PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruippo Cena 40 lir Leto XX. St. 231 (5914) ■U TRST, torek 13. oktobra 1964 VČERAJ SE JE ZAČELO NOVO RAZDOBJE MEDPLANETARNIH POLETOV Pilot Komarov, znanstvenik Feoktistov in zdravnik Jegorov na vesoljski ladji Gre za nov tip vesoljske ladje in za novo močnejšo raketo - Najnovejši poskus se bistveno razlikuje od dosedanjih šestih «Vostokovih» poletov od 1961 do 1963 - V ZDA priznavajo, da je ZSSR za dve leti pred njimi in da bodo morali spričo včerajšnjega poleta svoj vesoljski program ponovno proučiti MOSKVA, 12. — Moskovski radio je danes ob 11.45 oddal da so danes ob 8.30 (po srednjeevropskem času) poslali * vesoljsko ladjo «Voshod» na tir okrog Zemlje tri sovjetske astronavte, ki so pilot Vladimir Komarov, znanstvenik Konstantin Feoktistov in zdravnik Boris Jegorov. Karakteristike vesoljske ladje so: Zemljo oble--------------------- i*v 90.1 minute, perigej znaša ‘*8 km, apogej 409 km, nagnj?-nost 70 stopinj. Tri četrt ure P° objavi je isti radio sporočil, Qa poteka polet normalno, ter Poudaril, da gre za «dolg po-iet» in da je posadka dobro prenesla težave ob izstrelitvi, ka-kor tudi prvo fazo poleta. Posadki poveljuje polkovnik Via-uunir Komarov. Istočasno je sovjetska televizija Pokazala prve fotografije treh a-rronavtov in obrazložili so smo-W nainovejšega vesoljskega po-ki je: preizkušnja nove ve-phjske ladje za več oseb; kontro-irati možnost dela in sodelova-jua med vesoljskim poletom a-ronavtske skupine, ki jo sestav-jajo specialisti raznih strok; o-t! sviti znanstvene in tehnične na- iUse: nadaljevati proučevanje ',’Pka raznih činiteljev med vedskimi poleti na človeški orga-,2em; opraviti obširne raziskave ^aravniško-biološikega značaja v ta “Id1 dolgega vesoljskega pole-ski C an* Posadke opravljajo do-kat -uS Posebnimi aparati, glede lifi • Poročajo, da normalno de-Ul?e3°- Polet bo trajal najmanj 24 im^36 ‘Voshod* ima drugačno s od preišnie. kar Domeni, da je tudi drugačnega tipa. Prejšnje vesoljske ladje so se imenovale «Vostok>, kar pomeni »Vzhod*. Sedanja ladja pa se imenuje »Vo-shod», kar pomeni »Sončni vzhod*. Posadka je poslala ob 11.30 radiogram naslovljen na CK KP SZ, sovjetsko vlado in osebno Nikiti Hruščovu: »Sporočamo CK KP SZ, sovjetski vladi in osebno Nikiti Hruščovu; posadka se počuti dobro, aparati delujejo normalno, polet se uspešno nadaljuje. Zahvaljujemo se sovjetskemu ljudstvu, naši partiji in vladi za izkazano zaupanje. Komarov, Foektistov, Jergorov.« Po 13. uri je moskovski radio prenašal naslednji pogovor med Komarovom in Hrušcovom ter Mi-kojanom: Komarov: «Dobro vas slišim. Opravljamo nalogo, ki sta nam jo zaupala partija in vlada.« Hruščov: ((Slišim vas dobro. Veseli me, da poteka polet dobro. Pozdravite v mojem in Miko,lanovem imenu Jegorova in Feokti-stova.« Komarov: «Hvala, hvala.« Hruščov: «Mikojan mi hoče iztrgati slušalko, ne morem ga zavrniti.« Mikojan: «Na Zemlji vas nestrpno pričakujemo.« Hruščov: «Dobro ste premagali silo teže; pripravite se na prosla- vo, ki vam jo pripravljamo. Zelo dobro vas slišim. Srečno vožnjo v vesolju! Srečen pristanek!« Komarov: «Zelo smo hvaležni, ker so nas izbrali za ta polet.« Hruščov: »Nasvidenje! Videli se bomo na Zemlji.« prejšnje, kar pomeni, Sindikati napovedujejo vrsto novih stavk Sporočilo CGIL in CISL o pogajanjih z vlado glede železničarjev - Posvetovanje CGIL o urbanistiki in gradbeništvu Rim, 12. _ Vse tri glavne sinji i».?e. organizacije so za prihod-g,°itoyili- ki sta jih dala pred-vlade in minister Preti. Odložena uveljavitev sporazuma med Italijo in Švico ŽENEVA, 12. — Prvega novembra bi moral stopiti v veljavo sporazum med italijansko in švicarsko vlado o italijanski delovni sili, toda uveljavitev je švicarska vlada odložila na čas, ki ga bo še določila po ponovni proučitvi celotnega problema. To je sklenil zvezni svet, potem ko je delegacija socialističnih poslancev, ki je zastopala švicarsko sindikalno zvezo ter zvezo kovinarjev in urarjev, posredovala in zahtevala odložitev. Delegacija socialističnih voditeljev je opravičila svojo zahtevo takole: 1. Sporazum je izzval veliko nezadovoljstvo in zaskrbljenost med švicarskimi delavci (ki bi bili na slabšem s socialnega vidika kakor italijanski delavci), med prebivalstvom (ker se zaradi dotoka italijanskih družin boji še večje konkurence v itak že težavnem iskanju stanovanj) in med industrije! (ki bodo morali prenašati večja finančna bremena). 2. Sklep uveljavitvi sporazuma je sprejela vlada, ne da bi se prej posvetovala s parlamentom in ne da bi sporočila podrobnosti dogovora med italijansko in švicarsko delegacijo v Rimu. Socialisti pravijo, da gre za «malo simpatično farso, ki bi utegnila imeti mučne posledice, če bodo poslanci med prihodnjim zasedanjem postavljeni pred izvršeno dejstvo in pozvani, naj odobrijo sporazum«. 3. Pogajanja so se vodila na ravni funkcionarjev, medtem ko so zajemala tudi politične probleme, ln brez neposredne udeležbe sindikatov. Potrebno je zaradi tega revidirati zadevo z neposredno prizadetim. Sporazum Je bil podpisan 10. avgusta letos v Rimu. RIM, 12. — Papež Pavel VI. je sprejel davi na uradnem obisku predsednika indonezijske republike Sukarna. V spremstvu Sukarna Je bilo 20 oseb, med katerimi tudi zunanji minister Subandrlo. Pred tem so sporočili, da je vesoljsko ladja že opravila prvi krog okrog Zemlje. Zdravnik Jegorov je pregledal posadko, ki je nato obedovala. Poveljnik Komarov je sporočil: «Stanje v kabini je normalno, pritisk 1,1 atmosfere, temperatura 18 stopinj, relativna vlaga 58 odsto:« Nato so vsi trije kozmno-navti poslali prebivalcem ZSSR naslednje sporočilo: »Najtoplejše pozdrave sovjetskemu ljudstvu graditelju komunizma in avantgardi vesoljskih raziskav.« Ko so leteli nad Afriko, so poslali naslednje sporočilo: ((Pozdravljamo afriške narode, ki se borijo za svobodo in neodvisnost.« Ob 14.05 je moskovska televizija oddajala slike treh kozmonavtov. Kmalu nato se je na Rdečem trgu v Moskvi zbrala množica ljudi, ki je vzklikala kozmonavtom in nosila na ramah nekatere sovjetske vojake. Sovjetska televizija se je povezala z omrežjem «Intervision» in «Eurovision» s prenosom nadaljnjih slik kozmonavtov iz vesolja. Hkrati so sporočili, da so signale »Vcshoda« registrirali v številnih mestih, zlasti pa v Beogradu, v Kopenhagnu, Helsinkih itd. Veliko važnost sedanjega poleta je poudaril ravnatelj zavoda za eksperimentalno medicino sovjetske akademije zdravstva Dimitri Biljukov, ki je poudaril, da bodo na podlagi zbranih podatkov gradili nove tipe vesoljskih ladij in pripravili nove znanstvene programe. O tem so govorili tudi drugi sovjetski znanstveniki. Seveda sledijo najnovejšemu vesoljskemu poletu številne postaje na Zemlji. Posebni poročevalec tiskovne agencije TASS' s kozmodroma, s katerega, so izstrelili vesoljsko ladjo, je med drugim povedal, da kozmonavti tokrat nimajo na glavi posebnih vesoljskih šlemov, temveč samo letalsko pokrivalo. Sovjetski znanstvenik Boris Petrovski je izjavil, da je zelo važna prisotnost zdravnika na ladji, ker bo preisku-sil posebna zdravila, za katere pa ni hotel povedati nobene podrobnosti. Sovjetski akademik Leonid Se-dov pa je napisal za «Izvestija» članek, v katerem piše, da današnji polet ((približuje aobo neposrednega, stika človeka z Luno, Venero in Marsom«, ter da so se «začeli izvajati načrti glede medplanetarnih poletov, ki se jih udeležujejo skupine kozmonavtov« in da gre za take polete, ko se bodo vesoljske ladje vračale na Zemljo. Nato je poudaril, da je sedaj postala bolj realistična naloga postavljati v tir vesoljske postaje ali leteče vesoljske inštitute s številnimi tehniki, kajti tak leteči laboratorij bi imel ogromno važnost za znanost in prakso. Nato je dodal, da se zaključuje prvih sedem let sovjetskega vesoljskega programa in začenja se drugo razdobje, med katerim bo sedanja generacija doživela nove velt-ke uspehe na področju raziskave vesolja in vesoljskih poletov. Zahodni dopisniki pripominjajo, da doslej ni bil objavljen še noben podatek glede velikosti in teže «Vo-shoda«. Vendar pa se domneva, da tehta kabina okrog 10 ton, kar je nekaj več kot dvakratna teža Gagarinovega «Vostoka». Prav tako niso objavili še nobenega podatka glede rakete, s katero so izstrelili «Vo-shod«. Dopisniki poudarjajo, da Je moč sovjetske rakete nekje med ameriškema raketoma ((Saturn 1» in «Titan 3», ki ju sedaj izdelujejo. S prvim so že izstrelili devettonsko breme, drugo raketo pa bodo lahko uporabili šele čez dve ali tri leta. Današnji poskus dokazuje torej, da razpolaga Sovjetska zveza z boljšimi raketami kot ZDA, kajti v ZSSR že sedaj lahko zaupajo življenje svojih kozmonavtov gigantskim raketam, medtem ko v ZDA takih naprav še niso popolnoma izdelali. Po drugi strani pa pomeni današnji polet prehod od poskusne astronavtike k veliki astronavtiki ali operativni astronavtiki. Po prvih poletih se je začela danes faza priprav za velike raziskave, za pristanek na Luni. Prvi poskusi so dokazali, da človek lahko napravi krajša potovanja v vesolju, toda da obstajajo še številne težave. Zato je potrebno novo razdobje, da se izdelajo navigacijske vesoljske - tehnike, ki bodo omogočile raziskavo prostora med planeti. To novo razdobje se bo v ZDA začelo prihodnje leto, kar pomeni, da je Sovjetska zveza prehitela Ameriko za nekaj mesecev — z današnjo izstrelitvijo. V tej novi fazi uporabljajo vesoljske ladje, ki jih bodo vodili vesoljski piloti. Prav o tem namreč govori uradno poročilo o današnjem poletu in poudarja, da je to prvi smoter, ki ga je treba doseči. Nove vesoljske kabine, morajo biti take, da bodo lahko sprejele več kozmonavtov za dolgo časa, da jih bodo lahko pilotirali. Potrebno bo torej rešiti biološka vprašanja, kot n.pr. zamenjavo atmosfere, vprašanja, ki nastajajo kadar relativno številna posadka živi dolgo časa v zaprtem prostoru, ugotoviti bo potrebno posledice bivanja v breztežnem prostoru nad 119 ur, kolikor jih je preživel Bikovski. Vse to so vzroki prisotnosti zdravnika ln znanstvenika v «Vo- shodu«. Oba bosta morala ugotoviti, kakšna je sposobnost dela med daljšim bivanjem v breztežnem prostoru Znanstveno delo bo namreč bistveni del kozmonavtike v bližnji prihodnosti. Zaradi tega bodo udeleženi pri bodočih poletih astronomi, geofiziki, biologi itd. Dopisniki iz ZDA poročajo, da v Washingtonu v znanstvenih in vladnih krogih priznavajo, da je Sovjetska zveza za dve leti pred Ameriko. Izstrelitev «Voshoda» pomeni namreč dopolnitev operativne faze ((načrta Apolon«, s katerim so v ZDA nameravali doseči Luno. Sedaj pa je na tiru posadka okrog Zemlje v vesoljski ladji, ki je povsem nova, popolnejša in ki so jo izstrelili z novo in močnejšo raketo. Vse to dokazuje, da gre brez dvoma za vesoljski poskus, ki je bistveno in tehnološko različen in naprednejši od poskusov s šestimi «Vostoki» od leta 1961 do 1963. V ZDA priznavajo znanstveno in psihološko važnost tega dejstva. Hkrati poudarjajo, da bodo morali zaradi današnjega poleta v ZSSR ponovno proučiti v celoti ameriški vesoljski program. Tr-djo tudi, da bo v ZDA do prvega poskuso, ki bi bil podoben današnjemu sovjetskemu, prišlo jeseni leta 1966, t.j. čez dve leti. Raketa za ta poskus še ni bila do kraja preizkušena. Vse vesti, ki so jih o poletu v Moskvi objavili, pa so v ZDA izredno povečale zanimanje v NASA, kjer so doslej že večkrat poudarili tehnično sposobnost sovjetskih znanstvenikov, da so zmožni uresničiti tak vesoljski polet, kakršen je današnji. Ameriški strokovnjaki ne poudarjajo v taki meri dolgotrajnost poleta, ki bo trajal morda več kot 119 ur, ki jih je preživel v vesolju lani Valerij Bikov, temveč jih zanima zlasti prisotnost zdravnika Jegorova. Jegorov bo namreč raziskal do podrobnosti posledice dolgotrajnega bivanja v breztežnostnem prostoru, ker je prav to vprašanje med najvažnejšimi za vesoljske polete, če ne že najvažnejše. Prisotnost sovjetskega zdravnika dokazuje poleg tega, da se vesoljskih poletov lahko udeležujejo poleg izvežbanih pilotov tudi povsem normalni ljudje brez posebne tehnične priprave. Prav to udeležbo pa že dolgo časa zahtevajo ameriški znanstveniki, ki nočejo biti odvisni od pilotov. Medtem pa so nekaj pred 22. uro sporočili, da je «Voshod» opravil že osmi krog okoli Zemlje in da od 9. do 13. kroga ne bo letel nad Sovjetsko zvezo. Delovni program kozmonavtov je zelo obširen. Nadaljevali bodo psihotehnična ter zdravniško in medicinsko biološka proučevanja ter kontrolirali instrumente. Pri spanju se bodo vrstili. Koordinacijskemu centru na Zemlji bodo še nadalje redno pošiljali vse podatke o fiziološkem stanju kozmonavtov in druge tehnične podatke. Med 7. krogom so kozmonavti kontrolirali sistem ročnega vodenja vesoljske ladje, potem pa so večerjali. Ko so leteli nad ZDA, so poslali posebne pozdrave ameriškemu ljudstvu. TASS poudarja, da se počutijo dobro, in tudi vse naprave normalno delujejo. «Voshod» so izstrelili s kozmodroma v Bajkonuru v Kazakstanu, od koder so izstrelili tudi vseh šest «Vostokov». Kozmonavti so poslali posebne pozdrave tudi Kitajski, prebivalstvu Latinske Amerike in olimpiadi v Tokiu, ko so leteli nad omenjenimi državami. Današnje «Izvestija», ki so izšla v posebni izdaji, poročajo o poletu pod naslovom: «Ves svet ploska sovjetski trojki, ki nebrzdano leti skozi vesolje«. Tudi ((Pravda« je izšla v posebni izdaji. Oba dnevnika poročata z velikim poudarkom o dnevu najnovejšega poleta v Sovjetski zvezi in na svetu. Konstantin Feoktistov z ženo na svojem domu 11 J A VE MARŠALA TITA 0 KONFERENCI NEVEZANIH Aktivna miroljubna koeksistenca ni nekaj statičnega temveč obveznost, da se aktivno deluje in bori za rešitev obstoječih vprašanj KAIRO, 12. — Predsednik republike maršal Tito je v razgovoru z jugoslovanskimi novinarji v Kadru izjavil včeraj, da je konferenca nevezanih opravila veliko delo, ki bo imelo velik vpliv na nadaljnja mednarodna gibanja in odnose, in da je enotnost v pogledih na skoraj vsa osnovna najvažnejša vprašanja velik uspeh konference Predsednik Jugoslavije, ki se je razgovarjal v Kairu s skoro vsemi voditelji držav, je z zadovoljstvom ugotovil, da vsi, s katerimi se je razgovarjal, dojemajo potrebo vedno večje enotnosti in vedno večjega sodelovanja nevezanih držav v mednarodnih dogajanjih. Glede stališča, ki ga je zavzel predsednik Sukamo v svojem govoru na konferenci, je maršal Tito dejal, da je v razgovoru, ki ga je imel v soboto s predsednikom Sukarnom, dobil vtis, da gre bolj za nesporazum kot pa za razliko v pogledih o vprašanju koeksistence, in da sta se z dr. Sukarnom dogovorila, da se na prihodnjem sestanku v Jugoslaviji izčrpno pomenita o tem vprašanju. V osebnih stikih se lahko o-pravijo mnoge stvari, ki bi sicer lahko imele velike posledice, je dejal maršal Tito. Predsednik Jugoslavije je izrazil mnenje, da bo konferenca v Kairu, podobno kot konferenca v Beogradu, pozitivno vplivala na razvoj mednarodnih dogodkov. Danes na svetu resno gledajo na nevezane države, ki delujejo kot moralno-politični činiteij. »Predvsem mislim, je rekel, da bo to vplivalo na tiste, ki so najbolj odgovorni za mir, da malo bolj raz- mišljajo in storijo nadaljnje korake v smeri izboljšanja mednarodnega položaja,« je poudaril Tito in dodal, da bodo sklepi konference močno mobilizirali narode Afrike, da še odločneje vodijo borbo proti kolonializmu. Tito je dejal, da je v razgovorih z zastopniki osvobodilnih gibanj dobil vtis, da bodo tudi ostala gibanja, ki si sedaj sku. šajo na zakonit način priboriti pravice za svoje narode, kolikor jim to ne bo uspelo, prisiljena sprejeti druge oblike borbe. «Ver jamem, je dejal Tito, da bodo tisti čdnitelji, ki se jih to tiče, sedaj morali o lem razmišljati, kajti narodi Afrike so odločeni, osvoboditi se kolonializma. Predsednik Jugoslavije je imel stike tudi z zastopniki latinskoameriških držav. V zvezi s temi razgovori je Tito dejal: ((Mislim, da so se ti prepričali, da je konferenca velik dogodek, ki bo vplival tudi na to, da se njihove dežele vedno bolj usmerjajo na aktivnejšo in samostojnejšo politiko nepovezanosti.« Ko je poudaril potrebo po takojšnji pomoči siromašnim državam, se je maršal Tito dotaknil mnenja, ki ga je na konferenci FISCHBACHER, SPAAK, LEFEBVRE IN LUNS Živahna diplomatska dejavnost zunanjega ministra Saragata Mattarella gre v Moskvo - Interpelacija poslancev PLI o pristranosti RAI-TV - Komemoracija 10-letnice smrti De Gasperija v Trentu - Nedeljski govori prvakov opozicijskih strank RIM, 12. — Ob obletnici odkritja Amerike je zunanji minister Saragat priredil sprejem diplomatskim predstavnikom držav Latinske Amerike, na koncu kosila pa je poudaril v svojem govoru med drugim, da se na ta dan ne spominjamo le epskega podviga Krištofa Kolumba, ampak ((zavestno proslavljamo skupne vrednote, ki nas bratijo od enega oceana do drugega z vezmi duha in kulture, ki ne poznajo meja». Saragat je sprejel indonezij- skega zunanjega ministra Su-bandria, medtem ko je indonezijsko veleposlaništvo v Vatikanu priredilo v čast indonezijskega predsednika Sukarna sprejem, katerega so se udeležili številni kardinali. Sukamo je bil tudi na zasebnem obisku pri papežu Pavlu VI. Jutri opolnoči pride na uradni obisk v Italijo belgijski zunanji minister Spaak, v sredo pa bo imel dva razgovora z zunanjim ministrom Saragatom. V tem tednu bo imel Saragat več razgovorov s tujimi državniki in političnimi osebnostmi, ki se mudijo v Rimu v zvezi z zasedanjem predstavnikov, evropskih demokratičnih občin. Jutri dopoldne se bo razgovarjal z luksemburškim zunanjim ministrom Fischbacherjem; v četrtek se bo sestal s predsednikom evropskega parlamenta Duvieussar-tom in s predsednikom izvršne komisije evropske skupnosti Hallstei-nom, v soboto pa z belgijskim zunanjim ministrom Lefebvrom. V nedeljo pa pride na uradni obisk nizozemski zunanji minister Luns, ki vrača obisk, ki ga je Saragat o-pravil v Haagu v preteklem marcu. Minister za zunanjo trgovino Mattarella je odpotoval danes popoldne v Bruselj, kjer se bo udeležil seje sveta ministrov EGS, od tod pa bo odpotoval v Moskvo na povabilo sovjetskega ministra za zunanjo trgovino Patoličeva, da bi proučili razvoj sovjetsko-italijanske trgovinske izmenjave. Liberalni poslanci Malagodi, Boz-zi, Cantalupo in Giomo so predložili predsedniku poslanske zbornice nujno interpelacijo, v kateri ga vprašujejo, na podlagi «kakšnih u-stavnih in političnih kriterijev je televizija, .ponovno opozorjena, nenadno prenehala oddajati obširnejša poročila o javnih volivnih zborovanjih in Je prenašala le kratka poročila o volilnih zborovanjih pretekle nedelje, s katerimi so nekateri voditelji, pretežno opozicijskih strank, odprli predvolilno kampanjo, hkrati pa je dala velik poudarek govorom demokristjan-skih predstavnikov v Trentu«. Po mnenju interpelantov gre pri tem za «voljo, da se zaduši politična akcija opozicije«, tako zadržanje pa da je v nasprotju z »načeli ali obvezami demokracije«. V Trentu se je KD slovesno spomnila desetletnice smrti ustanovitelja svoje stranke De Gasperija. Na tej slovesnosti so govorili: Pic-cioni, tajnik KD Rumor in predsednik vlade Moro. Vsi so potrdili, da se je KD zavestno odločila za novo politično usmeritev, ki jo zahteva gospodarski, socialni in politični razvoj Italije in da bo KD odločno podpirala Morovo vlado pri uresničenju vsega njenega programa. Tudi govori vidnejših predstavnikov vseh opozicijskih strank so se zadržali izključno na politiki levega centra. Malagodi je govoril v Milanu in zatrjeval med drugim, da levi center odpira vrata komunistom; da se širi brezposelnost in da nacionalni dohodek nazaduje; da je izboljšanje plačilne bilance le posledica večjega izvoza, ker je domače tržišče v krizi in ker se je zato zmanjšal tudi uvoz, številna podjetja pa da so v službi tujih interesov. Vecchietti je zatrjeval med drugim, da je ((meščanski reformizem levega centra propadel« in da je treba sedaj iskati povezavo s katoliškimi množicami, ki so znotraj KD in izven nje. Ingrao v Palermu in Amendola v Neaplju pa sta ponovno poudarjala tezo o ((nujnosti, da se vladna večina razširi do komunistov«, da bi rešili pereča vprašanja dežele, ker da je politika levega centra zašla v «globoko krizo«. prvi sprožil predsednik Indonezi, je češ da je najprej potrebno eksistirati, da bi se koeksistiralo, in je v zvezi s tem dajela, da so tudi sile, ki ne dojemajo, da je koeksistenca alternativa: mir ali vojna in da se samo z mirom lahko rešujejo vprašanja. Po drugi strani pa imajo oni prav, ko zahtevajo zagotovitev svoje eksistence, in da se mora, ko gre za koeksistenco, vzporedno reševati tudi vprašanje razvoja neravzitih držav. «Zato vedno poudarjam, je dejal Tito, da aktivna miroljubna koeksistenca ni nekaj statičnega, ni zamrznjenje odnosov med narodi, temveč obveznost, da se aktivno deluje in bori za rešitev obstoječih vprašanj. Zato sodim, da je vprašanje koekistence potrebno podrobneje obdelati, da bi se bolje doumelo, kajti s koeksistenco je vse povezano. Ce bomo dosegli kodifikacijo koeksistence, tedaj mora priti kot logična posledica do razorožitve in rešitve ostalih vprašanj,« je pripomnil predsednik Jugoslavije. Na vprašanje, ali se bo konferenca tudi odrazila na vprašanja v socialističnem svetu, je maršal Tito dejal, da so večji del formulacij usmerili proti negativnim tendencam, ki se javljajo tudi v socialističnem svetu ne glede na to, da so nekateri inozemski činitelji (pri tem je verjetno mislil na kitajske voditelje) želeli nasprotno. Maršal Tito sodi, da bo konferenca podpora nadaljnjemu pravilnemu razvoju mednarodnih odnosov in razvoju delavskega gibanja. Na vprašanje, kako gleda na vprašanje meja, je T'to dejal, da je vprašanje meja veliko vprašanje in da je zaenkrat važno, da se ta vprašanja rešujejo na miren način in ne z vojaškimi spopadi. «Mi ni smo mnenja, da so vse meje pravilno določene, je dejal Tito, in da se o njih ne sme govoriti, kajti so tudi taki primeri, ki se morajo čim-prej rešiti. To so na koncu vsi doumeli, da na konferenci ni mogoče določiti formule glede posameznih vprašanj. Glavna in osnovna misel je, da se problemi meja kot vsi drugi rešujejo na miren način, dvostransko ali s pomočjo drugih«, je dejal maršal Tito. Sestanek Šastri - Ajub Kan KARAČI, 12. — Predsednik indijske vlade Šastri je prispel davi iz Kaira v Karači na razgovore s pakistanskim predsednikom Ajubom Kanom. Šastri je pred odhodom iz Karačija v Novi Delhi prebral skupno poročilo o razgovorih, ki pravi, da sta državnika govorila o sedanjem stanju odnosov med obema državama in se sporazumela, da bosta skušala iskati vsa sredstva, ki lahko rešijo sporna vprašanja med Indijo in Pakistanom. Sporazumela sta se tudi, da morajo razgovori med obema vladama potekati na primerni ravni. Ajub Kan in Šastri bosta ostala v nadaljnjem stiku. V Novem Delhiju je Šastri izjavil, da bo konec oktobra ali prve dni novembra sestanek med notranjima ministroma obeh držav. ▼ Combe Johnsonova «Karta odgovornosti RENO (Nevada)), 12. — Danes so sporočili, da bo predsednik Johnson odšel v ponedeljek v Dallas. To bo njegov prvi obisk v Dallasu po umoru predsednika Kennedyja. V svojem govoru v Bonnu je Johnson prebral svojo «Karto odgovornosti«, ki bo podlaga za njegovo akcijo, če bo ponovno izvoljen. Karta našteva: 1. Vlada mora zmerno ravnati; 2. Zvezna vlada ali vlade posameznih držav morajo ohraniti notranji mir: nasilje je nedopustno. 3. Vlada mora ohraniti mir na svetu, ker vsaka vojna na Zemlji ogroža mir Amerike. Smoter vlade je svet miru, kjer lahko prosperira pravičnost in svoboda. Da se to doseže, je treba pokazati inteligenco in čut realnosti. 4. Vlada ZDA si mora prevzeti odgovornost »voditeljice svobodnega sveta, ki ji jo zgodovina nalaga«. Ameriška vlada ne bo zapustila položajev, «kjer je na straži, da brani svobodo sveta«, in nima namena odtegniti se svoji odgovornosti. 5. Ameriško gospodarstvo je treba spodbujati tako, da se omogoči \ sem razpoložljivim virom in sredstvom v ZDA, da se v največji meri izkoristijo. 6. Vlada je odbovoma za šolanje vse ameriške mladine, naj bo gospodarsko stanje njihove družine kakršno koli. 7. Vlada mora ščititi razvoj naravnih virov dežele. 8. Vlada mora poskrbeti, da bo vsak ameriški državljan imel dovolj sredstev za starost. 9. Vlada ne bo delala nobene razlike med ljudstvom v zvezi z raso, vero, narodnim poreklom, spolom ali starostjo. 10. Vlada bo ohranila v veljavi demokratično akcijo. PARIZ, 12. — Combe, ki bo odpotoval jutri iz Pariza v Leopold-ville, je imel nocoj tiskovno konferenco. Med drugim je izjavil, da je za pomoč Afriki in za prema-ganje «sedanjih neredov in težav potrebno, da industrializirani svet ne gleda več z brezbrižnostjo ija usodo več desetin milijonov prepuščenih anarhiji in revščini.« Glede odnosov med Evropo in Afriko je dejal, da brez afriškega prostora ne bi bila Evropa nič drugega nego zahodno podaljšanje o-gromnega evroaziatskega kontinenta, in brez Evrope bi bile afriške množice prepuščene milosti in nemilost držav, ki sc brezobrižne do njihove usode in ki želijo ohraniti strahotno hegemonijo«. Combe je trdil, da ima predsednik Naser eno samo ambicijo: ((Enostavno dominirati nad črno Afriko«. Na koncu je dejal da je mogoče, da «kongoški banditi, s katerimi ni mogoč noben sporazum, dobivajo pomoč od Kitajske«. Sporočil je, da bodo v Kongu volitve konec februarja prihodnjega leta. Dean Rusk o komunikacijah CHAPEL HILL, 12. — Ameriški državni tajnik Dean Rusk je govoril danes na univerzi v Chapel Hillu v Severni Karolini. Izjavil je, da bi zveza za nujne pogovore med Washingtonom in Moskvo lahko bila «uvod v televizijska mednarodna posvetovanja s prednostmi in nevšečnostmi, ki bi jih ta perspektiva mogla vsebovati«. Rusk je omenil, da danes omogoča ameriški satelit za telekomunikacije tudi oddajo slik z olimpia-de v Tokiu in da sedanja »revolucija na področju komunikacij naglo manjša možnost ostati v zaprti družbi«. RANGUN, 12. — Predsednik romunske vlade Maurer je prišel danes na povratku iz Kitajske v Ran-gun. Jutri bo odpotoval v Kalkuto in od tu bo nadaljeval pot v domovino. i li bodo pošteno volili v Združenih državah Amerike Volilne prevare so v Združenih državah zaskrbljujoče narasle. Zadnje predsedniške volitve, pri katerih je o zmagovalcu odločala zelo neznatna večina, so povzročile tako hude obdolžltve zaradi volilnih prevar kot še nobene v tem stoletju. Združenje za poštene volitve v New Yorku sodi, da bo pri letošnjih novembrskih volitvah najmanj 2,5 milijona glasov oddanih ilegalno ali razveljavljenih. Kakor tudi utegne zveneti čudno: največ volilnih prevar se danes ne zgodi več tam, kjer še volijo z listki, temveč pri volilnih strojih, prav tistih napravah, ki naj bi zagotovile poštene volitve. Kako je to mogoče? Naziranje, da so volilni stroji nezmotljivi, je tako neutemeljeno kot trditve, da iz registrirnih blagajn ni mogoče krasti denarja. Okoli 57 odstotkov ameriških volivcev bo 3. novembra volilo s stroji. Naj navedemo nekaj metod za krajo glasov. Naravnani stroji. — Najpredrz-nejša je metoda, pri kateri tako naravnajo menanizem volilnega stroja, da je izid vnaprej določen. To ni težko. Ljudje, ki to vedo, trdijo, da je mogoče majhno vzmet volilnega stroja tako naravnati, da stroj glasov za nasprotnega kandidata, ko doseže določeno število, ne registrira več. Nepošteni volilni pomočniki naravnajo stroj često že pred volitvami na precejšnje število glasov in prekrijejo računski mehanizem s papirjem, na katerem piše 000. Predsednik volilne komisije vidi te ničle in do pričetka volitev zapre volilni stroj. Ko odda prvi volivec glas, se valj s številkami zavrti, papir odpade in pojavi se naravnana številka. Pri novem modelu, ki hkrati z oddanim glasom natisne tekočo številko volivca, ta prevara ni več mogoča. Toda z volilnimi stroji so mogoče še druge prevare. Ce ni mogoče najti imena kandidata ali udarja volivec z njegovo tipko v prazno, seveda ne more nihče glasovati zanj. Leta 1960 so se volilci v San Antoniu v Teksasu pritoževali, da se tipke ene od strank niso vdajale pod udarcem: ploščice z imeni kandidatov so včasih prelepljene, stojijo na glavi ali na napačnem mestu. Cesto ljudje pol dneva volijo, medtem ko stoji ime kandidata za katerega glasujejo, na napačni koloni. Kdor ga voli, glasuje, ne da bi vedel, za drugega kandidata. Napačna navodila. — Volilni pomočniki iahko goljufajo tako, da dajejo volivcem napačna ali nepopolna navodila, kako Je treba voliti s strojem, ki pogled nanj laika često zbega. Leta 1960 so npr. nešteti volivci v devetih okrožjih New Jerseyja pritisnili na tipko pod imenom predsedniškega kandidata, namesto na tipko nad njim in tako glasovali za kandidata v naslednji koloni. «UstrežlJivl» volilni pomočniki. — čim bolj narašča število socialnih podpor in državnih delovnih mest, tem več volivcev je odvisnih od političnih iibossov«, ti zelo gledajo na to, da volivci «pravtlno» volijo. Zakon dovoljuje pomagati slepim ln drugačnim Invalidom ter nepismenim pri volitvah, torej voliti namesto njih. To je povzročilo najbolj razširjeno obliko volilne goljufije v ZDA Tako so na primer volilni pomočniki ((usposabljali)) volivce, da so bili videti potrebni vojilne pomoči. Dali so jim temna očala, da bi bili videti slepi, ali rokavice da bi simulirali artritis, ali pa so jih naučili izgovora, da jih Je strah stroja. V takih primerih položi volilni pomočnik volivčevo roko na zaželeno tipko, reče: «Torej zdaj« in odda tako nje gov glas V nekaterih pokrajinah zbudi volivec brez pomočnika na ravnost pozornost. V velikih mestih strahujejo volivce s trditvijo, de, stroj izda. za koga so volili. Naslednja zvijača je, da pripovedujejo naivnim ljudem, da poseberr elektronski stroj pokaže na katero tipko so pritisnili. Volivci se zato boje. da bi Jim zaradi »napačnega« glasovanja u-Rinili starostno pokojnino ali pod poro za brezposelne. »Kače«. ce Je volilni odbor Izključno v rokah ene stranke, dodeli leta velikemu, toda zanesljivemu volilnemu okrožju le en stroj Tako se pred voliščem nabere dolga kača volivcev, ki jo često po daljšajo naročeni pristaši Posledica tega je, da se volivci, ki se jim mudi domov ali na delo, odpovedo glasovanju. Tehnične «okvare» utegnejo po vzročiti še dallše čakanje. Proizvajalci volilnih strojev zanikajo, da bi bilo mogoče le-te blokirati; kljub temu se pri večini volitev na strojih ne izjavljajo le običajne okvare, temveč najdejo tehni-Ki na odločilnih mestih v njih često vžigalice, igle, sponke Itd. Napačno branje Izidov — Volilni stroji, ki ne natisnejo sami izida volitev, nudijo nepoštenim volilnim pomočnikom priložnost, da napačno preberejo končni izid volitev. Da bi bilo videti, kot da je posledica pomote, kratko malo za- menjajo število glasov, če je kandidat npr. dobil 172 glasov, zakliče volilni pomočnik 271; če ima nasprotni kandidat 95 glasov, mu jih goljuf prisodi 59. V Chicagu so pri kasnejši preiskavi volitev leta 1960 ugotovili, da so volilni pomočniki napačno prečitall izid z najmanj 32 volilnih strojev. (Neki kandidat je dobil 44 glasov, ki so jih prebrali za 4; neki drug 207, Iz katerih jih je nastala 7.) Enostransko nadzorovanje. — Po predpisih bi morali biti na vsakem volišču strokovni zastopniki vseh prizadetih stranic, da bi preprečili volilne goljufije. «Toda skoraj nemogoče je v mestih, kot npr. Chicago, kjer je demokratična stranka skoraj absoluten gospodar, dobiti dovolj republikancev za volilne nadzornike«, je izjavil zastopnik nevtralnega združenja volivcev. «Prav to velja seveda za trdnjave republikancev, kakršne so npr. podeželski predeli' Illinoisa«. Poleg tega obstaja polno zvijač, s katerimi se je moč izogniti nad- zorstvu zastopnikov manjšin. Opazovalce zapletejo npr. v prepir in jih nato prijavijo policiji ali pa jih kličejo po telefonu. Nekajkrat so jim pri zadnjih predsedniških volitvah dali celo mamila v kavi, čokoladi ali cigaretah. V razmerju z odkritimi primeri volilne goljufije so obsodbe zaradi le-te redke. Običajno goljufa stranka v »svojem« okrožju in ima možnost nepravilnosti potlačiti. List Chicago Times je o občinskih volitvah leta 1953 zapisal: »Kot vedno so bile na dnevnem redu volilne goljufije; proti njim ni nihče nič ukrenil«. Take volilne goljufije moremo pričakovati tudi pr' predsedniških volitvah 3. novembra letos, če se ameriški državljani ne bodo uprli in se odločili poskrbeti za poštene volitve, tako da bodo ali prostovoljno sodelovali v nadzorstvenih skupinah ali s pomočjo nestrankarskih združenj, cerkve in sindikatov mobilizirali majhnih armad volilnih nadzornikov. Proces proti Rajakovvitschu in drugim DUNAJ, 12. — Proti koncu novembra ali v začetku decembra se bi pričel proces proti Erichu Ra-jakowitschu, ki so ga 17. aprila 1963 aretirali na Dunaju. Obtožen je soodgovornosti — kot sodelavec Eichmanna — za deportacijo več tisočev holandskih Židov v nemška uničevalna taborišča. še prej — 16. novembra — pa se bo pričel proces proti drugemu Eichmannovemu sodelavcu. To je | bivši esesovski «hauptsturmfiihrer» Franz Novak, ki je obtožen, da je vodil deportacijo 400.000 madžarskih Židov. Pozneje, mogoče januarja, bo proces proti bivšemu belgijskemu ese-sovskemu častniku Robertu Verbe-lenu, ki je bil 1. 1947 po nekem belgijskem sodišču v odsotnosti obsojen na smrt. V Diisseldorfu pa se je danes pričel proces proti desetim taboriščnim paznikom v uničevalnem taborišču Treblinka na Poljskem. Enajsti obtoženec pride pozneje na vrsto, ker je bolan. V Treblinki je med drugo svetovno vojno pomrlo 700.000 poljskih Židov. hnilge ^ rjlodttlibvu glnhbu ^ Zbirka Kozmos Obisk britanske kraljice Elizabete v Kanadi ne poteka ob samih prisrčnostih in navdušenem pozdravljanju. Francoski separatisti sku. šajo na vse načine kraljici sporočili, da je ne marajo. Kraljica pa je vendar prišla tudi v Quebec. In medtem ko je ona s krono in diamantno ogrlico prišla v grad v Quebec na slavnostno kosilo, je imela zunaj policija kar dovolj dela, da je razkropila separatistične študente, ki so demonstrirali proti Elizabeti FIRENCE, 12. — Kljub dežju sta danski kralj Friderik in kraljica Ingrid opravila svoj sprehod v o-kolici Firenc. Potem sta se vrnila na kosilo ter se nato spet z avtomobilom odpeljala v okolico. Vsestranska založba Mladinska knjiga v Ljubljani izdaja tudi posebno zbirko Kozmos. Medtem ko izhajajo v zbirki Kondor knjige, ki so n. pr. za dijake dostikrat že več kot samo pomožne knjige, pa je zbirka Kozmos nekoliko bolj oddaljena od vsakdanjih potreb dijakov; namenjena je že nekoliko bolj «specialistom», to se pravi tistim, ki hočejo biti nekoliko bolj doma v tej ali oni stroki. Vendar pa so te knjige pisane tako, da jih lahko s pridom bere marsikdo, ki je nekoliko razgledan okrog sebe. — Znani glasbenik Ciril Cvetko je n. pr. za to zbirko napisal precej obsežno knjigo Opera in njeni mojstri (o kateri smo na tem mestu že svoj čas govorili). Knjiga je prav primeren priročnik za vsakogar, ki mu je pri srcu operna glasba in rad gleda operne predstave. — Iz francoščine je prevedena knjiga Filmski jezik; napisal jo je Marcel Mar- 1111111111 imiiiiiiiiiiiiii!imiiii]iiiimii!iii,fiiiiiiti|lml||||,|l||i||„,|„|„„,|,l,lllllllllntlm||||l|tm|||t||imt||||)|||lnl|m||imn|mllllllllllIlllmlllIIII)lllhmll)j|l„iil ............................................................iiiiMiimmMiiiiininiiiiiuliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiimiiliHilliilHiiiMiimmiiuiimniiiiiminiiiiMM Življenjepis kozmonavtov na vesoljski ladji „Voshod“ (Nadaljevanje s 1. strani) MOSKVA, 12. — Poveljnik «Vo-shoda* polkovnik Vladimir Komorov je star 37 let. Po poklicu je letalski inženir, diplomiral je na vojaški akademiji «Zukovski». Ko je bil še otrok, je hotel postati pilot. Leta 1942 se je vpisal v posebno šolo letalstva v Moskvi. Po treh letih je vstopil v Batajsku v vojno letalsko šolo, kjer je postal pilot lovskih letal. Ze tedaj so ga označili za pogumnega in varnega pilota, ki se znajde tudi v zelo težavnih položajih ter ohrani ved no mir in' hladno kri. Leta 1934 je vstopil v akademijo «Zukov-ski», kjer je dobil diplomo inženirja. Z uspehom je opravil ko-zmonavtski tečaj in proučeval natančno razne sisteme vesoljskih ladij. Poleg tega je Komarov do ber padalec ter je doslej opravil 77 skokov. Odlikovan je bil z redom Rdeče zvezde in s štirimi kolajnami. — Rodil se je v Moskvi in je poročen z Valentino Komu-rovo, ki ima diplomo iz zgodovine in filologije ter opravlja službo knjižničarke. Zakonca imata dva otroka: 13-letnega Evgenija in 6-letno Irino. Oče Vladimira je Mihael Komarov, upokojenec; mati mu je umrla leta 1949. Znanstvenik Konstantin Feokti-stov je star 38 let. Rodil se je v Voronježu. Med vojno se je boril kot l6-letni prostovoljec proti okupatorju Leta 1942 je bil ranjen. Po vojni je končal srednjo šolo, leta 1949 pa še višjo tehnično šolo v Moskvi. Delal je v raznih zavodih za znanstvene raziskave in se vedno odlikoval. Po šestih letih je dosegel diplomo -kandidata tehničnih ved». Večkrat je bil odlikovan zaradi svojega prispevka k razvoju znanosti in tehnologije. Odlikovan je bil s kolajno -Za zmago nad Nemčijo-. Z uspehom je opravil poseben tečaj za kozmonavte in je usposobljen za vesoljskega znanstvenika. Njegova žena Galing je tehničarka v neki moskovski tovarni. Za konca imata dveletnega sinčka Andreja. Tudi Konstantinov oče je upokojenec, mati pa je umrla leta 1957; brat Boris je padel leta 1941 v Franciji. Zdravnik Boris Jegorov ima 27 let, diplomiral pa je komaj pred Cestne nesreče BERGAMO, 12. — V močnem dežju je na cesti med Bergamom in Leccom neki avto povozil in ubil nekega pešca. Zaradi nesreče se je promet na cesti ustavil in nastale so dolge vrste vozil. Pri tem se je neki avtomobil zaletel v prikolico pred njim. En potnik je bil takoj mrtev, drugi pa Je umrl čez nekaj časa v bolnišnici. MODENA, 12. — Dva delavca, ki sta se z majhnim furgonom peljala čez nezavarovano progo, Je vlak povozil. Bila sta takoj mrtva. FOBSANO, 12. — Na križišču cest tremi leti. Ze kot študent se je ukvarjal z letalsko in vesoljsko medicino ter delal v raznih zavodih za medicinske raziskave in se kmalu odlikoval. Napisal je že deset znanstvenih del in bil odlikovan z znakom -odličnega delavca v javnem zdravstvu-. Sedaj pripravlja tezo, da bi dosegel diplomo -kandidata zdravniških ved-. Pred poletom je tudi on opravil posebne vaje in 11-krat skočil s padalom, poleg tega pa je odličen planinar in smučar. Njegova žena Eleonora je zaposlena v očesni kliniki in mu je rodila pred dvema letoma sina Borisa. Njegov oče je tudi zdravnik, sedaj v pokoju, mati pa mu je umrla pred 11 leti. Povečanje sanatorija v lopolščici pri Velenju V soboto so v bolnišnici za tuberkulozo in pljučne bolezni v Topolšici slovesno odprli nov bolniški objekt Planika, namenjen za intenzivno bolniško oskrbo. Za bolnišnico Topolšica z več kot petinštiridesetletno tradicijo zdravljenja pljučnih bolezni pomeni nov, doslej največji bolniški objekt pomemben mejnik. V zgornjih treh etažah Planike so bolniške sobe z eno oziroma dvema posteljama, skupno 107 postelj, v spodnjih dveh etažah pa so kuhinja, jedilnica, laboratoriji, rentgenske in o-peracijske sobe, knjižnica, lekarna in še prostori za druge pomožne službe. Stroški Izgradnje in opreme znašajo 422 milijonov din, skupaj s potrebnimi vzporednimi deli, kot so vodovod, javna razsvetljava, 800 metrov nove asfaltne ceste do Planike, pa 520 milijonov din. NADALJEVANJE VATIKANSKEGA KONCILA Od alžirskega petroleja ostane za Alžirijo le šestina dobička Ne gre vse tako gladko kakor kažejo glasovanja Danes bo na koncilu govoril laik, in sicer Američan Pat Kigan, predsednik svetovnega gibanja krščanskih delavcev Po tistem, kar je predsednik Ben Bela zelo jasno m zelo dokumentirano povedal v Laguatu, se bo status tujih družb v Sahari iz temeljev spremenil. Izviri nafte in zemeljskega plina so last alžirske države. Sodelovanje bo temeljilo izključno na odnosih države z državo. Družbe bi bile samo ekseku-torji tega sodelovanja s pravico do določenega dobička, vendar ((pravičnega« in ne v razmerju 5:1 za Alžirijo, ki ima danes večje dohodke od vina, katerega prodaja Franclja, kot pa od velikih količin saharske nafte in plina. Ni res — kot trdijo — da dobiva Alžirija 50% od dohodkov tujih družb. Dobiva samo eno šestino. Predsednik Ben Bela Je to dejstvo poudaril v svojem govoru in dejal, da soluclje pri izvajanju nove alžirske politike ni potrebno neogibno iskati v prekinitvi s tujimi družbami. Zakaj ne bi navezali. Je poudaril alžirski predsednik, novega odnosa, da bi tako Imele družbe vlogo, ki Jim edino more pripadati v sedanjim svetu, vlogo Izvrševalca, seveda ob realnem in obojestransko ustreznem dobičku? Alžirija bi dala družbam potrebna zagotovila in tako bi država nemoteno razvijala svoj industrijski potencial. Alžirski predsednik Je poudaril, da prav tu in na ta način lahko Franclja in Alžirija vzpostavita »primeren« nov tip odnosov, kakršnega si predsednik de Oaulle želi s »tretjim svetom«. Tako namerava Alžirija s tem, da bi tujim družbam ln trustom odvzela lastniško pravico nad izvori nafte in plina in postavila družbe v vlogo posrednika oziroma izvrševalca pogodb o sodelovanju med državama, torej z neposredno intervencijo oblasti, pievzetl kontrolo nad vsemi operacijami, ki jih na njenem ozemlju opravljajo tuje družbe in trusti. na alžirska politika ln alžirski ukrepi, katerih namen je vzpostaviti nova načela ekonomskega sodelovanja z nekdanjo metropolo na podlagi obojestranskega koristnega sodelovanja države z državo, presega okvire odnosov med Alžirijo in Francijo in globoko posega v probleme odnosov med razvitimi in nerazvitimi državami nasploh. V tem govoru neposredno pred začetkom konference neangažlranih držav, katere se udeležuje tudi Alžirija, Je predsednik Ben Bela izrazil pripravljenost svoje države, da sodeluje v vseh akcijah, katerih namen je, preprečiti, da bi industrijsko razvite dižave Izkoriščale narode in njihova bogastva. če bi nerazvite države rade, da bi bile njihove ekonomske pravice priznane in da bi od držav, ki izkoriščajo njihova bogastva, dobile realno odškodnino, katero bodo uporabile za svojo industrializacijo, se mora združiti, da ti vsilile spoštovanje svoje volje. Je poudaril alžirski predsednik in dodal, da morajo nerazvite države preavsem preprečiti spletke kapitalističnih družb, ki raz-cepljajo nerazvite države, podpihujejo med njimi spore ter tako nevtralizirajo in preprečujejo učinkovitost njihovega delovanja. V luči vsega, kar Je zadnje dni alžirski predsednik povedal v nekaj svojih govorih in kar v Alžiriji praktično že izvajalo, Je zelo zanimiv nadaljnji razvoj alžirsko-francoskih odnosov, zanimive pa so tudi posledice, ki bi jih nova alžirska politika utegnila imeti na precej širšem torišču. VATIKAN, 12. — Na današnji seji koncila se je nadaljevala razprava o shemi, ki govori o laičnem apostolatu. Govorilo je 17 koncilskih očetov in med njimi jugoslovanski škof iz Djakova Stefan Buerlein. škof Del Pino iz Le-ride v Španiji, je govoril o delavskem vprašanju, ki »je danes najbolj važna tema laičnega apostolata«. Dejal je, da ni mogoče mirovati, dokler delavci ne bodo v pravilni meri udeleženi pri dobičkih podjetij. I Italijanski naslovni škof Luigi Ci-vardi pa je dejal, da je treba v 1 shemi vsaj omeniti naravo in namere socialne akcije. V prvi redakciji besedila se je o tem obširno govorilo, v novi redakciji pa je popolnoma izginilo. In vendar ni mogoče govoriti samo o karitativni akciji, čeprav je potrebna, ter zanemariti socialno akcijo, ki je njen naravni temelj in izpopolnitev. Socialna akcija je pravi apostolat in je — v nasprotju s tem, kar bi se lahko mislilo, ostajajoč samo na površju pri imenih in stvareh — argument, vreden posebnega koncilskega dokumenta. Seveda je zaslužno, je dejal škof Civardi, pomagati ubogim s karitativnostjo, toda bolje je delati na to, da se s socialno akcijo odpravijo vzroki uboštva z ostvaritvijo bolj pravičnega in bolj človeškega reda. škof je v svojem govoru tudi imenoval marksizem, ko Je namreč dejal, da »so mnogi zapadli in še zapadajo propagandi marksizmu ne zato, ker bi bili prepričani o njegovi filozofski ideologiji temveč zgolj iz preprostih ekonomskih razlogov Proti nevarnosti nadaljnjih odpadov in zato, da bi pridobili nazaj tiste, ki so pristopili k marksizmu, se je treba lotiti odkritega in pogumnega socialnega apostolata, ki sicer res misli predvsem na duše a ne pozablja na telesa, ker ne pozablja na človeka. Jutri bo govoril v okviru sheme o laičnem apostolatu laični av-ditor, ki bo nastopil v imenu vseh laikov, ki prisostvujejo koncilu. Prvič bo na generalni kongregaciji govoril kak laik, kajti lani sta edina auditorja Guitton in Vero-nese sicer govorila na javni seji toda izven diskusije o koncilskih temah. V angleščini bo govoril A-meričan Pat Kigan, predsednik svetovnega gibanja krščanskih delavcev. Določili so ga tudi zaradi tega, ker sta lani Guitton in Ve-ronese govorila v francoščini in italijanščini. Računajo, da bo v zveze katoliške mladine. Govoriti bi moral v okviru sheme «Cerkev in modemi svet«. Toda ta shema ima nekoliko čudno usodo. Na vrsti bi morala biti že kar kmalu, toda sedaj se sliši, da referati še niso pripravljeni in tako bodo šle naprej druge sheme, dokler o-menjeni referati ne bodo pripravljeni. Vsa stvar pa postaja nekoliko sumljiva, če se ve, o čem naj bi se pri tej shemi razpravljajo in kako je bila zamišljena. Sploh pa daje danes latinsko-ame-rišk: informativni center, organ odbora «Celarm> (to je latinsko-ame-riškega škofovskega odbora, ki ima sedež v Rimu) vest o nekaterih resnih sklepih, ki bi lahko odločilno vplivali na razvoj dela ekumenskega koncila. Poroča namreč o sestanku, ki je bil včeraj zvečer v stanovanju kardinala Fringsa, nadškofa iz KOI-na Sestanka so se udeležili kardinali Paul Silva Henriquez iz Čila, Doepfner iz Milnchena, Koenig z Dunaja, Lienart iz Lilla, Lefebvre iz Borgesa, Alfrink iz Utrechta, Lercaro iz Bologne, Ritter iz St. Luisa (ZDA), Meyer iz Chicaga ter Suenens, ki se je nalašč vrnil iz Malinesa. Na koncu tega sestanka so sestavili spomenico, ki so jo vsi navzoči podpisali in ki bo predložena papežu. V spomenici podpisniki papeža pozivajo, naj posreduje, da bodo «v celoti spoštovane pravice koncila in da bo koncil lahko svoje normalno delo nadaljeval«. Med razlogi, ki so povzročili zaskrbljenost pri omenjenih kardinalih, se navaja sledeče: predvsem odločitev koncilske koordinacijske komisije, da spremeni ((izjavo o 2idih», o kateri se je na koncilu obširno diskutiralo, v stavek, ki naj se priključi shemi «o Cerkvi«, s čimer je izjavi odvzeta važnost. Drugi povod bi bilo sporočilo tajnika koncila, da se vrne sestava izjave «o verski svobodi« neki novi komisiji štirih članov, ki jih je imenoval papež; navajala so se že nekatera imena oseb, od ka- ljenost je sporočilo kardinala Ma-relle, da je v shemi «o Cerkvi« odstranil «na višji ukaz« neko besedo iz teksta o episkopatu. V stavku, ki je bil 25, septembra odobren ob samo 292 glasovih proti, je govoril o «najvišji in popolni oblasti Cerkve«; sedaj pa je baje odstranjena prav beseda «popolni». Razen tega se koncilska koordi nacijska komisija preteklo sredo ni mogla zediniti o vprašanju, ali koncil nadaljevati ali zaključiti. Kardinali na sestanku pri Fringsu pripominjajo, da ne bo mogoče razpravljati o' shemi »Cerkev v modernem svetu« — ali kvečjemu, zelo na hitro in površno — če se koncil zaključi s tretjim zasedanjem. In vendar zasluži ta shema poglobljeno diskusijo. Po mnenju nekaterih koncilskih očetov naj bi namreč bila shema že kar »revolucionarna in nevarna«, za druge pa je «plašna in slabo uperjena«. Zaradi tega so na sestanku navzoči kardinali mnenja, da je treba imeti še četrto zasedanje in pozivajo papeža, naj prepreči manevre, ki ovirajo potek koncila. Uspeh pariškega avtomobilskega salona PARIZ, 12. — Mednarodni avtomobilski salon, ki se Je včeraj zaključil, je obiskalo 800.000 oseb. t j. 50.000 več kot 'ansko leto. Razstavljale! so izjavili, da so zadovoljni z rezultati, ki so presegli pričakovanja. Se bolj kot za francoske so rezultati zadovoljivi za tuje tovarne: Opel, Ford, BMC, Fiat, Volkswagen. Pobiti pristaši «prerokinje» LUBAKA, 12. — Uradno so sporočili, da so v nekem spopadu v soboto pripadniki varnostne službe v severnovzhodni deželi Severne Ro-terih so se tri na koncilu izrazile I dezlje pobili 60 privržencev sekte proti izjavi. Tretji razlog za zaskrb-1 Lumpa ((prerokinje« Aliče Lenshlna. tin. Knjižica bo dobrodošla vsakomur, kdor se glede filma ne zadovolji samo s tem, da sede pred platno in gleda. — Dr. Anton žun je knjigo Sociologija uredil kot izbor odlomkov: vsako poglavje, vsak odstavek, ki ga je avtor-urednik potreboval, je vzel tam, kjer je našel najprimernejšo varianto. — Kibernetika je zelo mlada — in tudi težko dostopna veda — a se je zaradi svojega izjemnega značaja kaj hitro uvrstila med najpomembnejše znanosti našega časa. Prav pri Kozmosu je izšla prva (sicer prevedena), slovenska knjiga o tej vedi: Stroj in misel. Kratek orts kibernetike. Knjigo so napisali trije ruski avtorji, prevedla jo je Zdenka Jerman. — Tudi te knjige se dobe v Tržaški knjigarni na Ul. sv. Frančiška 20. Na minnesotski univerzi najpopolnejši arhiv ameriškega slovenskega tiska Minnesotska državna univerza želi zbrati vse mogoče vire z« proučevanje preteklosti slovenski priseljencev v Združene «Hočemo, da bo v Ameriki velika centralna knjižnica, katera bo vse bovala gradivo vseh skupin i strank amerikanskih Slovencev,» je naznanil profesor zgodovine na državni univerzi v Minnesoti ZDA Clarke A. Chambers. ««£ cent lmmigrant Archives» je ° delek univerze pod vodstvom 12 vežbanega arhivarja, ki je zrno žen slovenščine ter drugih slo vanskih jezikov. Gradivo bo dostopno in na razpolago zainte resiranim, zlasti znanstvenikom. Knjižnica je nabavila nekaj vrst fotografskih aparatov, tako * bo gradivo lahko po nizkih c~ nah tudi odstopila v fotografski posnetkih. Ta univerzna knjizn ca je edina na svetu, ki se J sistematično zavzela, da jotogra fira slovenske časopise in royl je, ki so izhajali ali ki še izdajajo v Ameriki. Ker časopisi arhivih večinoma hitro razpade jo, jih je po mnenju profesorj Chambersa možno ohraniti eom s pomočjo mikrofilmov. Pozitivu posnetke si bo lahko vsakdo n bavil. že sedaj je mogoče nabaviti film, na katerem so Proletarec, vse izdaje od 2911 , Glasilo K. S. K. J. od 1915: Glasilo S. N. P. J. 1903 do l9IS'n Ameriška domovina od zatet)ni 1893.- «Zgodovinarji, ki so uvea to delo na minnesotski univerz, poudarjajo, kako važna je veh t knjižnica, ki bi vsebovala cel° no zbirko gradiva, ki se nana na južne Slovane na obeh str neh morja,» je rekel prof. chain bers. Taka knjižnica spada v ja no državno univerzo, ki je P° pirana od javnih dohodkov 1 davkov. «Važno je, da se dovolj blizu središča slovenski" naselbin,» je dodal, «da bo m°. no vsem tistim, ki ne bodo ni dar hodili v slovenske kraje Evropo, študirati tukaj gradi o življenju njihovih prednico ■ V taki zbirki je potrebno, da shranjene izdaje in rokopisi vs ke vrste, ne glede na politie ali versko prepričanje njinoc avtorjev. Edino z dobrim od vom vseh skupin bo mogoče Vy praviti zgodovinske spise, v terih ne bo nobena skup prezrta.« (Po «Naš tednik-Kro-nika».) Mednarodni festival filmov o odporništvu CUNEO, 12. — Z današnjim dnem se je tu pričel drugi nie narodni festival filmov o odV ništvu. Do 17. oktobra hoau predvajali nove filme, ki so J naredili na Poljskem, v AuffOS«*-viji, SZ, Franciji, CSSR. NemčtP Madžarski in Italiji. Posebna * rija bo določila, kateri filmi do prejeli zlate tablice, na terih je upodobljena Bisalta, 9 ra, na kateri se je rodilo jansko odporništvo. Za časa J stivala bodo predavanja in bate o temi: jilm in odporntšt TURIN, 12. -- Turinskemu žu-panu ing. Anselmettiju je postalo na njegovem stanovanju slabo. Prof. Dogliotti, ki Je takoj prihitel, je ugotovil možgansko krvavitev. Poz-. neiša vest pravi, da se Anselmetti španščini govoril Argentinec Juan počuti bolje. I Vasques. predsednik mednarodne Centallo—Fossano ln Turin-Savo-na le neki «1190» zavozil v tovor- 2«mov morajo tuje družbe ln trusti u •* ... n/Inlni RA junlih finonAnih nnn Ne glede na zavlačevanje poga-Janj o spremembi evianskth spora- njak Dva zakonca, ki sta se peljala v avtomobilu, sta bila takoj mrtva. AVEI.LINO, 12 — Neki »fiat 1400», na katerem se je vozilo pet oseb, se je v Fontanarosi zaletel v obcestni zid. Dve osebi sta se takoj ubili, ostale tri pa so hudo ranjene urepeljalt v bolnišnico. Ubil ga je znak za omejeno hitrost CUNEO, 12. — Komaj 25-letni kmetovalec Oiovannl Armando iz Santa Croce di Vinolo Je postal žrtev nenavadne nesreče: s svojim traktorjem je zadel steber s tablo, na kateri Je znak za omejitev hitrosti. Steber se je prelomil in železna plošča je kakor rezilo padla Ar-mandu na glavo. Kmalu za tem je v bolnišnici umrl. čez deset dni bi se moral poročiti. odslej 50 odst. svojih finančnih operacij opraviti na ozemlju Alžirije. Oovor predsednika Ben Bele v Laguatu je zelo široko odjeknil tudi zunaj alžirskih meja. Posebej Je bilo opaziti, da so njegov govor zelo pazljivo poslušali navzoči ministri raznih držav, med njimi tudi ministri Velike Britanije, Iraka in Saudske Arabije AH družba »Constructors Johi Brovvn« ne daje nemara slabega zgleda drugim arabskim državam Nočna «štafeta človeške solidarnosti BEOGRAD, 12. — »Borba« in ugi listi pišejo o ((štafeti človeške »Udarnosti« za rešitev življenja 32-etne Emilije Stupar iz Mostarja, -ti že tri mesece leži na ginekološki jfllnlkl v Beogradu. Njeno življenje ko pomaga Alžiriji pri gradnji nje je bilo v nevarnosti In nujno Je bilo nega prvega naftovoda, po katerem potrebno neko zdravilo, ki ga tzde-bo transportirala nafto, so poroglji luje tovarna zdrav'1 Lepetlt v Mila-vo zapisali opazovalci nekaterih pa ■ nu pa ga Je v Beogradu zmanjkalo riških časopisov ter opozorili britan 1 Po Ansl Je za prošnjo dr. Nikole sko vlado na morebitne posledice Marjanlča, primarija beograjske kll-In odmev alžirskega zgleda v drža- nlke, zvedel lastnik tovarne že v vah Bližnjega vzhoda, kjer Je Veli poznih urah In je sam pripravil poka Britanija zainteresirana. trebno količino, kt so jo prevzeli Predsednik Ben Bela Je zelo nepo motociklisti cestne policije ter Jo sredno ln jasno odgovoril na vse prenesli do mejnega bloka pri Fer-prlpombe od zunaj. I netičih, kjer so jo sredi noči prevze- fviirrito In utemeljeno poda- < 11 miličniki ter jo pripeljali do ljub- ljanskega letališča. Od tu je zdravilo potovalo v Beograd z letalom. Dr. Marjanič je z nekim predstavnikom Anse sam čakal na leta Ušču ter je pozneje sporočil beograjskemu uradu Anse, da Je zdravilo prispelo pravočasno ter da je pacientka prestala hudo krizo. V imenu bolnice, njene družine ter same klinike je prof. Marjanič izrekel zahvalo vsem, ki so v noči od sobote na nedeljo pripomogli, da so rešili neko človeško življenje. Predstavniki jugoslovanskih zdravstvenih oblasti pa so obenem pouda- Sredi slike je videti kos prednjega dela avtomobila, ki Je v nedeljo na avtomobilskih dirkah v Montlhčryju sejal smrt. Bilo Je popoldne ob 14,45 na dirki «Tlsoč pariških kilometrov«. Italijanski dirkač Gianfranco Patria (letošnji rili, da to plemenito dejanje potrju- zmagovalec na dirki Trst-—Opčine) je visok human čut ln tudi obstol ; se Je ustavil pri boksih prav naspro-dobrlh odnosov med dvema sosed-j ti glavne tribune zaradi pregleda nima narodoma. i avtomobila, ker so se pojavile ne ke okvare. Potem se Je že hotel vrniti na progo, ko ga je neki komisar ustavil, ker je prav tedaj z veliko hitrostjo prihajal Peter Llndner a svojim »Jaguarjem«. Močno je deževalo ln asfalt Jo bil spolzek. Mogoče Je Llndner mislil, da hoče Patria na progo, ne da bi prej njega pustil mimo, pa le zavrl; to pa je bilo usodno. Lln^n - J.-, avto je na- redil celo vrsto pravih alc1"0. R1 dokler ni zletel na avto patr '-*&■ Je bil takoj ubit. Avto pa Je . ljeva! svojo noro vožnjo ln 8 mU letel v skupino rediteljev; en Jo uspelo vreči se pravočasno tla, medtem ko je druge tri zfP r;) In ubilo. Končno so je eJM” ustavil. Llndner je Se dajal * življenja, v bolnišnici pa J* on umrl. primorski dnevnik rt — MESEC mi PRED AMERIŠKIMI PREDSEDNIŠKIMI VOLITVAMI Barry Goldwater se že zaman izmika iz atomske kaše, ki si jo je skuhal Učinkovita Johnsonova televizijska reklama - Goldivaterjev štab se umika na «manjše orožje* in le na poveljnika NATO - Kaže pa, da je prepozno NEW YORK, 10. oktobra. — Na televizijskem zaslonu se pojavlja mala deklica, lepa, prav tako le-Pa, kot si vsaka mati zamišlja svojo hčerko. V roki drži sladoled, vendar ga ne je. Nenadoma se zasliži zaskrbljen materin glas: «Ali veste, kaj so storili ljudje? Povzročili so eksplozije bomb v zraku. Vi veste, da je otrokom Potrebnih veliko vitaminov, da o-trok potrebuje kalcij. Toda otrobi ne smejo uživati stroncija 90 In cezija 137. Ta dva pa prihajata od atomskih bomb. Sta radioaktivna in ubijata ljudi. In veste, kaj so ljudje še storili? Sestali so se in podpisali sporazum o prepovedi poskusov. In tako je radioaktivni strup začel izginjati. Toda sedaj se je pojavil človek, ki ho-če postati predsednik ZDA. In ta tega sporazuma ne mara. Boril se je proti njemu in tudi glasoval Proti njemu. Njegovo ime je Bar-ry Golchvater. Ce bo izvoljen, se bodo atomski poskusi ponovno *ačeli.» Druga slika: na televizijskem zaslonu se pojavlja druga deklica. Teče čez polje, se ustavlja, utrga marjetico in začne trgati cvetni list za cvetnim listom: «Eden, dva, tri...» Nenadoma se zasliši zamolkel moški glas, ki njen glas vedno bolj preglaša. Moški glas ^teje: «Deset, devet, osem...« Štetje se konča in tedaj slika izgine v atomski eksploziji. Cuje se glas Dyndona Johnsona, ki z blagim tonom govori: «Smo na križišču: ali bomo ustvarili svet, na katerem bodo mogli živeti vsi otroci, ali bomo vsi izginili v mraku!« To je plačana politična reklama, *i jo na televiziji daje demokratski volilni štab. Njen smisel je °čiten. Služi kot propagandni argument demokratov v eni od najpomembnejših volilnih tem: «Kdo baj drži v rokah kontrolo nad jedrskim orožjem?« Analitiki ameriških volilnih kampanj trdijo celo, da postaja to vprašanje v zad-bji fazi volilne tekme osnovni krl-*erlj, po katerem se volilni upravičenci opredeljujejo. In nato sprejemajo eno od dveh stališč: Johnsonovo — ki neprestano poziva k «odgovornostl» Jn »vzdržljivosti« ter daje vtis, da niti majhen del odgovornosti glede odločanja o uporabi jedrskega nrožja ne sme uiti iz predsednikovih rok, če se hoče preprečiti nevarnost katastrofe; ali Goldwa-terjevo stališče, ki zatrjuje, da morajo vojaški poveljniki imeti Pravico odločanja o atomskem o-r°žju, kajti vtem ko bi se čakalo, da se v Beli hiši sklene, kaj storiti, bi «svobodni svet« že bil uničen. Brž ko se je Goldvvaterjeva teza Pokazala za manj popularno, je v njegovem volilnem štabu prišlo do sprememb. Z metamorfozo se Je od vojaških poveljnikov prešlo samo na eno osebo, na enega člo-v®ka, ki da je to vrhovni poveljnik NATO; in od odločanja glede strateškega jedrskega orožja se je Prešlo na odločanje o manj nevarnem taktičnem orožju. Slednje ie postalo le »majhno konvencionalno Jedrsko orožje, ki ni manj uničujoče od frontalnega ognja, s katerim so se vojaki srečavali v minuli vojni, edinole v tem, ker Prihaja v »manjšem zaboju«. GoldwaterJeve Izjave so zapu-stile določen vtis, ker je kot rezervni general nastopil z vso svojo avtoriteto. Toda v nasprotnem tabu so prešli takoj v protina-Pad In obtožili Goldvvaterja, da zavaja ameriške volivce s prikazanjem popolnih laži. Rečeno je “ll0 celo, da je Goldwater namenoma odklonil Johnsonovo ponud-o, da se mu kot predsedniškemu kandidatu dajo na vpogled vse rzavne tajnosti in da ga osredja obveščevalna agencija nepre-ano informira o tekočih nacio kjnih zadevah. Goldvvater je to Uklonil, da bi »neodgovorno« mo-Izkoristiti prav vse te podatke, 1 mu jih dostavljajo njegovi vo-Jakkt prijatelji. i'Oldwat.er dobro ve, pravijo v »shingtonu, da ni takšnega majh-e"a jedrskega orožja, ki bi ga nogu nositi okrog vojaki peho-In ki nima večje eksplozivne e od katerega koli «večjega to-d” Zato so njegove izjave prav j. '*vkrno zavajanje« V tem med-vn?i?^nertl obračunavanju so začeli dlti tudi sezname z jedrskimi li, Mutacijami in so ameriški vo-..m upravičenci tako bili obve-0r®n* o rušilni moči jedrskega 2Da a’ 151 SR imnjo na raEPolaR° ofmltl^terjevi pristaši pa niso z koto popustili pred argumenti, M .v,0 Prls'j lz krogov ministrstva Ja' h mare' 140 McNumara poudaril da Je povprečno jedrsko orofc-tri u1Hko mofi* sto t,soe tonam še m "F otoluola ali petkrat močnej-od °7 at°mske bombe, ki je bila ^ vržena na Hirošimo, potem Mc-tu ,m8rR ne le da «zavaja», pač pa tom llstraS*“ ljudi, da bi demokra- za nalogo «Američane poučiti, kako naj bi izgubili vsaj del svojega strahu pred besedo — jedrsko«. Goldwaterjevemu partnerju Millerju se je ta problem pojavil v drugi obliki in so tudi njegove pojasnitve prilagojene gornjim. Miller pravi, da ne bi hotel biti V koži poveljnika NATO, če bi se ta znašel v položaju napadenega. Kajti dobiti od Johnsona pristanek za uporabo jedrskega orožja, «bi moglo biti prepozno, če bi hotel Lyndona dobiti na telefon, vtem ko se ta vozi po Texasu z brzino sto milj na uro«. Pogosto, kot se zdi, niti niso toliko važni argumenti, s katerimi se branijo stališča, koliko je važno, da se o pravem času najde najbolj učinkovit odgovor. U-činkovit odgovor pa je tisti, ki bi znal nasprotniku najbolj škodovati. Čeprav kontrola jedrskega orožja in Johnsonov znani hobby nagla vožnja — nimata nič skupnega, to Millerja ni prav nič motilo, da bi ju ne spravil v vzročno zvezo. Toda tako se dogaja v tej volilni kampanji, v kateri so poleg važnih argumentov dopuščeni tudi tako imenovani «nizki udarci«. Odkar je pred letom dni Gold-water padel v to jedrsko kašo, ko je predložil, naj bi tudi nižji poveljniki dobili večjo pravico pri odločanju o jedrskem orožju, se je pod težkimi kritikami skušal umakniti tako, da je pojasnjeval, kaj je dejansko s tem mislil. Toda s tem svojim umikanjem je padal v vedno večja protislovja. Ce je vsaj v eni stvari Gold-waterju uspelo, da ameriškim volivcem nudi ne le «odmev», pač pa «pravo izbiro«, kar je že od samega začetka zapisal na svojo volilno zastavo, mu je uspelo vsaj v tem. Vse poznejše metamorfoze in vsi njegovi poskusi, da bi se umaknil s svojih stališč, niso mogli več spremeniti slike o njem ter slike o njegovem nasprotniku, ki se je predvsem na račun njegovega stališča v očeh javnosti že ustvarila. Vse ankete in skoraj vsi komentarji najdejo glavno razliko med dvema kandidatoma prav v tem, da prikazujejo Johnsona kot pristaša razuma in kontrole, Gold-waterja pa kot nepremišljenega in stalno s prstom na jedrskem sprožilcu. Pa tudi tedaj, ko je začel prepričevati svoje poslušalce, da med njim in Johnsonom glede tega tako rekoč ni dejanske razlike, ko je začel trditi, da je Jonhson pravzaprav več storil, od tega, kar mu sedaj on očita, je bilo že prepozno. Že ni več karikature, na kateri bi se Goldvvater ne pojavil brez atomske bombe. Barry in bomba — sta postala dve neločljivi črki «B», po katerih se ameriški volilni upravičenci opredeljujejo za eno ali drugo stran volilne fronte. J. VRHOVEC ZDRAVNIKOV« MNENJE Glavobol ni vedno le bolezen, ki mine Kaj naj bi to bilo? Cez Kaspijsko morje so Sovjeti speljali plinovod, po katerem pošiljajo podzemeljski plin od vrtin do potrošnikov. Ti »dvojčki* pa držijo plinovod na določeni globini. ................liiiimmiiiMmiiinimiiiim.mmniiiMiMi.iiimliiiiMiimiim.il...................... NAPOVEDI NITI NISO TAKO DALJNE: ČEZ SAMIH DVAJSET LET Prva žival, s katero bo človek govoril bo prav gotovo - delfin Poskusi v laboratoriju - Zdravi delfini se dogovarjajo, kako naj pomagajo bolnemu - Delfin se smeje, kot se smej profesor - Izkušnje dr. Villyja Ne gre za požar na letalih. Motorje ameriških bombnikov »Camber-ra* poženejo s posebnimi naboji, ki pri »eksplozili* dajo vtis požara. .............................. V Pragi razstava «Otrok in svet» Sodelujejo na tej razstavi «umetniki» iz 42 držav PRAGA, oktobra. — Pred dnevi, točneje 6. t.m., je bila tu svečana otvoritev mednarodne razstave slik in risb, ki nosi naslov sOtrok in svet«. Na razstavi so risbe in slike otrok iz 42 držav, med katerimi so Sovjetska zveza. Velika Britanija, ZDA, Francija, Italija, obe Nemčiji itd. To zanimivo razstavo so organizirali češkoslovaško ministrstvo za kulturo in vzgojo, UNESCO ter češkoslovaško združenje u-metnikov. Vsa organizacija pa je pod pokroviteljstvom mednarodnega združenja za umetnostno vzgojo (INSEA), ki je edino mednarodno združenje, ki zdruiuje učitelje umetnosti z vsega sveta. Razstava je v največji razstavni dvorani, kar jih ima središče Prage, in sicer v palači «U hy-bernun. Občinstvu pa bo razstava na voljo do S. novembra. Razstava ima namen pokazati veliko važnost, ki jo ima ustvar jalna dejavnost otrok, posebno v zvezi s tem, kako se da okus otroka vzgaajti in kaj to lahko pomeni za bodoče generache. Razstava nai občinstvu, to se ma-vi zrelim ljudem, prikaže tudi, kako se umetniško različno iz-raž.ajo otroci različnih narodnosti. Hkrati pa je tu možno videti, kako se v posameznih državah različno poudarja, negvie ali zanemarja ta zvrst vzgoje, ki bi mogla služiti tudi k večjemu in konkretnejšemu medsebojnemu spoznavanju med narodi. Vsa razstavljena dela ter različne zbirke po posameznih državah bodo ocenjene od mednarodne žirije, ki bo najboljša dela R.aSoVZaKOtov‘l nekaJ veC volilnih Vy Crockett«, najmanjše Jedrsko in zbirke nagradila s posebnimi nagradami, ali vsaj pohvalami. V okvir te razstave je sovpadala tudi konferenca češkoslovaških učiteljev in profesorjev risanja in umetnosti, ki je trajala štiri dni in katere so se udeležili tudi mnogi gosti iz nekaterih sosednih držav. «Strganje» koronarnih žil je možno NEW YORK, 10. — Po mnenju strokovnjakov, ki se o tem govorili na kongresu «American college of surgeons«, ki je trenutno v Chicagu, je operacija »čiščenja« koronarnih žil, po dveh letih poskusov, dokazala svojo praktično koristnost Poročilo o tem je predložila skupina kirurgov bolnišnice St. John iz Los Angelesa, kjer so med prvimi na svetu začeli s poskusi «čiščenja» koronarnih žil. Iz poročila se zve, da od 14 tovrstnih »strganj« po koronarnih žilah v isti bolnišnici, kolikor so jih izvedli, so se štiri operacija končale s smrtjo, vseh ostalih deset pa je imelo odličen uspeh: pacienti, ki so se podvrgli tej operaciji, so povsem ogrevali in danes ne kažejo več nobenega znaka angine, njihovi elektrokardio-grami pa so normalni. Operacija, o kateri je govora, je delo cele vrste strokovnjakov, ki so vsak s svoje strani pripomogli k temu, da je danes možno na operativni način odstraniti iz notranjosti koronarnih žil kole-sterol, ki pogosto ovira dotok krvi, včasih pa celo prepreči dote-kanje krvi v srce, kar privede «Popolnoma sem gotov, da se bodo v prihodnjih dvajsetih letih ljudje naučili pogovarjati se z drugimi bitji. Morda bodo ti ljudje prišli s kakega drugega planeta, morda pa bodo to ljudje z našega planeta. Sicer pa sem pripravljen staviti, da bo tisto drugo živo bitje, s katerim bo človek znal govoriti — delfin. V petih letih znanstvenega raziskovanja sem se prepričal, da so delfini bolj kot katerakoli druga žival sposobni, pogovarjati se s človekom« — je zapisal znani ameriški biolog dr. John Lilly. Avtor pojasnjuje, da je skupina znanstvenikov izbrala za svoja raziskovanja te morske sesalce in ne npr. opice zaradi tega, ker imajo, razen človeka in slona, edino delfini tako velike možgane, da bi se moglo .z tega sklepati, da imajo dovolj umskih sposobnosti, ki so potrebne za govor. Raziskovalcem so na razpolago laboratorij v Marylandu, filmske kamere, magnetofoni, kirurški inštrumenti itd. Imajo pa na razpolago tudi delfine in to dresirane delfine, ki igrajo vaterpolo, skačejo skozi obroč in podobno. Prva naloga, ki so si jo zadali, se je zdela dokaj skromna: potrebno je bilo, sestaviti atlas delfinovih možganov, torej atlas, ki že zdavnaj obstaja za možgane opice in nekaterih drugih živali. Ko so po uspelem vrtanju ali tako imenovane trapanacije lobanje in po kratkem okrevanju spustili delfina iz laboratorijske kadi v bazen, se je pred njimi odprl neznani svet. »Pacient« je globoko vdihnil zrak in se potopil v vodo. Tedaj so delfini, ki so bolnega delfina opazovali, začeli voditi živ razgovor med seboj, razgovor, ki je obstajal iz najrazličnejših žvižgov in nekakšnega ščebetanja. Konec razgovora je bil povsem logičen: bolnemu delfinu so ostali trije delfini nudili pomoč. Dva zdrava delfina sta priplavala na desni bok bolnega delfina in mu pomagala, da se je obdržal v normalnem položaju. Opazovanja in analize živih in mrtvih živali so pokazala, da se delfinovi možgani v mnogih primerih morejo primerjati s človeškimi možgani. Celice možganske skorje delfinovih možganov imajo isto gostoto kot celice možganske skorje pri človeku. Možganske vijuge pri delfinu so podobne vijugam človeških mož- zatrjujejo pristaši GOld-Vv Lt',r^a TTki-atl dodajajo, da «Da- Oro-n najmanjše jcu.rmv j, 'J® ZDA, ni petkrat močnejšo, b um Petst°krat šibkejše od Šim ki so J° °dvr8U na Hiro-Jo ^en^ar pa hkrati pozabljanj > tudt ta «malt» «Davy m, desetkrat močnejši od Vo,np’ rušilne bombe iz zadnje »j5»oldwaterJa tudi slednje ni Zdi ae, da sl Je postavil običajno do smrti •»iiMa«Mais9ia>ft*vs*>>t**l*aiBt**a*l'(**a>tBanaai>>**>ti>af .........................................................................................»ni* Nekoliko težav bo v začetku, nato bo vse dobro steklo. Majhni prepirčki, ki pa jih bi ne bilo treba. STRELEC ' ...................... OVEN (od 21.3. do 21.4.) S sprejetim! obveznostmi se ni šaliti. Danes boste imeli zaradi njih preglavice Previdnost z novimi znanci. BIK (od 21.4. do 20.5.) Uspeh Je zagotovljen, vendar ne bo šlo brez naporov. Vaše želje so včasih preveč zahtevne. . . DVOJČKA (Od 21.5. do 22.6.) Ce boste pametni, sl boste zagotovili krepko oporo. V družinskem razpoloženju majhne spremembe. RAK (od 23.6. do 22.7.) Preden prevzamete težjo finančno obveznost, dobro premislite. Izmenjava mnenj v ožjem prijateljskem krogu. LEV (od 23.7. do 22.8.) Ničesar ne obljubljajte, preden niste pre- HOROSKOP prlčani, da boste obljubo lahko držali, Prijetno vzdušje v družini. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne spuščajte se v nepotrebne razprave, ki ne bodo nikamor privedle. Veselje in zadoščenje v krogu najbližjih. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Zaupajte v sposobnost sodelavcev In podrejenih. Ne odločajte o družinskih zadevah sami. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) (od 23.11. do 20.12.) Nihče naj se ne vtika v vaše poslovne zadeve. Možno je srečanje, ki bi se znalo spremeniti v kaj več. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Omejite do skrajnosti stroške, da se ne znajdete v težavah. Več potrpljenja in vse bo prav. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Dan bo precej naporen, zato bodo tudi uspehi primerni. Zanimivo srečanje RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne delajte računov brez krčmarja, posebno, če ste poslovno vezani. Nekoliko razburjeni boste. gadov. Pa tudi hipofiza na delfinovih možganih je enako grajena kot hipofiza na človeških možganih. Dva člana te raziskovalne ekipe sta tudi odkrila, da delfin reagira na zvoke na frekvenci 140 kilohercov, vtem ko reagira človek samo na frekvenci do 20 kilohercov. Z druge strani delfini odlično Slišijo zvoke, ki prihajajo od ljudi, y tem ko mi, mnoge njihove krike moremo slišati izključno preko transformatorja. Pa to ni vse. Delfini se dajo naglo »priučiti«. Primer; Eksperimentator je na primer postavil stikalo tako* da se ga je delfin mogel dotakniti s svojim «kljunom». Vtem ko je znanstvenik stikalo obrnil na sistem regulacije strujnega toka, je delfin opazoval vsak njegov gib, Brž ko je učenjak utrdil stikalo in dva do trikrat vključil in izključil tok, je žival skočila in se stikala dotaknila s svojim »kljunom«. Razumela je torej funkcioniranje mehanizma! Pri raziskovanjih si je biolog dr. John Lilly pomagal s stereofonskim aparatom z dvema tpakoma: z enim za registriranje zvokov, ki jih je dajal delfin, z drugim pa za diktiranje lastnih opažanj. V delfinovi dihalni Odprtini so namestili mikrofon s pojačevalcem, ki je omogočal, da se v vsakem kotu laboratorl* ja čujejo tudi njegovi najbolj šibki glasovi. Kmalu je dr. Lilija presenetila sprememba: delfin je izmenično z mlaskanjem jezika ter z vzdihi začel oddajati zvoke, ki jih nikoli prej niso slišati niti pri njem niti pri kakem drugem delfinu. Ti zvoki so bili precej podobni smehu. Ko je razmišljal o tem, se je biolog dr. John Lilly spomnil, da se je eden izmed njegovih znanstvenikov pogosto smejal, kadar je prihajal v laboratorij. To se pravi, da se je delfin naučil smejati od tega znanstvenika. Poleg tega je biolog dr. John Lilly, ko je poslušal posnetke delfinovega glasu, opazil, da skuša delfin na vsak način posnemati neke znanstvene izraze, ki jih je eksperimentator registriral na traku. V delfinovi izbiri ni bilo nobene vodilne misli, posnemanje je bilo skrajno primitivno, vendar pa je šlo za posnemanje. Eksperimentator je na primer izgovarjal TRR (angleški «ti-ar» - ar: kratica, ki označuje srednji pokazatelj pri metodi ponavljanja) počasi In jasno, da bi tajnica mogla to pozneje prepisati na stroju In glej, na traku, na katerem so bili posneti zvoki delfina, so se prav tako našli glasovi TRR, izgovorjeni z ostrim nosnim akcentom. Eden od delfinov, s katerim je biolog dr. John Lilly pozneje «delal», je imel tudi bolj zapletene #razgovore». Naučil se je vdihavati na zahtevo, za kar je dobival ustrezno nagrado. Včasih so ti njegovi dihljaji imeli visoko frekvenco in jih znanstvenik tedaj ni več slišal, pa čeprav je v delfinovi dihalni odprtini opažal glasovne reakcije. To- da tudi v teh primerih je delfina ustrezno nagradil. In tudi delfin sam je po nekaj takšnih primerih razumel, za kaj gre in ni nikoli več oddajal zvokov, katerih frekvenca bi ne bila dostopna učenjakovemu sluhu. »Razumel« je namreč, katere zvoke biolog dr. John Lilly more slišati in katere ne kot nekakšen učenjak v Jabor|t(jri^u — se je gibal le v mejah možnosti Eksperimenta. Dejansko je znanstvenik biolog dr. John Lilly — kot je sam rekel — včasih razmišljal, kdo pravzaprav vrši poskuse ali on z delfinom ali delfin z njim. («Newsweek») Ce motrimo problem glavobola sširšega medicinskega stališča, se najdemo pred izredno velikim številom in vrstami glavobola tako, da je težko vse našteti in še težje objasniti. Na kratko lahko rečemo, da je glavobol v določenih primerih le eden izmed znakov nekega obolenja in to obolenje le spremlja, spet v drugih primerih pa gre za posebno in izolirano o-bolenje. Samo zaradi glavobola gredo ljudje zelo redko k zdravniku. Večina jih namreč meni, da glavobol prej ali slej tako in tako izgine sam od sebe. Velikokrat je res tako. Ce pa glavobol le predolgo traja in je močan ter se često ponavlja, se je treba na vsak način posvetovati z zdravnikom. Nastane vprašanje, kaj nas boli? Ali so to možgani, kakor se navadno misli, ali pa gre za nekaj drugega. Znani ameriški nevrolog Wolf je dokazal, da so za bolečino občutljive samo trde možganske opne, žile ter formirani živčni svežnji, ki izhajajo iz lobanje. Možgani sami, najfinejše tkivo našega organizma, so za bolečino neobčutljivi. Proces, ki povzroča glavobol, se odigrava potemtakem na zgoraj' omenjenih mestih. Zdi se, da prvo mesto pripada krvnim žilam, saj se lete nahajajo na vse mestih v lobanji. Jasno je torej, da povzroča vsak pritisk’na žile ali pa njih vnetje glavobol. Toda za poglavitni vzrok glavobola smatrajo krče ter močno pulziranje žil. Ce se ozremo na navaden glavobol, vidimo, da nastopa v določenih situacijah. Včasih je to posledica utrujenosti ali preobremenjenosti, drugič spet razburjenja ali morda straha. Vedno gre za emocionalni element. Jasno je, da trpijo zaradi glavobola bolj ljudje rahlih živcev — pri tem mislimo na tako imenovane distonike — kot pa živčno »zdravi« ljudje. Zlasti velja to še za ženske. Pri njih je vegetativni živčni sistem že po naravi bolj labilen in ravno to živčevje uravnava širjenje in krčenje žil. Posebna vrsta glavobola je migrena (bolečine v eni polovici glave, razdražljivost, občutljivost za svetlobo, pehanje, bruhanje, včasih tudi motnje vida so najpogostejši znaki). Zanimivo je, da proučevalci migrene menijo, da tudi tukaj gre za krče ožilja. Sporno je le, ali nastopa v četku krč arterij in nato žirjenje ali pa obratno. Potemtakem se zdi, da se migrena od navadnega glavobola razlikuje le v intenziteti celokupnega doganja. Moderni nevrologi so mnenja, da je večina primerov navadnega glavobola psihičnega značaja. Glavobol lahko smatramo kot nekakšno karakteristiko določene o-sebe. Kot je nekdo znan na pr. po tem, da pri razburjenju pordeči, pobledi, se joče ali krega, tako lahko zopet drugi na določene emocije reagira s krčenjem možganskih žil in dobi glavobol. Problem torej prehaja na področje psihohigiene. Ce nastanek klavoboia tako tolmačimo, se zdi kaj čudno, da ga zdravimo z aspirinom in kombiniranimi praški. To pravzaprav ni zdravljenje v pravem pomenu sede, temveč le način, kako se lahko rešimo bolečine. Sicer nam pa v praksi ne preostaja nič drugega. Ko se je glabobo! že pojavil, ne moremo sami sebe analizirati, kot kak izkušen psihiater, in si sami poiščemo in razvozlamo notranji konflikt, ki je povzročil glavobol. Za ta vzrok navadno ne vemo in se notranjega konflikta niti ne zavedamo. Pa četudi vemo za vzrok (posledica prepira, razžalitve, neuspeh ipd.), nam to ne pomaga, ker je glavobol že tu, on je posledica nekega stanja, a ne vzrok. Zato je koristno in pametno, razmišljati o vzrokih glavobola, in sicer še preden se pojavi. Ce bomo sebe analizirali, bomo morda našli zanimivo resnico. Poleg ten navadnih, tako rekoč psihogenih glavobolov, ki pravzaprav ne predstavljajo resnega obolenja, je še cela vrsta simp-tomatskih glavobolov, ki so posledica in znak resnih in hudih bolezni. Tako se na primer glavobol pojavlja kot prvi znak pri nekaterih infekcijskih bolezn h, in sicer od gripe pa do tifusa. Dalje zaradi tuberkuloznega vnetja možganskih open -,pd. Nekatera virusna obolenja možganov, ki Sicer skoro neopaženo potekajo, imajo pogosto za posledico trajne glavobole, katerih pravi vzrok odkrije le nevrolog. Takšni glavoboli so lar-virani, skriti v različnih simptomih, ki dajejo sliko nevrasie-nije. Včasih je glavobol spremljevalec uremije zaradi raznih ledvičnih vnetij, drugič spet je posledica zastrupljenja z ogljikovim monoksidom. Neznosni glavoboli so često znak možganskega tumorja ali abscesa. Tudi pretres možganov povzroča dolgotrajne glavobole, prav tako tudi božjast. Ne redko nas boli glava, če trpimo na zaprtju, če imamo povišan krvni pritisk in če ne nosimo naočnikov, kadar je to potrebno. Dr. S. B. V soboto je gledališče v Novi Gorici začelo novo, deseto sezono s Cankarjevo komedijo »Za narodov blagor*, ki jo je režiral Hinko Košak. Na sliki T. Solar kot dr. Grozd in Z. Nanutova kot Grudovka. !>37l Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Sojoek slovenskih pesmi; 11.45 Jug. orkestri in pevci; 12.15 Pomenek s poslušalkami; 12.30 Iz glasbenih sporedov; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Klavirski duo Russo-Safred; 17.20 Glasbeni ka-leldoskop; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Sodobna ital. glasba; 18.55 Vibrafonist Milt Jackson; 19.15 Pisani balončki; nato Izbor motivov; 20.00 Šport; 20.30 Kromatična fantazija; 21.30 Josip Stare: «Kos v kletki«; 21.55 Flavtist Miloš Pahor; 22.15 Plesna glasba. Trst 12.00 Plošče; 12.25 Tretja stran; 14.15 Kot luke box; 14.35 Glas pesnika. Koper 7,15 Jutranja glasba; 11.00 Otroški kotiček; 11.30 Operna glasba; 12.00 in 12.50 Glasba po željah; 13.45 Od popevke do popevke; 14.00 Sola ln življenje; 14.20 Mladinski zbor; 14.45 Kvintet B. Kovačiča; 15 00 Za oddih in razvedrilo; 15.45 Slov. narodne; 16.00 Glasbeni paberki; 16.35 Srečanje z Ivom Andričem; 16.50 Kitarist Ingman; 17.00 Pevci; 17.40 Glasba in fantazija; 18.00 Prenos RL; 19.00 Umberto Bindi; 19.30 Pre-nost RL; 22.15 Ritmi; 22.40 Beethovnov kvartet. TOREK, 13. OKTOBRA 1964 Nacionalni program 6.30 Vreme na ital. morjih; 8.15 Olimpijske igre; 9.30 Jutranji pozdrav; 10.00 Strani iz albuma; 10.35 Popevke; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.15 Operna antologija; 11.45 Skladbe za godala; 13.30 Olimpijske Igre; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.20 Likovne umetnosti; 16.00 Program za najmlajše; 16.30 Ital. narodni plesi; 17.30 Simf. koncert; 18.50 Znanstvena oddaja; 19.10 Oddaja za delavce; 20.00 Po dnevnih vesteh olimpijske igre; 20.25 P. de Marivaux: »La doppia incostanza«; 22.15 Plesna glasba. II. program 8.00 Jutranja glasba; 8.45 Bettv Curtis; 9.00 Pentagram; 9.15 Ritmi; 10.35 Olimpijske igre; 10.55 Nove pesmi; 12 00 Danes v glasbi; 14.05 Pevci; 14.45 Glasbeni cocktail; 15.35 Koncert; 16.00 Rapsodija; 16.35 Olimpijske Igre; 17.00 Filmske novosti; 17.35 Ljudska enciklopedija; 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši izbranci; 20.10 Lahka glasba; 21.40 Glasba v večeru; 22.15 Jazz. III program 18.30 Severnoameriška kultura; 18.55 Pesnik Cesar Vallejo; 19.15 Tuji periodični tisk; 19.30 Koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Beethovnove skladbe: 22.15 Radijska črtica; 22.45 Glasba v večeru. Slovenija 8.05 Kvintet Avsenik; 8.25 Orkestralna glasba; 8.55 Radijska šola; 9.25 Operni dueti ln ansambli; 9.45 Zvočne miniature; 10.15 Glasbeni sejem; 11.00 Pozor, nimaš prednosti!; 12.05 Kmečka univerza; 12.15 Slovenske narodne; 12.30 Iz koncertov in simfonij; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Radijska šola; 14.35 Britten: Vodič v orkester za mlade ljudi; 15.30 V torek na svidenje; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Koncert po željah; 18.00 Aktualnosti doma in po svetu; 18.15 Jug. ansambli; 18.45 Na mednarodnih križpotjih; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Glinka: Sonata za violo in klavir; 20.20 Radijska igra; 21.20 Sere-nadnl večer; 22.10 Plesna glasba; 23.05 Nočni simfonični koncert. Ital. televizija 18.00 Olimpijske igre; 20.00 Šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 Novi glasovi; 22.25 Olimpijske igre; 23.30 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Volitve v Veliki Britaniji; 22 05 Glasbeni program Jug. televizija 19 40 Propagandna oddaja; 20.00 Poročila; 20.15 Propagandna oddaja; 20.30 Olimplade v Tokiu; 22.30 Obzornik; 22.45 Prenos iz Tokia. Vreme včeraj: najvišja temperatura 17,8, naj-nižja 14.2, ob 19. url 14.6; vlage 86 odst,, zračni tlak 999.6 nestalno pada, veter 5 km vzhodnik, nebo 9 desetin pooblače-no, padavin 5.7 mm, morje skoro mirno, temperatura morja 18.1 st. Tržaški dnevnik Danes, TOREK, 13. oktobra Edvard Sonce vzide ob 6.13 in zatone ob 17.23 Dolžina dneva 11.05. Luna vzide ob 13.47 in zatone ob 22.26 Jutri, SREDA, 14. oktobra Nedeljko S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Odbornik Romano zavrnil špekulacij okrog otroškega vrtca v Ul. Donadoni Razprava o proračunu bo v petek ■ Vprašanje občinskih lekarn - Predlog za uvedbo starega imena za Opčine ■ Neumestne izjave župana o dogodkih vPorčinju POKRAJINSKI KONGRES ZDRUŽENJA BIVŠIH POLITIČNIH DEPORTIRANCEV e Taborišče Rižarna - kraj mučeništva i naj se proglasi za narodni spomenik Na sinočnji seji tržaškega ob- j Donadoni premeščena v črnskega sveta so odborniki odgo- ! ri in v Ulioo Manzoni vorili na vrsto vprašanj, ki so jih " s postavili svetovalci na pretekli seji. Med drugim je župan prečital vpralšanje komunističnih svetovalcev v zvezi z zastopstvom občinske uprave na nedavnih partizanskih manifestacijah v Nemah, Ah-tenu in Fojdd. Komunistični svetovalci so vprašali župana, zakaj m bila na teh manifestacijah prisotna delegacija občinskega sveta sestavljena i« svetovalcev demokratičnih in antifašističnih strank in gibanj, kar so komunisti županu predlagali. Hkrati pa je bilo v vprašanju poudarjeno, da je pokrajinski predsednik poslal na te manifestacije delegacijo pokrajinskih svetovalcev, med katerimi je bil tudi en komunist. V svojem odgovoru je župan med drugim dejal, da je občinska uprava menila, da je občina s prisotnostjo župana ali kakega svojega pooblaščenca dovolj zastopana na kateri koli manifestaciji. V Nemah, Ahtenu in Fojdi pa da je cbčino zastopil osebno župan, zato ni bila potrebna nobena druga delegacija. Nato se je župan spotaknil ob predlog, naj delegacijo sestavljajo svetovalci antifašističnih strank, češ da so bile s tem predlagane izključitve in zato bi delegacija ne bila enotna. Zupan je nato dejal, da ko nekdo odreka misov-cem pravico udeležbe na manifestacijah ob obletnici nemških požigov in umorov, tako lahko nekdo drug pripomni, da so v bližini krajev manifestacije, v Porčinju, Jugoslovani umorili partizane. Na te županove izjave je komunistični svetovalec Tonel pripomnil, da takšen odgovor lahko da samo človek, ki ni imel nič skupnega z odporniškim gibanjem. Na to pripombo je župan v veliki zadregi obmolknil in hitro prešel na drugo točko, ne da bi črhni! niti besedico. K temu pa bi dodali, da se nam zdi čudno, da tržaški župan dr. Franzil ne pozna najnovejše zgodovine v naših krajih, saj je bilo o dogodku, katerega je omenil, mnogo pisanega in povedanega in bi se o tem lahko kaj več poučil, da bi se lahko izognil podobnim neumestnim in neresničnim trditvam. Odbornik za šolstvo prof. Romano pa je odgovoril na vprašanje komunistične svetovalke Jole Bur-lo glede otroških vrtcev; hkrati je odgovoril tudi na vprašanje liberalnih svetovalcev, ki so hoteli v zvezi z otvoritvijo slovenskega vrtca v Ulici Donadoni napraviti politično špekulacijo, na osnovi trditev in vesti nekaterih šovinističnih časnikov, češ da so slovenski vrtec odprli na škodo italijanskih otrok. Prof. Romano je te trditve odločno zanikal in je s številkami dokazal, da je bila sekcija italijanskega otroškega vrtca iz Ulice v Ul. Vasa-iz tehničnih in praktičnih razlogov, kot sta bili tudi ukinjeni 1 sekcija italijanskega vrtca na Greti in 1 v Rojanu. Po drugi strani pa so bile ustanovljene tri nove sekcije v drugih krajih mesta, kjer je bila večja potreba. Odbornik poudaril, da je bilo nujno otvoriti slovenski vrtec v Ul. Donadoni, ker se je prijavilo 28 otrok iz središča mesta, ki teži na to šolo, saj sta bila doslej v Trstu za slovenske otroke samo dva občinska vrtca, eden na Greti in drugi pri Sv. Ivanu. Nato je občinski svet potrdil veliko število sklepov navadnega upravnega značaja, ki jih je sprejel odbor med počitnicami. Med drugimi sklepi je večina svetovalcev (razen misovcev, ki so glasovali proti in liberalcev, ki so se vzdržali) potrdila sklep odbora, da se spremeni sedanje uradno ime Poggio Reale del Carso v staro ime Villa Opicina. Zadevni predlog je odbor že poslal notranjemu ministrstvu, ki mora glede tega izdati poseben ukrep. Pred zaključkom je odbornik za zdravstvo dr. Blasina poročal ■> delovanju svetovalske komisije za zdravstvena in higienska vprašanja, ki je razpravljala in z večino glasov sklenila, da se pooblasti občinski odbor, naj poskrbi za ustanovitev • občinskih lekarn. O tem vprašanju je komisija sestavila resolucijo, o kateri bodo razpravljali v petek. Poleg tega je župan sporočil, da bo odbornik za proračun na petkovi seji predložil v razpravo in odobritev letošnji občinski proračun. Delegacija SKGZ gost SZDL Slovenije Danes zjutraj bo odpotovala v Ljubljano delegacija Slovenske kulturno gospodarske zveze, ki jo bo vodil predsednik Boris Race in ki bo gost izvršnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. Delegacija bo v Sloveniji tri dni in si bo ogledala znanstvene ustanove, nekatera industrijska in kmetijska podjetja ter predstavnike madžarske manjšine v Pomurju. V sklepni resoluciji zahtevajo bivši politični deportiranci v nacističnih taboriščih naj se ne ukinejo sodni postopki proti nacifašističnim krvnikom - Izvolitev novega pokrajinskega vodstva Predsednik združenja prof. de Manzini otvarja kongres in pozdravlja goste lliiiiiiiHiiiiifiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiif 1111111111111111 m, tuni m, imiiniiiiMiiiiiMiiiiiiiiiMHiMHimiiniiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiHiiimiiiiiiiimiiiiiiiin SESTANEK IZVRŠNEGA ODBORA TRGOVINSKE ZBORNICE CRDA poverjena proučitev gradnje doka za velike ladje Trgovska zbornica predlaga uvedbo časovno omejenega parkiranja v vsem mestnem središču in uvedbo parkirnih mest proti plačilu v središču Včeraj zvečer se je sestal izvršni odbor tržaške trgovinske zbornice, ki je razpravljal o vprašanjih., katere so postavili na dnevni red že na seji prejšnji petek. Dr. Novelli je poročal, da se je udeležil 25.9. sestanka pri zunanjem ministrstvu v Rimu, kjer so proučili možnost gradnje suhega doka za velike ladje v Trstu. Tega sestanka so se udeležili predstavniki zainteresiranih ministrstev, mestnih ustanov in združenih jadranskih ladjedelnic. CRDA je bila poverjena naloga, da v sodelovanju s pristaniškim poveljstvom pripravi podrobno'študijo o izbiri med plovnim in zidanim dokom kakor tudi o kraju kjer naj bi dok bil nameščen. Nato je prof. Florit poročal o konferenci v Stresi o vprašanjih prometa, katere se je udeležil kot zastopnik trgovinske zbornice. Na njegov predlog se je izvršni odbor zbornice pridružil glasovanja zbornice iz Genove glede mestnega in SESTANEK PREDSTAVNIKOV STRANK HA PREFEKTURI Na Trgu Unita tudi letos ne bo volilne kampanje Zahtevo po uporabljanju Trga Unita je postavila KPI - Določen urnik za volilno kampanjo Ob 5. uri so se včeraj na prefekturi sestali predstavniki strank in političnih organizacij, ki bodo sodelovale na letošnjih upravnih volitvah, da se dogore o ureditvi volilne kampanje. Sestanku Je predsedoval vladni komisar dr. Mazza, prisotni pa so bili; pod-prefekta Molinari in Pasino, kve-stor Pace, kapetan karabinjerjev Troisi, tržaški župan Franzil, milj-ski župan Millo, dolinski župan Lovriha in tajnik repentaborske občino Paspualini. Na razgovoru so bili prisotni naslednji predstavniki strank: Botte-ri (KD), Strudthoff (MSI), Rissio (PLI), Greatti (PRI), Lapilli (PSDI), Pittoni (PSI), Pescatori (KPI), Rutigliano (PSIUP), Štoka (Lista slovenske skupnosti), Bisia-ni (Fronta za neodvisnost), Mar-chesich (Gibanle za neodvisnost STO), predstavnik PDIUP Barbarino pa se je opravičil. Uvodoma je spregovoril prefekt Mazza, ki je pozval navzoče na mimo volilno kampanjo, nakar je podprefekt Molinari prečital določila, ki so bila sklenjena za prejšnje volitve. Predstavnik KPI Je v tej zvezi protestiral v zvezi s Trgom Unith in zahteval, da se ta trg vključi med trge, na katerih je možna volilna kampanja. Z njim so se strinjali predstavniki PSIUP, Gibanja za neodvisnost STO ter predstavnik PSI Pittoni, ki je dejal, da se načeloma strinja z uporabljanjem tega trga, čeprav praktično za to obstajajo manjše zahteve. Predstavnik KD Botteri je dejal, da obstajajo za prepoved zborovanj na Trgu Unita isti razlogi, ki so obstajali že prej, da pa so ti razlogi tokrat še ostrejši v zvezi s proslavami 26. oktobra in 4. novembra. Na sestanku so se nato sporazumeli o urniku volilne kampanje in bodo zborovanja ob delavnikih od 10. da 13. in 15. do 21. ure; ob nedeljah pa od 9. do 13. in od 15 do 21. ure Kaznovana pustolovščina mladoletnega Avstrijca 16-letni H. V pravi, da je avstrijski državljan, vendar nima nobenega dokumenta iz katerega bi bi p njegovo državl jansko razvidno. H. V. pa je tudi nemirna duša. V septembru ga je zasačil lastnik nekega javnega lokala v Grlja-nu, ko se je hotel odpeljati z motornim čolnom. Izročil ga Je poli-mladeniča spravili trdil, da Je Avstrijec, so policisti obvestili konzulat, da preišče zadevo. Mladeniča so zadržali nekaj dni v zaporu, ker pa je še zelo mlad, so ga nato izpustili in ga poslEtli v begunsko taborišče pri Sv. Soboti. Predvčerajšnjim ponoči pa je H. V. zbežal iz taborišča in se napotil v Barkovl.je. Tam je najprej poskušal s silo odpreti vrata fiata 500, ker pa mu to ni uspelo, je poskusil pri nekem Volks-wagnu. Ze je dvignil platneno streho, ko sta ga zasačila dva finančna stražnika. Komaj je H. V. zagledal moža postave, se je spustil v beg, vendar sta ga financarja po nekaj metrih prijela. Izročila sta ga agentom letečega oddelka policije, katerim je H. V. na zaslišanju povedal, da je hotel ukrasti avto, ker se .je hotel vrniti v rodno Avstrijo. Agenti so ga aretirali izvenmestnega prometa, ki predlaga uvedbo raznih ukrepov splošnega značaj'a. Prav tako je izrazil željo, da bi tržaška občina, z največjo možno nujnostjo razširila na vse področje mestnega središča u-vedbo časovnega parkiranja, da bi trgovinskim operaterjem s tem bila zajamčena možnost lažjega po-slovEinja za stike z odjemalci in za opravljanje številnih operacij in postopkov pri javnih in privatnih uradih, ki so potrebni za normalno izvrševanje njihove aktivnosti. Izvršni odbor zbornice je tudi predlagal uvedbo parkirnih prostorov proti plačilu na področjih, kjer se je zaradi intenzivnosti prometa tudi časovno omejeno parkiranje izkazalo za nezadostno, ter je izrazil željo po nujnem sklicanju občinske komisije za promet, da bi razpravljala o navedenih problemih. Dr. Gabrielli Je končno poročal o pripravljalnih delih pokrajinskega odbora za usmerjanje potrošnje. Odbor je odobril organizacijski program, ki predvideva vrsto pobud, med katerimi je tudi natečaj med trgovci na drobno, priprava vzorčnikov in brošuric za orientacijo potrošnikov k bolj zdravi in racionalni prehrani itd. Odbor je nato odobril zamenjavo nekaterih članov sekcije za kredite in zavarovanja pokrajinske gospodarske konzulte ter ustanovitev komisije za podeljevanje nagrad za zvestobo na delu. Končno so odobrili razne ukrepe normalne administracije. V tej zvezi Avtoklub sporoča, da je zdravniški urad tržaškega avto-kluba odprt ob sredah med 17. in 18 uro ter ob sobotah od 16.30 do 17.30. Danes stavka kamnarjev Danes se prične tridnevna stavka kamnarjev, ki bo trajala do petka 6. ure zjutraj. Sindikati so napovedali stavko po vsej državi, ker so se razbila pogajanja na ministrstvu za delo zaradi nepopustljivosti delodajalcev. Danes ob 9. uri bo v prostorih društva «Igo Gruden* v Nabrežini enotna skupščina stavkajočih delavcev, na kateri bodo sindikalni voditelji poročali o vzrokih razbitja pogajanj. V nedeljo dopoldne je bil v Trstu pokrajinski kongres združenja bivših političnih deportirancev s Tržaškega, ki so razpravljali o raznih vprašanjih, izvolili novi glavni odbor ter sprejeli protestno resolucijo proti ukinitvi sodnih postopkov proti nacifašističnim krvnikom in resolucijo s zahtevo, da se Rižarna proglasi za narodni spomenik. V tej resoluciji poudarjajo, da je Trst edino mesto v Italiji, ki je imelo svoje koncentracijsko taborišče s krematorijem, kjer je trpelo in bilo usmrčenih na tisoče antifašistov iz Trsta in vse dežele. Bivši politični deportiranci zahtevajo, naj krajevne, deželne in vsedržavne oblasti uredijo ta kraj mučeriištva in ga proglasijo za narodni spomenik. Poleg številnih deportirancev in svojcev umrlih v taboriščih, so se kongresa udeležili Jože Colja in Jernej Stražar kot zastopnika Združenj borcev NOV okraja Koper, občinski svetovalec Arturo Calabria za KPI in ANPI, Nino Gregorič za PSI, občinski svetovalec dr. Bruno Pincherle za PSIUP in ANPPIA ter občinski svetovalec Giordano Marchesich za Fronto za neodvisnost. Predsednik deželnega sveta dr. de Rinaldini je kongresu poslal brzojavko, v kateri se zahvaljuje za vabilo in sporoča, da se kongresa ne more udeležiti zaradi nujnih drugih obveznosti. Po kratkem pozdravnem nagovoru, ki ga je imel predsednik združenja prof. Giovanni de Manzini, in enominutnem molku v počastitev spomina vseh žrtev uničevalnih taborišč, je imel daljše poročilo tajnik Giovanni Postogna. V svojem poročilu je predvsem poudaril, da proti Jutri zborovanje upokojencev CGIL Jutri ob 17.30 uri bo na Trgu sv. Antona zborovanje upokojencev, na katerem bo govoril Mario Bettoli, član deželnega tajništva CGIL, predsedoval pa Emesto Ra-dich, tajnik pokrajinskega sindikata upokojencev. Predmet zborovanja je reforma pokojnin. Z Poštna uprava sporoča, da bo 15. oktobra izšla nova serija znamk v vrednosti po 30, 70 in 500 Ur z motivi iz Londona, Rima, Brugesa, Frankfurta, Pariza, Zuericha in Kampena. Znamke bodo veljale do 31.12.1965. Obnavljanje «patentinov» Avtoklub sporoča vsem lastnikom vozniških dovoljenj (patentinov), da je njih veljavnost mogoče podaljšati že 90 dni pred potekom njihove veljavnosti. Koristno in v interesu avtomobilistov samih je, da ne čakajo prav zadnjih dni za podaljšanje dokumenta, ker se jim lahko dogodi, da bodo nekaj časa ostali brez njega. iiiiiiiiimmiiiiiHmiiimiimiiiiHiiiiimiiiiHrmiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiuniiniiiMuniiiiiiiiiiiii 20. OKTOBRA SEJA DEŽELNEGA SVETA Razprava o deželnih zahtevah v okviru petletnega načrta Včeraj seja deželnega predsedstva, jutri pa sestanek komisije za finance - Danes izide uradni vestnik Deželni svet se bo zopet sestal v torek 20. oktobra in proučil dokument deželnega odbora, ki povzema zahteve Furlani.ie-Julijske krajine v okviru vsedržavnega petletnega načrta. Včeraj zjutraj pa so se sestali člani predsedstva deželnega sveta, ki so nadaljevali proučevanje organizacije uradov in služb. Jutri se bo sestala prva stalna komisija za zadeve predsedstva, financ in bilance, ki bo proučila novo besedilo zakona za določitev prejemkov osebja deželnih uradov, katero je sestavil odbor. Danes izide tretja številka deželnega Uradnega vestnika, ki vsebuje dva odloka predsednika dr. Ber-zantija. S prvim se pooblašča pod cistom, ki so mladeniča spravili v zapor, ker so pri njem našli razno j .... orodje, ki spada v inventar pra- predsednik Dulci, da lahko podpi-vega tatu. Ker je H. V. vztrajno I suje akte namesto deželnega pred- sednika; z drugim pa se pooblašča odbornik za finance Tripani, da predseduje javnim dražbam in sklepa pogodbe v imenu in na račun deželne uprave. V drugem delu vestnika so objavljeni nekateri zakoni in odloki, ki jih je že obelodanil Uradni list republike v juliju, avgustu in septembru in ki so posebnega pomena za Furlanijo - Julijsko krajino. Gre za pobudo, da bi zainteresirani lahko sledili deželni in državni zakonodaji, ki ima zvezo z deželo. Vestnik objavlja zakon o davčnih olajšavah za industrijska podjetja v tržiški občini in na področju Aus-sa-Corno ter odloka predsednika republike o sestavi paritetne komisije za uresničenje deželnega statuta in o ustanovitvi pordenonske-ga okrožja. iiisiiiBiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiaiiiiiiitiiiiivkiiiiiiiiiiisiiiiiiaifiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiii ■ um iu tm ti ■ 111111 POROČILO POVELJSTVA MESTNIH REDARJEV Precejšnje zvišanje cen večine potrošnih predmetov Predvsem se je podražilo meso skoraj vseh vrst, občutne poviške pa so zaznamovali tudi pri siru in surovem maslu Iz poročila poveljstva mestnih i zorstvo nad trgovinami in javni-redarjev za september je razvid- mi lokali, so opravili 2300 pregle-no, da so se tudi v preteklem me-1 dov. od teh 1600 v trgovinah z Danes zvečer v Slovenskem klubu v Ulici Geppa 9 je v okviru »torkovih večerov# prvo predavanje v novi sezoni. Govoril bo prof. Josip Tavčar o «sodobnem slovstvu v Trstu* Začetek predavanja ob 20.30. Vljudno vabljeni vsi stari in novi prijatelji Slovenskega kluba. no, da so se tudi v preteklem seču cene občutno zvišale, saj se je podražila večina živil in so le nekaterim cene neznatno padle. Predvsem so mesarji zvišali cene mesu, ker je pokrajinski odbor za cene pristal na njihove zahteve po zvišanju zaradi povečanja režijskih stroškov in podražitve mesa na debelo. Zvišanje cen se je tikalo govejega in telečjega mesa ter drobovine razen možgan, ki so se pocenili za 50 lir pri kg. Zvišala se je tudi cena zajcev, medtem ko je padla cena piščancev od 740 na 728 lir za kg. Znatno se je podražila tudi svinetina, od 100 do 200 lir po raznih rezih. Skoraj nespremenjena je ostala cena konjskega mesa. Bolj so bile ugodne cene zmrznjenega mesa, ki so ga prodajali tudi do 2Q0 lir pod cenikom. Vsekakor pa računajo, da se meso ta mesec ne bo podražilo zaradi povečanega uvoza mesa iz Južne A-merike. Tudi surovo maslo se je podražilo za 30 lir, medtem ko je ostala cena margarine in masti nespremenjena. Tudi olivno in semensko olje se nista podražili. Cena vratovine se je zvišala na 2300 lir, cena surove gnjati pa na 3620 lir. Nadalje se je zvišala na podlagi odloka medministrskega odbora za cene za 10 lir cena sladkorju, kar je povzročilo tudi enako podražitev raznih vrst marmelade. Tudi cena konserviranega mesa se je dvignila za 10 lir. Zaradi omejitev uvoza sira, da bi pospešili razvoj domače Živinoreje, se je zvišala tudi cena raznih vrst sira, in sicer mlekar-niškega od 969 na 1015 lir, danskega od 856 na 890 lir, gorgonzole od 1186 na 1236 lir, provolo-na od 1126 na 1181 lir in parmezana od 1698 na 1710 lir. Tudi jajca so se podražila, toda iz sezonskih razlogov. Nespremenjene so ostale cene testenin, podražil pa se je fižol. Vino se je podražilo od 1 do 4 lir pri litru. Zvišala se je tudi povprečna cena svežih rib, ki je močno nihala. Včasih je bilo na trgu mnogo plahih rib, tako da so bile cene ugodne. Cene /mrzlih rib pa so ostale na isti ravni. Dobro je bil založen trg s sadjem in zeleniavo in so sp cene raznih vrst na debelo precej znižale, kar pa se je na drobno le malo poznalo* Za 100 lir so podražili drva. Mestni redarji, ki izvajajo nad- 1600 v trgovinah z živili in 200 v javnih lokalih. Redarji so ugotovili nekaj kršitev v pekarnah, ki niso hotele prodajati najcenejšega kruha. ‘Skupno so napravili 119 prijav, dvanajstim osebam pa so dali opomin. Zaplenili so 30 kg mesa, 17 kg morskih uši in 22 litrov mleka. Pridržana prognoza zaradi udarca v vranico Brezpomembna nesreča na delu je bila kriva, da je moral včeraj ponoči 36-letnl strugar Edvard Ota Iz Boljunca 77 zaprostitl za zdravniško pomoč. Bolničarji RK so ga od • doma prepeljali v bolnišnico, kjer so ga nujno sprejeli s pridržano prognozo na drugi medicinski oddelek zaradi udarca v prsi in verjetne poškodbe vranice. Ota je v petek izvrševal svoje delo v tovarni «Italplastic» v 2av-ljah, kjer je zaposlen. Pri delu se ]e moral premakniti in se je pri tem spotaknil na neki cevi ter s prsmi udaril v -vogal odprtega predala za orodje. Oto je udarec hudo zabolel, toda misleč, da ne bo hudega, je zaprosil delovnega tovariša, naj ga spremlja domov. Bolečine pa niso hotele prenehati, zato se je včeraj ponoči odločil zaprositi za zdravniško pomoč, ne vedoč, da sl je hudo poškodoval vranico. Padec v stanovanju žrtev nerodnega padca v stanovanju je postala predvčerajšnjim zjutraj 85-letna upokojenka Eleo-nora Leurini Venier vd. Defurego-ni iz Ul. Commerclale 158. Z avtom RK so jo včeraj popoldne odpeljali v bolnišnico ter Jo s pridržano prognozo sprejeli na ortopedski oddelek zaradi verjetnega zloma desnega kolka. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (12. 1» — 11. 18.) AlUAlabarda, Istrska ulica 7; r t-tauro, Ul. buonarroti 11; De Lelten-burg Trg S. Giovanni 5: Mizzan, Trg Venezla 2; Barbo-Carniel, Trg Garibaldi 4; Croce Azzurra. Ul. Com-merriale 26; Vielmetti. Trg deila Bor-sa 12; Miani. Drevored Miramare 117. NOČNA SLUŽBA LEKARN (12 K — 1* 10.) AlUAlabarda, Istrska ulica 7; Cen-tauro, Ul, Buonarroti 11; De Lei-tenburg. Trg S. Giovanni 5; Mizzan, Trg Venezla 2. sen, pralne stroje in hladilnike najboljših znamk, plačilo po dogovoru, tudi na obroke PRI CARLU BHUSI-NI, Trst, Ul. C. Battisti St. 20. Tel 29041. Gledališča Teatro Stabtle. Pri centralni prodajalni vstopnic v galeriji Protti (te-lefon 36-372) se je začelo potrjevanje in rezerviranje abonmajev z* dramsko sezono 1964-65, ki se bo začela v četrtek 15. okt. s predstavo »Komično gledališče Carla Goldonija#, ki je žela velik uspeh na med-narodnem dramskem festivalu v Benetkah. Izlet SPDT na Štajersko In Koroško. V dneh 3. in 4. nov. odhod preko Slovenjgradca v Dravograd in mimo Raven, domovine in groba Prežihovega Voranca, v Mežico hs Črno. Vpisovanje le do 29. 10 kot običajno v Ul. Geppa 9. Darovi in prispevki Ob priliki poslovilnega večera u*1* teljice gospe Juste Bizjak so Okovali učitelji 1500 lir za Dijaško Matico. dragoceno darilo dragoceno v prihodnosti Tudi v Italiji lahko vsi kupijo Uradne zlate kolajne tokijske olimpiade Uradna kolajna, ki jo je izdal orga*l' zacijski odbor XVIII. olimpijskih iget Formati: zlato 900/1000 g 3,5 0 mm 20 L 4.300 g 7 0 mm 24 L 8.600 g 10,5 0 mm 28 L 12.900 g 17,5 0 mm 32 L 21.000 g 35 0 mm 45 L 42.000 g 70 0 mm 55 L 84.000 g 105 0 mm 65 L 126.000 kompletna serija L 298.800 Razdeljevanje po vsem svetu v oskrbi NUMISMATICA ITALIANA Milano ■ Via Rossini, 4 PREDNAROČILA IN PROSPEKTI PRI BANČNIH INSTITUTIH Odklanjajte kolajne brez napisa ob robu «Uradna kolajna NI* ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše nepozabne mame in none Marike Simonič Posebna zahvala vsem, ki so Jo spremili na zadnjo po1 ter na kateri koli način počastili spomin drage pokojnice. Trst, 13. oktobra 1964. DRUŽINA SIMONIČ___________ Sporočamo žalostno vest, da nas je včeraj po dolgi bolezni za vedno zapustil naš ljubljeni mož, oče, ded in stric MIHAEL GRGIČ (Mihec) Pogreb dragega pokojnika bo danes ob 16. uri. žalujoča žena MARIJA, sin MILAN ■ družino, sestra ANTONIJA ostalo sorodstvo MrNto, t IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Tudi vdor v stanovanje znancev je po zakonu kaznivo dejanje Toda fant je imel srečo, ker prizadeti ni vložil prijave, oče pa mu je tudi odpustil Na kazenskem sodišču se je moral včeraj zagovarjati 20-letni študent Paolo Gaetano, ki je bil obtožen, fla je pred dvema letoma vdrl v Privatno stanovanje. Gaetano se včeraj ni odzval vabilu sodišča, ki *>“ je sodilo v odsotnosti. Zadeva, v katero je bil vpleten Gaetano, je zelo otročja. Pred dvema letoma v novembru, je Gaeta-do nekega večera povabil prijate-li ®erS*a Montagninija in dve dekleti na vožnjo z avtom. Gaetano Je tedaj imel še začasno vozniško dovoljenje, ker je še hodil v šofersko šolo. Montagninija pa je povabil za spremljevalca, ker je že imel «patentin». Gaetano se je z očetovim avtom in v družbi prijateljev odpeljal izpred nekega bara v Ul. Romolo Gessi ter se že veselil prijetnega večera. Toda njegovo vese-ije je trajalo zelo malo. Komaj je Prevozil nekaj sto metrov, je nenadoma izgubil nadzorstvo nad avtom, treščil v tri parkirane avtomobile ~r se potem še prevrnil po nasipu b^e cesti na Sprehajališče Sv. An- Pri nesreči se je Gaetano ranil Po nosu, eno dekle pa po glavi. Ob Pogledu na razdejanje, ki ga je bil Povzročil ter na popolnoma razbiti avtomobil, se je Gaetano prestrašil m sklenii, da se ne bo vrnil domov, kpr se je zbal očetovih očitkov. Pu-stil je Montagninija pri razbitem avtu ter mu naročil naj pokliče RK m karabinjerje, sam pa je odšel v ''mje, kjer ima cče nekega njegovega Prijatelja vilo pri Sv. Roku. Gae-tano je že nekajkrat bil gost v vili m je upal, da bo za eno noč le dobil prenočišče, pa čeprav v kleti. Pri tem pa se Gaetano ni zavedel. da je prekršil zakon, ko je vdrl v zasebno stanovanje. Razbil je steklo in tako nrišel v notranjost, to pa sta naslednje jutro zapazila ‘astnlk vile in upravitelj. Opazila si-a celo krvave madeže, ker je Gaetano krvavel zaradi rane na nosu. Lastnik vile je seveda zadevo prijavil na karabinjerski postaji v Miljah, vse pa je prišlo na dan ne-Kaj časa potem, ko se je izvedelo, da se je Gaetano v spremstvu očeta glasil pri karabinjerjih in orisal P°tek svoje nočne dogodivščine. .ot® je sinu oprostil, enako je sto: ril tudi prijateljev oče, lastnik vile, ostala pa je uradna prijava karabinjerjev, katero so dobili v roke sodniki. Gaetano se je moral torej ‘glasiti na sodišču. Njega pa včeraj m bilo na spregled, saj tudi ni bila Potrebna njegova prisotnost. Sodni-n u8°tovili, da so pri prijavi odpadle obteževaine okoliščine zaradi razbitega stekla ter da lastnik vile m vložil prijave. Zato so odredili, oa se razprava prekine, ker nima Vt* veljave. * * * Pred istimi sodniki se je včeraj morala zagovarjati 45-letna Vence-„!avs Logar iz Milj, ki je obtožena obrekovanja. Prijavo zaradi obrekovanja je vložil Natale Dl Pinto, katerega je Logarjeva obtožila, da J0 Je pretepel in ji povzročil telesne poškodbe. Da je Di Pinta prijavila, si je Logarjeva sama povzročila poškodbe, zaradi katerih se je morala petem 10 dni zdraviti v bolnišnici. Bilo je 28. marca 1959. leta, ko je Di Pinto prišel v neko trogovino z zelenjavo v Ul. Contl, ker je hotel izterjati neki dolg. Tedaj sta se z Logarjevo sporekla in ženska se je sama ranila po vratu in dimljah, da je potem lahko obtožila Di Pinta. Zaradi tega se je moral Di Pinto zagovarjati pred pretorjem, ki ga je obsodil na dva meseca zapora Di Pinto je tedaj vložil priziv, prizivno kazensko sodišče pa je obsodbo potrdilo. Nezadovoljen s tem, je Di Pinto vložil priziv na kasaciisko sodišče, ki je odredilo razveljavitev obsodbe zaradi amnestije. Pred tem, v februarju 1960. je Di Pinto vložil prijavo proti Logarjevi zaradi obrekovanja. Prva razprava bi bila morala biti že v juniju tega leta, vendar so sodniki bili primorani razpravo odložiti na včerajšnji dan, ker se Dl Pinto ni zglasil na sodišču in le sporočil, da je bolan. Di Pinto pa ni prišel niti na včerajšnjo razpravo, zato so sodniki razpravo preložili na 15 oktober in odredili, da Di- Pinta obišče na domu sodni zdravnik, da se prepriča o resnosti Di Pintove bolezni. Smrtne posledice nerodnega padca Na ortopedskem oddelku bolnišnice je včeraj podlegla zadoblje. nim poškodbam 84-letna gospodinja Maria Agarjnis vd. Petrini iz Ul. Kandler 8. Agarinisova se je ponesrečila 1. septembra letos, ko je nerodno padla po stopnicah v stanovanju, Tedaj so jo prepeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli s pridržano prognozo zaradi zloma leve stegnenice Z motorjem v dekle Sinoči je na Narodni cesti na Opčinah v bližini stavbe štev. 18 je 15-letna gospodinja Norina Fa-vento iz Naselja Sv. Mavra 10 hotela prečkati cesto. Ko se je znašla sredi cestišča, je nenadoma v smeri proti Opčinam privozil z motorjem TS 28768 25-letni Santo Hrvat z Opčin, Teranska ulica 7 ter Faventovo podrl. Pri nesreči se je dekle pobilo po glavi, spodnji strani hrbta in desni nogi. Z zasebnim avtom so jo prepeljali v bolnišnico, kjer so jo nujno sprejeli na nevrokirurški od. delek Faventova se bo morala zdraviti 10 dni iiiiiiiiiMiiiiiiiMiiiiMiiiiiiMiiiiHiiniinimniiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiniiMiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiii SESTANEK SVETA USTANOVE ZA KMETIJSKO OBNOVO Položeni temelji za enajsto mednarodno cvetlično razstavo Razstava bo od 22. maja do 6. junija v miramarskem parku Glavni svet ustanove za kmetijsko obnovo se je pod predsedstvom dr. Deliseja sestal v pokrajinski palači in položil temelje 11. mednarodni cvetlični razstavi v Trstu. Sestanka so se udeležili tudi deželni podpredsednik Dulci, župan Franzil, podpredsednik trgovinske zbornice Suttora, predstavnik pokrajinske turistične u-stanove Jona, upravni svetnik avtonomne turistične ustanove Nobile ter tajnik deželnega odborni-štva za kmetijstvo Caprini. V začetku je predsednik Delise obširno poročal o položaju in smotrih razstave, nakar je ravnatelj ustanove za kmetijsko obnovo Natti orisal program razstave, ki bo prihodnjo pomlad. Sledila je razprava o finančnih plateh pobude, saj bo razstava v miramarskem parku zahtevala podporo in skupne napore vseh mestnih ustanov. Razstava bo imela mednaroden odmev ter bo zagotovila našemu mestu*’ velik ugled, kot je rekel župan Franzil. Udeleženci sestanki! So Broifčill tildi organizacijsko tragedija v občinskem zabavišču da 30 8a morali hudem zdravstvenem stanju od-Drirt«1 „v bolnišnico, kjer so ga p M-Jall na medicinskem oddelku. Smrtna nesreča se je pripetila fla°^ l4-30' ho Je Crevatinova od-i.a v, kopalnice, namenjene otro-i m se hotela okopati. Prižgalo j6 Phnski bojler in pustila, da v°da segreje. Toda tedaj se Je hn? v.erj®tao ugasnil plamenček v ■ Perju, plin je začel uhajati ter v hekaj minutah napolnil maj-eh Prostor. h ni tpmrevatlnova se te nekaj časa poba nDotut''a slabo in se zgrudila , °kroR 15. ure se je njen ip-le£ni sin Augusto spomnil, da W v kopalnici. Zaskrbljen, Elort |0, to'iko časa ni bilo na spre-nirt?’ J? hidt sam odšel v kopal-co- Klical je mater, toda ker ni dobil odgovora, je s silo odprl vrata in zagledal mater nezavestno na tleh. Začel je klicati na pomoč in odnesel mater iz kopalnice ter jo poskušal obuditi k življenju z umetnim dihanjem. Tedaj je na klice na pomoč prihitel tudi Ro-dolfo Parovel. Komaj je zagledal na tleh ležečo ženo, je dobil hud srčni napad in se je še sam zgrudil na tla. Nekdo je medtem poklical rešilni avto RK. Ko so prihiteli bol- plat pobude ter sklenili, da bodo ustanovili poseben pripravljalni odbor, v katerem bodo zastopane vse ustanove, ki bodo finansirale razstavo. Pripravili so tudi osnutek pravilnika razstave in načrt kakih 100 natečajev, ki bodo povezani z razstavo. Na ta način bo ta razstava podobna drugim važnim razstavam na svetu: v Hamburgu, na Dunaju m v Zuerichu. Tehnično-finančni načrt za razstavo je pripravil ravnatelj Natti s sodelovanjem podtajnika trgovinske zbornice Barisona na podlagi izkušenj s prejšnjih razstav in stikov z organizatorji drugih razstav ter na podlagi ogledov v miramarskem parku. Po tem načrtu se bodo stroški v primeri s prejšnjimi razstavami tokrat nekoliko zvišali, vendar bodo še vedno o-mejeni, če se upoštevajo izdatki drugih mednarodnih razstav. Zaradj vremenskih ovir je treba takoj začeti z deli v miramarskem parku, zaradi česar je treba najti specializirano delovno silo. Prav tako je treba razširiti propagandne brošure, programe natečajev in pravilnik razstave še v oktobru, kajti če bi jih razširili kasneje, bi ne imeli zadostega u-činka niti na turistični ravni niti glede pridobivanja razstavljavcev. Zato je takoj potreben denar in se morajo tudi takoj pričeti dela. Podrobnosti programa, ki vsebuje tudi pomožne pobude za spo-polnitev razstave, katere glavni predmet so cvetlice, bodo objavili kasneje. Na koncu sestanka je predsednik Delise izrekel željo, da bi imela 11. cvetlična razstava še večji uspeh od prejšnjih, ter povedal, da bo trajala od 22. maja do 6. junija. £ Finančna Intendanca v Trstu opozarja ekonomske operaterje, da je 13. julija zapadla veljavnost zakona št. 522 od 17.7.1954, ki je med drugim določal fiskalne olajšave v korist industrije, gradbeništva in ladjedelništva. Zaradi tega je treba od omenjenega dne naprej plačati redne dajatve, ki so določene po zakonu, tudi za tiste pogodbe in trgovske dogovore, za katere je ____ ____ ____ ___ _____ — nroi valiala flVcrtA H a/ nnn trsnitn ničarjl ni bilo za Crevatinovo nobe-1 £ziroma ni bn„ treba plačati IOe! ne nomoči. Parovela na so nemil-' _ . . , „ Podrobnejše informacije intere- ne pomoči, Parovela pa so nemudoma odpeljali v bolnišnico. V Barkovlje so prihiteli tudi a-genti letečega oddelka policije v prisotnosti katerih, je zdravnik RK izdal potrdilo o smrti. Truplo nesrečne Crevatinove so odpeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer Je na razpolago sodnim oblastem. PRISPEVAJTE za OIJA9KO MATICO I «ili\0 .IKIfi. PROSEK Predvaja danes. 13. t. m. ob 19.'d' url Terhnlcoior zabavni film: COME INGANNARE MIO MARITO (Kako prevariti mojega moža) Igrajo: DEAN MARTIN in LANA TURNER fuiu} na rnmrnjk- Predvaja danes, 13. t. m. ob 18. uri film: MURPHV CRoSnlEV OBME . HMOIO I. »TOM-»KIP HOŠKIM _jraiMuu (ŽELEZNA OGRLICA) senti lahko dobijo na sedežu finančne intendance. Gorišfeo-bcneškl dnevnik POTREBNA JE NOVA SOLA za vsak razred ločeno učilnico za vsak razred ločeno avlo Župan jim je v razgovoru obrazložil dosedanje ukrepe in obljubil, da bo podprl njihovo zahtevo Pri izstopu iz avtobusa je nerodno padla Ko je včeraj zjutraj na Trgu Oberdan 58-letna gospodinja Tere-sa Malacrino vd. Waldistein iz Ul. Politi 3 stopila iz avtobusa proge «A», se je na stopnički nerodno spotaknila in padla. Pri tem si Je izvinila desni nart in si verjetno povzročila kostne poškodbe. Z rešilnim avtom so Malacrinovo odpeljali v bolnišnico, kjer so Jo s prognozo okrevanja v 20 dneh sprejeli na ortopedski oddelek. Na lovu je brat nehote obstrelil brata V nedeljo zjutraj sta 28-letni Gaetano Carraro iz Fassoja pri Be netkah, Ul. Provinciale Nord 117 in njegov 33-letnl brat Miro v bližini Šmarij pri Kopru odšla na lov. Nenadoma je Miro v nekem grmu opazil fazana. Puško je imel že pripravljeno na strel, zato je pomeril in sprožil v ptiča, ki je tedaj vzletel. Toda pri tem Je nekaj šiber zadelo v obraz Gaetana, ki je tedaj hodil pred Mirom. Ponesrečencu so prisotni lovci priskočili na pomoč ter ga z zasebnim avtom takoj odpeljali v bolnišnico v Trst. Čarraru, ki je imel precejšnjo rano na desni veki in licu so nudili prvo pomoč in ga nato odslovili s prognozo okrevanja 10 dneh. Kljub policijskemu nadzorstvu je odšel v Francijo Goriška policija Je včeraj aretirala 31-letnega Bruna Pettarina iz Gorice, Borgo Castello, ki ga je goriški okrajni sodnik pred časom obsodil na 11 mesecev zapora. Pet-tarin Je bil namreč pod policijskim nadzorstvom v zvezi z neko prejšnjo obsodbo. To pa gn ni motilo, da ne bi odšel v Francijo in celo na Holandsko. Ko se je vrnil, so ga prijavili sodišču. Sedaj bo moral odsedeti kazen. Znana stvar je, tla šolsko poslopje osnovne šole v Sovodnjah ne odgovarja več svojemu namenu in se ne izplača niti več popravljati. Zato je občinska u-prava že pred več meseci zaprosila pristojno oblast v Rimu za prispevek za gradnjo novega šolskega poslopja, ki naj bi odgovarjalo potrebam te občine in zahtevam modernega pouka. Iz Rima so odgovorili, da so vzeli prošnjo na znanje, zaradi težav, ki so v zvezi s konjunkturo, pa za sedaj ni mogoče misliti na rešitev tega problema. Preteki® nedeljo so se sovodenj-ske žene, ki imajo svoje otroke v prvem in drugem razredu o-snovne šole, vsega kakih 20 učencev, zbrale okrog 11. ure pred šolskim poslopjem in povabile tudi župana Jožefa Ceščuta, naj bj prišel tja na razgovor. Zupan se je odzval povabilu in žene so mu obrazložile, da sta prvi in drugi razred nameščena v isti učilnici in da jih istočasno poučuje e-na sama učiteljica. Ker je dovolj otrok naj bi oba razreda ločili in dodelili še eno učiteljsko moč, da bi ena poučevala prvi, druga pa drugi razred. Žene so tudi na splošno kritizirale pomanjkljive šolske naprave v zastarelem poslopju. Ob koncu so napovedale, da bodo svoje zahteve predložile tudi pismeno ter zaprosile župana, naj jih potem sporoči na pristojno mesto. Zupan je ženam obrazložil, kaj vse je občinska uprava napravila do sedaj za izboljšanje šolskih poslopij po raznih vaseh in za zidavo nove šole v Sovodnjah. Povedal je tudi, da za sedaj na pristojnem mestu nimajo sredstev, vsaj tako so izjavili, in da bo treba na zidavo nove šole nekoliko počakati. Obljubil jim je tudi, da bo njihove pismene zahteve predložil šolskim in drugim pristojnim oblastem v Gorici in če bo potrebno tudi v Rimu. bor PSDI na sejo. Prisoten je bil tudi poslanec Zuccalli in nekatere druge osebnosti stranke. Na seji so se porazgovorili o raznih tekočih problemih stranke, s posebnim ozirom na notranjo organizacijo. Ker se je seja precej zavlekla, tokrat niso izvolili iz svoje srede novega izvršnega odbora. To bodo storili na prihodnji seji, ki bo v soboto v Gradežu. Potrebna so dejanja ši so bili na to že pripravljeni in na obeh straneh so hitro uredili vse formalnosti. Avtobusi so peljali do sedla, odkoder je večina romarjev odšla peš na vrh. Pri obrednih svečanostih v cerkvi je govoril msgr. Soranzio ter med drugim poudaril, da so prišli goriški verniki molit za mir, slogo in ljubezen med narodi. Predstojnik slovenskih frančiškanov pri tem svetišču je nato pozdravil romarje in se jim zahvalil za obisk. Jutri občni zbor športnega društva DOM športno združenje DOM v Gorici vabi vse igralce in simpatizerje na občni zbor, ki bo jutri 14. t.m. ob 20. uri v prosvetni dvorani v Standrežu. Primer ravnatelja prof. Mihaela Rožiča se ni zaključil s proim pozivom fašistične »Giotiane Ita!ia» proti novemu ravnatelju, ki naj bi z imenovanjem na italijanski klasični licej *afrontiral italijansko šo!o» (fašistom so odgovorile s prvim proglasom mladinske federacije KPI, PS1UP in PSI ter z drugim proglasom spet PSI in PSDI), ampak je sledil drugi žaljivi napad šovinističnega dijaš-tva, razmnožen na ciklostilu ter objavljen v nekem dnevniku. Ta drugi napad na slovenskega ravnatelja je podpisalo kakšnih 40 dijakov goriških meščanskih družin, med katerimi je tudi sin didaktičnega ravnatelja slovenskih šol dr. Friderika Lebanija. Poleg vseh levtčarskih italijanskih strank so včeraj obsodili primer rasizma v Gorici v škodo slovenske manjšine tudi mladi katoliški študenti, vključeni v enotno konzulto, ki se sklicujejo na člen 3 ustave in poudarjajo v svojem stališču, da različna narodna pripadnost ne sme predstavljati razloga za diskriminacijo. Tudi časopisje je primerno rea giralo na primer rasizma v Gori ct. Poleg Gazzettina. ki je objavil izjavo ravnatelja v izvlečku, Nedeljsko romanje na Skalnico Preteklo nedeljo se je z avtobusi odpeljalo nad 300 romarjev iz Gorice in okolice na romanje na Sv. Goro, ki ga je organizirala goriška nadškofija. Na bloku pri Rdeči hi- uniimuiMnuiuuiiuiiimiMiiiniiimiirtMuiuniiniMmiiinimiiiiiiiiiuitnimiiiinHoiiiiiHiiiiifiiHininiiiimiminiiMiitiiooiioiiuHuniiHtuiiiiiiiiinuiniiiuiiii PO UKREPU GORIŠKE OBČINSKE UPRAVE Nezadovoljstvo malih avtoprevoznikov zaradi omejitev parkiranja v Gorici Lastniki vozil, ki nimajo svojih parkirišč, so mnenja, da je občinski ukrep protizakonit V našem uredništvu se je zglasila skupina lastnikov tovornikov iz Gorice ter protestirala proti odločitvi goriške občine, ki je uvedla na svojem področju prepoved ustavljanja tovornikov na javnih mestih za vseh 24 ur, če nfso zaposleni z manipulacijo blaga, ter odredila obvezna parkirišča na nekaterih odročnih delih mesta. Ti avtoprevozniki sodijo, da je takšen ukrep protizakonit, ker ga zakon o cestnem prometu ne predvideva. Nadalje pripominjajo, da je puščanje tovornjakov, zlasti kadar so naloženi z blagom, na nezavarovanih parkiriščih daleč od bivališča, zelo tvegana stvar, v katero se neradi spuščajo: ni v nevarnosti samo tovor, ampak tudi gume, baterija, pokri-valna platna itd. Čestokrat se primeri, da se šoferji ponoči vračajo z dolgih potovanj: doma se ustavi- iiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiuuitiiiitiiHftiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiii DA BI REŠIL ČLOVEŠKO ŽIVLJENJE Goriški zdravnik poslal potrebno zdravilo v Beograd Gre za «Rifocino», ki jo izdelujejo samo v Milanu Seja pokrajinskega odbora PSDI Preteklo soboto zvečer se Je sestal novoizvoljeni pokrajinski od- Prošnji za pomoč iz Beograda, ki so jo v soboto zvečer dali preko ANSE, da bi rešili 32-letno Emilijo Stupar, ki je že tri mesece nevarno bolna za pelveoperitoniti-som v beograjski bolnišnici in za katero potrebujejo zdravilo «rifo-cina», ki ga izdeluje podjetje «Le-petitu v Milanu, se je že v nedeljo dopoldne odzval tudi goriški zdravnik S. Gentilini. Slučajno je imel doma še pet škatel tega zdravila in je bil takoj pripravljen poslati jih v Beograd. Goriški trgovec Lojze Komjanc se je ponudil, da je zdravilo izročil jugoslovanskim obmejnim organom na prehodu pri Rdeči hiši, odkoder so poskrbeli za njegovo odpremo v Beograd. Kot znano je podjetje iz Milana, ki izdeluje to zdravilo; že v soboto zvečer poslalo določeno količino tega zdravila brezplačno in pospešeno v Beograd, kamor so ga prejeli že v soboto zjutraj okrog 8.15. Vendar pa bo gotovo tudi po šiljka gorlškega zdravnika, ki je pravtako brezplačna, prav prišla. Plemenito gesto goriškega zdravnika bo tudi naša javnost znala ceniti. kosti in ga pridržali za 25 dni na zdravljenju. Včeraj dopoldne okrog 11. ure se je zatekel v bolnišnico tudi 37-letni varilec Mario Visintin iz Standreža, Kraška ulica 3. V bolnišnici so mu ugotovili rano na kazalcu desne roke. Nudili so mu prvo pomoč s prognozo okrevanja 10 dneh. Visintin je povedal, da se je že v soboto popoldne okrog 15. ure po nesreči urezal s krivcem na domu. Iz goriške bolnišnice V nedeljo zvečer okrog polnoči so pripeljali v goriško civilno bolnišnico 35 letnega Lulgija Tosorat-tija iz Gradiške, Ul. Palmanova 104. Zdravniki so mu ugotovili rano na lasišču ter so ga pridržali za 10 dni na zdravljenju. Tosorat-ti je dobil navedene poškodbe malo prej pri cestni nezgodi v Ul. Cesare Battisti v Gradiški. Zapisnik o nezgodi so napravili karabinjerji iz Gradiške. Včeraj dopoldne okrog 10.30 so sprejeli na zdravljenje 11-letno Li-vio Concion iz Mariana, ki si je zlomila levo ključnico že v soboto popoldne, ko je hotela blizu svojega doma prečkati cesto, pa se ji je spodrsnilo in Je padla. Sprva so menili da ni hudo, ker pa Jo Je vedno bolj bolelo, jo je mati včeraj pripeljala na pregled. Pridržali so jo za 30 dni na zdravljenju. Včeraj okrog 11.30 se Je peljal z motociklom po drevoredu XX. septembra v Gorici proti svojemu domu 52-letnl Antonio Staieri lz Gorice. Ul. Forte del Bosco 7. Blizu odcepa Ul. Pavia pa mu je prišel nasproti težak tovornik. Staieri se mu je hotel Izogniti, pa je pri ten) zavozil preveč na desno in padel v obcestni jarek. Z nekim avtom, ki je šel mimo, so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so mu ugotovili udarec na nosu z zlomom Preteklo nedeljo popoldne se je na nogometnem igrišču v Sovodnjah ranil 15-letni Angel Cotič iz Sovodenj, Ul. ex Impero. Hotel Je preplezati ograjo okrog igrišča, pa je pri tem padel in se poškodoval. Odpeljali so ga v goriško civilno bolnišnico, kjer so ga pridržali za 10 dni na zdravljenju. s prepovedjo ustavljanja kjerkoli, ampak samo na odrejenih mestih, in pa interesi kategorije majhnih prevoznikov in šoferjev brez lastnih parkirišč, ki sodijo, da Imajo zaradi plačevanja pristojbin in davkov pravico uporabljati javni prostor za svoja vozila. Občinska uprava Je sprejela u-krep za zaščito Interesov mesta, ali bo tudi prizadeta kategorija s primernimi ukrepi, ki jih napoveduje, branila pravico, o katerih sodi, da je na njeni strani? TEMPERATURA VCERA.) Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 16,6 stopinje ob 10.20; najnižjo 12,6 stopinje ob 5. uri. Povprečne dnevne vlage je bilo ' 95 odstotkov, dežja Je padlo zadnjih 48 urah 41,4 mm. jo za nekaj ur in se ponovno odpe-, plinirala težak avtomobilski promet ljejo. Tisti šoferji, ki imajo doma parkirni prostor, nimajo nobenih težav, toda drugi (in takšnih je zelo veliko, j^idvsem vsi manjši prevozniki z eu.m tovornjakom) se morajo ustaviti na predpisanih parkiriščih ter izgubiti dosti časa za pot domov in nazaj. Predstavniki kategorije sklepajo, da je nastal novi režim na podlagi pritiska petih aii šestih, ali kolikor jih je, velikih avtoprevoznih podjetij, ki bi v sedanji fazi, ko je tudi avtoprevozništvo žrtev slabih gospodarskih prilik, prevzeli monopol nad prevozi. Trgovinska zbornica občasno pošilja lastnikom tovornjakov vpra-ševalne pole, v katerih jih obvešča, da morajo imeti svoj parkirni prostor, če hočejo opravljati poklic avtoprevoznika. t ' • Pojavile so se tudi druge oblike pritiska. Zdi se, da je lasten parkirni prostor postal eden izmed rekvizitov za dosego nakazil pogonskega goriva. Male prevoznike, ki sami sedijo za volanom, da si prislužijo sredstva za odplačilo menic in preživljanje družine, vidijo v novih ukrepih zelo resno ogrožanje svoje eksistence. Nadalje pripominjajo, da plačujejo izredno visoko prometno pristojbino in tudi davke, kar jim daje pravico do uporabe javnega prostora kot velja ta pravica za vse ostale občane. «Ni izključno — je pripomnil nekdo izmed njih — da je nastal novi režim o parkiranju tovornjakov zaradi pritožbe kakšnega meščana, ki morda ne plačuje niti družinskega davka, pa mu u-stavljeni tovorniki na tem ali drugem kraju mesta kvarijo razgled«. Kategorija bi ne bila tako ogorčena, če bi občinska uprava, preden je sprejela takšen ukrep, zgradila občinsko parkirišče, kjer bi se ustav ljali tovornjaki. V Ul. Faiti ima dovolj zemlje, kjer bi z manjšimi deli pripravili prostor za parkiranje kakšnih 50 tovornjakov. Zaradi nespoštovanja novih predpisov so nekaterim že prisodili globe, ki znašajo za prvikrat po 1.000 lir. Kakor vidimo, so si nasproti interesi občinske uprave, ki je disci- ponatisnjeno dan kasneje v «11 Giorno», sta šovinistični izbruh obsodila tudi «Novi list* in «Katoliški glas*. Prvi pravi, da so gonjo orkestrirali dobro znani šovinistični krogi, drugi pa poudarja nastop političnih skupin, kd so se pokazale razsodne ter obsodile zastarelo miselnost oseb okoli • Giovane Italia*. Najodločnejše stališče pa je zavzel katoliški tednik «Voce ison-tina*. List obsoja ozračje nasilja, ki bi pa hoteli oživiti v Gorici — kot grozno odgovornost določenega dela »dobrih goriš kih meščanov*, ki nadaljuje z vzgajanjem svojih otrok v diskriminaciji in nasilju' — ter opozarja na točna navodila v encikliki »Pacem in terris* glede manjšin, ki morajo v i zših krajih postati predmet inteligentnega ravnovesja interesov ter recipročnega sprejemanja naravnih vrednot. * Demokratične in katoliške sile so zavzele zelo jasno stališče do vprašanja enakopravnosti slovenske manjšine. Obsodile so vsako obliko diskriminacije; »Voce ison-tina* je opozorila celo na papeževo encikliko. Toda z lepimi načelnimi izjavami Slovenci dostikrat ne vemo, kaj bi počel i, če se ne izvajajo. Praksa pa dokazuje, da je za pravično reševanje vprašanj slovenske narodne manjšine Gorica «tabu». Ravnatelj prof. Rožič ni nikogar «žali 1», dokler je sprejemal imenovanja za kraje izven našega področja. V Gorici zanj, kakor tudi za toliko drugih Slovencev. ki bi jim pripadala odgovorna mesta, ni mesta; zanj m za druge je Gorica «tabu». Slovenski starši svojim otrokom ne morejo dati slovenskih imen, d asiravno so najvišji občinski predstavniki v Gorici letos Zagotovili, da bodo v tem pogledu ravnali s primerno širokostjo. Kakor smo videli iz zadnjih časopisnih vesti, se to ni uresničilo; Gorica je tudi zanje *tabu*. Ustno in pismeno priznavanje pravic manjšine je nedvomno korak naprej, vendar še daleč ni dovolj. Potrebna so dejanja! Avtomobilska tablica 100.000 v Vidmu S posebno svečanostjo so včeraj dopoldne ob 11. uri na sedežu avtomobilskega kluba v Vidmu izročili avtomobilsko evidenčno tablico, ki nosi številko 100.000. Tablico je izročil predsednik tamkajšnjega avtomobilskega kluba, potem ko jo je blagoslovil Škot Zaffona-to. Lastnik vozila je dobil ob tej priliki tudi spominsko darilo. llIluiiiiiiiiainiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiuiiiiiiitiiHiiiiiiiiiiiiimiiinMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiinimin VOJAŠKA PARADA V GORICI iiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiitiiiiiiiiiiMiiiimiitiiiiiiiiiiiii Nove slovenske knjige v Državni knjižnici V državno knjižnico v Gbriei, Ul. Mameli 12, ki je odprta ob delavnikih od 9. do 12.30 in od 16. do 19. ure so prejeli v zadnjem času naslednje slovenske knjige, ki so na razpolago čitateljem:' Znanost in tehnika: RIBARIČ: Cilj vesolje; ŠPOLAR-TAVCAR: Naredi sam; VODIŠEK; Tehnični priročnik za traktoriste. Naravne vede: ERJAVEC: Živali v podobah; GRZINEK: Serengeti ne sme umerti; MIHELČIČ: Naše zdravilne rastline: PRIROČNIK za pouk naravoslovnih ved; VRATARIC: Spoznavanje narave za V. razred srednjih šol. Zemljepis: BEVK: Ob morju in Soči; ((INFORMATOR« Goriška; RYNINER: Lov na treh kontinentih; SANTIC: Japonska; ŠKERLJ: Misleči dvonožec; WEBER: Pustolovščine s petih celin. Slovstvo: AVELINE: Dvojna smrt Federika Belota; ČRNJANSKI: Se-litve; DOYLE: študija v škrlat- nem; LONDON: Mehikanec; MAU-ROIS: Življenje lorda Byrona; ROS. SI: Kristina in sv. Duh; ŠTIH: Upor; STOUT: Lov na zapik; VERGILIUS: Bukolika in Geor- gika. Zgodovina: BRITOVŠEK: Raz kroj fevdalne agrarne strukture na Kranjskem; LAKOVIČ: Premaga- na smrt; NAPOLEONOVE Ilirske province; 1809-1814. Mladinska dela: COOPER: Stezosledec ali morje sredi kopna; GO- DINA; Zemlje; MILČINSKI: Ptički brez gnezda; SPYRI: Heidi; Vo-RANC: Cez gore k očetu. Oklopna brigada Pozzuolo ima svoj sedež v Gorici Župan je v pozdravnem govoru poudaril, naj v duhu mirnega sožitja obrambne sile služijo v obrambo višjih vrednot V nedeljo dopoldne je bila v Gorici vojaška parada ob priliki premestitve poveljstva brigade Pozzuolo iz Gradiške v Gorico, kjer ima svoj sedež v Ul. Morelli 23. Poveljnik te brigade, ki se je iz konjeniške spremenila v oklopno, general Enrico Reisoii, je ob tej priliki prevzel tudi poveljstvo vojaškega prezidija v Gorici. Ob 10.15 s» je general poklonil pred spomenikom padlih v parku Rimembran-ze, potem pa je sledila vojaška parada z odklopnimi edinteami. Te so se zbrale pred železniško postajo in napravile mimohod po obeh Korzih ter pred častno tribuno, ki so jo postavili pri Ljudskem vrtu in na kateri so se zbrali predstavniki civilnih tn vojaških oblasti, s prefektom dr. Princivallejem, županom dr. Gallarottijem, predstavnikom pokrajinske uprave itd. Po paradi je bila uradna svečanost na Trgu Battisti, kjer je župan dr. Gallarotti v imenu mesta pozdravil novega poveljnika gene. rala Reisolija. Zupan je poudaril, da je njegov pozdrav v duhu neke skupnosti, ki hoče nadaljevati svojo pot miru in napredka ter pri tem teži po vedno večjem razumevanju in bratskemu sožitju med sosednjimi narodi; obenem pa za- KRIZIŠCE VERDIJEVEGA KOR-ZA in Crispijeve ulice v Gorici postaja za promet vse bolj ozko grlo. Odkar so Morellijevo ulico zaprli za promet v smeri proti Oberdankovi ulici, se še več avtomobilistov poslužuje Crispijeve uit. ce, da se odpelje po Korzu v smeri proti trgom in pošti. Zaradi velikega prometa po Korzu pa morajo pri baru D’Atri vozila Cesto dolgo čakati, preden se lahko vključijo v prometni tok, tako v smeri proti pošti, kakor tudi proti Korzu Italia. Takšne težave se še povečajo ob sobotah ter v prometnih konicah. Zaradi tega sodimo, da bi semaforska ureditev na tem križišču odpravila te nevšečnosti. Morda bi se našel izhod iz zagato tudi s stalno namestitvi jo, vsi j v najprometnejših urah, stražnika. i upa oboroženim silam nalogo o-brambe svojega življenja in premoženja, ker se zaveda, da le na ta način lahko ohrani vrednote te zemlje. General Reisoii je v svojem odgovoru poudaril, da je ponosen ker je dobilo njegovo poveljstvo svoj sedež v »Sveti Gorici«, katera je predstraža latinske civilizacije. Nato se je predstavil še predstavnikom oblasti na odru in s tem je bila svečanost zaključena, med tem ko so oklopne edinice že takoj po paradi odšle v svoje vojašnice. Nedeljska nezgoda lovca iz Števerjana V nedeljo zjutraj si je 41-leti Hiiarij Vogrič iz števerjana, B' kovje 12, vrgel svojo lovsko dv cevko čez ramo m se odpravil r lov. Ko je napravil že lep krt okrog števerjana ter prišel v Sče no, je tam obesil na neko dret puško in se vsedel, da bi se o počil in spravil tudi kaj pod zo Ko je čez nekaj časa hotel zop sneti puško, se je ta nenadon sprožila in šibre so oplazile Vog: ča po desni nogi. Odpeljali so i v goriško bolnišnico, kjer so n nudili pomoč in ga pridržali za n kaj dni na zdravljenju. Vogrič imel pri nezgodi še srečo, da bila puškina cev obrnjena navzdt ker bi jo drugače lahko še hu izkupil; vendar pa bo moral ost ti mesec dni na zdravljenju. V bt nišnico ga je odpeljal .Stani Klanjšček, ki je bil skupaj z V gričem na lovu. VERDI. 18.00: «La dolce vita«, Anita Ekberg in Marcello Mastro-ianni. Italijanski čmobeli film. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 21.30. CORSO. 16.30: «Becket ed il suo Re», R. Burton, P. Toole in Gino Cervi. Cinemascope v barvah. VITTORIA. 17.15: (tPrima linea chlama commandos«, W. Čampo in R. Barron. Ameriški čmobeli film. Zadnja predstava ob 21.30. CENTRALE. 16.30: »Carabina WU-liams«, J. Steward in Wendell Corey. Ameriški čmobeli film. Zadnja predstava ob 21.30. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je od-a v Gorici lekarna AI.ESANI, v Ul. Carducci 12 — tel. 22-68. Oddane kolajne DVIGANJE UTEŽI Bantam kategorija: 1. A. VAHONJIN (SZ) 2. I. Foldy (Madž.) 355 kg 3. S. Išinoseki (Jap.) 347,5 kg Peresna kategorija: 1. T. MIYAKE (Jap.) 2. I. Berger (ZDA) 3. Nowak (Poljska) SKOKI V VODO ŽENSKE 1. I. KRAMER-ENGEL (Nem.) 2. J. Collier (ZDA) 3. P. VVillard (ZDA) PLAVANJE 100 m pr. moški: 1. D. SCHOLLANDER (ZDA) 2. R. Mac Gregor (V.B.) 3. H.J. Klen (Nem.) 200 m pr. ženske: 1. G. PROZUMENŠCIKOVA (SZ) 2. C. Kolb (ZDA) 3. S. Babanjina (SZ) Zlata knjiga sz ZDA Nemčija Japonska V. Britanija Madžarska Poljska Z 2 1 1 1 0 0 0 s 0 3 0 0 1 1 0 B 1 1 1 1 0 0 1 V PRVIH DVEH DNEH XVIII. OLIMPIJSKIH IGER V TOKIU Pet zlatih kolajn že oddanih: Vahonjinu (SZ) in Miyaki (Jap.) v dviganju uteži Kramerjevi (Nem.) v skokih v vodo Prozumenščikovi (SZ) in Schollanderju (ZDA) v plavanju ODBOJKA PRI SV. IVANU Nocoj Borovi ekipi proti Libertas in CRDA Nocoj ob 20. uri se bo na stadionu «Prvl majo pri Sv. Ivanu začel odbojkarski turnir, ki ga organizirajo tržaški gasilci. Poleg gasilcev bodo nastopili še Bor in CRDA z dvema ekipama ter Libertas in ASCA. Nocoj bo Bor poslal obe ekipi na igrišče: ena bo igrala proti Libertas, druga pa proti CRDA7 al: izidi •Atalanta-Juventus 0-0 Sampdoria-*Bologna 1-0 *LR Vicenza-Varese 3-2 •Mantova-Cagliari 2-2 •Milan-Lazio 2-1 *Roma-Fiorentina 3-3 •Torino Foggia 0-0 •Messina-Catania 2-1 Inter-*Genoa 2-1 Prihodnje tekme (18. t.m.) Catania - Cagliari; Fiorentina-Atalanta; Inter - Roma; Juven-tus - Bologna; LR Vicenza - Torino; Lazio - Varese; Messina - Milan; Sampdoria • Mantova; Foggia - Genoa. Sampdoria Inter Milan Atalanta Catania Fiorentina Bologna Roma Cagliari Torino Juventus Messina Varese Foggia Vicenza Genoa Lazio Mantova LESTVICA 3 2 0 3 2 0 2 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 6 18 6 2 8 11 5 8 5 2 7 10 8 6 8 8 6 6 3 5 8 6 4 4 8 9 6 6 10 3 4 6 3 17 2 2 10 1 TOKIO, 12. — 2e prvi dan XVIII. olimpijskih iger je prinesel celo vrsto novih olimpijskih relkordov. Precej je bilo tudi državnih rekordov in to največ v plavanju. Od Italijanov je treba omeniti nova državna rekorda Della Savie in posebno Boscainija na 100 m prosto, ki je stari Pučcijev rekord znižal na 55’8. Plavalca pa sta se morala še pred odločilnimi tekmami odpovedati nadaljnjemu tekmovanju. V nedeljo so ob zaključku pr- Včeraj v Tokiu TOKIO, 12. — Danes so dodelili štiri olimpijske naslove. Prvo kolajno dneva je osvojila 21-letna nemška plavolaska Ingrid Kramer, ki je idol Nemcev. Kramarjeva je poročena z znanim dvigalcem uteži. Drugo kolajno pa je spravila svetovna rekorderka na 200 m prsno Gallna Prozumenščikova, ki je nabrala toliko naskoka, da jo Američanka Kolbova ni mogla ujeti, pa čeprav je bil njen finiš izreden. Na tretje mesto se je uvrstila rojakinja zmagovalke Svetlana Babanjina. Tudi Japonci so dobili zadoščenje. Njihov predstavnik v peresni kategoriji dvigalcev uteži Tošinobu Miyake je s 397,5 kg ne samo osvojil zlato kolajno pred Američanom Bergerjem in Poljakom Novvakom, temveč je celo izboljšal olimpijski in tudi svetovni rekord. Zadnjo kolajno so podelili po najbolj pričakovani tekmi dneva. Osvojil si jo je Američan Don Schollan-der s časom 53„4 v plavanju na 100 m prosto. Ta tekma je bila zelo razburljiva in Američan je moral napeti vse sile, ker sta ga Angleža Mac Gregor (53”5) in Nemec Klein (54”) zelo resno ogrožala. Francoz Alain Gottvalles, ki brani na tej progi svetovni rekord,, pa je odpovedal in je s petim mestom (54”2) popolnoma razočaral. Razočarala sta tudi Austin, ki je zmagal na ameriških kvalifikacijskih tekmah za nastop na olimpiadi in dvakratni olimpijski rekorder Američan Gary Illman, ki se je moral s 54”2 zadovoljiti s četrtim mestom. Tekmovanja v vaterpolu potekajo v posameznih skupinah po predvi-vedanjih. V prvi skupini je skoraj gotovo, da se bodo v finalno uvrstile Italija, SZ in Madžarska. V košarki je položaj bolj zmeden. V A skupini imajo Italija, SZ in Poljska isto število točk. Odločilna bo torej jutrišnja tekma Italija— Poljska. V drugi skupini imajo samo ZDA polno število točk, medtem ko imajo vse ostale petorke po 1 dobljeno ln 1 izgubljeno tekmo. Jutri bodo -Jugoslovani precej zaposleni Veslači bodo nastopili v represažu, košarkarji bodo imeli za tekmece Avstralce, nogometaši enajsterico Maroka, vaterpolisti pa Brazilijo. PLAVANJE V finale 400 m v 4 slogih so se uvrstili: Robie (ZDA) 4’52, Hetz (Nem.) 4’57”6, Gilchrist (Kan.) 4’58"3, Roth (ZDA) 5*1”3, Saari (ZDA) 5’2”3, Guck (Avstral.) 5’2"5, Kosztolanski (Madž.) 5’3”8, Jiskok (Hol.) 5’4”4. * * • Italijanka Daniela Beneck je v prvi polifnalni skupini na 100 m prosto zasedla 6. mesto in je izpadla. Plavalka, ki je že izboljšala z 1’03”2 rekord, je tega ponovno izboljšala s časom 1’02”9. Paola Saini in Mara Sacchi sta izpadli že v izločilnih skupinah. 5:3 3:2 5:0 7:2 6:1 1:1 1:1 (1:0) (4:0) (0:1) 3:0 3:0 VATERPOLO Italija . Japonska SZ - Nemčija Madžarska . Belgija Jugoslavija - Holandska NOGOMET CSSR - Koreja ZAR - Brazilija Argentina - Gana ODBOJKA Poljska . ZDA SZ - Koreja VESLANJE Skiff V finalu: Hill (Nemčija), Don Speato (ZDA), Kottmann (Švica). Po včerajšnjem repesažu pa so se v finale še uvrstili tekmovalci Nove Zelandije, Argentine in SZ. Dvojec brez krmarja V finalu: Nizozemska, Kanada, Nemčija, Finska, Danska, V. Britanija. Četverec s krmarjem Danska, V. Britanija, Nemčija, ZDA, Holandska, Francija. Double scull V finalu ZDA, SZ, CSSR. Ostali po repesažu. Osmerec V finalu: Nemčija, CSSR, SZ. Ostali po repesažu. Italija in Jugoslavija sta zasedli četrto oziroma peto mesto v skupini, kjer je zmagala nemška posadka. Oba osmerca se bosta morala za uvrstitev v finale boriti za zmago v repesažu. KOŠARKA SKUPINA A Italija - Portoriko 76:64 (42:33) Poljska - Japonska 81:57 (32:27) SZ . Mehika 87:76 (37:28) Madžarska - Kanada 70:59 (34:30) LESTVICA 2 4 SZ Italija Poljska Madžarska Portoriko Mehika Japonska Kanada SKUPINA B Urugvaj . Koreja 105:64 ( 66:26) Brazilija - Jugoslavija 68:64 ( 26:28) ZDA - Finska 77:51 (35:27) Avstralija - Peru 81:52 (47:33) LESTVICA ZDA Peru Jugoslavija Avstralija Urugvay Brazilija Finska Koreja vega dne dodelili tudi prve kolajne. Te so pripadle dvigovalcem uteži bantam kategorije. Prvo zlato kolajno letošnje olimpiade je osvojil sovjetski tekmovalec Alek-sej Vahonjin, ki je dosegel v olim-uijskem triatlonu z dvigom 357,5 kg nov olimpijski in svetovni rekord. Italijan Grandi, ki je celo izboljšal olimpijski rekord iz Rima, se je uvrstil na 12. mesto. V prvem dnevu olimpijskih iger so bile tudi prve teikme v košarki, vaterpolu, nogometu, v veslanju, jadranju itd. Največ zanimanja je vladalo za izločilne plavalne tekme, ki so se zaključile brez presenečenj • NOGOMET A SKUPINA Nemčija-Iran 4:0 (3:0) Romunija-Mehika 3:1 (2:0) B SKUPINA Madžarska-Maroko 6:0 (2:0) KOŠARKA A SKUPINA Poljska-Madžarska 56:53 (34:26) Italija-Mehika 85:80 ( 42:45) Portoriko-Japonska 65:55 (22:24) SZ-Kanada 87:52 (37:17) B SKUPINA Jugoslavija-Urugvaj 84:71 (43:26) Finska-J. Koreja 80:72 (37:31) Peru-Brazilija 58:50 ZDA-Avstralija 78:45 (36:20) VATERPOLO A SKUPINA Italija - Romunija B SKUPINA SZ - Avstralija 6:0 C SKUPINA Jugoslavija - ZDA Holandska - Brazilija D SKUPINA Madžarska - ZAR ODBOJKA ŽENSKE SZ - Romunija Japonska - ZDA 2:1 3:2 3:0 3:0 Gottvalles — svetovni rekorder brez kolajne KLJUB DOBRIIGRI TRIESTINE Brez posebnih zaslug zmaga z 1:0 za Padovo LESTVICA IZIDI •Bari-Parma 1-0 •Brescia-Livomo 0-0 »Catanzaro-Alessandria 2-0 •Lecco-Monza 5-0 •Padova-Triestina 1-0 •Palermo-Spal 0-0 •Pro Patria-Modena 1-0 •Reggiana-Potenza 3-1 Venezia-Trani 1-0 •Verona-Napoll 0-0 Prihodnje tekme (18. t.m.) Catanzaro - Lecco; Livorno - Bari; Modena - Brescia; S. Monza-Verona; Padova Napoli; Palermo • Alessandria; Pro Patria -Reggiana; Spal - Venezia; Trani-Parma; Triestina - Potenza. Palermo 5 3 2 0 6 1 8 Brescia 5 3 2 0 5 2 8 Napoli 5 2 0 0 7 1 7 Lecco 5 3 11 9 2 7 Reggiana 5 3 0 2 9 3 6 Spal 5 2 2 1 7 3 6 Catanzaro 5 2 2 1 4 5 6 Modena 5 2 12 4 2 5 Alessandria 5 13 1 5 5 5 Bari 5 2 12 6 7 5 Venezia 5 2 12 4 5 5 Potenza 5 2 0 3 8 9 4 Verona 5 12 2 3 4 4 Pro Patria 5 2 0 3 7 10 4 Livorno 5 12 2 2 3 4 Padova 5 12 2 3 5 4 Triestina 5 2 0 3 4 9 4 Parma 5 113 3 5 3 Trani 5 0 3 2 2 6 3 S. Monza 5 0 2 3 2 13 2 immmmmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimmmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiiHMiimimiiiimiiiiiiiiimiimimimmiiiimiiiiiiimiiiiiiimiiimiiiifiiiiiiiimmtiiiiii JUGOSLOVANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO VII. ligi neugodna nedelja za slovenske predstavnike Primorski derby SNL za Novo Gorico STRELEC: Zerlin n. v 9’ d.p. PADOVA: Arbizzani; Rogora, Cervato; Berretta, Barbolini, Sereni; Carminati, Mazzanti, Ca-vicchia, Zerlin II., Boetto. TRIESTINA: Colovatti; Frige-ri, Ferrara; Pez, Varglien, Sadar; Rancati, Dalio, Bemasco-ni, Cignani, Novelli. SODNIK: Cirone iz Palerma. KOT JE; 8:1 (4:1) za Padovo. če bi Bernasconl izrabil predlo-žek Cignanija in ne bi dopustil, da bi mu vratar tekmecev odvzel žogo tik pred strelom, danes verjetno ne bi bili prisiljeni pisati o porazu Deveto kolo II. jugoslovanske nogometne lige ni bilo preveč ugodno za slovenske predstavnike. Mariborčani, ki so imeli v gosteh zagrebško Lokomotivo, so morali po prvem polčasu, ko so bili v vodstvu, kloniti gostom, ki so z golom Jurašiča izenačili in se tako vrnili domov z dragoceno točko. Domačini so v prvem delu zaigrali brezhibno in so skozi prevladovali, medtem ko so v drugem polčasu popolnoma odpovedali in so bili večkrat na milost in nemilost gostov, ki so položaj izrabili, da so si izsilili neodločen Izid. Ljubljanska Olimpija je v Pulju prav tako prisilila domačine na remi. Ljubljanski vratar Žabjek je v zadnji minuti prvega polčasa celo ubranil enajstmetrovko, v drugem polčasu pa je Olimpija dosegla gol, ki ga je sodnik zaradi domnevnega off-sidea razveljavil. Celjski Kladivar pa se je moral vrniti domov iz Banjaluke, kjer je bil gost Borca, z resnim porazom. Gostje se niso mogli v nobenem trenutku uspešno upirati razigranim nogometašem Borca, ki so šli v prvem polčasu v gol. Sicer so tudi Celjani zadeli v črno, vendar je to ostal edini dosežek, ki je bil njim v korist. V drugem delu igre so bili domačini še dvakrat uspešni. Celjani so večji del tekme Igrali brez Ferma, katerega so morali zaradi poškodbe odpeljati v bolnišnico, kamor mu je kasneje sledil tudi Biščan. Kljub temu so Celjani s Hribernikom pretresli mrežo domačinov, vendar jim sodnik gola ni priznal. • • • V slovenski nogometni ligi je bil v nedeljo v Novi Gorici primorski derby med domačo enajsterico in izolskim Delamarisom. Po učinkoviti igri je zmaga pripadla Novogoričanom, ki pa niso znali izrabiti vseh ugodnih priložnosti. MEDNARODNI NOGOMET BUDIMPEŠTA, 12. — Madžarska in Češkoslovaška sta zaključila neodločeno 2:2 (1:1) nedeljsko prijateljsko tekmo. * • • DUNAJ, 12. — Avstrijska nogometna reprezentanca je z 1:0 (1:0) premagala Sovjetsko zvezo. Gol je v 43’ dosegel Glechner. Jašin je ubranil avstrijsko enajstmetrovko. II. ZVEZNA LIGA Istra-Olimpija 0:0 Maribor-Lokomotiva 1:1 (1:0) Borac-Kladivar 4:1 (2:1) Split-Rudar 1:3 (0:2) Slavonija-BSK 3:1 (2:0) čelik-Sloboda 1:3 (0:2) šibenik-Varteks 0:1 (0:1) Famos-Borovo 2:1 (1:1) LESTVICA SNL Triglav-Celje 7:1 Branik-Ljubljana 5:1 železničar-Slovan 2:2 N. Gortca-Delamaris 2:1 Sobota-Rudar 7:3 Hrastnik-Aluminij 6:4 Svoboda-Iilirija 0:1 Sloboda Olimpija Slavonija 9 9 9 7 11 6 2 1 4 3 2 26:10 25:9 25:11 15 14 11 Branik LESTVICA 7 6 6 1 19:5 Čelik 9 5 1 3 16:9 11 Triglav 7 5 0 2 20:10 Lokomotiva 9 4 3 2 20:19 11 Slovan 7 3 3 1 20:12 Šibenik 9 4 3 2 11:12 11 železničar 7 3 3 1 17:10 Borac 9 3 4 2 19:18 10 Aluminij 7 4 1 2 21:16 Rudar 9 4 14 21:20 9 Ljubljana 7 3 2 2 17:11 Borovo 9 3 3 3 11:12 9 Rudar 7 3 2 2 16:17 Maribor 9 2 4 3 10:9 8 N. Gorica 7 3 13 10:14 Kladivar 9 2 3 4 16:24 7 Svoboda 7 3 0 4 13:17 Varteks 9 2 2 5 6:12 6 Celje 7 3 0 4 15:20 Split 9 3 0 6 12:20 6 Ilirija 7 2 14 7:16 Famos 9 2 2 5 11:24 6 Hrastnik 7 2 1 4 11:21 Istra 9 13 5 7:14 5 Sobota 7 12 4 17:20 BSK 9 1 3 5 14:27 5 Delamaris 7 0 0 7 5:17 (3:0) (1:0) (1:0) (1:0) (3:1) (2:1) (0:0) 12 10 9 9 9 8 8 7 6 6 5 5 4 0 Zapravljena priložnost Bernasconija Triestlne v Padovi. S tem udarcem bi brez dvoma spravili do danes demoralizirano Padovo dokončno na kolena. Toda usoda je hotela drugače in igralci Padove, ki so bolj po sreči kot po zaslugi spravili v drugem delu igre Triestino na kolena, so po dosežku zaigrali z večjo vnemo in so celo, kar je bilo do danes njihova kronična bolezen, streljali na vrata. Sicer ne smemo misliti, da je e-najstorica Padove tako slaba kot jo prikazuje lestvica. Igra lepo in preudarno, tehnično ne zaostaja za drugimi, vendar napadalci ne streljajo na vrata. In prav zaradi tega so tako nizko v vrednostni lestvici B lige. V tekmi s Triestino pa so verjetno preboleli strah streljanja in ni izključeno, da bo odslej šlo bolje. Triestina je pokazala lepo Igro in predvsem je potrdila, da je dosegla v vseh oddelkih lep napredek. Obramba je gotova, krilska vrsta se odlično obnaša In tudi v napadu, pa čeprav je večkrat okrnjen, se znajo igralci dobro kretatl med številnimi nasprotnimi branilci. Z malo sreče bi se lahko vrnili v nedeljo iz Padove če ne z obema, pa vsaj s točko v žepu. žal je šlo drugače ln te po zaslugi Zerlina, ki je izrabil kaotični položaj pred tržaškimi vrati in je našel špranjo skozi katero je poslal žogo mimo Colo-vattija, ki je bil tedaj popolnoma brez moči. V 5. KOLU A LIGE Preveč igralcev prvega moštva je bilo na počitku, da bi Bologna upala na pozitiven rezultat v tekmi z letos zelo nevarno Sampdorio. Kljub temu so se domačini dolgo dobro držali, a končno so morali kloniti poa edinim golom Barisona. Ta tekma je bila brez dvoma žrtvovana na oltarju turnirja za P " kal evropskih prvakov: Bologn namreč čaka v sredo v Barceloni tretja tekma z belgijskim A0"®*: lechtom. Zaradi tega je Bernardini pustil ob strani, da se pošteno odpočijejo, Tumburusa, Hallerja, Nie ■ sena, Peranija in Pascuttija. Inter si je šel po zmago v Genovo, vendar tudi Milan ni ostal Pra nih rok. Sicer je šlo težje kot ie bilo pričakovati, vendar bolje ko Juventusu, ki se je moral v Bergamu zadovoljiti Ie s točko. . Največ golov je padlo v tekm Roma—Fiorentina, ki se je končala neodločeno. Precej ostro je bdo tudi v Mantovi, kjer je gostujoči cagliari rešil dragoceno točko. Manj sreče je imel Varese v Vlcenzi-Kljub temu, da se je potrudil, n mogel preprečiti poraza. Bolje se je obnesla Foggia, ki je prisilila stiteljski Torino na delitev točk, medtem ko je Messina s težav spravila na kolena trdovratno ca-tanlo. Atalanta-Juventus (0-0) Bologna-Sampdoria (0-1) Genoa-Inter (1-2) Vicenza-Varese (3-2) Mantova-Cagliari (2-2) Messina-Catania (2-1) Milan-Lazio (2-1) Roma-Fiorentina (3-3) Torino-Foggia (0-0) Palermo-Spal (0-0) Verona-Napoli (0-0) Ternana-Torres (1-0) Salernitana-Chicti (2-1) KVOTE 13 — 22.456.000 lir 11 — 322.300 » X 2 2 1 X 1 1 X X X X 1 1 4. 5. 6. Rutenio Ortallo Trldente Gurgo Caracalla Coccinella Gabry Tormenta KVOTE 10 — 5.397.838 Ut 9 — 97.258 » ::: FRANCE MAGAJNA 1. MUHA VOSU LEPOTE Pravim, ko slišimo besedo lepota, ne vemo nikoli, kaj je to pravzaprav. Saj si ne moremo pod tem izrazom predstavljati ničesar otipljivega, ničesar stvarnega, kar bi lahko stehtali na dekagrame ali zmerili na mernike. Sam čisti abstraktni pojem je to; nekaj takega kot je recimo strah bavbav, ki je na sredi votel, okoli ga pa nič ni, pa ga vendar vsi ob posebnih priložnostih le občutimo. Ker sem sklenil, da vprav o lepoti in njenih muhavostih nekaj načvekam, sem že tu, na samem začetku, v veliki zadregi. Ne vem, kako bi to čudo čitateljem prikazal, in ne vem niti, kako bi začel in kako «na široko« smem iti. Lepot je namreč na svetu toliko, da vam jih ne naštejem vseh niti do srede prihodnjega tedna in kako naj izberem izmed vseh ravno najpravšne! Saj vendar ne gre, da bi opisoval lepoto čajnih servisov ali «fan-tazija» kravat ali ultra ošiljenih modernih šolenčkov, ki bodo v manj kot dveh mesecih zanesljivo zverižili in sfižili simetrijo najbolj dražestnih nožič .Ne maram ponavljati slavospevov o lepotah cvetlic, o lepotah jezer, oceanov in planin, o lepotah enostaničnih a-meb ali mnogostaničnih slonov. Ne maram pripovedovati o «lepoti» šundra modeme glasbe in tudi ne o »lepotah« pi-cassovskeali ne vem čigave surrealistične «umetnosti», ki so jo moderni packoni v svoji neizmerni lenobi ukradli nam, vaškim mulcem, že pred desetletji. To čiri-čari «umetnost» smo namreč mi, podeželski sedem ali osemletniki, z ogljem ali v šoli ukradeno kredo sami u-stvarili in do viška razvili. Kot navdušeni grafiki smo bogato ((ilustrirali« razna skedenjska vrata ter gladke stene hiš in svinjakov (pa s koščki sveče okenske šipe) in bili zato po-gostoma kraljevsko honorirani — po zadnji plati! Nič ne vemo, kdaj so se plagiatorski «surrealisti» vtihotapili med nas in preplonkali naše umetnine ter jih z velikim krikom vrgli v omamljeni svet. In tar ko se dogaja, da danes tisti španski «pikov as« in njemu podobni nadaljnji asi grabijo z našo umetnostjo milijone in milijone, nam, originalnim »nad-sur-realistom«, pa ne dajo nič. Pablo Picasso je Spanec in brez dvoma pozna tisti španski pregovor, ki pravi, da se na svetu vsako minuto rodi najmanj ducat tepcev, ki so zato tu, da jih bistroumni prebrisanci z velikim uspehom molzejo. Kajti, ko bi ne bilo takih omejencev, ki so posebno v bogatih slojih močno številčni, bi današnji surrealistični izdelki viseli pozabljeni na trinožnih stojalih, člani vesoljne pikasovske družbe bi pa marljivo mešali malto v senci židarskih odrov!*) Sam ne vem, zakaj sem se pri tej psevdo-umetnosti tako zamudil, saj sem že prej rekel, da nimam namena govoriti o njenih ((lepotah«. Nimam tudi namena čelestati o ((lepo- ti« kiparskih «vivih form«. To so, veste, tiste izmaličene kamenine, ki jih tu pa tam vidite v kakem parku in kakršnih lahko najdete po naših kraških gmajnah na pretek. Tudi če jih tako lepo in okusno razstavljene gledate in občudujete teden dni dolgo, ne boste uganili, ali predstavljalo skupino od gladu pomrlih mrožev in severnih morij ali morda od suše spečeno čredo nilskih konj. Da se ne razvlečem v nedo-gledne daljave in ostanem v bližini, bom govoril le o telesni lepoti nas samih; nas, ki spadamo v častitljivo skupino živih bitij, ki so njenim članom dali znanstveniki čudežno ime «homo sapiens«. Pred mnogimi leti sem bral dolg esej, ki je nosil naslov; «0 lepoti človekovega telesa«. Ne vem več, kdo je bil njegov avtor. Na vsak način je bil čudovit opazovalec. Z očarljivim vzhičenjem je pel slavo vsakemu kvadratnemu centimetru na površini človeškega telesa. V notranjost, pod kožo, ni zablodil nikoli. Po njegovem tiči vsa človekova telesna lepota v koži povrhnjici, ki je morda desetinko milimetra debela. S tem pa ni povedal nič nove- ga; svetovni modrijani so že pred stoletji povedali, da seže človeška lepota le tako globoko, kot znaša debelina povrhnjice. Mene je esej vendarle zanimal. Bil sem v Ameriki tedaj in sem vsak dan imel priložnost gledati golega sebe in gole tovariše premogarje, ko smo se skupno v zmrzlih lopah ali kleteh umivali in žehtali, da spravimo s sebe premogovo (trnast«. In nikoli me ni obšlo občudovanje naših telesnih lepot. Seve, ko bi namesto teh od revme in od drugačnih tegob izmaličenih, mršavo-kosma-tih moških teles bila tu skupina do vratu bosih «sweet six-steen« deklic, bi nemara od navdušenja eksplodiral kot a-tomska bomba. Na žalost, še nikoli nisem naletel na priložnost, ki bi opravičevala tako eksplozijo. Niti na pohujšljivi strip-tease nisem še naletel. V zameno za to katastrofalno pomanjkljivost mi Je pa vojaška oblast (pred štiridesetimi leti, seveda) pripravila drugačno poslastico take vrste. Ko Je zvedela, da sem jo primahal iz Amerike domov in da so me krajevni funkcionarji vpisali v seznam italijanskih državljanov, mi je velikodušno posla- la vabilo, naj tega in tega dne pridem v Trst na lepo prireditev, ki se bo vršila v Ulici maršala Diaza in ki se ji pravi (deva«; da ne bo nobene vstopnine ter da me bodo brezplačno zdravniško pregledali, čudil sem se človekoljubnemu vabilu in ga pokazal sestri, ki Je bila več kot deset let mlajša od mene. «Kaj to pomeni?« sem jo povprašal. «To pomeni, butec, da moraš tega in tega dne v Diazovo ulico v Trstu «na levo«. Ker sem imel pri roki načrt tržaškega mesta, sem brž spoznal, da moram, ko se pripeljem tja, kreniti «na levo«, če hočem priti v ulico, ki je označena na vabilu. Zato sem rekel začudeno: «Saj vem, da moram na levo, ker če bi krenil na desno, bi prišel v Barkovlje, kjer nima feldmaršal Diaz nobene ulice. Zanima me le, kakšna prireditev me tam čaka.« «Dej, dej, Jure,« mi Je rekla sestra. «Kako moreš biti tak trduc! To na «levo» pomeni po teljansko, da moraš na vojaški nabor, kjer te bodo potrdili in potem pojdeš nekam na Sicilijo jest rajž, ki ga nisi ni- koli maral, pa se mu boš že privadil! Avstrijskega komisa si se srečno izognil, teljanskega rajža se pa ne boš!« (Takrat sem bil razmeroma še mlad in sem misel na rajž hrabro prenesel. Seve, danes, ko sem ((polnoleten«, bi me ta ka novica na mestu zlomila.) Prišel je dan, ko sem se res odpeljal v Trst, «na levo«. Z mano so bili še štirje drugi ((povabljenci« iz naše vasi in vsi so bili Franceti kakor jaz in vsi so bili tridesetletni ((lepotci«, ki jih Je celo prva svetovna vojna z obžalovanjem odklonila. Lepa vojaška bodočnost nas je očitno čakala nekje. Brez dvoma bomo vojaško silo nove domovine močno okrepili! Navedeno hišo v Diazovi ulici smo hitro našli. Ob vhodu nas je čakal prijazen vojak in nas odvedel po stopnicah v tretje nadstropje. Vstopili smo v nekako veliko predsobo, ki je že bila natrpana s šepastimi vojščaki našega kova. Vsi so bili še oblečeni. Ozrl sem se okoli in res odkril še nekaj poznanih, ki so se vsi norčljivo nasmihali. V ozadju predsobe so se odprla široka vrata in zagledali smo za njimi prostorno dvorano. V oddaljenem ko- tu je stala široka miza, za njo je na vzvišenem sedežu kraljeval čemeren kolonelo, ob njej je sedela trojica vojakov-pis»r' jev, pred njo so pa stali v belo haljo oblečeni zdravnik ter dva sanitejca. Kolonelo je ne“ kaj zarenčal, nakar so nas vojaki, nameščeni med nami predsobi, brž vzdramili: <<*e' zujte se in slecite takoj!« In zdaj, da vam povem, s® je začel naš čudoviti strip-tease! Na dveh ali treh kl°P ’ cah in na manj kot desetih stolih smo se zvijali in st0^® ' odmotavali vezalke na čevljin, si odpenjali pasove in se reševali ovratnic. Izmotali smo s iz več ali manj snažnih cunj in končno obstali drug Pr®“ drugim kot prekrasen zbor Pr ' vovernih adamitov. SramežlJ vo smo se hihitali in ker ”' smo imeli pri roki figovih ' stov, smo si s papirnatimi. v bili zasenčili najbolj očarljiv kraje naših teles. In iz te razstave «starih angelčkov« sm se pomikali drug za drug pred ostre oči naborne kom sije. *) Ne, drugače bi slikali. ur.) _____ _______________ ’ (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI 6 II. TELEFON 93-808 ln 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico 1 - II Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA St. 30 - Telefon 37-338 - NAROČNINA: mesečna 800 lir - Vnaprej, č*^ letna 2.250 lir, polletna 4.400 lir, celoletna 7.700 lir — SFRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din - Poitnl tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, LJvidj ^ Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600 14-603-86 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 lir - Mali oglasi 40 lir beseda. — Oglasi tržaške ln gorlške pokrajino naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societk Pubbllcitk Italiana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst —