Črnivec, Računica za mešč. šole, I. del. Geometrija: Dr. L. Čermelj-Lapajne, Geometrija za I. in II. razred meščanskih šol. Prirodopis : Bevk, Prirodopis živalstva in rastlinstva za mešč. šole. 2. razred. Verouk: Levičnik, Zgodbe sv. pisma II. Slovenski jezik: Bajec-Sovre, Čitanka II. Srbohrvatski jezik: Nazor-Barac, Čitanka za srpskohrvat-ski jezik II. Nemški jezik: Zlatič-Fink, Nemška vadnica II. Zgodovina: Popovič, Zgodovina starega veka. Popovič, Zgodovina srednjega veka. Računstvo: Črnivec, Računica za mešč. šole, I. del. Geometrija: Dr. L. Čermelj-Lapajne, Geometrija za I. in II. razred meščanskih šol. Fizika: Kunc, Fizika za nižje razrede srednjih šol. Prirodopis: Bevk, Prirodopis živalstva in rastlinstva za mešč. šole. 3. razred. Verouk: Jaklič-Vrečar, Liturgika. Slovenski jezik: Bajec-Sovre, Slovenska čitanka za III. razred srednjih šol. Srbohrvatski jezik: Nazor-Barac, Čitanka za srpskohrvat-ski jezik III. Nemški jeznik: Zlatič-Fink, Nemška vadnica (za II. in III. r.). Zgodovina: Popovič, Zgodovina srednjega veka. Popovič, Zgodovina novega veka. Računstvo : Črnivec, Računica za mešč. šole, II. del. Fizika: Kunc, Fizika za nižje razrede srednjih šol. Mineralogija, kemija s tehnologijo: Dr. A. Kraj- novič-Rom, Mineralogija in kemija s tehnologijo za III. razred meščanskih šol. 4. razred. Verouk: Mlakar, Kat. verouk za IV. razred srednjih šol. Slovenski jezik: Bajec-Mlakar, Čitanka IV. Srbohrvatski jezik: Nazor-Barac, Čitanka za srpskohrvat-ski jezik IV. Nemški jezik: Zlatic, Njemačka vježbenica za IV. razred. Zgodovina: Popovič, Zgodovina za IV. razred mešč. šol. Računstvo : Črnivec, Računica za meščanske šole III. Fizika: Kunc, Fizika za nižje razrede srednjih šol. Mineralogija, kemija s tehnologijo: Dr. A. Kraj-novič-Rom, Mineralogija in kemija s tehnologijo za IV. razred meščanskih šol. 5. Spisek šolskih nalog v 3. in 4. razredu. Slovenščina. 3. a razred: 1. Ob 75. obletnici Slomškove smrti. 2. Naše morje. 3. Letošnji praznik našega zedinjenja. 4. Letošnje božične počitnice. 5. Dobavni in priznalni list. 6. Moj rojstni kraj. 7. Kratka vsebina Zupančičeve romance »Sv. Trije kralji«. 8. Ključavničarski mojster se opravičuje, da ne more izvršiti naročila v določenem roku. 9. Moje želje ob koncu šolskega leta. 3. b razred: 1. Ob smrti T. Masaryka. 2. Ob petinsedemdesetletnici smrti A. M. Slomška. 3. Kulturni in gospodarski pomen Maribora ob severni meji. 4. Pri toplem ognišču pripoveduje ded:-------------- 5. Moj rojstni kraj. 6. Odhod z vlakom — na postaji. 7. Čaša nesmrtnosti. 8. Domovina, ti si kakor zdravje. 9. Iz mojega dnevnika. 4. a razred: 1. Masaryk. 2. Buči, buči morje Adrijansko. 3. Maribor, jugoslovanski Meran. 4. Hišni posestnik Koren Anton dovoljuje Križniču Ivanu prehod po svojem travniku. 5. Dieslov motor. (Prednost in uporaba.) 6. Mladost in pomlad. (Po Gregorčičevi pesmi »Življenje ni praznik«.) 7. Oljka — simbol miru in sprave. 8. Na razpotju. 9. Naloga za završni izpit. 4. b razred: 1. Kako sem prebil zadnje počitnice. 2. Pismo. 3. Kako smo praznovali dan 1. decembra. 4. Domači učitelj na Slemenicah, (Po Jurčičevem romanu »Deseti brat«.) 5. Važnost morja za nas. 6. Kaj pomenja Gregorčiču oljka. 7. Pomlad v mestu. 8. Moj najlepši in najbridkejši trenutek za dobe šolanja na meščanski šoli. 9. Naloga za završni izpit. 3. a razred: Srbohrvaščina., 1. Zavičaj. 2. Lekar i pas. 3. Kosovka devojka. 4. Prosjak. 5. Tri hajduka. 3. b razred: 1. Slonova osveta. 2. U badnjoj noči. 3. Kosovka devojka. 4. Prosjak. 5. Tri hajduka. 4. a razred: 1. Odlomak iz pesme »Smrt majke Jugoviča« u prozi. 2. Vuk Stefanovič Karadič. 3. Šetnja po gradu. 4. U šumi. 4. b razred: 1. Kugina kuča. 2. O narodnim pesmama. Marke se razgovaraju. 3. Šetnja po gradu. 4. O čitanju knjiga. v 6. Društvo „Sola in dom“. Za vse šole v Mariboru obstoja društvo »Šola in dom«. Tudi starši naših učencev se začenjajo polagoma zanimati za društvo in pristopajo. V tek. šolskem letu je bilo sicer s te šole samo 20 članov, ali upati je, da se bo to število v prihodnjem šolskem letu znatno povečalo. Tajnik društva je nastavnik Mlačnik Ignac, ki je obenem tudi poverjenik tuk. zavoda. Društvo je podvzelo potrebne korake, da bi se izboljšale higienske razmere na šolah, zlasti pa v šolskih telovadnicah. Tudi na ureditev javnih igrišč za deco je polagalo vso svojo skrb. Nadalje je društvo v mnogih zadevah posredovalo med šolskimi predstavniki in starši. Mnogo staršev je dobivalo »Roditeljski list«, ki ga izdaja tuk. Pedagoška centrala za pojasnitev raznih vprašanj otroške vzgoje. 7. Roditeljski sestanki. Za posamezne razrede so bili sklicani roditeljski sestanki, na katerih šo se razredniki pogovarjali s starši radi napredka in vedenja otrok ter jim dajali nasvete glede na uspešno učenje. Ti sestanki po večini niso bili dovolj obiskani. Videti je bilo, da se samo nekateri starši brigajo za usodo svojih otrok, drugi pa so skoro povsem brezbrižni. V šolo prihajajo navadno le par tednov pred koncem šolskega leta, ko je že prepozno, da bi se mogli uspehi učencev še popraviti z večjo pažnjo od strani staršev. Zato pa svetuje šola staršem pri vsaki priliki, naj često prihajajo po informacije, ker bo le tako mogoče odstraniti vzroke in zapreke, ki ovirajo napredek in vzgojo učencev. 8. Dijaške organizacije. a) Podmladek Rdečega križa. V šolskem letu 1937/38 je bil PRK organiziran v štirih razredih iri je imel 114 članov. V ostalih razredih se pododbori niso mogli ustanoviti, ker je bilo premalo članov. V primeri s prejšnjimi leti se kaže glede števila podmladkarjev nazadovanje. Vzrok temu pojavu je ta, da nastajajo nove mladinske organizacije, novi mladinski listi in revije za starše, kar gre nekoliko tudi na račun Podmladka Rdečega križa. Radi majhnih dohodkov je bilo tudi dobrodelno udejstvovanje društva bolj skromno. Priredilo je božičnico revnim učencem domače šole s pogostitvijo in koncertom. Pri tej priliki je bilo obdarovanih po zaslugi Društva za podporo revnih učencev 36 učencev z obleko, čevlji in perilom. Isto društvo je dalo popraviti tudi več parov čevljev. Za vse te dobrote mu gre najlepša zahvala! PRK se zahvaljuje tudi Zdravstvenemu domu, ki je pošiljal brezplačno vsak šolski dan po deset porcij mleka za naše telesno šibke in siromašne učence. Člani našega PRK so pridno sodelovali pri raznih dobrodelnih prireditvah, zlasti pri koncertu Društva za podporo revnih učencev meseca novembra 1937 in 19. junija pri koncertu v mestnem parku v korist istega društva. Pod vodstvom nastavnika VI. Bertonclja sta delovala šahovski in fotografski odsek. Društvo je imelo tudi svoj orkester, ki je z lepim uspehom nastopil pri božičnici. Dohodkov je bilo din 645 50, izdatkov din 509 50. Končno imo-vinsko stanje društva je din 1986'—. Podmladek Rdečega križa sta vodila nastavnika Fr. Haberman in VI. Bertoncelj. b) Podmladek Jadranske straže. Na našem zavodu je bil ustanovljen PJS dne 15. septembra 1928. 1. Je torej med najstarejšimi šolskimi organizacijami. V tekočem letu sta bila od 412 učencev 102 podmladkarja, t. j. 24'8%. Podmladek je vodil na občnem zboru dne 10. novembra 1937 izvoljeni odbor, v katerem so bili kot predsednik: Fuchs Caharija-Erik iz 4. a razreda, podpredsednik: Rutnik Josip iz 3. b razreda, tajnik: Petan Alojz iz 4. b razreda, blagajnik: Trpin Drago iz 4. b razreda in revizor: Kalin Oskar iz 4. a razreda, Odbor je imel pet sej, na katerih je razpravljal o programu udejstvovanja za tekoče leto. Podmladek je imel tri predavanja: Oskar Kalin, 4. a razred: Zgodovina in geološki postanek Jadranskega morja; Maks Drobnak, 3. a razred: Pomen Jadranskega morja; Nast. mešč. šole Janko Pirc: O naši mornarici — predavanje s skioptičnimi slikami. Meseca julija 1937 je napravilo 10 članov Podmladka tridnevni izlet v Mladinski dom v Bakar. Vodil jih je prof. Lojze Bizjak. Premoženje Podmladka tvori gotovina, prapor, tri kape JS., štampiljka in več značk, vse v skupni vrednosti din 2057 06. Šolski poverjenik Podmladka je nast. Anka Ažman, katero je pa nadomeščal od 1. januarja do 25. maja 1938 nastavnik Janko Pirc. c) Sokolska deca in naraščaj. Učenci tuk. zavoda se udejstvujejo tudi v SKJ, in sicer učenci iz Maribora v mariborskih društvih, drugi pa v poedinih vaških društvih. Sokolska deca je štela 59, naraščaj pa 112 članov. List »Naša radost« je imel 217 naročnikov. Društveni nadzornik je bil nast. Lavrenčič Ivan, ki je tudi glavni urednik »Naše radosti«. č) Akcija varčevanja (štednje). Na šoli je že par let uvedena akcija varčevanja ali štednje. V tem šolskem letu je bilo 65 učencev, ki so nalagali prihranke in poklonitve večjih denarnih vsot v hranilnice. Vsota vseh vlog je bila koncem šolskega leta 32.127 din. Največ je imel 3. b razred, in sicer 8910 din, največ vlog (vlagateljev) pa 2. c razred, namreč 14. Za bodoča šolska leta je na vidiku večji razmah te akcije, ker je Mestna hranilnica v Mariboru sprožila idejo uvedbe posebne šole varčevanja na ljudskih in meščanskih šolah, in sicer na podlagi urejene kontrole in zapisovanja v posameznih razredih na posebnih tiskovinah. Zadevno prošnjo Mestne hranilnice je kr. banska uprava dravske banovine v Ljubljani odobrila z odlokom IV. No. 4303/1 od 26. februarja 1938. Akcijo za štednjo vodi nastavnik Šegula Franc. 9. Izvestje o stanju zbirk. a) Učila. Zemljepisni in zgodovinski kabinet. Ob koncu šolskega leta je bilo v zbirki 28 zemljevidov, 327 slik zemljepisne vsebine, 51 slik zgodovinske vsebine in pet modelov. Na novo nabavljena so bila ta učila: Gavazzi, Balkanski polotok, Bohinec, Dravska banovina, Gavazzi, Kraljevina Jugoslavija in Stanojevič, Teritorijalno širenje Jugoslavije. Kustos je nastavnik Ivan Šumljak. Fizikalni in kemični kabinet. Fizikalni kabinet je dovoljno opremljen z najpotrebnejšimi učili za posamezna poglavja iz fizike, in to zlasti za mehaniko in elektriko. Ker je bilo treba letos poučevati na šoli 14 ur fizike in osem ur kemije, je bila večina aparatov prilično v rabi in se je radi inten- zivnega sodelovanja učencev tudi marsikaj pokvarilo. Nekaj najslabših predmetov je bilo izločenih, več pokvarjenih je bilo zopet popravljenih pri deškem ročnem delu. Na novo so bili nabavljeni modeli: Galilejeva strmina, parno krmilo in Dieslov motor; dalje je šola nakupila menzuro, sedem steklenic za kuhanje, šest steklenih čaš, dve porcelanasti skledi, dva lijaka, štiri steklenice za kisline, 12 steklenic za praške, 20 epruvet in razne kemikalije. Varuh zbirke učil za fiziko je nast. Pirc Janko, zbirke učil za kemijo nast. Žužek Angela. Prirodopisni kabinet: Novo nabavljena so bila tale učila: Nagačene živali (polh, voluhar, sinica, kos); slike (rjavi medved, lev, šakal — volk, lisica — hijena, divji veper — domači prašič, nosorog, divja koza, srna, kit, tjulenj, kenguruj, krokodil, sipa — vrtni polž, morska zvezda, ježek). Varuh je nast. Mlačnik Ignacij. b) Knjižnice. Učiteljska knjižnica. V tekočem šolskem letu se je učiteljska knjižnica v toliko preuredila, da so bile odstranjene vse po vsebini zastarele knjige. Novejša in dobra dela so se zbrala v posebni knjižnici, ki je nameščena v predsobi upraviteljeve pisarne. Odstranjene knjige se nahajajo v zabojih v šolskem arhivu. Knjižničar je napravil nov seznam onih knjig, ki so zbrane v priročni učiteljski knjižnici. Učiteljska knjižnica se je obogatila z lepimi znanstvenimi in leposlovnimi deli. Zemljepisna zbirka je pridobila deset zvezkov Akademske založbe v Potsdamu: Handbuch der geographischen Wissenschaft v izdaji Dr. Fritza Kluteja. Od nabavljenih slovenskih, hrvatskih in drugih knjig jih je šest iz področja pedagogike, osem iz leposlovja, šest iz zgodovine in nekaj iz drugih skupin. Važnejša na novo pridobljena dela so: Kidrič, Zgodovina slovenskega slovstva od začetka do Zoisove smrti, Čapek, Pogovori s T. G. Masarykom, Krajevni leksikon dravske banovine, Dobrovoljci, kladivarji Jugoslavije. Knjižnica ima več leposlovnih, pedagoških in znanstvenih revij. Med drugimi so tu: Ljubljanski Zvon, Dom in svet, Napredak, Popotnik, Slovenski učitelj, Časopis za zgodovino in narodoslovje, Proteus, Planinski vestnik, Geografski vestnik, Jadranska straža, Roditeljski list in mladinski listi Vrtec, Zvonček, Razori, Naš rod. Knjižnico urejuje prof. L. Bizjak. Dijaška knjižnica. V knjižnici je bilo ob koncu šolskega leta 480 knjig. Knjige so vse solidno vezane. Izposojevanje je bilo prav živahno, zlasti v tem šolskem letu, ko smo uvedli novost, da ima vsak razred svojo lastno razredno knjižnico. Ta knjižnica je v lično izdelani omarici in vsebuje po 30 starostni stopnji primernih knjig. V vsakem razredu sta po dva knjižničarja, ki strogo pazita, da se knjige v redu vračajo in pravično izposojajo. Učenci najraje čitajo knjige s pustolovsko, zgodovinsko in potopisno vsebino. Vsa dijaška knjižnica se je v tekočem letu pomnožila za 50 knjig. Naročeni so sledeči mladinski listi: Razori, Naš rod, Vrtec, Zvonček, Naša radost. Knjižnico vodi nast. Ivan Šumljak. Knjižnica za ubožne učence. V knjižnici za ubožne učence je bilo koncem lanskega leta skupno 593 knjig in 46 drugih učnih pripomočkov. Ker so bile nekatere knjige tako poškodovane, da jih ni bilo mogoče več rabiti, in ker je nekaterim knjigam zastarelo odobrenje min. prosvete, je bilo izločenih 212 knjig, tako da je ostalo v začetku šol. leta 1937/38 še 381 knjig in 46 drugih pripomočkov. S podporo upravnega odbora drž. mešč. šol v Mariboru in z nabrano izposojnino je bilo kupljenih 105 novih knjig. Vse knjige in učni pripomočki so bili razdeljeni učencem. Ob koncu šolskega leta 1937/38 ima knjižnica za ubožne učence 486 knjig in 46 učnih pripomočkov. Knjižnico je upravljal nast. Janko Pirc. 10. Zdravstveno stanje učencev. Letošnje leto na splošno bolezni niso oviral'e pouka. V pričetku šolskega leta je pregledal zdravnik šolske poliklinike vse učence prvih razredov, letos prvič pa tudi vse učence četrtih razredov ob koncu šolskega leta. Po telesni konstituciji so učenci normalno razviti, le nekaj je izjem, ko učenci nimajo dovolj hrane, potrebne za razvoj organizma in so zato bolj slabotni. Na telesno snago polagajo učenci višjih razredov dovoljno paž-njo, v nižjih razredih je pa dosti truda, da se vcepi otrokom nujna potreba po najelementarnejših zahtevah osebne higiene. Izmed bolezni je mučila učence največ angina, posebno v prvih razredih. Več je bilo slučajev mumpsa, krvnih in kožnih bolezni (srbeč) ter bolezni prebavnih organov. Nekaj učencev je bilo operiranih na slepiču. 11. Seznam učencev ob koncu šol. leta. 1. a razred Učencev: 49 Starešina: Šumljak Ivan Odličen: Godec Stanko Prav dobri: Arih Anton Biščak Karel Draksler Martin Felser Edvard Fridrich Boris Glaser Aleksander Gosak Anton Grabner Stanko Grušovnik Srečko Hois Daniel Hrašovec Stanko Jerčič Alojzij Kas jak Ivan Kavran Friderik Kelbič Ivan Klanjšek Jurij Dobri: Amon Anton Binter Jožef Botolen Stanko Casagrande Milan Časar Friderik Cobec Konrad Drekonja Branko Fajdiga Stanko Fideršek Emil Herzmansky Friderik Hojnik Franc Jakac Dušan Jarc Karel Jeki Karel Kačer Pavel Kalin Albert Kliček Rudolf Popravni izpit: Bregant Edvard Berglez Josip Confidenti Miran Curk Emil Fikfak Karel Frangež Konrad Grahor Vladimir Homec Marjan Hrašovec Marko Ilešič Stanko Jauk Franc Niso izdelali: Brunčko Kristijan Čelofiga Bruno Gašperič Anton Kavčič Dušan 1. b razred Učencev: 49 Starešina: Haberman Franjo Odličen: Ramšak Emil Prav dobri: Kobale Friderik Kramberger Vladimir Krejač Vekoslav Kumwald Srečko Lavriša Jakob Lovrenčič Vekoslav Malenšek Jurij Marin Viljem Mastinšek Ivan Matjaž Ivan Ogrinc Stanislav Opelt Franc Paskolo Maksimilijan Plevnik Henrik Ploj Ivan Pogačnik Konrad Pogorelčnik Ludovik Pristovnik Leopold Rajšp Bogomir Dobri: Kneissel Emil Kokol Franc Kolmančič Stanislav Koren Viktor Kothbaucr Friderik Križaj Franc Lavrenčič Ivan ' Lešnik Herman Lešnik Milan Lobnik Anton Lösch Maks Pernarčič Miroslav Pernat Viktor Petrovič Ivan Plajh Anton Pomer Štefan Premzl Vincenc Popravni izpit: Kovač Jožef Krivec Dragotin Lebcr Franc Miklavič Milan Obrovnik Anton Pavešič Štefan Pečenko Vojmir Pezdiček Marko Prebil Ludovik Niso izdelali: Lavrenčič Emil Ogrinc Karel Perko Franc 1. c razred Učencev: 53 Starešina: Mlačnik Ignac Odlični: Reflak Franc Verlič Ivan Vrbnjak Franc Prav dobri: Rec Viljem Reinisch Vilibald Scherak Ivan Sedmak Franc Scholl Viljem Seka Ladislav Slomšek Adolf Struger Josip Šramel Ivan Tadina Stanislav Tomše Dragotin Trabe Bogomir Verdnik Štefan Vihar Maks Völker Janez Windisch Alojz Zajc Rudolf Zorman Maks Dobri: Repec Ernest Rober Franc Robnik Roman Rojko Leon Roškar Anton Saletinger Karel Selinšek Adolf Straser Oton Šlal Ivan Špari Alojz Tomelj Franc Tiirk Bogomir Vaupotič Jožef Vtič Slavko Weingerl Friderik Wute Edmund Popravni izpit: Ribič Franc Skcrbič Srečko Smodiš Karel Štraus Feliks Šef Jožef Uhl Ivan Ul Friderik Uranjek Lovrenc Vodnik Anton Weber Franc Weiland Jožef Niso izdelali: Rižnar Edvard Štampah Hubert Veršnik Franc Videc Anton Zupanič Stanislav 2. a razred Učencev: 38 Starešina: Pirc Janko Odlična: Črnko Jernej Koren Karel Prav dobri: Bauman Emil Brecelj Pavel Brunček Stanko Cvetko Franc Čelofiga Srečko Hlade Milan Kac Silvester Kelbič Jožef Dobri: Antoličič Odon Auer Anton Bari Dragotin Bukavec Feliks Cehtelj Alojzij Černe Karel Kamnik Franc Kepe Franc Kokol Stanko Kolenc Ado Popravni izpit: Breitenebner Rajmund Casagrande Emil Črnej Ferdinand Črnko Edvard Herič Stanko Holler Jožef Jarc Ivan Jarc Rihard Jeki Otmar Kacijan Franc Kajba Stanislav Kantor Erik Niso izdelali: Desch Ivan Drstvenšek Franc Eferl Stanko Fesel Emil Fišer Ivan Kokol Miroslav Pečar Rino Pistotnik Slavko Podvršnik Bogomil Pšeničnik Franc Ravnikar Mavricij Rustja Branko Popravni izpit: Kranjc Rudolf Kumer Alojzij Matjašič Franc Ornik Alojzij Pernarčič Drago Polič Franc Rebernak Josip Rehberger Vojko Rojc Mirko Roškar Ivan Niso izdelali: Kramberger Franc Krošl Franc Lakner Ernest Lešnik Pavel Levart Karel Lubej Stanislav Marin Janez Marksl Josip Pilat Ivan Potisk Franjo Rafolt Karel Satler Milan 2. b razred Učencev: 41 Starešina: Ferjančič Fran Odličen: Polanec Ivan Prav dobri: Kupfer Karel Maček Ivan Marin Viktor Mikulec Adolf Mur Friderik Novak Alojzij Dobri: Kos Dominik Kovarik Ivan Likavec Rihard Meier Rudolf Muršak Stanislav Pavalec Henrik 2. c razred Učencev: 38 Starešina: Šegula Fran Odlična: Trobentar Božidar Žonta Bogomir Prav dobri: Škerget Ferdo Skudnik Karel Smonig Ivan Sovine Edvard Vogrič Sergej Žorž Franjo Dobri: Šoštar Josip Štojs Silvester Tscharre Edmund Weingerl Stanko Wissiak Vekoslav Žibert Boris Popravni izpit: Schober HartvijJ Selinšek Alojzij Senica Rudolf Stupan Ivan Šerc Viljem Šetar Alojzij Šilak Franc Špelec Ivan Štanc Stanko Šuman Anton Tichy Josip Urankar Drago Veselič Vladislav Zadravec Ivan Žnuderl Oton Niso izdelali: Šebenik Stanko Štern Stanko Troha Miloš Ulipi Anton Urbašek Mihael Ušaj Vinko Valentan Alojz Verdnik Jožef Vešnar Vlado 3. a razred Učencev: 36 Starešina: Žužek Angela Odličen: Jerčič Milan Prav dobri: Bezjak Mirko Bukavec Zvonimir Ferlinc Adolf Glaser Srečko Hergan Štefan Hostnikar Silvester Kipa Tomo Kirschner Kurt Dobri: Božnik Rudolf Cimperc Bogomir Gajšek Alojzij Galuf Josip Haberman Oton Jarc Feliks Jauk Roman Kerenčič Josip Kmetič Ivan Kolar Slavko Kolar Stanko Kampuš Jožef Popravni izpit: Bizjak Franc Borovka Robert Drobnak Maks Eferl Janko Hrastnik Ginter Hudikov Ignac Janežič Jožef Jerep Anton Kranjc Albin Niso izdelali: Bračko Slavoljub Bučar Alojzij Dimnik Karel Filipčič Stanko Fučkar Anton Harastovič Zvonko 3. b razred Učencev: 36 Starešina: Šušteršič Vilko Odlični: Lužnik Bogomir Nerad Valter Štrucl Stanko Weingerl Franc Prav dobri: Kreuh Rudolf Krušnik Mirko Marin Peter Matjaž Franc Rošker Anton Rutnik Josip Skribe Maks Staroveški Edmund Šoupal Emil Tobinger Jožef Toličič Ivan Vabič Vekoslav Dobri: Sever Radivoj Sulzer Valter Urbanič Feliks Zupanič Milan Popravni izpit: Kumer Matko Lapornik Ivan Legat Jožef ■> Lončarič Marjan Moravec Josip Radi Ivan Selinšek Ljuban Tomažič Oton Trpin Cvetko Niso izdelali: Kukovec Jožef Macherl Drago Marčič Aldo Repec Franc Sorko Franc Štumberger Franc Ulaga Josip 4. a razred Učencev: 31 Starešina: Bertoncelj Vlado Odlični: Kokol Ivan Krajnc Rudolf Kramer Bernhard Krivec Friderik Prav dobri: Bernard Anton Bizjak Franc Brence Vladimir Cizej Dušan Čopič Ivan Hafner Danilo Hlade Ivan Hoppe Kurt Jost Alojzij Kalin Oskar Kebrič Franc Kliček Emanuel Dobri: Curk Slavko Fuchs Caharija-Erik Gutsmandl Drago Jug Boris Kantor Roland Klippstätter Rudolf Popravni izpit: Arhar Karel Audič Vilibald Budin Dušan Fajdiga Mirko Fiorentin Rudolf Herič Adolf Jahn Kurt Jerič Edvard Ni izdelal: Jerčič Mirko 4. b razred Učencev: 30 Starešina: Korošec Josip Odlična: Lobe Friderik Potočnik Friderik Prav dobri: Lah Matevž Petan Alojzij Počtarenko Ivan Rafolt Franc Robič Maksimilijan Schmidt Stanko Skribe Franc Špindler Josip Straus Maksimilijan Strovs Ljuban Tomažič Janez Zupanič Alojzij Žižek Josip Dobri: Lešnik Bogomir Lipičar Slavoljub Okretič Radivoj Peterca Avgust Skerbinjek Bojan Žiberna Ivan Zvab Stanislav Popravni izpit: Oszifcsin Ernest Peče Danilo Polančič Lovro Premzl Josip Samsa Dušan Seničar Kazimir Štok Dušan Ni izdelal: Wallis Reinhold Popravni izpiti za 4. razred. Dne 10. junija so bili popravni izpiti za oba 4. razreda. Izpit so položili vsi učenci razen Oszifcsina Ernesta. 12. Završni izpit. Završni izpiti so trajali od 13. do 23. junija 1938. Naslov pismene naloge iz slovenščine je bil: »Kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri!« Za polaganje završnega izpita se je priglasilo v 4.a razredu 28 učencev, v 4.b tudi 28. Vrh tega so polagali izpit še 3 učenci iz prejšnjega leta. Izpitni uspeh je bil takle: Odlični: Kokol Ivan, Krajnc Rudolf, Kramer Bernhard, Krivec Friderik, Lobe Friderik, Potočnik Friderik. Prav dobri: Audič Vilibald, Bernard Anton, Bizjak Franc, Brence Vladimir, Cizej Dušan, Čopič Ivan, Fuchs Caharija-Erik, Hafner Danilo, Hlade Ivan, Hoppe Kurt, Jahn Kurt, Jost Alojzij, Kalin Oskar, Lah Matevž, Petan Alojzij, Peterca Avgust, Počtarenko Ivan, Rafolt Franc, Robič Maksimilijan, Skribe Franc, Špindler Josip, Strovs Ljuban, Tomažič Janez, Zupanič Alojzij, Žiberna Ivan, Žižek Josip. Dobri: Fajdiga Mirko, Gradišnik Anton, Kantor Roland, Kebrič Franjo, Lešnik Bogomir, Lipičar Slavoljub, Okretič Radivoj, Peče Danilo, Polančič Lovro, Straus Maks, Trpin Dragotin, Zvab Stanislav. Devet učencev ima popravni izpit čez dva meseca, šest pa jih je bilo odklonjenih za eno leto. 13. Statistika. skupaj 49 ■ 49 53 00 CO 38 36 36 T-H CO 30 T-H O Veroizpoved evang. 1 1 T—H 1 i - - 1 T-H 1 pravosl. 1 1 1 1 ~ 1 1 1 1 1 - rim. kat. 49 49 52 38 40 37 35 36 30 30 396 skupaj 49 49 53 38 t-H 38 36 36 co 30 401 -4-* V) O e T3 O C CM - CM T-H T-H t-H CO 1 m - r* t-H O u d Z čsl i - 1 1 T“H - t-H 1 l t-H m H3 0) popr. izpit tH ON ■*—i CM O m ON ON 00 O T-H Ul a 05 Z J3 -o t> sO T-H O CM T-H vO CM T-H Tt« vO r^ o T-H TJ a sO rH O 00 00 vO vO 00 CM (N co 00 odi - - CO CM T-H CM - Tf« CM CM H3 O u N a & riJDUrtjQUrtjDaSX) h h ri n m‘ c»j t tT 14. Navodila za začetek šol. leta 1938/39. Učenci, katerim je dovoljen popravni izpit k zavržnemu izpitu, ga bodo polagali dne 31. avgusta od 8. do 12. ure. Učenci 1. do 3. razreda pa, ki imajo popravni izpit iz enega ali dveh predmetov, bodo polagali ta izpit dne 5. septembra od 8. ure naprej. Prijave za popravne izpite morajo izročiti učenci najkasneje do 15. avgusta upravitelju. Vsaka prijava mora imeti kolek 10 din in še toliko kolkov po 10 din, kolikor je predmetov za popravni izpit za dotičnega učenca. Tiskovine dobe učenci ob priliki razdelitve letnih izpričeval od svojih razrednikov. Prijavi je treba priložiti izpričevalo. Kdor se določenega dne ob 8. uri ne bo javil na popravni izpit, za tega se bo smatralo, da je od izpita odstopil. Šolsko leto 1938/39 se začne z dnem 1. septembra. Od 1. do 3. septembra bo vpisovanje v vse razrede. Na to šolo se bodo vpisali vsi učenci, ki stanujejo v mestu ali v okolici na levem bregu Drave ter tudi vsi oni izvenmariborski učenci, ki se bodo vozili v šolo z vlakom. Učenci iz izvenmaribor-skih občin morajo predložiti potrdilo svojega občinskega urada (nekolkovano!), iz katerega bo razvidno, v kateri občini stanujejo. Učenci, ki so že bili na tej šoli, prinesejo k vpisovanju letno izpričevalo iz šolskega leta 1937/38. V 1. razred se morejo vpisati učenci, ki so brez slabe ocene dovršili 4. razred osnovne šole ali ki so dovršili kak razred višje ljudske šole ali srednje šole. Poleg izpričevala in event. gori navedenega občinskega potrdila prinesejo s seboj še krstni list. Njihova starost z zadnjim dnem koledarskega leta ne sme presegati 14 let. Starostna meja je pri vpisu za 2. razred 15, za 3. 16 in za 4. razred 17 let. Oni učenci, ki že drugič niso dovršili kakega razreda, nimajo več pravice do šolanja na mešč. šoli. Če so po zakonu o ljudskih šolah še šoloobvezni, morajo zopet vstopiti v ljudsko šolo. Nadalje mora pri vpisu vsak učenec predložiti potrdilo o višini davkov, ki jih plačujejo roditelji ali skrbniki. Če ima učenec lastne dohodke, se mora tudi za te izkazati s posebnim potrdilom. Prav tako je potrebno za roditelje ali skrbnike posebno potrdilo za morebitno stalno plačo in posebno za posestva ali druge stalne dohodke. Vsako potrdilo mora biti kolkovano s kolkom za 20 din. Kdor ima v šolah več otrok, si mora preskrbeti prepis potrdila in ga kolkovati z 10 din. Za vpis več otrok v isti zavod zadostuje samo eno potrdilo. Potrdila izdajajo pristojne davčne uprave. Državnim, banovinskim in občinskim uradnikom izda potrdilo urad, ki jim izplačuje prejemke. Učenci, katerih roditelji plačajo manj nego 800 din davka, so šolnine prosti; izkazati se pa morajo vzlic temu z gori navedenim potrdilom. Če starši razen uslužbenskega davka ne plačujejo kakih drugih davkov, je dovoljna njihova pismena izjava, da nimajo druge imovine za obdavčenje. To izjavo napišejo na pri- javo in jo podpišejo. Roditelji, kateri imajo po več otrok v šoli, plačajo za prvega otroka, oziroma za otroka v višji vrsti šole celotno, za ostale otroke polovično šolnino. Finančni zakon za leto 1937/38 določuje, da plačajo učenci meščanskih šol polovico šolnine po II. skupini, to je: za letni davek nad za letni davek nad za letni davek nad za letni davek nad za letni davek nad za letni davek nad za letni davek nad za letni davek nad 1.000 din se plača 3.000 din se plača 5.000 din se plača 6.000 din se plača 7.000 din se plača 8.000 din se plača 9.000 din se plača 37'50 din šolnine, 56’25 din šolnine, 75'— din šolnine, 131'25 din šolnine, 150’— din šolnine, 187'50 din šolnine, 243 75 din šolnine, 300.— din šolnine, 375'— din šolnine, 562 50 din šolnine, 750'— din šolnine, 937 50 din šolnine, 800 do 1.000 do 3.000 do 5.000 do 6.000 do 7.000 do 8.000 do 9.000 do 10.000 din se plača za letni davek nad 10.000 do 12.000 din se plača za letni davek nad 12.000 do 15.000 din se plača za letni davek nad 15.000 do 20.000 din se plača za letni davek nad 20.000 do 25.000 din se plača za letni davek nad 25.000 do 30.000 din se plača 1.125'— din šolnine, za letni davek nad 30.000 do 40.000 din se plača 1.312 50 din šolnine, za letni davek nad 40.000 do 50.000 din se plača 1.500'— din šolnine. Preko 50.000 din davka se za vsakih začetih 1000 din plača še po 10 din več. Brez potrdila o plačanem davku in brez vplačane šolnine je vpis nemogoč. Ker so se doslej baš radi tega kazale pri vpisovanju velike zapreke, naj si roditelji in skrbniki v lastnem interesu že v teku počitnic preskrbijo potrdila in naj ne čakajo do poslednjega trenutka, ko so uradi v tem pogledu preobremenjeni. Pri vpisu mora plačati vsak učenec tudi prispevek za zdravstveno zaščito v znesku 20 din ter 10 din za formular letnega izpričevala, izvestje itd. Prav tako mora izročiti po vpisu od roditeljev točno izpolnjeno in s 5 din kolkovano prijavo na posebni tiskovini, ki se dobi v knjigarnah. Obenem se bodo starši kar pri vpisu odločili, ali in v katero izmed dovoljenih dijaških organizacij se bo njihov otrok vpisal, ter plačali celoletno članarino. Tudi na »Roditeljski list« se morejo ob tej priliki naročiti in pristopiti k društvu »Šola in dom«. Disciplinski predpisi za učence meščanskih šol veljajo tudi za dobo počitnic. Vsa nadaljnja obvestila o otvoritveni službi božji in o pričetku rednega pouka bodo razvidna na šolski deski. UPRAVA. listate -