Iz Goriškega. V laškem delu goriške velike škofije je več posebnih dekliških šol; v slovenskem dela pa ni razun v mestu nobene posebne dekliške šole. Vsak labko razvidi, da tedaj dekleta z dečki vred se ne morejo za svoje primere in potrebe toliko izobraževati in odgojevati, kolikor bi bilo želeti. Potrebne bi uam bile tedaj posebne šole za odgojo ženske mladosti tudi v slovenskih krajih; kar bi zadevalo učenice, bi jih že dobivali, ker v Gorici iraamo zraven pripravniške šole za moške tudi pripravniško šolo za ženske. Iz Marlbora. Sprejrai ^Tovara" novico, kaj delamo mariborski učitelji in kako napredujemo. Če je kterim tako všeč, naj tudi tako delajo! Pri nas je, namreč, gosp. Bogoljub Stopar, učitelj v realki, vsem tukajšnjim učiteljem poslal povabilno pismo, v kterem nas vabi, da bi se zdcuževali in z združeno močjo eden drugega podpirali, likali, ter veselo pa tudi žalostno osodo med sabo delili. Dalje gosp. Stopar predlaga v tein pismu, da bi se vsi mariborski učitelji vsaki teden enkrat zbrali, in tii naj bi vsaki po abecedni versti kaj podučnega govoril. Reči, ki bi se obdelovale, naj bi bilegojivne, naravne in tehnične. Vsakemu je prosto, da govori o kteri reči mu je drago; vendar naj bi popred vsaki nazuanil, o kteri reči hoče govoriti, da se poslušavci lahko pripravijo za občno potresovanje. Po podučnem govoru naj pa bi se učitelji bratovsko vedrili s pešniškimi govori, 8 kratkočasnicami in s tetn, kar je kdo že vse v šoli doživel i. t. d. 8ošli srno se tedaj v Kartinovi gostiluici in odločili, da se bodemo (u sim vsaki teden shajali. Že perva skapščina je bila kaj zanimiva. Gosp. Stopar je pervi govoril in ua.s osebuo spodbnjal za to lepo delo. Izvolili smo ga tedaj za predseduika tega zbora. Serčno želimo, da bi iz tega začasnega zbora v kratkem rodilo se pravo učiteljsko društvo, kterega naj bi naš verli gosp. predsednik mnoga leta vodil! — Ker se že nekoliko časa shajamo, smo slišali že več lepih govorov, kteri nam obetajo prav lepo društveno prihodnost. Ce ti bo Ijubo, prijatel wTovarš", ti bom še kaj povedal o tej lepi napravi. *) p. t. Iz verhnlškega okraja. — č. Zadnjič smo brali v dopisu z Gorenakega, kako se še sedaj nekteri učitelji raorajo puliti za svoje terdozaslužene beliče. Povedati moram veselo novico in jo v čast naše slavne c. k. okrajne gosposke razglasiti, da je pri nas 0 tej zadevi že vse bolje. Vsem žapanoin je ojstro naročeno, da naj oni pobirajo učiteljsko plačo, kar je v denarjih, in naj jo 0 pravem odločenera času dajejo učiteljem. Se ve, da je bila ta vesela novica tudi učiteljem naznanjena. Marsikteri žnpan, ki je bil do sedaj navajen, da ga je mogel učitelj vedno hoditi prosit za svoje krajcarje, je sedaj *) Prosimo! sej veste, da nTov." take vesele novice naj raji naznanja ¦vojim tovaršem pa tudi drugim, da vidijo, da učitelji ne zaostajamo. Vredn. z učiteljem bolj priljuden, in mu že vkup spravljadenar, po kterem je učitelj že dolgo milo gledal. — Učiteljil nikar ne bodite prevee in še celo v svojo škodo boječi! Kdor spolnuje svojo dolžnost, naj zahteva za svoje delo tudi placilo; ako to ne gre pervikrat, naj terka drugo in dalje , kakor ve, da je treba. Ako bi bili o tem vsi na tanki in enih niisli, bi marsikaj dosegli, kar posamesni ne moremo. Kedar bo zopet deželni zbor, v kterem se bode posvetovalo mnogo verlih rodoIjubov, potožimo tudi še učitelji svoje nadloge; morda vendar enkrat prebijerao ledeno skorjo. Iz Ljubljane. M. M. Oraenil sem zadnjič, kako se ,,Freie padagogische Blatter" hočejo poganjati za napredek in zboljsevanje Ijadskih šol; poslušajmo pa danes, kaj ,,Wiener-Kirchenzeitung" iz katoliškega stajališča o (ej reči piše. V 3. I. t. 1. pravi namreč, da cerkev tndi želi napredka in izobraženja; kedar pa napreduje, ne prevrača in ne prekucuje, ainpak , kar je obstoječega, to modro porabi in primerno prenaredi. — Rodoljubje tudi nas priganja, da kličemo našim zastopnikom : Zboljšajte šole ! — pa vendar nikakor ne rečemo, da bi bile naše šole sploh slabe, marveč dobro vemo, da imamo v Avstriji več šol kakor na Francoskem in Angleškem, in da so le te tudi boljše vredjene; tudi dobro vemo, da imamo veliko mož, ki izverstno delajo za solo; koliko so pa že tudi nektere srenje storile v kratkem za šolo, a vendar rečemo, da je treba Ijudske šole boljšati. Tudi mi se deržimo tega načela , da se mora vse ljudsfvo izobraževati. Da pa je to raogoče, morajo biti pa povsod šole; tudi naj ubožniši naj irna priliko, da se kaj nauči. Po goratih krajih, kjer otroci po letu pasejo, po zimi pa v šolo ne morejo, tara se to načelo strogo ne da izverševati. Pa tudi po niestih je zanikeinost starsev in otrok velika opovira, in če gosposka takih zanikernežev doslednje ne priganja in otrok v šolo ne sili, se tudi tukaj od splošnega izobraženja ne more govoriti. Koliko otrok pa tam, kjer so tvornice, redno hodi v šolo? Kako morejo potem izobraženi biti! Otroci ne pridejo v roke pametnemu in skušenemu učitelju, kteri bi jih ueil pametno misliti, in zatirati in premagovati poželjivost in spačeno voljo; vidijo pa tudi slabih zgledov nad odrašcenimi Ijudmi, ter se zgodaj pohujšajo. — Ce iinanio tedaj toliko šol, da se (utli naj ubožniši otrok v njih podučuje v veri in nravi, naj pa tudi gosposka zanikerue starše in učence opotninja njihovih dolžnosti. Za dobre šole pa je treba dobrih učenikov, primernih bukev in pametno in modro ravnati pri učenji. Kjer je dober učenik in ima tndi dobrih bukev in pametno in previdno podučuje, tam se ta nainen kolikor mogoče doseže. Najprej pa je potreba, da je učenik sam dobro in vsestransko izobražen, ker n i h č e n e m o r e d a j a t i k a j , k a r sain nima. Premislirno pa, kako se navadno udgojajo naši Ijudski učitelji, kako terda jim večkrat raed ueenjem prede, in kako je večkrat njih perva služba kamerna; to in še marnikaj drngega kaže, da moramo reči: Tukaj je treba' zboljševati. — Pravijo, da nas v ponlednji vojski niso le premagale puške ua iglo, marvec tudi to, da so bili pruski vojaki sploh bolje izobraženi. — Naj že bol Včasih pa je tudi dobro, da se od sovražnika kaj naučirao. Na Pruskem šola ni brez pomankanja in na vee strani zgledna, vendar več stori, kakor naša, in izreja otroke, ki hodijo od 6. — 14. 1. v šolo, v domoljubne Pruse. Vlada in škofje prav posebno skerbe za odgojo Ijudskih učiteljev, in za duhovnim semiiiiščem je perva skerb škofova za učiteljska semiuišča. Brezversko Ijudsko šolo uli brezveisko izrejališče,|kakoršnega so hotli na Dunaji osnovati, ne poznajo na Pruskem. Pod kraljem Priderikom Vilijeni so nektere občine hotle mešane ljudske sole napraviti, a Ijudstvo je bilo zoper nje. Vsaka veska in mestna šola ima verski značaj. Izrejališča za nčitelje so, ali čisto katoliška, ali eisto protestantovska (_v Vratislavu pa je judovsko); višji oglednik je pri pervih škof, pri drugih po superintendent. Po teh izrejalisčih so večkrat duhovni ueeniki, in po katoliških je ravnatelj večidel svečenik, in tudi po protestantovskih so kandidatje za pridigovanje toliko časa tam v alužbi, da dobe kakšno faru. Kraljeva vlada je ponujala bogoslovcem nagrade, da se uče poleg1 bogoslovskih vednosti tudi jezikoslovja, da morejo pozneje biti ueeniki na ginmazijih. Iz tega se vidi, kako malo pozna mestni dunajski odbor okoliščine po dnigih krajih, kako malo razunrf šolsko zgodovino in sedanji čas. V te izrejališča se jemljejo mladenči, kteri so se pri kakem učitelju že dalj časa pripravljali, potem ko so sprašani in se skažejo, da se lepo obnašajo. Ostanejo pa po (eh izrejališčih po 3 — 4 leta; v tem času se urijo teoretično in djansko v naukih za Ijudsko šolo; zjutiaj in zvečer pred jedjo in po jedi skupaj molijo, vsaki dan so pri sv. maši, večkrat skupaj sv. zakramente prejemajo, ter se nekako tako izrejajo kakor bogoslovci. In ker je ljudski učitelj večidel tudi cerkvenik, uče jih nekoliko let tudi cerkvene obrede in latinske molitve, da jih kar precej umejo. Iz tega se vidi, da so pruske šole naj več na verski podlagi. Iz tega tudi npuznamo, da je dunajski mestni odbor, ko je hotel osnovati brezverski pedagogijura, ravnal iz stajališča, kterega so že zunaj davno popnstili. In ker so ravnatelja iskali po pruskih ča^opisih, osrainotili so «e kaj zelo sami sebe. V Austriji je dosti mož, da povzdigujejo šolstvo, naj bi le enkrat nehali verovati, da je vse slabo, kar je katoliško in avstrijansko. Pruska vlada sicer ne misli prav odkritosertiH) s katoličatistvoni, pu ker iina 7 milijonov katolikov pod sabo, hoče katolisko zavest dobro porabiti; mi v Avstriji bi se smeli iz tega učiti, kako nevarno je biti vnemarjen brez vere — tedaj tudi brezznačajcn. In ta brezznačajna verska vnemarnost pri Ijudstvu napovednje strašne razsodivne dogodbe. — 3. t. m. zvečer ob 7. uri bo v Ijubljanski narodni čilalnici slo vesna beseda na spomin Valentinu Vodniku. Vslopnico za to veselico dobi vsaki, kdor plača za njo 1 gold. — Na deželi in v Ljubljani so za deželni zbor izvoljeni poslanci, ki jih je nasvetoval in priporočeval narodni voiilni odbor.