The Oldest Slovene Daily in Ohio
Best Advertising Medium
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio
Oglasi v tem listu so uspešni
volume xx. — leto xx.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY, (PONDELJEK) JULY 26, 1937.
ŠTEVILKA (NUMBER) 173
Je moža,
VESTI IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI PO AMERIKI
~ V Franklin, Kans., je izvršila samomor Antonija Ko-drič, stara 41 let in rojena v Flemingu, Kans. Bolehala dolšo časa in zapušča mater in očima.
V	Detroitu je na farmi J. Spoljarja v Harrietti, Mich., ^dnje dni umrl John Korošec.
— V Calumetu, Mich., je smrt P°brala starejšega naseljenca in tolado, tukaj rojeno dekle. Prva je odzvala klicu koščene žene Mary Ricarda, hči poznane družne, Mr. in Mrs. Joseph Rauh iz • St. Raymbaultown. F&kojni-ea- ki je bila komaj 23 let stara, J® Pred štirimi leti vstopila v red ^°tre Dame sester in je lani, meseca avgusta, dokončala no-^lciJat ter je bila sprejeta v red k°t sestra. Preminula je 28. ju-m3a v Calumet in Hecla bolniški. Poleg staršev zapušča tudi Pet bratov in štiri sestre. 30. ju-niJa pa je umrl na svojem do-Hth St. Yellow Jacket do-0 poznani starejši naseljenec, °seph Geshel, st. Pokojni, ki je 11 67 let star, je bil doma od rnomlja in je prišel v Ameriko °t mlad fant, ter se je takoj Jaselil na Calumetu, kjer je ne-jJjStano živel do svoje smrti.
Je> do zadnjih par let ved-za Calumet in Hecla družbo. ^PUšča šest otrok.
V	Presto, Pa., se je zadnje
dni ^	-
Z poročil Louis Avbel z Mary Ziman.
^rr v Chisholm, Minn., je u-rQ. Prank Petrič, star 36 let in ihJen na Vrhniki. Zapušča ženo
mtT V Burgettstown, Pa., je u-* Mary Lourič, v starosti ko-J 26 let. Bolehala je že dalje Casa za jetiko.
South Chicago bolnišnici pre"tahaja John Likovich, ki je Cjjo težko in nevarno opera-
boli ^tanJe se mu je vrnilo na (j0 ' Bolan je še na svo'jem
AveU Anton Jakše na Buffal°
(jjjj Chicagu je preminula te 45 Ana Utroša, v starosti
»nur ' rodom iz Beltinc v Prek-Tu V Ameriki je bila 23 let.
in j PUsča žalujočega soproga sina in eno hčer ter eno može«o sestro.
telT-Sheb°ygan. Prejšnji četr-mese3f na svojem domu po pet-J0hn p* bolezni preminul rojak nU1o-8uk°vič, star 46 let in sta-k0w na 1619 North Ave. Po-04 bival v Ameriki 16 let,
Sor se

V Dayton u, 0., se je danes pričela konvencija ohijske Federacije dela
Resolucije, tičoče se sporov med A. F. of L., in C. I. O., pridejo v pretres jutri. — Predkonvenčne seje so se pričele že v soboto. — Na konvenciji je nad tisoč delegatov.
DAYTON, O., 25. julija. —: Jutri (danes, v ponedeljek) se je pričela v tem mestu konvencija ohijske Delavske federacije.
Predkonvenčnih sej sta se u-deležila tudi Michael J. Lyden iz Youngstowna, predsednik državne federacije, in Thomas J. Donnelly iz Columbusa, tajnik federacije. Lyden je imel danes ob otvoritvi konvencije otvoritveni govor.
Donnelly je dejal, da pridejo resolucije, nanašajoče se na spore med federacijo in Lewisovim odborom za industrijsko organizacijo, v torek pred posebni odbor za resolucije, ki bo o njih pretresal.
Na konvencijo je prispelo več ko tisoč delegatov, ki predstavljajo razne strokovne unije v državi Ohio.
Prvi, ki so prispeli, so bili re-prezentantje hotelskih uslužbencev, gasilcev, uslužbencev v gledališčih, kleparjev, pleskarjev, voznikov, električarjev, mizarjev in navadnih delavcev.
United Association of Journeymen je ponovno izvolila Jamesa McGuffa iz Springfielda za
Divjanje viharja med silnim neurjem in nalivi
KRVAVI IZGREDI PRED CORRIGAN-McKINNEY TOVARNO
OČE . ..
MIAMI, Fla., 26. julija. — Tukaj so zaprli nekega 40-letnega moža, ki je priznal, da je imel svoji dve hčerki kot beli sužnji.
Policija izjavlja, da je o-če priznal, da je dovolil proti denarni odškodnini moškim vstop v svojo hišo, kjer so nemoralno izrabljali dve hčerki, od katerih je ena stara trinajst, druga pa šestnajst let.
Spopad med japonskimi in kitajskimi četami
Japonsko letalo bombardiralo kitajsko vojašnico, ki so jo morali Kitajci prepustiti Japoncem.
Na Lake Shore Boulevardu je stala voda mestoma do tri čevlje visoko.—Vihar je rval drevesa in trgal žice. — Velika škoda na sadnem drevju.

TIENTSIN, Kitajska, 26. julija. — Pri Langfangu se je za-vršil spopad med kitajskimi in
, , ,	,,	japonskimi vojaki in Japonci so
predsednika ter sklenila, da se prepodili Kitajce ^ tgga kraja
bo prihodnja konvencija drugo leto vršila v Cedar Pointu, O.
Med ostalimi, ki so bili po-
Zdaj je zavladala bojazen, da se utegne iz tega izciniti med Kitajsko in Japonsko prava vojna, novno izvoljeni, so: C. J. Maher Kitajske čete so se umaknile de-
set milj jugovzhodno od Lang-fanga.
Spopad je nastal, ko so kitajski vojaki začeli streljati na Japonce, ki so popravljali telegrafsko napeljavo ob železniški pine barvarjev in pleskarjev, progi. Neko japonsko letalo je
iz Clevelanda, J. E. Moreli	iz
Youngstowna, A. J. Frecka	iz
Akrona in Howard Enold	iz Cantona.
Trent Longo iz Clevelanda je bil izvoljen za predsednika sku-
uq i .	v AineriKi ju ici,
kamo zadnjih 15 v Sheb°yganu-
?0le/ Se je priselil iz Chicaga. nega SoPr°ge zapušča še 131et-brata8ma ter tri sestre in dva in t, ' od katerih sta ena sestra je Vr». v Jugoslaviji. Pogreb se Sv. (>• v Ponedeljek iz cerkve Hop,\in Metoda na Calvary
to^Btai'	' — Blag mu spomin'
Harry James iz Cincinnatija za tajnika in blagajnika, Grant Garber iz Akrona pa za podpredsednika.
RIM ŽALUJE ZA MARCO-NIJEM
RIM Italija. — Po velikih žalnih svečanostih so prevedli danes truplo slavnega italijanskega iznajditelja Marconija v cerkev sv. Marije, kjer so se zbrali zastopniki rimske aristokracije in zastopniki papeža.
Predno so štirje vranci prepeljali hrastovo krsto pred cerkev, so se od pokojnika poslovili fašisti na svoj običajni način. Na Piazza Esedra je zaklical tajnik fašistične stranke Achille Starace: — Guglielmo Marconi!
Na tisoče fašistov je odgovorilo : — Tukaj!
To je znamenje, da je njegov duh še vedno med njimi.
letelo nad kitajsko vojašnico v Langfangu ter jo obstreljevalo z bombami. Japonsko poročilo pravi, da je bilo potrebno obstreljevanje kitajske vojašnice, ker sicer bi bili Kitajci, ki so streljali iz vojašnice, postrelili vse Japonce.
Pet oseb ubitih
lm Pa naše sožalje!
Har^UWaukee' Wis- z obema to loba 2lomljenima in s prebitju v^30 leži v opasnem sta-Marie £asilni bolnišnici 231etna ki Se Kodrič, 1804 So. 62nd St., traj v Ponesrečila v sredo zju-na eki avtomobilski nezgodi ^iver Rd., v bližini Root 3e v°zil °StU' Avt0- v katerem se
5	Ceste t Je na ovinl{U zaneslo 5N>lWi80 je Prevr&el. Njen r0Miht lec- 23-letni William ^ J« Č 3625 W- Orchard St.,
6	laži(l V02il- Je dobil pri tem
Je Poškodbe.
Pokojni John Pengov
Kot smo že poročali, je preminul John Pengov, star 55 let. V Ameriki'je živel 30 let. Doma je bil s Kamnika na Gorenjskem. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Ano, dva sina, Johna in Cyrila in hčer Ano, v stari domovini pa dva brata in več. sorodnikov. Bil je član društva Lunder - Adamič, SSPZ in Srca Jezusovega. Pogreb ranjkega se bo vršil v torek popoldne ob 2. iz pogrebnega zavoda Frank Za-krajška. Ostalim naše sožalje.
Seja Kluba Ljubljana
Jutri zvečer se vrši v navadnih prostorih seja Kluba Ljubljana. Članstvo naj se gotovo u-deleži.
ADA, O., 25. julija. — Nocoj je bilo ubitih patero oseb, ko je vlak Pennsylvania železnice zadel avtomobil, v katerem so se vozile. Mrtvi so Cloyce Getz, 30 let star, njegova 28-letna žena in njune tri hčerke, od katerih je bila najstarejša stara sedem let.
Lorenc Benjamin, ki je videl nesrečo, je izjavil, da je vlak zadel zadnji del avtomobila in da so vsi zleteli iz vozila, ki se je takoj vnelo.
Mrs. Getz so prepeljali v bolnišnico, toda je že na potu umrla. Ostali pa so bili na mestu u biti.
St. Louis, 25. julija. — Na križišču železniške proge je vlak zadel avtomobil, v katerem so se vozile tri osebe, en moški in dvoje žensk. Vsi trije so bili u-biti.
CLEVELAND, O.. — Včeraj je bil v Clevelandu spet velik vihar z nalivi, ko je lilo, kakor bi se odprle vse zatvornice neba.
Vsled silnih padaVin so se zamašili kanali, ki niso mogli sproti požirati množine vode in Lake Shore Boulevard se, je izpreme-nil mestoma v pravcato jezero, ko je stalo na njem do tri čevlje visoko vode.
Deževje je bilo šestkrat večje nad normalno v tem letnem času. Silni vetrovi soj poškodovali lastnino v treh ohijtskih mestih, potrgali telefonske ■ in telegrafske žice ter povzročili še nešteto drugo škodo.
Kmalu po eni uri popoldne je završal preko mesta vihar, ki je divjal s silo 41 milj na uro. O-koli petih popoldne; se je veter preobrnil ter pričel jihati v za-padno smer in sicer ; z naglico 38 milj na uro. Med viharjem je bliskalo in grmelo, j toda strela ni udarila nikamor, 'pač pa je vihar izpulil in polomil nekaj dreves.
Na Detroit Ave. so p snile vse prometne luči, ko je vihar potrgal žice, ki jim dovajajo e-lektrični tok. Prav tako so radi potrganih žic pogasnile luči v kopališču v Edgewater parku.
V	Medina, O., je vihar pognal na ondotnem letališču naprej več letal, ki so tam čakala pilotov, ter jih treščil v troje kupov starega železa in druge navlake, ki se tam nahajajo. Neko letalo je vihar vzdignil v zrak in sicer dovolj visoko, da je zadelo telefonske in telegrafske žice na periferiji letališča ter jih potrgalo. Drugo letalo je bilo pognano do ceste, tretje pa je k a, kor ponorelo skakalo in se pre-kucovalo preko letališča.
Na letališču je bila zbrana velika množica ljudi, toda k sreči ni bil nihče ranjen, ko so letala dirkala po letališču in je malo manjkalo, da niso zadela nekaj avtomobilov.
V	Montgomery, O., je vihar odnesel strehe z nekaterih garaž. Gospodarsko poslopje, ki je last Jamesa Radabaugha, je bi lo odnešeno 150 čevljev od mesta, kjer je stalo. Veliko škodo je napravil vihar tudi na sodnem in drugem drevju.
Na Ohio reki v bližini Cincinnatija je vihar obrnil čoln z jadrom, v katerem sta se nahajala dva moža, ki ju je rešil in vzel na krov neki mal parnik. Iz Port Clintona se poroča o veliki škodi, ki jo je tam utrpelo sadno drevje.
Odkritje razpredene špijonaže v Franciji
Med drugim so odkrile francoske postaje tudi tajno radijsko postajo, ki je bila v neprestanih stikih z glavnim stanom fašističnega generala Franca.
SOVJETSKO LETALO
BODO RAZDRLI
SAN JACINTO, Cal., — Letalo, s katerim so po uspelem poletu preko severnega tečaja dospeli sem trije ruski letalci, bodo razdrli in ga v kosih poslali v Sovjetsko unijo.
Predno odpotujejo letalci v Rusijo, bodo obiskali še Washington in New York.
PARIZ, 25. julija. Z aretacijo nekega francoskega civilnega letalca se je danes ugotovilo, da obstoja ob francoskih mejah celo omrežje italijanskih in nemških vohunov, ki vohunijo v prid omenjenih dveh dežel. Dalje se naznanja, da so se fašistični a-gentje znali vtihotapiti tudi v francoska pristanišča ob Sredozemskem morju.
Pilot Jean Sellier je obtožen, da je izdajal vojaške tajnosti Nemčiji in Italiji.
Francoski časopis "Soir" poroča o obstoju krdela špijonov, ki poročajo španskim fašistom o gibanju francoskih parnikov, kakor tudi Berlinu in Rimu o gibanju ladij in vojaštva.
Preiskava letalčevega doma je odkrila ogromno množino dokazov, med temi tudi liste z imeni raznih nemških letalcev. Oblast? so zaplenile v njegovem stanovanju korespondenco nemškega konzula v Bruslju, kakor tudi fotografije in zemljevide francoskih obmejnih krajev ob švicarski meji. Posebno vidno so bila na teh zemljevidih in fotografijah označena francoska letališča.
Poleg tega so našli v njegovem stanovanju cel arzenal orožja, pušk in revolverjev.
Na letalca Sellierja so francoske oblasti že dolgo budno pazile, ker so se jim zdela sumljiva njegova pogosta potovanja v Nemčijo in njegovo široko znanstvo z nemškimi letalci.
Sellier pravi, da fotografije ki so bile najdene v njegovem stanovanju, niso važne.
Kakor poroča list Soir, se je omrežje špijonaže raztezalo od Biarritza vzdolž Pirenej do Cer-bere v Sredozemlju in vse do francosko-italijanske meje. Približno sto špijonov je pošiljalo svojim delodajalcem vsak dan brzojavke informativnega značaja, pisane v poseonih šifrah.
Neki italijanski delavec, ki je Dil zaposlen na letališču v Bay-onne, je bil odpuščen, ker je iz dajal imena letalcev italijanski vladi.
V Villa Nacho Enea so odkrili tajno radijsko postajo, ki je bila v neprestanih stikih z me stom Burgosom, kjer se nahaja glavni stan španskega fašističnega generala Franca.
CLEVELAND, O.—Ko je danes napadla policija štrajkarje pri Corrigan-McKinney tovarni, ki je last Republic Steel korporacije, je bilo ranjenih osem ljudi.
Kamenje je letelo sem in tja in od kamna je bil zadet jezdeči policaj Rowley Oker, ki se je s konjem zaprašil v množico ter pričel s krepelcem udrihati po ljudeh. Pocilist je padel s konja ter se je moral zateči po prvo pomoč v bolnišnico, kjer so mu naredili tri šive na glavi. Prav tako je bil tja prepeljan tudi štrajkar Glovacki, katerega je policist s krepelcem pobil na tla. Glovacki ima zlomljeno nogo in morda tudi počeno lobanjo.
\ Izgredi so se pričeli, ko je pripeljal neki zamorski šofer s tovornim avtomobilom skebe v tovarno. Štrajkar j i so jih baje napadli s kamenjem, nakar je posegla vmes policija, ki je pričela udrihati na desno in levo.
V Španiji se vršijo največje bitke sedanje državljanske vojne
Krvavi boji za kraj Branete, ki je padel v soboto v fašistične roke.-Silne izgube na obeh straneh.-V boje je poseglo 250,000 mož.
FAŠISTI POROČAJO, DA SO LOJALISTI IZGUBILI 30,000 MOŽ, 89 LETAL IN 35 TANKOV
MADRID, 24. julija. Vladne vso noč. V tem spopadu se je
Mladinski pevski zbor "Kanarčki"
V torek večer, dne 27. julija se vrši važna izvanredna seja Mladinskega pevskega zbora Kanarčki. Za ukreniti je več koristnih točk glede koncerta Združenih mladinskih zborov in tudi koncerta Kanarčkov. Starši, ki se zanimajo za napredek te mladine, se bodo gotovo ude ležili te seje.
Isti večer ob 6 uri se vrši seja Kanarčkov, starši so proše-ni, da pošljejo pevce na sejo. — Tajnica.
čete odbijajo val za valom besnih fašističnih napadov na kraj Brunete, ki je ključ pozicij vladnih čet.
Napadi so se pričeli po inten-
spoprijelo na obeh straneh o-koli 250,000 vojakov.
Preden so fašisti dospeli do Villanueve de la Canada, so lc-jalisti zdecimirali cele njihove
zivnem artiljerijskem ognju, ki; brigade. Fašisti so izgubili pri je trajal nad eno uro. Nato pa je i teh napadih tisoče in tisoče lju-naskočila fašistična infanterija di. Tekom zadnjih 48 ur so izgu-z celo flotilo tankov, toda lo- bili fašisti 7,000 vojakov, jalisti so vrgli nazaj val za va- j Fašisti so napadali po nem-lom napadajočih čet
i škem načinu, v masah. Lojalisti so čakali, da so bili fašisti že
so u-
To je zdaj že drugič, da so fa- j gkoro pre<J nato pa _ Šisti podvzeli svoje brezuspešne, ^^ n. z vgem orožjem) ki napade na kraj Brunete, odkar) na razpolago. Poroča se, so lojalisti pričeli ofenzivo pred!,	___
tremi tedni, s katero so si pribo-
i da so bili celi regimenti fašistov | razbiti in uničeni.
rili sto kvadratnih milj ozemlja.; ^ Salamance> kjer je fašistič-Predzadnjo nedeljo so ae vr-1	ge ča> da so
1 Alrrtli L/MI1M Ar A	iT»nmi hrti«	u
šili okoli Brunete največji boji j
te vojne, v katerih se je udei-', ... „_ . ,	•
j '	j j iej.ai in 35 tankov in da je od
j lojalisti izgubili 30.000 mož, 89
Mr Rogelj odpotoval
Mr. Janko Rogelj, znani za-varovalninski zastopnik in prvi glavni nadzornik JSKJ, je odpotoval včeraj v Ely, Minn., kjer se bo udeležil polletne seje o-menjene organizacije in mladinske konvencije, ki se bo vršila v avgustu na Elyju. V Cleveland se vrne dne 10. avgusta.
Pozdrav
Iz Detroita pošilja pozdrave Mr. John Tavčar. Pravi, da je Detroit zdaj mnogo lepši kot je bil pred štirimi leti in da vse napreduje. — Hvala za pozdrave!
stvovalo več mož in več težjega orožja, zlasti aeroplanov, kakor v katerikoli bitki do sedaj.
V obeh armadah Je bilo okoli dvesto tisoč mož, ki so bili skoraj enako porazdeljeni.
Mesto Brunete je center kampanje ter leži petnajst milj za-padno od Madrida. Če bi se fašistom posrečilo poraziti lojaliste ter zavzeti Brunete, bi se s tem izjalovilo prizadevanje lojali-stov, da osvobodi Madrid pred fašistično oblego. Če bi se izjalovila zadnja lojaiistična ofenziva, bi to utegnilo povzročiti, da se bojna sreča obrne definitivno na stran fašistov.
Lojaiistična artiljeMja je tudi močno obstreljevala fašistične komunikacijske črte, po katerih so prihajala fašistom ojačenja.
MADRID, 26. julija. — Fašistična armada, katero je vodilo 20,000 Italijanov, je predrla včeraj na Guadajarama fronti skozi lojalistične obrambne vrste ter zavzela ozemlje štiri milje od Brunete, kateri kraj so zavzeli fašisti v soboto.
Lojalisti priznavajo, da so se njihove obrambne črte, ki so jih v naglici vzpostavili izven kraja Brunete, ko je slednji kraj padel v fašistične roke, zlomile.
Spopad za posest Villanueve de la Canada se je vršil
42,000 njihovih vojakov, med katerimi so bili tudi pripadniki slavne mednarodne brigade, ki je dne 6. julija pričela ofenzivo, ostalo samo 16,000 mož.
Iz Tangier a v severni Afriki se poroda, da se je tam 16. julija izkrcalo 2,000 Italijanov, ki so prispeli z italijanskim parni-kom Adriatico, katerega je spremljal italijanski rušilec Mirabe-lo.
BARCELONA, 25. julija. — Najmanj 65 oseb je bilo danes ubitih in 150 ranjenih, ko je o-sem fašističnih letal bombardiralo mesto.
Štefan Daduk; 25 let stari Newyorčan, ki je bil eden izmed prvih Amerikancev, ki so se prostovoljno javili za borbo na strani lojalistov, izjavlja v Novem napreju, ogrskem dnevniku, da vodijo v Španiji vse čete v boj njihovi častniki, ki pridejo prvi v ogenj. Rekel je, da se bori danes v Španiji na lojalistični strani okoli tri tisoč Amerikancev.
Doma iz bolnišnice
Svetkova ambulanca je pripeljala domov iz Emergency Clinic bolnišnice, Stanley Peruška, iz 14814 Hale Ave. Prijatelji ga nato [lahko obiščejo.
STRAN 2/
ENAKOPRAVNOST
26. julija, 1937.

m> 'm
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI
99
»ENAKOPRAVNOST«
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO.
6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-5312 Issued Every Day Except Sundays and Holidays
»ro raznašalcu v Clevelandu, za celo leto.................................$5.50
ta 6 mesecev....................$3.00; za 3 mesece......................$1.50
Po pošti v Clevelandu, v Kanadi in Mexici za celo leto.................$6.00
za 6 mesecev....................$3.25; za 3 mesece......................$2.00
Za Zedinjene države za celo leto ........................................$4.50
za 6 mesecev....................$2.50; za 3 mesece .....................$1.50
Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države: za celo leto.......................$8.00 za 6 mesecev....................$4.00;
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
.104
Živali v množicah poginjajo
Učenjaki, ki preiskujejo pra-. vranov in sov je že mrtvih po-zgcdovino zemlje, so v zemelj- j krivalo zemljo okoli jezera. Kriških plasteh večkrat zasledili o- j canje bojujočih se ptičev pa je stanke živali, ki so dokazovali, da so tiste živali vzele svoj kopec v velikanskih množicah naenkrat.
To dejstvo se je zdelo skoro nerazumljivo, ker si nihče ni
VRTNARSKI NASVETI
V juliju je doba setve in saditve v glavnem že minila. Vendar so nekatere vrtne rastline, kate-bilo tako veliko, da so ga slišali j rih setev spada v ta čas. Na pri-mnogo milj daleč.	mer, zdaj je čas posejati pri-
V Little Rocku v državi Ar- ljubljeno jesensko in zimsko so-kansas je 17. aprila 1934 ogro-jlato endivijo (endive). Seme se^ men oblak komarjev priplaval zamore posejati na gosto na pri-' popolne apatije. Pošiljali so ga nad kraj ter se vrgel na vse, kar rneroma majhno gredico in se iz bolnišnice v bolnišnico. Izvr
Vidi po 20 letih
Pred dvajsetimi leti je nastala v nekem premogovniku v Wal-lesu eksplozija plinov, od katere je neki rudar, George Lewis, popolnoma izgubil vid. Strah, ki ga je ob nesreči prebil, je nadalje povzročil, da je padel v stanje
7n«l m.Wit;' X ■ T vf - I je bilo živo. V dveh dneh je bilo ' rastline presadijo na redko na šili so nad njim celo vrsto komunal razloziti, zakaj je toliko zi- '	, .	'drutre trrede. ko so kakšne štiri nliciranih nnpmn.ii. ki na niso
HRANA ZA POTREBNE DRUŽINE
Da mnogo tisoč 'potrebnih družin uživa redilno hrano, se je zahvaliti vrtnarskim in konservnim projektom Works Progress administracije.
To poletje je bila več kot 4000 WPA delavcem dodeljena naloga pridelovanja in shranjevanja ter konser-viranja zelenjav, ki se brezplačno razdeljujejo med potrebne ljudi v 17 državah.
Javni činitelji radi pohvalijo te projekte — ne le radi dobrote producirane hrane, marveč tudi za to, ker ta vrsta work-reliefa nudi delo osebam, ki nimajo izkušnje v nikaki drugi stroki.
Podhranjeni šolski otroci imajo tudi korist od tega. Hrana za tople šolske obede, ki jo WPA šolski projekti kukajo zanje, v mnogih okrajih prihaja ravno od WPA vrtnarjev in izdelovateljev konserv^
Semena za vrtove prihajajo iz raznih virov — s strani relifnih organizacij državnih in federalnih depart-mentov, pod pokroviteljstvom katerih se ti projekti vršijo, in tudi od posameznikov.	•
WPA upravlja dvoje vrst vrtnarskih projektov, fina vrsta je, da relifni delavci pridelujejo zelenjave, del katerih se kar iz vrta v svežem stanju razdeljuje med potrebne družine, dočim se ostali del rabi za konserve, ki se bodo razdeljevale prihodnjo jesen in zimo. Pri drugi vrsti projektov WPA izvršuje le nadziranje; vrtove obdelujejo sami člani družine, upravičene do relifa. Vse kar se prideluje pri te ji vrsti projektov, gre onim, ki vrt obdelujejo.
Komisija za odpomoč nezaposlencem v državi In-diani je pokroviteljica obeh vrst projektov, pridelovanja in konserviranja hrane, ki bodo — ako bo letina normalna — v tej sezoni zalagali mnogo tisoč družin. Leta 1936 so producirali hrane v vrednosti $2,400,000. Več kot 90,000 posameznih relifnih vrtov, cenjenih na $25 za vsakega, je krasno uspevalo in skupaj obsegalo 11,-250 akrov v 92 "counties" te države. Skoraj 2,500,000 kvartov zelenjav iz teh vrtov se je pripravilo za konserve, Poleg posameznih vrtov, obdelovanih od družin na reli-fu, se je pod pokroviteljstvom okrajnih uprav v 23 "counties" obdeloval skupen vrt od 700 akrov.
Ceni se, da bodo odpomožni vrtovi te vrste, nahajajoči se znotraj mej mesta New Yorka! preskrbovali 1500 družin to poletje in jesen s svežimi zelenjavami.
South Carolina ima enega izmed največjih vrtnarskih in konservnih projektov. Načrti ža pridelovanje hrane, ki naj se tekom prihodnje zime vporabi za gorke šolske obede v tej državi, so skoraj dovršeni. Vrtovi te vi
vali naenkrat, ob istem času in na istem kraju poginilo.
Toda praški učenjak J. V. Želizko je v svoji tozadevni obravnavi dognal, da tako množinsko umiranje živali ni nikakor omejeno na kako določeno dobo ali na kako določeno deželo, marveč, da živali v masah poginjajo še dandanes v vseh delih sveta. Sam želizko pripoveduje iz svojih dognanj nekaj zanimivih vzgledov:
Želizko je dne 4. julija 1929 sam opazoval, kako je vihar s cilno točo takorekoč v nekaj hi-
mrtvih 400 konj.
druge grede, ko so kakšne štiri pliciranih operacij, ki pa niso ! palce visoke. Endivijo se sme pu- prinesle nobenega uspeha. Vdati I stiti tudi na mestu, kjer je bila se je moral končno v to, da osta-i posejana, toda se mora razred- ne za vse življenje slep.
Znižana železniška
vnvnia -7t» ivcalianPA čiti> kajti dorasle rastline potre-
voznja za izseljence bujejo precej pr0St0Ka
--j V tem času se more posejati
jugoslovanski izseljenci, ki tudi seme sladke repe (turnip), žive v Ameriki, bodo pla- Nekateri jo sejejo tudi spomladi, toda pozno posejana hitreje raste in je bolj sladka. V tem času se seje tudi bela jesenska in črna zimska redkev.
čali za vsa potovanja po Jugoslaviji, samo polovično vožnjo.
Jugoslovanska vlada v Beogradu daje na znanja sledečo objavo:
Vse direkcije državnih želez-pih pokončal na tisoče jerebic, j nic v Jugoslaviji, kakor tudi prepelic in šoj.	j Rafaelova družba v Ljubljani so
Leta 1932 je silna toča v kra- dobile od generalne direkcije dr-ju Nabospruit v južnoafriškem i žavnih železnic iz Belgrada sle-Transvalu pobila naenkrat poleg dečo objavo:
Navzlic njegovi slepoti se je našla tri leta pozneje, 1. 1920 genska, ki se je ž njim poročila in ga negovala z največjo skrb-nostjo.Njeni skrbnosti se je tudi , zahvaliti, da si mož v svojem obupu ni vzel življenja. Po sedemnajstih letih je ta vzgledna ! ljubezen prejela tudi svoje pla-, čilo. Lewis je sedel ob oknu svo-
Zgodnji nizki fižol se more
saditi še več tednov. Kdor hoče, . ,	. 7
. .... , v. jega stanovanja m kadil pipo. imeti zeleno fizolovo strocje vse'	. . „ . ,
, . . ... , , i	Hipoma mu je pipa padla iz ust.
do jeseni, naj bi vsak teden po- TZ .	,
, ..	, . Ko se je sklonil, da jo pobere, je
sadil malo gredico ah nekaj gr-
mov tega fižola. Dobre vrste zgodnji fižol ima stročje za trganje že v treh tednih po saditvi.
V juliju in avgustu se more
bine), naprstec (digitalis), večletna plamenka (phlox), raznih vrst marjetice, mačehe itd. Rastline navadno dobro prezimijo na prostem in cveto drugo leto.
V vročih poletnih dneh potre-
mnogoštevilnih malih živali tudi I 1. Jugoslovanskim izseljen-1 na prosto sejati semena večlet-400 volov in 2000 koza. Meseca'cem, ki žive v tujini, kakor tudi i ^etlic, ^ orhce (colum-julija istega leta je strašna toča izseljencem, tujim državljanom, v kraju Bustina v Podkarpatski ki žive v inozemstvu, a so jugo-Rusiji pebila eno čredo volov, slovanskega porekla, je dovolje-čredo ovac ter neštevilne gozd- na polovična vožnja za eno pone, poljske in travniške ptiče. ,tovanje od meje do domače po-Med vzroki silnega umiranja j staJe in do rneJe Pri odhodu. Za živali je tudi tisti velikanski me-1izseljence, ki želijo obiskati .bujejo skoro vse vrtne rastline teor, ki je leta 1908 v Sibiriji ob Oplenac, je dovol jena ravno ta-' mnogo vode, in, če ne dežuje, jih reki Tunguski padel na zemljo! ko polovična vožnja cd meje do j je pač treba dobro zalivati. Za-ter s svojim padcem na zemljo j Mladenovca ali Arandjelovca, | livati je najboljše zvečer, ko skoro 100 kvadratnih kilome- nato od Arandjelovca ali Mlade- sonce zaide trov naokoli uničil vsa živa bi-^novca do domače postaje in za tja.	eno potovanje od domače posta-
Kc j s 3. julija 1932 začel ne- Je d° meJe Pri odhodu, nadno bruhati podmorski ognje-! Izseljenci bodo na podlagi ob-nik blizu mehiškega mesta To- Jave> izdane od konzularnih ob-
Za večino enoletnih in večletnih cvetlic velja pravilo, da bolj ko jim trgamo ali odrezujemo cvetje, več novega cvetja bodo
nenadno opazil, da vidi svoje noge. Ves presenečen je vstal in občutek velikanske sreče ga je obšel, ko se je mogel prepričati, da v resnici tako vidi kakor nekoč. Mož, ki se mu je z vidom povrnil tudi nekdanji humor, pripoveduje številnim radovednežem vedno znova, kako vesel je bil, ko je svojo ženo videl prvič' v življenju.
Bivši propagandni minister za-furane banke je slep in gluh za vse, predvsem pa grozno pozab-ljiv! Za poziv Amerikanskega Slovenca se ne zmeni, ko ga slednji poziva, naj "razčisti" pojem o elastičnih žurnalistih. Kadar mu bo odgovoril, pa naj še pripomni, kakšno mnenje ima o svojem partnerju in naj glede njega ponovi besede, ki jih je govoril nekoč (bo že vedel, komu in kje), za nameček pa naj še pove, kako titulira Krista, "ki je nam drugim eden izmed mejnikov človeških civilizacij, kakor so Buda, Konfucij, Mohamed in drugi, njemu pa bi moral biti Bog! —
IZ STARE DOMOVINE
DOBRI TELOVADCI
V Beogradu so se nedavno borile za prvenstvo najboljše vr-1 ste Sokolov iz vse države. Prven-Istvo so dosegli telovadci Ljub-
,	.nastavile. Ako nam ni na tem, da ,. , „ , ,.....
natlan, je bilo na mah pokonča- ksti v inozemstvu s potrdilom, zbiraH	f Qd .ljanskega Sokola in njim je pri-
.	..	.	^n v\a4-ii-iaia nnv>0/l! nkinlro finali'i 1	1 noh i a oivvikamotia hovil a "tv1aa
mo vse ocvetke, kakor hitro cvetje zvene ali se osuje. Ako pusti-
nih milijone rib, katere je po-.da potujejo zaradi obiska svojih tem mrtve morje vrglo na breg, domov, a za tuje državljane Sj, kjer so potem s smradom za- da so jugoslovanskega pokolje-strupljale okolico daleč na okoli.' nja, kupili vozno karto za poto-Katastrofalna suša ponekod vico nonnalne cene cd meje do v Arabiji leta 1932 je povzroči- domače postaje ob prihodu in od
mo ocvetke na rastlinah, se bodo razvijali v semenske glavice in rastlina ne bo nastavila dosti novega cvetja. Posebno važno je,
: padlo simbolično darilo "mec kralja Aleksandra." Ljubljanski Sokoli so se že četrtič tako častno izkazali.
la smrt tisočim kamel in ovac. domače postaje do meje pri od-'da odrezujemo ocvetke pleme-
nitim vrtnicam, če hočemo imeti
NA PARIŠKI RAZSTAVI
Na pariški svetovni razstavi je bil dne 21. junija svečano
Takrat so se zaradi silne suŠDjbodu- Izseljenci, ki želijo obiska ___________________________________ __
posušile vse zelenice arabske pu- il Oplenac, bodo kupili pod isti- nekaj cvetja vse do pozne jese-'otvorjen jugoslovanski paviljon, ščave, vsled česar je bil konec imi P0^1 polovične karte od
ni.
j o katerem se je večina uglednej-Tekom pomladi iz zgodnjega 'ših ^viških listov prav laskavo poletja je
bilo v večini
cesar je
teh živali neizbežen.	meje do Mladenovca ali Arand-
Istega leta se je tudi zgodilo, j'elovca do domaČe postaje in od da je iz srednje Avstralije be- domače postaje do meje. zalo, hrepeneč po vodi, ogromno 0b izdanju voznih kart bodo
število ptičev in štirinožnih ži- PostaJe žigosale legitimacije v	.......
vali. Poimrtvi ptiči so sedali naj^. da je pravica do polovične, mnogi lepoticm grmiči močno
vozeče vlake. Na eni sami farmi vožnje izkoriščena.	,-stli. Marsikje dusijo druge
so na en sam dan nabrali dva I 2- Izseljenci, ki žive v Ameri- vrtne rastline, in, ce tega ne, so ,bo na en sam dan nabrali dva ^ ^ ^ jugoslovansk. dr_ izgubili iepo obliko. Take grmi-
11 J V/gtl
držav izrazi'a. Med posebnosti paviljo-
srednjega zapada in vzhoda nenavadno mnogo dežja, zato so
na spada srednjeveško dalmatinsko dvorišče in bosanska kmetska lesena hiša.
ste, nahajajoči se V tej državi, SO lani producirali 88,-I hektolitra mrtvih ptičkov. Eno ki, pa naj so jugoslovanski dr-j	„virY10T.™
v juž žavljani ali ameriški državljani (ce se hmt v iem CdhU primerno
ni Afriki pokončala Sest mili*-; Jugoslova^ga porekla, je do-	v "L
VOLKOVI NA PRODAJ
601 kangelj konserviranega sadja in zelenjave in skoraj leto pozneje je silna žeja v južni Afriki pokončala Sest milijo-
nov ovac. Ta suša m žeja je pri voljena polovična vožnja za vsa , ^ ^ ^ ^ y ^ ^
2,000 bušljev posušenega sadja in zelenjave.
Vsled nekega WPA vrtnarskega in konservnega projekta v državi Washington, ni bilo lani nikakega trpljenja med Indijanci Muckleshoot plemena. Pod WPA nadzorstvom so moški in ženske tega plemena na svoji rezervaciji razvili vrt, ki je pridelal mnogo ton zelenjave. Ta projekt jih ni le preskrboval s hrano, marveč tudi z vzpodbujajočim delom in sredstvom, da postanejo gmotno povsem neodvisni.
Lansko jesen so ti Indijanci oživili starodavni ritual svoje žetne proslave, takozvano Potlach ceremonijo. Proslavila se ni za 36 let; ena cela generacija je preminula, odkar so zadnjič imeli vzrok za prireditev veselico ob žetvi.
se vse
daljše in debelejše veje tako, da
pustinjskih bivolih, antilopah in posamezna potovanja, zebrah povzročila steklino. To! To Pravico moreJ° izseljenci živali, ki so se jim gobci kar pe- Okoristiti le tedaj, ee v potnem nili so v tisočih prihrumele nad Iistu juSosl- konzularne oblasti
larme, kjer so se jih farmerji mogli ponekod ubraniti samo s strojnimi puškami.
Doslej še ni znano, zakaj so včasih nenadno v velikanskih množicah kje prikažejo razne vrste glodalci, kakor n. pr. miši ali podgane. Tako so nekoč kmc
vpišejo: Na podlagi rešenja g. d.
ko. Tudi nekatere pregoste veje se lahko odstranijo. To grmu ne bo škodovalo in nastavil bo lahko še dovolj cvetnih popkov za
Na trgu v Vareš—Majdanu blizu Zenice je kmet Milan Vr-dič prodal 8 živih volčičev. Na planini Zvezdi so kmetje volkuljo ubili, volčiče pa je Milan odnesel domov in potem na trg. Za
Mlad fant, ki je prišel prvič na javni ples, je ravnokar končal valček ter odpeljal plesalko na njen prostor. V svoji sramežljivi zadregi se je zmotil ter peljal plesalko do prostora, kjer je bil prvotno on sam, t^r ji ponudil stol, naj se vsede, kar je ona tudi storila. V tem hipu on zardi in spet obledi ter obstoji pred gospodično, ki je o-pazila, da je ves preplašen ter v skrajni zadregi.
Začudeno ga ona vpraša; "Ali mi imate še kaj povedati?'1 On odgovori:
"Tega menda sicer ne; toda moj klobuk je doletela čast, da se nahaja na istem stolu, kjer sedite vi, in sicer ravno pod vami."
161etna deklica pride na pošto ter vpraša uradnika, ni H mogoče na pošti kakšno pismo pod šifro P.M.15. — "Ljubavno ali trgovinsko pismo?" jo vpraša uradnik.
"Trgovinsko",1 mu aeKlica v zadregi odgovori.
Uradnik išče ter seveda ne najde ničesar, nakar se deklica odstrani.
Čez par minut se pa vrne, potrka na okence, zardi še močnejše nego prvič in zašepeta:
"Prosim, bi ne bili tako prijazni ter bi pogledali še med ljubavna pisma?"
BIVŠI ANGLEŠKI KRALJ IN ROOSEVELTOV SIN
DUNAJ, Avstrija. — V Ce-vsakega volčiča je dobil po 50 lovcu na Koroškem se je sestal Din. Nenavadna kupčija je vzbu-j Rooseveltov sin John z bivšim
št. 51377-37 velja za kupovanje cvctJe Prihodn'e Pomladi. Obre-
zuje naj se z ostrim nožem ali
škarjami in v suhem vremenu. V kakem skritem kotu vrta se
veznih kart za polovico normalne vozne cene za vsa potovanja na progah jugoslovanskih državnih železnic v času od 20. ju- lahko napravi domači kompost, j nija do 31. oktobra 1937 leta. 'ki je dobro gnojilo za vrt in tra-| Obe pravici za polovično vož-'to. V primerno jamo naj se me-.
dila veliko zanimanje, najbolj vesel pa je bil seveda kmet s svojim izkupičkom.
SLON BO PADEL
Naj stare j ši .1 j ubij anski hotel 'Slon" bo v kratkem podrt in na
češkem samo en dan pobili 14,-j20" iuniJa do 31" oktobra 1937 000 miši. Tudi Barandov pri j
Pfagi so leta 1933 oblagale silne I GORJE KOBILICAM
razveseliti se in ga bo imelo tudi letos vsled delovanja i™^ T" T°f nekeg^ H BLOOMINGTON, m., 25. juli &	J i so te živali nenadno izginile in
'jih ni bilo več. Zato pa je na-
tje občine Smečno pri Kladnu na 51pod točko in velJata od pokošena trava, odpadlo lis- istem mestu bo zrastla večja no-
Mnogo tisoč družin vseh slojev je imelo lani vzrok; eseliti se in ga bo imelo tudi letos vsled deh WPA vrtnarskih in konservnih projektov. — FLIS
Če hočeš, da te bodo spoštovali in da ne bo očitne pege na tvoji morali, stopaj z drugimi natanko v istem koraku, glej z njihovimi očmi, misli njih misli. Kar je družba ustanovila, je moralno; kar se ne sklada z njenimi zakoni, je nemoralno.	/
Iv. Cankar, Gospa Judit.
ja. — Farmerja Avery Adams in Harry Morgan sta iznašla naslednje leto na Češkem bilo ta-|pravo> ki ju stane deset dolarjev ko malo miši, da so roparice, ki j jn ki pokončava kobilice v veli-so se sicer mastile z miškami, kih množinah.
tje in plevel (ako še ni napravil va stavka. V "Slonu" se je odi-isemena) in vse to naj se nekoli- gralo mnogo stare ljubljanske I ko s prstjo pomeša in pokrije. Ti in sploh slovenske zgodovine, rastlinski odpadki hitro zgnije- Tam je bil 20. oktobra 1861 jo in dajo dobro-vrtno gnojilo. ! ustanovni občni zbor Narodne Nova Doba"{ čitalnice, matice skoro vseh te-—	jdanjih ljubljanskih narodnih
angleškim kraljem, vojvodo Windsorskim. Postala sta prijatelja in vojvoda ga je povabil na svoj grad ob Vrbskem jezeru.
Italijani grade bojne	™
ladje
začele napadati kurnike. < Pri japonskem jezeru Hama-r.a so leta 1934 videli, kako se med seboj bojujejo sove in vrani. Vrani so namreč naenkrat šelj. Njun stroj, ki je pritrjen splavjIi bojno ladjo Vittorio Ve I napadli veliko in prastaro sovjojrred velikim trukom, s katerim „eto. Svečanostim sta priso
.........	,-..,« x . •• ,	■	gozdu, vozita po polju, ima spredaj ne- stvovala italijanski kralj in kra
ljubi življenje na zemlji m hoče tu ustvariti nebesa, ne,Boj je trajal cele ure duigo ter kak tank, ki je napolnjen s stru- ljica.
V svojem eksperimentu, ki je trajal pet ur, sta uničila farmerja nad milijon kobilic, še raču- TRST, 25. julija. — V tu-namo po 200,000 koilic na bu- kajšnji ladjedelnici so danes
i dežel ja ,in tam je padla marsikatera odločilna beseda v prid slovenskemu narodu.
Človek, ki ne veruje v življenje po smrti, tem bolj j naselbino v obrežnem
ZANIMIVA PRAVDA
Pred sodiščem v Novem Sadu je neki privatni uradnik vložil tožbo proti vodstvu novosadske
ANEKDOTA
Angleški romanopisec Du-mont Wilden pripoveduje sledečo mično zgodbico. "Mojemu sinčku je bilo tri ali štiri leta. Bila sva na počitnicah na deželi. Spala sva ob odprtem oknu. Ob prvi zori je zapel kos v rožnih grmih. Slišal sem, kako se mali nemirno premetuje po postelji-Dejal sem: "Zakaj ne spiš?" — "Očka, ptič poje tako lepo, da si ne upam zaspati." — "Lahko za-spiš. Poslušal tfa bom že jaz," sem dejal. In dečko je res zaspal."
ljenje. T oži tel j zatrjuje, da ima trajne posledice zastrupljenja, ter zahteva za odškodnino 100,-000 Din in še nekaj tisočakov za
samo zase, ampak tudi za druge, kajti le v tem more do skrajnosti neusmiljen, jeno kislino. Posebna naprava Ob splovljenju je bilo navzo-'ga hotela "Slobode," v katerem1 povrnitev zdravniških stroškov ležati njegova sreča.	'	" "	~ ...........
|Tcda obe strani sta neprestano 'streže kobilice ter jih meče
Svobodna Miselll., Z.
dobivali novih pomoči. Na tisoče .'tank, kjer poginejo.
v čih 10,000 delavcev ladjedelnice se je bil zastrupil z gobami, j Razprava je bila prekinjena za-,in 100,000 ostalih ljudi.	Zdravniki so mu komaj rešili živ-' radi zaslišanja nekih novih prič.
J
julija, 1937.
ENAKOPRAVNOST
" STRAN 3.
ALEKSANDER LIČAN:
Apommi iz Sibirije

Bilo je na starega leta dan. Kitajec je tekel h Kitajcu, siromak k bogatinu. Kaj naj to pomeni. Kmalu sva zvedela, da mora Kitajec na starega leta dan poravnati vse dolgove, če ne> mu zarubijo vse imetje in Premičnine, a po praznikih mu ^di prodajo. Na novega a dan hodijo dobri duhovi °d hiše do hiše. Ker dobrim duhovom ugaja samo rdeč papir, vjdiš na novega leta dan vse ullce prepletene z rdečim papirjem. Ta dan je od ranega jutra Pozne noči vse na ulicah. Vse ®e raduje in veseli. Vsi javni lo-ali m prodajalne so zaprte ves eaen. Tako sva bila tudi midva Vsiljena, da sva ves teden Praznovala. Prehodila sva vse mesto od južnih vrat do sever-mh predmestij, to je kakih o-Sem kilometrov na široko. V Jeznem delu mesta žive Kitajci, severnem delu pa takozvani andžuri. Cesarska palača je v ^evernem delu mesta. Ogledala si tudi krasno rusko pravo-avno cerkev, veliko mohame-ansko džamijo in takozvani in-jrnacionalni del, kjer so po-1 aništva vseh svetovnih držav, j 0 končanih praznikih je za-| 0 v mestu kakor v velikem' ^avljišču. Od juga so prihajale' avane s čajem in rižem, od ., Vera Pa s kužuhovino, volno1 • Bazarji so bili prenapol-j Jeni z raznovrstnim blagom, po J1« se je valila, pisana množica ^govcev in kupovalcev. S Tifo- j Vlm sva šla iz mesta v okolico i ^ng-šan-Ksien, ki leži južno Pekinga, oddaljena kakih Petdeset kilometrov. Nakupila t	tobaka in svile mnogo
kakor v Pekingu.
O^od iz Pekinga. — Kitajski P°9reb..— čez gore v Indijo. Prišpi • „
sva ^ Cas ocihocla- Našo robo vel natovorila na izposojena g, °da in tako smo se pričeli Tib Pomikati proti severu. gQ danski priganjači velblodov bili po Pekingu razgubili, . Srn° bili prisiljeni, da smo 1 Kitajce. Sicer sovražijo fj^i a~'ce po vsem svetu kot le-
sovreaVhinavce-
slabih napak, ampak
je vsaka še tako majhna plača dovolj velika. Porabiti se dajo za vsako še tako umazano delo. Istotako so z vsako hrano zadovoljni. S seboj so naši priganjači vzeli veliko zastavo, na kateri je bila podoba zmaja, kajti prepričani so bili, da jih zastava z zmajem obvaruje vseh nezgod in nevarnosti.
Šli smo naprej in se polagoma bližali Tibetu. Kar nam je na smrt obolel neki Kitajec. Hoteli smo ga pustiti v neki vasi, toda Kitajci niso hoteli pustiti bolnika samega. Tako smo bili prisiljeni, da smo ostali z vso karavano v razdrapani kitajski vasi. Čez nekaj dni je postalo stanje Kitajca kritično. Videlo se je, da se mu bliža smrt. Po-[ klicali so takoj čarovnika, ki je nad bolnikom, seveda brezuspe-f šno, uganjal razne čarovnije. Tudi duhovnik je prišel; takoj je začel dušo rotiti, naj zapusti grešno telo in se preseli v večnost. Ko je bolnik umrl, je duhovnik zasledoval dušo in vzklikal: "Ah, je že v zraku — že se dotika najvišjih gora — in zdaj — zdaj — je duša srečno dospela v nebesa."
Po teh besedah je vsem odleglo, kajti po kitajski veri bi se mogla duša izpremeniti tudi v kako žival. Drugi dan je bil! pogreb. Občinski poglavar je poskrbel vse potrebno, da so^ ubogega Kitajca pokopali, kakor j se spodobi. Pri pogrebu so bili godci, žene žalovalke, belo oble-' čeni pogrebci, duhovniki, nosačij in drugi. Seveda smo morali tudi mi vsi iti za pogrebom.' Spredaj so stopali godci in trobentači, ki so tako neznosno | piskali, da je šla njih godba skozi mozeg in kosti. Za njimi so nosili možje rumene svetilke. Krsto so nosili, kakor je navada, na bambusovih drogovih. Potem so prišli na vrsto možjs z rdečemi svetilkami, nato žen-1 ske, ki so jokale in tulile, kakor [
Fran Mllčinski:
Dve tvrdki in njun spor
propalice itd., jih ne zaradi
bi se svet podiral, in za njimi drugi pogrebci. Pokopali smo ubogega Kitajca, a masten račun je moral plačati gospodar karavane.
(Dalje prihodnjič)
sebno
njih dobrih lastnosti, po-
zaradi njihove skromno-
Vr-1 vVarenosti in pridnosti. Sofijo . •______i- . . -
vsi
Pa te siromake prav
jjj . delavci in rokodelci, teža-ln služabniki, kajti Kitajcu
Oglašajte v —
"Enakopravnosti"
Kriza ima tudi hvalevredne merkantilne strani, kajti nudi marsikatere izpodbude in pospešuje prizadevanja in delo.
Tako si je tvrdka G. Figec sredi krize najela še pomožnega popoldanskega koresponden ta gospoda Krekiča. Nič drugega ni delal, nego je spričo krize opominjal mudne plačnike, da brez odloga poravnajo dolžni saldo z 12% bančnimi obrestmi. V drugo roko je isti gospod Krekič, takisto sklicujoč se na krizo, vljudno, toda odločno odklanjal in zavračal vse opomine, ki jih je bila enako kakor druge trgovine deležna tudi tvrdka G. Figec. Tvrdka G. Figec je stala na treznem trgovskem stališču: Mi nismo povzročili, da je kriza prišla, mi je nismo krivi; ko pa je prišla brez naše krivde, ne bi ustrezalo načelom in brižnosti rednega trgovca, ako krize ne bi izkoristili, kolikor se da.
V tem smislu je imel kores-pondent Krekič od šefa tvrdke Figec načelna navodila in je bil gospod Krekič jako verzira-na moč. Izpod pisalnega stroja so se mu kar vsipala pisma, polna blestečega sloga in prepričevalnih razlogov in mu za vsa ta pisma niti ni bilo treba posebnega truda in časa, nego si je bil v teku let že zbral bogato zbirko preizkušenih vzorcev. Te vzorce je uporabljal in jim je bilo vstaviti zgolj še znesek salda in jih okrasiti s času primerno pripomnjo o krizi. Pa je stvar šla v redu in "z odličnim spoštovanjem."
O, in je bil korespondent Krekič verzican v tolikšni meri, da mu ob pisanju običajnih njegovih pisem sploh ni bilo treba misliti, nego je lahko hkratu jedel jabolko ali bral dehteče pisemce ali pripovedoval gospodu glavnemu knjigovodji najnovejši klepet.
Tudi to pot si korespondent Krekič ni mislil prav ničesar ter sta mu roki brzeli preko tipk in se je na poli pojavljal sad njegovega prizadevanja, ki se je po vzorcu št. I iz zbirke glasil tako:
"Vaše blagorodje!
Pri pregledu svojih knjig sem našel, da je še odprt Vaš saldo . . . Din 1725.— z 12% bančnimi obrestmi od 4. decembra 1931., ki ga nedvomno le po pomoti še niste poravnali. Ker je spričo sedanje krize vsakdo v položaju, da nujno potrebuje kase, Vam bo si-
gurno ustreženo s priloženo položnico in bom do 8. t. m. v prijaznem pričakovanju kase. Drugače bi mi bilo jako žal, ako bi moral svojemu odvetniku naročiti nadaljnje korake, kar bi Vam povzročalo ogromne in z naše strani jako nezaželene stroške.
Z odličnim spoštovanjem"
Pripomnjeno bodi, da ni imela tvrdka G. Figec nikakega odvetnika, kam li svojega, in ni bilo prav, da se neupravičeno posluževala ugleda in strahu, ki ju okoli sebe širi odvetniška o-seba. Zato bi le ustrezalo pravici, da bi moral vsak trgovec, kdor se neupravičeno sklicuje na odvetnika, ki ga nima, in se tako poslužuje njegovega ugleda in strahu, plačati primerno provizijo v blagajno odvetniške komore.
Toda bodi korespondentu Krekiču to pot odpuščena zloraba odvetniškega imena, kajti se ni zavedal te zlorabe, nego ni ob svojem pismu sploh ničesar mislil, dokler ni — tek tek tek tek — z nepopisno brzino še na kuverto zapisal naslova:
"Gospod Joahim Zver, trgovec, tukaj, Pisana ulica št. 15."
Takrat pa se je namah ustavil. Joahim Zver — huit! Pri Joahimu Zveru vendar on, gospod Krekič, sedaj za čas krize takisto posluje kot pomožni korespondent, toda v dopoldanskih urah, kakor pri tvrdki Figcu v popoldanskih. Huit!
Pa je bila verziranost kores-pondenta Krekiča res obilna in ni bilo težkoče, da ji ne bi bil kos. To pot pa sploh ni bilo resne težkoče. Nego si je mislil in zamahnil z roko: zaradi opominjevalnega pisma ni še nobenemu trgovcu v hlače padlo srce ali karkoli!
In je pismo z drugimi vred zvečer oddal na pošto.
Ko ie sledeče jutro gospod Joahim Zver poleg drugih pisem prejel tudi to pismo in ga prečital, mu resnično ni padlo srce ali karkoli v hlače ali kamorkoli. Nego je to pismo z drugimi vred vrgel svojemu pomožnemu dopoldanskemu korespondentu gospodu Krekiču J na mizo s pripombo, da je nezaslišana nesramnost, reelne-mu trgovcu ob sedanji krizi pošiljati opomine. To naj korespondent Krekič sporoči onemu kramarju Figcu! Pri tej priliki pa da ga lahko še vpraša, po kateri najnižji ceni da bi imel na razpolago
riž, fini, Karolina, 3—4 vreče.
Korespondent Krekič da lahko vpraša še za druge predmete— bo Figec, oni kramar, vsaj rajši čakal na plačilo opominja-nega salda.
Korespondent Krekič je hitro razumel in je poleg drugih pisem pisal — tek tek tek tek tek — odgovor tudi tvrdki G. Figec po kombiniranem vzorcu II in III in se je pismo glasilo tako, da se tvrdka Joahim Zver jako čudi in da ni običajno, da reelne tvrdke nenadoma, ne dosti drugače, nego še pred dobavo, že terjajo plačilo mi groze z odvetnikom. .Toda take grožnje z odvetnikom so nezaslišana nesramnost in kazensko raz-žaljive, zato da podpisana tvrdka opomina ne jemlje na znanje, marveč bo svoj saldo brez opomina plačala, čim ji bo to dopuščala kriza. Pač pa da bo podpisana tvrdka porabila prili-' ko in bo škandalozno postopa-J nje tvrdke G. Figec razglasila po novinah in se naj imenovana tvrdka ne čudi, ako je ne bo odslej noben pes več povohal.' Z odličnim spoštovanjem.
In je potem še sledil
"Pripis. Ker imamo baš potrebo po večji količini riža, finega, Karolina, pričakujem Vašo najnižjo o-ferto poštnoobratno. Zanimamo se tudi za zdrob, ječ-menček in milo." CDalje prihodnjič)
JULY
31. julija, sobota. — Piknik priredi Lake Shore Post na Pin-arjevih farmah.
AVGUST
I.	avgusta, nedelja — Piknik cerkve Marije Vnebovzete na Močilnikarjevih farmah.
8. augusta, nedelja — Letni piknik, priredi Društvo "Delavec" št. 257 S. N. P. J. pri Zornu, na Bradley Rd.
8. avgusta, nedelja. — Dr. Mir št. 142, SNPJ piknik na Stuš-kovi farmi.
15. avgusta, nedelja — Prosvetni klub S. N. Doma piknik Slovenske šolg S. N. Doma na Močilnikarjevih farmah.
15. avgusta, nedelja — Dr. Sloga piknik na Stuškovi farmi.
15. avgusta nedelja — Piknik kluba Slovenskih Zapadnih društev pri Hartman's Grove,' North Royalton, Ohio.
22. avgusta, nedelja. — Piknik društva "Jadran" na Pintar-jevih farmah.
29. augusta, nedelja — Piknik Soc. kluba št. 28, JSZ pri Zornu na Bradley rd.
SEPTEMBER
4.	septembra, sobota — Skupna društva S. S. P. Z. Olimpiada tri dni v avditoriju S. N. D.
5.	septembra nedelja — Društvo "Nanos", št. 264, SNPJ priredi piknik pri Zornu na Bradley Road.
4. 5. in 6. septemra — Skupna društva S. S. P. Z. Olympiada v Auditoriju S. N. Doma.
II.	septembra, sobota — Društvo Sv. Janeza Krstnika 37 JSKJ. Plesna veselica v Avditoriju Slov. Nar. Doma.
18.	septembra sobota. — Društvo Comrades 566 SNPJ Plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
19.	septembra, nedelja — Koncert Združenih mladinskih zborov v Slovenskem Narodnem Domu.
25.	septembra sobota — Martha Washington 38 SDZ Plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
26.	septembra nedelja. — Natio-
nality Radio Club, Koncert, v Auditoriju S. N. Doma.
26. septembra nedelja. — Igra in ples pevskega zbora Cvet, v S. D. D. na Prince Ave.
OKTOBER
2. oktobra, sobota — Peto obletnico obhaja Slov. ženska zveza v Sachsenheim, 7001 Denison Ave.
2.	oktobra sobota — Društvo sv. Anna 4 SDZ. Plesna veselica v Avditoriju SND.
3.	oktobra, nedelja. — Koncert "Kanarčkov" v Slovenski Delavski dvorani na Prince Ave.
9.	oktobra sobota — 23rd Ward Democratic klub, Pie v Audi toriju SND.
10.	oktobra, nedelja — Pevski zbor "Sloga" priredi koncert v Slovenskem Narodnem Domu.
16.	oktobra, sobota. — Slovenske Sokolice 442 SNPJ Plesna veselica v avditoriju SND.
17.	oktobra, nedelja — Radnič-ka organizacija, Koncert in Ples v Auditoriju S. N. Doma.
22.	oktobra, petek — Community Welfare Club, Zabava v prizidku S. N. D.
23.oktobra, sobota — Plesna veselica Slovenske Zadružne Zveze se vrši v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
23.	oktobra, sobota. — Društvo Clairwoods 40. SDZ Plesna veselica v Avditoriju S. N. D.
24.	oktobra, nedelja — Pet-let-nico obhaja društva Commodores, 742, SNPJ v Sachsenheim, 7001 Denison Ave.
24. oktobra, nedelja, — Mlad. Pevski zbor "Slavčki" Koncert v Avditoriju S. N. Doma.
30. oktobra, sobota, — Društvo Carniola Hive 493 T. M. Plesna veselico v Avditoriju SND.
NOVEMBER
6.	novembra sobota — Roust-About Club, Plesna vcselica v Avditoriju S. N. D.
7.	novembra nedelja — Blauc Dcnau, Jesenski koncert in ples v avditoriju S. N. D.
7. novembra, nedelja — operetta pevskega dr. Jadran v SDD na Waterloo Rd. 7. novembra, nedelja. — 25-let-
nica društva "Kras". 8, SDZ v Slovenskem Domu na Holmes avenue.
13.	novembra, sobota. — Društvo Slovenec št. 1 SDZ Plesna veselica v Avditoriju S. N. Doma.
14.	novembra nedelja — Sam. Pevski zbor "Zarja" Opera in Ples v Auditoriju S. N. D.
20.	novembra sobota — društvo Svobodomiselno Slovenke št. 2 SDZ Plesna veselica v Avditoriju SND.
21.	novembra nedelja — Slov. Pevsko društvo "Lira" Koncert v Avditoriju SND.
21. novembra, nedelja — Pevski zbor "Cvet" priredi Koncert v Slovenski Delavski dvorani na Prince Ave.
21.	novembra, nedelja — Koncert pevskega zbora "Cvet" v S. D. D. na Prince Ave.
25.	novembra četrtek — Soc. Pev. zbor "Zarja" Koncert v Avditoriju S. N. Doma.
26.	novembra petek — društvo Sv. Cyrila in Metoda št. 18 S. D. Z. Prireditev v Avditoriju
Slov. Nar. Doma.
27.	novembra sobota — Warretv Club, Ples v Avditoriju SND.
DECEMBER
4. decembra sobota. — Društvo Spartans, št. 98 SSPZ. Plesna veselica v Avditoriju SND.
22.	decembra, sreda, — Addres-sograph Union, prireditev v S. D. D.
Pristopajte k Cankarjevi u-stanovi in naročajte se na "Cankarjev glasnik". Pokažite, da naprednjaki ne znamo samo govoriti, temveč tudi ustvarjati, kadar se za nekaj zavzememo! Pokažimo, da smo še krepki in čili in se ne mislimo še podati reakciji!
Millions prefer it to mayonnaise-
co/fb^**/
# Miracle Whip is different—delirious! The time-honored ingredients of mayonnaise and old-fash-ioned boiled dressing are combined in a new, skillful way. Given the long, thorough beating that French chefs recommend for ideal flavor and smoothness — in the Miracle Whip beater that's exclusive with Kraft. _
t
m
1
<§>
i
m
i
#
i i
i
#
i o

TRGOVCI IN OBRTNIKI!
SEDAJ JE ČAS, DA SI NAROČITE VAŠE KOLEDARJE ZA 193 g
Pri nas imamo veliko izbero vseh vrst koledarjev, ki vam bodo gotovo ugajali. Imamo letos posebno lepe vzorce. Izplačalo se vam bo, da si ogledate naše vzorce predno naročite navadne, slabe koledarje od druge družbe.
Obdarite letos vaše odjemalce, ki so vam bili naklonjeni celo leto, s koledarji. Pridite si ogledat vzorce sedaj, ko je zaloga popolna in iz-bera nenavadno dobra.
Oglasite se v uradu ali pokličite HEnderson 5311 ali 5312, in zastopnik pride k Vam.
ENAKOPRAVNOST
6231 ST. CLAIR AVENUE
1
i
i
®
1
f
1
<§>

«3»
I
©
i i1
mm
WARE DUR0 Steel Easily
•	End forever the drudgery of cleaning cooking utensils. Equip your kitchen with Carlton Ware, made of that marvelous new metal, Enduro Stainless Steel. Food simply can not cling tightly to its hard, gleaming surface. Cleans as easily as a china dish—no scouring, just soap and water. It lasts a lifetime and always looks bright and new.	S*
You will never need to replace Carlton Ware kettles, pans, boilers, roasters, and other utensils. Solid metal all through, they never wear out—remain bright and shining always.
Resolve today that you are going
-■	to bring your
kitchen up to date with Carlton Ware. See our large display. You will find any utensil you desire.
c Special Introductory Offer:
•	&rIton 2-quart Saoc« Pan, regular ▼ ■In* <1.70, this
wwkonlr $1.00
^njjT
Superior Home Supply
6401-03 Superior Ave.
STRAN 4.
ENAKOPRAVNOST
26. julija, 1937/
M. Zevaco:
FAVSTA
ZGODOVINSKI ROMAN
Favsta je krenila v naznačeno smer. Dospela je do pavilijona in je stopila vanj. Claude je vstopil za njo in je zaprl vrata za seboj.
Farnese, ki se ves ta čas ni ganil z mesta, je bil tako zamišljen da ni slišal ne škripanja vrat ne pokanja trhlih deska pod koraki prišlecev. Claude se je obrnil k njemu. Ta trenutek je porabila Favsta, da je odvela ciganko v teman kot in ji je rekla z za-povedujočim glasom:
"Ako hočeš ozdraveti od bolesti, v katero te je pahnil vero-lomni Jean de Kerviliers, ostani tu in miruj. Ne gani se in ne črh-ni, pa naj se zgodi karkoli!"
To zabičevanje je bilo odveč. Ciganka je že uzrla kardinala Farneškega: globok trepet je iz-preletel vse njeno bitje.
"črni mož z Grevskega trga!" je zamrmrala. "Oh, zakaj me je strah tega človeka? ... že ko ga gledam, se me polašča groza, kakršno sem čutila nekdaj . . . sam Bog si ga vedi kdaj . . ."
Favsta se je naglo vrnila v drugi konec dvorane in je sedla v enega izmed zaprašenih, raztrganih in črvivih naslanjačev, ki so svedočili o nekdanjem bogastvu in sedanji bedi mont-martrskih benediktink. Njen o-braz je postal trd in neprodiren; njene oči so se svetile z zloveščim, neodoljivim bleskom.
Claude se je dotaknil Farne-sevega ramena. Kardinal je planil iz mrkih sanj, ki so ga vodile kdo ve kod po globinah minulosti, in je začudeno pogledal okoli sebe. Na kaj je mislil v tej turobni uri, ko je hotel kaznovati umor z umorom? ... Od Fav-ste mu je bila zblodila misel k Violetti, od Violette do njene matere ... do ljubimke, ki ga je spremljala v neprestanih mukah njegove vesti . . .
"Privel sem jo, Svetlost," je rekel Claude. "Evo morilke vašega otroka!"
Šele zdaj je kardinal zagledal Favsto. Njegovo obličje je mahoma dobilo tisti okameneli izraz, za katerim se je skrivalo gorje kakor za krinko.
"Počakaj pred vrati, krvnik," je velel z mirnim glasom. "Kadar bo čas, te pokličem, da izvršiš obsodbo."
Claude je pokorno sklonil glavo. Ko je šel proti vratom, je ustavil oko na Saizumi, ki je stala v svojem kotu kakor pozabljen kip. Zazdelo se mu je, da bi jo moral odvesti s seboj. Nato je skomignil z rameni.
"Kaj de?" je zamrmral. "Zakaj se ne bi izvršila sodba pred pričami?"
Zunaj je sedel na kameni prag, ki ga je preraščalo zeleno mahovje . . .
Farnese je nekaj trenutkov molče gledal Favsto.
"Gospa," je izpregovoril nato, "evo vas v moji oblasti. Sklenil sem, da vas usmrtim, kakor človek usmrti divjo zver, brez jeze ali sovraštva, samo zato, da ne more več gristi. Kakšne so vaše pripombe?"
"Kardinal," je odgovorila Favsta, "vaše početje je upor proti vladarici. Samo besedo mi je trebalo reči, pa bi bili moji ljudje prijeli krvnika, s katerim ste se spajdašili, vi, dostojanstvenik Cerkve in potomec knežjega rodu .Toda hotela sem videti, česa je zmožna vaša drznost. Samo to je vzrok, da sem tu. Prišla sem po svoji lastni volji. Sama sem, brez straže, na milost in nemilost v vaših rokah. Hotela sem priti tako. Zakaj vedite, da poj dem iz te hiše, ne da bi mi bil skrivljen las na glavi... A zdaj govorite."
Kardinalu toliko da ni uplah-nil pogum pred to samozavestno gotovostjo, ki je delala Favsto zagonetnejšo in strašnejšo, nego jo je poznal dotlej. A že se mu je zdramila volja.
"Ni je rešitve za vas — razen ene!" je nadaljeval. "Ko sem klečal pred vami in vpil, da je nedolžna stvarca, ki jo hočete žrtvovati svojim naklepom, moja hči . . . vidite, takrat sem še mislil, da govorim z vladarico... Prosil sem vas za svoje dete, vi pa ste odgovorili: mrtva je ... In tedaj sem sklenil, da umrete tudi vi. Nič vas ne otme iz mojih rok, razen ako dokažete, da ste tistikrat lagali in da moja hči živi! . . ."
Kardinalove oči so se z blaznim plapolanjem uprle v princeso .
"Vaša hči je mrtva," je rekla Favsta z okrutno mirnostjo.
Farnese je zarjovel od bolečine, kakor da sliši to strašno besedo prvikrat.
"Mrtva," je ponovila. "Hotela sem videti, ali ste vi, moj prvi učenec, premagali človeško slabost dotorej, da bi žrtvovali vse, tudi svoje rodno dete za našo sveto stvar. Da sem vas našla takega, kakor sem upala . . . kdo ve, Farnese, česa bi bila zmožna za vas! Kdo ve, ali vam ne bi čudež vrnil nje, ki jo ob-
LIFE'S BYWAYS
jokujete! . . ."
"čudež!" se je zagrohotal Farnese. "Čudežev ni več, če so vobče kdaj bili!"
"Kaj veste kardinal?" je dejala Favsta tako veličanstveno, da je Farnese vztrepetal in o-mahnil.
"Brezumne sanje!" je rekel zamolklo. "Ne mislite, gospa, da me lahko zazibljete v otročjo na-do. Moja hči je mrtva in ni je sile, ki bi mi jo mogla vrniti! . . . Ker pa ste vi hoteli njeno smrt, vzamem jaz vaše življenje . . ."
Pri teh besedah se je kardinal okrenil, kakor da hoče poklicati krvnika. Tedajci pa je princesa vstala. Njen obraz je bil tako strašen, da je Farnese odreve-nel. A Favsta mu je položila roko na ramo, rekoč:
"Ker niste hoteli, da bi vam izprosila čudež veselja, in ker je ona, ki bi mogla biti vstajenje vaše duše, po krivdi vaše upornosti na veke izgubljena za vas... naj se zgodi čudež obupa: živite z njo, ki je smrt vaše duše!..."
"Kaj hočete reči?" je za jecljal Farnese. "Koga mislite?..."
"Glej!" Farnese se je obrnil tja, kamor je krenila Favsta, in je zagledal Saizumo.
"Ciganka!" je zamrmral z gluhim glasom.
Tisti mah je Favsta potegnila Saizumi krinko z obraza.
"Leonora!" je zavpil kardinal in odskočil, videč, da stopa Saizuma proti njemu.
Naslonil se je na zid, zakriva-je z rokami. In ko je prišla Saizuma do njega, se je zrušil na kolena ...
"Leonora!" je zajecljal. "Leonora! Ali si res ti? Ali si prikazen, ki vstajaš iz groba?..."
"Z Bogom, kardinal!" se je za-čul Favstin zvonki glas. "Ostav-ljam te samega z Leonoro de Montigues, tvojo drago! . . . čuvaj se, da te ne seznanim tudi z duhom tvoje hčere! . . ."
Favsta je brez naglice prestopila prag. Ko jo je Claude uzrl, mu je dih zastal od strmenja. Kaj se je bilo zgodilo? . . . Mar ji je Farnese odpustil? . .. Krvnik je planil v dvorano in je videl, da kardinal kleči. Saizuma pa se sklanja k njemu.
"Violettina mati! . . ." je za-
mrmral kakor iz uma..
Umaknil se je ves prepaden, tako groza ga je bilo nenadnega pogleda na ženo, ki mu jo je bilo novembrovega jutra usmrtiti na Grevskem trgu. Zdaj je razumel, zakaj je smela Favsta živa ostaviti sobano, kjer bi bila morala umreti! Toda pojavijenje Leonore de Montigues ga ni moglo tolikanj ohromiti kakor kardinala. Sovraštvo, ki se je za tre nutsk umaknilo osuplosti, ga je obšlo z deseterno močjo. ] "Prav," je dejal sam pri sebi. "če je tako, jo ubijem na svojo 'pest!"
Planil je za Favsto. Toda princesa je bila že dospela do spremstva, ki je čakalo pred velikimi vrati. Claude je od daleč videl, kako se je nosilnica odpravila proti Parizu. 1 "To pot mi je ušla!" je zaškr-tal z zobmi. "Dobro. Drugič ne bom vpraševal nikogar več! ..."
XXIV.
Sestra Filomena.
Mojster Claude se je vrnil k paviljonin Nekaj trenutkov je neodločno stal pred vrati, za katerimi je gledal knez Farneški v Saizumine blazne oči. Nato je skomignil z rameni in je krenil proti vrzeli.
"Favsta ve, da jo hoče kardinal ubiti," je premišljeval gre-doč. "Zakaj je privela nesrečno Leonoro k njemu? . . . čeprav je imela s seboj dovolj ljudi, da bi lahko ukazala prijeti kardinala, je vendar odšla, ne da bi to storila. Zakaj ? . . . Kašne so misli te ženske? ..."
Tako ugibajoč je zavil med gosto bukovo in kostanjevo drevje, ki je tiste čase obraščalo montmartrski grič. Ko se je spuščal po strmem bregu, je zagledal četvorico ljudi, ki so po dva in dva korakali navkreber, čudno se mu je zdelo, kak posel jih vodi v samostan, kamor so bili videti namenjeni; vendar pa se ni dosti menil zanje. Odkar je vedel, da je Violetta mrtva, je ni bilo več stvari, ki bi ga zanimala!
Ko je srečal prva dva, ju je resnobno pozdravil. Oba sta mu odzdravila, starejši z roko, mlajši s tem, da je privzdignil klo-
buk. In Člaude je nadaljeval svojo pot, ne vedoč, da je bil mladi plemič, ki ni po gospodski navadi ošabno prezrl njegovega pozdrava, baš tisti, katerega je nedavno tega iskal v gostilni pri "Dobri nadi," da bi ga povel k Violetti: Karel Angoulemski.
Mladi vojvoda je ves sijal od upanja, zakaj Pardaillan ga je bil temeljito potolažil. Bil je uverjen, da najde v samostanu ciganko Saizumo in da mu ona pove, kam je izginil Belgoder in kaj se je zgodilo z Violetto.
četvorica je prišla do vrzeli. Pardaillan je prvi stopil na vrt; ko ni opazil ničesar sumljivega, je mignil Karlu, naj pride za njim. Croasse in Picouic sta jima sledila za petami . . . Na vrtu ni bilo nikogar razen dveh starikavih sestra, ki sta kopali v solnčni pripeki.
Tista izmed njiju, ki je prej godrnjala zastran mojstra Clau-da ,je zdajci opazila novodošle-ce. Vzravnala se je, oprla se na motiko in trpko opozorila tova-rišico na četvorico.
"Ta je lepa!" je vzdihnila. "Zdaj prihajajo že kar po štirje namah."
"Dajte, dajte, sestra Filome-• na," je rekla druga, ki je bila očividno mirnejše krvi, "čemu bi se neki jezili? Ako hočejo mlade sestre po vsej sili v pekel, je to njihova stvar, ne najina . . . Kaj moreva za to!"
"Vem, da ne moreva nič za to, sestra Marijangela, a sramota je vendarle, da dedci takole svobodno prihajajo motit naš samostanski mir. Tri sto rogačev! — zakaj ne bi klela, ko uganjajo mlade sestre še vse bolj grešne stvari — tri sto rogačev, pravim, mene ni še nikoli nihče ogovoril. To je zato, ker mrcine vidijo, s kom imajo posla!"
Sestra Marijangela se je kiselkasto namuznila.
"Nikar ne mislite," je povzela sestra Filomena, "da smo bili zmerom tako nekazni, kakor se zdimo danes. Ni še dolgo tega, ko smo imeli oči, lice in stas, ki ga je bilo veselje pogledati. Toda bili smo strogi, držali smo se pravil ... In tudi danes ta dan še nismo kar si bodi. A človek ima vendar krepost... in pa je-
Vsem Slovencem,
ki čitajo angleško, kakor tudi staršem, ki želijo dati svojim odraslim binovim in hčeram v roke dobro knjigo, priporočamo
krasno novo povest
Grandsons
(VNUKI)
KATERO JE SPISAL
Louis Adamič
Avtor 'The Native's Return,' 'Laughing in the Jungle' in 'Dynamite'
$ a
To je povest treh vnukov slovenskega izseljenca v Ameriki.
t* Cena lepo vezani knjigi obsegajoči 371 strani, je $2.50.
NAROČILA SPREJEMA
ENAKOPRAVNOST
6231 ST. CLAIR AVE.-----CLEVELAND, OHIO
zik! . .. Tak jezik, sestra Marijangela, da ne vem, kaj bi se zgodilo tistemu, kdor bi se me drznil sladko pogledati ali pa celo z besedami zapeljevati . . ."
"To pa, to," je krotko potrdila sestra Marijangela. "Zastran jezika se res ne morete pritožiti, da bi vas bil Bog prikrajšal."
Sestra Filomena se je baš hotela razpeteliniti zoper ta hudobni namig, ko jo je mahoma prevzelo nekaj drugega.
"Ježeš Marija," je zamrmrala, "k nama gredo! Glejte, sestra Marijangela . . ."
"Menda res, brezbožnik! . . . Beživa, sestra Filomena."
C Dalje prihodu jič)
OSTANKI "MAYFLOWERJA"
Ostanki jadrnice 'Mayflower" na krovu katere je dospela v Ameriko prva skupina naseljencev, se nahajajo blizu Ba-consfielda v Angliji. To je v osrčju pokrajine, kjer bivajo pristaši verske sekte Quaker-jev. Iz lesa, iz katerega je bila iztesana slovita ladja, se je leta 1624 napravilo poslopje, ki
PRODA SE
Poceni se proda oprema za gostilno ali konfekcijsko trgovino, v dobrem stanju. — Poizve se po 6. zvečer pri Frank De-benjaku, 20351 Goller Ave.
se sedaj rabi kot privaten hotel za Quakerje, ki prihajajo na obisk iz vseh delov sveta."
HOW OFTEN CAN YOU KISS AND MAKE UP?
FEW husbands can understand
why a wife should turn from a pleasant companion into a shrew for one whole week in every month.
You can say "I'm sorry" and kiss and mike up easier before marriage than after. Be wise. Ifyou want to hold your husband, you won't be a three-quarter wife.
For three generations one woman has told another how to go "smiling through" with Lydia E. Pink-ham's Vegetable (Compound. 10 helps Nature tone up the system, thus lessening the discomforts from the functional disorders which women must endure in the three ordeals of life: 1. Turning from girlhood to womanhood. 2. Preparing for motherhood. 3. Approaching "middle age."
Don't be a three-quarter wile, take LYDIA E. PINKHAM'S VEGETABLE COMPOUND and Go "Smiling Through."
Kidneys Must Clean Out Acids
The only way your body can clean ojjj: Acids and poisonous wastes from blood is thru million tiny; delicate noy tubes or filters, but beware of cne»Vj drastic, irritating drugs. If function* Kidney or Bladder disorders make >u suffer from Getting Up Nights, Nervou® ness, Leg Pains, Backache, Circles K>es, Dizziness, Kheumatic Pains, Ad" ity, Burning, Smarting or Itching, don take chances. Get the Doctor's KuaJf'g. teed prescription called Cystex 4« Tex). Works fast, safe and sure. In * hours it must bring new vitality, and » guaranteed to fix you up in one weelc_e money back on return of empty V&ck**:' Cystt.t costs only 9c a day at drugK18' and the guarantee protects you. £
OGLAŠAJTE V
"ENAKOPRAVNOSTI'
1933	25. jult193 7
bias spomtn
■ nas je zapustil ljubljeni
četrte obletnice
so-
prog in oce
trt
Leta štiri te že krije črni grob. Spavaš mirno, nepozabljeni.
Žalujoča soproga Margaret in sin Rudolph.
AKO IZVESTE NOVICO,
ki se vam zdi zanimiva, ;jo sporočite nam, ker bo gotovo tudi druge zanimala. Oglasite se v uradu, pišite ali pokličite telefonično
HEnderson 5311-5312
Lahko sporočite tudi našim zastopnikom:
V St. Clair okrožju:
John Renko, 955 E. 76 St.
Za Collinwood, Nottingham, Noble:
John Stebla}, 390 E. 162 St.
Za Newburg in West Side:
John Peterka, 1121 E.68St.
KAJ SE JE ZGODILO
Js šts
SB
Novice o dogodkih doma in po svetu dobite dnevno v
Enakopravnosti
6231 ST. CLAIR AVE. HEnderson 5311-5312
&
48235323532348234891235323535353235323482348235323485353235300
23484823532348484848