ISSN0350-SS61 ZA fcofi^c Delno lasno bo, OĎčasno nekaj več obiaènosti N Op ps. 50 let Številka 8 četrtek» 27. februarja 2003 280 SIT IMIIIO Že pišete dohodninske napovedi? S v brisu nosa in žrela 30-letne ženske, kije iskala zdravniško pomoc zaradi obolenja dihal, dokazali (»kužbo v virusom j^rtpe tipa A. ]mela Je značilne znake gripe: moćne bolečine v mišicah in sklepih. }>lavobol. nahod, bolečine pri poziranju in povišano telesno temperaturo blizu 39 stopinj Celzija. Čeprav je gripa že začela krožiti, epidemi-oiogi še vedno pri|x»ročajo cepljenje proti tuej. zlasti kroničnim boinikom. V slui^bi za epidemioioglji omenjenega zavoda /a zdaj na Celjskem Še niso zaznali povečanja števila oboieiiii s preiiiadnimí obo-ienji v primerjavi s povprečjem zadnjili iel. Nedvomno pa, je povedala epidemiologi-nja mag. Alenka Skaza, je virus gripe začel icrožiti- Podobne informacije namreč dobivajo tudi iz drugih območij v Sloveniji. Do konca prejšnjega ledna so virus gripe lipa A (poleg že omenjeni bolnici) doka/ali i>e pri štirih obolelih. Cepljenje proligripi je še vedno smiselno in ga zdravniki priporočajo zlasti kroničnim bolnikom. Nekaj odmerkov cepiva je na voljo v epidemiološki ambulanto txJdelka Zavoda za zdravstveno varstvo Celje, na Ipavčcvi 18 v Celju, pa ludi v ambulantah zdravstvenih postaj v Velenju, Šoštanju in Smartnem ob Paki. Po podatkih zavoda se je v celjski regiji za çripo cepilo blizu 25 tisoč ljudi, od tega v Šaleški dolini 3400. Da bi omejiti širjenje prehladnih oh^lenj. ki lahko prerastejo v epidemijo, svetujejo pogostejše prezračevanje pri>storov, v katerih se zadržujejo ljudje, umivimje rok, uporabo papirnatih toIkcv za enkraîno uporabo, skrb za dobro lelesno pripravljenost ter uživanje sadja in zelenjave. Bojnikimi seveda počitek, lajšanje bolečin z antipirctiki in analgetiki ter pilje velikih količin toplih napitkov. tp 9770350556014 n ONOVitEC e Pnmogovmk Vefen/e Spet kopljejo VI£LI£NJE - Vodja rudarske jnšpekcu« ma^j. Anton Pliininc je v torek ugotovil, da so v Premogovniku Velenje uresničili vse zahtevane ukrepe, /alo Je p;ivati s polno močjo. Tam stalno nadzorujejo vse sestavine jamskega zraka, namestili so nekaj dodatnih melrilcev, moštvo pasebej urili, med njimi pa je tudi dovolj usposobljenih jamskih reševalcev. ■ mz Pode/Z/r nagraúe ob dnevu civilne zascite ■ a aaa »•■♦•■♦aaa aaa aaa*aa*aaa aaa aaa aaa*aa**aaaaaaaa aaa*aa Pet nagrajencev iz Šaleške doline CEUE, 26. februarja • Na svečanosti v Nanxinem domu v Celju s svetovnem dnovv Civilne zascilc podelili tudipn/iiirnja in nagrade posameznikom, or}i(anixacijam in zavodom /a dolgo-lelno delo in p(»sel)ne /iislutic na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Podelili pa so tudi nagrade najboljšim (Misamc/Jtikom iz vrtcev in so sodelovali na nateèaju ravne in dru^^e nesreće- Nesreća nikoli ne piićiva"". Dobitniki pri>3ianj in nagrad so tudi iz Šaleške doline. Srehrni /nak civilne zašCile (C/) sla prejela Reševalna postaja Zdravstvenega doma Velenje 1er Marjan Grudnik i/. !)(^šlanja. Bronasti znak CZ pa jc prejel Velenjcan Ho ris KovSe. Keše valni postaji Zdravstvenega doma Velenje bodo uradno visoko priznanje jNidelili 3. marca v Ijuhljanskem Cankarjevem domu. Med olrjJ — Na ponedeljkovi seji svela, začeli Jo Ixido oh 11. uri, iKjdo i^i^iarttski svetniki ohn^vnavali petnajst UtCk. Med drugim hodo sklepali 4» imenovanju direktorja zavoda za kulturo. Kot najbr^Jx* veste, s'vet zavoda s'vetu ol>èine v imenovjnje pred-laj^a Kajetana Copa, enega od sedmih kandidatov, ki so se prijavili na razpis. Sejo bodo začeli z obravnavo sprememb in dopolnitev odloka o lokacijskem načrtu za čistilno napraw^ Šaleške doline. Spremembe bodo omogočile dograditev cislilne naprave. 11. faze, z novo telino-iogijo za biološki del Čl^enja. Poleg onesnaženih voda, ki bodo pritekale po zbirni kanalizaciji, bt>do v čistilni napravi očiščene tudi greznične g.'Àcç in mulji iz lokalnih (er manjših čistilnih naprav. Svelniki pa bodo lokrai med drugim določili tudi pogoje opravljanja javne gospodarske službe - s podelitvijo koncesij - na po-dri>čju ravnanja s komunalnimi odpadki in .sprejemali sklep o /iičetku postopka priprave sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Velenje za območje Šoštanja. Spremembe prostorskega plana terjajo občani. Doslej je na ti^ temo na občino prispelo 54 samostojnih pobud. ■ mkp V torek bodo zasedali velenjski svetniki aaaaa aaaaaa*aa*aaaaaa aaa*aa*aaaaaa aaaaaaaaa**a*aaaftaaaaa«aa Nova cena v vrtcu v ti»rek>4.marca l>i» zasedal Svel mestne olivine Velenje, □(»polnili bodo komisije in delovna telesa, ki w niso piipolna, uredili nekaj preni<»zenj ski h ziidev in dolodli novo ceno v velenjskem vrtcu. Ta naj bi znašala za celiKlnevni pr(^ram /a prvo stiin»stno skupino 77.096 tolarjev, /a druge» starostno skupino pa 6H2V7 tolarjev. Poldncvni pn^gram (4 do 6 ur) bo znašal po novem 50.681 tolarjev, krajši pr<')grdm 18.852 tolarjev, razvojni oddelek pa 213.764 tolarjev. Nazadnje so velenjski svelniki povišali cene v vrtcu novembra leta 200i. Na dnevnem redu imajo tudi sklep o sofinanciranju investicije »Knjižnica Velenje«, spremembe pravilnika o merilih za določitev podaljšanega ot>ratovainega časa gostinskih obratov (n kmetij, dt>polniive odloka o ustanovitvi javnega zavtxla Mladinski center, govorih bodo o ureditvi prometa v občini, odU>ku ozazJdai-nem načrtu Upa zahod in delu službe občiaskega nadzora. ■ mz Posvet »Turistični spominek - od Ideje do realizacije« I ••a a * a' I ••a a >«I I••a « a a a•« a•«I Velike potrebe po novih spominkih V ponecMjekjevvelenjdi^ Hotelu l^bi potekal posvet z )^>vor« nim naslovom: »Turistični spominek-od ideje do realizac(ie«. Pripravila sta ga Območna obrtna Ab(»rnicH Velenje in l^»kalmi turistična onianizacija ter 'I1C Velenje, ki na podntčju iskanja novih turističnih spominkov sodelujia ÍÁÍ tri leta. 'I\idi v Sale.ški dolini turistom cenovno sprejemljivih in zanimivih izdelkov domače in umetne ohrti še vedno manjka, zato na tem področju vidijo tržno nišo in moi^nosti za razvoj tovrst* ne dejavnosti. Kako se legii lotili. Je zainteresiranim predstavil Hra-broslav Perger, predseilnik sekcije domače in umetnostne obrti pri Obrtni zhomici Slovenije. In koga so pravzaprav povabili na današnji ptwvel? Sekreliirka velenjske Območne obrtne zbornice Sonja Jamnikar nam je pove-dala:«Na ta posvet smo povabili v.se naše člane, imetnike t.i. »pozitivnega mnenja domače in umetnostne obrti«, vse kar je v zvezi z izdelovanjem lepih izdelkov, pa tudi nekaj lokalnih pr(îizvajalcev izdelkt izdelke, pribiižane našim obiskovalcem. Hrahroslav Percer nam je na vprašanje, koliko je pravzaprav v Sloveniji Izdekwalt^zanimKih turist ičnih spi>minktw odgcwril: »Takih obrtnikov je precej. V odstotkih je to LJ^ vseh obrtnikov v državi. Kot veste je registriranih PrećavatetJ Hrabrosfav Perger ter predstavnika obeh organizatorjev posveta Sonja Jamnikar in Aíojz Hudarin. prek<»5<) tisoč Zaj^otovoJe izdelovalcev več ki>( 3 tisoč, ki so prido-hiN pontivn4>iKenoza i^ulelovnnje izdelkov domače in umetnostne obrti.« Ob tem seje kar samo ponudilo vprašanje, ali lo pomeni, da If '■■l v Udeieženci so se vah//ir odzvali potni pričakovanj, sa] od iz-deikoVf ki nastajajo ročno in so unikati, ni iahko preživeti. Zaradi visokih davkov, priznanih stroškov deta in včasih premalo iznajdijrvosti pri nastopanju na trgu. je po\ do pozitivnega mnenja sinčkov ne komisije za tovrstne izdelke pretežka, ali pa morda ni&iido-vi.>lj tržno zanimivi, da bi se sploh trudili. »Verjetno je za nekatere pf>t res pretezJui.To pa je mud drugim tudi namen tovrstnih seminarjev. Potretmeje nekaj v/traj« nosti in iznajdUivo.sti. lovrstnt iz« delki so iskani in zanimivi. Sam sent ntei«z strojev, FVj svetu takšne t^mike obravnavajo pcw-scm drugače. Vvečini evropskih dr^av imajo celo status umetnika.« Na ptjsvetu sc» sodelujoči ugotovil, da je potrebna ustanovitev sekcije tovrstni)! izdelovalcev za področje Šaleške di'^h'ne. ker bo-čje neg<")sp>danikih javnih siuzb cjbčine m razdelili približno milijona SIT za te namene. Predloge (xlhora morajo potrdili sedaj še šmarški svetniki. Ti se bodoseSli na sejo občinskega sveta v ponedeljek. 3. marca, ob 17. uri v mali dvorani tamkajšnjega kulturnega dtîma. Poleg razprave o letošnjem občinskem proračunu, težkem več kol 311 milijonov SIT, imajo na dnevnem redu Se predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. ■ tp Če je program dovoij zanimiv ... Poročali smo že, da stav minulih zimskih počitnicah javni zavod Mludiaski center Šmartno ob Paki in tamkajšnje društvo prijateljev mladine pripravila kar nekaj aktivnasti za otroke, dijake in tudi študente, Likovnem, temat.ske ustvarjaliie delavnice, večer s čarodejem, kino predstave so bile dobro obiskane, kar samo potrjuje mnenje organizatiîrjev in udeležencev: če je program diwolj zanimiv, je temu primeren tudi obUk. Kot sla povedala organizatoija počitniških aktivnosti bosta v naslednjih dneh analizirala dogajanje in v prihodnje posk\išala odpravili morebitne pomanjkljivasti. Kljub izteku počitnic pa bodo ostala vrata Mladinskega centra odprta tudi v naslednjih dneh. Vsako soboto do k(3Qca letošnjega aprila bodo namreč od 10. do 12. ure tu pripravili tematske likovne delavnice pod vodsivom mentorice line, ob sobotah se obetajo glasbeni klubski večeri, ob nedeljah oh 18. uri si bodo lahko mladi ogledali filmske predstave. Vsak petek (od 16. do 20. ure), ob s(ibotah od 14, do 20. ure ter ob nedeljah od 14. do 18. ure pa bodo na voljo tudi storitve spletne kavarne. Vsekakor dovolj izzivov za Še večji obisk dejavnosti v prostorih šmarskega Mladinskega centra, ki ga bodo uradno odprli predvidoma maja letos. ■ tp TnH^VT^ MAN In RTV mÉÊàJL^ diutba. d.o.o. Velenje ittaiz ob ćeiitklti. Cena posamerne^s pTvoda ^D SfT, iT>dseina naroCnira 940 SfT. tnmeseCra narcintna 2750 SfT, pđfetra naročnina 5.340 SIT. I«n8 naroCnifia 9.900 SIT. Uredništvo: SonsZakc^ek (direktor In glavni urednik), ^ns Vovk (odgovorni urednik), M lieras Xrs&C-Plai^nc (pcmofnlca uradnika). Janez Plesntk, Tatjana Podgorâek, BoianaŠpegel (novinar])). Mir^Zakoéek (urednica radija). Janja KoSuia-âjiegel {telinii^na urednlcai, Toma} 6«riak (cAllkovatec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Saáo KoneCrvk, Jiye Senčnik (propagandisla); $«det uredniltva !n uprave: 3320 Velenje. Ktdriceva 2a. p. p. 202, leleton {03) 59817 50. telefax (03} 897 46 43. TRR - Nova LB. Vfifsnje- 02426-0D20133854 E*majl: press ®na»as si Oblikovanje in graf. priprava: NaS Cas d.O.o. Ttsk Tisama SET d.d, Nahbda: 5.400 Svodw NenaroCenih fotografij in rokopisov ne vraiamo! Po zakonu a DDV čas' uvr^n med proizvode infonnalivnega znaCala za kaiers se pfaCu|e davek po 8.5% znižam stopt^L 21. februarja 2003 ""^ČilX DOGODKI V mlekarni Celeia presegli poslovne načrte za leio 2002 Poskušali bodo tudi na zaliodu ZREČE, IK. februarja - 21. srečanje swjih najboljših pride* lovalcťv In organizatorje iKlkii-pa mleka je dni^a največja slovenska miekama Celeia izAije vasi tokrat pripravila v'farmah Zreče. Ob tej priložnosti je di* rektor mlekarne Maijan Jakob spregovoril o lanskih poslovnili rezultatih in letošnjih razvojnih usmeritvah, le prwhidevajo aktivnosti, s katerimi se bodo poskušali čim bolje pripraviti na v^top Slovenija v lLvn>psko skupnost maja prihtKinje leto. V letu 2CX)2 je mlekarna ustvarila približno 11 milijard tolarjev priliodka. kar jc već kol so načrtovali- S prodajo na domaČem trgu so lani zaslužili yO odstotkov, na tujem pa 20 odstotkov prihodka. Na trg so poslali nekaj nvjvih i/delkov, ki so našli svijjc kupce. Ustvarjen dobiček bi bil zanesljivo večji, če ne hi hilo aťcre kloraníenikol. Čeprav pri nohenem od svojih pridelovalcev mleka niso odkrili sledi prepovedanega antibiotika, negativne so bile ludi vse analize zalog mleka v prahu, jim je íďera - ocenjujejo - povzročila za blizu 85 milijonov lolarjev skode/le, po mnenju Marjana Jakoba, ne lx>do mogli odpravili lakn hiln). saj od novembra lani dalje na hrvaškem trgu niso prodali lončka jogurta, mleka ali drugih mlečnih izdelkov, z veliki težavami se srečujejo tudi na trgu Bosne 1er Hercegovine. »Za hrvaški irg smo sklenili dolgoročni pogodl\> z Vindijiv Dve, Iri cisterne mleka smo prodali lu na Leden, s kompenzacijami smo ji ixldajali c^bćasne presežke mleka, vodstvo hrvaške mlekarne pa se sedaj z nami ne želi niti pt^govarjali. Bo.sna in I lorce.govina pa zahteva dt)dal- ne anjilizc za vsak jogurtni lonćek, amJiza zanj pa slane 70 tisoč lolarjev. Naše le/ave je izkoristila mlekarna Dukai. ki je v minulih mesecih na račun slovenskih mlečnih izdelkov podvojila svojo pfi^dajo.« Nobenih zapletov pa niso imeli z nemškimi partnerji, katerim Celeia prodaja sirolko. Lani je mlekarna od približno 1500 kmetov in svoje laslne pn>-izvodnje odkupila 76.5 milii<î-nov liirov kakovostnega mleka ali za H odstolkov več kol leto prej. Letos naj bi ga odkupili še za H t)dslolkov več. Sicer pa .si bodo prizadevali, da bi mlekarna ostala v zadružni lasti, in da bis Ichiiološkimi posodobitvami sledili evropskim smernicam rîizvoja na tem področju, predvsem pci rermcnliranem prop'a-mu. Odločneje se namreč nameravajo podali na zahodne tr- ge. Dogovori glede tega so v polnem zamahu in letos spomladi naj bi na la Irg že postali svoje izdelke. Za zdaj sicer p<.îd blagovno /namko kupca, malo lais-neje pa tudi pod lastno »zeleno dolino«. »Vemo. da bo to težko doseči, kajti 1. maj 2004. ko naj bi Slovenija vsiopila v Evr rjave pasme, preoslab pa črno belo) 1er od 65 do 70 glav mlade živine, namenjene za obni)vo Črede. To Čredt) bi radi ohranili in povečali mlečnosl- Na vsaki kmetiji jc |X)(rchjH) trdo delali, mlečna proizvodnja pa zahteva celega človeka prak-lično 24 ur na dan. Za nameček nas spremljajo še lakšne in drugačne težave. Med njimijihje karnekííj ne-p<')lrcl'>nih, človeku pa jemljejo vdgovarjaie vi sami, s sv(5jim podpisom. Lanska poprečna plača 2.825.232 tolarjev Kako plačati čim manj dohodnine - na legalen način, jasno - je vprašanje» ki zanima slehernega od nas. Zakaj bi državi dajali vcc ki.>l ji gre, če to ni potrebno? Državni stalislični urad je lorej izračunal, minislrslvo za finance pa objavilo, da je bila poprečna plača v .Sloveniji v letu 2002 2,825-232 tolarjev. Na tej podlagi jc ministrstvo oblikovalo lestvico za odmero dohodnine za !elo 2(X)2. obenem pa objavilo tudi olaj.save. ki zmanjšujejo tjsnovo za dohodnino. Olajšavo za dohodnino Zneski olajšav so odvisni od poprečne plače zaposlenih. Te olajšave oziroma z zakonom predvidena zjîizanja davčne osnove niso odvisna od posameznikovih osebnih dohodkov. Zneski so za vse enaki. Ker jc po statističnih izračunih pi"»prečna lelna bruto plaća lani dosegla 2.S25.232 tolarja, znaša znesek neobdavčljivega dela v višini 11 % |x>prečnc plače po 7. členi Zakona o dt>hodnim ."^10.776 tolarjev. Po 8. Členu Zak^ma o dohodnini so zavezancem priznani naslednji zneski olajšav: invididom s lOU % lelcsno okvaro v višini 100% poprečne plače (2-K25.232 lolarjev). učencem in i^iuden-tom za prejemke, dosežene z opravljanjem dela prek študentskih in mladinskih organizacij v visini 40% poprečne plače Lestvica za odmero dohodnine 2002 čeznaša osnova (v tolariihl znaša davek (v tolariih) nad do 1.403.322 17% 1.403.322 2.806.642 236.563 -f-35% nad 1.403.322 2.806.642 4.209.966 729.725 +37% nad 2.806.642 4.209.966 5.613.285 1.248.956 +40% nad 4.209.966 5.613.285 8.419.927 1.810.286 +45% nad 5.613.285 8.419.927 3.073.274 +50% nad 8.419.927 (1.1.10.093 tolarjev) in starejšim od 6.S let v višini 8 % poprečne plače (226.019 tolarjev). Pravico do slednje, tako imenovane starostne olajšave imajo zavezanci, ki so v dohodninskem letu dopolnili (>S lel. Davčna služba za to olajšavo poskrbi sama in zavezancem nanjo ni ireba posebej opozarjali. Po 10. Členu zakona o dohodnini znašajo zneski posebnih olajšav za vzdrževane družinske člane za prvega t)lroka in vsakega drugega vzdrževanega družinskega člami 10 % poprečne plače, za vsakega naslednjega otrc^ka pa se olajšava poveča za 5 % navedene plače in znaša za enega otroka in vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana vvišini 10% poprečne plače (2% (10% -i-15% ali 706.308 lolarjev), za tri otroke v višini 45% (10% + 14% + 20%) ali 1.271.354 tolarjev); za štiri otroke v višini 70 % (10% +15% + 20% + 25% ali 1.977.622 lolarjev), za pel otrok v višini 100% (10% + 15% + 20% + 25% + ali 2.825.232 lolarjev) olajšava za motenega otroka pa znaša 50% poprečne plače ali 1.412.616 lolarjev. Zavezanci sami pa že dobro poznajo pravico do 3-odstotne-ga znižana osnove zaradi izdatkov, ki jili navaja zakon za dohodnino, Boste računali? Da se vam ne bo treba pcjsebej truditi z računanjem, si lahko pomagale . ko imale vse polrcbne podatke, s katerim od programov za izračunavanje dohodnine, ki jih najdete na internetu. Če boste računali po »peŠpcUi« pa počnite to tJikolei Najprej seŠlejte vse lanske bruto ziislužke (plača, bonitete, regres, avtorski honorar, udeležba pri dobičku). Od vsote, ki jo dobile, t)dštejle plačane obvezne prispevke za socialno varnost ter normirane stroške avionskcga honoruija (čc ste ga imeli), 'Jako dobite o.'înovo za dohodnino. lo zmanjšate (odštejele) za največ 3 % (z raOuni). odštejete .še splošno olajšavo (ta je z^ vse enaka in znaša za lelo 2002310.776 lolarjev) in morebitne olajšave za otroke in vzdrževane družinske člane, 'liiko dobite zmanjšano osnovo. Zne.sek, ki sle ga cbbili, primerjale z zneski v lesivici. Najprej ugcv lovite, v kateri razred sodite, potem pa na osnovi lega izračunate svojo dohodnino. To. kar dobite, primerjajte s tistim, kar stežc plačah med lcl(^m ali drugače: od izračunane dohodne odštejele že plačano aktm-lacijo dohi>dnine. Ce je rezultat »plus«, pomeni, da bo treba drŽavi toliko še poravnali, če je »minus« pa, da sle plačali več kot bi bilo treba in boste od države dobili razliko povrnjeno. To je vse umetnost. Dobro izračunajteí ■ mkp UTRIP 21. februarja 2003 Pogovor z županom Občine Mozirje ivanom SuhoveršnilČanov. občinske uprave in občinskega svela.» # Nekateri pravijo, tla vam je bil do sedaj občinski svet vse prej kot v oporo ? Župan občine Mozirje tvan Suhoveršnik. n Zaradi dolgov iz preteklih let prav vetiko denarja za vlaganja ni.« »Člane svela so izvolili občani in upam, da mi bodo v oporo. Je pa res, daje svet politično lelo, kjer se krešejo mnenja, usklajujejo zadeve, kar je povsem normaino. Menim, da bomo s skupnimi močmi vendarle nekaj pasto-rili.« # Slo (ini zupanovanja je za va-mi. Se mortla lahko s čim že po-hvalite? «Ne vem, s čim bi se lahko. Človek se vendarle mora privaditi novemu načinu dela, spoznali občinsko upravo, se seznaniti z delom občinskega sveta. V lem obdobju je bila ena od prednostnih nalog pri- prava letoSnjega proračuna. Težak naj bi bil več kot 900 milijonov tolarjev. Predlog smo obravnavali pred tednom dni. Svetniki ga niso sprejeli v prvi fazi. So pa priznali, da je dobro pripravljen. V razpravi so menili, da bi bila pri prerazporcdilvi denarja možna še kje kaki^na sprememba.« # Kateri so letošnji najpomemb-n^ši projekti občine? »Zagotovo so to priprave na začetek uresničevanja projekta Podrožnik, kjer bomo uredili u pra vntvsianovanjsko cono. Poleg upravne stavbe za javne in druge službe bo tu .ie trgovski center, komunalno pa bomo opremili še nekaj pared za individualno gradnjo. Vclikprojckt je tudi ureditev ceste Šmihel ' Planinska ravna, kje pričakujemo S4)de-lovanje države, lega se nadejamo še pri ureditvi stanovanjskega objekta Brce.V proračunu pa smo predvideli tudi nekaj denarja za komunal-no, cesino dejavnost, pripravljamo projekle za daljinsko ogrevanje. Prav veliko sredstev za vlaganja pa zaradi dolgov občine iz prejšnjih let ne bo na voljo.« # V načrtih je bila iudi izgrad' tija prizidka za potrebe deveilei' ke in večnamettskesa Športne^ f^a objekta pri mozirski osnov-ni šoli. »K lej naložbi, vredni blizu 80U milijonov tolarjev, naj bi -po načriih • prislopili v letu 2004. Po pogovoru s sekretar- jem na ministRtvu za Šolstvo, znanost in Sport pa nam je bilo jasm), da bomo lakral lahko projekte šele pripravili in v najboljšem primeru k nak^bi pristopili leto kasneje.« # Katera s/), po vašem m/ienju odprla vprašanja, na katere bi morali hiti pozorni v na-dednjih leiih? oKar veliko jih je - nadaljevanje vlaganj na področju cestne dejavnosti, ureditev obeh trgov Mozirja in Rečice ob Savinji, kanalizacija Prihcjva, nadaljevanje aktivnosti pri projektu Podrožnik, da bo zaživel kot je predvideno, stanovanjska dejavnost, zanemarili ne smemo lunzma,..,« % V obči/ti vdiko stavite prav na slednjo dejavnost, njen razvoj pa ste predvideli v močni pove-zavi z (ioltmi. »Drži. Občina je zelena, nimamo industrije, ki bi onesnaževala niiše kraje. Lanska nesreča je precej zavrla prizadevanja laslnika Ki'C iz Južne Tirolske, ki se namerava iz Goli aktivno umaknili, kot se je izrazil. Išče se slovenski partner, ki bi bil pripravljen vložiti polovico potrebnega denarja. Kar precej smo o tem že govorili in lahko povem, da se dok^ene stvaii žc razvijajo pozitivno. Občina bo pri tem sodelovala predvsem z inlVa-sirukiuro - ceste In predvsem pa 7 objekti, ki bi služili v turistične namene.« ■ tp S C Velenje In Premogovnik Velenje Temeljni kamen za učne delavnice še Velenje in Premogovnik Velenje IVmeljni kiimen za učne delavnice Julija lani sta ministrstvo /a šolstvo, znanast in šport in Premogovnik Velenje kol soustanovitelj Šolskega centra Velenje (ŠCV) podpisala Ak\ o ustanovitvi medpodjetniškega izobraževalnega centra. 'Ja deluje kot organizacijska enota šolskega centra in je prvi tovrstni center v Sloveniji, Jutri (v petek) oh 13. url lin nu Starem jašku v Veleiyu priložnostna slovesmist, na kateri bodo pobžili temeljni kamen za iy^adnjo nadomestnih učnih delavnic S('V, kjer bodo uredili ttidi prostore medpodjetniškega centra. Slovesnosti se bosta med drugim udeležila minister za šolstvo, znanost in šport dr, Slavko Ciaber in ministrica za gospodarstvo dr. Tea Petrin. ■ tp Papilot Center za pomoč ŽJtvam kaznivih dejanj - Velenje, Eťenkova 61 (stolpič c) Če sle žrtev kaznivega dejanja ali ste v situaciji, da se kol žrtev počutite, nas lahko obiščete ali pokličete po telefonu. Dosegljivi smo 24 ur na dan vse lelo. Delovni čas: od pj.inedeljka do petka na centru od do 19.(K) ali po telefonu 03/586 30. Obsolx)tah, nedeljah, praznikih in ponoči smo dosegljivi preko dežurnega telefona 03/58633 30. Ministri so se spustili med ljudi Kiirsmo ibt|>ovnlulK smodočakďll: ministri z n^iše^^H^hmočJa 50 v Celju (Hlprll svojo pisarno, [n pravyo. du nť ImkIo W "nahí-ralník", akltvno stt nameni vajo vključiti v (Klpra>1Jjmje tťAav; Vsaj to; kako in koliko jih hodo lahko tKlpravili, je seveda clru^o vprašar\|ť. 21a zdaj ni (gotovo, če se l>o .\fidrejl Kihter, Zelenki Ki)vač. Slavku (îahru in Jaki Presečniku prii pištíme. t>e in tudi pričakovanja. Boris KlanČnik. pni mzvojnik, jecelopdol)ravajo. Kuj ho vse skupaj prineslo, bomo pa še videli» Gotovo bo pisama dobn» zasedena tudi, ko l)o v njej uradoval prometmk.laka Presečntk. Toda tiidi zanj velja nek;ij pv ira m rdeče-črno meduzo, kol da Še enkrat plačujem kratek korak veČ od fmienjenga - dvojno povezavo in dvojne impulze. Po vsem tem gotovo že veste, kaj bi mi prizadejala tfkinitev moje najnovejše Urokopasovnice^ tnoje krepke pophtvne povezave, na kateri parazitsko visim, na oni sirani pa je ves svet. Oditfgnilveni sindrom. Moja prva jyriklopljenosl se je začela na patetični, utripajoči in cvileči .1S6-ÍCÍ, ki je za silo gostila omrežne sohe, v katerih sem srečevala neznance. To su bili Še meseci, ko je hil internet Čudaštvo, na ?ijem pa si komajda lahko visel več kol nekaj ur - če Že ne zaradi nerazvitosti omrežja in dejstva, da si pri sprehodu naletel celo na njegove mejCy pa zaradi srhljivo slabih monitorjev, ki so povzročali izrazita vnetja nčt, možgani pa so otekli v zajetnem glavoljo-lu. Toda oče ideje prostega pretoka informacijskih povezav med ljudmi, Nikola Tesla, bi verjetno norel od sreče. Tedaj sem šele fTremagovala naravni odpor pred računalniki, pošastmi, ki so bili tedaj mestoma mal sehoj celo nekompatihilfii, ki so požirali pomembna intelektualna in imietniška dela, vtkana v krhke, občutljive in izbrisljive dokumente, s katerimi je mimogrede opravil ta ali (mi virus. Zdaj nie ta fîjihova druga plat medalje sploh ne moti več. Odpuščam vse. Odpuščam tu, da mi zaradi neke trapaste napake programerja izgine vsa korespondenca fmteklih dveh let. Pi) prvem šoku in žalovalnih ritualih preboli m zadevo tako, da jo pometem pod predal »sp(m-tajio spimiladansko čiščenje« (Če je računalnik lo storil, je bilo očitno potrebno). Sicer pa je najslabša lastîiost ljudi itak la, da kot hrčki hipiČimo zgodovino in Čustveno navlako. Dober sistem zna cenili proste gigabite prostora na disku. In si jih najverjetneje tudi vzame. Kol vidite, sem se računalniškemu r)kolju miselno prilagodila. Karkoli izgine, že obstaja nekje lam zunaj. S to ft-lozofijo v resnici ne morete izgubiti ničesar. Prav, morda ne obstaja v slovenščini in morda tega tie boste našli v nasled)iji uri. ampak Šele nasleilnjih dneh. I oda obstaja. Kdor meče danes puško v koruzo, si v svoj psiho ft žični svet ni pravilno vgradil iskalnikov. (In taks slabotni kš-borgi so vendar patetični!) 11 kra t i pa me muči otožni bes. Prvič, veČino življenja sem preživela brez omrežja, kar lahko mirno ožigosamo za povsem izgubljeni Čas. Drugič, večina mojega dosedanjega izof/raževanja je potekala brez omrežja, kar lahko mirno ožigosamo za hudo, težko in neprcnuistljivo oviro, ki je oteževala, če že ne kar onemogočala mojo pravilno evítlucíjo do omrežnega parazita. V nujloriČno programiran ost mojih možganov so se sčasoma zalezli drugačiii gibi, kot jih imamo za normalne. Namesto hoje - dvojni klik. Naniesto ročnih spretnosti — hlastno tipkanje, ki dokončno priklopi (in torej tudi potrdi, jih napravi za resnične) moje misli. I. j ud i s ki Še obiskujejo drage kino predstave, pomilujem. 7.voki narave se mi zdijo precenjeni: namesto ptic mi igidijo glasbene datoteke na tisoče Zemljanov, ki so mi jih preko omrežja ponudili v raziskovanje. Kadar crkne program izmenjave datotek, doživim Icjčko najnižjega obupa, skoraj se p(}vrnem v svojo človeško telesnost, da lahko občutim lo slraŠno odtegnitev. Moji pňjatelji so le še ljudje, ki delajo sezname tega^ kar moram najti, in ko najdem, katarzično triumf tram. Program crkne - sem v bedi, skrivam se pred I jud) ni, ki so mi poslali sezname. Pn)gram dela - vredna sem Človeške maierializacije in (kratkotrajnega) pojavljanja v javnosti. !n vi ste mislili, da je sem mar ska naloga vašega mulca, oh kateri vozi slalom po Številnih spletnih straneh in piflar-sko obsedeno raziskuje vire, nekaj preprostega. Nikoli več. Razkrajam se, ni dv(jma. Osebnostno, fizično (moja trpeča hrbtenica se seseda). Morda me nekoČ ne najdete več v fizični obliki, ampak se bomo srečali v pikselni ali kakšni drugi metamorfozi. Ali bog obstajaf Odgovor na to vprašanje, odkar obstaja internet, se glasi: Da, zdaj obstaja. 27. februarja 2003 V SREDISCU Na Upravni enoti Velenje lani rešili za petino več zadev kot leto prej Reorganizacija ne sme mimo! N» Dpravni enoCi Vvlenje so Umi rci^iU di^irih 74.800 /ad«v. kar Je /a petino ve^ kol lelo pr«»Na tem področju pa nikoli ne moremo narediti tako hitro, da bi bili ljudje z nami res zadovoljni. Tudi prejšnja zakonodaja na tem podn^iju je bila zelo zapletena, upajmo, da bo nova encv slavnejša,« pravi Pečovnikova. »Zahtevala je zelo veliko pozornosti in usklajevanja s soglasodajalci«. Lani so imeli na področju okolja in pr<-)sl.ora v delu za 3 tidst tam, kjer upravičenci ne sodelujejo, ne dvigujejo poite, nimajo nobenega interesa, se pritožijo zoper vsako zadevo Še vedno so nerejU^ni Majerholdi, čeprav so v zvezi s to denacionalizacijo izdali že pet odločb. Pet zadev je nerešenih zaradi še vedno odprtih zadev ok(5li državljanstev. Za deset zadev pa so trdno prepričani, da bodo dokončno rešene Še pred poletnimi dopusti. Spremembe? Napoveduje se jih veČ. liidi teritorialna reorganizacija upravnih enot. Dejstvo je, da bo do nje prišlo, čeprav so se o tem, da naj bi regije opravljale naloge lokalne samouprave in državne uprave, pojavili nekateri pomisleki. Stroški celega sistema - regionalnih parlamentov, regionalnih uprav ..., bi bili visoki in postavilo se je vprašanje, če bi dosežki ali pridobitve upravičili stranke. «Očitno se je ludi zaradi tega začelo razmišljati drugače, o reorganizaciji upravnih entîl, kar bi bilo možno speljati brez večjih sprememb zakonodaje. Govori se o rdzličnih številkah: 8 + 1,12 ... Zelo me skrbi. Če ne bo zraven Velenja. Zdi se mi, da bi se takoj zmanjšal nivo storitev. 'Ib pomeni, da bi bile vse pomembnejše funkcije drugje, od kadrovskih do finančnih. Z.di se mi prav, da bi letos vse sile usmerili v to» da bi Upravna enota Velenje ohranila funkcijo, kakršno ima. Glede na kazalce, ki jih imamo in na trud, ki ga vlagamo, na proizvodnjo kakršna je tukaj in na števiio prebivalcev, bi bilo zelo krivično, če bi izpadli. Tudi prostore imamo in to lepe.« ■ Mitena Krstić - Ptaninc Za 43.000! Uprava enola nudi storitve 43.000 prebivalcem. Vsem iz. občine Šošlfinj in Šmartno ob Raki in skoraj vsem prebivalcem Mesine ol>čine Velenje. Razen listini iz Vinske (îore. Pripravljena pa ježe nova uredba o teritorialnem obsegu upravnih enot- Minister Rado &^hinc je obljubil Velenju in Vinski Cio-ri, da IhkIo lahko prebivalci upra-vfic zadeve že kmalu opravljali v Velenju. Ob torkih najlaže Zanimivo. Čeprav v upravni cnoii vedno znova pripovedujejo o tem, da so v uradnih dneh najslabše obiskovani torki, koje najla?,c in najhitreje priti na vršio, je obisk Se vedno največji ob sredah in petkih. Po kazalcih se uvrščajo v slovenski vrh Sodijo med prvih pel enot po številu rešenih zadev v zakonitem roku. »(Iq pogledamo zaostanke. Ti v državi v poprečju zna^jo odstotka, pri nas 0,8 odslotkit.« lljdi delajo s si^razmerno majhnim Številom ljudi. Zadnji izračuni na nivoju drŽave s»o pokazali» da ima v Velenju cena upravnega postopka ena izmed najnižjih cen. Obrestuje .se, da so svoje ljudi izobraževali, da nLs<5 veliki) zaposlovati. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje Območna služba Velenje predstavlja Javna dela .Mvnu dťla so dotiro painu^ nil ol)llk«i ukrepa «ikthne p^Ai-ttke /ap4>slc>van,i:vojň novih delovnih mest in ohranitvi ali razvoju delovnih spo sobnosli brezposelne osebe. Organizirajo se zaradi izvajanja socialno varstvenih, izobraževalnih. kulturnih, naravovarstvenih, komunalnih, kmetijskih in drugih programov. Prcfgrame javnih del organizirajo delodajalci ali druge organizacije za liste dejavnosti, katerih cilj ni pridobivanje dobička in ki na trgu ne povzročajo nelojalne konkurence. Brezposelne osebe so vkijuCene vjavna dela na podlagi posebne pogodbe o zaposlitvi, ki jo sklenejo z i*A'ajalci javnih del. Zanje se up^^rablja-jo predpisi o delovnih razmerjih, ki urejajo pravice in dolžnosti delavcev. V delo so brezposelne osebe vključene praviloma 31) ur ledei^ko, IQ ur pa je namenjenih iskanju zaposlitve, usposabljanju in izobraževanju. Brezposcina oseba, ki je vkJju(iena v javno delo ima pravico do plače v višini izhodiš<íne plaće tariťnega razreda lislrez-ne kolektivne pogodile, pravico do minimalnega letnega dopusta, povrnitve strcákov prehrane in prevoza na delo ter do vključitve v program usposabljanja in izobraževanja. Z objavo v Uradnem listu se je dne 14, 2. 2003 uradno zaključil razpis za nove programe javnih del v letu 2003. Na razpis so izvajalci v Območni službi Velenje prijavili 61 programov. Izbranih je bilo 43 programov» vanje pa naj bi se vključile 104 brezposelne osebe. Izbrani programi se pridružujejo programom, ki so bili izbrani za leli 2002 in 2003 že na ra/pisu v letu 2001 in v katerih bo letos na območju velenjske regije vkljuCenih 119 brezposelnih oseb. Skupaj iz obeh razpisov bo iz naslwa javnih del do konca leta 2003 zaposlenih 223 oseb. Javni razpis za javna dela v le- tu 2003 se je nanašal na razde-lilcv 1,2 milijarde tolarjev, od lega je bilo za programe na ob-miičju velenjske regije predvidenih 109 milijonov tolarjev. Razpis je opredelil tudi ciljne skupine brezpi'^selnih oseb, katerim naj bi bili programi javnih del namenjeni: - Brezposelne osebe nad 1 leto prijavljene na zavodu: - Brezposelne osebe starej,^e od .50 let: - Mladi do 26, ki so nn Ziivodu prijavljeni vcC kot 6 mesecev: - Težje zapasljive brezposelne osebe v skladu s pravilnikom o izvajanju ukrepov aktivne politike zapcxslovanja: osebe slarejSe od50 let, na zavodu prijavljene već kol 6 mesecev, slarcj^ od 45 let. ki imajo srednjo izobrazbo ali manj in so dolgotrajno brezposelne osebe ali t"*scbc, pri katerih je ugotovljen upad delovnih sposobnosti, invalidne brezposelne osebe, osebe brez izobrazbe, kvalifikacije ali dekwnih izkušenj ali osebe, ki same skrbijo za enega ali več otrok, ki so .stari maiîj kot 15 let ali katerih zako-ncc jc brezposeln: Znaiančno opredeljenimi cilj- nimi skupinami brezposelnih oseb je Zavod za zaposUwanjc že v razpisu želel dati prednost vključevanju tistih skupin brezposelnih (îseb, ki imajo pri zaposlovanju največje težave. Med prispelimi popolnimivlo-gami .so razpisne komisije na območnih .službah izbirale po naslednjih kriterijih: 1. Možnast vključitve ciljnih skupin brezpaselnih oseb; 2. Primernost programa, da se izvaja kol javno delo; 3. Vsebina programa iz treli vidikov: z \adika brezplodne osebe, izvajalca in lokalne skupnosti; 4. Reference programa glede na čtis dtïsedanjega izvajanja in bhodov v zaposlitev: 5. Upoštevanje regionalnih zaposlitvenih značilnosti: Izbrane programe lahko naj-v^'krat uvrstimo na podro^a: izobraževanja, kulture, urejanja okolja, kmetijstva, so prostega Časa, pomoč pri izvedbi in organizaciji i^pi^rtnih aktivnosti. Pri urejanju okolja se lahko izvajajo programi, kijih predlaga občina za izvajanje enostavnih in pomožnih del, ki imajo enkraten ali sezonski značaj: sanacija, popisi divjih odlagališč, čiSčenje javnih povrSin in rečnih bregov, odstranitev zapuščenih vozil, vzdrževanje opreme v parkih in igriščih, pomoč pri vodenju evidenc stavbnih zemJjiSč, pomoč pri urejanju premoženjskih zadev in zemljiške knjige. Na področju kulture se javna dela najpogosteje izvajajo: pri dejavnostih za otroke in mladino ter pri drugih dodatnih dejavnostih knjižnic, v muzejih in galerijah kot pomoč pri izvedbi in pripravi občasnih razstav in drugih prireditev, pri informiranju obiskovalcev, pri vnosu podatkov v računalnik. Vscx'iaincm varstvu se izvajajo javna dela, ki so namenjena: pomoči in varstvu invalidniJi oseb ter drugih posel^j ranljivih skupin prebivalcev, pomoči pri izvajanju humanitarnih dejavnosti. razvijanje prostovoljstva, pri programih /a invalide, ki jih izvajajo invalidske organizacijo in društva (t«cbna asisienca, pomoč slepim in drugi programi, ki pripomorejo k večjemu socialnemu vključevanju invalidov, npr. stanovanjske skupine). Na področju kmetijstva se lahko izvajajo javna dela, ki predstavljajo pomoč organizacijam, društvom v smislu ohranjanja in varovanja kulturne krajine, gozdov ter pri razvoju podeželja. V teh okvirih sc lahko izvajajo programi: čiščenja in prcprcčevanjazaraščanja kmetijskih zemljišč, programi za razvoj podeželja, društvena dejavnost, pomoč pri vzpostavitvi dopolnilne dejavnosti na kmetiji, programi ohranjanja in varwa-nja giîzdov v okviru Zavoda za gozdove in izvajanje pomočiv primeru elementarnih nesreč. ■ Robert Rajšter, koordinator za področji po» kiicne orientacije in programov zaposlovanja GOSPODARSTVO '^Jtíi 27. februarja 2003 Poéovor s predsednikom Uprave Gorenja Jožetom Sianičem Nastopil je trenutek resnice: še dolgo bo treba dvigovati produktivnost! Zii (iorvnje velja, daj« /davniij prvnvilo sloveaskť niťjť. éa seje pi»vv:-p^lo med vodilna svetovna podjvlja l>ele (ťlinikť. Nic ve^ ne stopajo /a njimi, vCasih so ťťlo oni. Čeprav veliko veiji. učijo od (»orenju. Vse to p{i vodilnih delavcev Ciorenjii. niti njihovega pne}ia nio^ii. ne uspava. C>stuj^jo (rdno Í1U tleh in nenehno na preži, /a->edajo^ se., da konkurenci ne počiva, 7amiijen irenutek pa je lahko usoden. Te^a so se xavednli takrat, ko Jim hi-l(» fes hud<». to vedo icidi danes, koje njihov po]o/iij d(»kaj i^otov in trden. To stalno poudarja tudi predsednik uprave (»orer\ja .\tvh SlaniC, ki smo }2U /apro.sili /a pogovor. 0 l.arL^koletojehitospeieitov vašise' riji usptstiih ? »Poslovanje v lanskem letu jc bilo dohro, H o konkrclnih Slcvilkah prod ra/pravo na nud/orncm svetu ne smem govorili. Lahko le rečem, du so se številke gibale se bolje kot smo si /asiavili,«< # 'Anovd ste ustvarili Imli tlohi^iik? Uidi (a jc nekoliko nad planom.« # in kúj hostť z ttjim. kakšen ho vaš prťíihf* UisSínikom 7 »To v (iorenju ni ve^ nobena /nanosi. Prva leta, ko smo bili v velikih težavah, so ^ lasi niki odpovedali ec-lotnemu dobitku in ga namenili poso-dobilvam. /.daj imamo v siraieSkih asmenlvah dogovorjeno, da približno tretjino ustvarjenega dobiOka razdelimo med delničarje, osialo pa namenimo razvoju, torej irdnosli lirme.«» # Ziiaiu> je. da so irjii, ki so vasi osred» nji irffi, (oraj osrednja in zflhodtta /;v-ropa v precejšnji recesiji, vam pa je uspelo kljnh vsemu tam ohranid ali pa velo poveèati trbie ddeze? »Preprosio, dobri smo! Vsa leia smo trdo dciali, na vseh pi^dročjih dela in življenja v Gorenju smo poudarjali kvalileto in racionalnosi. Na vsiikem koraku smo iskali čim bolje rcŠilvc, začenisi z nabavo, ki mora bdeti nad lem. da so naši dobaviielji dobri in poeeni. Potem je lu proizvodnja, kjer nenehno težimo k veíji produktivnosti-včasih ludi 7. odpu.^'anjem delavcem, ampak z '^eljOs da izboljšamo organizacijo in lebnologijo, da lahko z islim številom deiavccv naredimo već. Potem je lu razvoj, ki mora dati vse od sebe, Ja prihajajo na trg vedno novi izdelki s katerimi želimo biti korak pred konkurenco. Nič manj ptv membna ni distribucija, nenehno jc ircba vlagati v trge, obsiojcče in nove ... skral ka mreža» ki jo je spletlo Gorenje je .%oko in zahtevno razple-lena, prav nikjer pa ne sme popuščali!« Velike razvojne moî^nosti vidite na irgih jugiwzhodne Evrope. »Ne le lam. Mi intenzivno vlagamo v vse trge, res pa je, da xo nekateri v vzponu, na primer Rusija, Bolgarija, Romunija... /.a Jug<»lavijo. 1 írvaško, Bosnone morem reči, da so v vzponu, mogoče nialcnkosl Srbija, a la področja so za nas izjemno pomembna. Ostala .so nekako naš domicilni trg, lam se razni proiA'ajaIci močno dre-njamo, a mi smo nedvoumni zmagovalci. Tudi zalo, ker leh Irgov nikoli nismo čislo zares zapustili, tudi v najtežjih vojnih časih ne.« # Vam je fani itspelo ohraniti nekdaj ze* lo cenjeno dohro ime Gorenja? Jeî Vsa težka vojna leta, obdobje dolgo več kol desetletje smo nekako preživljali z njimi. Naii .stroji .so jim div bro služili, saj smo jim zagolavljali rezervne dele. Mnogi so nam zalo hvaležni, prav zanimivo je, koliko poŠte smo prejeli od njih. Sporočajo nam, kako so jim naši stroji dobro «služili« celo po lel.« # 7/4 in lam se sliši, da na teh področjih îidkupujete kakšno podjetje? «Nobena tajnost ni, da želimo na ozemlju bivše Jugoslavije odkupili kakšno tovarno za proizviïdnjo bele tehnike ali pa kakšnih komponent. A* dolgo iščemo, mogoče smo pri tem malo preveč konzcrvaiivnI, daje lovse malo predolgo... a prepričan sem, da bomo letos kakšno slvar tudi realizirali.« 0 Tudi po ameriškem trfjsèu se vse holj ozirate? ►»Ja, vendar lansko leto ni biJo najboljše. Lelos pa naj bi lam asivarili od II) do 20 milijonov dolarjev prometa. ťe bo po sreči! /a njih imamo razvilo najsodobnejšo visoko kvalileino generacijo aparatov.« # V začetku pretekle^sa leta ste si'ojo dejavnost razširili ttidi na potlročje po' hiŠiva. ki predstavlja v vaši strukturi pimtetnht n ddaljene kupce. Računamo, da bo skladišče usposobljeno Že konec letošnjega lela.« # Kupili ste t tuli kompleks nekdanje To* vame usnja v Stišianju. Imjú ste fio ure» diii. '/jckajrazjništjatekajhitsieznjim? wV tem čiisu smo začeli s pctskusno proizvodnjo zelo zahtevnih komponent za nove aparale, ki smo jih razvili za ameriško tržišče. Računamo, da bomo na la trg prodali lelos od TitJ do SO lisoč aparatov. 'Ib proizvodnjo, ki naj bi redno slekla spomladi, nameravamo prenesti na šoštanjsko področje.« # Skladiščno poslovne in tr^ov.ske centre pa postavljate ludi v državah nekda-nje Ju^Klavije ? »»V zaključni fazi izgradnje je lep distribucijski cenler bele tehnike v Za-gicbu. Nasproti njegžj stoji 1 lyundajev center za prodajo aviomobáov ((io-renje je generalni zastopnik te tovarne za Hrvaško). Oba centra nameravamo predati namenu maja letos. Podobne cenlre bomo postavili v Ljubljani, Beogradu, ('mi gori, na Češkem, v Parizu...« # Vsa leta ste /xmdarjali, da slovenska ekonomska /tolilika ni naklonjena iz-vozffikom. »>Se vedno lako mislim. Ampak zdaj, ko se približujemo Evrcjpi, nima nobenega smi.sla jamrali, /elim si. da bi bili čim prej del evropskega monetarnega sistema. Mi se bojimo samo tega, da bi bili zaradi prevrednotenega i.tîlar-ja v startu preveč udaljeni.« # iMhkozilaj. ko ste postali državni si'et» nik kaj vplivate na to? »Država pelje .svoje ekonomsko politiko. tako da obvladuje sebe. seveda pa mora pri tem malo gledati tudi na vse osiaio. Računam, da bo lale nova vlada z novim finančnim minisirom pravilno ovrednotila ponien izvoznikov, računam pa Se na eno stabilno vlado, ki ho sposobna Slovenijo dovolj elaganlno pripeljati v evrt^pski mone-larni sistem.« # Nekako že dolf>o vrf/j, da ste primerljivi z razvilimi evropskimi podjetji. Kako pa, je. Ce primerjate dmtano vred* nosi? ►•Ne. nismo še čislo primerljivi s luj-ci. Po dodani vrednosti ne, pa ludi po dobičku ne. Eden izmed problemov je ludi la, da imamo v svoji strukturi preveč kapitala, la pa ni bil fizično zaslužen, pravzaprav lo sploh nikoli ni bil »eash« denar, ampak je bil v času privatizacije knjižno pripisan. Tudi zalo imamo mi danes nižje donose in nekaj let bo še preteklo, pred-no bodo U podalki primerljivi. Ravno v teh dneh sem prebiral, da in-ajo nemške firme veleklroinduslri-ji vsvoji sirukluri 28 odstotkov kapitala, pri nas je la odstotek preko 5il. DtJ-nos na kapital, ki ga ustvarimo mi v primerjavi z njimi lako nikakor ne more hiti primerljiv. Kar pa se tiče dodane vrednosti, tu nivchko ťilozofiranja. zadeva je čisto prL^prosla, če hočemo, da bo višja, )no-ramo več delali. Naša je v Sloveniji višja od povprečja, a še vedno daleč za ra/vitim zahodom. Pa se bomo morali otepsti socialistične enakopravnosti, ki jo radi čislamo, saj nam jc bilo lakrat, ko smo najemali kredite in se zadolževali »lajn«. Nasiopilje trenutek resnice, to pa je, da bomo ^ dolgo morali dvigovati produktivnost. Te je proces, ki ni nikoli končan. »Spa-rat« je ireba na vsakem koraku in ni re^. da lu nimamo rezerv. V slovenskih »^tabrikah« je možnih .še ogromno prihrankov, pa je lo tisio, kar lako zelo neradi slišimo, tudi vodilni. A druge polt nI! Evropska skupnost je lukaj, pa ne lam nekje imaginarno in smo jo doslej občutili le izvozniki, k nam bo prišla, v naše trgovine... povsod bomo prisiljeni zniževali cene in stroške in najbolje ^e, da se tega ovc-mo kar zdaj!« # Aftd)icioz/te tujčrie sije (»orvnje zpsta* \il(f tudi za letos. l)va me.seca tega lela .\ta že minila, kako vam kaze? >• Računamo na desci odstotno rasi, Ircnulno gibanja pa kažejo, da nam bo to prvo ironiesečje uidi uspelo. Le uspelo! /Cadnja leta smo se gibali vedno nekoliko nad planom. To seveda pomeni, da so lelošnji gospodarski pogoji Irdi. Na lo seveda vplivajo ludi politične razmere, grožnja vojne z Iranom, nadaljuje pa se tudi zadržan<3si evropskega irga. V laklh razmerah ljudje manj irošijo. Kljub vsemu smo optimisti in računamo na deset odstotno rast.« ■ MlraZakosek Veplas d. d. Velenje v ospredju produktivnost in stroški V veli>njskent pridjevu Veplas \hidu leto označili kot leto, v ksiter^m niso dosegli vseh zastupljenih cllj«v. So pa pridobili certiťikiU kakovr»sti ISO 9(KH>. ki sedaj nadi^rajuje-jo Ur postali ustanovitelji grozda Phtstteliniku.Tn delu* je pa pod okriljem ministrska za Kospodarst^'(K c»d te^u pa si njegove članice obetajo predvsem lažje reševanje zelo zahtevnih ekoloških vprašanj. Po besedah dirckiorjii Velenjske plastike ťninui Vedenika načrtovanega dobička niso dosegli zaradi izpada nekaterih poslov, predvsem pa niso dovolj dobro nadzorovali stroškov, »V začetku lanskega leta smo za/nali precejšen padec produktivnosti. Anali/a jc pokazala, da so stroški porast-li predvsem zaradi te?av pri uvajanju novih lehnok'^gij. V zadnjih Ireli Jiicsecih prejšnjega leta smo stanje preecj izboljšali, dvignili prcxlukîi^nosi čez 90 odstotkov, zalo se nadejamo, da bomo Izgubljeno kmalu nadomestili.« Potrebo po ziimenjavi enostavne ročne lehnologijc/ bolj zahtevno so najprej uvedli pri proizvodnji terapevtskih izdelkov za švedskega partnerja, sedaj pa jo bodo poskušali izpeljati še pri drugih programih, koi je - na primer - program jamborov. Posodobitev enega nosilnih Veplasovih programov urjaia močan padec prodaje na trgu 1er znižanje ccnovncga razreda. Poleg večje produklKnosii iščejo rešitev še v razvoju novih. jamboru podobnih izdelkov, ki jih bodo izdelovali po zahlevni tehnologije in iz sodobnih maierialov, predvsem karbona. »V lem ireniitku zaključujemo razvoj i/delka za ljubljanski Rog. kar pomeni, da se bomo pojavili tudi »a področju kolesarstva. V sodelovanju s tujim parincrjem smo dolgoročno začrtali Še program veternic za pridobivanje elek- trične energije. «V hčerinskem invalidskem podjelju Media pa so lani prizadevanja u.smerili v razvoj ortopedskih pripomočkov. Nekaj izdelkov so že razvili, druge pripravljajo prav lako v sodelovanju s lujim partnerjem. Dolgoročno naj bi prav ta program omogočil za-zdraviiev icga podjelja. Ker so konec lanskega leia trdo delali pri pridobivanju novih poslov in dodobra zapolnili proizviîdnc zmogljivosti. sta med letošnjimi osred-îîjimi cilji predvsem dv ig pro-duklivnosti in zmanjševanje stroškov. Uresničili naj bi ju / nadaljnjim uvajanjem sodo- Direktor Vepldsa Franc Ve* denlk: »H ustanovitvi grozda Plasttehnika smo pristopili tudi zato, ker pričakujemo, da bomo združeni v njem lažje našli primerne rešitve glede ekoloških vprašar^.« bnih tehnologij, hkraiis lem pa naj bi pristopili Še k reševanju zahtevnih ekoloških vpra.šanj, ki jih s sabo prinaša evropska zakonodaja. »Po le-lu 20(17 se bodo namreč močno zaostrile ekološke zahteve in tistim, ki .se jim ne bodo prilagodili, grozi ustavitev proizvodnje. Prav to dejstvo je bilo eden od razlogov za usianovitev grozda Plasileh-nika, Združeni v njem bomo la^je poiskali primerne rešitve in drii/^no izpeljali nekaicre pn>jckie.*< V njem je za zdaj blizu 20 slovenskih predelovalcev konipozitnih materialov in plastike, po skupščini (konec tega meseca) pa naj hi se jim pridru/ilo Še vsaj loli-ko. ■ tp 21. februarja 2003 '^H'M AKTUALNO Po novem sta v Velenju APS, d.d. in APS, d.o.o. Prevozi v starem, tehnični pregledi pa v novem podjetju ViKljetje APS ima \ Šsileški dolini clol^oltflnu tnidicijo. Tako kot v večini tukajšnjih podjetij, se^sijo tudi njihovi /^čelki v Premi^uov-nik Velenje. Njihova dcjavnosl je bila zelo obsežna, zaokrožili pa sojo na področje vseh vtsi previ'îzov, servisov, aviopralnice, avloi»ole, luriz-ma in Ichnićnih pregledov in oblikovali delniško družbo. Potem pa «> pred teli zašli v težave, ki so se stopnjevale in na prelomu li- soCletja so biii primorani zaradi rdečih ^icvilk, sprejeli sanacijski program. Ta je predvidel ukinilev\?>eh programov, ki ne prinašajo zadovoljivih rezultatov in odprodajo odvečnega premoženja. Večino zastavljenega so uresničili, ukinili so lurisiično agencijo, avtošolo, del tovornega prometa, mcdnari^dni promet» z novim letom pa Se lehnične preglede, ki sta jih odkupili družini Enesn Dmganoviúi in Aleksandra Jančarji». Ol-»likovalH sJa jih v novo podjetje APS, d.o.o. Tako imamo torej v Velenju po ntîvem dve podjelji s podt>-bnim aliskoraj enakim imenom. Dosedanje je APS, d.d. (delniška družba), novo pa APS, d.o.o. (družba z omejeno odgovornost jo). Lastnika novouslanovljenega podjetja sla j^ripravila v pclck novinarsko konferenci) na kaleri sla prcd.siavila Številne novasli, ki jih napovedujeta, mi pa smo nekatere <>dg<5Vore poiskali ludi v dosedanjem APS. Jakob Holešek: »Sanacijo bomo skJeniti marca, ko bo* mo objaviti še razpis za od* dajo detavnice. APS, d. d. Uspešna sanacija vAPSJe po treh letih sanacije oxdnivijen, prenehali smo x dejavnostmi, ki niso hile rentabilne in odpnMlali nepi»trel)ne pn>s-tore. tako d:i zdaj I/ ti^jčega po-slr>vunja ne ast>'arjanio več Izgu-be. » pravi direktor Jakob Ho-lesck. Skupaj s programi so odSli ludi delavci (za večino so se s kupci dogov<^rili, da so ohranili delovna mesta ali pa n^tšli kakšne drugačne sporazumne rešitve), lako da jih je od LSOv Iciu 2000, danes lu zaposlenih le Se 77. In kaj je pravzaprav zdaj nji- hova dejavnost? »Avtobusni prevozi, prevozi s kombiji, imamo §c nekaj tovornih vozil, servis in aviopranico.« je pcivedal I lolešek. Javnost je seveda najbolj pre>scnečena, da so odpro-daU tehnične preglede, za kale-re velja prepričanje, da dobro delajo. »Ja to je bila zadnja točka llniinëne sanacije. Podjetje se pač sanira tiiko. da se odprodá odvečno prem<»/enje in se opustijo pro}jran)i, ki niso rentabilni. Mi smo prejšnja leta iKlprodali nekaj nepremičnin in opreme, ampak večinoma so bile to hale in slar vozni park. Primorani smo bili pn»dati tudi nekiij, če se tako i/nizim mesa. prej smo prođ<\jali samo ktjj>o tehnično opremljenost preglednih stez > imajo dve. ena je namenjena osebnih vozilom, na drugi pa lahko preuledujejo tako tovorna kot osebna vozila, dokupili pa so tudi dfkdatne aparature za pregled tovornih in priklopnih vozil. »Velika dodatna vlaganja v obrat ichničnih pregledov tovornih in priklopnih vozil 1er av- tobusov, bodo omogočila zahtevne preglede CtMT ki potrjuje, da vozilo izpolnjuje eko- A/eksander Jančar: "Storili bomo vse, da l^odo uporab' niki zadovoljni. Morebitne pripombe bodo lahko spo-ročafi na brezpfačnf potrošniški telefon." loške zahteve in standarde varne v\>žnje, ki jih za ta vozila zahtevajo države Evropske .skup-ncwti. V kratkem pa bomo začeli izvajati tudi letno kontrolo in ovc rj an je tahografov, kar bo omogočilo, da bodo his lni ki tovornih in priklopnih vozil ter avtobusov lahko opravili vse obveznosti na enem mesluv Velenju, » je dejal Enes D raga novic. Delavnica, kjer izvajajo tehnične preglede je že posodobljena, trenutno pa posodabljajo i5c sprejemni center- Računajo, da ga bodo uredili do konca pri- Mestna občina Velenje predstavlja Kako deluje okno Dotrajanost oken najprej za-znanH) v zimskem času. V bližini okna občutimo hladen zrak. ki prihaja v prostor skozi netesne pripire, na stiku okvirja s steno ali sk(»zi nilo omarico. Hudi pri oknih« ki it tesnijo, imamo občutek hia K'nja, ker so, |>osebe j pri starej.sih tipih njjajosevpn!&m-Ja: Ali je okno dotrajalo? Se splača kupiti nova okna? Kakšna so, v čem se bodo razlikovala od starih? Kako pram-prav deluje okno? Kup vprašanj, na ksUeraJedolm» poznati odj>ovons preden gremo v trgovino po nova. Sc pred nekaj leti so se prodajala okna s trgiwskim imenom termopan kol največji dosežek na tem področju. To so bila okna navidez podobna da-na}>njim. a njihove toplotno izolacijske lastnosti so približno trikrat sl&bSe. Zakaj, v čem je razlika? Poglejmo, katóna je zasteklitev sedanjih standardnih oken, da lahko ustreza dvema osnovnima zahtevama - omo-gt)Čati slik z okoljem in hkrati zaščito pred njim. Okno naj torej daje čim več svetlobe, nam nudi pogled v okolico, varuje pa naj nas pred mrazom, vetrom in osialimi. za naáe bival- no udobje molečimi pojavi vzu-nanji okolici. Najbolj pogosto izolacijsko okno ima dve Sipi debeline 4 mm. ki sla med sal'Hi razmak- njeni od 8 do 16 mm. Prostor med stekloma je na robovih ne-produšno zaprt. Prehod toplote skcrzi takšen steklen komplet je naslednji: Steklo je razmero- ma dober prevodnik toplolc, zalo se toplota hitro prenese skozi steklo s tople površine na hladno, kjer se začne med stekel ni prostor. Sleklo ima tudi dobre sevalne lastnosti, zal o se prehod toplote nadaljuje s seva njem med ?>ipa-ma. Približno 2/3 toplote se prenese s sevanjem, 1/.^ pa s konvekcijo, torej s kroženjem zraka v prostoru med šipama. Sledi zopet prevod skozi steklo in toplot a je na zunanji površini, ki jo s sevanjem odda v hladno zimsko noC. 270 kWh energije prestopi skozi vsak m2 okna veni kurilni sezoni. Takšno je navadno izolacijsko okno (termopan), pri katerem je v prastoru med slekli zrak. Da bi izboljšali toplotne last-n(ï5ii okna, je bilo potrebno najprej zmanjkati sevanje, kije povzročalo največji del toplotnih Izgub. Sevanje je možno preprečiti s toplotno zaščitnim nanosom zelo tanke plasii materiala, ki preprečuje emisijo toplote in čim manj ovira prehod svetlobe. Taka zasteklitev torej prepuj^a sončno svetlobo, da pride v naše stanovanje, zadene na tla. siene, pohištvo, se absorbira in spremeni v toploto ter pomaga pri ogrevanju stanovanja. Prejeto toploti) telesa seveda ludi oddajajo, sevajo, vendar ne skozi okno, ker to preprečujejo selektivni nanos na steklu. Delež, ki ga na la način prispeva sonce k ogrevanju, je oitrog 12 %. Tako je uspelo znižati koeficient prehoda toplote U (prejj5nja oznaka je bila k) od 3 W/m2K pri navadnem izolacijskem oknu na 1.4 W/m2K. Razvoj in izdelava lakih nizko emisijskih, selektivnih prevlek jc danes leh-noloiko najzahtevnejši del proizvodnje oken. Izgube s konvekcijo so zmanjtóli tako, da so namesto zraka v pr<')slor med stekli dali plin, kije manj občutljiv na tem- pcraiurnc spremembe. Zrak se v medstckelnem prostoru, ko se ob notranji šipi segreje, začne dvigati. Na njegovo mesto prihaja hladnejši zrak. Tako nastane kroženje zraka in s lem prenos toplote s toplej^' na hladnejšo Šipo. Plinom, kijih toplo-la ne spraviv gibanje, pravimo leni ali inertni plini. 'laki plini so argon, kripton in k.senon. /ii-steklitvi. ki ima v prostoru med stekli argon, se toplotna prehodnost zniža še /m 0,3 W/m2K Dobimo standardno izolacijsko zasteklitev z nizko emisijskimi nanosi, ki ima ktx.Ticieni toplotne prehi^nasti 1,1 W/m2K- V primerjavi s prejšnjimi okni pomeni lov tukajšnjih klimatskih pogojih, prihranek 160 kWh energije na vsak m2 okna v eni kurilni sezoni. Okno mora delovati ludi kol zvočna zaščita pred vedno bolj hrupno okolico, Dobro sposobnost dašenjazvoka ima zasteklitev z večjo specifično težo, večjo elastičnostjo, večjo širino medstckcltiega prasl<-»ra, stekla morajo biti različne debeline, s čim težjim plinom v medstekel-nem prostoru. Nekatere minimalne zaliteve, ki jih mora izpolnjevali že vgrajeno okno gle-de zvočne izolativnosli so še šestkratni zaklep, čim vcsíji raz- hodnjcga mescca in potem tudi podaljšali delovni čas od sedanjih 8 na 13 ur dnevno (zdaj je odprt med 7.00 in 15.30, v bodoče bo od 7.U0 do 20.(.l0, uporabniki pa bodo gotovo veseli, da bodo laliko avtomobile registrirali tudi ob sobotah med 8.00 in 12.0Í) uro). Načrtujejo pa še veliko ncvosti, da btxJo vsa opravila v zvezi s podaljšanjem veljavnosti prometnega dovoljenja prijetnejša- Lastnik bo po novem oddal avlo v pregled, stopil v sprejemnieo, kamor bo s pomočjo hitre poŠte iz prostorov delavnice dostavljena vsa dcv kumenlacija o avtomobilu, kiir bo omogočilo hitro izpeljavo vseh nadaljnjih potrebnih postopkov. Upajo, da jim bo po ureditvi prostorov Upravna enota zaupala tudi prijavo in odjavo vozil in možnost prve registracije, saj jih bodo s tem razbremenili, uporabnikom pa skrajšali čas za ureditev teh po-slopkw. Storitve bodo uporabniki lahko plačevali z različnimi kreditnimi karticami, tukaj pa bo ludi bankomat. Aleksander Jančar poudarja, da bodo storili vse, da bodo uporabniki zadev voljni z njihovimi storitvami. Med drugim bodo zalo uvedli brezplačno leleťoasko Številko, nekakšen I rošniski lelefon.na katerega bodo lahko .stranke sporočale svoje morebiine pripombe in pritožbe. ■ Mira Zakošek mak med tesnili, prepustnost zraka na pripirah wsme bili le tolikšna, da sezrakvpri")sioru ne zamenja več kot enkrat na uro, in stroko\Tia vgradnja. Dosežene izboljšave pri toplotni in zvočni izolaciji oken pa gredo žal tudi na račun zmanjšane prepusl našli slekla za vidno svetlobo. Navadno steklo, debeline 4 mm prepušča % vidne svetlobe, zasteklilev .sodobnih oken pa 73 do 76 %. Razvoj oken v smeri še bolj.ših toplotnih karakteristik se nada-Ijuje, vzporedno s trendom nižanja rabe energije za ogre-vanjevstavbah. Nizko energij-.ske hiše, ki potrebujejo za celoletno ogrevanje manj kot kWh/m2 energije, ali pasivne hiše z rabo energije pod 15 kWhym2, zahtevajo ludi boljša okna, okna z zasteklitvijo, ki ima toplotno prehodnost le šc n,5W7m2K.Tojevečkoi 100 % boljše od zahtev, ki so za okna v našem Pravilniku o rabi energije in toplotni zaščiti zgradb. Tudi laka okna so že na tržišču. Zagotovo nisem íKlgovoril na vsa vprašanja, zato pričakujem, da me boste poklicali. ■ Anton Juršnik, energetski svetovaiec 8 KULTURA 27. februarja 2003 Pihalni orliestet Zarja Šoštanj Velenje - v soboto 34. pustni karneval »Mi se radi odzovemo!« Pustni živ žav bo na Titovem trgu člani pihalni orkester Zarja Šoštanj, ki je bil ustanovljen leta 1925 in v katerem v tem trenutku Igra 43 godbenikov, kupili ludi nekaj novili inslru-mcntov. »Siccr pa moram reči, da brez orkcsira skoraj ne mine nobena prireditev v Šošla- načrlnega dela v prcleklili Ic-lili.« Uspešno je na samostojnih nastopili ali v sodekwanju 7. orkestrom nastopila tudi Letos jih čakajo novi izzivi, pričakovanja in dokazovanja. so na nedavnem občnem zboru ocenili, daje kljub kadrovskim težavam za njimi uspešno leto. Predstavili so se na približno 30 nastopih po občini in izven ixjenih meja, še posebej veseli pa so rezultatov prizadevanj po pomladitvi orkestra. Njegova nova predsednica je Cvetka Tinauer. Podpredsednik orkestra Srečko Potočnik jc povedal, da si lani ob taki priložnosti niso predstavljali, kako naporno lelo je pred njimi. Zaradi zdravstvenih težav in službenih obveznosti so ziimenjali kar dva predsednika in vodjo mažiiretne skupine, ki deluje pod okriljem orkestra. Z velikimi težavami jim je ob pomoči nekaterih podjetnikov uspek> nju. da Ivorno sodelujemo s tukajšnjimi gasilei, občino, krajevnimi skupnostmi tega okolja. Tradicionalni so naši koncerti v bolnišnici Topolšica. lani smo zaigrali še pred sanatorijem v Ravnali, se predstavili v Vinski Gori. na Ponikvi, ob otvoritvi Interspara v Velenju. Sodelovali smo na reviji pihalnih orkestrov v Laškem in še bi lahko našteval. Skrbimo tudi 7n bolne godbeniki in jih vsaj enkrat na leto obiščemo.« Izrazil je zadovol jstvo, ker se je orkestru letos pridružilo 15 mladih godbenikov šošlanjske-ga oddelka glasbene šole. Ti so ansambel pomladi, zaradi gla.s-benega znanja pa b{)dc) zanesljivo pripomogli k dvigu kakovosti igranja. »To so sadovi mažoreina skupina, ki bo prihodnje leto praznovala 10- letnico delovanja. Med letošnje največje izzive orkestra je Srečko Potočnik uvrstil sodelovanje na tekmovanju pihalnih orkestrov druge kategorije v Kamniku 9. in 10. maja. Nanj se pripravljajo z vso vnemo. Poleg tega snujejo še nadaljnje sodelovanje z godbo iz Avstrije, društvi in organizacijami v domačem okolju, načrtujejo bUzu 30 nastopov. »Morda bo tudi kakšen več. saj se bomo radi odzvali povsod tam, kamor nas bodo povabili,« je sklenil pogovor podpredsednik pihalnega orkestra Zarja vSoštanj Srečko Potočnik. tp Krajevna sliupnost Lokovica Priprave na večje projekte v letošnjem proračunu občine Šoštanj je za potrebe krajevne skupnosti Lokovica predvidenih 6 milijonov tolarjev, približno 8 milijonov SIT pa naj bi pridobila KS še od Šoštanjske termoelektrarne. »Denarja je za večje naložbe premalo, zato bomo letos posodobili le dva ali tri krajše cestne odseke, pač odvisno od priliva, se vključili v prizadevanja tukajšnjih gasilcev pri Izgradnji prizidka h gasilskemu domu ter skrbeli za tekoče naloge - vzdrževanje makiidamskih cest, doma krajanov, izvajanje zimske službe in podobno. Večjih vlaganj torej letos ne predvidevamo, bomo pa več pozornosti namenili pripravam na izvajanje dolgoročnih nalog. Teh imamo kar nek^,« je v pogovoru nagla-sil predsednik nov(Hzvoljene-ga sveta KS Lokovica Boris Lambizer. Med takšne projekte je uvrstil ureditev kanalizacije, dograditev prve laze toplovoda. po letu 2005 pa naj bi pri- stopili tudi k nadaljevanju izgradnje daljinskega ogrevanja v spodnjem delu Lokovi-ce, Se vedno se trudijo, da bi Predsednik sveta KS Lukovica Boris Lambizer: »Večjih naložb letos ne predvidevamo, ampak bolj priprave na izvedbo večjih projektov.« občina Šoštanj pridobila lastništvo nad domom krajanov, krajani pa nato dom v upravljanje, saj bi morali objekt čim prej vsaj prekrili. Kot je povedal Lambizer si krajani želijo še ureditev javen razsvetljave t)h cesti proti NOP-u, izgradnjo pločnika ob Šaleški magistrali čez celo Lokovico, s spodnjem delu kraja pa tudi urejen prehod za pešce, saj je varnost šolarjev lu zelo ogrožena. Izgradnjo omrežja KRS sicer zaključujejo, vendar pa bi se v naslednjih dveh letih morali dogovoriti glede lastništva oziroma o organiziranosti lastnikov omrežja. Prisluhnili so Uidi večini krajanov, ki želijo boljši signal za mobilne leleťone. Prošnjo za rešitev tega vprašanja so poleg KS naslovili na ustrezne naslove še tukajšnje gasilsko društvo, Občina Šoštanj in Gasilska zveza Velenje. »Upamo, da bomo v svoji zahtevi uspeli in zadevo letos dorekli.« Letošnjo spomlad pa naj bi izvedli še kategorizacijo cc.st, saj bo tako manj težav pri izvajanju zimske službe, pa tudi natančneje bodo vedeli, kdo je dolžan vzdrževali kakšen odsek cestě. ■ Tp Organizacijski iidbor letošnjega 34. velenjskega pustnega karnevala PlJSRA2003je v dobrem mesecu dni priprav na letošnji karneval veliko delal. Tik pred pustno soboto, kii bn karneval zagotovo razveselil prebivalce Šaleške doline, so nanj dobro pripravljeni. Ce je lani p(» mestnih ulicah krenilo 20 objektov, jih bo letos še več. so se odločili na začetku priprav. In uspeli. Poglejmo, kakšen program in vsebino so pripravili tokrat. Letošnji pustni živ-žav na Tiiovem irgu se bo pričel že ob 14.h, ko bodo pred občinsko hišo pripravili sprejem za ptujske kurente. Poskrbljeno pa bo tudi za glasbo in pustne dobrote. Karnevalski sprevod bo na pot izpred gasilskega doma Velenje krenil oh 15. uri. na Titov trg pa naj hi prispel pol ure kasneje. Sledilo bo branje šaljive pustne kronike in velika pustna zabava, .lože Kandoir, predsednik organizacijskega odbora PUSRA 2003 k temu dodaja: »Pričakiije-nio veliko maškar, saj je pust čas norčij, ki po- magajo pregnali zimo. Ta pa je bila letos dolga in ostra. V naši pusini povorki bodo tudi letos sodelovali gostje iz Šoštanja in Mozirja, mi pa jim bomo z našimi objekti obisk vrnili, 'lako bomo sodelovati na karnevalu v nedeljo v Šoštanju in v torek v Mozirju. Sicer pa smo sc letos lotili zelo aktualnih tem, ki jih bomo obdelali na tokratnem karnevalu; vstop v Nato, Evropsko skupnost, izgradnjo letnega bazena, prve slovenske džamije...« Na pustni torek pripravlja PUSRA pustne igre na tromeji z občinami Mislinja, Slovenj (îradcc in Velenje - na (iraški Gori. Na pustno sredo, 5. marca, pa se boste lahko v Šaleku poslovili od pusta Pepija. Pokop pusta bodo uprizorili ludi pred gostilno Vovk v Plešiveu. Glavni dobrotniki, ki so omogcîéili letošnje pustne norčije so: MO Velenje, Pivovarna Laško, Ura Velenje, Foto 'lèkave ter Naš čas in Radio Velenje. ■ bš V nedeljo velik karneval v Šoštanju Pust bo praznoval v mestu številni obiskovalci, maske in skupine, nobeno leto ne zgrešijo šoštanjskega pustnega karnevala. Člani Turistično olepševalnega društva Šoštanj na osnovi dolgoletnih izkušenj dobro vedo, kako se stvarem streže, tako da poln Trg bratcřv Mravljakov že dolgo ni več nobeno presenečenje. Pustni sprevod bo s parkirišča Termoelektrarne Šoštanj krenil v nedeljo ob 13. uri in se ustavil na trgu bratov Mravljakov, kjer bodo razdrli marsikatero resno, a skrito pod masko. Glavni bo NATO, in glavni bodo najbrž tudi znameniti šoštanjski koši. Skupina 27 košev se je tudi letos (s posebnim povabilom organizatorja) udeležila tradicionalnega srečanja avtentičnih pustnih ma.sk v mestu pustnih karnevalov na Ptuju, kjer je bila navdušeno sprejeta. Po karnevalu pa sledi rajanje. Dogajalo se ho v športni dvorani osnovne šole Biba Roeek. ■ mkp Pust mozirski Trške pravice slikopleskarstvu Gradič Mozirski pustnjaki, ki nadaljujejo 100-Ietno tradicijo ohranjanja šeg v pustnem času v Mozirju, so prepričani, da so se v minulih dneh na svoj največji praznik dobro pripravili in da ga bodo zaznamovali kot se šika. Danes (v četrtek) ob lf>.30 uri bodo podelili trške pravice zaslužnemu priseljencu v kraj. Tokrat bo ta čast doletela Marjana (íradiča, slikople-skarja. 'lakrat ho tudi javna skušnja milozvočne-ga ansambla Bojsega. V soboto se bodo pustnjaki popeljali po trških mejah, popoldne pa bodo gostje karnevala v Velenju.V nedeljo oh 15. uri bodo pod šotorom pred Mozirskim gajem pripra- vili otroško maškarado, nekateri pustnjaki pa se bodo udeležili karnevala v Cerknici. V pimedcljek bodo »ollrali« od hiše do hiše. Na sam pustni dan pa bodo v središču trga Mozirje oh 8. uri prevzeli občinsko oblast in se podali na obisk podjetij v Mozirju ter v Nazarjah. Ob l.S. uri pa bodo pripravili velik pustni karneval. Praznovanje bodo sklenili na pepelnico, v sredo, in sicer bodo oh K), uri položili pusta na mrtvaški oder, ob LS, uri pa ga bodo pokopali. Od jutri (petka) do torka, 4. marca, bo veselo tudi v šotoru, kjer se bodo vrstili nastopi raznih ansamblov. ■ tp Vesel pustni čas v Eri V Eri že tradiciimalno obeležujejo praznike. Posebej veselo je bilo v njihovih pn»dajalnah za Valentinovo (na sliki prireditev v Eri Standard), konec tega tedna pa bodo obudili pustne šege in navade. Jutri v petek, 28. februarja pribijajo v goste kurenti, obiskali bodo številne Erine prf»dajalne od Celja, Žalca, Velenja, do Zreč in Slovenjskih Ki hil, kaj se poicmiakcm .skriva pod Ckslremom? /xljka si je oddajo zamislila kol predsiavlja-nje nevarnih poklicev. Doslej je pripravila dve, v prvi jc sodeloval rešcvalec, v drugi pa mesar. Kdo vc, koga vse Šc Ulegne uvrstili med nevarne poklice? Nevaren poklic je lahko tudi delo Časopisnega propagandista. Kar Jure Berí^ník naj vam poveî Morda ga Željka kdaj povabi v oddajo. Tako ostro pregleda vsak teksl pripravljen za objavo, da se mu jc to začelo poznati no vidu. Optika Getaldus, Jure in spomin na "armijo'* (foto: vos) M9l9 NA KRATKO MAKE UP 2 Dekleta imajo novo članico. Njeno ime je Nataša Regovec, v skupini pa je zamenjala Tino Lavrač, ki je Iz skupine odšla, ker si želi ustvariti družino. KARMEN STAVEC Takoj po zmagi na EMI je izšel njen novi album z naslovom >>Karraen". Na albumu je dvanajst sidadb, med katerimi je ludi letošnja slovenska evrovi-zijska zmagovalka. ROCKAJADA 2003 8. marca bo v Vodicah potekal že sedmi tradicionalni festival Rockajada 2003, na katerem se bo med mladimi, še neuveljavljenimi skupinami predstavila tudi domača Senza. DON SERGIO »'Nova punca« je že tretji single domžalskega radijskega moderatorja. poslovneža In pevca Don Sergia z njegovega prvega albuma »(Ko}lekclja«. IVANA KINDL Nova uspešnica hrvaške zvezdnice r&b-ja nosi naslov »Da li želiš«. Energična pevka bo kmalu nastopila ludi na nekaj koncertih po Sloveniji, kjer bo predstavila album »Trenu-lak istine«. JENNIFER BATTEN 18. marca bo v Sloveniji gostovala svetovno znana kitaristka Jennifer Batten. Nastopila bo v Ljubljani. BE POP Dva dni po EMI |e izšel njihov cd s skladbo »Ne sekiraj se«. Poleg radijske izvedbe so na pioičku še tri izvedbe: a cape-la, karaoke in instrumental. Rojstvo nove pevske zvezde ? Minulo soboto je 20-letnaVelenjčan-ka Mateja Jan, že Itiri leta aktivna pevka s področja zabavne glasbe, postala zmagovalka občinstva v televizijski oddaji TV Slovenija Orion. JovanovičVunjak-Brendi, eno pa je spesnil in uglasbil tudi David Sre-d en šek. Grammyji podelieni y Za pesem Naj dam srce ti na dlani jo je nagradilo kar 27.179 glasovalcev, s tem pa so se ji odprta vrata na finalno prireditev, ki bo junija letos. Mateja je nase opozorila predvsem s pesmijo Tudi zate sonce sije, ki jo je posvetila svojemu bratu M^u, ob tem paje posnela tudi svoj prvi isto* imenski video spot. Pesmi zanjo pišeta 8ožiddr A. Kolarič in 8ranko ■ • • • ^ 4 V newyorški dvorani Madison Square Garden je v noči z nedelje na ponedeljek potekala že 45, podelitev glasbenih nagrad grammy. Velika zmagovalka letošnje podelitve gram- Nekdanjři miss Slovenije. 176 cm visoka Rebeka D re me Ij, ki Stí ponaša z merami 90 - 60 -94 (tako vsaj pi5c na njeni uradni spletni sirani» kjer so sicer zamolčali njeno s(arc«t in Število kilogriím(W), je očitno dobro vnovéila svoj lepotni naslov. Od njegove asvojitve se je poizkusila ftí v marsikateri vlogi j/ zabavnjaSkega sveta. Navdušena plesalka, ko-reograťinja, manekenka in model se je znašla tudi v vhgi voditeljice prireditev, televizijske voditeljice in igralke. Nasii>pila je celo v filmu Na svoji Vesni, v kale rem se poj^ivljata tuvli Roger Moore in Milena Zupančič. Z igro se je siccr uk"varjala prej. Spomnile se k. da so jizk^bneŽiholeli celo podtakniti vlogo v erotičnem filmu, da bi ji onemogočili nastop na izboru miss sveta. Kasneje se je izkazalo, da gre za kaj nedi^lžno epi2x>dicx> v enem od slovenskih filmov. Od nekdaj pa je rada Uidi peia in z osvojitvijo lepotnega naslova je pi^siala zanimiva tudi za diskografsko industrijo. Vrala v glasbeni svet so se na iirc^ko odprla in kmalu je izšel njen prvenec s sramežljivim naslovom ^Prvi koraki-». Ker je pol na glasbene odre, Ce je v rokavu tako moćan adut. kot je naslov najlepše Slovenke, la^a, so se kmfklu pojavile prve ponudbe in v. njimi prvi nastopi. Najprej po Slweniji. nalo pa ludi na Hrvaškem in celo v /DA, Angliji, Sviei in še kje. Januar-jajc nastopilavŠvici»v?!enevi, kjer ji je nastop {irganiziral londonski glasbeni producent Eliol Cohen, lastnik firme Red Bus Music, glasbene založbe, snemalnega studia in video pro- dukcije 1er sveiiwno znani glasbeni agent in manager. Njegovo ime je tesno ptwezanozzna-nimi glasbenimi imeni izo.^-emdesetih lei: Spandau BaUei. Queen, Bananarama, Culture (Uub in drugimi. /. Rebeko sta se spoznala na izboru za miss sveta 2{)01 v Sun Cityju, kjer je Rebeka nase opozi^rilas svojo skladbo »In The Darkness Of The NiglU«. Pesem je p<'iSl:Hla prava himna deklel na tek-m(^vanju, saj so jo prepevale na vsakem koraku. Cohen je takrat Rebeki obljubil pomt^ pri uresničitvi njenih sanj in nekaj promocijskih nastopcw. Eden lakih je bil ludi omenjeni v ?!enevi, kjer jc pred povabljenimi man^rji. skladatelji in novinarji ler predstavniki firme Sony iz Francije in Švice nast{'>pila v znanem klubu. Bri-lanee je zanjo Že pripravil tudi nekaj skladb, ki jih bo posnela Še lo pomlad, organiziral pa bo ludi še nekaj promocijskih nastopov po Evropi. Propagandni material in glasbo je odnesel ludi na največji glasbeni .sejem na svetu - MIDOM. kjer jc Rebeko predstavil predstavnikom veiikih glasbenih založb. In mogc^e bodc^ nedolžni »prvi koraki« pomenih le zalel v veliki skok v blišč (in bedo) svetovne glasbene industrije... myjev je bila novinka Norah Jones, ki je pobrala kar osem nagrad [v vseh kategorijah, v katerih iebila nominirana), med njimi ludi najbolj prestižno za najboljši album leta (»Come away with me«), Pred podelitvijo sla bila največja favonta Bruce Springsteen, ki je s svojimi nastopi in belopolti râper Eminem, oba s petimi nominacijami. Springsteen je osvojil tri gram-myje. In nagrade je odnesla ludi ženska country skupina Dixie Chicks, Eminem pa se je moral zadovđjiti z dvema, (sta) Moveknowledgement v MC-iu Koncertna dejavnost v velenjskem Mladinskem centru ne pojenja. Jutri, v petek. 28,2.2003 ob 21.00 uri, bo neumorni organizacijski stroj Šaleškega študentskega kluba na oder MC-ja pripeljal novomeški hip hop, drumžnžbase, dub, reggae bend Mo-veknowledgemenl. Neprestano gibajoči se novomeški kolektiv je neprestano v gibanju. Stalno se spreminja število njihovih članov, ki se, odvisno od priložnosti, giblje od sedem do enajst, neprestano pa se spreminja tudi Izbor glasbenih žanrov, ki jih vključujejo v svoj izvajalski re- pertoar. TI varirajo od drumžnžbassa in duba do tradicionalnega reggaeja, hip hopa, soula in jazza. Vželji, da bi 36 vrnili h glasbenim koreninam, pozivajo h glasbeni svobodi in neobremenjenem prepletanju žanrov. PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v pmgramu Radia Velenje dvakrat dnevne: po poročilih ob 9.30 In po poročilih ob 18.30. IGMETH GATES-Anyone Of Us 2. TOM JONES • Tom Jones International 3. GIBONNI - Svi mojí punti kad se zbroje Student naj bo Dli/ii se pustni víkend Vsi ickajo naokrog, iščejo maske in kupujejo krofe. SSK-jevce je pravtako zajel pustni Vili, zalo prihod n^i vike nd nudijo v pr(filorih SŠK-MC pesîro paleui /abave. V pcick. 28. februarja, se boste lahko zabavali sskupino MOVEKNCWLEDGCMENT-deve t Članska skupina izvira iz Novega Mesla. PkJh dvúíci], podobníi našenu pop^rs izboru. Gareth )e bil izbran med več kot lO.ODO kandidati, v finalu pa je zanj glasovalo več kot štiri mlllione gledalcev. Tokratna zmagovalna pesem prihaja z njegovega prvenca >>Wňat My Heart Wants To Say«, ki si ga |e kot nagrado priboril z zmago na avdiciji Ft^p (dol. TP I--- , LESTVICA miĚ mmiĚ Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas. Takole ste glasovali v nedeljo. 23.02.2003: 1. FRAJKINCLARI; Kaj $i more, dragi človek 2. OKROGLI M.: Braz glasbe ni življenja 3. MARELA: Kamniške planine 4. NAGELJ: Sezimo si v roke 5. SICER: Slovencem po svetu Predlogi za nedeljo,02.03.2003: 1. FW: Fantovska pesem 2. KONEČNÍK: NapIknlkLi 3. KRESNIČKE: Ko se vname stari panj 4. MLADI PRIJATELJI: Zelena Štajerska 5. RUS:Ohcetbo ■ Vili Grabnar 10 VRTIUAK '^JS 11. februarja 2003 FRKÁNJE AJbin ost ovni k. predsednik zadruge kabelska razdelilni sislem iz Šoštanja, ni in ni mogel zadnjic verjeti, da imajo ljudje čas, da ob pol sedmih zjutraj gledajo pornografske filme. Da jih sls tem predvaja, je v radijski eter povedala ena od poslušalk. »Nak. ob pol sedmih zjutraj?« se je čudil. »Pa plačujejo naročnino?« se je spraševal Darko Zupan, ob njem hčerka, v tem mandatu nc sodeluje več v občinski politiki kjer je bil svetnik tz vrst Republikancev. Pa tudi strada ne več. Po slednjem je postal znan po vsej Sloveniji. Zdaj se raje posveča številnim drugim radostim, ki jih pri naša življenje. Celo tako dobrim kot je krača, o kateri se mu je najbrž v enem od njegovih obdobij velikokrat sanjalo. IVROČE CENE ktt\nU ftgal. WEtSS. art 110.205 ■l'ijijiii I 2.0< Ukilnlk« miLIPS. GC SOIS. Elsnc» 3000 Palićni Bfialnili. aOSCfl. HSM SOOC .090 Roćoa povralaa hoa. ISRflA fflO. H 55A«srr El T 14.690 07 10.990 sfT 3.490 sn (BSfočaJoa lultaru armatura. ARMAL Ortft.art6a-02O-IOC ick 14.990 sn MERKUtl, Kidričeva 2 b. Velenje Iti: (03) 898 72 00 OUOVNlĆMrod Don«ilf(jk« do p»tk« odS. do 20. urv. uboUodft ào\7. ure Pmušbm vvll« ed 20. Minuirt« do a man» 200). «t. da prodne itiog. MERKUR Ustvarjamo Mdovoljstvo 10?,I Miz Radio Velenje POOBLAŠČENI PRODAIAUC IN SERV Vabimo INTERSRAR^ nogrojuje! Ste se prepoznali? Poiorto fl ^leHe slikol V$«ik teden se bomo sprehodili po megomariietu Interspar in v mnoiid noredilr posnetok No objavljeni btogrofiji v tedniku Noi iai bomo vsokolinit neko* 90 (^>kroiilL ie st» se prepoznofi^ se t oseb* no iihoznico ogkisrte no Mor-inoIŠica dokaj visoko leta. Pa ne le zalo, ker želijo opravljali Uidi preglede 7a piloio. Upamo, da njihovi načrti ne bodo mtali v zraku. Tudi pridni Ob podaikih o visoki obolelosii zaposlenih v Saši smo velikokrat /c slišali, daje med delavci, tósovMniSki. ludi veliko lakih, \ú nc delajo ravno radi. Zadnji Čas pa slSimo. daje vist^ka obolevnasi lu-di med "najpridnejšimi delavkami''. Med čebelami! Člani na klopi Naj se sliSi Se tako čudno, ampakv Velenju .seje veliko ljudi znašk^ na klopi Svetniki bodo člane Ireh odborov in ene komisije na naslednji seji dobili^na klop". Priznanje Eno izmed priznanj, ki jih jc podelila Savinjsko-^ileška g<.>»podarska zbornica, je dobil tudi avlor inovacije o zatiranju glivic na človeškem telesu. Prav bi bilo, če bi jo raz.'^iril íe na druge ^ajcdalcc ljudi. Ema Na letošnjem izboru za pc.«iem Cvrovizije je zmagala pesem Lep poldni dan. *'Ljudj>lvo'* je za svojo [vsen izbralo tisto-Ne sekiraj sc. Očitno pod vplivom naSih političnih dosiodkov 27. februarja 2003 »^AS NASI KRAJI IN LJUDJE 11 Kaj bo leto 2003 prineslo KS Pesje »želimo vedeti, Italcšna proizvodnja bo v iclasirnici« Kraljevna skupnff.st Pťsjeje í.v neluij Iťl ena do ekološku naj-IhiIJ obrtmtfnjťnih krď|ť> v MO Velenjť. V nj proizvodnjo bodo po novem uvedli na ptKlrtKju Klasimive. Po pnih informacijah naj hI ti rocikli* rali avtomobile in belo tehnike», krujani pu se hojijo predvsem hrupa ki hi najbolj priza* dele zahodni del Pesja. Ta je namreč (»d klusirnice oddaljen le 50 ntetrov. KoSir nam je ptwcdal, da upajo, ói\ bodo pri naćrlih/a lo področje upcxštcvail ludi glas kra-jamw Pcsja, zagotovo pa ho do ra/govorov priSložc v kratkem. O tem, kaj v Pcsju trenutno delajo in kakšne naOrie imajo, pa je dodal: »Trenultio zaključujejo ybiranje pogodb ob izgradnji lelefonije v kraju. Većina dela je za nami, Jo 28. februarja bomo imeli vso dokumentaeijo urejeno. Sedaj bomo zaprosili ^ PIT ('elje, da nam dostavi dokumeniaeijo za tisle, ki pogodb ne najdejo, /a vse, ki so iclelonijo gradili v sodelovanju s KS. pa imamo vso dokumeniaeijo. Upam, da bomii uspeli, da naši krajani dobijo vrnjenih vsaj nekaj sredsiev. Telefonijo sogradilivPesju 1984,razhkav ceni priključka pa je hila pre-ecjSnja. Nekateri so takrat plačali okoli sedanjih ^30 Jisoč lolarjev, zalo mislim, da bodo dobili povrnjen vsaj del si roi kov. «< ( eprav je /ima, pa v kraju ne počivajo. V teh dneh že leče Í7- 4/)to/) Kosir gradnja vzhodnega dela Podgorja. Delno je finančno na pomoč priskočila ludi krajevna skupnost, upajo pa, da bo izgradnja končana do leloánjcga krajevnega praznika. Spomladi bodo nadaljevali z urejanjem eesle Janka Ulriha in Uriskovo eeslo vse do Pokopališke cesle. ».A.sfullno prevlekt) pu bi radi zamenjali / novo ludi na nek«ij krajših ulicah: »lici Pohorske« ga bululjona in nekaterih nian,iših priključkih.« Letos naj bi v Pesju iz občinske blagajne prejeli okoli 5 milijonov lolarjev. ^("e bomo dobili Se kaj linančne pomoči od Premogovnika, bi radi obnovili in prepleskali ^ vse lesene dela na domu krajanov in gasilskem domu, ki sla pod isto.streho. V dvorani bi radi zamenjali mize in kupili ludi novo ozvočenje, saj je sedanje povsem dotrajano. Naš dom je med le-lom zelo dobro izkoriščen. Mladine v dvorani igra lenis, upokojenci imajo urejeno strcli.^e, v dvorani vadi pevski zbor in glasbena skupina. Sedaj se že pripravljamo na praznovanje matcriaskega dne in dncvi< žena, ki bo 21. marca ob 16. uriv naši dvorani. Skupaj x osnovni") Solo v kraju in nagimi pevci, ter gostjami 12 Stare vasi, jim pripravljamo bogat program.« nekaj Icl pišemo in govorimo o izgradnji loplornega ogrevanja v naselju Podgorje. To je naselje, ki se razprostira na hribu nad pokopališčem, proli Lokoviei. Čeprav so le hiše čislo blizu mesia, namreč nimajo urejenega skupnega lo-ploinega ogrevanja. în kje je obstala la naložba? Anton Košir pravil »Na ohčini Velenje. Zii dc^kuntentacijo smo radnjo, jeseni teu^ leta pa nam je svel v/el la sredstva. Želeli smo. du se izgradnje lo-timi» po fazah. Imeli smo/hni« nih skoraj 80 mi]U<»nov tolar* jev sredstev, vendar smo na MC) Velenje izvedeli, da do izgradnje ne more prili, dokler sredstvu ne bodt> o lov [jena. Sedaj ku^.e, clu naj bi leta 2eni prostor, organizirali so kresovanje in postavili mlaj, v sodelovanju s tamkajšnjo osnovnoSolo so bili soorganizalorji kresne noči, vključili pasosciev prizadevanja okolja lam, kjer so jih polre-bovali, »Na^' društvo šteje 1 K) članov, 49 pa je mladih- Verjamem, da bo vsak pokazal sv(5jo prlpadnasl društvu z zavzetim delom in lako pripomogel k ponosnemu praznovanju.« Ob lej priložnosli se je zahvalil vsem članom in občanom, ki -so sodelovali pri ure.sničevanju Taslav-Ijenih dljcv, Po mnenju Itojana Rakuna, poveljnika drušiva, so trije komajda omembe vredni požari ki so jih lani zabeležili na svojem požarno-varstvenem območju dokaz d(^lgoleinega preventivnega dela z občani, predvsem pa 7 učenci tukajšnje osnovne .šole. Poleg tega so lani skrbeli Ac za izobraževanje članov, usposabljanje desetin, ziividi^nja vredna bera priznanj in pokalov, ki so jih prejele le na gasil- vanja za hišnika, obnovo oken in pleskanje pn^čelja doma, uredilev njegove okolice, usposabljanje deselin Zii lekmovanja, izobraževanje čian-slva, sodelovanje na leknvwanjih. Tudi v prihodnje nameravajo tvorno so-delovatis pobratenim druSrvom Trnovci, več aklivnosii pa načrtujejo še v mesecu požame vamosli. Ob koncu občnesa zbora so S 100 občnega zbora. Jubifejno prireditev bodo pripravUl 19. in 20. juiija. skih tekmovanjih, pa so dokaz yavzct(«li na vajah. Več kot I5Xi) urje bilo potrebnih za dosežene rezultate. LeioSnji delovni program je zelo obsežen. Med drugim načrtujejo nakup podvozj?. za avUwLsterno, preuredilevsiano- podelili jubilejna in ludi druga priznanja Cîasilske zveze Velenje 1er opravili volitve v organe društva. Tudi naslednji mandat bos la prva moža drušwa Franc Kumar (predsednik) in Bojan Rakun (pcjveljnik). ■ Tp PGD Saiek '••••••»••«•»•••••a Težave s kadri za delo z mladimi Lani so obnovifí prvi de/ u/ice Jania gasilskega drušlvu Salek. Med drugim so izvedli ludi volitve. Na meslu predsednika še naprej ostaja Marjan Prislan, na mesto p*)» veljnika društvu pa so i/v(»lili Darka Odra, kije nu tem me* stu zamenjal Francu Si-monCiča. Ta seje umaknil na svojo želio, iMstal |)ajedela^at v republiški gasilski ^ez.i. Predsednik in poveljnik društva sla ptxjala poročilo o delu v lanskem leUJ. Predsednik druživa Marjan Prislan je pt)hvalil delo vcleranos in mîadijîe, pri lem pa se ni mogel izogniti nekaterim ležavani v delu društva. Hri veteranih je pt> njegovem mnenju žal še vedno prisoten medgene-racijski pr<^ilem. Pri mladij\i pa, kljub pokalu in nekaj priznanjih, šepa na družabnem in sponnem podri)čju, kjer naj ne l>i bili tako aspešni kol prejšnja leta. »Vse to se kaže kol p<*ilediea naše kadrovske problematike. Težko je namreč dobili mentorje, ki hi žrtvovali svoj čas za delo z mladimi. Težave se kažejo v t/inen-skemozinjma cekxlnevnem angažiranju v slui^bi, pa ludi večjih obveznostih mladine v Žtilah. Moram pa povedati, da imamo v društvu člane, ludi gasiUke Častnike, vendar namesto da bi Širili s\'oje znanje na mladi rcxl in organizirali najrazličnejša usptjsiibljanja, porabljajo svojo energijo v nek^Šni opoziciji in delajo na siljenju nepres erjenih gric pt> siiîlemu rekla-kaza-la. Na žalost vseh nas vna.šajo v društvo razdor in nemir ler tako zavirajo tekoče delovanje in predvsem razvoj društ\'a,« je bil wler iii nept «reden v svojem pmočju upada. i lani PDG Salek so zalo več delali pri črpanjih vode, prevozu V(xJe na sušna območja, skrbeli so za požarno varnosl na različnih prirediivah... Letos, ko bodo praznovali 70. let nieo, boćo visokernu jubQeju pt^ve-lih še posebno pozorm>si. ■ bi Društvo éojiteijev malih živali Velenje Se bodo dogovorili o novi lokaciji? VELENJE, 22. febniarja -Društvo gojiteljcv malih žjvali Vc-knj*: šicjc približno -10članov, ki miajo l)lizu K(l različitih pasenu nai-več pcrutnuic in kuncev. Lani st» z njimi sodclovalina ni ra/.sla>i, sc u<]ck*žjli super p(»-kulu v Novem Mestu, ludi mziitav v tujini In iKivsod dosegli Amdanla vrejt*ktov zato ÍM»lťtc»ši\ja prednc»sl-na italoi^a članov drula iskanje primerne nove lokacije. Na občnem zboni društva (v prostorih restavracije Mami v Vv- lenju)so pri pregledu opravljenega dela ocenili, da so uresničili vse načrtovane nak^ge. Skrb yjí vzgojo, vzrejo ter negt) malih živali uspešno predsiavili učencem nekaterih velenjskih osnovnih .šol. za člane so organiziraJi strokovna predavanja, v si>de I o vanj u z drugimi tovrstnimi društvi po Sloveniji so izmenjali izku-šnje in poskrlxřli zii družabnast.vsako /adnjtJ nedeljo v mesecu pa na sestankih v društvenih prostorih reševali tekoče naloge. »Ker moramo zaradi širitve dcpt>nijt' porušili nekaj objektov, je nekalerim članom pošla volja in nekaj smt^jih že i/.- gubili. Poskui^ili bi miopoiskiUi na-domesint^ lokacijo, a lx> najbrž lo kar le?Jvo, Vsak ne zna pri^uhni-ti na.^im željam in potrebam. Seveda pa nismo izgubili upanja ludi glede ideje o ureditvi parka, kjer bi lahko predstavili občanom in tudi turistom domače pasemske živali.« nam je povedal predsednik društva Ivan Kočivnik. V primerjavi z lanskim v Ic-lošnjem delovnem programu niso predvideli kakšnih novih na-log, saj. kot pravijo, že utečene zahtevajo od skrbnega vzgojitelja in rejca kar nekaj ča.sa lervo-ij«. ■ Tp Vsako leto v središču Vetenja pripravijo tudi razstavo matih živaíi. (foto: vos) 12 VI PIŠETE 21. februarja 2003 7. mednarodna orgelska šola Priznani evropslii profesorji v glasbeni soli Frana Komna Koželjskega iradicionalno vsaki'j ioiopoicl^jo mednarodne orgelske ^.ïle» na kaîerih pri/nani evropski profesorji in umcliiíki posredujejo svoje znanje mladim glasbenikom orglaveem I/, razili n ili držav. LciL^Snja ii>la, ki jo skupaj organizirata glasbena šoia Velenje in Slovensko orgelsko druSlvo, bo že sedma p^^vTstj. Poickaia boixl26. februarja do 1. marca na glasbeni šoli Velenje poà vodstvom Bine Kairine Bryndort iz Danske kraljeve akademije zn glasbo v Kopenhagn u. Bine Kalrine Brvndori je rojena v llelsingrju na Danskem. Na Univerzi /a glasbo na Dunaju je Studirala orgle pri Midtaelu Ra-dulcscuju 1er Cembalo pri (lordo-nu Murnayu. / odliko je diplomirala iz smeri orgle» čembalo in cerkvena glasba. Solistični izpil je tïpraviiapri Danielu RtXhu (Saar-hnickcn), izpopi^lnjevala pa so je tudi v /.DA pri Williamu Poríer- .le nosilka številniii nagrad s tek-mj naviMi. Izvoljeni člani skupščine bi morali zastopati interese zavanwanih i«eb glede čimbolj enakomerne razporeditve zdravstvenih zmogljivosti in enakih možnosti di>stopa do zcîrav-stvenih storitev in drugih pravic iz zdravstvenega zavarovanja: zdraviliško zdravljenje, (operacija koU ka, hrbtenice, rakasta (^bc^lenja... ■ GustfTanšek Na skupÂèini zastopnikov-članov Vzajemne na R»vnah n>i Koroškem ( bila je sredi prejšnje};» tvdna) sta hiM ixviiljvnu predslav-nika iz Velenja. Na njej sem med dmgim spregt»-vx»riloiem,da mnogiz minisuom za zdravstvo Kebrom na čelu trdijo, da je Vzajemna - prva in naj-vvčja s^peclaiizirana zdravstvena za-varíwalnica na Sloveaskem - nep<> trebna, NaŠe mnenj pa je nasprotno. Zdravstvena zavarovalnica Vzajemna je veCk(5t potrebna. Že od jeseni nam minister obljublja zakje prepričanje sem podkivpiláe z naslednjimi dejstvi : vse več različn ilî kom bij na Rav-nahtxltujcm«!] cxl bolnika papimći-\o txJktča o invalidixíšti. zdravniškem zdravljenju, zdravljenju v tujini ijipv dobno. Zavarovanci pričakujemo od izvoljenih članov skuf^fne Vzajem- Rudarskl oktet na ptagu 25 letnice Trdo delo, nastopi in druženje Velenje - .S pesmijo se Rudarski oktel pngo.sto predstavlja v Šaleški diillni in sir^e. Po pesmi jih vsi pozHHmo. Kaj psi ok» tetovci počDo, ko niso m odru? Sedanji sestav rudarskega okteta deluje žc četrto leto, astvar-ja pa pod vodstvom Danice Pi-rećnik. Zavzelo delo v zadnjih letili kaže, da se je oktet kakovostno dvignil. V letu 2002 so pripravili kar 36 javnih nastopov in koncertov. V povprečju jc imel oktet na mcscc tri nastope, ob tem paSc rcdiKvajc. Za člane sedanje zasedbe velja, da jih petje in nastopanje krepi, jim daje moč in željo doseči več in boljSe. pevci so se med sabo ujeli ne Ic pevsko, ampak tudi drugače. V oktetu deluje tudi instrumentalni trio. Harmonikar Fninc Žťrduner, bas kiiarisl Rh-do Greyorc. ritem kitara pa lioštjan Oiitir. Zalo oklcl goji in i/vaja tudi gla^ho ob spremljavi tria. Pogosta druženja na vajah in nastopih krepijo Še z dru/cnji druziaskih članov okteta. Lani avgusta so oktctovci skupaj 7 drui^inskimi člatil osvojili Triglav. Dolgoletna želja člana okieta FrJinca Zerdoneija da Sloji pri Aljaževem stolpu s harmoniko v rokah, obdan z oktetom in prijatelji, se je izpolnila. In to ob pomoči izkušenega gornika Franca Vere» in Danija Gre^orca iz "lopolšice. Na pot »pesmi in smeha«, kakor smo poimenovali pohcxl, je odšio 32 pcvccv in prijateljev pcija Icžko jc opisati občutke, Id so nas preplavili. ko smo zapeli C)j Triglav moj dom, Slovenec sem in rudarsko himno. Trodnevna hoja po Julijcih je bila za vse izjemen dogodek, za Franca pa pravi podvig! To je le eden od utrinkov iz življenja oktetovcov in naSih prijateljev. Pripravili smo trgatev v Pincah, martimwanje v Ljutomeru, novoletni zaključek.. - In tu so §e na5i tradicionalni kon-ecrli, ki sc jih vedno znova veselimo. Oktet v letu 2003 stopa v 2.^ letnico delovanja. Pred nami so novi izzivi, dokončanje drugega (.'D-ja, načrtujemo nove nitsto-pe. Lelo 2i)03 smo /aeeli delavno. 1. februarja smo od^li na gostovanje v Nem<^ijo na povabilo starovelejnćana Ota Vidica. Ob bodeaskem jezeru smo imeli tri koncerte — dva samostojna in enega 7. njihovim moškim zborom. Neponovljivi) doživetje in neopisljiva gostoljubnost tako Ota Vidica, ki je vse koncerte organiziral sam, kot ljudi v vedno pmnil na začetku lanskega avgusta objavljenegsi pri-.spevka, v katerem je bil v dcwolj prepoznavni obliki napovedan žrazvojni koncept' predelave od-padkiw, ki naj bi ga v Šaleški dolini vzeli za svojega. Baje upoštevanja vreden denar. Sicer svinjski, kot je bilo tam zapisano, ampak z lepim priokusom,saj,ka• kopak. ^e za Denar! Ko smo kmalu zatem lahko žprebrair okoljskega ministra, ki jeza moj okus nekam preveč pboje v korist ohranjanja števila delovnih mest. potem bi človek pričakoval vsaj drugačne cilje v zvezi ?. ustvarjanjem viSje dodane vredna»!i, ki v zatečenih razmerah šaleškega gospodarstva. če veljajo sodbe ekonomistov, že itak ni bleščeča. Dalje: na tem mestu zavestno zanemarjam vseslovensko problematiko prestrukturiranja prcmo-gwniške dejavnosti, ib je druga zgodba. Zato pa v lem kontekstu niso iz trte IotIti pomisleki o domnevni stopnji podpore oživljanju programtw predelave i^dpad-kov, če vzamem v obzir, recimo, samo primerljivost plač v rudarski in tisti drugi dejavnosti... Kdo bo, torej, predeloval odpadke? Se ne pc^navlja domnevno pre/jvct, v da(jw> preleklost odrinjen odgiv vor? Mimogrede, čeprav ne nazadnje: pri načrtovanju mwi delovnih mest v Velenju preveč lahkcv tno pozabljamo na problema prenaseljenosti in vse hujšega prometnega kaiisa. Kako, da tega nikomur ni mar? Napisano in podpisče prvake, bravo za TopolšČane za i/^cmcn preobrat in obstanckvligi. Čudno, da slednjim-veliki mcl - ni uspel žc Iri dni prej v Šempetru. Zanimivo, kako z lahkoto, moštvo Salonita, ki bo nenazadnje zastopalo našo driavo v mednarodni konkurenci in katerega pokrovitelj je uspešno podjetje, zapravlja svoj ugled, ugled pokrovitelja in ugled slovenske odbojke v celoti. Upamo vsaj, da so ljubitelji odbojke in delček širše slovenske javnosti, opazili, daje nekaj gnilega v slovenski odbojki. Ali pa je to Ic plod bujne domišljije ljubiteljev te čudovite igre z več desetletno tradicijo v Savinjski dolini, kjer smo bili zaradi »balkanskih poslov« še posebej oškodovani. ■ Rudi Zupane, v imenu mnogih Savinjčanov HOROSKOP Oven ed 21*3. do 20.4. Kljub velikim željam ćas ni naiprlmemeiši za sklepanje doiQO-foCnih kupiti Se mani paie primeren :a$talnenapetcfsti. ki jih s svDjimi besedami in ravnanjem vnaSate v pïlnefski odnos. ?m& se poduli kol med i^/ema ognjema, vi pd nikakor ne morale razumeti, zâkai je tako. Kot da se ne znale postaviti v njegovo Pomislile. tej sle v zadnjih tednih nareďili zato. dabise pnvasdomakai premakr^ilo \i mrtve to^. Bik od 21.4* do 21.5. Pri delu bosle sklenili žejo dobro pogodbo z nadreientmi. kar seveda ne velja le za tisie, ki so v slu2bi. Tudi mla(ši biki si bodo znali izboriti svoj polo2ai, kar se jim bo poznalo áe pred uradnim prihodom pomladi Partnerski odnos bo še naprej v krizj Partner namreC vaših namigov rre bo razumel, ker mu jin bosle hoteli dopovedati poovinkiti. Kaj ko bi lokrat udarili karnaravnosi in poskušali v besednen cfvoboiu razmisliti, kar vam ne paie Dvojčka od 22*5 do 21.6. Tudi v naslednjih dn^ vas bo izdalo zaupanje do drugih Ijudi, k( ste jim kot ponavadi preveč zaupali Mikarsi rte belile glave, kako Iz nasbie situacije, ssj se bo |uha tudi tokrat ohladila In lo celo prej. Kol bo izgledalo na začeDoj Zato bo čas. da le spet misliti nase in na svoje 2elje. Teh je zadnje čase bolj malo. sai prilagajte svojemu prostemu času, ki ga nimate. Ker družna pričakuje čisio preveC. Rak od 22.6. do 22*7. F^zilivna energija bo Se naprej na vaši strani. Počulje se vam bo Iz dne\< in tudi tega, da se kdaj bolj odločno postavite zase. Ne bojtese. Vaših sposobnost! se zavedajo tudi $efi Tehtnica od 23.9. do 22.10. Cepiav vam bodo tisti, ki se dobro spoznato na potek dogodkov, poskušali še pravi čas dc^vedati kaj sedogajs. boste trmasto vTtrajali pri svojem. In pri tem doseglisamo to. da boste začeli izgubljati karte v igri ki je kaala dcÂro, predobro. Hišica se bo začela podirati kot domine; najprej bo počilo doma. potem še v službi. Saj ne boste niti vedeJi, česa vas je bolj groza, ker sle biilzadnja leta navajeni lezmagovati. Tudi na račun drugih. Skorpifon od 23*10. do 22.11. Občutili boste d^om ob vsem kar boste počeli. Zdelo se vam bo. da vam prav nit ne uspeva oko. kol bi teleti, da se vam vse izmika m úa ludi drugi n rs o zadovoljni stem kar počnete. Da se vam vse sfaipaj le dozdeva, vam bo jasno !e v zače6(u prihod-niega tedna. Ne ledavas bodo na gtaspohvallliza dobro oprav-lleno d^o, dobili boste priložnost, ki ste si jože dolgo želeli, f^ nikar ne mislite, da bo trajalo. Zato ne mencaite in se čim prej odločite Strelec od 23.11. do 21.12. Nekaj lepih, sproščujočih. mimihzim^ih dm je že za vami. A kot ponavadi bosle tudi tokrat ugotavljali, da lenarjenje res m za vas. da potrebujete kaj več. da je vaša nemirna duša zadovoljna Kc&âi siesi nazadnje ^li čas za dobro fjijtgo''Ali ogled dobrega Nln^^Če je že predolgo, ponovile. In če tudi to ne bo porriagaio. potem se vprašajte, kaj za tiudičd je narobe pn vas doma Sta ses partnerjem odtujila, ali pa vam miKa kakšen ^okčezplot Izčistsi^dovednosti in samo-dolGzovanja? Kozorog od 22.12. do 20.1. še sami ne boste mogli verieii, ko sevam bo zgodilo, da bosle latiko po dolgem si^em obdobju izbirali med dveiia odličnl-fna priložnostrma. Ponudili se bos& praktično ob istem času in obe sla povezani s čustvi. Čaka vas ra^urliivo ljubezensko življenje. če si boste le drznili storiti to. kar vam veleva srce in potlačiti razum. 2e res, da vas vleče tia, kjer je vse bofj negotovo m kjer bo v$e tako, da drugim nebo všeč. Kai iďikopasezgodi. da se bosle odločili dru^e. Posledice bosle mofaii pripisati sebi m nikoniur drugemu >fodnar od 21.1. do 19.2. Idej bo V9Č kot preveč, polna glava. A se boste dobro zavedali, da jih lahko uresničite le. če bosle vključili tudi zveze m po-z^ans^a Spitfi. ker se niti zavedate ne. kai vse se lahko zgodi, če vam uspe. Nekdo se bo namreč močno ustrašil za svoj stolček in položaj, zato t30 storil vse, da prepreči vaš uspeh. In ta nekdo bo nekdo, ki se že dolgo izdaja za vaše^ prijatelja Zato vas bo prizadelo In bolelo. Četudi se boste trudili, ne boste mogli poabiti liar čez noč Ribi od 20.2. do 20.3. v ljubezenskih zadevah bosle prehitevali samega sebe. zalo bosle Izpadli kot zelo zmedeno bille. Nič bolie se ne bo počutil izbranec, ki mu le nekaj dni ne bo jasno, pn čem je m kai pravzaprav želite od njega. Ustavite konje In dajte času čas Stvari je treba pustiti, da dozorijo, saj bo za uspeh povsem premalo. če se boste pripravljeni odreči le svojemu prostemu času Prihaja čas sprememb, ki se jih boste težko navadili. Na glas pa tega ne boste hoteli priznati Grajski pies v maskah V nedeljo, 23.fcbruarja, jc bilo na Velenjskem gradu pravo pustno ra/poloi^cnje. Lt;tošnjn zima se no da, težko jo bo pregnati, /atoso z niasknini pohitali. 120 olr(>k in siaršyv se jc odzvalo povabilu IVA Muzejsko u&ivarjalnico. Andreja Zcicnik je zopet pripravila zanimive pustne dciavnice. Otroci so izdelali čudovite krone in jih okrasili s pravimi pustnimi dragulji. Domišljiji so dali prosto pol pri izdelavi različnih očal, ki so jih zelo domiselno okrasili, izdelali so grajski nakit, Potem so si maske nadeli, nekateri so prišli že v pustnih oblačilih, in pravi grajski ples seje začel. Kralji, kraljice, pa vitezi, Robini Hood i, princeske, pa grajski pes Benjamin, pa čarovnice in hudiCki so se zavrteli pod spretnim plesnim vt^denjem Petre Vešligaj. Sodobni grajski družbi so hiti bolj koi zvoki trubadurjev všeč Bepopovci.. zaključiti pa so s ca t i. Tudi grajska družba ni več to, kar je bila, sploh, čc še ga v i pusl. čajem in s flan-ima prste vmes ■ A.P. Veliko otroško pustno rajanje VELENJE- Kulturni center Ivana Napolnika in Medobčinska zveza prijalcijcv mladine Velenje l>osia skupaj ludi letos poskrbela, da bo pustni torek en vesel in zanimiv dan. vabita naveliko otraško pustovanje na Titovem trgu. Rajanje pustov, ki bodo imeli zagotovo ludi masina usia, se bo pričelo ob 15.30, končalo pa ob 17.3Í) uri. Obljubljajo bogato, z glasbo podkrepljeno pu-stno zabavoJ ■ bi Mladi forum ZLSD ženskam za 8. marec Politika, bolezen moja VELENJE - Tudi letos so S€ v Mladem rornmn ZLSD Šaleška dolina odločili orgah-nizirati gkdali.^ko igro v počasrilev 8. marca, dnevu /ena. Tokrat bo lo gledaliííka igra Toneta Partljiča Poliiika, bolezen moja, v petek, 7. marca, ob 20. uri, v kuKumem domu v Velenju. brezplačne vstopnice lahko dobile od ponedeljka. marca, do petka, 7. marca, med 9. in l^. uro na blagajni kulturnega doma. Vabljene izključno predstavnice nežnej.sega .spola. Draštvo pljučnih in alergijskih bolni' kov Slovenije Delavnice: opuščam kajenje V prostorih zdravstvenega doma v Šoštanju bo Društvo pljučnih in alergijiskih bolnikov Slovenije pripravilo brezplačne delavnice: opažam kajenje. Dclavnic bo sedem, v skupinah bo od 10 do 15 ljudi, ki kljub volji sami ne zmorejo opustiti kajenja. VixJili jih bosta višja medicinska sestra Bri^ta Putar, usposobljena xa vodenje šole ter Majda Kočar, dr. med. Prva delavnica bo v začetku marca, prijave zanjo pa zbirajo do jutri (28. februarja) na tel. šu 8987822. ■ tP Snežak, podkrajskl korenjak! Bil je lep zimski dan. Slarši so se skupaj z olnx:i p<îdih po zasneženih planjavah v Podkraju pri Velenju, ko jc padal ideja. »Naredimo velikega snežaka:« so s( rekli, fn lo s skupnimi mo6iii ludi naredili. Tale možak je visok več kol 4 melre, skupaj pa ga drži Ic snežna gmota. Očitno mu je hila teža veliko breme, .saj se je odločil, da se malo nagne. Vseeno je vsem. ki so ga izdekili. zdi lep in zanimiv. Tudi nam) .Se posebej zato, ker nam jc sliko poslal kar nas bralec.Naj bo lo vzpodbuda ludi za vas! ■ Vs^u[e oktnfi» snov bromodi^on, repeíanl gfsrko snov (denatonlurn tMftzoat), ter privfollefl von) |aneta.VQbotepripravl|6nona!}tnlosnovi, hffftbno {8 primefna za sistMKiíske dsfatizacî|B ve^íh prostorov lu poY^iL BROĐJt'ON GđhS Vsebul« oktívno $nov bromodiokift, ropelent grMtb snov (denofofllunr benzoot), tor pňvlo^n Toni jonsia Votra pripnjvljsno iz {ftonlZiragG ztltobo.Spedolnopriprpvl^nozo zctinMjOinfS. Vsebujo oktlvno stuv linnrad»k>n, r^lont grenb snov (denatonlum beiuo(it).ter privioân vonj joiiÀo. Prime mo zc vse vrsfe glodolov. «a » mi Vs^ufe oktívno snov bromodiolor, fopeÎBnl gronko snov (denotonium lMmoat),t»r priviotei vonjvonilie. Priprovijene voltes parafinom po 100 oziramo 20Q gramov. Uporoblja se ZO deratirodjp vvtoinlhpogofih. OunQ[$ko 51,1000 Mubljana Tel.: 01/436 92 22, Fai: 01/436 86 36 www.piivoji r sRODiiraN OM! Vsatnj« aktivno sitov bromodiolon, repaient grenb snov (den Qíooium bentoot),tja vas. ris. serija 08.50 Mala Kirty. ris, serija 09.00 Palčiča, ris. serija 09.30 Mojprijateli Roki, ris. ser. 09.40 Sk)nček Benjamin, ris. ser, 10.05 Malinjidol.ris. serfja 10,15 Malaprincesa. ris. film 11,05 Mali helikopter, ris. serija 11.25 šolska košarkarska liga 12.20 Glavca, nan 12,50 Preverieno 13.45 Družinsko pravo. nan. 14 .40 Močno zdravilo, nan. 15.30 Vnajslabšempnmenj,nan 16.20 Resnični svet, dokum. odd. 16,50 Goodyear liga, Crveru zvezda : Spirt, prenos košarke 19,00 24 ur 20.00 Lepo je biti milipnar 21.10 Jesenja pripoved, amer, film 23.30 Posvećeni, amer, lilm 01.55 24 ur, ponovitev kanali 27 4« 09,00 Miš maš. otroška ocMaja. ponovitev 09.40 Vabimokogledu 09.45 Gremo v kino. ponovitev 10.15 Najspotdneva 12,00 Videostrani 18,50 Vabimokogledu 18.55 Lokalni utnp Ce|a in okolice 19.25 Najspotdneva 19.30 Pravljk^a za najmlajše; Pepeika 19.45 Videostrani 19,55 Vabimokogledu 20.00 1157.VTV magazin, regionalni inf. program 20,30 Venček narodnozabavniti 21.10 Donator, ameriški film 22,40 Rože i mojega vrta. pon. 23.05 Vabimo k ogledu 23.10 Najspotdneva 23.15 Videostrani NEDEUA, 2. marca SLOVENIJA 1 07.40 TeletekstTVSkJvanija 08.00 Živžav 09.55 Nedeljska maša, prenos iz Sv. Lenarta v Podgorciti 11.00 Svetdivjihžrvali, 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Tistega lepega popokineva sledi Nemogoče 13.20 Čfovekinpol 13.30 Nedeljsko oko 13.40 Kulinarika 14.00 Gravitacija 14.55 Motoring 15.00 Privlačna nasprotja 15.20 Kisk) jabolko 15.35 Šport-na današnji dan 15.45 Avantura z Mojco Mavec 16.00 Raymonda imajo vsi radi, humor. nan. 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Tistega lef^ga popoldneva 17.05 Omžabna kronika 17.15 Predmet pozelenia 17.30 Vsakdanjik in praznik 18.35 Žret)anjelota 18.45 Risanka 19.00 Danes 19.05 Zrcalo tedna 19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.00 Ckpvek. nejezise 21.00 Vrtičkarji, 8. del 21.35 Intervju: Bojan Polak 22.30 Poročila, š^rt, vreme 23.00 Morje trave. amer, čb film 01.05 Dnevnikzamejske tv 01.30 Svet divjih živali, 6/10 02.00 Konec sveta. 1/6 02.50 Tinseltown, 3/10 03.30 Policijska postaja, 4/12 04.20 Slovenski magazin 04.45 Vsakdanjik In praznik SLOVENIJA 2 08.00 Tv prodna 08.30 Videostrani 10.15 fladimamLucy, 113.del 10.35 Klemperer, 7/13 11.25 Slovenski ljudski plesi 12.00 TV Prodaja 12.30 JesenvtJewYorku,am.f. 14.15 Evrogol 15.10 SPvalp.smuč..SL(M), oc^netek 16.55 Liga prvakov v rokometu. Mobitel Pfule 67 :KieL prenos 19.15 Videospotnice 20.00 Konec sveta, 1/6 20.50 Goool. nogometna oddaja 21.20 Frasier, 7. del 21.40 Policiji postaja, 4/12 22.30 Ples je moje življenje. 1/5 23.30 Videospotnce 00.15 VideostrarŇ 08,00 Doktor Oto,ris.serija 08.10 Mjavl Mjavf, ris.senja 08.20 Vrbjavas, ris serija 08.50 Mala Kitty, ris. serija 09.00 Palčiča, ris. serija 09.30 Moj prijatelj Roki, ris. ser. 09.40 Slonček Benjamin, ris. ser. 10,05 Malinjidol, ris. serija 10.15 Happy, mali zajček, ns, t. 11.05 lyiali helikopter, ris. serija 11.25 Šolska košarkarska liga 12.25 Glavca, nan. 12.55 Kralj alkohola, amer, lilm 14.40 Umor, nan. 15.35 Nadeželijelepo,nan. 16.30 Predsednikov otrok, amer film 18.15 24 ur-vreme 18.20 Triki Jamieja Oliveria. dokum. serija 19.00 24 ur 20.00 Lepo je bili miljonar 21.30 Športnascena 22.25 Goodyear liod,Maccabi: Krka, posnetek košarke 00.20 24 ur, ponovitev 01.20 Nočna panorama kanali 2T 52 PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 09.00 Miš maš, otroška oddaja, 09.40 Iz pon. odd. Dobro jutro 10.30 1156. VTV magazin, regionalni in(. program 10.55 Športni torek, špo^ informativna oddaja 11.20 Iz olimpijskjfi kresov 11.25 Dober večer, gospod predsednik, gost; Lojze Peterie, predsednik Komisiie za evropske zadeve pri DZ 12.25 Vabimokogledu 12.30 Na| viža. oddaja z narod nozabavno glasbo 13.45 Izsredinecdd.Dobrojutro 14.35 Videostrani 18.00 Vabimokogledu 18.05 1157. VTV magazin, regionalni iní. program 18.35 Izpetkoveodd.DobrojutiD 19.25 Gremo v kino 19.55 Vabimokogledu 20.00 Naot]isku ... pri Milen; Zlatar 21.00 Vabimokogledu 21.05 Lokalni utnpCelia in okofice 21.35 Odprta tema. ponovitev 22.35 Videostrani PONEDEUEK, 3. marca SLOVENIJA 1 06.40 Zrcafo tedna 07.00 Dobn:^ jutro 09.00 Poročila 09,05 Iz popotne torbe 09.30 Filip, mali mojster na BMX-u, dokum. nan. 09.45 Oddaja za otroke 10.05 Svetdivjihiivali,&10 10.35 Na vrtu 11.00 Tihega lepega popoldneva 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Tistega lepega popoldneva 15.35 Mladi virtuozi 15.55 Oober dan. košarka 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Radovedni Taček 17,05 Pepi vse ve o pisateljevanju 17.25 Medvedki, 8/16 17.35 Doktor pes, dokum odd. 18,30 Žrebanje3x3plus6 18.45 Risanka 19.00 Danes 19.05 Vaš kraj 19.25 Vreme 19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20,00 Namone, 1/13 20.55 Gospodarski izzivi 21.25 Podoba podobe 22.00 Odmevi, kulturna kronika. šport, vreme 22.45 Knjiga mene briga 23.05 Skrivno^ 23,15 Kraljestvo. 5/8 00.20 Dnevnik zamejske TV 00.45 Doktorpes, dokum. o(Jd. 01,35 Podoba podobe 02.00 GospodarslQ izzivi 02.30 Trend, oddaja o modi 03.00 Studio city 04.15 Končnua 05.15 Šport SLOVENIJA 2 08.30 Slovenci v Italiji 09.05 Dobro jutro 11.05 TV prodaja 11.35 Videostrani 12.15 TV prodaja 12.45 Vesolje. 1/5 13.35 Sobotnanoč 16.45 Videospotnice 17,30 Čarobne dežele. 1/13 17.40 Eva in Adam, 10/16 18,10 Jasno in glasno 19.00 Danes 19.05 Vaš kraj 19.25 Vreme 19.30 TVdnevnik,Šport, vreme 20.00 Končnk:a 21.05 Studk)city 22.00 Velike vojake zmote 22.50 Brane Rončel, Izza odra 00.00 Oz, 3/32 00.55 Videospotnice, ponovitev 01,40 Videostrani 07,00 Oragon Bali. ris. serija 07.30 Rudijevo moštvo, ris, ser. 07,55 RickiLake 08.45 Ko boš moja, nad. 09.40 Nezazel jena, nad. 10.30 TV prodaja 11.00 Grda račka 11.50 Vonj ljubezni, nad. 12,45 Šponna scena 13.40 TV prodaja 14.10 RickiLake 15.00 Vonj ljubezni, nad. 15.55 Grda račka, nad. 16.55 Nezazefjena, nad. 17.55 24 ur 18.00 Ko boš moja. nad. 19,00 24 ur 20.00 Podenostreho, 2. del 20.55 Naša sodnica, nan. 21.50 Urgenca. nan. 22,45 XXL premiere 22.50 Privftíztočma, nan. 23.45 Pnjatelji, nan. 01.15 24 ur, ponovitev 01.15 Nočna panorama kanali 27 4« ft2 09.00 Dobrojutro, infonnativno - razvedrilna oddaia 10.00 Vabimokogledu 10.05 1157. vrv magazin. regionalni inf. program 10,35 Naj spol dneva 14.00 Videostrani 18.05 Vabimokogledu 18.10 Regionalne novice 18,15 Košarka, posnetektekme. KK Zadar : KK Pivovama Laško 19.55 Vabimokogledu 20.00 Poslanska pisama, kontaktna oddaja, gost: Jožef Kavhčnik, poslanec LDS v Državnem zboru RS 21.00 Regionalne novice 21.05 Rokomet, posnetek Tekme, RK Prevent Slovenj Gradec: RK Rvka Penitninarstvo 22.35 Iz oddaje Dobro jutro 23.25 Vabimokogledu 23.30 Najspotdneva 23.35 Vkleoslrani TOREK, 4. marca SLOVENIJA 1 06.30 Odmevi 07.00 Dobrojutro 09.00 Poročila 09.05 Radovedni Taček 03.15 Pepi vse ve o lisateljevanju 09.35 Ftiper m Lepaka, 20/26 10.00 Študentska ulica 10.30 Doktorpes,dokum.odd. 11.25 Obzoriaduha 11.55 Namorje. 1/13 13.00 PonDčilá, šport, vreme 13.15 lzvir(n)i 13.50 Ljudje in zemlja 14.40 Polnočni klub 15.55 Potepanja 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Biserčki iz Ëisergore 16.55 Sprehodi v naravo 17.15 Knjiga mene briga 17.35 Skrivnosti, ponovitev 17.50 Za naše goste iz tujine. 5/5 18.20 Duliovni utrip 18.45 Risanka 19.00 Danes 19.35 Vaš kraj 19.30 TVdnevnik, šport,vreme 20.00 Jedrski vojaki, dc^m. odd, 20.50 Aktualno 22.00 Odmevi, kulturna kronika, šport 22.45 Ribobva ne moreš jesti, danska drama 23.20 Na Štefanovo, dan drama 23.45 Nakoncusveta.dan.drama 00.35 Dnevnik zamejske tv 00.55 Zanašegođeiztuiine,5/5 01.25 Duhovni utrip 01.45 Jedrski vojaki, ddoim. odd. 02.35 Aktualno 03.30 MaryTylerMoore, 139.del 03Í5 Ribolova ne moreš jesti, danska drama 04.30 Nakoncusveta,dan.drama 05.15 Na Štefanovo, dan. drama SLOVENIJA 2 08.30 Dober dan. Koroška 09.05 Dobn) jutro 11.05 TV prodaja 11.35 Videostrani 14.10 Tvprodaja 14.40 Studio city 15.40 Končnica 16.45 Videospotnice 17.30 Maíy Tyler Moore. 139. del 18.00 Iz naših krajev 18.15 Primorslu mozaik 18.45 Primorska kronika 19.00 Danes 19.05 Vaškr3j 19.25 Vreme 19.30 TVdnevnik,šport,vreme 20.00 Novo mesto: Krka- Caprabo Leida, prer)os 22.00 Nekje v brzini, danski film 23.35 Oz, 4/32 00.30 San Remo, prve večer Festivala 04.30 Videospotnice 07.00 Dragon Bali, ris. serija 07.30 Rudijevomoštvo, ris. ser. 07.55 RickiLake 08.45 Ko boš moja, nad. 09.40 Nezaželena, nad. 10.30 Tvprodaja 11.00 Grda račka, nad, 11.50 Vonj ljubezni, nad. 12.45 Naša sodnica, nan. 13.40 Tvpfodaja 14.10 RickiLake 15.00 Vonj ljubezni, nad. 15iS Grda račka, nad. 16.55 Nezaže (jena, nad 17.55 24 ur-vreme 18.00 Kobošmc^a, nad. 19.00 24 uf 20.00 Preverjeno 21.00 Starševska pravica, am. t. 22.40 XXLfwemiere 22.45 Privid zfctóna, nan. 23.40 Prijatelji, nan. 00.10 24 ur. ponovitev kanali 27 46 52 09.00 Poslanska pisama, ponovitev, gost: Jo^f Kavtičnik, poslanec LDS v Državnem zboru RS 10.00 Vabmokogledu 10.05 Rokomet, posnetek tekme, RK Prevent Slovenj Gradec: RK Pivka Perutninarstvo 11.35 Najspotdneva 11.40 Kobfka,posnetektekme, KK Zadar :KK Pivovarna Laško 14.00 Videostrani 18.10 Vabimokogledu 18.15 Rokomet, posnetek tekme. Gorenje Velenje. Rudar Trbovlje 19.50 Najspotdneva 19.55 Vabimokogledu 20.00 1158.VTVmaga2in. regionalni-inf. program 20.20 Športni torek 20.40 Iz olimpijskih krogov 20.45 Športni gost, konl odd. 22.00 RokomeL ponovitev. Gorenje Velenje. Rudar Trt)ov(je 23.20 Vabimokogledu 23.25 Najspotdneva 23.30 Videostrani SREDA, 5. marca. SLOVENIJA 1 06.30 Odmevi 07.00 Dobrojutro 09.00 Poročila 09.05 Biserčki iz Bisergore 09.20 Grdi raček Tine, 18/26 09.45 Sprehodi v naravo 10.05 Knjiga mene briga 10.25 SIvivnosb 10.30 Radio aktivnost. 5/26 10.55 Zanašegosteiztuiine, 5/5 11.20 Kipar, kipartta in kos lesa, dokum. oddaja 11.40 Duhovni utrip 12.00 Slovenski magazin 12.25 Homo turisticus 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Trend, oddaja o modi 13.40 Podoba podobe 14.05 Jedrskivojaki, dok. odd. 14.55 Alflualno 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Pod klobukom 17.50 Volja najde pot 18.45 Risanka 19.00 Danes 19.05 Vaš kraj 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Gangl. slovenski tilm 22.00 Odmev), šport, vreme 22.50 Terminal 23.55 Dnevnih zamejske TV 00.15 Volja najde pot 01.50 MaryTylerMoore. 140.del 01.30 Terminal 03.05 Rojstvo naroda, nemi film SLOVENIJA 2 08.30 Potepanja 09.05 Dobrojutro 11.05 TVProdaja 11.35 Videostrani 15.40 Tvprodaia 1G.10 Skîvenski ljudmi plesi 16.45 Videospotnice 17.30 MaryîylerMoore. 140 del 18.00 Iz naših krajev 18.15 Oživafihinliudeh 18.45 Primorska kronika 19.00 Danes 19.05 Vaš kraj 19.25 Vreme 19.30 TV Dnevnik, šport, vreme 20.00 Ronald Šega. ^ovenska kri v amer, zvezdi 20.50 Suita'west side'iz centralnega parka 21.45 Ne zmenite se zame. franc, film 23.20 Oz. 5/32 00.15 Sam Remo. drugi večer festivala 04.15 Videostrani " J 07.00 Dragon Bali, japonska ris. 07.30 Rudijevo moštvo, risanka 07.55 RickiLake 08.45 Ko boš moja, nad. 09.40 Nezaželjena, nad. 10.30 TV prodaja 11.00 GnJa račka, nad. 11.50 Vonj ljubezni, nad 12.45 Preverjeno 13.40 Tvprodaia 14.10 RickiLake 15.00 Vonj ljubezni, nad, 15,55 Grda račka, nad 16.55 Nezaželena, nad 17.55 24ur,vreme 18.00 Ko boš moja, nad. 19.00 24 ur 20.00 Vonj po umoru. amer. f. 21.40 Trafika, 5. del komedije 22.10 Na kraju zločina, nan. 23.05 XXL premiere 23.10 Privid ztočina 00.05 Prijatelji, nan. 00.35 24 ur. ponovitev ftanill 27 4« «2 09.00 Dobro jutro.informativno - razvedrilna oddaja 10.00 Vabimokogledu 10.05 Športni gost. ponovitev 10.35 Najspotdneva 14.00 Videostrani 18.05 Vabimokogledu 18.10 Regionalne novice 18.15 V mojem košku je pa mavrica, otroška oddaja, 3. TV mreža 18.45 Najspotdneva 18.50 1158. VTVmagazin.pon. 19.10 Športnitorek 19.30 Iz olimpijskih krogov 19.55 Vabimokogledu 20.00 POP CORN, glasbena odd. 21.15 Regionalne novice 21.20 Najspotdneva 21.25 Vabimokogledu 21.30 Odprta tema,3. TV mreža, Stovenija in NATO 22.30 Iz oddaje Dobrt) jutro 23.35 Vabimokogledu 23.40 Najspotdneva 23.45 Videostrani 27. februarja 2003 OBJAVE 15 MODROIIEIL^ KRONIKA MHz FM Trije hudo ranjeni pri Drešin-ji vasi ŽALEC, 21. februarja - V petek, malo po 9. uri, se je na cesti Celje - Žalec, pri Drešinji vasi, zgodila prometna nesreča, v kateri so bili poškodovani trije udeleženci. 56-letni voznik osebnega avtomobila M. L. je med vožnjo iz smeri Levca proti Žalcu iz neznanega vzroka zapeljal na nasprotno smerno vozišče, po katerem je v tistem trenutku pripeljala 27-let-na voznica osebnega avtomobila R. S. Kljub zaviranju voznice je med vozili prišlo do silovitega trčenja. V njem so se hudo ranili voznik, voznica in njena 21-letna sopotnica D. S. Vse tri so prepeljali v celjsko bolnišnico. Zaradi prometne nesreče je bila cesta pol ure popolnoma zaprta, do 10.50 ure pa je promet potekal izmenično, enosmerno. Kje je Citroen jumper? NAZARJE, 24. februarja - V ponedeljek zjutraj so bili policisti obveščeni, da je nekdo v času vikenda, v Nazarjah odtujil kombinirano vozilo citroen jumper, bele barve, registrskih številk CE 81-15F. Na vozilu je napis »Kovinska galanterija Cigale«. Če bi kdorkoli kaj vedel o tem, ga policisti prosijo, da to sporoči po telefonu na številko 113. Vlom v iziožbo VELENJE, 18. februarja - Malo po pi"vi uri zjutraj je neznanec vlomil v izložbo trgovine ERA d.d. Biro oprema na Šaleški cesti. Odnesel je računalnik in podjetje oškodoval za 134.000 tolarjev. Kje je kipec Marije? VELENJE, 18. februarja - Neznanec je iz kapelice v Arnačah odnesel lesen kipec Marije z Jezusom v naroqu, velik en meter, izdelan leta 1888. Lastnik I. O. je z dejanjem oškodovan za 1.000.000 tolarjev. Kam gredo vse te jelcienice? ŠENTRUPERT, 19. februarja - Kam gredo vse plinske jeklenke, ki izginjajo iz kovinskega zabojnika izpred zgradbe Petrola v Šentrupertu? Neznanec ali neznanci so sijih v noči na sredo naložili 39, vrednih vsaj 390.000 tolaijev, potem pa so akcijo v petek, 21. februarja ponovili. Neznani storilci ali storilec je na neznan način odstranil obešanko na vratih kovinskega zabojnika in odtujil 61 praznih, deset kilogramskih plinskih jeklenk! Lastnika, podjetje Petrol, je z dejanjem oškodoval za 445.300 tolarjev. Po metadon mimo vrste VELENJE, 23. februarja - Policisti poročajo o dveh vlomil v me-tadonsko ambulanto Zdravstvenega doma Velenje. Eden je bil delno uspešen, drugi pa prav nič. Neznanec je iz nedeljskega nočne- ga pohoda, vklopil se je alarm, uspel odnesti stekleničko metado-na, drugi poskus v ponedeljek zvečer pa ni uspel. Kaže, da je bil neznanec pregnan. Onesei 50 kg mesa GRIŽE, 22. februar - Iz kletnih prostorov stanovanjske hiše v Grižah je neznanec odnesel 50 kg mesa. V.O. je z dejanjem oškodovan za 50.000 tolarjev. Obul se je in šel VELENJE, 19. februarja - V noči na sredo je neznanec vlomil v prostore Alpine na Šaleški cesti. V notranjosti je pregledal skladišče, si izbral čevlje in odšel. Serija vlomov ŽALEC, 19. februarja - V času med 7. in 19. februarjem je bil v Pondoiju izvršen vlom v stanovanjsko hišo. Neznanec je iz hiše odnesel dve starejši sliki, dve buteljki ter radio kasetofon. Lastnik Z. Š. je z dejanjem oškodovan za 30.000 tolarjev. MOZIRJE, 20. februarja - V sredo zvečer, v času zimskih počitnic, je neznanec vlomil v prostore osnovne šole v Gornjem Gradu. Ni pa mu bilo usojeno, da bi se v šoli zadrževal dalj časa (in se morda česa naučil), saj se je sprožila alarmna naprava. Vlomilec je moral tako v noč pobegniti brez plena. REČICA OB SAVINJI, 20. februarja - Malo več sreče pa je imel neznanec, ki je vlomil v frizerski salon na Rečici. Iz predala je ukj-a-del težko prigaran dnevni izkupiček in lastnico oškodoval za 25.000 tolarjev. MOZIRJE, 20. februaija - Neznanec je vlomil v nenaseljeno starejšo stanovanjsko hišo, last J. L. na Šolski ulici v Mozirju. Iz nje je odnesel tuš kabino vredno 15.000 tolarjev. ŽALEC, 24. februarja - Iz garderobne omarice v ordinaciji Optike Irman je nepridiprav ukradel žensko in moško denarnico ter moško ročno uro, vse skupaj vredno vsaj 210.000 tolarjev. Pozorni poštar opazil dim Vnel se je tram ob dimniku MOZIRJE, 20. februarja - Okoli 10.30 je pozorni poštar v Grušovljah opazil, da se kadi izpod strehe stanovanjske hiše, last E K. iz Grušovelj ter o tem takoj obvestil pristojno službo. Gasilci so požar pogasili, policisti pa so ugotovili, da je do požara prišlo zaradi dotrajanosti dimnika, zaradi česar seje vnel tram ob njem. Pozornemu poštarju in hitrim gasilcem gre zasluga, daje lastnik utrpel le za okoli 300.000 tolarjev gmotne škode. Nagradna svetovalne pisarne CENTRIH wmacija dohodnine I Fuujuw tfijimiiy fc iimiiiiiii umiii. Davčna ^evilKa: Datum ro^a^^^Mjl^^^ mesec dan jp^k m m ôtevilka^Minca -n^^^^^Bu: I Zneske vpl^^^HtlarJih brez stotinov. Prispevki za socialno varnost v lj|ini 1(») Obraijnana neplaćana akonlacija Gohodntnô xxxxxx xxxxx t' sloven, slikar-JOŽE oaljse Časovno obdobje listina, s katero se naroči blago MESTO V ROMUNIJI, OB REKI MURES gilcl tanaka telesno uničen Človek (knjiž-) nauko ornamen-TIH POUSKA RDEČA CVETICA nemška pevka N Španski politik- ■lose qlas.ki sledi blisku SESTAV Več APARATOV, USTROJ A A oblačilo za Športnike dejstvo, da je kdo pr6ma0an bantujski jezik pripadn. inkov O N kralj italije (ok. 434-493) sestavil pepino ČETRTI TON V TONOVSKl LESTVICI kotna mera (mat) lahka mre2asta tkanina gorski vzpon luknjač (star.) T DEL SKELETA znana tekaska utrdba A BEDAK, BUTEC (POG., SLABS.) N RIBJE JAJČECE R angleški pisateli-fwlph EDVARD (KRAJŠE) pastirska plemena V VZHODNI afhiki-TLTOl V A T U MOGOČNA GORA LEV OBORIN ŽENIN ALI m02ev OČE GOROVJE V EVROPI INOSLAV (KRAJâE) ŠESTI MESEC V JUDOVSK. KOLEDAR. nordijska boginja morja stalnica v matemat K N PESNIK (EKSPR.) naprava za avtomat. bfwue podatkov N TAJCI (REDKO) ZAVETNIK KRANJSKE A H ANGLEŠKI RA2ISK0V. AFRIKE- JOHN KANNING K ANA (ANGL.) FRNIKO- lA (STAR.) OBDELOVALEC LESA ZA OSTREŠJA SVETOVALNA PISARNA CENTRIH Trg mladosti 6, Velenje Tel.: 041/679-348 DOHODNINA 2003/2002 Spoštovani! izpolnjevanje napovedi za odmero dohodnine bo potekalo Od 24, februatia do 31. marca 2003 vsak dan od 8. do 18, ure ob sobotah od 8. do12.ure na sedežu SVETOVALNE PISARNE CENTRIH, poslovna stavba Farmin ( velika rumena stavba med Gimnazijo in Zdravstvenim domom) 1. nadstropje -desno V lo njihovi nogometaši v 8, krcli»v|>r\vnHlc-lu tekmovanja doseči /Jistavljimi ki sej« mnogim ntvt iiciiRsnivlJiv. Uvi'siilc so se nicd tri najboljše ekipe 1, Bvzhodiie lige iastcm med Šest najboljših ekip 1. B državne lige. kise hodov končnici prvenstva pomerile nied seboj zanapredovajijc vi. Adržavnii ligo za ženske. Prvo iueslosoosv(»-jik' Plujčanke (24), pred Zagorjem (19), Velenjčanke pa so na ireijein iiicsni zhralc 15 ločk. Pri (vâevanju na.siale situacije v začetku sezone 2n02/2lX)3 je pomembno vlogo odigral Marijan 'tandara, kije prevzel mcsiopred--sediiika kluba. Poieg lega je po-irehiio omeniti tudi ireiicrje Iztoka Rozmana, Albino Míírjšíč u) Siiežano Rodič, ki so svoje delo ves čas opravljali zelo zavzelo. Uspeh Članske ekipe sla polrdili ludi ckipistarejših (let. 88 in inlaj^) m mlaji i h deklic iki- ifl mlajSc). ki sla sc žc uvr>>liLi v Čctrtflnalv dn^^voe^a prvenstva. Ekipi /RK Velenje sla so med zimskim prestopnim rokom pridružili tudi dvť odlični bivii velenjski rokomeiašici, in sicer Sonja Zidar in Danica J u kič. Trener Rozman je prepričan, da se btw>ia dobro ujeli z mlado ekipo in s svojim znanjem in izkušnjami pripomogli k.še boljšim rezultatom. Prva ekipa seje v soboto pomerila s Ptujčankami, ki so glavne kandidatke z-a 1. A ligo. Tekma je bila izenačena vse do 56. minute, ko so morale domaČe rokome-laSice plačati dav^ik neizkuSenosii. Do tedaj so odigrale odlično v obrambi, v napadu pa se jim je zatresla roka pred odlično vraiarko Lakičevo (hi^a velenjska rokome-tašica). Trener Rozman je bjl po tekmi razočaran zaradi iTgubljene priloi^t«ij, vcndai pa zadovoljen z napredkom v igri, ki je dokazala, da ,se lahko mlade igralke enakovredno kosajo z ekipami, v katerih igrajo boljSe in predvsem bolj izka^ene igi alke in da bodo Se tj d oreh za vse ostale ekipe (Zagcvje, RK Keling Ajdov^ina, Polje in In-oa Dolgun Ljubljana). ■ /M. U ÏRK Velenje - ŽRK M«rcnt<»r T. Ptuj 20:25 (Il5l2) ŽRK Veknje: Avberšek, Šlum-berger, Mz. Muralovič 2. Bosko-vič L Skaza. Doki. Bubik. îlalilo-vić,Omerovič t, Jukič^, Zidaj 2. Ms. Murauwičí. Lakič 2. Lakič. Namizni tenis Poraz Vegrada v nadaljevanju prvenstva v I. dri^avni tiamizno-teniškj li^i s<» sc igralci >clenjskega Vegrada pomerili 7. druuo u\TSČcno ckjp4> Kcme iz Puconcev in j/^uhili z2 : <>. Za Vc^r:id sta dve posamični zma* ^i do.segla.Ilire .Statini^k iii Ncnad Ikijanič. Druga ekipa Vegrada. ki nastopa v drřavni ligi. je prav tako gostila drugo uvrščeno ekipo te lige. Ilirijo iz Ljubljane, in izgubila z enakim rezultatom, obe zjnagi za Velenjčane je dosegel Tadej VoduÀ?k. V nedeljo sta se kadeta Miha Kljajič in Jaka Go-laviickv Riidlj«h ob Dr»vj udeležila prvcratv« SV regije za mljidince. Jaka se je po drugem mestu vpred-lekmovalni skupini uvrstil med 16 najboljših mladincev, Miha med osem najboljših mladinccv SV regije. V soboto in nedeljo bodo najboljši velenjski igralci namiznega tenisa nastopili na posamičnem državnem prvensivu za člane in članice v Domžalah. ■ ĐK Elektra - nepričakovan poraz Pregoreli v želji Košarkarji Kiektre so imeli v soboto prilo/m»st, da si /a« ^otovijo mesto med petimi najboljšimi slovenskimi ekipami, vendar jim to {še) ni uspelo. S slabim (35HKlstotnim) metom i/ igre so v sicer zelo izenačeni tekmi dovolih gostom iz Šentjurja, da i/ Šoštar\ja (Kinesejo dve točki. Domači so sicer začeli bolje in vodili prve tri četrtine srečanja, največ za devet točk tik pred konccm iretje četrtine, ko je bilo : 44. /nwajc bil najboljši pri domačih Blaž Ručigaj, ki je dosegel 18 u>čk. pobral pa je ludi 10 žog pod i îbe m a obročema,, íídličen je bil tudi Dražovič. V zadnji četrtini pa so se razigrali k(ïsarkarji Kemoplasta in obrnili rezultat sebi v prid. Domači so z \>sebnimi napakami lekmo .še skašali obrniti sebi v prid. vendar so bili gostje nezgrešljivi pri izvajanju prostih metov. Miloi» Sagadin, trener Elek* tre: '^(rostje so /elo močna ekipa, uspeli so nam vsiliti svoj ritem. Fantje so dobili občiilek več vrednosti, zato je sledil logičen padec. Ski»da^ da se je tov na .šestem 1er Kemoplasta na sedmem. V soboto bodo gostovali pri drugouvričenem Kopru. ■ TjašaRehar Elťktra • AIptis Kemo* plast 66: 71 (i7: 13, 13 : 15,24: 19, 12 : 24) Elektra: Ćustič 16 (3-.^), Lato-vič (1-2), Ruprehl 2. Ručigaj 18(4-4), Tajnik 6. Kovačevič. Divjak 5, Goršek, Dražovič 11 (6-9), Belaniwič5(l-2) KK Era Velenje Neporaženi na domačih tleh Ki»šarkarji Ere so v soboto odigrali zadnjo tekmo v domači dvorani in premagali eki|)o iz (lorenje vasi. Trener Aleš Rebar je tekmo pričet s standardno peterko« v kateri sta bila dva po.škodovana igralca, Hrž.enjak in Valenčak, ki sta si zvila glezenj v prejšnji tekmi v Medvodah, kar se je tudi pru- go čcirtino so pričeli domači igralci bolj zbrano in kmalu po'/e-dli. /adnji dve četrtini sla igrala tudi mladinca Miroslav Pct-r(wič in Grcgii Vaupotič, ki sta z dobro igro dosegla po 11) in 11 točk. Na koncu je domače mj'^štvo po pričakovanju slavilo in (\sta-lo v letošnji sezoni neporaženo v svoji dvorani. S 13 zmagami in 2 porazoma v gosteh je Era še vedno na vrhu lestvice skupaj z ekipo Šenčurja. O napredovanju v 2. ligo pa bo odločal sobotniu zadnji krog. Era bo gostovala v Nazarjah, Šenčur, njihov nepasredni tekmec za prvo mesto, pa pri Pingvinih v Smarlnem pri Ljubljani. Igralce Ere: Benjamin Pun-gartnik (46), Petrovič (10), Aračič. Pcîgorevc (10), Ploj (5), llrženjak (15), Valenčak {2\ Meh,Nikollč,(j. Vaupotič(1 J), Herlah (4), Ircner Aleš Rehar. ■ Urška Biatnik Era Velenje • Gorenja vas 103:87 (24i29, 2Hj19, 30:17, 21 :22) Gorenje - zmaga v gosteh Čakajo na spodrsljaj Preventa V rokometni SIOL ligi so odigrali tekme 13. pnenstvenega kroga. Velenjski rokonietaši so tudi v dnigi tekmi spomladanskega dela potrdili dobro pri* pravljenost. Po pričakovanju so se iz Velike Nedelje vrnili / zmago. Diimače istoimensko moštvo so premagali z 29 :26. začeli so blesteče, povedli s í> : i, vendar pase domači rokometiuši še niso predali. Zaigrali so odločneje, do konca prvega dela vodstvo gostov izničili, na začetku drugega polčasa pa so celo povedli (16 : 1.^). Tedaj so Ve-Icnjčani znova zaigrali kot na začelku. Sledil je nov preobrat. ga«itilcljeni so ušli za tri zadetke, kar je bilo dovolj za zmago. Cilede na lo, da je Prevent v Trbovljah premagal Rudar (30 : 2-^), rokomeiaši Gorenja svojega položaja na lestvici niso izboljšali. V naslednjem krogu bodo v Rdeči dvorani gostili Trbo-veljčiine. Velika Nedelja - Gorenje 26: 29 (13:13) (îHsilc) in lurislični /jinc.so« njaki vlo/ili, da poka^xjo. da su da na Mi.^taixjskíh (Soriaih no sbtkaii - a smucnit • nt l>il /a« man. Na^riijcni so bili 7. mnoi^ico glcdakcv in 39 pogumnimi ska« kalci, ki ao sc s|mprijeli z li»kalno Planko imenovano Mund s »KA 16«. I*(» njihovi/d,sluj^ijc bilo ko« hoimi popoldne in večen 15. Te« bruarja.7ii Šoštanj pravi skakal« Miian Ježovnik skakalnico prekrili s snegom.« je prlptwcdoval potťm. ko je videl, daje sivar uspela. Na Gorice «> povabili desei vcicranov, zaOei-nikov skokov na tej skakalnici; Boisdana i^le/nika. Mak.sa l}vo« rnika, Milana jei^ovnika. Valen* tina.levsonaka. Antona Zagerja. Rudija Rami«2)ka, Marjana MiKŠkona, Vlada Naroloćnika. Vsi si> prišli. Udon od graditeljev skakalnice, zgrajena je bila kar kmalu povojni. lakrat Je brez umeinej^a zale-la in pionir skakanja na Goricaii jc bil Milan Ježovnik. »Kasneje tej skakalnici je imel Pogaiar iz Ljubljane, 22 metrov, .Skoki so v SoSianju resnično živvij le kaksnili pelmijsi let. potem seje skakanje preselilo v Velenje. S kakšnimi smuOmi so skakali nekdaj, pa je pokadili Borut Kvršič. kije na skcfke priSel tistimi, ki so bile Izdelane okoli leîa 1950, Čeprav se sam takrai Se ni rodil Uradni re/uliali prvih petih- V kategoriji do 22 lei: 1. MHja GaJSek (1. serija 16»25, druga 16^5.156 točk). 2- Luka Te.sov. Veterani ntk(Uil)in l6^S()ier 148.8 u>čk), X Zoran Kijanovie ( 15^5 in 15 ter 145,2 točk), 4. Dejan Tajnik (LSJ^I) in 14,50 1er WtoCk) in 5, Miilej Kurnik (13,50 in 17 ler u^k). V kategoriji nad 22 let: L J«;« Kovać ( 16.75 in l^.^^O 1er 15^.6 u-Kk), 2, B<»Mir(;iinSck( 15,75 in 16,75 1er 156 \oCk), 3. Bojan An-dn>jc(1525m 155) ter 147,6 toCk). 4, Simon Punuartnik {13.75 in Lv5(l ler 14.%4 u^k)in 5. Sandi An-drejc(l5.5í)inlfii5ierl42^U>;k) ■ mkp, foto: vos Borut Kersfč; "Bi skoči, aii neri nI pra/nik. ENiskrblJeni»Je bilo m vse. l\jdi /a ra/svclljavo. / idejo, da naskakalnici obudijo iradieijo smučarskih skokov, je pnAclna dan Boris(soliénik, kije na njej ludi sam nekdaj skakal, »Dciaspripravoskakalnice je bilo veliko. Skakalnica je v gl^zdu In je bilo ireba pc«rezaii veje. Pa ludi snežne podlage ni bilo. Krepko smo zavihali rokave in jih vihali celih ^Urinajsl dni, da smo ji dodali umeUii lesen zalet. Ne na tej skakalnici, mi kaleri danes potekajo skoki, ampak na sosednji. Tam je bila zibelka smučarskih sk(>kov. Mak> kasneje smo zgradilo tole, n^anjSti skakalnico. Bili smo prijatelji in skakali .smo s srcem. Ne samo rukaj. ampaksmo Sli Uidinaickniovanja vsosednje kraje, v Vojnik. Celje, tudi v Ćrno in na Ljubno,« se jc spominjal. Spomni I pa se je fc enega podatka iz listega časa, najdaljši skok na Zbrafo se je veiiko radovećr^ežev Lokostrelstvo Dva kadetska svetovna rekorda Ošepa v solwto lil nedey<» so pred nastopom n» ?ivvu»vn«in p^vc^s^'u na državnem prv«?n:«Cvii v Postojni merili moći lokostrclci It; vseh lokostrelskih klulxjv Nastopilo je 175 (ckmovalcev v vseh .starostnih kii* legoryah, med njimi tudi urndni evropski prvak Tevi^ Gregi in lovni prvak Dejan Sitar. Uspehi njoziriikih in gornje grajskih lokoRlrelccv pa sohtit naslednji -tlržavn i prvaki v posanieznili kUwala drtavna reprezentanca nasvciiv viio prveiiíítvo v Francijo, V reprezeniaiici so tuora. Premagale «i jih s 3 :0 in s tem napiwedale odločen boj za 2 mesio z ekip gosUwale pri ekipi Oalcja Vega. B Kegljanje So podcenjevali nasprotnika? v srečanju 15. kroga v II. ligi so štištanjski kcgljaci na domačem kegljišču izgubili pomembno tekmo v boju zji četrto mesto z zadnje-uvrščenu ckijx» iz Žilica z 2: 6 (.^014 : 3li zadnje uvrščenim ekipam. Tokrat je bila ekipa Žalca boljša Šoštanj: Križovnik m (0), Glavič 4<)3 (0). Šehič 502 (0), L. Fidej 531 (1), Amui 525 (l).Hasičič4<;5 (0)- V naslednjem krt)gu se bodc> SoštanjČani v giisieh pomerili s Konjicami 11. Dekiela so bila prosta. V naslednjem (0. krogu ) bodo igrala zvodil-no NaAo. ■ Atletske novice DP na Dunaju In v Novi Gorici v soboto in nedeljo Je bilo dri^^vno prvenstvo v krož.nib tekih /m starejše mladince in mladinke na Dunaju, glede na to, da Slovenca ne premore dvorane za atletiko, Rezullali: 1. Janez Zaje 2(K) m (22.73), I. Anja Arzenšek 1-500 m (4.54.64),4. Uioš Ki^gal mniîgoboj - miting (5.291 točk)» 6. Nina BCokot 2ÍK) m (26.68),8.Živa Koi^cljnik 200 m (26,80). Tudi v Novi Goriciso se dobro velenjski atleti odrezali. Rezultati: 2. Janez Zaje 60 m (7.12), 2. Ado Alimetiwič 60 m (n'irc (8.51 ), 4. Gor^izd Křivánek 60 m ovire (8.56). ■ Squash •««•••»•••■•v Pue spet najboljši V organizaciji Squash kluba Velenje Jc bil konec prej^nje|*a tedna v Velenju II, turnir za mladinsko J »kostno lestvico Squash zveze Slovenije. lekmovaii sov kategorijah dečki do 15 in d(ï 17 lc1. Vobeii kalcgt^-rijah jc zmagal Velenjčan Rok Puc. ki sicer lekmujc za Ljubljanski klub Konex, ostale vidnejše uvrstitve pa so dosegli domači igralci. Rezultati: mladinci U-LS: I, Rok Puc (Konex), 2. Martin Mc>šnik. 3. Grega PIahuiH,4. Klemen Fomeci (vsi Velenje); mladinci U-17: J. Rok Puc (Koncx), 2. Marko Zupane, 3. Bonil Slatinšck, 4. Martin Mošnik, 5. Grega Plahula. 6. Klemen Forneci (vsi Squash klub Vele-nje) ■ Smučarski skoki Obreza najboljši domačin v Misli nji Je bilo tekmovanje v smučarskih sk(»kih (K-S5) za pobil Cockta za mladince do 16 let. ]zveIR). Med dečki do 12 Ici je bil GajŠck tretji, Il.Trolenik, 15.Škorjanc. 18. Selan; mlaji^i kadeti (do 14 let): 9. Pavline. 13. Praprotnik: mlajik* kadeti-nje: 6. Pavlin, 7. Plazar, 9. M. Selan: kadeti: 3. Suligoj. ■ Šoštanj Planinci bodo zborovali V soboto, I, marca, ob 18. uri, se bodo v dvorani gasilskega doma na občnem zboru sestali člani Planinskej^a društva Šoštanj. Društvo bo prihodnje leto obeležilo stoti jubilej. Obravnavali bodo program dola za lotos ter izvedli volitve v oi^ane društva. 18 OBVESCEVALEC '^AS 21. februarja 2003 KINO VELENJE v hotelu paka ^ntKA 4¥»>àt,à 8MIU (drama) Režija: : Curtis Hanson vloge: Eminem, Kim Bassinger Bri-lanny Mirphy Dolžina: 111 minut Četrtek. 27.2., ob 17.30 Petek. 28.2.. ob17.3C»mob 22.30 SoboU 1.3., ob 20.00 in ob 22.30 Nedelja.2.3..ob15.00inob17.30 Ponedeljek. 3.3.. ob 20.00 Torek, 4.3., ob 17.30 Sreda. 5.3., ob 17.,30 Jimmy Smith je mladosinik, ki s svojo zgarano mamo žřvi v Detroi-tu v prilvall hcttla Darja ('rcmiwnik. sopran in KiUja<»rul)cr. klavir. V.stopninc ne bo! Berlin v pelck, 28. februarja, ob 19.(10, Lx) v Domu kulture v Velenju predavanje z diapozitivi, na katerem bo TOMAÎ: KUMER predstavil Berlin / različnih strani in ob razUCnih zgodovinskih trcnulkili. Vstopnine ne bo! Pikin abonma v soboto I. marca, ob 10.00, bo v Domu kulture Velenje predstava "Čudovite prigode barona Mueneh-haiKsna" ali po naSe "Lažnivega Kljukca'' za Pikin abonma in izven. Vstopnice 1000 SIT! Krcmarica Mirandolina v ponedeljek, X marca, ob 19-.^09 bo v Domu kulture Velenje g<"«lovalo Ciledali&c Koper / (joldonijcvo KRCMARICO MIRAN-DOLINO, ki bi morala bili na sporedu 17.1'ebruarja. Predstava je izključno za Eîe-li abonma. ČETRTEK. 27. ^ebrvmia: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila: 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 PollcijslQ nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti In vedeževanje; 9.30 Poročila; Novosti olimpijskega komiteja • športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasvei; 18.00 Kvazi kviz; 19.00 Na svidenje. PETEK, 28. Mfwm 6.00 Pozdrav; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; IS.OOAklualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti, 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje SOBOTA, 1. marca: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Polepsaj-mo si sobotno julro; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje, kaj; 16.30 V imenu Sove - študentska oddaja: 17.45 Rock rok; 19.00 Na svidenje. NEDEUA, 2. marca: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja: 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila: 19.00 Na svidenje. PONEOEUEK« 3. marca: 6.00 Dobro jutro: 6 30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7,00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Ponedeljkov nasvet za racionalno rabo energije: 8.30 Poročila: 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 16.30 Poročila; 16,00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREIC n. 4. marco: 6.00 Dobro jutra; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila: 8.00 Radijski džuboks, 8.30 Poročila: 9.00 Vrtnarski nasveti • svetuje Simon Ogrizek; 9.30 Poročila: 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15,30 Poročila; 16.00 Kdaj.kje.kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila: 19.00 Na svidenje. SRSOA, 24. S. marca: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7,30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešilev je naša; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila: 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 17.00 VI in mi; 18.30 Poročila: 19.00 Na svidenje. ONESNAŽENOST ZRAKA Vtednu od 17. februara 2003 do 23. februarja 2003 so povprečne dnevne kon-cenlraclie S02, izmerjene v avtomatsldh postajah (AMP) na območju Mestne občine Velenje, Obtm Šoštani In Občine Šmartno ob Pakt. presegale mejne 24-urne koncentr^cfie 125 míkro-g S02/m3 zraka v nasiednjiti dneh: 20. tebruarla 2003 - AMP VELIKI VRH -160 mikro-g S02/fn3 MAKSIMALNE URNE KONCEfiTRAClJE $02 od 17. februarja 2QQ3 do 23. lebruarja 2003 (v mikro-g S02/m3 zraka) MESm08ČINAViL£HJE URAD ZA OKOLJE iN PROSTOR Ini7.f«b fl18.feb HlS.fob ■20.feb 121. leb mi2.M> n 23. Hib mefta vrMnaS: mllifo-fSO^/nSzrUđ. pres«j»n|»v inj 2009* fiOmlWd^ SOt^nđ 21. februarja 2003 '^H'M OBVESCEVALEC 19 DEŽURSTVA GIBANJE PREBIVALSTVA Zdravslveni dom Velenje OeVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo m, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na lo îelefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PfílMEfílH. ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je polrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije vz\/ezizre$eval' fío službo kličite na telefonsko številko B995-478, dežurno službo pa na 8996-44$. Zdravniki: Četrtek, 27. februarja • dežurni dopoldan Čolić, dr. med., popoldan Slavíc dr. med., nočni ŠpitaJ, dr med. in Vrabič, dr. med. Petek, 28. februarja - dežurni dopoldan Čolić, dr med., popoldan Urbano, dr. med., nočni Pirtovšek, dr. med.in Lazar, dr med. Sobota, 1. marca - dežurni Lovrec-Veternik, dr med. in Ur* bane, dr. med. Nedelja, 2. marca • dežurni Čolič, dr. med. in PjvaliS, dr. med. Ponedeljek, 3. marca • dežurni dopoldan Čolić, dr. med, popoldan Lazar, dr med., nočni Pirtovšek, dr med. in Grošelj, dr. med. Torek, 4. marca • dežurni dopoldan Špital, dr med., popoldan Colic, dr med., nočni Vrabič, dr med, in Čoiič, dr med. Sreda, 5. marca • dežurni dopoldan Ćolić, dr med., popoldan Urbane, dr med., nočni Kozorog, dr med. in Friškovec, dr med. Zobozdravniki: B 1. in 2. marca • Vlasta Šterbenk, dr stom., v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, Velenje (od 8. do 12. ure). mmmss^^ Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne, Ob nedeljah in državniti praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. mmammn^ Od 28. februarja do 6, marca -Simon Mikiavžin, dr vet med., 041/B33-676. Upravna enota Velenje Poroke: Franc Kovačič, Rečica ob Pakl 57 In Aleksandra Kosi, Velenje, Kardeljev trg 10, Računovodske in knjigovodske storitve zi (»d|Btla In umodojne podletnHa. URftLJA VELENJE tel.: 03/897-16-38,041/4^-632 Kamnoseštvo PODPEČAN ialil(20, leL: 03/897 03 00 Izdelovanje nagrobnikov dol $.2« 15% popusti [NaJmanJ&e obresti v mestu 2a INSKAPOSOJILAI plač«, poltojnina. karte« Ko«ov«teva 16 03/49268 93 SolžS^ ^DELFIN CEU£. Ijubil^ska 1A Navarlatno uoodiw o6rMtillI GOTOVINSKA POSOJILA Qaranei|a: plmtm, pokojnina GSM: 031/862-140, tel.: Oa^492-59-56 ZAHVALA Ob lx')leČi izgubi dragega mom, oČela ïn dedija FRANCA MELANŠKA iz DobriČa /924-2003 se iskren<") zahvaljujenit^ vsom sorod nikom, prijalcljeni. sosedom in znancem za izrečena so?alja in darovano cvetje. Posebna zahvala gre Lovski dru/ini Veiunja. rogistom, pevcem, gasilskemu društvu, pogrebni slu/bi Ropolar in gt>spt>du i^upniku za opravljen obred- ŽaiujtKi: iana Sonja, sin Dore z druíino in o^ah sorodstvo ZAHVALA Ob izgubi mame, babice in prababice FRANČIŠKE JELEN 31.10.1918'J5. 2. 2003 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijalcljeni za izrečeno sožalje, darovano cvelje in sveče 1er za spremstvo na njeni zadnji poti. VSI NJENI ZAHVALA i > ^fe * Utrujen od Ixilezni .se je v večnosti pridružil svoji ljubljeni ženi ANTON HLIŠ j- iz Topolšicc 1 3L5.1927^17.2. 2003 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v leh težkih Vsi houtn mkiat '/.aspali. dneh izrazili svoje sočutje, nam nesebično pomagali in i^íiriř^; počivali vsi pospremili očeta na zadnjo pot. Hvala tudi gospodu (Á. M. Sionfšok) dekanu za opravljene obrede, pevcem, govornikoma in zdravstvenemu osebju Bolnišnice TopoKica zasirokovno pomi>č in čuteč odnt«. Hčerke Majtla. .lana in Helena z družinami Marija Lešnik, roj. 1923, PireŠica 3; Slavko Lipovšek, roj. 1936. 2alec. Ul. Heroja Staneta 6: Franc A^rtwrSek, roi. 1915, Škalske Cirkovce 14; Martin Les-jak, roi. Tabor 62; Franc Me-ianiek, roj. 1924, Dobrtf 12; Ivan Ko-I1Ć, roj. 1929, Munjava 24, Hrvaška; Josip Vidosević, roj, 1944, Upravna enota Žalec Poroke: Zlate pofokd: Vinder iožeí in Marija iz Velike Rrelice 24,Kokovnik Alojzij In Antoniia iz Žalca, Nikole Tesle 21 in Resnik Ciril in Vida izPrapreč 25. Silva Vodovnik iz Celja, Na zelenici 4. stara 66 let; Ana Gros iz Vranskega 130 a, stara 66 iet; Feliks Culk iz Za-bukovlce 137 a, star 78 let; Vincenc Košec iz Petrove 283, star 82 let; Marija GornjaK iz Čepelj 9, slara 55 let; Vilma Tepeš iz Celja, Mariborska 39, sîaa 85 let; Alojz Vošnjak iz Griž 44, star 80 let. ^ .WW; "À ZAHVALA ob bobii i/giibi naiega dragega FRANCA AVBERŠKA 12.4.1915-21 2. 2003 Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijaleljeni, znancem in vsem sosedom za izkaz.ano^o/t)rnosi ob slovesu. Posebej se O. saj ni hiviii, i)rij(xlelj moj, samo odhajajo ljubi nam drugam, m kadar trava '/ucvaio in kiiday s/wí ptice zaixyo. bodo iz njih jifle. (Vesna Žiat SlancJ zahvaljujemo LD Skale, ZB Skale, KS Cirkovce, pevcem, rogistom, govornikom, prapor.^akom» prim, .ložeíu Rebemiku, dr. med., gospixJu kaplanu za opravljen obred in SKEI Gorenje. Spoznanje, da sle pokojniku izrazili tolikšno pozornost, nam je v žalosti lola5rl>a. ítalnjoéi: zena Anica, hčerki Mariai in Darja z družinama ter ostalo .\vriHl.stvo Veliki) voljfi si irnol, ioliko doma. Mama, oče^ sestra, suiova Lukas in Kletnen 59'letnica legendarnega pohoda Štirinajste na Štajersko Velika škoda na šoštanjski OS Bibe Roecka »V spomin in Poplava uničila opomin mladim« šolsko knjižnico ■ Cas /imskih pucitnic Je bil. Predvsem zatn. kerje uničen tu- šole. V ponciicljck. ko smo p Franci Hudomalj 59 let mineva od tiiknit, ko je legendarna Štirin