»««M» »*♦♦♦♦♦♦ IžhSja vsak dan razen nedelje in pTaznika ob 3. popoldan. Posamezna številka stane 10 vinarjev. Neodvisen delavski list za mesto in okolico. Po pošti stane mesečno 3 K 20 v Uredništvo in upravni-štvo: Schraidererjeva u-lica št. 5. Telefon 3|VI. Letnik 1. Maribor, dne 6. decembra 1918. Štev. 12. 0 svobodi. Svoboda ne pomeni to, da sme delati vsak, , kar hoče, ' Svoboda pomeni to, da sme delati vsak, kar mora. Konečtio smo svobodni in zdaj je vprašanje, kako bomo živeli kot svobodni ljudje Suženj, kil je'dolgo živel v okovih, se težko privadi svobode. To se je izkazalo tudi pri nas. Nikakor ne moremo reči, da smo se iz- kazali res vredne svoje svobode. Svoboda je nevarnost za narod, ki je ne zna prav ceniti. Tako so pri nas mnogi mislili, da je zdaj vse dovoljeno in da nima nihče več nobene dolžnosti. Ako bomo tako razumeli svojo svobodo, jo bomo kmalu izgubili. Najbolj žalosten zgled, kako nizko pade narod, ki ne zna ceniti svoje svobode, so Rusi. Tam je v začetku iz-prepaembe tudi vsak mislil, da je vse dovoljeno: vsi sp krali in prodajali,’ vsak je mislil nase, nihče ni mislil na skupnost, tako je vse propalo in 'zavladali so boljševiki, ljudje, ki so se polastili orožja in vlade in. zdaj z nasiljem vladajo. Le narod, ki ima pred očmi blagor domovine, zna si rešiti svobodo. Le v taki državi, kjer stori vsak to, kar mora, to je svojo,dolžnost, le tam je mogoč oni red in mir, ki prinese srečo in blagostanje. ✓ V Petrogradu n. pr. se je zgodilo, da se je nekdo vsedel na sredi ceste pred električni voz 1 in je tam sedel, da voz ni mogel naprej. Ko so ga odganjali; jim ie rekel: Saj smo svobodni; saj dela vsak, kar hoče. y Taki ljudje se najdejq povsod, zato je v nevarnosti vsaka svoboda, ako se ne zavedamo dolžnosti. Kaj pa je naša dolžnost? Naša dolžnost je storiti vse, o čemer smo prepričani, da s tem koristimo narodu in v domovini. Vsak se mora zavedati te dolžnosti. ■ V teh dneh smo videli, kako nekateri naši ljudje svobodo napačno pojmujejo Treba se je zavedati, da se gre v teh časih za vse veke in da bodo naši vnuki nas preklinjali, ako jim ne rešimo vse, kar je našega. Dva sta*ra sovražnika prežita na našo zemljo: Nemec in Italijan. V teh časih moremo rešiti svojo svobodo le, ako se z odkritim obrazom pridružimo največjemu bojevniku svobode, to je 'srbski narod. Zato v teh Časih ni dovoljeno,, da dela vsak kar hoč«, mi moramo vedeti, kaj moramo storiti Ako se ne bomo zavedali svojih dolžnost do skupnosti, bomo izgubili vse, kar nam je po težkih mukali prinesla svetovna vojna. Rplitičen pregled. Lloyd Oebrge o miru V svojem g« v<\-ru je izjavil Lloyd George, da mora biti mir, ki l>o sklenjen, pravičen in nepopustljiv. Glede odškodnin je omenil Lloyd George: Načelo je, da mora, kdor izgubi, 4udi plačati, in po tem načelu ‘bomo uravnali svoj. nastop napram Nemčiji, ki bo morala plačati stroške sedanje vojne d(] mej svojih možnosti. Lloyd George se je nato dotaknil vprašanja, ali ni nikdo kazniv za zločin vojne in dostavil: Ne nameravam Voditi politike maščevanja, vendar pa moramo ravnati tuko, da bodo v bodoče ljudje, ki bi hoteli ravnati po zgledu vladarjev, ki sb ves .svet pognali v to vojn'', vedeli, kakšna usoda jih čaka. Mislim, da je upravičeno, da pozovemo na odgovornost tudi one ljudi, ki so z našimi ujetniki nečloveško ravnali. Anglija bo stopila v ,tem oziru s čisto ves.tjo pred sodišče.-O krivdi povzročiteljev vojne je rekel Llpyd George: Mnenja smo, da mora biti preiskava pravična, brez popustljivosti in da mora dovedi do končnega obračuna. Kar se tiče roparskega počenjanja podvodnikov, morajo morski roparji prejeti zasluženo kazen. Kdorkoli ,uničuje zemljo drugega, mora biti pozvan na odgovor. Nedvomno je bilo zagrer šeno dvoje zločinov proti mednarodnemu pjavu. Prvi zločin, naperjen proti človeštvu, je bil, to veliko vojno sploh nameravati in drugi je .bilo kršenje mednarodnega, prava.’ Delovati moramo n^ to, da se nauki te s>rašne vojne ne pozabijo. Skrbeti moramo za to, da naše sedanje pravično, neustrašeno *in brezobzirno ravnanje onemogoči za vselej, da bi se slični zločini v svetovni zgodovini mogli ponavljati. Ubogi Slovenci iz Medjimurja čakajo dan za dnevom na pomoč, toda zaman. Nikdo se ne' gane, - niti slovenska niti hrvaška vojna oblast ne gane z mezincem. Kvečjemu protestirat hodijo Zagrebčani v Pešto. Da se Madžari za take papirnate proteste prav nič ne zmenijo,' je umljivo! Le še huje zatirajo naše rojake. Nerazumljivo je,, zakajrimajo naši qdločilni krogi toliko ozirov.! do madžarske druhali, ki ropa in ubija pp zemlji,'ki je del Jugoslavije. Karol Habsburški iztiran iz Avstrije. Z ozirom na razne monarhistične spletke in agitacije je avstrijska vlada sklenila pozvatj bivšega cesarja Karla, naj nemudoma zapusti avstrijsko ozemlje. ^ , V Pragi so nemški dijaki začeli vpnzar-jati nemire. Češko-slovaška vlada je s krepko, roko naredila red in mir. Zaprla' je glavne kolovodje ih sicer 44 civilnih in vojaških oseb. — Bratje, storimo tudi mi tako 1 Nemčija. „Daily N ws“ pr vi, da bodo aliiranci' stavili na Nemčijo nast pne predloge !gled' povračila škode: 1. Nekaj let naj se ■ škoda povrača v čistem denarju in sicer vsa v Belgiji in v Franciji storjeni škoda, ki jo cenijo na dve do dve in pol miliarde funtov šterlingov (1 funt št - 25 K). 2. Vse v teh ozemljih porušene hiše morajo zgraditi nemški delavci in nemški delavci morajo preskrbeti ves potrebni materijal. 3. Odškodnina naj se plači tudi za uničeno brodovno prostornino. 4.i Razen odškodnine za Belgijo in Francijo se mora dobiti odš odni a (udi za druge izgube. 5, Aliirancem se mora izročiti vse zlato, kar ga je na Nemškem. 6. Nemški premogovniki morajo zaveznikom od svoje produkcije nekaj let od |ajati 'gotov delež in morajo biti pod nadzorstvom aliirancev. 7. Poravnati se morajo tudi pustošenja v Italiji, Srbiji in Romuniji. Pariški občinski svet pa je sklenil, da se naj od Nemčije zahteva tistih 200 miljonov frankov, ki jih je moralo mesto leta 1870 plačati kot kontribucijo. Antantne vlade so sklenile, da zahtevajo izročitev Viljema,, ki pride pred mednarodno sodišče. — Lipski vojaški svet je sklenil, da se Hindenburg zapre. Mariborske novice. Izplačevanje vzdrževalnine. Izvleček iz povelja intendance II vojnega okr'ožja SHS Ljubljana od 26. novembra 1918: Vz>!rživalnina se izplačuje onim rodbinam, katerim na plačilni' poli občinski in župni urad potrdita, da je njih vzdrževatelj ali 'ujet. ali -se ni še vrnil iz vojske ali" je v akuvni službi narodne vojske, ter je zaprisegel Narodnemu vječu in se pokori, njegovim zapovedim, razeu v službi narodnih straž. Potrdilo se mora pred vsakim izplačilom obnoviti. /. Štrajkajo naprej 1 Včeraj popoldne so imeli liemškonacijonalni .socialdemokrati pri Gam brinu' stiod, na katerem -so skhinili, da štrajkajo naprej. Zopet, se je dala večin$ teh ubogih, zapeljanih Revčkov z lažmi premotiti. Strašili so jih z monarhijo, klerikalizmom, militarizmom itd. Glavni namen vseh govoranc pa. je bil hujskati proti Jugoslaviji kakor imajo naročilo od. nemških purgarje^v. „Fej Jugoslavija 1“ so klicali včeraj nem-škonacijonalni sodrugi na sho4u. Mi jim ne zamerimo boja proti monarhiji, saj je naša Jugoslavija prosta država, prosto je vsakemu, kritizirati, kar mu ne ugaja. A «Fej» klicati državi, v kžiteri živijo, to je zločinstvo veleizdaje, • ti ljudje spadajo v lulono ali pa se morajo iztirati iz države Če mi kaj takega dopustimo, smo ničvredni sinovi Jugosavije in potem spadamo mi v lukn6f— pa v mišjg^l Proč s popustljivostjo! Štnjkajoči delavci še vedno dobivajo živež iz magacina južne železnice, kljub »emu, da se je predlagalo, naj se to ustavi Kako pridejo naši železničarji do tega, da vozijo živila, za te psovilce naš-- domovine. Naj jim dajo živež tisti (SelierhaUm, Franz itd,), ki jih plačuj jo v štrijku. In še nekaj Ti štrajkarji se pridno vozijo z železnico prav po ••eni živeža iskat. Med tem ko naši železničarji delajo dvojno službo, se ti ljudje z železniškimi Marther. dfljff fiidecenMtfta Mariborsftt tfelMNMev . - legitimacijami vozijo na spre hod s celo' (jružfao J in vlačijo domu živež od kmetov. Ali je to pravično? Ti se nam lahko posmehujejo! Železniške legitimacije naj , se jim odvzamejo! Kdor ne dela naj tudi ne .je! „Pfui Jugoslavija!" (Dopis.) Na včerajV šnjem 'zborovanju nemškonacijonalno pobarvanih ,soc demokratov so udrihali po naši dfžavi, seveda prav posebno po ujedinjeni kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev in klicali so tudi >Pfui )u”oslavija ! > Vsak trezen in pameten Nemec seveda že uvideva — in .meni samemu so že lako rekli , tla".-Maribor ne bo spadal k nemški Av-sh-ji. Nemški spcljftlni d< mo: rati so seveda zdaj razkuženi, ko vid j \ da bo njihov štrajk brez uspeha in ko Slutijo/ da jih navsezadnje vendar niliče ne bo plačal, ako ne bodo delali. Mi nič ne moremo za to, če se jim je' ponesrečilo Rekli smo slovenskim iklavji adjunkt: Vsak zglašenec naj prinese tudi za dva dni Seničar, Sim'avestamošnji revident Blažon prehrane seboj. Izvzeti od zglašenja so: 1. Vsi Prometnim kontrolorjem v Mariboru sta ime- 1 |isti>. ki s0 zaposleni v prehranjevalnih in drugih npvana nadrevident Černigoj in revident Repič, javnih uradih in podjetjih, kakor političnih Saj ga poznamo! Laštnik hotela Meran j |)l)'ast‘!1) sodnijah, železnicah, pošti, rudokopih itd. Ska ak dolži po nemških časopisih naše vo- Hnen^ °P>'oscencey naj naznani doticni urad, jake’ da so *a oropali. Zahtevamo od naše oz- doticno. podjetje pristojnemu okrajnemu gla-voiaŠKe obl isti, da v-tej zadevi uvede strogo; varst„v,u \ ,;sl tlstl> ,.1. so I31*! doslej ze preizk.ivo in javnosti poroča. Kajti celo mesto ■ °Pr°scem> ; ^S1 superarbitriranci in invalidi; pozna V. hotelirja Skijlak, ki je rog« vilež, prve 4. šolani, ce ,yposljejo_ okrajnemu glavarstvu . . » . • • 7M rdirillL'L’rt onrmairfi m it lrntafoiro tvia«*« ’ vrste, kador spi;e par „špricarjev“. V pijanosti divja in ne pozna nikogar. , Sramota!. Na včerajšnem nemškem shodu so m niški socialdemokrati branili Marburgerco. Tako daleč so se ponižali ti ljudje, da zagovarjajo. tisti list, ki jih je leta in leta tako grdo sramotil. Naj jih bo sram te'nemško nacijonalne petolizce! Nemško zločinstvo! v delavnici južne železnice so Ne.nci pokvirili stroje, tako da včeraj ni b lo mogoče začeti z delom. Zahtevamo, da se ti zločinci strogo kaznujejo! — Ti štraj-karji so krivi, da se ne uvaža dovolj živeža in da mi tukaj trpimo 'pomanjkanje. Tem ljudem ne grama živil!. ' Leta 1879 do 1900 rojeni! Štajersko vojaško povfeljs.vo SHS v Mariboru razglas^: Vojaki Jugoslovani! 20. grudna 1918 se bo pričela pri Vseh okrajnih glavarstvih kontrola za vse iste, ki se mobilizacijskemu poVelju generala Maistra niso odzvali. Pri tem se bode seveda upoštevalo, da so nekateri vojaki i še- le po razglasu ttga povelja piuš.i iz fronte, etape ali iz zaledja domov. Tudi se marsikateri vojaki- radi bolezni ali družili res upoštevanja vrednih vzrokov nišo mogli vojaškemu povelju odzvati. Dogajalo se je tudi, da so člani bivše mariborske zdravniško spričevalo, iz katerega, mora biti razvidno rojstno leto, polk, pri katerem ja služjl, ■ bolezen, katera ga za vojaško zlužbo nesposobnega napravi ‘in čas nesposobnosi. Okrajna glavarstva pošljejo potem ta zdravniška spričevala Štajerskemu obmejnemu vojaškemu poveljstvu SHS v-Mariboru, katero bode na podlagi zdravniških spričeval dotične zglašence ali vojaške >f Službe oprostilo-, oziroma njim dovolilo do o-krevanja primeren dopus't Prošnje radi oprostitve , vojaške službe morajo biti utemeljene in se predložijo okrajnemu glavarstvu, katero stavi potem tozadevni predlog Štajerskemu obmejnemu vojaškemu poveljstvu v Mariboru. Do rešitve prošnje se davoli, da ostanejo ti zglašenci-doma. Iz prošnje mora biti razvidna starost prosilca in zglaštnea ter pristojni polk. Poveljnik; Maister 1. r. GM, Lokal za cevijarske delavnico* išče Franc Golob, Graj.ska ulica št. 20. 1 Odvetnik Dr. Karl Koderman naznanja, da zopet uraduje v sv,oji pisarn; v Mariboru, Tegetthoffova cesta 30. Absolvirani konzervatorist i nemške Schuizwehr odvračali slovenske Vojake j’,*,, , A od zapovedanega vojaškega zglašenja. Vsi ti na goshh in glasovtrju \V.etand-t- vojaki, to so letniki 1879 tio 1900, naj se javi- st* 14 ” 1 r,Jave od | do 4’ PQ^ldae~ jo, dare izognejo kazni, do naipoznej« 1-8. grudna • 'Špecerijska trgovina-' ' - ^ 1 jrt*o"vBerdajs, grajski, trg v gradtr Iti ■ oni, ki bivajo V ozemlju okrajnih glavarstev Celjq, priporoča dobro kislo zelje in repo, s^meha in Brežice, Konjice,'Sl (jradec. in mesto Celje.! drugo mešano bla-o. V Mariboru iz okrajnih lavarstev Maribor, PtUj,: Ljutomer, in mesto Maubor in Ptuj sledeče:' »OŽB Ulaga, TegettnOlfOUa .UU«, I. vsi oni, ki ;so služili pri tnfuntriji, lovcih,'pnporoCa blago;n^ obleke z;i moške in -ženske, i: iz Ljubljane odifle oO /. zjutraj in domofe|anyh. morilki, in montumi stroki pri, druk in drugo manufakturno blago ter kravate, v Manbor Qb 11 dopoldne; IZ Manbo- strelskem polku o domobranski vojašnici v koli,je srajce, ra odide.oh. 4-30 pbppldne m pnde v Lju- w ■ru. 2. Vs oni, ki so služili pri topni-blj.no ob 9-25 zvečer.'Oba vlaka -mata zvezo ^ jn (jf . .,28 polku /topn. fvo. Z VJa!C" k l ' -J Th d2: jamici v Mariboru-3. vsi oni ki so služili pri sedaj ob 4-39^0« Koroški, yon od danes Jkav,llerijii pri 5 dl^onsketIt polku v A ^ naprej ob 3‘29 pppoldne m sicer do. Smcevasi, vojaš jc ^ Mariboru6 4. V8^ni>. ki s0 Bs)ttžUi ta vlak gre; nazaj ob 6 zjutraj iz Smcevasi in ■ J • pride v Maribor ob 9 07 minut zjutraj. pri saniteti ali pa so opravljali službo kot , , . (Strežniki v vojaških bolnicah, v rezeivni bolnici Kaj pa je tol Danes se nam poroča, da 1 v Mariboru; 5. vsi oni, ki so služili ptr prodaja mestni aprovizacijski urad jajca po-l lx pionirjih, saperjih, železniškem ali brzojavnem 4 v komad, čeravno so razglasili, da jih prodi- po]jjU; letalcih kot šoferji ali pa pri tehničnih jajo po, 60 v. Zakaj pa sedi teh 101 socijaMe- oddelkih,pri 15 .pionirskim .bataljonu v Mariboru in mokratskih• krivih 'prorokov v. občinskem svetu, sjCjer v domobranski vojašnici; 6.. vsi oni, ki so če se tako izžema nas delavce. ^ služili pri' Oskrbovalni stroki, pri vojaškem Dunaj, 5. dec. Tv.urzmarke znaša' 1^5'50, oskrbovališču (Verpflegsmagazin) v Mariboru^ kurz franka pa 280’—. Zglasiti se morajo sanii zdravi vojaki. v Kdor se Uradne ure na sodniji * so začasno od ne bo odzval temu, pozivu, bo po starih še vel-8.-—12 predpoldne in od ^popoldne do mraka, javnih zakonih najstrc|žj.e kaznovan. Pripomni se, ■ Trgovina s papirjem Ivanka Weixi, gospodska ulica 33- priporoča božične in . novolems razglednice, papiK*:. in druge pisarniške ter šolske potrebščine. Urar Franjo Btireš, prevzame vsa {»pravila. ii Močni ievlii (