plemenitmi m umnim vodstvom. Svoje besede ie zaključil s jirošnjo. dn l'i Kksc. Grazioli tudi v bodoče posvečal tako veliko skrb in zanimanje Zavodu
Kksc. Kmilio Orazioli ie najprej obiskal gluhonemnico na Zaloški vesli. Pred poslopjem so ca sprejeli upravitelj zavoda in uslužbenci. Upravitelj dr. Dcrmclj je Visokega komisarja pozdravil tudi v imenu nastavljencev in
tunisino. — Italijanski protitankovski top na tunizijskem
Spedizione in abbnnamento postale Poštnina plačana v gotovini
Cena 1 !i
DRUŽINSKI TEDNI
: Leto XV.
V Ljubljani, 25. februar ja 1943-XXI. štev. 8 (693)
Kamor se sreča odloči, vse zapreke preskoči.
Slovenski rek
tDRUZINSKI TEDNIK«
Izhuja ob Cntrtkih. Oredntltro la
opravi ? Ljubljani, MtklcSiCeva 14/211. roStiil predi? it. 345. Telefon it. 83-32. — lUfiiio poit ne hranilnice v Ljubljani it. 15.893. — liOlšOplaoT ne vračamo, nefrankJranlb dopisov no sprejemamo. 7.s odgovor je trebi priložit) 2 liri v znamka li.
NAROČNINA
XU leti 10 lir, »/I leta «0 lir, vse leto 40 lir. V tujini 64 Ur ni i»to. — Naročnino Je trebi plačati vnaprej.
CENE OGLAtOV
V tek strtem delu: eoostolpčiii petjtn* vr«!a ali ojeo prostor tvli us 8 luni »n iirii.a 55 mm) 7 lir; v ogla* ne m delti 4.60 lire.
V d vo bar v min tisku ene po dogovoru — Notiif : vrbti« I 7 Ut M « I i ogla sl: beseda 0.5fl lire. Ogla»ot davek r>o\»< d ie pogid-ej. Pri večkratnem natočilo popust.
Danes:
Naša nova pravljica:
Arif išče srečo
Osvojitev novih postojank na tunizijskem bojišču
področje pri Salernu, s strojnicami so pa obstreljevala bolniški vlak. ki je vozil med Gabello in Atrongoliiem (Catanzaro). in še nekatere drnce železniške konvoje in postaje. Po dosedanjih ugotovitvah ie 11 ljudi ranjenih. 1 mrtev, škoda ie nepomembna.
Naše obrambne baterije so sestrelile 4 sovražna letala. 3 izmed teli nad Trapanijem. Prvo ie treščilo na tla v bližini Ville Nasi. drugo v bližini Le-vauze. tretje vzhodno od Favignana. četrto se ie pa v bližini obale pri Ca-tanzaru Marini spustilo na morje.
Snoči so naša torpedna letala severno od alžirske obale napadla sovražni konvoj, en parnik potopila, dva drnca trgovska parnika pa zanesljivo zadela s torpedom.
Uspešen napad na sovražni konvoj. — Uničeni sovražni tanki
o;/'!*Vn< Stan Italijanskih Oboroženih j '1, le objavil 17. februarja svoje 998.
’#lHo poročilo:
.Včeraj smo v krajevnih bojih na tu-■jlj&lskem bojišču uničili več osamlje-J " sovražnih skupin, tankov in dru «e«a vojueqa gradiva, a,.	6 Protiletalsko topništvo ie zbilo
Uv<> angleški letali.
nanuS 1>0skusnem sovražnem letalskem til/i.,1, Ua Castelvetrano je naša pro-1‘ahi 1 °i,ramba zbila pri Portu W»lona tla eno štirimotorno sovražno
Si/3!?™! .Sta« Italijanski ti Oboroženih voin u"lavi| 1«. februarja svoje V ,P°r“ U“:
da]juplUuizIii so čete Osi zasedle na-sovi-ii„-M)v,a'ne postojanke in odbile Nad (..protinapad.
Strelih i llz|iskim ozemljem smo sestrelili sovražna letala. Tri ie se-lovcj , rotdetalska obramba, eno pa
napami110 Alžira so nemška letala Potom! SOvll'azni spremljevalni konvoi. dr n,, ;| n<.'pi HOOOtonski parnik, neki škodovlfla11 euake nosilnosti pa po-bombniki so metali ru-Quarto San T en b<?a,b£ "a Caeliaro.
Posl, »p p h m žrtve med prebivalci Po oosedanph ugotovitvah ie med prebi-pilci 100 mrtvih in 235 ranjenih. Naši
?v<h so sestrelili 3 napadajoča letala, f.vo ie padlo na tla v bližini Sassa-t‘ja. drugo zahodno od otoka San Pie-. a- tretje pa v okolici Maraninesa.
Gi,sovražnih letalcev je odskočilo iz v1 ucP-^oni in smo jih ujeli.
®o v ra ž HI. ( ?ta n i i a je padlo v morje ie za,im	° tipa <Spittire.". ki ga
nilr.i*	111 nekega našega bomb-
'mi; Uidiianskih Oboroženih
tn^rajevni boii na srednjem odseku
lil i ,eea bojišča so se za nas ugod-. 9 končali. Zasedli smo mesto Gafso. c'?'11 o ga dosegli že 15. t. m., iu i„ ."tu. Italijausko-nemško letalstvo j k uspehu pripomoglo z metanjem oh i *.la zbirališča sovražnih čet in z V .lievanjeui s strojnicami, j..,’ teli bojili smo ujeli 2870 sovraž-n-K°v. zaplenili in uničili 109 tankov. ton„ok,PJ?nih vozil. 30 motoriziranih letni'- (i(i topov različnega kalibra. 0 m mnogo motornih vozil, tnm' !ai 1 "“ba.d na severnem odseku 1» 1 iškega bojišča smo odbili Bombardirali smo pristanišči Tripolis in Bengazi.
Nad sicilsko ožino ie neko nemško lovsko letalo sestrelilo eno britansko Večmotorno letalo.
,rn,a.na ,lfI J-,.111.- i". skupina naših
Delo italijanskih prevoznih letal na vzhodnem bojišču
Itim. 18. febr. Posebni dopisnik agencije Stefani na vzhodnem bojišču popisuje prispevek italijanskega letak stva pri borbi v Rusiji v zadnjih tednih. Poleg lovskih letal, bombnikov ter ogledniškili letal, ki delujejo nad sovražnim ozemljem, so igrala zelo P!*1!0 V1 .koi'istno vlogo tudi prevozna i!.., -1' Katera so vzdrževala zvezo med ogroženimi ati obkoljenimi četami v prvi bonu črti ter med zaledjem. Zelo Številni, bo smeli m junaški nastopi, ki so ph opravila prevozna letata. Premagata so najrazličnejše težave, katere so povzročali mraz. snežni viharji. besne lnirje in često tudi tako
Base ifidro volan ti italiani: Sen tinella presso la mitragliatrice antiaerea. — P* stojanka i tulijan skih vodnih letali straža ob proti letalski strojnici.
stanka preskrbovala umikajoče se ali oblegane sile. Kadar ni bilo mogoče pristati, so letala spuščala živež, strelivo in zdravila iz nizke višine* kadar pa so mogla pristati, so prevzemala na krov ranjence ter se zopet dvignila. Čestokrat so bila letališča, kjer bi morala letala pristati, prizorišča divjih bitk. Vse to delovanje pa ie še poleg tega ves čas otežkočalo močno sovražnikovo delovanje bodisi s kopnega, bodisi iz zraka. Mnoga prevozna letata so se vrnila poškodovana, nekatera pa se tudi niso več vrnila. Toda kljub .	— ... “-.v- .*••»•> jemu so posadke stalno posegale v
»osla megla, da se ni nič videlo. Po- bitko do skrajnih meja svojih zmož-gumno so sla na delo ter so brez pre-1 nosti.
i
f' TV	»Aupuut	iuimii
i 1 kljub slabemu vreme-V hh*n •	i?Pvra*ui	konvoj, ki je plul
80vr»s, a*zif®ke obale. Zadela ie 4 lOhrim : ,P!,i'iiike. med njimi enega Bu'ri,n ,etra- Dva izmed zadetih kov sta se pozneje potopila.
j.jGlauij (Stan Italijanskih Oboroženih vojno p!S,f' ,el,ruaria svoje 100«.
u..}imiziji izvidniško delovanje.
^iSSSovlSS.vremo ie oviral°le'
rj^°° llaae letalo se ni vrnilo v opo-
luftia .I?!1 dlle- februarja ie neka • PH^mernioa v zahodnem Sredo-h. i • 1 mlBadla in s torpedom zadela 4‘ki sovražni parnik.
t;5i**vni.Ntaii Italiinnskih Oboroženih J« objavil 21. februarja svoje 1002. '®JUo poročilo:
iišč,a kižnem odseku tunizijskega hoti in ;	r»zvila liorlta med oklep-
al, ,,oAaS.e Bk*ePite izvidnice so tinniiadml1 Jetalstva s takojšnjim pro-
•kfciisf, ln «.ilMStem„,';"0gr'iir"la Sovražna letala so bombardirala Na-Polv m povzročila majhno Škodo n„ f*?ebnih poslopjih. l'o dosedanjih uiki glivah je med prebivalci 119 mr“wh db i »rumenili. Sovražnik ie bombar-Odv U(h Palermo in Brancaccio in lS nekaj bomb na Kalabrijo in C'itln!uie Amantoa. Ciois. Taura in Hied *°ya' Povzročil je nekaj žrtev Vražni i 111,11 Prebivalstvom. Dve sohe* hut ll'.tall so sestrelile naše obramb-Mierijo nad Portom Empedoclejem.
SiJ*!av,,i Stan. Italijauskih Oboroženih Vol« °hiavj| 22. februarja svojo 1003. •J11 <> poročilo:
Ori* hrf“dnjem odseku Tunizijo so Sile 6m~zas? 6 nove postojanke. Uničil!
V0®. sovražnik tankov in ,|9kou letnikov.
Sim!!1, kihiisko-nemško letalstvo io v str,!p*i i Ulu* sovražnim zaledjem so-UnisVi sovražna letala, četrto ie pa bistvo 110 ,m Protiletalsko top-
haš,i°intir^<>'1 .^duilh^dveh dni se tri letala niso vrnila v oporišče. lai„ Vražna letala so včeraj bombardi-a,*i razne kraie Sicilije. Kalabrije in
GENERAL GALBIATI PRI PREGLEDU JUNAŠKEGA BATALJONA ,M‘
Run, .10. febr. ftef glavnega stana Milice general Galbiati ie pregledal v nekem kraju sroduje Italije dva bataljona >M>. ki sta prišla s fronte ter se premeščali, naravnost na neko drugo operacusko področje. Gre za 28. in 29. bataljon, ki sta dve izredno borbeni in zelezin legionarski enoti. Prostovoljci in veterani borbe so se povsod izkazali z žrtvovanjem in junaštvom. Oba bataljona sta sprejela ognjeni krst v grško-albanski vojni na koti Mari-zaj«, kjer se ie napisala ena najbolj slavnih strani sedanje vojne. Pri kilometru 21 na cesti A rgirocastra. kjer je sovražnik utrpel svoj uaihuišj poraz. ,e jmveljnik enega obeli bataljonov. prvi senior Ferruccio Bonapace. padel na polju časti iu je bil no smrti odlikovan z zlato kolajno.
Ko sla se oba bataljona po zaklju-čitvi vojne vrnila v domovino, iu je doletela čust. da sta bila uvrščena med prve oddelke Milice, nato sta šla v borlio na neko drugo balkansko l>od roč je. kjer sta se izkazala z legen-
Ijona na poti proti nekemu operacijskemu liodročiu onstran morja.
Šef glavnega stana Milice ie pozdravil junaške legionarje pri železniški postaji v nekem kmečkem kraju. Prebivalstvo kraja, ki se ima Duceiu zahvaliti za svoje, vstajenje, ie prihitelo k legionarjem iu jim prineslo raznovrstna darila. Žene so podarile vojakom tudi prve pomladanske cvetlice. Jo navdušenih manifestacijah za Du-ceja so se oddelki postavili v vrsto mi trgu oli postaji, kjer iili ie general Galbiati pregledal ob najbolj gorečem vzklikanju naroda. Nato so se vojaki trnih okrog šefa glavnega stana in vzklikali Duceiu ter prepevali legionarske hiir...e. General Galbiati se ie z mnogimi med njimi razgovarial o borbah, katerih so se udeležili. Pred odhodom so se legionarji okrepčali. Vinogradniki so prosili za dovoljenje, da so lahko, dali vojakom dodatni obrok vina. Ko ie vlak odj>elial. ie prebivalstvo obnovilo svoje dokaze ljubezni do hrabrih legionarjev, borci bataljona i-Mt so pa odgovarjali na goreče jmzdrave z vzklikom J-Duce.
  ............................-	---	“	/.	V/.KI1KOII1 .'1.
darnimi junaštvi, ždaj sla oba bata- Ducetr in s petjem bojnih pesmi.
Visoki Komisar na obisku pri dobrodelnih zavodih
Ljubljana. 18. februarja V sredo dopoldne ie Kksc. Kmilio Grazioli. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino, nadaljeval obiske po nekaterih ljubljanskih zdravstvenih in dobrodelnih ustanovah.
Kksc. Kmilio Grazioli ie obiskal gluhonemnico in Higienski zavod na Za-loški cesti. Zavod za raziskovanje in pobiiame novotvorb v Lipičevi utici protezno delavnico, ki je v istem poslopju. šolsko polikliniko na Aškerčevi cesti in jedilnico Občinske pod-
porne ustanove v šiški. Visokega Komisarja so spremljali pokrajinski zdravnik pri Visokem komisariatu dr. Balestrieri višji častnik Kr. karabinjerjev major Uassoni iu drugi odličniki.
V gluhonemnici
se mu zalivali! za pomoč in umevanje, ki ju je od vsega početka izkazoval gluhonemnici. Nato ie z jedrnatimi besedami orisal delo in pomen te ustanove, kjer se vzgaja mladina, ki živi v tišini iu se večkrat lahko izraža le z znaki.
Kksc. Visoki komisar se je prijazno zahvalil za pozdrav in ie zagotovil, da se bo tudi v bodoče zanimal in oo možnosti pomagal tei tako človeko ljubni ustanovi.
Nato se je visoki gost podal v i>o slopje. kjer ga ie pozdravila gluhonema mladina iu mu jiodarila šopek cvetja in zgodovino zavoda. Kksc. Grazioli se ie prijazno zahvalil, nakar so mu gojenci izrazili svoio hvaležnost za pozornost, ki jim jo izkazuje. Visok, komisar je nato obiskal vse jiro-store ustanove ter se je zlasti zanimal za učne metode. Obiskal ie tudi učilnice mod poukom gojenk iu gojencev, za katere je našel mnogo prijaznih besed. Podrobno se je zanimal za vjnašanja gluhonemnice in se razgovarial z upraviteljem in nastavljenci o delu. ki ga opravlja gluhonemnica s tolikšno ljubeznijo. Pred odhodom je Visoki komisar daroval 10.009 lic za najpotrebnejše gojence ju gojenke, nakar je prisrčno jiozdravljen zapustil ustanovo. Od tu se ie podal v Higienski zavod.
V Higienskem zavodu
Pred vhodom v poslopje ie Visokega gosta sprejel šef zavoda dr. Pirc. ki ga ie vljudno pozdravil in jmdat kratko poročilo o delavnosti, rnzvoiu in potrebah zavoda, nakar si je Visoki komisar natančno ogledal vse prostore iu se zlasti' zanimal za mnoge načrte, ki se tičejo vprašanja razširitve zavoda, ter mnogoštevilne kemične delavnice. Kksc. Grazioli ie med ogledom naprav pazljivo poslušal razlage zdravnikov in pokazal vsestransko razumevanje za še nerešena vprašanja. Po ogledu prostorov glavne stavbe si ie ogledal še skladišča na vrtu. nakar se je zn sprejem prijazno zahvalil in poslovil.
V zavodu za zatiranje raka
Po ogledu Higienskega zavoda ie Visoki komisar s svojim spremstvom odšel v Lipičevo ulico kicr je zavod za raziskovanje in pobijanje novotvorb. V veži zavoda je Visokega gosta sprejel ravnatelj dr. Leo Savnik z vsemi zdravniki, nakar sb vsi odšli v šefovo sobo. kjer ie dr. Savnik pozdravil Kksreienro Grazioliia s kratkim nagovorom. Med drugim ie dejal, da ga je doletela čast. da smo v svojem imenu in v imenu svojih stanovskih tovarišev ter vseh tr'pečih. ki so se zatekli po zdravje v to hišo. izreči
i najprisrčnejšo dobrodošlico. Nad die ie j prosil Vis. komisarja, naj tolmači Veličanstvu Kralju in Cesarju ter pre-j plemeniti Savojski družini izraze vdanosti. kakor tudi prevdane Dozdiave Duceiu iu fošislovski vk di. katero predstavnik v naši pokrajini ie Kksc. Visoki komisar. Svoje pozdravne besede ie dr. Savnik zaključil s prošnjo, naj bi Visoki komisar ta čustva tolmačil pri najvišii oblasti ter sporočil tudi iskrene pozdrave. Potem ie upravitelj jKiudarit. da se zavod za raziskovanje in pobijanje novotvorb v Ljubljani no more jionašati z dolgotrajnim delovanjem. Ustanovljen ie bil v bednih okoliščinah in ie bilo pemaiiikanie sredstev nadomeščeno z brozprimcruiiu idealizmom in delavnostjo zavodovega osebja in z darovi zasebne iniciative. Kljub temu je zavod dobro vršil svoio nalogo. Govoreč o tem. io dejal doktor Savnik. Se moramo ustaviti pri imenu moža. ki io vsa svoja prizadevanja in 7. vso plemenitostjo, ki mu io bila prirojena, pomagal ustanovili ta zavod in mu jo bil tudi jirvi vndia. Ime pokojnega doc. dr. Josipa Ctiole-we l>o za zmeraj povezano z Zavodom za raziskovanje in pobijanje novotvorb, zaradi česar dovolite Ekscelenca da vam izrazim našo najglobjo zahvalo, ker ste naš zavod imenovali po velikem pokojniku. Tako bo najbolje ohranjen sjiomiu nanj. Znano ie. ie nadaljeval dr. Savnik, kako ogromno delo ie bilo izvršeno v naši pokrajini na ladju zdravilstva, odkar je pod vašim
Cannone italiano contro carri-corazza sul
bojišču.
za pobijanje raka ter se ie toplo zalivani za dunašnii obisk, ki že sam im sebi jamči za bodočnost zavoda.
Visoki komisar se je upravitelju zavoda ljubeznivo zahvalil za pozdrav in izraze hvaležnosti ter je izrazil svoje občudovanje in zadovoljstvo nrnl delom zavoda, ki je nastal v glavnem ik> idealnem prizadevanju posameznikov. Poudaril ie važnost ustanove ki ie. čeprav je še tako mlada, zaradi svoio resnosti znana tudi izven ožjih meja. Dejal je, da ie imel največ zaslug za ni pokojni dr. Josip ChoIewa in da io prav zaradi tega odredil, da se zavod imenuje jh> velezatdužnem pokojniku, da se tako vsaj nekoliko i>očasti njegovo neprecenljivo delo v borbi proti tako nevarni bolezni, kakor je rak. Na ta način ho Zavod za pobijanje novotvorb v Ljubljani tudi jrozne bodočo rodove stalno opozarjal na doc. dr. Josipa Cholevva. Nato ie zagotovil, da so 1k> tudi nadalje zanimal zn delovanji, tega zavoda, ki se bori jiroti nevid-neinu sovražniku, ki mu sodobna zdravniška veda žal še ni kos. Visoki komisar je obljubil vse svoje umevamo. ltotem pa se ie j>rijazno razgo-vanal 7. zdravniki in se zlasti zaniriial za najvažnejša vprašanja zavoda. Njegove besede so bile ta Je)i prevedeno v.slovenščino. .Sledil ie obisk vseh bolniških prostorov, kjer je Kksc. Grazioli stopil v stik z lmlnicami iii bolniki ter jim želel skorajšnje okrevanje. Trenutno se zdravi 11 moških in 29 žensk. Razpoložljivih postelj jo 33. Vse sobe so j>oine zraka in snage. Ogledal si je tudi vse ostale prostore, •solzo, kjer hranijo svinčen zaboj z ra-djjem. svinčene celice, kier so nameščene najsodobnejše naprave za obsevanje. laboratorije, operativno dvorano. sobe za poizkuse itd.
Pred odhodom je Visok i komisar iz, svojega posebnega sklada daroval 20 tisoč lir za kritje najnujnejših potreb ter ie se enkrat zagotovil, da ho v vsakem pogledu upošteval potrebe te velevažne ustanove, prav tako glede prehrane. Primarij dr. Leon Savnik io izrazil zalivalo vseh za plemenita prizadevanja. Nato se je prijazno pozdravil z vsemi in zapustil zavod, ki napravi na vsakogar najboljši vtis.
V pridezni delavnici
Po ogledu Zavoda za raziskovanje in pobijanje novotvorb ie Kksc. Grazioli odšel v protezno delavnico, ki
Ima evoje prostore pod teto streho. Visokega gosta ie sprejel in pozdravil vodia delavnice s kratkim nagovorom. Visoki komisar se mu ie prijazno zahvalil in se ie razgovarial * voinlmi invalidi, ki so v delavnici usjužbeni. Zanimal se ie. kie ie bil kdo ranjen, prav podrobno pa se ie zanimal za njihovo sedanje stanje, nakar si ie ogledal delavnico z zanimivimi stroii. Po podrobnem ogledu naprav in poročilu o staniu delavnice se ie Visoki gost prijazno poslovil in se odpeljal proti Šolski polikliniki na Aškerčevi cesti.
V	Šolski polikliniki
Pred novim poslopjem šolske poliklinike je Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino spreiel in pozdravil šef ustanovo z vsemi zdravniki. Eksc. Grazioli se ie podrobno zanimal za potrebe šolske poliklinike in ie ob-liubil svojo nadaljnjo naklonjenost. Ogledal si je vse prostore, ki so najsodobnejši. saj ie bilo poslopje šolske poliklinike na Aškerčevi cesti zgraie-110 tik pred sedanio voino. Med drugim je obiskal tudi dietično kuhinjo, kjer se hrani bolehna mladina. Ljubeznivo se ie razsovarial z zdravniki in otroci, nakar se je živahno pozdravljen poslovil.
V	občinski podporni obedniei
Okroe 12. ure ie Eksc. Visoki komisar s spremstvom prispel pred obed-nic-o občinskega podpornega urada v šiški. Tamkai so ea sprejeli predsednik pokrajinske podporne zveze comm. dr. Gioreio Gatti. predsednik občinske podporne zveze Senior Campana in drugi sodelavci. Visoki eost je slopil v obednieo prav v trenutku, ko so začeli razdeljevati obed. Prostrana obedaiea ie bila nabito polna. Eksc. Grazioli se ie živo zanimal za hrano in |e tudi pokusil ied. nad katero ie izrazil svoie zadovoljstvo. Zlasti se le zanimal kaj obsega vsakodnevni obrok in kakšen je kruh. ki ea dobe oskrbovanci.
Potem ie stopil v stik * oskrbovanci
in se zanimal, če so s brano zadovoljni. Pred odhodom ie Visoki komi
vil ie. da ie nevarnost postala konkretna in ie pred durmi ter se li ie treba upreti z vsemi silami. • katerimi kontinentalna Evropa razpolaga. Navajen Gledati stvarnosti v oči. pa naj bo kakršna koli. in imenovati stvari s pravim imenom, se narodni socializem jasno zaveda resnosti te nevarnosti in dileme, ki se kaže v življenju narodov: ali Evropa, zaščitena z orožjem Osi, ali boliševizirana Evropa. Zavedajoč se tega ie Nemčija odločena boriti se do zmage brez kompromisov. Ves nemški narod obvladuje ena sama misel, trda in totalna vojna, eno samo prepričanje, zmagovit konec. Spričo resnosti nevarnosti. spričo napada 200-miliion-slcega naroda, ki se ie 25 let pripravljal na vojno, hočejo Nemci odgovoriti prav tako totalitarno, žrtvujoč svoia zivlienja za povečanje lastnega vojnega potenciala.
Minister dr. Gdbbels ie nato omenil ukrepe, ki so bili že odrejeni in ki bodo še izvedeni za dosego tega smotra. da bodo za Ironto na razpolago legije vojakov in da bo imela oboroževalna industrija potrebno delovno silo. Kategorični imperativ ure ie odpoved vsem običajnim lagodnostim, pričetek špartanskeea živlienja. dnevno žrtvovanje vseh v enaki meri ne glede na razlike v razredih. Ves nemški narod ie v tej točki popolnoma sporazumen.
Govoreč o vojaških dogodkih ie minister rekel, da se Nemčija vedro bije v tej veliki bitki. Za nami so. ie dodal. naši hrabri in zvesti zavezniki. Italijanski narod bo nadaljeval pod vodstvom svojega velikega Duceja z nami neizprosno voino do zmage. Ogromna množica poslušalcev ie ob teh izjavah navdušeno ploskala. V vzhodni Aziii ie hrabri japonski narod prav tako trdno odločen, da ne bo položil orožja pred zmago.
V	nadaljnjem je minister izrazil absolutno prepričanje v zmago in zatrdil. da se bo sovražnik prihodnje poletje znašel spet pred oboroženo Nemčijo in enakim ofenzivnim duhom kakor v prejšnjih letih. Nemški narod bo vse žrtvoval, da bo Hitler lahko
*ar dejal, da ta podpora ni 'miloščina. I «Pet zadel objestnega nasprotnika Mižalo ne sme nhče, ki podporo preie: »uter; je. iieotovil da^ PredslajJiaio ma. čutiti ponizama. kor ie to socialni
  ,	 t?	m.__si..
doprinos k skupnosti, človeška vzajemnost v smislu gesla: Kdor ima. naj da. Zato morajo biti obdarovanci hvaležni Ducein. Končno je še dodal da iskreno želi vsem. da bi se njih položai zl*>ljŠHl in bi se jim nikoli več ne bilo tretja zateči k občinskemu podpornemu uradu, in ie izrazil željo, da ne bi v boliših razmerah pozabili siromašnih in da bodo takrat podpirali to človekoljubno akeiio.
Po teh besedah, ki so bile takoj prevedene v slovenščino. so> vsi prisotni vstali ter se toplo zahvalili in rimsko pozdravili. Nato ie Eksc. Emi-1'io Grazioli. Visoki komisar za Liub-liansko pokrajino prisrčno pozdrav-Ijen. zapustil obednieo in vidno raz-položep zaključil vrsto svoiih obiskov.
Gavo? ministra Gobbelsa
Berlin. IS. febr. Minister za propagando dr. Gdbbels ie danes govoril prod ogromno množico liudi o položaju na vzhodni fronti in totalni voini. A' glavnem je iznesel tri teze. Prva teza obravnava, kaj bj so zgodilo, če nemška vojska ne bi bila zmozna odstraniti nevarnosti, ki prihaja z vzhoda: v tem primeru bi boljše viški val pomandral Nemčijo in takoj nato vso Evropo. Druga teza ugotavlja, da razpolaga mo nemška vojska z zavezniki s silo za rešitev Evrope pred to ogromno nevarnostjo. Tretja teza ie, d i je nevarnost aktualna in da ie treba torej naglo in temeljito delati kajti sicer bi bilo lahko prekasno.
Med razvijanjem teh treh tez je minister predvsem objasnil akcijo mednarodnega židovstva proti dvigu mladih narodov. Govornik Je razkrinkal politične mahinacije židovsko-nluto-
zborovalci izbrano ožje. toda popolnoma celotno zastopstvo vsega nemškega naroda, kajti navzočni so ranjenci. pohabljenci, slepci, odlikovanci. odlikovanci z mnogimi odlikovanji, poveljniki, delavci vojno industrije. iSlani stranke, ženske, profesionisti vseh •oeialnih razredov in tudi mladina. To zastopstvo nemškega naroda se zaveda, da ima nemški narod v svojega Fiihrerja popolno in neomajno zaupanje in ie pripravljen slediti mu za vsako ceno. tudi za ceno nai-večjih žrtev v borbi do odločilne zmage. Ves narod odobrava vse dotlej izdane ukrepe in tiste, ki bodo še uveljavljeni, da se nihče ne bo mo-gel odtegniti totalni voini, ki io Nemčija in njeni zavezniki nameravajo izvesti do zmagovitega konca.
Minister dr. Gdbbels ie zastavljal zbranemu predstavništvu nemškega naroda vprašanja, ki naj bi vse to potrdila. Na vsako vprašanje ie na-vzočna množica odgovorila z izredno dolgim soglasnim odobravaniem. vzklikajoč Hitlerju z besedami: Fuhrer poveljuj. sledili ti bomo!
Manifestacija se ie eakliučila s petiem domoljubnih himen. Pred pričetkom zborovanja ie vstopila v ogromno areno Športne palače vrsta berlinskih fašistov s Kr. veleposlanikom na čelu. Vsi so nosili črne srajce in navzočni so iih pozdravili s prisrčnimi in mogočnimi manifestacijami simpatije.
Italijansko državljanstvo za priključeno bivše jugoslovansko ozemlje
Kakor poroča »Piccolo<. se bodo
 ..... zakonskim odlokom, ki bo v kratkem
kratične in boljševiške 'klike. Ugoto- objavljen in ki ca ie že odobril mi-
nistrski svet. določila navodil* *a podelitev italijanskega državljanstva prebivalstvu bivših jugoftlovenskih pokrajin. priklopljenih h Kraljevini, ta *i-cer za Ljubljansko pokrajino, aa Cat-taro in Spalato ter ia acfeedne pokrajine Zara in Fiume.
Omenjena navodila »e bodo držala običajne italijanske tradicije glede državljanstva in bodo ui podeljevanje merodajne >jus soli. Jus sanguiin.is in residentia«. upoštevajoč, da ta sistem dovoljno iamči tavir oseb. ki lahko dobe italijansko državljanstvo.
Y	podrobnostih se določa, da bo italijansko državljanstvo podeljeno bivšim jugoslovenskim državljanom, ki so rojeni na priključenem področju, katerih očetje so rojeni na istem ozemlju in ki bivajo na tem ozemlju ali v drueih pokrajinah Kraljevine. Državljanstvo bo podeljeno tudi onim. ki so rojeni na dotičnem ozemlju ter vsaj pet let bivajo tam ali pa v drugih pokrajinah Kraljevine. Da bi se na drugi strani preprečila opasnost. da pridejo v sklop državljanstva politično nezaželeni živlii, bo odlok dajal široko možnost prefektom, da izključijo od podelitve državljanstva nezaželene osebe.
 -----------------------
Prehranjevalni *avod Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino poziva vse delodajalce, da v nasprotju z dosedanjimi določili, tiskanimi na prijavah, prijavijo delavce, zaposlene pri težkih in najtežjih delih, pristojnim občinskim preskrbovalnim uradom. in sicer v tem vrstnem redu: delavce zaposlene izven mesta Ljubljane. od 20. do 25. v mesecu za na-sledni mesec; delavce, zaposlene v me3tu. od 25. do 30. t mesecu za naslednji mesec. Prijaviti iih morajo za to. da bodo delavci o pravem času dobili dodatno živilsko nakaznico. Delavci. ki bodo prijavljeni po določenem roku. bodo dobili dodatne živilske nakaznice samo z odrezki za preostali del meseca od dneva priiave naprei. Prijav pa. ki bi jih delodajalci predložili po 20. v mesecu, za tekoči mesec Prehranjevalni zavod ne bo upošteval.
Prehranjevalni Siavod Visokega ko: misariata sporoča, da dobe potrošniki od 25. t. m. naprei pri svoiih trgovcih sir za mesec februar. Na odrezek crke C živilske nakaznice dobe 60 gramov parmskega sira. na odrezek D pa 150 gramov mehkega sira.
Uradni list objavlja Kraljevi dekret _ dne 2. februaria 1943. p amnestiji obsojencev, ki so bili na grškem ozemlju obsojeni z denarno kaznijo ali z zaporom do največ treh let. Večje kazni ie Kraljevi dekret zmanjšal za dve leti. Odpust zaporne kazni se omeji na eno leto. če gre za obsojence. ki so bili deležni amnestije s Kr. dekretom 15. januarja 1942.
V	Atene je prispel sedmi, pomožni vlak i darovi nacionalnega direktorua Stranke za italianske čete v Grčiu. Darove ie razdelil inšpektor OND za Grčijo, ki je zastopal Stranko. Ob tej priložnosti so voiaki navdušeno vzklikali Duceiu in mu izrazili svojo hvaležnost.
Popis vseh idravnikov moškega in ženskega spola., roienih v letih 1914.. 1915. in 1916.. je določila rimska vlada na podlagi posebne odredbe. Zdravniki morajo biti zmerom na razpolago za pomoč civilnemu prebivalstvu in jih bodo z javnimi razglasi poklicali v službo.
Eno samo vrsto avtarkično čokolade, ki se bo izdelovala ood državnim nadzorstvom za vse pokrajine enako, napovedujejo rimska poročila. Eno samo vrsto čokolade bodo izdelovali zaradi omejitve v slaščičarski stroki.
Ljudsko štetje. ki bo ea izvršili v Rimu konec meseca tanuaria 194,-i. leta. ie pokazalo, da ima mesto 1,476.484 prebivalcev.
Direkcija državnih železnic v Rimu ie izdala odredbo, da mora biti v vsakem vagonu določeno število prostih sedežev za invalide. Prostori bodo Označeni z tablicami. Ostalim popotnikom bodo ti sedeži na razpolago sa-
mo toliko iasa. dokler ne vstopi voini invalid.
Dva MH potmSka vlaka ao uvedli ▼ aoboto na progi Liubliana—Postumia Grotte. Potniški vlak St. 715 bo odhajal i* Ljubljane ob 14.40 in dospel t
Postumio Grotte ob 16.30. ▼ nasprotni emeri bo pa vozil vlak St. 712 iz Po-»tumie Grotte ob 7.20 in bo dospel v Ljubljano ob 8.55.
Hemški tednik »Das Reich« je po-•vetil italijanskim ženam, ki delaio v tovarnah za vojno industriio. dolg članek. Neki nemški inženir, ki ie obiskal italijanske tovarne le upravičeno presenečeno poročal da.opravljajo italijanske žene dela, ki nn mo-raio drugod opravljati strokovno izobraženi delavci. Kako niore italuan-ska žena opraviti tako veliko delo. Odgovor je preprost: Italnanske žene so "do popolnosti izvežbane v ročnem delu in umetnosti obrti. V vojnem času lahko italijanske žene. prav za; radi spretnosti svoiih rok in zaradi tradicionalnega okusa dosežejo v volneni gospodarstvu to. kar so prei pokazale v mirovnem gospodarstvu.
1. marca bodo na zagrebških šolah pričeli ponoven pouk. Polletnih spričeval letos ne bo. Ob obletnici smrti dr. Anteia Starčeviča bodo 27. in 28. t. m. šolske svečanosti.
Nove tobačne nakaznice je uvedla srbska monopolska uprava. V^ Srbm so dobili za mesec ianuar tobačne na-kaznice moški od 20. leta starosti na-prej. ženske pa od 25. leta naprej. _ če so mogle oblasti predložiti od občine potrjeno potrdilo, da so v resnici kadilke. Kadilci so dobili za ves mesec 10 zavitkov cigaret ali Pa 10 zavitkov rezanega tobaka.
Zimska pomoč, ki io ie tudi letošnjo zimo organizirala srbska vlada, le imela lep uspeh. V Beogradu in drugih srbskih mestih in kraiih so doslej nabrali 11.3 milijona dinarjev za podporo revnejšim slojem. Del nabranega denarja bodo uporabili za vzdrževanje raznih socialnih ustanov, nekaj takšnih zavodov bodo pa na novo po“tavili Predvsem bodo postavni dve otroški zavetišči, za kar ie vodstvo zimske pomoči odobrilo poldrugi milijon dinarjev.
Založba .Dobra knjiga* je kot peto knjigo izdala zanimivo delo Jacka Londona .Jerrv z otokov*. Dobite' io v založbi sami in v vseh knjigarnah.
Osebne vesli
UMRLI SO:
V Ljubljani:	Marija Seršenova; Silctua Murija Videničeva, aasubnica; 741etiia licata Simičeva; Franc Simončič, železničar v pok.; Vinko Šircelj, upokojenec državnih teleenlc; Ivan Brus, poštni upokojenec; Kornelija SkerbiČeva, trafikantinja; Marija Strikberger-jeva, dijakinja; 581etnj Mirko 8. Vujadinovič, kapetan bivšo jugoslovanske vojske; Minka Jeranova, vojna vdova; Marija Cerkova, upokojenka tobačne tovarne; Marina Zeleskijeva; 741etni Andrej 1‘ristov, nadzornik t. t. linij v pok.; Lovrenc Tič, posestnik iz Serjuč; Marija Fasanova, poštna uradnica v pok.; Ana Velkavrliova.
V Dolenjem Logatcu: 761etna Jerica Oblakova.
V Beogradu: Marija Rejčeva lr.• Ljubljane.
V Poljanah: Silva Oblakova; Francka Sta-novnik-Potočnikova.
V Višnji gori: 63letna Ivana Erjavčeva.
V Mariboru: 731etni Ivan Vučak; 481etna Elza Petkova, Šivilja; 741etni Franc Ornik, vodovodni mojster; 491etni Ivan Kovačič, posestnik.	_	,	.	.
V Braslovčah: 741etni Jurij SoUiC; 72Ietni Franc Bnlart:	SUelna Terezija Jadrovn,
73letna Marjeta LeSulkovsj 751etm Valentin Dobrovnik.
V Celju: 441etna Antonija Novakova: Tvai> Kolenc, železničar v pok.:	Slletna Mnrija Mirnlkova; 41letna Justina Zupančičeva; Ivan Jerneje.
Na Grosupljem: Kati Galetova.
V Gcrniih Pirničah: Silctni Andrej Merjasec, posestnik.
Na Pragerskem: Ana. Korenova.
V Strugah:	82letnl Andrej HoTevar, posestnik in bivčl župan.
V Novem mestu: 861etna Manja SeSkova.
V St. Juriju oh Južni železnici: 721. tni Anton Osat: soletnn IJritala Gradišnikova; 7f>let-ni Janez PodgorEek.
Nafie sožalje*
Zanimivo poroko so nedavno Pia znovali v Sarajevu. Pred oltar sta stopila l(BIeten ženin in 501etna nevesta. Ženin »e ie tokrat že v treti# poročil in ie imel v prvih dveh zakonih nič mani kakor 22 otrok.
Nov most bodo zgradili v Saraievu čez reko Miliacko. Most bo iz betona, bo imel en sam lok in 42 metrov raz-: pona. Vezal bo mestna dela Marijin; dvor in Kovačiče. Graditi ea začno, spomladi.
šrokt^s tebnik
V	italijanskem nogometnem prvenstvu so prešli v tretjo tretjino tekmovanja. Tudi ob začetku poslednje tretjine je na čelu Livorno, ki ge, kakor je videti, ne da odriniti. V 21 kolu so zabeležili rezultate:
Triestina-Milano 0,1, Vicenaa-Vene-cia 2 0, Fiorentina-Torino 2-3, Roma-' Liguria 5-1, Genova-Atalanta 1-0, Ju-ventus-Lazio 2 4, Livorno Bologna 1°' Ambrosiani-Bari 0-0; med tednom so odigrali zaostalo tekmo Liguria-Roma, ki je končala s 3 0 za domačina.
Livorno in Torino sta spravila obe piki, tako sta ostala v isti razdalji. Ambrosiana in Juventus sta oddali točke, prva eno. druga obe, povrhu še na lastnem igrišču. Zato sta obe zaostali; Juventus ima sedaj do Livorna že pet točk razlike. Položaj se v samem vrhu torej bistri in je vsakomur odmerjen točno določen položaj. Ta trenutek so pravzaprav samo še trije kandidati za prvo mesto: Livorno, Torino, Ambrosiana. Seveda je do konca še polnih devet nedelj in dotlej se utegne napraviti še drugačen položaj.
Juventus sedaj nekako niha med vrhom in skupino, ki sledi vrhu. To skupino vodi Genova s 24 točkami, saj je pridobila v nedeljo obe točki, do-čim je dosedanji vodja skupine, Bologna, zgubil obe. Tesnost v tem pro štoru je tudi močno pojenjala Med Genovo in Atalanto so že 4 točke razlike, od 24 do 20, tako da imata samo Lazio in Fiorentina po 21, dočim imajo ostale čete lepo vsako svoje šte-vilce.
Tudi med drugo in tretjo skupino je ločilnica zabrisana. Roma se je 3 eno zmago in z enim porazom in z 18 tečkami postavila čisto na čelo tega odseka v razpredelnici, še Bari si je z eno niko toliko opomogel, da je prehitel Triestino. Repek j<. sicer ostal repek, toda je doživel dve spremembi: na poslednjem mestu je sedaj Venezia
—	to reč sta opravila oba »tekmeca« v Vicenzi v neposredni borbi — po drugi strani pa sta zmagi Vicenze in Ligurije ustvarili možnost priključka k skupini nad repom. Ni nobene ločil-nice več v razpredelnici!
Ostra konkurenca z mnogimi presenečenji vpliva seveda na poset. Jasno je, da ima lepo vreme tudi nekaj zaslug na ugodnejših številkah. Najbolj je poteennil Torino, ki je v Firenci zvabil 20.000 gledalcev na teren. Močan' obisk je imel tudi Livorno na domačem igrišču, okoli 17 000. Roma-Liguria j? privabila 14.000; druge tekme manj, vsega je bilo skoraj 100.000 gledalcev.
Dogodki v drugem razredu se tudi razvijajo zelo ostro, Vodeča Spezia je imela izrazito smolo: Cremonese o je porazil na njenem domačem igrišču. S prvega mesta je padla na tret:e. Pro Patria vedi, Meden se je prerila do drugega mesta z eno samo točko razlike. Napoli je na četrtem mestu in samo dve točki znaša razlika med prvim in četrtim mestom. Tukaj bo še dolgo gosto.
Pro Gorlzia je šla v goste k Arape-leji in pustila tam obe točki. Tri nedelje pred koncem ima še Štiri točke prednosti in mora vsaj še enkrat zmagati, da se z boljšim količnikom ohrani v vodstvu.
Švicarji so v nedeljskem kol«---dosegli te rezultate: Basel Lausanne u 3, Grasshoppers - Bienne 1-1. Grenehen. Nordstern 5 -1, Luzern - Young Fello\vs 1-3. St. Gallen-Young Boys 2-i, Servet-be-Cantona 14, Ziirich Lugano 0-4.
DETEKTiVSKA POVEST
SKRIVNOST TETINE DEDIŠČINE
NiPlSAl HERBERT ADAMS
Hill Hellast ie storil!<r S VolikSno vnemo in tolikani strastno 60 bruhnile le besede iz njena, da ee ie zdelo, kakor da se ie zdajci odločil za izpoved resnice.
»Bill Kellaist hi naj bil umoril Gre-corvia Brudna?:
»Pri moii veri. takšna ie resnica!<
2 Kdo ie pa potlei Billa umoril?« »Tetra ne vem — rad hi pa kaj dal, da hi io vedel. Našli eo ea vendar utopljenega.«
»Poskusimo priti Rtvarem do dna,« ie dejal Jimmie. »Odkod vam to pismo?«	,	,	,
(Joule ea je ves obupan poekdal, debelo požrl slino in začel hlastno pripovedovati.	...........
»Stari Habakuk Twaites ie bil stric moje ieaie. Pred sedmimi leti ie zbolel — malo ea ie kap oplazila — in ee ie preselil k nam. Varčen je bit zmerom, r.ato ie imel nekaj prihrankov. Pr-ed tremi meseci ie umrl in .laneta. moia iena. ie v*' podedovala. V nekem starinskem zaboju ie bilo TKjIno Sare in sem se io nekoč lotil, da vidim, kai ie vse notri. Tako sem naSel tudi to pismo.
»Ali in bilo naslovljeno na miss Cowlevevo?«
»Da. toda iaz nisem vedel, kdo ie U miss Covvlev^va — in razen te»a ic bilo vloženo So v on ovitek r naslovom sta retin Habakuka. Ko sem bral, za kai ere. som eovoril z Billom Bellastom Morila ne ve^te da t1' bil možak moi stari prijatelj Zadeva te bila na dlani... Nekje v hiši je moral ležati kar cel šop tisočakov in i< Mino čakal tteto<ra. ki pride poni. Toti« kako bi priSli do nie<r«? Ni'-va so moeia domisliti, kako bi zadeve leti la. Le pega dno sva pa izvedela.
da ie hiša prazna in naprodaj. Pa sem dejal Billu: .Kako bi bilo s Charlesom Vinevem?* Da ie hil to stotnik Bruden. takrat seveda Se nisva vedela. No. in ker ie imel Vinev celo kopico finih prija tel iev, sem menil, da bo zadevico že izpelial. ,
Toda Bill se je uprl, tes da ne bo še z Vinevem delil. .No. če nama pomore do denarja/ sem mu ugovarjal, .pač lahko nekaj dobi za plačilo. Pa sva mu naposled le pokazala pismo. Vinov ie vedel, kako ie treba eovoriti z boljšimi ljudmi, zato ie sel k posredovalcu po klinž. Potici »mo si dali napraviti tri ključe: za vsakega e*ie-ea. in začeli smo stikati »o hiši; zgo-rai in spodai. v vsak koticftk smo vtaknili nosove, pa nikter nič!
Vinev ie po neuspešnem slikanju menil, da moramo najti nekie v steni skrivno omaro visoko zgorai ne, za-kai ro opisu bi morala biti za ,Che-sterfieldom* — za nekakšno staro zofo — nekie v sprejemnici ali pa v spalnici stare gospodične. Vse sle^e smo navrtali vendar nam ni bila sreča mila... Zdaici smo pa izpregledali svin >ari io...	.
»Kai mislite s tem?« mu le »koral Jimmie v bosedo. Bil ie prepričan,da ie vsa zgodba resnična, zakai vse se ie ujemalo in mož io ie pripovedoval lako prostodušno, da ni mogla biti zlagana.	...	.	.
i-lzprevidela sva. dn Vinev ni bil pošten. O 7'>devi bi vendar živa duša ne smela ničesar vedeti, midva z Billom sva na naSla neko nwmo. ki ie v niem Vinov nekemu svoiemu prijalo] in pisal, nai mu vendar pomaga do trnkuoa hišo. Kakšno bi bil' torei plačilo za naiin trud. č.* bi_ Vinevov priiatoli kupil hiJo. kicr ie zaklad
skrit? Nisem mogel Billa brzdati. Bil ie besen in ie oddivjal za Vinevem, ki ie bil odšel na Oueens-Gate. Še rekel sem mu. nai vendar počaka, dokler se Vinev vrne, da mu izprašava vest — toda Bill ie hil gluh in nem.«
»Tako torei! Bill Bellast ie na vrat na nos zbežal za Vinevem. to ee pravi. za stotnikom Brudnom, t hi»o na Queons-Gatu?<
»Da!«
»In potlei?« ....	, •
»Bil ni nikoli črhnil besedice, kal ee ie potem zgodilo, le prinesel ie s soboi leseno kladivo, ki smo ga upo-rabliali na Oueens-Oatu — ker ne dela toliko šundra kakor zelezno — in videl sem da ea je skrbno čistil.«
Obe dami sta se ob teh posledniih pomembnih besedah zgrozili. Jimmie ie nadalieval:
»Ali ste po slikah ▼ časnikih spoznali Vineva?«
»Žena ea te spoznala in zn nič na svetu ii nisem mogel dopovedati, da oo. mota... Sai veste, da *e ti o zakladu Se sanjalo ni... Naposled sem moral z nio na policijo... Bilo ie smešno. če bi takrat še tatii.«	.	.
»Ali vam io Bill »r*Voh kdai priznal, da io Brudna umoril?«
»Nak... pa ea tudi vprašal ntsem.« »Razumem. In kako sta vidva potlei nadaljevala r. iskanjem »klada?«
»Snrva nisva niti * mezincem več mulila, samo čakala sva kdai bodo časniki kai pisali o zakladu. Nekajkrat sva skušala priti v hišo. Pa m šlo ker ie stalo toliko radovednežev okoli... Pa policaiev tudi.«
»Kai pa pozneje?«
»Ja* nisem šel nič reč tia. BiH na.. do’ W ni lepega dne Zginil. Pozneje. sai veste, so ea našli utoolie-n ega <
t>AIi so vam ni nikoli zdelo, da bi utegnila Billova nepričakovana smrt bili kakor koli v zvezi « hišo na
Oiipons-Gatu?«
i\ak,« ie prepričevalno odgovoril Coule. »Zame ie bila njegova smrt
prava uganka. Kako bi ei le mogel kai takšnega misliti?«
Jimmie ie bil prepričan, da ie našel rešitev zagonetke. Koščki njegove zloženke so se čedalie lepše ujemali, nekaj važnih je pa vendarle še manjkalo.
»Bruden je bil torei umorjen in Bellast ie izginil... v vodi. In vi 6te ostali edini, Id ste poznali skrivnost stare hiše. Kai ste ukrenili potlei?«
»Nič. Bal sem se. Vsa zadevščina Je prinesla dollei zgoli nesrečo. Nekajkrat sem šel mimo. noter se pa le nisem upal.«
»Do danos. kakopak!«
»Tudi včerai sem ž*e poskusil. 6 evo-iim ključem nisem nič yeF. opravil; ključavnico so bili lameniah. Kar pobesnel sem. Danes poooldne sem pa kratko in malo vlomil — žive duše ni bilo nikier — in komaj sem ee hotel spet malce razgledati po hiši. ko ste...«
»Zakai ste me pa napadli?« mu fe skočil Jimmie v besedo.
»Ne Tem... gotovo me ie pamet zapustila... Mislil lem, da vohunite za menoj — in eprva vas niti spoznal nisem.«
»Drugi Vrat se najprej prepričajte, s kom imate opravka, preden mu razbijete lobanjo. Naknadno opravičevanje navadno nič več ne zaleže... Vaka torei irtvar! Svetujem vam. da poveste nadzorniku Spruleeu vse natanko tako. kakor ste meni pripovedovali.« Obrnivši *e k Enidi Oowle-vevi. ie vprašal: »Ali bi radi od tega mo/4i še kai izvedeli?«
Odkimala ie.
»Ne. Izjave o Habakuku Tvvaitesu so brez dvoma resnične. Kmalu po smrti moie tele ie zbolel in potlej je nai brže pozabil na moie pismo.«
»Vaša teta ie morala biti na moi' energična dama, prav določenih po-
se izognila obdavčenju dediščine. So pa. kakor ie videli, tudi takšni liu lie. Davščino bo treba po vsaki ceni plačati če bomo seveda kai našli, kar so obdavčiti dš. In .Chesterfield...«
»To vam lalrko takoj razložim.« ie vzkliknila Enida.
»■RalSi še ne.« ie dejal Jimmie. opa-zivši Gonlesov napeti pogled. »Ko bomo na Queens-Ciatu. bo še zineroni dovoli časa. — Še nekai.« se ie spet obrnil k niernu. »-ali re« lahko prisežete. da niste nikoli ničesar slisali ne o Furnellu. Grosteinu in ne o Po)-lardu?«
»Nai me hudič pri priči...« »Nadzornik Sprules!« ie Javila služabnica.
2R
Spet »e je Phil Mackenzia ponudil, da bo pazil na Teda Goula. dokler ee Jimmie in obe dami ne pogovore' * nadzornikom Sprulesom. Phil le porinil svoieea Jetnika v majluio jedil* nico in ea posadil kakor nemarnega otroka z obrazom proti zidu v 60bnl kot.
»Sedite!' Je ukazal. »Ce ee eanete, vam razbijem betico!«
Medtem je pa Jimmie pripovedovat v knjižnici nadzorniku svoie dogodivščine tega razburjenja polnega dne. Naiprei ie poročal, da ea ie napad m* Nonno spravil na misel, da bi kazalo preiskati earažo; da ie slišal tam dva moška, ki sta se domenila za. sestanek v Woodworth-Parku. Onisal l<> člane tolpo. Id iih ie bil videl, .pri?0” vedoval ie o pasti na ozki stezi blizu golfišča. o napadu mase. o .temni ieci in naposled o svoji oprostitvi. Z napetim zanimanjem ie_ poslušal nadzornik zgodbo o skrivnih vratih d rženi i naravnost v kuhinio hišo na Oueens-Gatii o divii borbi s Tedom Gotilom in o skorajda _ čudežnem Pjj' premisli, da se je za cela tri leta od-I sogu Knide in Pilila, ki fita.P1”. v glavnice, eamo da bil slednjem trenutku rešila živlienie. ‘
li ličnih nazorov, premisli, da se rekla obrestim
Čudno ie. če člove
l.lstek ..Družinskega tednika*1
Uspešno zdravljenje otroške paralize
Rešiteljica iz Avstralije
Ajneriški zdravstveni časopisi so Priobčili zanimiva poročila o novem zdravlienja otroške paralize, ^vedla jta je neka avstralska bohii-l * »trežnica. O njenem prizadevanju "Nino:
u 1010. so prvemu kirurtcu re-" oolmšnice v Queenslandi.ii v Av-i2“tJi telefonirali z neke postaje v n*i 5	• • .oddaljene sto milj, kako
avli° štiri otroke, obolele za .° .ohromitvijo. Zdravnik je »ni-.M slmPtome in je odgovoril: rnnl?s tt>ara'iza' zdravila še ne po-t <-* Štorite- kar morete.« nista “j..1 Pozneje se je vrnila bol-strežnica, sestra Elizabeta Ken-Jyfya!. zagorela, krepka in vedra, .Bolnišnico na dopust. Zdravnik io I®. ’vprašal, kako se je razvila in poni i? bolezen štirih otrok, ki je o *V“1 telefonirala pred letom dni; zajemalo ga ie. ali so zelo pohabljeni. Pestra je odgovorila, da so čisto zdra-Tl prav nič pohabljeni. Tudi dva "ttoka, ki sta obolela pozneje, sta Popolnoma ozdravela. In ob vsem tem se .bili tedaj že kazali simptomi ii? ?mitve' .Zdravnik je ni razumel in Sod. vprašal, kaj je počela z njimi. bi p & ie Pogovorila: »Pomagala sem plofr»	r sem imela. Z vodo. to-
rjuhami in svojimi rokami.«
bet* !?iLnj'£. ie. Povabil sestro Eliza-
V DnL bolnišnico k nekemu bolničku.
ije ležal majhen fantiček; ie i *e bil spačen od bolečin, noge PokjS?1 ,v železju... Zdaj naj sestra ške st, zna. Zdravniki in bolm-niplrf,	lce so se zbrali okrog bol-
"ickove postelje.
»«S.reden ie mogel kdo ugovarjati, 'sestra Elizabeta odvila povoje, l iuK VaAa vr°če vode in debelo grobo Raztrgala io je v pasove, Jih le™ ,J‘a v vod' in ovila z njimi bo-raj.jjde. Brž ko so ge shladili, jih je v .	a z novimi, vročimi,
ennl?* j° bili presenečeni, ko so spo-
V »S, - jSe bolničku zdravje b"l
v j netoi dneh udi niso več holpli nn ŠkJSbT so izginile, bledo, nagrbanče-no meso je dobilo novo barvo m novo življenjsko silo, Nato je jela sestra »ocasi premikati bolne ude in masirati •Pisice. Naposled je jela dečku prigovarjati, naj sam poskuša gibati ™Ke. In čez nekaj tednov je tekal ‘antiček zdrav med otroki, kakor da "ikoli ne bi bil tako nevarno bolan, n J? ,takP se je pred tridesetimi leti a junaška borba šibke ženske
—	„LK?i0Z0tn* nadlogi poliomyelitisa para'jze — borba, ki jo je st?a	svetovna	vojna.	Se-
Oas nnntpnll	Kennyjeva se je ves
poučevala K^i° ™,udlla med zdravniki, '•»Mirl .T. bolniške strežnice — ki pa nilfo .ne ,smeip nadomeščati zdrav-SnnT pri zdravljenju, temveč naj mu J”*}? .pomagajo — in čeprav tedaj ‘.eaicinska znanost njenega zdravlje-j* še ni priznala, je imela lepeuspe-'j-j olajševala je bolezen in odstranjena ali omiljevala škodljive posledi-ce ohromitve.
V	Avstraliji je zmagala. V osmih v«! bolnišnicah, raztresenih po doniinionu so klinike Elizabete sennyjeve dobivale vladno podpori. i7r!k_ln- s*-<? bolniških strežnic se je ■ orazevalo posebej za to zdravlje-1 Rajajočih strežniških di« • Zdravniki so jo priznali, lju-aJe jo spoštujejo.
Vendar ji Avstralija ni dovolj. Vse
Svoje življenie je posvetila boju pro*i otroški paralizi in njen cilj ie Amerika. Samo v Združenih državah in Kanadi ugotavlja statistika več teh kakor po vsem ostalem civiliziranem svetu. Razen tega si v Ame-(o lPa.ibolj prizadevajo, da bi ugnali oolezen, in so iz prispevkov vse
de£:le ustanovili posebno ustanovo za pobijanje otroške paralize.
Leta 1940. so naposled zdrav^ki Združenih držav povabili sestro Elizabeto, da organizira tudi po njihovih bolnišnicah svoje zdravljenje. Dr. Henderson, prvi ortopedski kirurg slovite klinike Mayo, je priskrbel njej in nienim sodelavcem mesto na medicinski šoli vseučilišča v Minnesoti in v splošni bolnišnici v Minneapolisu. Nacionalna ustanova je prispevala za izobrazbo pomožnih strežnic in tehničnega osebja. V juniju leta 1940. so naposled novi način zdravljenja pod nadzorstvom ameriških specialistov znanstveno preizkusili in odobrili.
Leto dni po teh poskusih — v juniju 1941. — je ameriško zdravniško društvo priobčilo izčrpno poročilo o novem zdravljenju. Ugotovili so presenetljive uspehe, štirje od petih bolnikov, ki so jih dva tedna po začetku bolezni jeli zdraviti po novem postopku sestre Kennyjeve, so ozdraveli v štirih do šestih tednih, ne da bi ostale kakšne zle posledice ali mišično pohabitve. Zdravnika dr. Cole in dr. Knapp, ki ju .je poslalo vseučilišče za nadzorovanje zdravljenja, sta izjavila: »Novi način bo. temelj bodočega zdravljenja otroške paralize.«
Na medicinski šoli vseučilišča so uvedli prvi razred bolniških strežnic in psihoterapistov za izobraževanje v novi tehniki zdravljenja. Nacionalna ustanova je pomnožila svoje podpore. Neizpodbitni uspehi so proslavili avstralsko bolniško sestro v Minneapolisu in tudi drugod. Posamezni primeri ozdravljenja, ki jih ne gre naštevati. so upravičili ta sloves.
Sestra Kennyjeva ima zdaj petdeset let. V dolgih letih svojega zdravljenja je opazovala potek bolezni, ki je bil zmerom enak. Ugotovila je, da v akutnem stanju mišice še niso šibke in mlahave, temveč skrčene v krču; pravilno je sklepala, da je treba naiprei ta krč sprostiti, sicer nastopi lahko kontrakcija, ki je po starem načinu zdravljenja ni bilo mogoče odpraviti niti v dolgih mesecih, da, niti v letih. Za sproščenie tega krča je uvedla sestra vroče .oparke4; ti omilijo in odstranijo bolečine in poškodbe, kar je že samo lep uspeh, takoj nato se pa lahko lotimo prizadetih mišic z masažo in pasivnimi vajami, še predan utegnejo nastopiti trajne poškodbe.
Mudila se je kot bolniška strežnica na; ™lki ladii za prevoz čet. ko je i	2al.el	svet prvi veliki val
otroške paralize. Ko se je po pre-
mirju vrnila domov, so bile avstralske bolnišnice prepolne bolnikov. Vrgla se je na delo. Najprej je zahtevala, naj izšolani zdravniki osebno nadzorujejo njeno zdravljenje in naj sodijo samo po uspehih. Le neradi so zdravniki pristali. i\’ je neka izprva skeptična skupina avstralskih zdravnikov izjavila: »Sestra Kennyjeva je uvedla uspešno in priporočljivo zdravljenje... ki zbuja več upanja kakor katero koli zdravljenje doslej.«
Kajpak so zdravljenje sestre Elizabete še zelo izpopolnili, odkar se je vrnila iz pragozda in ozdravila prve štiri bolnike. V Minneapolisu polože bolnika na trdo žimnico; noge mole nad žimnico, podplati so trdno v prti v leseno desko. Zdaj omeje boleče, skrčene mišice in jih ovijejo z .oparki’, grobimi, platnenimi pasovi, namočenimi v vroč. vodi. Vsaj vsaki d\e uri te ovoje premenjajo^ »Tako,« poročajo zdravniki, »skrajšamo bolečine v mišicah na tri do štiri dni.« Pri prejšnjem zdravljenju so trajale bolečine najmanj dva tedna, pogosto pa celo več mesecev.
Ko premaga telo. bolečine in ko izginejo poškodbe, ie treba pričeti mišične vaje, da rešimo pravilno delovanje živčevia. Najprej pričnemo pasivno gibanje: strežnica narahlo premika oboleli ud in prigovarja bol; niku, nai v dnhu sam sodeluie pri tem gibanju. Po malem jame bolnik sam in no svoji volji premikati bolni ud.
Iz zdravniškega poročila v Minneapolisu spoznamo, da so bolniki, ki se zdravijo po novem načinu, vse bolj vedri in se bolje počutijo kakor tisti, ki nič ne gibljejo. Kontrakcij in pohabljeni ni več. Celo tisti, ki se ga je lotila najbolj huda ohromitev, more po tem zdravljenju spet pasivna premikati vse svoje členke. Neki zdravnik, ki je vsak dan nadzoroval zdravljenje je izjavil, da to nikakor ni posledica duševnega vpliva; isto so ugotovile tudi strežnice, ki jih ie izučila sestra Kennvjeva.
Več ko dvajset let sestra Elizabeta Kennyjeva ni marala nobenega plačila za svoje prizadevanje. Živi od denarja, ki ga je zaslužila med vojno z izumom nove transportne nosilnice, ki omiljuje tresljaje. Skromni dohodki tega izuma ii zadoščajo. Ur. Hohl, zdravnik snlošne bolnišnice v Min-neapolisu, je dejal: »Sama ljubezen do bližnjega jo je. Pričakovala ni niti slave niti denar?•». želela je smo, da svet izkoristi njeno spoznanje v blagor otrok.« fDgr BuvfJ< Bern)
::::::
::: » R. K A L T O F E N y
TRAHOPETNOST
. Bilo je nekega mrzlega, m egi en o-sivega popoldneva v Londonu. Pravega londonskega novembrskega dne.
Ledenomrzel sever je bril pešcem skozi debele zimske plašče in jih od-
6,a"Ja'* neudobne ceste v gostilne, lam je bilo tako prijetno toplo in vse kakor nalašč ureieno, da je človek lahko zaupno kramljal
»Whisky, Miss!« je zaklical eden izmed gostov. Ko je kot dober Anglež pobožno popil prvi požirek, kakor da bi s tem opravil pseben obred, je pričel Hugo Trevor, ki je bil dotlej poslušal zgodbice doktorja Pwobinso-na, mistra Simonsa in sodnika Hacke-ta. tudi sam pripovedovati:
»Nekoč sem imel svojevrstno ločitveno afero. Bilo ie malo prej. preji®*1.. sem postal sodnik kraljevih so-aisc. Uelal sem v pisarni ndvcmika Harolda Lombarda. Tedaj sem dobil v roke ločitev .zaradi strahopetnosti4. Gotovo vsi poznate razne vzroke ločitve. Razl;čni značaii zakoncev, nre-šestvo, neskladnost značajev, zlobna
zapustitev, duhovno mučenje, zakonska nezmožnost zaradi telesne dispozicije enega ali obeh zakonov; morda ste ceio slišali o ločitvi, ki jo je sodišče pred nedavnirc* izreklo zaradi .čezmerne ženine omike*. Zdaj se boste pa prav gotovo čudili ali se pa zraven se smejali, da je moralo angleško sodišče razpravljali o novem vzroku ločitve zakona, namreč o ločitvi zaradi strahopetnosti.« v , uSalci 80 molčali in nestrpno čakali, dokler ni Trevor nadaljeval:
»Šlo je za mlad. komaj dve leti poročen zakonski par. Svojevrstna idila, srečen zakon. Skratka, idealen zakon. Mož, ravnatelj neke znane tvrdke je razpolagal z več milijoni funtov sterlingov. njegova žena je bila pa iz stare in bogate angleške hiše. Imela sta elegantno stanovanje v tihi, mirni ulici enega najodličnejših londonskih predmestij, kjer pač navadno stanujejo bogati krogi tega meglenega mesta.
Mož je bil mojster v kriketu, tenisu. plavanju in boksu. Poleg tega je
®0ve^a ni poia6nit>i skrivnosti »rudnove en, rti.
lom rL0!5^ dami sta s pridržanim di-al' Jimmiievo poročilo, za-lin «iji °,nidve eta dotlej poznali ea-^ Odlomke o njeeovih pustolovšči-
p preninogokrat fini o ugotovili.«
iV Sprulea. »da naletimo pri
•	Medovaniu enega zločina še na dru-n. a in kakor vse kaže. bo tudi ,Ln™i podobnega. Na Oueens-Gatu erP samo M en° skrivnost, za dve. ce ie Goulova izjava esnična. potlej smo na sledi tolpi, j niia Brudna na vesti Če trdi Goule.
mu poiiard. Grostein in niuni a'daši neznani...«
bi m?, *rdi.6am<5. temvel! priseza in iaz ,u' mn veriel «
noeti0nf'vpHpi Rr»l,den Do vsei veriet-losii ni vedel nič o njih Piunm mi«
na Belln^a^ in^nJl naPOtito RrmL |išo na Oiieens-Gativ kjeVr s^je^bila venezdila neka tolna. Zakaj in re-so se ti liudie zatekali v to hiSo $e°r?mo šele mi zdaj ugotoviti. Zdi Ml !• -ie Il,ed saražo in nied kuhinjo v^tile temen prostor že od pamti-no ji morda odkar hiša stoii. Verjet-gar'|’ da so skrivni vhod prebili iz vS(0n ' no. potlei so imeli nemrtten vif{V ,v fi,laro hišo... In s tem l)i upra-hi$n V Groeteinovo Zelia da kupi ^iii vin? sle vi- mr- Haswell. ustoli-bj]n starega tesarja. Preočitna ie Uri-io ^evarn°st< da se skrivnost raz-
^Morda io ie na res kdo odkril!«
Vv ’neni,e s tein?«
^oveiir.,, '•,ast-a niislim. Goulovo prl-
niftgovn J"el8eIrnl Pra''o poiasnilo za
°dkrii !• fl 1	ni	Pri stikanju
•»krat	ali	ie	bil pa prav
»dDrla <	ko so se nenadejano
*leT?eJ« kait*k zelo mogoče,« ie od »ravfm nil Sprules. »Tile liči — im _ uioraio imeti preteto ko-
smato vest. če kar tako meni nič tebi j nič morijo.«
' »Zdi se mi.< ie povzela zdajci Enid, »da sem nekoč že nekai slišala o tistem starem prostoru. Videla ca nisem sioer nikoli, spomnim se pa. (la ie teta Octavia nekoč omenila nekakšno shrambo pod pločevinasto streho.«
»Ni dvoma: to bo tisti prostor,« ie deial Jiinmie. »Ali ie stal tam tudi .Chesterfiehr. ki ie za niim skrila svoi zaklad?«
i	je	smehliaie se odgovorilo de-
.	'•	\am	bom pojasnila. .Clie-
sterfield m ko6 pohištva temveč slika. Octavijin praded je bil prijatelj slavnega lorda Cheeterfielda. In ona io imela krasno njegovo podobo, ki jo ie nadvse cenila. Rekla bi. da ie v pismu mislila prav to sliko.«
»Potlei so bili Brumen in njegova dva pajdaša na napačni sledi, ko so vrtali po zidu samo do treh čevljev v višino.«
»Še prav dobro se spomnim podobe. Visela ie...«
»Stoite.« ii ie smeie se skočil Jim-mie v besedo. »Stene imajo ušesa. Niti besedice, preden ne pridemo v hišo. Kakšni so vaši ukazi, nadzornik?« |e vprašal Sprulesa.
»Pravkar razmišljam o tem. Rekli ste. če se ne motim, da s51 sestane tolpa okoli polnoči v garaži?«
. ^0 polnoči ali malo pozneie. Pogoj je seveda, da čuvaj ni dpazil mojega bega. Pa kar ne verjamem, ker je govoril njegov tovariš, da bo vzel kliuč s seboj.«
»Kakšen ie na bil tisti električni stroj, ki ste ga omenili? Morda lrakšen tiskarski stroj?«
»Po bežnem vtisu tistih kratkih trenutkov bi lahko bil kar koli.« ie odgovoril Jiromie.
»V poslednjem času ie toliko revolucionarne literature med ljudmi, da je ioj! Same komunistične tiskovine naislabše sorte. Nekie mora* biti skrivna tiskarna, ki je ne moremo odkriti, čeprav nam dela toliko preglavic.«
_ »Poidimo zdai tia.f ie predlagal Jiinmie. »Tam bomo sodu izbili dno.«
»Naipametneiše bo menda, da skrivni prostor takoi zasedemo in čakamo, da se gospoda prikaže.« ie menil Sprules.
»Prav za prav mi ne gre v glavo, da bi šlo za komunistične rovarje.« je zamišljeno menil Jimmie: »sicer bomo na videli «
»Dragi nadzornik, ali ste že našli ukradeni nakit ladv Carrindonrjeve, ali ste pa vsai tatove iztaknili?« ie vprašala Nonna.
»Doslei še ne,« ie odvrnil Sprules.
»Na Grosteinovi golfski vstopnici, ki smo io našli v hiši. ie bil vendar zapisan naslov ladv Carrindorvjeve in datum, ki se ujema z dnevom tatvine.«
»Res? O tem pa še nič ne vem. Rad bi vedel... Sai 6te menda izvedeli, da sem bil odpotoval... Popišite mi tiste liudi še enkrat!«
»Vedeževalka?« ie ponovil nadzornik zamišljeno, ko ie Jimmie omenil madame Fontaine. »Pred dvema letoma. morda pred tremi leti. so mnogi govorili o neki tolpi, ki ie imela tudi neko Francozinjo, ki ie znala baje ve-deževati. Skoraj trdil bi. da se ie pisala za madame Desiree. Šef ie bil pretkanec Fetlierstone; malo ie manjkalo. da ga nisem uiel. Po vašem opisu se pa vendar ne zdi. da bi bili to isti liudie. Grostein ie majhen in debel, ste mend* rekli?«
>Da... Obrit. 9vežega in rdečega obraza: zbuia videz imovitega. preprostega... no, recimo... verižnika...«
»In Poiiard?«
»Stojte I S 'tem gospodom vas pa lahko seznanim. Cel<5 njegovo sliko imamo,« je menil in pomežiknil F.nidi.
Nonna ie vstala in vzela iz pisalne mize skico, ki io ie bila mlada dama narisala po spominu.
Sprules ie dolgo ogledoval sliko. Potlej ie pa zakril spodnjo polovico obraza z dlanjo.
Dalje prihodnjič.
ZNAMENITE GOGOLJEVE
UKRAJINSKE POVESTI
in svetovnoznani roman po!n srednjeveške romantike
LORNA DOONE
SPISAL R. BLACKMOORE
Vam toplo priporočamo v nakup Knjige dobite po vseh knjigarnah In trafikah
bil navdušen letalec, nepremagljiv pri golfu in jadranju, zraven pa vratolomen avtomobilist. Skratka, športni tip, cel mož. tako v očeh svoje žene, kakor tudi v očeh vseh, ki so prišli z njim v stik.
Dokler ni neke noči...
Moralo je biti kmalu po drugi uri.
V	tem že samem po sebi mirnem predelu mesta je bilo popolnoma tiho. Spalnica obeh zakoncev je ležala v visokem pritličiu, okna so gledala na vrt. Mož in žena sta spala v zakonskih posteljah. Ženina postelja je stala ob oknu, moževa pa poleg nočne omarice. Pod moževim zglavjem je ležal revolver — navada slehernega opreznega Angleža, ki bere časopise...
. Zdajci je nekaj zašumelo. Okno se je tiho odprlo, zavese so se razmaknile. črna, prikazni podobna senca se ie tiho splazila skozi okno v sobo. Prikazen je imela zakrinkan obraz, v roki je pa držala naperjen revolver.
,Mir!‘
Ženino telo je zakrivalo moža, tako da ga vlomilec sploh ni mogel videti. Tako je bilo razumljivo, da je mislil, da je sama, brez varstva.
,Mir!‘ je še enkrat zapretil sikajoči glas ležeči ženski, ki mu ie obračala hrbet.
Mož je neopazno obrnil glavo, videl je, da ima njegova žena zaprte oči in je mislil, da spi. Urno se je ko kup nesreče potuhnil za njo. da bi se vlomilcu še bolj skril, čeprav bi bil lahko segel po revolverju, ki ga je imel pripravljenega pod zglavjem, vendar tega iz strahu pred vlomilcem ni storil.
,Ne ganite se. ali streljam! Kje je
rakit? Odgovorite! Hitro; toda ne ganite se!‘ je spet zagrozil pridušeni glas.
,Tam v toaletni mizici levo, v prvem predalu na desni/
To je dejal ženski glas. vendar ni bil glas žene...
_ žena je vse to videla — saj vendar ni spala — v ogledalu, ki je stalo njej nasproti in ga je obsvetljevala nočna svetilka.
, Vlomilec je hitro pograbil dragulje, potem^pa tiho in nemoteno, ka-•for ie prišel, snet izginil skozi okno. Nikdar ni_ še nihče laže in z manjšo i e^irnostjo prišel do svojega plena.
Vse to ie trajalo samo nekaj sekund. vendar se je ženi zdelo,. aa se vleče že celo večnost. Ni je bolelo, da je izgubila nakit, bolelo io je samo strašno spoznanje, ki ga ie bila pravkar doživela. Vse njene iluzije so se razblinile in se pogreznile v dno njene duše. Z gnusom je gledala na moza, ki ni bil mož. na njega, ki je ležal poleg nje, zvit ko nebogljt otrok, napol mrtev od strahu.«
Filatelija
MISLIMO NA BODOČNOSTI
V	vsaki zbirki so najpozneje izpolnjeni oni prostorčki, kamor je treba nalepiti drage znamke. To so pred vsem stare, klasične znamke.
Vzrok, zakaj so ravno te znamke najdraž^e in zakaj jih je fcežko dobiti J® v„tem; da teh znamk le malo število ohranjenih. Naši očetje in dedi so nam jih zapustili v takem stanju, da so skoro vse zbirke nesposobne. Tega jim ne smemo zameriti, saj v starih časih niso z znamkami ravnali tako kot danes, nego so jim bile le pisani papirčki. Te napirčke so pač lepili s čemer si bodi, jih kar trgali s pisem in tako uničevali dandanes sploh nenadomestljiv ma terial.
S tem. da so stare znamke le slabo ohranjene, se moramo pač sprijazniti. Saj vsa jeza in žalost ne bi prav nič pomagali. Pač pa moramo paziti, da sami ne bomo hodili po stopinjah naših prednikov. To se pravi, da moramo z znamkami, ki so v prometu danes, torej s tako imenovanimi »modernimi znamkami, ravnati prav tako previdno, kakor če držimo v rokah častitl ive stare znamke. Le tako bomo lahko ohranili našim naslednikom današnje znamke, ki bi sicer čez sto ali več let bile prav take redkosti, kot so danes stare avstrijske znamke, znamke staroitaljansklh ali 'taronem. ških držav in druge. Ni pa namen fi latelije, da znamke uničuje, nego da Jih on rani za bodočnosti Način, kako dosežemo čim manj okvare pri opravku z znamkami, bom opisal v naslednjih vrsticah, iz pomenkov z raznimi starejšimi zbiralci sem ugotovil, da so navdušeni zanj. Je to sicer že starejši način, a liaa nekaj novega v sebi Na lanski razstavi v Bratislavi je žela zbirka, ure. jena po teh načelih, velik uspeh.
Vsak zbiralec .je prav gotovo že par-krat »predelal« vso svojo zbirko. Po trgal je znamke iz albuma, jih opral ter spet uredil v novem albumu. Vsa. kokrat z drugega vidika. In vsakokrat Jih je neusmiljeno namakal v vodi in vsakokrat vrgel par prav dobrih znamk v koš, ker so se mu pri trganju iz albuma kljub največji pazljivosti pokvarile.
Tako ne smemo več delati, ker več. ne kopeli znamki škodujejo, da o škodi
i
zaradi pokvarjenih znamk ne govorim! Nel Enkrat za vselej se bomo odločiti, da lepo oprano znamko z dobro prilepko (najboljša je komaj še dobra!) prilepimo na kartonski papir. Cm kajpak. In gladek, sa-tiniran Ne popolnoma, a tako nekako srednje gladek. Nato bomo ta kartonski papir obrezali, tako, da bo okrog znamke ostal še kakšne 2 milimetra širok rob papirja. Na tem kartončku bo odslej za vse večne čase ost.'la znamka prilepljena. V album jo bomo namestili tako. da bomo s prilepko (ki je lahko to pot navadna« pritrdili ta kartonček .(z znamko vred) na albumski list. če nas bo spet kdaj prijela muha, da bi zbirko preuredili, bo to šlo hitreje izpod rol? zna m k a pa pri tem ne bo prav nič trpela.
Poleg črnobarvanega kartonskega papirja bomo rabili še tele barve: rdečo, zeleno, modro in rumeno. — Zakaj, boste vprašali. Rsdi preglednosti zbirke! Poglejmo zbirko, opremljeno na tak način!
Zbirka je urejena po katalogu. Vse redne znamke se krasno odražajo od črne podlage. — Pa tudi posebnosti so v zbirki. Niso v katalogu označene z glavno, tekočo številko, za. to so te posebnosti v zbirki prilepljene na rdečo podlago. — Kaj pa to? Znamke na zeleni podla-g i! Aha, zbiralec jih n i nošel v k a • ta logu, pa jih je vseeno dal v zbirko, ker so mu všeč in jih vrednoti za prave znamke (n pr. znamke za mestne pošte na Norveškem, tako imenova ne »zemstvo znamke« bivše carske Rusije, znamke paroplovnih družb itd).
—	Tu pa tam je kakšna znamka tudi na modrem podložnem papirju. Poglejmo jo malo bližje! Ojej, pokvarjena jel Ne sicer hudo, a vendar ni neoporečna. Dokler ne bo zbirrlec našel lepšega kosa bo morala biti n a modri podlagi. Na tako podlago bomo prilepili tudi repa r ir a ne znamke — Končno smo opazili tu in tam kakšno znamko, ki se je odražala z rumene podlage. Te barve pa pir bomo uporabili za ponarejene znamke. Včasih pač nasedemo, pa kupimo ponarejeno znamko. Ko zmoto spoznamo, bomo izmenjali podlago.
Bila je lepa zbirka, tole. Jako pregledna, lepo je vplivala na opazovalca.
Se nekaj bi poudaril: barve teh podložnih kartonskih papirčkov naj bomo čim temnejše. Kupili si bo. n'o seveda več‘o količino t)°ni»-'a hkrati, saj bo ta trajal za vse življenje. Sicer se lahko zgodi, da ob ponovnem nakupu ne dobimo take kvalitete nanlria kpkor prvič, na tudi prav iste barve ni zmerom moči dobiti.
Ne smemo pozabiti tudi na to, da naj bo papir precej g 1 a d e k in seveda brezlesen.
če namreč uporabljamo hrapav papir, pa prenašamo znamke iz ene<*a prostora v drugega, ki ima drugačno temperaturo kot prvi. se nam r.a pla ti lepila na znamki nabere vlaga. Jo jo sicer milo, a povsem zadošča, da se znamka malce prilepi če jo pozne.o spet odstranimo od podlage, se bodisi pokvari lepilo, ali pa obvise na znamki koščki podložnega papirja. V obeh primerih je znamka manj vredna!
Prav tako postane znamka nerabna, če vsebuje podložni kartonček lesovino. Ta namreč kemično delu'e na znamko, ki v razmerno prav kratkem času porumeni, pozneje porjavi in končno razpade.
Zdaj pa le na delo! časa ‘e tako dovolj, saj se ob večernih urah nima nihče kam dejati. Pa tudi primeren papir za naše namene se bo gotovo so kje dobil.
D. Gruden
Stara znanca
Škota boli želodec. Ko čaka v zdravniški čakalnici, previdno vpraša svojega soseda:
»Koliko pa zahteva zdravnik za pregled?«
»Prvič 80 lir, za vsak nadaljnji pregled pa 60 lir,« mu pojasni sotrpin.
Skot se prebrisano namuzne. Ko stopi čez nekai minut v zdravnikovo ordinaci.o, prijazno pozdravi z besedami:
»Dober dan, gospod doktor, spet sem tu!«
FR. P. ZAJEC
IZPRAiAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, sedal Stiilarteva ul. ©
pri frančiškanskem mostu
vtakovrstu otri, raiinogiidi, 'otiontn, tjroirelr, iijromtln, ild. Vinka ihirs v. ililnint i« irttmnt. Samo	oillta	Cenik«	trnilitn
**tllllllllllllllllllllllllllllll1lllllll|||||*t
| 0 K V I R 11
za	~
| SLIKE. FOTOGRAFIJE. GOBELINE. =
g KLEIN I
E LJUBLjANA, Woltova 4 S ^Tn 111111111111111111111111111111111111111111 il=
FILATELISTI POZOR! Najugodnejše Kupite in vnovčite znamke vseh kontinentov do poslednjih okupacijskih znamk — v knjigarni Janez Dolžan, Ljubljana, Stritarjeva 6.
PLAČAJTE NAROČNINO!
ARI F PADE V KREMPLJE''-’! OSTUDNIH 3ABUR3EV. O
Tl GA VLEČEJO .SEBOJ V UJETNIŠTVO. 1
ALI HOBOTNICA JE POD' LEGLA IN ARIFASOSE I5PEJ POLASTILI OSTUD*« NI 5ABURJI.
PA-Q SREJ
Nagledal svojcuoel
—OSTANE TUDI PLEN
;E IN SMOLE-JE KAM E N. KI PO' 5ABUR3EV.
VNF.LSf JE B03INARIF JE SKUSAL POBEGNITI.
PREKO MORSKIH DJUNGEL IN PUŠČAV...
[..MIMO VSEH MOGOČIH STRA HOT MORSKEGA DNA...
Dalje p r 1 h o d ■ 11 *
ARIFA VLEČEJO NEUSMILJENO DALJE.
DRUŽINSKI TEDNIK
25. n. 1943-:
Prah boš in pepel...
Seiigaiiie mrličev s kravjakom
Nenavadni pogrebni običaji azijskih narodov
V Indiji so zaradi nenavadnega dogodka predpise o pregledu mrtvecev zelo poostrili. Neki Parz (potomec sta. rih Perzijcev, ki so do danes ohranili Zoroastrovo vero) je umrl za kapjo. Po običaju Parzov so ga takoj prenesli v enega izmed »Stolpov molka«, da ga tam izpostavijo.
Nenadno se je pa »mrtvec« prebudil iz umrtvičnega krča in pričel klicati na pomoč. Ljudje so prihiteli in ga rešili iz stolpa Mož je takoj, ko si je opomogel, prestopil v mohamedansko vero, da bi se tako obvaroval nevarnosti nove izpostavitve.
Drugi naredi — drugi pogrebni običaji
Najbrž ni na nobenem področju človeških običajev toliko razlik in izpre-njemb kakor ravno pri pogrebnih obredih. Tu igrajo vlogo čustvenost in svetovni nazor, pa tudi kakovost tal in toplotne razmere. Povsod so pa otroci dolžni svoje starše pokopati po predpisih verskega kulta in šeg svoje domovine.
Kitajci pokopavajo svoje mrtvece s pravim pogrebom, čeprav jih v nekaterih predelih Kitajske tudi sežigajo. Parzi pa svoje mrtvece še zmerom izpostavljajo. V Tibetu morajo trupla mrtvecev požreti v ta namen določeni psi, včasih tudi ptice roparice ali ribe. Tu le redko mrtvece sežigajo, ker jim manjka goriva, pokopati jih pa pogo-Pto tudi ne morejo, ker so tla za to skoraj vse leto pretrda.
Svojevrstna Indija
Največ pogrebnih obredov poznajo v Indiji. V tej deželi, s svojimi 300 milijoni prebivalcev, na ozemlju kjer žive Hindujci (Prednjeindijci), moha-medanci, kristjani, Parzi, Dravidi in napol divja plemena, je čisto razumljivo, da so se ohranili najrazličnejši pogrebni običaji. Samo balzamiranje in mumificiranje tu ni v navadi.
Vendar so pa v Indiji plemena, ki svoje mrtvece obvarujejo pred razpadom tako, da jih potresejo s soljo, drugi jih spet v dimu posuše kakor
Magi v Bengaliii, ali jih pa po vsem
' ako
telesu pomažejo z medom kakor Kazi jci v Himalaji. Nagijci pa svoje mrtvece izpostavljajo na drevesa, ker
mislijo, da trupla umrlih ne smejo več težiti zemlje.
Najpogostejši običaj odstranjevanja
lje. Ta
mrtvecev v Indiii je pač sežiganje obred ne zahtevajo samo predpisi hindujske vere, temveč je tudi zdravstvena potreba, saj umre prav v Indiji vsako leto na tisoče in tisoče žrtev vseh mogočih epidemij.
še pred nekaj desetletji so v Indiji metali mrtvece v svete reke, na primer v Ganges ali njegov pritok Gžu-mo. Policija je pa kmalu izdala strogo naredbo in prepovedala takšno odstranjevanje mrtvecev. Pogosto je namreč voda naplavila trupla na breg, da so več kilometrov naokrog okužila zrak
Sežiganje mrličev s kravjim gnojem
Kako pa v Indiji mrliče sežgo?
Po verskih predpisih potresejo mrliča s kravjakom. Pri tem je treba upoštevati, da je krava pri Hindujcih sveta žival in da je torej njen gnoj edino spodobno gorivo, če hočejo nekaj uničiti.
Iz tehničnih ozirov ima uporaba kravjaka za sežiganje zelo veliko prednost. Ta gnoj namreč pri zgorevanju ne proizvaja skoraj nič dima. V 24 urah truplo popolnoma zgori, ostanejo kvečjemu samo še drobni kosci kosti. Pri zgorevanju kravjaka nastane namreč tako visoka vročina, da truplo v njej skoraj brez ostankov zgori.
Pogosto zadostuje, če potresejo mrtvečevo truplo 30 centimetrov na debelo s kravjim gnojem. Medtem ko opravljajo obred zasipavanja s kravjakom, moli bramanski duhovnik posebne mo litve in drži posodo z rižem, iz katere vrže vsak sorodnik na truplo umrlega trikrat zapored ščepec riža — saj je riž Indijcu simbol življenja in vstajenja.
Mrtvečeve ostanke pogoltne sveta reka
če ne začne prav med sežiganjem deževati, se za potek zgorevanja ni treba več brigati. Po 24 urah pridejo pokojnikovi sorodniki, pobero pepel in zbero ostanke kosti. Vse to pomečejo v sveto reko Ganges ali pa v morje, ostali svojci pa stoje medtem na obrežju in mahajo v slovo.
TJU amini 11 Tenkn&iih i strin'h nl sovražnik, ki prav dobro pozna vse ¥ uamini V KOKOŠJIH jajcui njene	in	skoraj	zmerom	izide
V hannoverskem higijenskem zavodu so raziskali, kakšen vpliv ima kokošja
hrana na količino vitaminov v jajcih,
eio ti
kokoši, ki poleg žita dobe tudi zele-
Pri tem se je izkazalo, da nesejo tiste
njavo, na vitaminih veliko bogatejša jajca, kakor tiste, ki žive samo od žita In kuhane hrane.
V higijenskem zavodu so preiskali 844 jajc in 125 kokoši in jih razvrstili
■v pet skupin. Prvim 25 kokošim so dajali vsak dan 5 kil kuhane hrane in
■1 kilo žita, druga skupina kokoši dobila poleg žita in kuhane hrane še aelenjavo, tretja skupina poleg prej omenjene hrane še ribje olje, četrta skupina kokoši je dobila poleg vsega tega še kuhana jetra, peta skupina pa še umetno izdelan vitamin A.
Ko so potem pregledovali jajca vseh teh petih skupin kokoši, so ugotovili razliko. Kmalu se je izkazalo, da so imela jajca tistih kokoši, ki so dobivale zeleno hrano, veliko več vitamina A in carotina, kakor ostale. Poleg tega se je izkazalo, da imajo jajca kokoši, ki so jih hranili z jetri in ribjim oljem več vitamina A in carotina kakor jajca onih, ki so jih hra--nili z umetnim vitaminom. Carotin lahko že s prostim očesom opazimo v jajcu po barvi. Cim bledejši je rumenjak, tem manj carotina je v njem. Vitamina A pa s prostim očesom ne moremo videti,
Švedske gospodinje imajo velike skrbi
iz boja z njo kot zmagovalec. Boj med mungom in kačo naočarko je izredno zanimiv in ga Indijci kaj radi opazujejo.
Brž ko kača zagleda svojega sovražnika se vzpne s sprednjim delom telesa in divje sika z jezikom, poleg tega pa skuša svojo žrtev oviti z repom. Iste trike uporablja tudi, če jo napade mungo. Vendar ji pri njem vse to prav nič ne koristi. Mungo se njenemu sikajočemu jeziku spretno umakne, takoj nato pa skoči iz zasede kači za vrat in ji zasadi vanj svoje ostre zobe. Takoj nato se umakne in od daleč opazuje, kako se njegova žrtev bori s smrtjo. Dobro namreč ve, da bi v boju z umirajočo kačo le težko ušel njenemu repu. Bx-ž ko pa vidi, da kači
Prva križanka 1 23456789 10Ji
Vodoravno: 1. Najbolj razumnt val; del obleke. 2. Francosko nrt ob Garonni; zemljevidna kn$ 3. Klic (nem.) ali latinsko ime; J* sko ime. 4. Grad blizu Triesta; št‘ nik. 5. Umetelni obrtnik; trenil 6. Grška predpona, ki daje tuji'*
ije tuj" |
nasproten, protiven pomen, je pa F
radi srt*n
I Tedeschi lianno fortificato la costa sni canale della Manica contro even-tualj attacchi. Lungo tutta la costa si allineano fortificazioni, una piu salda delValtra. Oltre la densa rete di fortini, simili a tjuello che vediamo nel-1’iUustrazione, nessun nemico potra schiudersi il cammino. — Nemci so obalo ob Rokavskem prelivu kar najskrbneje utrdili proti morebitnemu napadu.
Utrdba za utrdbo, vsaka trdnejša od prve, se vrste vzdolž obale. Gornja slika nam kaže enega takšnih bunkerjev, ki tvorijo gosto mrežo, skozi katero si
ne bo mogel noben sovražnik utreti pot v notranjost.
zmanjkuje moči, skoči nanjo in jo še napol živo požre. Požrešen je tako, da ne pusti niti glave, temveč jo z zobmi in strupom vred pogoltne. Strup mu prav nič ne škoduje in ga prebavi prav tako kakor ostalo kačino meso.
Koliko listja izgubi drevje jeseni
Naravoslovci so izračunali, koliko listja jeseni izgubi drevje in koliko časa potrebuje za to. Izkazalo se je, da na primer s kostanjevega drevesa v jeseni odpade pič m%nj ko 27.700 listov, ki skupaj tehtajo v^č spotov Eno tretjino vsega svojega listja izgubi kostanj v nekaj urah, drugi dve pa v teku treh tednov.
Kje spe ribe?
Ribe kaj čudno spe. Nekatere vrste rib spe tako, da mirno leže v vodi. druge se naslonijo v zatišje ob skalovje, tretje se poskrijejo med rastline.
Mnogo je tudi rib, ki spe v blatu na] dnu rek in morja. Seveda pa nobena] vrsta rib ne potrebuje toliko spanja] kakor povprečno druge vrste živali. Spe j le redko in malo časa, pa še tedaj nji- 3 hov instinkt za nevarnosti ne počiva. J
nas star prislov; pojav zaradi srt, be ali del glave (oboje v 2. skl. iF*. 7. Dalmatinsko mesto_ (brez tre črke); vrtna roža. 8. Še cesar ni*! včasi tako iti (brez prve črke); Jjj raba. 9. Oblikovitost tal; nogornc' pojem. 10. Dečki; sveti nadškof. Kolna v 11. stol., vzgojitelj cesar' Henrika IV. 11. Skandinavski d« biž; oster plin.
Navpično: 1. uorovje na BalkBj ali barvni spektrum; sicilsko mčs' 2. Predstojnik pravosl. samostan* burke. 3. Goethejev vrag; južnofrs coska reka ali poraženi Avgustov rt skovodja. 4. Kratica v naslovu; w najski igralec in gledal, pisari (19. st.) ali pa ime enega izmed vj dij 1. križarske vojske (11. s*t 5. Prislov in veznik; popačenka ost, konico. 7. Votel ie. okrog ga nič ni; papiga ali nadavek. 8. Grl mesto v Tesaliji; nemški ali latih* predlog. 9. Grški bog ali slovaF
Zanimivosti z vseh vetrov
; gospe	—„,	,------ ,------
; 10. Ameriško velegorje; etična. 1 iCeilca; gibanje snovi ali energi.ie'
nekaj posod posebne vrt]:
V centralni Aziii znanstveniki opa-i žajo. da pada zadnia leta čedalie mani: padavin. Posledica tega ie, da ie gladina nekaterih iezet že znatno padla.
V zadnjih 800 letih ie Severno morje pogoltnilo okroglo 3500 kvadratnih kilometrov suhe zemlje in poškodovalo 144 vasi in mest. -
Naša pliuča vdihalo in izdihalo vsa-i
fžrt zra-i
Druga križanka \ 2 3 4 5 6 7 8 3
ko minuto približno sedtjm lit? ka. Pri tem opravi mišičevje
 _______ _	našega
dihalnega organa velikansko delo.
Rastlina, ki najhitreje raste, ie brez dvoma goba. ki se imenuje diktvopho-ra. Ta svojevrstna goba namreč v eni minuti zraste kar za pet milimetrov.
Skoraj vsako nedeljo sedi švedska gospodin a pred svojo živilsko nakaznico in "sl beli glavo, švedski sistem razdeljevanja živil je namreč v primeri z nemškim pravi labirint.
švedska gospodinja ima v primeri z nemško veliko težji položaj. Dočim dobi nemška gospodinja vsak mesec nakaznico, na kateri je točno napisano kdaj in koliko posameznih živil dobi na določen odrezek, na švedskem v sredi tedna in popolnoma nenadejano zmanjka kruha, takoj nato spet zapadejo odrezki za meso ali kaj drugega. Zato vodi na švedskem vsaka gospodinja svoj koledar, v katerega točno zapisuje vsak dan, česa je zmanjkalo in česa lahko manj kupi ko prejšnji teden.
Sicer je pa tudi na švedskem še nekaj živil, ki jih lahko kupiš brez nakaznice. Ribe so še na primer brez nakaznice in se gospodinje zanje tako rekoč tepo. Večina izmed njih se je v vojni naučila kuhati iz koščka ribjega mesa vse mogoče dobrote, ki bi se jih prej nikdar ne spomnile. Razcvetela je posebna trgovina z recepti in kuhinjskimi pripomočki, s katerimi si gospodinje pomagajo vsaj preko najhujših težav.
Mungo — ubijalec kac
Mungo živi v prednji Indiji in na etoku Ceylonu. Podoben je podlasici,
samo da ima nekoliko krajši rep. Dolg dol
je 40 do 50 cm in ima dolgo sivo dlako. Spada v družino mačk in je Izredno uren. Z razliko od naših mačk, mungo nikdar ne hodi na lov ponoči, temveč zmerom samo podnevi. Lovi miši, še rajši pa kače, in je smrtni sovražnik kače naočarke. Vendar se da mladega mun^a udomrčiti in nostane prav pohleven in ubogljiv Posebno koristen je, ker lovi miši pri hiši.
NaoJarka navadno doseže dolžino do dveh metrov in je izredno strupena. Izmed živali je edino mungo njen opas.
PRlPOVEDUJE IM RISE HOTIMIR V-GORAoD
MED POTJO JE 3A0UKJE NAPADLA STRASNA HOBOTNICA.
Vodoravno: 1. Urad na kratica; sadežev. 2. Oblika vode; zmagoval®': 3. Del hiše; grška črka. 4. Mej£| izdelek. 5. Dvoglasnik; (IbTia^ vA kemični znak za cirkonij. 6. God
7. števnik; del žita. 8. AdrijaBjri otok; nemški pritok Donave. 9. Gr--1'
modrijan; dva enaka samoglasnika.
Navpično: 1. Avstralski sesatj’ členica. ‘2. Pregovor; čut. 3. Del P sode; del telesa. 4. Kamenit stebel] obliki piramide. 5. Nada; nadavek dvoglasnik. 6. Vrh v Julijskih Alpal
7. žensko ime; turkestanski veletoki
8. Osebni zaimek; ni tuja, nepozn®’ na. 9. Drog; zelo lepa.
ŠTEVILNIH.
12 13 2 G — 1 14 4 14 12 4 5 -826 14 4 — 15 14 62398 11 ' 15 2 — 8 11 — 91248 11 ^ 12 11 10 8 11 — 14 15 — 5 4 9 13 7 12 2.
Ključ: a) čuvaj; b) velik ruski P« snik (1803.—1873.), c) lesena P°
soda.
S pomočjo ključa razbereš preg«' vor o zakonu.
Rešitev ugank iz prejšnje številki
Križanka: vodoravno r° vrsti: 1. dol««1'-j
mačka, 'i etika, Trler, S. meso, Alah, 4- " |,
W. utora, Viado! 8. ta. In. tl. A«. »
operi. 10. Juko, Aplj. 11. Ant tlohlja).
Zlogovnimi: 1 vannipj, 2. Sologub, S, v *',, 4. Krnil, 5. Tolstoj, 8. Unec, 7. ^Inlvc.J.
Ivan. !).’ čarodej, lil. Umuje, 11. metan, -j IIostov, 13. nebo, 14. Obei-on, 18. Siril
itol-ak, ’ 17 Indija’ 18. jagnod, Iti. etui, -js Nepal, 21. arena. - V svetu nečimrnosti
najbolj cenjen vonj kadila.
Vprašanje i» motoriste: Vrvi motorist F,, trebuje itn pot tla 'n naraj po floti/100 — 0 torej skupno 12 ur. Drug’ motorist pa tja 8(10/00 = 12 ur in nnr.aj 800/160 —- ’ torej cele 4 ure več kakor tekmec, kat nekoliko preseneča.
Janina je še zmerom kakor začarala strmela v znano, visoko postavo, ki Je počasi prihajala do drevoredu nji-"la nasproti. Marcel Lan vin torej le J« bil odšel iz graščine...
, »O BoPT, kako me gleda,« je pomi-"'*a. ne da bi se mogla premakniti z inu - izpregovoriti le besedico.
i5'iCS mogla zbežati...«
, ^eka čudna šibkost, bolj duševna telesna, jo je pa priklepala na ‘lesto, kjer sta obstala. Na tihem je S vseeno upala, da se bo morda uadi mzenir obrnil in odšel po dru-k* Poti.
Sp ?4a? i* bilo videti, da Marcel kora- i e? ninla tega namena, zakaj »m?- -le Počasi, toda naravnost v “r? Pr?ti.njej.
S. J1 , J®, kakor da bi jo hotel svniT.^1’ z<^a.1" ko io je bil že obsul s ‘vojim prezirom...
stari	kako se ji budi v srcu
staro sovrastvo.
not; • om se mu umaknila s LiJ ^ffiasto zašepetala sama pri »Naj me le odrine s poti, če upa!«
ob«* ■ rJ"e' tu^' Gaston trepeta nJe.l. in res je mladenič stal poleg. vf|; kakor da bi ga bila urekla neka ?.!'a- Prav kakor ona ni niti POSKusil, da bi zbežal, ali se umaknil
* Poti.
»fj^oko vzravnana je stala Bredi T/Se 111 čakala, da bi se je približal. ?nl f iV trenutku, ko bi se bil skoraj pletel vanjo, ne da bi mu trznila na oorazu niti mišica, jo je Gaston skoraj s s:lo potegnil s poti, ki je bila »daj prosta.
Morda je Marcel slišal šum. toda ™kazal ni prav nobenega zanimanja j .u Vznemirjenja. Togo je korakal da-~J,e’ strmeč v pot pred seboj s široko 2Wrtinii očmi. Janina se je zgrozila. f‘?a.l je zaslutila skrivnost teh oč:, štvS0 ?Jedale v svet tako brez sovra-
7,Ya: brez kakršnega koli čustva... Je vcdela, da so to oči, ki gle-»ntiPar>ne vidijo več... V2klikni]aS*:0n’< 10 vsa Prestra§ena
N; ®da-i se je Marcel nenadno obrnil. srno^?*v .nef*bni obraz je ožaril lahen ehljaj. Jamna je videla, kako se Tni-l 1 sP°cel ob ustnicah in mu za-
Sti nLOCvt ?naalete_ 061 S* tUdi Sme’
di inženhe.Vi EUna?« je vprašal mla-
, Spet se jima je bližal, toda zdaj je njegov korak negotov. Z desnico Je tipal pred seboi kakor bi iskal opore. Njegove oci so jo iskale nekje visoko med oblaki. Mehko je vprašal: »Saj ste vi, Elina, ali ne? Prišli •te, vendar ste prišli! Tako dolgo sem vas čakal. Tako dolgo sem vas klical, “a. st? naposled kljub vsem oviram Prišli!«
Triir?nav^a^te besede kakor ne-1I11 i eY,- Janina se je instink-j’ odmaknila pred temi očmi, ki
dala brata ' VPrtišiijoče je pogle-
'J**« ji je pokazal na oči. nato ja P}°*ce odkimal. Hotel je povedati, u« Marcel ne vidi. Oslepel je bil. Janina je še zmerom vsa trepetala, ® da bi se mogla premakniti z me-?,?. Zdaj je bil mladi mož že tako "•izu nje, da bi se je utegnil zdaj 2caj dotakniti.
Nežno je zaprosil: »Elina...«
Janina je kakor preganjana srna ?tekla po stezi nazaj in pustila brata nesrečnega inženirja. Gaston je v zadregi zašepetal:
• >Ni Elina, jaz sem. gospod Marcel, Jaz. Gaston!«
Globoko razočaranje se je pokazalo na bledem obrazu ostrih črt. Bilo ie, kakor da je_ nevidna roka ugasila smehljaj, ki je prei nekoliko omilje-val ta trpeči izraz.
»O, vi ste?« je počasi odgovoril inženir. »Ali ste sami?«
... Seveda,« se ie še dokaj hitro od-Gaston. »Danes so vsi na lovu K “koristil sem torej priložnost, da e nekoliko izprehodim po zimskem Parku. Nisem posebno navdušen za
fov- Ali sto čuli, kako trobi lovski rog?«
Nehote je govoril zmedeno, prehitevajoč samega sebe, boječ sc, da ne Ul ustrelil kakšnega kozla.
»čudno,« je vzdihnil Marcel. »Zaklel bi se, da je bila ona z vami!«
Prijateljsko je prijel Gastona m roko in mu jel pripovedovati:
»Strašno je to, ljubi moj. Toliko mislim nanjo, da se mi je bilo prejle zazdelo, da slišim njen glas... In preden ste izpregovorili, bi stavil, da je prišla, čeprav samo zato, da bi ae poslovila.«
Utihnil je. kakor da bi čutil, kako presenečeno ga gleda Gaston.
»Da, jutri bom odpotoval,« je po kratkem premolku dejal.
In ko ni Gaston ničesar odvrnil, je bolestno nadaljeval: »Zakaj tudi ne? Nobenega vzroka nimam, da bi ostal še dalje tu, kjer so me teh nekaj tednov po moji nesreči gledali samo ii usmiljenja in sočutja..i Dali so mi časa. da si ustvarim novo življenje, poiščem nov poklic in drugo usmiljeno streho, jaz, ki sem brez družine, brez doma. brez žive duše...«
Čutil je, da mu namerava Gaston ugovarjati, in je živčno nadaljeval: »O, da, tako je... vem, kaj govorim. Sicer se je pa tudi vaš gospod oče potrudil, da mi je to razložil. Lepo sicer, po ovinkih in ovito v prijazne fraze. Najbrže so ga poslali, da mi namigne, naj se poslovim. Govoril je
o	vzvišenih ciljih, ki jih vsakemu človeku nakloni usoda, o novem življenju, ki ga moram pričeti in vložiti vanj vse svoje energije, da mi bo nadomestilo žrtve, ki se jim moram zdaj ukloniti... Razumel sem ga. In še kako razumel! Izgubil sem vid, poklic in izum... Zdaj nisem več primeren mož za vašo sestro. In res me je tudi na to opozoril ljubeznivi gospod tovarnar, ko mi je dejal, da se bom pač moral odpovedati nekemu načrtu glede vaše družine, pa tudi pogodb: prvega inženirja v vaši tovarni...«
»Marcel,« je rdeč do ušes skušal ugovarjati Gaston, toda inženir ga je restipno odrinil in ostro vzkliknil: »Da, da... ne ugovarjajte, ni potrebno! čutil sem vse to že od tistega dne, ko se mi je dogodila nesreča, od ure, ko mi je zdravnik povedal, kako je z menoj. Bali so se, da bi se prilepil nanje, da se me ne bi mopli vec odkrizati. Ves trepetam od sramu pri tej misli. Od prvega trenutka sem se odpovedal slehernemu upanju, zavedajoč se. da mora biti vaša sestra svobodna, da je ne sme vezati dana beseda... in vi, Gaston. ki ste mlad in pošten, mi storite uslugo in mi vsaj to verjemite!«
Gaston ie v zadregi odgovoril: »Prepričan sem...«
Toda ni dogovoril. Spoznal je, da vendar ne more reči, kaj je bil spoznal in o čem je tako trdno prepričan. Hotel je povedati Marcelu, da razume njegovo odločitev in vrnitev besede Elini, ki se je bila vendar zaročila z njim, ko je bil še poln zdravja, moči in energije... če bi pa na glas mekel svoje misli, bi ga Še huje užalil...
Vendar si je znal še dokaj spretno pomagati in je stavek kar dobro dokončal.
»Prepričan sem, da ne bi mogli storiti ničesar, kar ne bi bilo pravično in plemenito,« je tiho dejal. _
Za njim je stala Janina in željno vlekla na uho sleherno besedo, sleherni stavek... Gledala ie Marcela in srce ji je divje utripalo.
Zdaj ga je našla spet takšnega, kakršnega je bila snoznala v Juanu m kakršnega je ljubila. Blagega, ponosnega... Toda bil je slep!
Zaprla je oči in se skušala vživeti
v	njegovo usodo. Od nekdaj so se ji tlepci izmed vseh siromakov najbolj smilili. Misel, da bi se ji smilil on, ki ga je liubila in pozneje zasovražila — jtoda ali to sovraštvo ni bilo samo užaljena ljubezen? — se ji ie upirala. Oh, kako strašno mora biti, če te nož in dan, sleherni trenutek, obdaja trda tema! Ves svet ugasne.
vse življenje mine. Nič več ni oblik in barv, nič več rožnate jutmje zarje, srebrnih zvezd, zelenih trat! Nič več plameneče jeseni in tihe snežne beline. Tavaš v temi, v začaranem krogu, ki se nikoli več ne razklene.
Tedaj jo je zmotil iz premišljevanja trpki. Marcelo v glas.
»Nikar ne mislite, da sem ostal tu tako dolgo zato, da bi se prilepil na vašo spoštovano družino! Zatekel sem ee v zavetje samote v paviljonu, kakor se ranjena zver zavleče v svoj brlog... Že koj drugi dan po nesreči sem staremu zdravniku narekoval pismo za vašo sestro. Takoj sem ji ■vrnil besedo, ki mi jo je bila dala... Sam sem se odpovedal svoji sreči, da ne bi vezal nje na to bedno življenje. Vendar sem čakal na njen od-Rovor, čakal na dokaz sočustvovanja, vsaj na poslovilno pismo. Nič! Kakor me je bila na lepem obdala trda tema, tako me je zajel hkrati strahoten molk Zaman sem čakal na usmiljeno besedo tiste prve dni, ko sam nisem vedel, ali so telesne bolečine hujše od duševnih... Nič! Ostal_ sem proti svoji volji tukaj še nekaj dni in čakal, ker nisem mogel verjeti, da me je mogla tako hitro pozabiti, ou-iti tako brez besede, brez slovesa... To je bilo strašno, strašnejše kakor vse drugo!« <
Janina si je zatisnila usta z dlanjo, boječ se, da ne bi zakričala. Sama je bila še vsa razrvana in šibka, zato so ji njegove besede segle do mozga.
»In še zdaj,« je slišala ugasli Marcelov glas, »še zdaj ne morem verjeti, da je vse to res. Ne, zdi se mi, da gre za neki nesporazum, morda celo za nečedno prizadevanje kakšne osebe, ki bi mi jo rada odtujila... Kako je mogoče, da nima niti besede usmiljenja zame, ona, ki j"e bila poprej sama nežnost, ona. ki se je za-
1	linjala. da ljubi samo mene m da me bo ljubila do smrti? Kaj neki so ji mogli reči, da ni prihitela k moji bolniški postelji, ne kot zaročenka, samo kot človek z usmiljenim, sočutnim srcem, samo kot bolniška strežnica, ki bi lajšala bolečine? Ne vem, toda dal bi življenje, če oi	iz-
vedeti!«
V 24 URAH
barva, plisiia in kemično čisti obleke, klobuke itd Skrobi in ‘»vetlolika srajce, ovratnike, za
pestniee itd. Pere. suši. monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in pub
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
Poslednje besede so se mu kakor krik utrgale iz ust. Vendar se je hitro zbral in nadaljeval:
»Vidite, takp sem še šibak, Gaston. Zaradi bolezni se tako hitro raznežim m razburim. Ni prav, da objokujem svojo ljubezen, namesto da bi se žalostil, ker ne morem več delati in koristiti svoji domovini. Ni vredno, moje časti... o. kakšna razvalina je j človek! Sram me je. Gaston. da vam dajem tako slab zgled. Oh, tako rad bi vam vse razložil... Morali bi poznati moje prejšnie življenje. Živel sem brez prijateljev, skoraj brez družbe, ker sem se ves posvečal delu, ustvarjanju... Nikoli nisem imel doma. mater sem komaj poznal, oče mi je umrl, ko mi je bilo tri leta. De-tinstvo sem preživel v zavodih, pozneje so jih nadomestile šole. še pozneje vseučilišče. Ko sem postal mož, sem živel samo po tovarnah, na letališčih... Tiil sem čisto sam. samoten, bolj iz potrebe kakor iz nezau^nnia. Imeti sem moral mir, če sem hotel
delati. Namesto doma sem jedel v kantinah po letališčih in stanoval v opremljenih sobah, ki sem jih menjaval, kadar me je dolžnost klicala v drug kraj. In na lepem sem se znašel sredi družine, kakor ie boli gostoljubne in prisrčne še nisem poznaL Sai ste me kar razvajali... Upal sem, verjel sem, da sem naposled našel prijatebV, dom... In ob vedenju vaše mlajše sestre sem pričel verjeti, da niso vse ženske spogledljive zape-
Najbolj brane knjige so:
H. BORDEAUS
SRCE IN KRI — POŠTENA ZENA
eno najboljših del slavnega romanopisca
B A A R
GOLOBČEK
najboljše delo češkega pisatelja GOGOLJ
UKRAJINSKE POVESTI
biseri svetovne literature BLACKMOORE
LORNA DOONE
roman poln srednjeveške romantike. Knjige dobite po vseh knjigarnah In trafikah.
Kupujte jih zase ter svojcem in prijateljem, ki si jih ne morejo sami kupiti
Ijivke... Vaša mati me je izpodbujala. mi dajala upanja, tako da sem naposled pričenjal verjeti, da se bom odpovedal svo^niu samotarskemu življenju in se ustalil. Da, tudi vi. Gaston. ste s svojim ljubeznivim vedenjem podkrepili to upanje! In tako sem tukaj, med vami. preživel naj-le^še dni svojega življenja... dokler..^« »Ubogi Marcel,« je gan’en zašepetal Gaston.
»Da, siromak sem. kar recite! Kako težko je. če te sredi blaženstva zadene nesreča kakor strela z jasnega! Ljudje, ki nikoli niso nič imeli, ne žalujejo, če umro siromašni... Toda če obuboža bogataš, trpi dvakrat... Če bi se mi bilo zgodilo kaj podobnega prej. ko je bilo moje srce utrjeno, zavarovano proti nežnim čustvom, bi ne trpel tako silno. Brezdno teme ie pogoltnilo vse. kar je prej izpolnjevalo moje življenje: ljubezen, prijatelje, delo! O, moje delo, ki sem mu posvetil toliko let. ie zdai tako rekoč uničeno... čeprav še vidim v duhu vse načrte, jih nikoli več ne bom mogel narisati, upodobiti! Vse ie šlo... In v času ko sem naiboli trpel, ni bilo žive duše. ki bi mi laišala težke ure! Edina tolažba so bili trije .prisrčni' razgovori z vašim očetom; razen z njim in z vami doslej živ krstu nisem zaupal svojih težav. Vi ste prvo bitie, ki me posluša in je sposobno, da me razume. V tovarn1 nisem imel priiateljev. sai so me vsi postrani gledali, ker sem imel tako dobre zveze z graščino. Zdravnik ne prihaja več, ker mi noče vlivati krive vere v ozdravljenje. Tako živim čisto sam,.«
Gaston ni vedel, kaj naj odgovori. Zdelo se mu je. da ie ob tolikšni bolesti sleherna tolažba odveč. Morda je Marcel čutil niegovo tiho sočutje, ker je nekoliko mirneje nadaljeval: »Vi ste prvi, ki ste se spomnili name, prvi, ki me poslušate in razumete. Vendar vam moram poiasniti. da te moje besede niso obtožba, temveč
opravičilo. Upam. da jih boste ponovili Elini. Čeprav sem zdaj tako zapuščen, še zmerom verjamem vanjo in je ne obtožujem. Prepričan sem. da bi bila prišla, ko bi le mogla, kakor še zmerom upam. da bo prišla vsaj jutri in mi privoščila nekaj toplih besed za slovo...«
Tedaj ga je zmotil pridušen krik, ki se je izvil iz prsi Janini. Ni mogla več molčati ob tolikšni bolesti. Ta krik je izbrisal vse sovraštvo iz njenega srca. prosil je in moledoval, oproščal in tolažil.
Marcel se ie ves blažen vzravnal.
»Oh,« je vzkliknil vesel, »vedel sem, da ie ona tu! Prišla ie in zajokala!«
Človeku je bilo bridko pri srcu. ko je videl, kako željno jo iščejo njegove ugasle oči. kako hrepeneče izteza roke, da bi jo mogel objeti. In kakor iz uma je ponavljal:
»Prišla ie! Prišla je!«
Ko mu nihče ni odgovoril, je prisluhnil. kakor da bi hotel uieti vsaj njen dih. in zašepetal:
»Oh Elina, oprostite mi besede, ki •em jih pravkar govoril! Prosim vas, nikoli več ne mislite nanje, ne maram, da bi vam zastrupljale prihod-njost, ki leži pred vami vsa vedra in nasmejana! Želim, da boste srečni in da se boste vse dni svojega življenja spominjali, da ste mi danes naklonili največje veselje v mojem bednem življenju! Vaše solze so kakor rosa, padajoča na moje izsušeno »rce.«
Vsa solzna, skoraj izčrpana od telesnega in duševnega napora, je Janina zašepetala:
»Prosim vas. molčite! Gaston, reci mu. naj molči!«
Gaston je odkimal. Spoznal je, da se Marcel moti in da je zamenjal Ja-ninin glas z Elininim, saj sta si bila res na las podobna. Zdelo se mu je kruto, da bi z eno samo besedo podrl upanje, ki se je zazrcalilo na Marcelovem obrazu.
Mladi mož pa je še bolj vroče, še strastne je nadaljeval:
»Ne, Elina, ne bom molčal! Vendar se zaklinjam, da vam niti ena moja beseda ne bo več izvabila solza. Nočem več čutiti te brezmejne sreče, ki me je vsega zaiela, ko sem spoznal, da objokujete najino izgubljeno ljubezen... Slišati hočem, da se boste vrnili v svoje življenje z zaceljenim srcem, zdaj ko boste spoznali, da sem se potolažil. Elina namesto, da bi vam rekel zbogom, vas boni prosil za majhno obljubo, v zameno za tisto, ki ste mi jo bili dali... saj se spomnite... tisti večer, ko sva se vračala z griča nad graščino...«
»Oh, usmilite so me.« je zaječala Janina.
»Da, ne bom več obujal spominov, ki jih moram pozabiti! Obljuba, ki jo prosim, je kaj preprosta: obljubite mi, da boste srečni!«
Janini so tekle solze po bledih li cih. Marcelove besede so io silno pretresle. Spoznala ie, kakšne plemenitosti .ie zmožen ta mož, ki ie bil od nekdaj obsojen na samoto... Tu, sredi površnosti sredi tolikšne vnemarno-sti čustev, je bil nekdo, dovolj nesebičen. da se je sam odpovedal svoji sreči. In nehote se je spomnila na svojo sestro, kakor se spomnimo na lutko brez_ pameti in srca. Sama pri sebi je zašepetala:
»O, Bog, kako jo je ljubil! Kako jo ljubi! In ona tega ni vredna...«
Z grenkobo v srcu je pomislila na svojo ubogo ljubezen, pripravl jeno na vse žrtve, na vse udarce, na ljubezen, ki jo je prav isti mož prezrl in poteptal...
Vendar se ni mogla več jeziti nanj. Bila je vsa zmedena ob misli, kako nenadno se je to ;ovraštvo, ki ji je dolge dni polnilo glavo in srce, iz-premenilo v sočutje. In to sočutje je bilo spet že skoraj liubezen... Oh, kako je ob Marcelovi bridki izpovedi zahrepenelo njeno srce, da bi ga smela braniti, ga rešiti obupa, kakor ga je bila hotela nekdaj rešiti spletk, ki so ga obdajale.
O. ko bi ga mogla ozdraviti, mu dokazati brezumnost njegove ljubezni do Eline!
Dalje prihodnjič
HUMOR
Resnica
>Ti. Blaž, pravijo, da vsakomur resnico v obraz poveš. Ali je to res?« ‘Vsakomur že ne, nekaj prijateljev n'oram vendar ohraniti.«
Brihtna glava v,»AU je bilo lepo v gledališču?« Waia služkinja svojo gospodinjo.
»Da, Minka., lepo je že bilo, samo t^eveč ljudi je umrlo.«
takoj	ko	sem vi-
vt^amr; 80 Prinesli
Dober računar
Učitelj: »Joško, denimo, da ima |«ati pet otrok, pa samo štiri krom-Kako jih bo razdelila, da bodo Sl otroci zadovoljni?« dtn^ko: »Krompirjev Pire 1)0 nare-
Strupen jezik
lr,e ne uslišite, si poženem kroglo možgane.« imo« Ke ne bojite, da bi zgrešili tako 1;lJben cilj?«
Premetena služkinja
*l>*Ančka, po kotih visi vse polno paj.
V”- Zakaj jih ne ometete!« liir pa> f;al zmerom vzdihujete, ko Ko muh je v stanovanju «
Otroška radovednost
*bieko?TCa’ zaka;l lma nevesta belo \V znak veselja.«
*?aka.i *ma pa potem ženin črno?« b9di vendar tako straSno rado
sitnez.«
Siten gospodar
Gospod Brihta je hotel najeti novo stanovanje. Gospodar ga nekaj časa nezaupljivo ogleduje, potem ga pa začne izpraševati:
»Ali imate psa?«
»Ne, gospod.«
»Kričavih otrok tudi nimate?«
»Tudi ne.«
»Morda kdo pri vas venomer zbija na klavir?«
»Klavirja sploh nimam.«
»No, potem najbrže nimate ničesar, kar povzroča hrup?«
»O, pač, čevlje imam, ki škriplje jo!«
Hudobno
»Rečem ti, moja žena je pravi zgled skromnosti.«
»Rad ti verjamem. To je dokazala ie tedaj, ko se je s teboj poročila.«
Odškodnina
.,*Kuharica je danes prismodila ko-Ijubom*0™1 56 ^ zadovoljiti s po-
»No, prav. Pa jo pripelji!«
V	šoli
Učitelj: »Jakec, povej mi. zakai je morska voda slana?«
Jakec:	»Zaradi slanikov ffosood
učitelj.«	8	^
Izkušnja
»Par lepih čeveljčkov bi rada «
»Koliko številk premajhnih, gospo dlčna?«
Strto srce
•	»Poglej, dama, ki nama prihaja na sproti, je mojemu bratrancu srce 6trla «
»Ali ga je zavrnila?«
»Ne, toda dva dni nato. ko je moj bratranec zaroko razdrl, je podedovala sto tisoč Ur.«
Josip štrekelj:
VZGOJA ZELENJADNIH IN CVETLIČNIH SADIK
1. Topla rreda
Za zgodnjo vzgojo sadik raznovrstne povrtnine in cvetlic se poslužujemo že februarja in marca tople grede. To napravimo na sončili iužni legi. v bližini hiše. da lahko stopimo do nje. Obdamo jo z betonskim zidom ali pa t obojem iz desk. Ker leseni olx>i boli zadržuje toploto kakor betonasti in ker ie prenosljiv po potrebi mi drugo ugodneise meslo. dajejo vrtnarji temu prednost. Res je pa, da les nima traj-nosti. 1 ra most 1<tsu pa podaljšamo, ako deske namočimo vsaj v 5*/tni raztopini modre galice, nikar pa s karbolineiem, ker hlapi karbolineja zamorijo setve.
Najpripravneiša topla greda ie v širini 150 cm in po potrebi poliuhno dolga. Okna pa 150cmXt00em. Postavimo io tako. da leži zadnja višja stran proti severu, prednja nižja m proti jugu. Zaradi odtoka vode in Pa večjega učinkovanja svetlobe in sončnih žarkov leže šipe poševno proti iugu. Padec poševne lege pa ie najboljši Vj širokosti tople Grede. To določimo, ako širokost grede 150 cm delimo s 6: t. i. 25 cm. Zadnja stran mora tedaj biti 25 cm višja, kakor sprednja.
Za napravo tople eredc z lesenim obojem izkopljemo 60 cm globoko in nekoliko obširnejšo jamo, da lahko vložimo oboi noter. Oboju pritrdimo v vseh štirih kotih (če ie dolga greda, tudi v sredini) po eno nogo. Pod vsako nogo položimo opeko, da so oboj ne poniža, ako se nanj naslonimo. Nepotrebno ie. da bi oboi segal do dna iame. zadostuie. da sega v zemljo le kakih 10 rm. Da se deske ne izkrivijo.
položimo na vsaki meler daliave. t. i. tam. kjer se okna slikajo, po erno po-čezno oporo. Te pa ne pribijemo, ker pri spravljanju gnoja v toplo eredo, pri koivaniu in poravnavanju zemlje bi nam bile v napotte. zato iih le tesno vložimo v zarezo na sprednjih in zadnjih deskah.
Ko ie oboi postavljeni, namečemo aa dno naiprei kakih 10 cm debelo plast listja, da zavaruje vliaianje toplote. Vrhu listja vložimo kakih 35 cm svežega konjskega gnoia, ki ga le nekoliko potlačimo, najbolje »proti * vilami. kadar ga vlagamo. Ako napra:
vi	m o toplo crodo v začetku marca ali kasneje, zadošča manjša količina gnoia. Takoj na lo položimo vrhu okna in zaradi boljšega zavarovanja proti mrazu, odenemo okna še. s slamnatimi Storiami iu z deskami Ako ni štorij, so dobre tudi cunje in vrečevina. V ie boljše zavarovanje obložimo tudi zunanje strani oboja * enojem ali r. listjem. Ko se enoj v nekai dneh ogreje, kar spoznamo, če ea otipamo z roko, in obenem izhlapi škodljiva para. tedaj nanesemo vrhu kakih 15 do 30 cm debelo plast humozno-pešfene zemlie. Ce take ni. pa nagrebemo bolišo vrtno zemljo, ki io presejemo in dodamo toliko rečnega peskav da j* rahla in ftinka. Dogodi se včasih, da se gnoj noče ogreti. V tem primeru naredimo v njem z drogom tu in tam luknje, v katere zlijemo po nekoliko vode. Cez nekaj dni. ko ee tudi zemlja ogreje io poravnamo, da ie površje v vodoravni leeri in io z deščico nekoliko potlačimo.
Sedaj »ledi setev. Ako imamo mnogovrstno povrtnino od katere želimo vzgojiti sadike, razdelilno površino zemlje na toliko delov, kolikor vrel in eort povrtnine sejemo. To naredimo, ako položimo po zemlji ravne palčice
v 6meri Širokosti grede. Ako za kako povrtnino rabimo še manjši prostor, delimo te še s počeznicami. Sejemo pa lahko na široko ali pa na vrstice, vendar ne pregosto. Semena pa ne pod-kopliemo, temveč ga pokrijemo z lahko peščeno presejano zemljo za trikratno debelost semena in z deščico zmerno potlačimo. Prav drobno seme n. pr. od begonij in lobelije ne pokrijemo z zemljo, temveč samo z deščico potlačimo.
Ker pa nekatere vrste povrtnine in cvetlic zgodaj kale n. pr. solata, ka-pusnice. astre, druge pa potrebujejo več časa n. pr. zelena, paprika, jajčevec. razdelimo toplo gredo na dva dela, ako imamo samo eno. Če imamo Pa dve ali več toplih gred. sejemo zgodaj kaleče v eno. pozno kaleče pa v drugo toplo gredo. Ko namreč setev izkali. io moramo zračiti, da se rastlinice privajajo zunanjemu zraku in da se utrde. Nezračeue se pretegnejo, popadejo in usahnejo. Z zračenjem pa bi se oviralo kalitev semena pozno kalečih vrst. Zračimo pa o opoldanskih urah. ako ni mraza, na ta način, da okna privzdignemo nekoliko in podložimo. Ako ie pa vetr-r, privzdignemo okna na nasprotni strani, da mrzla sapa ne piha v še nežna bitja. Eno uro pred sončnim zahodom okna zapremo in odenemo z štorjami in r, deskami, da se zadrži šo ujeta sončna toplota. Čim bolj odrašča setev in čim toplejši so dnevi, toliko višje privzdigujemo in podkladamo okna. Če pa nastopi kak dan mraz. ostanejo okna zaprta in odeta noč in dan. 7. zalivanjem moramo biti previdni. Prevelika moča škoduje, prav iako če se zemlja posuši. Zalo dnevno le rahlo poškropimo vselej z mlačno vodo o opoldanskih urah. Prenaglo zalivanje pa tudi odnlove some.
Konce nrihodnjii
Zakaj nimam družbe?"
//
Zmerom je slabe volje. Zmerom nataknjena. Zmerom tiči doma.
Rekli boste, da je že to dovolj vzrokov, da nima prijateljev in prijate'jic. Ona pa trdi, da to niso vzroki, ampak posledica. Posledica nesi cine okoliščine, da nima družbe.
»Tebi je lahko, ko imaš družbo,« je ondan skoraj zavistno dejala. »Kadar greš popoldne ven, veš, da ne l)oš sama tavala po mestu, veš, da ne boš osamljena sedela v kavarni, ljudem in natakarju v spotiko. Z mano je drugače. Nobenega znanja nimam. Nobenih prijateljev. Res, rada bi vedela, zakaj ne.«
Ko sem se vračala domov, sem premišljevala njene besede. Bila sem nekoliko utrujena od pomladanskega dne, nekoliko zlovoljna ob misli, da me doma še čaka krpanje nogavic, in zato me je spomin na razgovor z znanko, ,ki nima prijateljev', nekako dražil. Jela som misliti, ali imam jaz prijatelje, bolje, prijateljice. In bila sem v zadregi. Spoznala sem, da imam vse več slučajnostnih znancev, prijetnih ljudi, ljubeznivih tovarišev, toda prijateljic nimam čez mero. Prav za prav imam samo eno, in še tej ne povem vsega, prav kakor tudi ona zame ni odprta knjiga. Redkokdaj se snideva in razgovoriva. Včasih se pogovarjava čisto vsakdanje stvari. Vendar zanesljivo vem, da je prava prijateljica. Vem, ker sem jo tako silno pogrešala, ko je nekaj časa ni bilo v mestu, vem pa tudi po miru, ki prevzame moje srce, kadar se z njo pogovorim o kakšnem problemu, ki me je poprej mučil.
Moški očitajo ženskam, da imajo preveč prijateljic. Morda trdijo to zato, ker ženske zlorabljajo ta pojem. Ženska, ki se ponaša z nešteto prijatelji in prijateljicami, je po navadni površno bitje, ki vse ljudi meče v en koš. Tista pa, ki nima nobene prijateljice, je narobe kar zelo samostojna in ima gotovo bolj moški temperament, saj si prave ženske brez prijateljice kar ne morem mislili.
Ko se je moja znanka pritoževala, da nima prijateljev in prijateljic, je pač imela v mislih tisto družbo, ki si jo človek poišče, kadar noče biti sam. To družbo je laže dobiti kakor pravega prijatelja, vendar se moti tista, ki misli, da bo »družba« nadomestila prijateljsko srce.
Zakaj se torej toliko deklet pritožuje, da tudi le drulbe — čeprav je samo nadomestilo za pravo prija-
teljstvo — ne more dobili? Vzrokov je več in so kaj raznovrstni.
Pogosto so starši krivi, da so njihovi otroci, ko dorastejo, čudaki in samotni. Vzgajajo jih v tako ozkem družinskem krogu in tako se hoje, da bi prišli med druge otroke, da naposled v otroku zamore sposobnost prilagoditve. Šele pozneje spoznajo, da so napak storili, ko niso pustili otroka — po navadi edinca — v nobeno družbo. Tedaj pa pogosto tudi ni več pomoči. Tak človek ostane samotar vse svoje življenje, čeprav na tihem hrepeni po družbi. Mnogi stari, trdovratni samci so značilni in žalostni primeri takšne napačne vzgoje.
Nič se ne čudim, če ne najdejo prijateljev in družbe zagrenjeni' in hkrati jezični ljudje. Sicer nekateri trdijo, da sme pravi prijatelj prijatelju prav vse odkrito povedati, vendar to še ne pomeni, da smemo biti nevljudni in vsiljivi. Vse je odvisno od zunanje oblike in od nastopa. Če boš prijateljici zalučala v obraz, da se ji nova malinovočrna obleka prav nič, čisto nič ne poda — in to prav v trenutku, ko hi se pred drugimi tako reda postavila z njo — boš kljub odkritosti tvegala prijateljstvo. Isto ji po lahko zaupaš med štiri očmi, obzirno in brez zlobnih ali dovtipnih pripomb, ki sc ti tako rade izmikajo z jezika.
Opravljivke niso vredne družbe in prijateljev. Za svojo osebo imam zmerom neprijeten občutek, če mi kakšna znanka opravlja drugo znanko. Vtis imam, da bo takoj, ko sc bo poslovila, pripovedovala tretji znanki, kako domišljava, zoprna, ošabna in neumna ženska sem jaz.
Težko najdejo družbo brezbarvni ljudje, ki nikoli ne odpro ust in si nikoli ne upajo povedati svojih misli. Če je pri nekaterih tako hitro .preveč', je pri njih zmerom vsega ,premalo'. Premalo se zanimajo za splošne novice, premalo so spretni za lahkoten pomenek, premalo potrpežljivi, da bi do kraja poslušali druge.
In kajpak je težko dohiti družbo, če vsak dan tičiš doma, če si zmerom slabe volje in kislega obraza. Po navadi so prav to vzroki in ne posledice, da nimamo družbe.
Na koncu koncev pa še drobna ugotovitev: ,družba' še zdaleč ni vse. Pogosto ti jo odtehta en sam človek. In našla ga boš najbrže hitreje, če ne boš zmerom do vratu zakopana v tako imenovani .družbi'.
Saška
NAS \A(>KAPNI NATEZAJ
Kotiček za praktične gospodinje
Za vsak prispevek, objavljen v tej rubriki, plačamo 10 lir
'Kx«ee<linski suljaž brez mesa
Na limeti zarumeni t veliko čebulo. Dodaj papriko. 1 veliko žlico paradižnikove mezge. ?< do 4 nastrgane krompirje. % kilo kuhanega kislega zelia in pusti. (la vse dobro prevre. Polet' skuiiai poleiirto. Jed ic zelo dobra, okusna in izdatna.
M. V.. Ljubljana
Pecivo iz riiove moko
Za pecivo potrebuješ: l celo iajco, 1 Mico maščobe, 1 žlico sladkorja, nekaj zrn soli. za pol lire kvasa. A kile riževe. Vt kile enotne in 15 dek koruzno moke. nekai v vodi raztopljenega mleka v pralni, nastrgane limonov« lupinice. 2 žlici marmelade in pest grozdicia.	.	,	.	.
Jajce, maščobo in sladkor stepi, da se sponi. Dodaj moko, vzhajan kvas in mleko, da dobiš costo tekoče testo, in malo osoli. Vmešaj še marmelado, grozdičjo in limonovo lupinico. Testo pusti vzhajati tn sra peci % ure v bol; vroči pečici. Čo nimaš riževe moke. si jo sama pripravi. Zmelji riž v mlinčku za kavo. Moko presei skozi gosto sito. Zdrob, ki ti ostane na situ, porabi za nainomostek pšeničnega zdroba, moko Pa za pecivo.
S. S.. Ljubljana Vernik
V pol litra črno kavo ali mleka, lahko nadomestka, raztopi pol kile poljubne moke (enotne ali ječmenove). I)odai 1 jajce, četrt kile sladkorja. za sladkorno bolne ustrezajočo količino saharina, če imaš nekoliko medu. stolčene dišave, limonove lupinice, 1 pecilni prašek in nekaj zrn 9oli. Testo naj bo gosto tekoče. Vlil ga na namazan pekač in počasi peci. Pečen pernik zreži na kocke: lahko jih pomažeš z marmelado, vendar ni nujno potrebno.
M. K., Ljubljana
Rižev praženec
Na žlici maslu praži ? do 't skodele riževega zdroba. Najboljšo je. če pražiš v železni posodi, da se lošč ne odlušči. Ko zdrob zarumeni, osoli, zalil s Yk litra vroče vode. v kateri si zakuhala pest grozdičia. Premešaj in postavi za nekai minut v pečico, da se osuši. Nato z vilicami zrahljaj in potresi z vaniliievim sladkorjem, Če na hočeš družinico še bolje pogostiti, oblii praženec z brusničnim kompotom malinovim odcedkoni ali s kakšno drugo razredčeno marmelado.
M. G,. Ljubljana
Za vsak prispevek, objavljen v »Kotičku za praktične gospodinje«, plačamo 10 lir. Znesek lalvko dvignete takoj th> objavi v naši upravi. Po pošti pošiliamo šele takrat, ko se nabere več takšnih nakazil. — Prispevke naslovite na __ Vrednišlvn »Družinske*« tednika«. Kotiček r.n praktične gospodinje. Ljubljana. Poštni predal 253.
Kozmetično pismo ženi
Ženska ima toliko let. kolikor iih kaže. Narobe ie pa mož. Po njegovi zunanjosti sodeč, itogosto dvakrat starejši. kakor ie v resnici Ali ste že kdaj na to pomislili? Težko, saj ste tako zaverovani sami vase. da vam le moževe zunanjosti le toliko mar. da ga vprašate, ati si je zavezal o v rativo ruto, ker ie zunaj mraz in ker piha. V <'ar>ih. v medenih tednih in še prej, ko so bili vajini sestanki vsel>ina vašega življenja, takrat hi vam bal všeč, čeprav se ti j dni ne bi bil obril in tudi. če bi imel slabo negovane roke. Vendar se to tedaj ni zgodilo, kor se je takrat negoval za vas.
Danes se pogleda v zrcalo le. kadar si zavezuje ovratnico: niogov pogled izdaja še dopadenie nad samim seboj, čeprav pri vsaki priložnosti ugotovi, da je £e star in da mu zato ni treba skrbeti še za lepoto. Ve. da ie sicer nekoliko bolj bled. da se mu je brbot upognil, da s»o postali lastie zelo drobni in redki, vendar to še_ i*i nič hudega saj je njegov prijatelj Tone že plešast. čeprav ie tri leta nilaiši od liiega. Pote!«« se tudi s tem. da pri moškem lepota ne ifira tolikšne vloge k*kor pri ženski, si zadovoljno povesile klobuk na alavo in odide v službo.
In kaj vi »borilo zanj? Pustite ga pri jalovem modrovanju in 8* pogledate v najbolj akrili kotiček svoje vesti, boste iiašlii odgovor, zakai Kolikor mani bo negovan vaš mož. toliko bolj bo si-
y
SAH
Urejuje A. Preinfalk
(Ti trije modeli »» risani izrecno"7.R »PruSinskl tednik« In niso bili Se objavljen!.) Gornia slika vam kaže tri preproste, enobarvne obleke, ld jih poživljajo letos izredno modemi našivi. Ce prerišete in nekoliko povečate na sliki narisan našivek, si lahko z njim obleke na vse mogoče načine prenovite. Prva slika je z našlvom, izrezanim iz stare klobučevine, okrašena po rokavih in žepu druga okrog vratu, tretja pa Po spodnjem robu obleke in po stoječem ovratniku. Glej tudi članek; »Našivi so spet modemi«
jala poleg niega vaša negovana lepota. Ne i»omislite iui. kako lep par bi bila. Fe bi bil tudi vaš mož nekoliko negovan Rekli boste, da ie dovoli star. da lahko skrbi Mn zase. vendar si poskusite utrgati vsaj toliko časa. da ne bo videti zanemarjen in nenegovan.
Tukai torei tiči zajec. Ce hočete, bo vaš mož zdrav in negovan, morate skrbeti za niegovo zobno kremo, za kremo za britje. kremo za obraz, lasno vodo. kolonisko vodo in podobno. Vse te stvari mu morate z zvijačo in pametjo vtihotapiti in nikar ne mislite, da ivi nečimrn. Moški_ ie že po evotu naravi prav toliko nečimrn kakor zenska. vendar se boii. dai bi ravnal ne-moško, če bi stopil v drogerijo ali lekarno in si izbral potrebno lepotne pripomočke. Če mu boste, pa vi, zvesta ženica, prinesli v$e domov in postavili predeni, se bo še preveč zanimal zaso in za svoio zunanjost.
Ženski se pogled na moškem najprej ustavi na njegovih rokah, prav tako kakor, se moški Jše niso odvadili, pogledati ženski gleženj. Ce so njegovi nohti dobro nwtlii, je dovolj, da si iih vsako jutro očisti. enkrat na teden pa štirikotno postriže. Če so pa
Ljubek črn klobučevina« klobuk za prve spomladanske dni
m
n
n
A
njem mu T'riprav.ite v očesnem iko-zarčku mlačno vodo in ga s kakšno šalo pripravite, da bo za nekaii sekund pogledal vanj. Prihodnjič vas bo že sam prosil, da mu pripravite takšno kopel.
Poglavje zase ie kajpak britje. Le težko se moška pripravi k britju, ker je to zanj prava muka. Če bo pa tomel v.-ie dobre pripomočke, Uči mu Uh posle vi darovali, ne bo več godmiml. Pazite, d« si bo T*red britaem dobro natri kožo z mastno kremo. da bo imei biaiio.
mlačno vodo. ko.tčeik galuna, da ustavi morebitno krvavitev, in kinpo jeleiio-vtine. v katero bo brisal britev, da ne bo rabil vaših dragocenih brisač. Po britju naj se namaže s kremo, ki mu bo polt pomirila, če se bo bril s takšnimi pripomočki, ne bo več stokal in tarnal, ko mu boste rekli, naii se< obrije Priporočljivo ie pa tu<M. aa, mu kdaj mimogrede — ko bo pometalo, dobre volje — zašepetate na uho. da; puder, ki ga rabi za teto. prav tako; blagodejno učinkuje na obraz.Prepre-čil bo razne lišaje in vnetja, ki jih po-, vzroči ostra britev.
še dosti je nasvetov za negovanje va--šega zakonskega druga, vendar vam svetujemo, da narprei uresničite današnje. Uuiuek se bo kmalu PokazaJ; in oba. vi prav tako kalkor on. nosia, z njim zelo zadovoljna. In še nekaj, na uho: ob zunanje mladostnem, ce-; pr«v po letih starejšem možu vaui ne bo ninče zameril, če boste eann ostali doigo mladij
>Čc medlo v šahu s? bo riti nobene igre ttc dobii.K
Nimco-indijska obramba
H. Miiller — Fichtl
Dunajsko prvenstvo 1943.
1. d4, Sfli. 2. el, e6. 3. Sc3, Ii>*-4. DcZ, So6. LTo je švicarska obramba, ki pa je zadnje čase nekoliko omajana; če nič drugega, ustvarja, bolj pasivno igro. 1 5. e3, eS. 6. d5. [Nedavno sm<* videli, da je Kcres proti Napalita®1 kmeta vzel; tu si beli utrdi močno središče.) Se7. 7. Sg«2, LXe3+. LDrugftče ne gre d6.1 8. SX«3, d6. 9. e4, a5. [Znan ukrep za osvojitev točke c5.1 10. te«, Sd7. 11. Le3, b6. 12. 0-0, Sc». 13. b3.
■; [Beli pa se pripravlja, da bo pod-: 'miniral črno oporišče na c5.J f5. 14. f3> 0-0. 15. a3, fe4. 16. fe4, Ld7. 17. b4, Sb7 (?) LPreponižno; črni naj bi s®
;polastil vsaj linije a s TXfl-!- in abi "kar bi mu olajšalo obrambo.3 . 18. TXf8+, DXf8. 19. Tfl, 0e8. 20. Sbfc 1>< 8? TS tem ostane rokadno krilo pi«: malo zavarovano; za kritje kmeta n#J ;; bi uporabil slabšo figuro: Tc8.1 21. c£ j [Beli še vedno pritiska na tem krilt, kar pa se končno izkristalizira kot, ro- | kadni napad; zanimiva in cesta posle- : dicall
LXb5. 22. LXb5, ab4. 23. ab4, bc5. 24. Df2! [S tem šele beli razkrije pra-_ve namene.l Sg6. 25. Df7+, Kh*'
;; 26. Lc6! Tb8. [Na eb4 bi začel marši-
■ rati kmet h2; n. pr. 27. h4, b3. 28. h5, Sf4. 29. LXb7, DXb7. 30. T f4, cf4. 31. h6 s skorajšnjim matom.] 27. h4, čb4. 28. h5, Sf4. 29. LXb“, TXb7.
30. h6, Dg8. (Na gli6 pride TXf4!>
31. TXf4! DXf7. LCrni išče utehe končnici, ki pa je za belega brez težav dobljena, čeprav se vleče še dvajset potez. 1 32. TXf7, gh6. 33. LXhtj,
■ Tb8. 34. TXc7, b3. 35. Tel, b2. 36. Tbl, Kg«. 37. Ld2. Tb3. 38. Kf2, Kf7. 39. gi, Kg6. 40. Ke2, h5. [črni li kmet ne t<H več nevaren in beli lovec bo ravno šd mogel odtočiti.1 41. gh5+, KXh5. 42. KdL Kg4. 43. Kc2, Tb5. 44. TXb2, TXb2+. 45. KXb2, Kf3. 46. Kb3. KXe4. 47. Kc4. [Poslednji beli kmet 3/ zavarovan ter s tem tudi zmaga.1 Kf5-48. Lb4, e4. 49. LXd6. 50. Lg3, <-2j 51. Kc5. črni se je končno vdal, sal
!! je izvršil svojo dolžnost, čeprav brez ;; uspeha. Mlačna Igra pač ne uspeva-
Po prvi polovici turnirja vodi dr. Weil< ki sta mil tesno za petami Lokvenc Miiller.
darnol
najboljše odvajalno sredstvo
njegovi nohti slabo raslli. mu za god ali rojstni dan darujte .maihno r,očno man ik i ro z ostrimi škarjicami in pilioo. Pozabiti pa ne smete na 1 »lovec, s katerim si bo odstranil vse grde madeže.
PoM na mošlcem oluazu vpije čez dan prav toliko prahu in nesnage kakor ženska. Ali ni Indije. si tudi vaš mož zvečer vso tu nt>«nago zdrgne s kakftiim oljem ali kremo z obraza, kakor da si io z mokro gobo še bolj vire van i V Najboljši lepotni priix>mo-čeik, ki ga bo otvvaroval vseh gub in giitnc. dvojne brade, glavobola i« nabiranja masti po robrih. ie pa navadno dihanj«. Dopovejte mu. kako, boste že aaini vedeli — da je zdrava tale dihalna vaja: zapremo usta. stisnemo žetnlee in trebuh, plijuča l>a napolnimo z trakom, medtem ko roke mul glavo s?«gnjeue nkh*nemo. Nato iaditmemo. «pJstimo roke navzdol in počasi izgovarjamo .ffffff1.
Vsakdanjo prho mu morate pač šteti v čast. vendar ne dovolite, da si vselej moči glavo. Specialisti za lase so namreč ugotovili, da ie največ moških plešastih prav zaradi tega vsakdanjega močen ia las.
Zelo dobro bi bilo. da bi svojemu možu priskrbeli nekaj telesnega pudra. ki jemlie ves neprijeten telesni vonj. Za oči pa. utrujene od predolgega nočnega dela. potrebuje prav tako kakor vi. očesno kopel. Pred 6pa-
Našivi so spet moderni;:
Med poselmo priporočljivimi 5n priljubljenimi modnimi novostmi bonio spomladi opazile tudi našive (aplikacije). toda ne samo na oblekah temveč tudi na plaščih, na Pe.picah na otroških oblekcah, na. bluzah na tunikah in kazakiih. Ta ali oni lmbki nasiv , se bo vtihotapil tudi na ročno torbico; ali — kaipak prav droben — celo na ; pomladanske rokavice.	;
.Mala obleka* ki smo se ie že kar; naveličale, saj smo io vso dolgo zimo; nosile, potrebuje nekoliko pomladnega; nadiha. Dali ga ji bomo z. lnibkiliiii našivi. bodisi ob vratu, bodisi v pasu, ali pa v obliki dveh apartaili žepkov. Omenim naj še. da tl našivi niso iz-; vezem — preiica bi bila zame predraga! — Pač to izrezani iz mehke klobučevine. Riti moralo pac v na-HprotiH barvi. kwkor ie obloka, te lepo učinkuieio.
nliizo iz mehkega sukna poživimo z naSittoom * iubkoga kitarista. Tudi ot.o-4ki> oblekce iKisiiemo z nasivi posebno kadar jih podalisamo. 1 ako_ z uašivom skrijemo rob. kjer 9ino sešili oba blaga. Otroški našivi so mani sl od tistih ki iih umirabliamo za odrasle; ponavljajo se živalski ali cvetlični motivi: zajčki, zvončki, piške, golobčki itd.
Tudi pomladanski plašč 11.1111 bo hvaležen, če se ga liomo spomnile z našivom. Posebno primerni za našive so plašči v enotnih temnejših ali pastelnih barvah iu preprostega kroia. Velik, štirikoten starorožnat uasiv v 'obliki žepa 1h> temnomoder plašč poživil tako. da se nam bo zazdel kakor nov. Če> si ob vratu zavežemo se rutico v isti barvi kakor ie nasiv. bomo imeli občutek, da smo se za pomlad na novo obleklo.
N11 ročno torbico - Posebno, če io i/, blaga — se Poda Itubek živalski motiv: račka, dimnikarček: pomUidan. ske rokavice na okrasimo s cvetličnim motivom: trotientico. zvončkom, in ta-
Kombinacijska naloga
;; Z domačega bojišča (1940)
U
i liki . fi i
 m mt
%	«_
<C%m	<smxa
fclASf DPK
UP 81
i B mr, Jul
mm	m	i
MM
Črni na potezi zmaga
Bela rokadna pozicija, je precej oslabljena; zdi se pa. da ji črni tud* s svojima strašnima lovcema in dantfj ' še ne more do živega, črni je pa “
; našel ovinek, ki ga je pripeljal d0 [hitre zmage. V zabavo naj Vam bo. da se poglobite v pozicijo in poiščete zmagovito pot. Pa ne obrnite prezgodaj časopisa!
Rešitev:
G« z 03jfuoj
aimjfuz ur	oaoj j^ojsmio u^sfo.v ijuj?
Ul gpa ‘ga2	01 4 HKI ‘IJXM ‘0 ‘+TIv «5
‘CJI>3 ’8 '[«XI	'i	« njlv»ovw?
«11 i»<I ‘,UA}fpiu,*oi>.>u mu viiofujfonvj	»J	''•%
:	IH®*!	MI	ofnpa|W)»!	i
,»q vpipjid juJa	*05>ffpwdvu	ousnj^s	•	|juiA
- oz *.»' *o «	‘lUdn	r«p/	.>f	u	>»l	'l» Wl1
afiuv.v oupoaw»d ni»j s u} ^
OHSflKVAUj OJ>W4d J^S«lod	i»S	!U*l*>
n! -i 7,1X1	* tmfi aou	nunam j tl m«	*c 1111
fny ‘ooiuod «a	nfiv.i5{ <>i^ji|	«4<*m imiHp ‘ud
•y *nvj ‘cp(X f	‘g»XX iIMS®-*
of rd fi>3d	‘fij own	tuoiu	imivp
‘4-8^» XX 'K I3|^n|AO of oj, ifdfj ‘gqg '7, :n >n ^ oajuufuoH oujj«jaos i)U.*^hi poAU \r/t • • • 'i
Rotitev problem« St. 227.
1 KXl», 81*3-4”. 2- Kll'1! <2- k'•'t il? s: ul. | 3 TXii1, KbR «11 2. Krt?, SX»1. ». TX*1. K«r, rcinls), sx»i. 3. T>:«1, K»", (Kt>r.. 4. KXcS ilolii). *. Krt!, c‘2. 5. K i	cl P. «■
TXcl, l.itH. 7. Tnl-f, I,«4. K. T;i- dnl>i love«.
— 1. . . . BKt-h 2. KXc3, SV,M. 3. T '#4+, Kb5. 4. 'l|>4 |ih tudi s 4. Tfl, S«2. 5. 'le* KSjnme sknk»('n. — Menda sn iMKtr tulettl >
1. TXa4+, K 1)5. 2. Teni, Sb.‘t! iu kmet « postane sila, ki nagotovi remi«. »♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦•♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦* ko likrati skrijemo njih oguljeni vrhnji del.	v.	.
Kako lepo se daio uporabiti nasiv* na popoldanskih oblekah, nam k a z o današnja slika. Ko bo toplejše, boni® priobčili še nekai dobrih zamisli z» popravilo starih plaščev z našivi. P;*" tlei pa preglejte svoje garderobe m izberite obleke, ki bi bile primeru^ za takšno pomladansko osvežitev.
a
Izda.a K,. BratuAa, novinar; odgovarja H. Kern, novinar: tiska tiskarna Merkur d. d. t Ljubljani: za tiskarno odgovarja O. Mllialelt — vsi t Ljubljani.