LISTEK. Z^odbe napolconske^a vojaka. Prajneoski splsal Erckmann-Chatrian; pieložil Al. B. 15. nadaljevanjje. Moralo je biti okrog šeste ure. Sovražnik se je bil polastil -vseh hiš in je polnil vrtorve, vasko cesto in stran: ske ulice. Jarz sem se tresel mraza po vsem telesu. Ček> sem naslanjal oib Ikiolena ter ibil ves trd in. omamitjen. Grmenje topov me je zopet zdramilo. Topa na vrtu in nekoj drugih, ki so bili postavljeni više g^ori v vasi, so stre^ali ter z vsakim strelom razsvetljevali glavmo cesto, po lcateri so se gnetli Prusi in Rusi. Streljali so tudi iz vseh oken. A vse to ni bilo nilč proti streljanju Francozov tam na gri'ču. In spoda] v dolini je drla sem gori mlada garda v brzofteku v strnjenih kolonah, polkovnSki, poveljniki in generali z visoko dvignjeniimi sabLjami na koinjih sredi bajanetov. Vse je bilo zavito v sivo meglo in le trenotno razsvetljevano od ognja osemdesetih topov, katere je dal oesar strniti v eno samo baterijo, da podkrepi naskoik. Teh Osemdeset topov je delalo strašno 'bolmenje; in staro posiopje, db katero sem se >naslanjal, se je klfub oddaljenosfi treslo do tal od tega. Krogle so na cesti podirale cele vrste Prusav in Rusov ka>kior kosa travo; zdaj je bila vT&ta na njih., da se razmaiknejo! Za nami sern slišal odgovarjati sovražno artiljerijo in ei mislil: »Moj BogF Ko bi zdaj le Francozi zmagali, poitem bodo vsaj ipabrali uboge ranjence. Prusi in Kozaki bodo mislili sauno na svojce in nas vse pustili poginiti.« Na seržartta nisem pazilfveč. Gledal sem samo, kallco *o pcniski topničarji topove nabijali, merili in sprožali. Preklinjal sem jih \z srca ter z veseljem poslušal klice: »Zivio cesar!«, ki so prihajali iz doline. Razločno jilh je bilo filišati v premorih med topovskimi sakami. Slednjič so se čer dvajset minut Prusi in Rusi pričeli nmjkartl V gručaih 90 drli nazaj po cesti, v kateri smo bili mi, da se ustanove na bregu. Klici »Žiivio cesarl« so se če-dalje jboij bližali. Topničarji pred 'nami so se žurili kot zbesmeM, a tri ali štiri krragle so padle med nje, ratzdrobile eno kolo ter jih absule s prstjo. Bn top je padel po strani, dva topničarja sta bila utbita, dva druga raTijena. Kar me je nekdo zgTabil za roko — ofornil sem se i-n ngledal starega seržanta, ki mne je gledal, dasi napol iartev <tex se pri tem divje smejal. Skedemjslca streha se je sesurla, zid se je skrivil in nagnil, a še pazila nisva na to. Videla sva samo poraiz sovratžnilka in nve<i grazmiin pokanjem in grmenjem slišala saimo vedino bliže priihajajoče klice naših vojakov. Naenkralt je seržanit prebledel kot zid in zaklical: »Tulkaj je!« In na kolenih se je nagmil naiprej, z eino Toko se je urpkal db tla, drugo pa dvigal ter 'kri-čal na ves glas: »Živio cesarl« Potem je z oibrazjo-m padel na tla ter se ni več gaoiil. In ko sem se jaz, da bi kaj videl, tudi nagTkil naprej, sem ugledal Napoleona, kaiko je nvrzel in miren sredi strel|anja dirjal gori po Ijregu. Kloibuik je imel potisnjen na veliko glavo, agrnj-en v siv, adprt plašč in počez čez beli telovnik rdeč trak. Vse se rrw |e umlkalo. Pruski topničarji so pustili pri miru svoje topove ter poskakali čez vTtni zid, ne zmen.eč se za kTičanje častnikov, ki so jih hoteli zadržati. Videl sem vse te podrobnosti, ki so se s plamenečimi znam.en.ji vtisnile v moj spomin. Od tistega hipa naprej pa se ne spominijam ničesar več, kajti v trdni nadi na našo zmago sem izgubil zarvest ter ležal kot mrtvec med drugimi mrtveci. XIV. Sredi nočnega miru sem se zopet predramil. Oblaki so šli preko ne^ba in. luna je gledala na opustošeno vas, prevmjene topove in nakopičene mrtvece, kaJcor od po četka sveta gleda na žuborečo vodo, klijočo travo in jeseni na padajoče li-stje. Človek ni mič v primeri z večno naravo — to umirajoči bolje umejo od drugiih. Nisem se mogel ganiti in strašno me je bolelo. GJbati sem mogel samo desno roko. Vendar se mi je posrečilo, da sem -se dvijgmil otb komolcu. Zdaj sem daleč po ulid naprej videl irvrliča vrhu mrliča. Luna je bledo sijala aAnije; ibili so foeli kot sneg. Nekateri so irmeli širofco odprta usta in oči; drugi 90 ležali z dbrazom na tleh, tarbico z* patrone in telečnjak so imeli ma hrbtu in lcrčevito z rofco držali pušlka Vse to sem videl grozno razloiono, zobje sd mi šklepetali od groee m straha . Hotel sem poJdicati na 'pamoč, a čul saimo slabaten glas kajkor ihten)e otrofeavo. Obupan sem se zopet zignidil, A slabi ldic, ki se je raizlegel po tišini, je polagoma vzbui dil druge, ki so prihajali od vseh strani: vsi ranjeaci 9O mislili, da prihaja prjmoč, in fcdor fe mogel, je klical. To klicanje }e trajalo neflcaj minut, potem pa je zopet vse utihinilo. Slišal sem sarrvo še počasno hrkanje fcon|ja, ki je ležal blizu mene za mejo. Hotel je vstati in videl sem, kaiko ]e dvignil glavo na doligein vratu, potem pa 9e je zopet sesedel. Vsled napora se mi je raj\a zopetf odprla. Znova sem outil, ka-ko nvi je kri ourljala tpod roko. Zaprl sem očiy ča^ lcajoč smrti in vseh neikdanjiih dogodkov iz časov pnr« mladosti sem se spomnil kot sanj — raznih stvari v vasi, ko me je uboga mati še gugala na rokah ter me uspaivala s pevanjem, male sobice, atare postelje, našega psa, ki se je igral z mano ter me valjal po tleh semtertje, očeta, Id je zrvečer s sekiro na rami vesel prihajal domov, me jemai na široke roke ter poljuboval . . . »O uboga mati . . . uibogi oče!« sem si mislil. >Ko ibi bila vidva vedela, da sta vagajala svoje dete s tako Ijuibeznijo in skrfbjo samo zato, da nekoč bedno pogiine, samo, daleč proč od visake pomoči! . . . Kako bi bila žalostna, kaiko bi preklinjala tiste, !ki so ga spravili v talc položaj! . . . Ah. ko bi bila zdaj tukajl . . . ko bi vaju Ie mogel prositi odpuščanja za trud in skrb, ki sem jo vama delaU« In pri teh mislih so mi solze tekle po licu, žalost mi je dvigala prsi — dolgo sem potihem ihtel. Kmalu so mi prišli na misel tudi Katarina, teta Marjeta in dobri gospod Guldan, in to }e bilo grozno! Vse, kar sem si predstavljal, je bik) podabno igri, ki se godi pred vašimi očmi: vitdel sem mjih strmenje in strah, ko so čuli novice o veMki bif&i, videL kako je šla teta Marjeto vsak dan po vellki cesti na pošto, dočim je Katarina v molitvi čakala nanjov videl sem, kako ]e gospod Guld-sn sam sedel v svoji sobi ter čital v časopisu, da je tretji anmadni ztbor več trpel nego drug-i, kako je glavo p#vešajoč hodil po sobi gorindol ter pozno in zamišljen sedal k delavna mizi Moja duša je billa pri njih doma: rekel bi, da je s teto Marjeto čakala na }>ošti, potrta se je ž njo ¦vrafčala v vas, videla je Katarino v njenem dbupu. Potem je šel neko jutro po§tnj sel Rodig v bhizi in z jnak> usnsjato torbico v Vier-Wmden. Odprl je hišna vrata in teti Marjeti, ki |e kar stnmela, izročil veliko pisanje. Katarina je stala za njo, bleda kot mrlič — (bil je moj anrtvaSki list, ki je bil pravfcar po-išel po p>ošti. Slišal sem v srce s€gajoče iihter.je Katarine, ki se |e bila zgrudila ma tla, in tožlbe tete Marjete, iki so se ji bili ratzvozljali »vi lasje, kaiko je kričala, da je ni več pravice na svetu . . . da bi bilo za siromake najboljše, ko bi jih sploh ne irilo na svetu, ker jih je iSog zapustil! . . . Blagi gospod Gidden jo je prišel todažirt. Ko pa je vstopil, je tudi on pričel ihteti. Vsi skupaj so jo*kali in klicali v nepopisni žaAosti: , »O ubogi Jože! ubogi Jože!« To mi je trgalo srce. Potem mi je prišlo na misel, da bi trideset do štirideset rodibin na Francoskem, Ruskem in Nemškem dobilo isto poročilo, in da h\ včasih uteignilo biti še groznejše, ker je mnoigo nesrečnJkov, ki so ležali tu na bojišču, imek> še očeta in mater. Vse to se mi je zdelo kot prokletstvo, kot človefkega rodu silen in obupen klic, ki sega do raeba. Zdaj se-m se spomnil tudi tistih ubogih pfalzburških žena, ki so za časa velilcega umiikanija iz Rusije molile v oerlcvi, in umel sem, kaj se je talcrat godilo v njiih du-šahl . . . Spomnil sem se, da bo tudi Katarina kmalu hi-tela flja in da bo leta in leta molila ter se me spooTiinjala . . . in vendar mi je dotbro delo, da sem gojil v srcu tako za¦upanje do nje ter bil prepričan, da bo ohranila svojo ljufoczen do poznih let, nve vedno iimela pred očmi in da ne ho vzela za moža niko-gar drugega. Take so bile moje misli, kajti vedel sem, da sva se ljirbila od mladih notg in da me nŠkdar ne bo mogla pozabiti. Bil s«n tako gimjen, da so mi neprestano solze tekle po licih. L Proti jutru je pričelo rositi. To enakomerno šumenje po strehah, na vrtu in ulici je oživljalo tihoto. MisKl sem na Boga, ki od početika vseh časov dela vedno isto, ki m-u je moč farez meje in ki odpušča grehe, ker je vsedfjibroten. \Ipal sem, da odpusti tudi meni vpričo roojega trpl)en|a. Ker je močno rosilo, se je nazadnje napoinil mali jarek poleg mene. ž^dajinzidaj |e bilo slišati, kako se je v vasd podrl zid, sesula se streha. Živali, ki jiih je bil preplašil bojni hrup, so se zopet pomnirile ter ob z»ri zopet prišie na dan. V sosedmjem hlevu je meketala koza in velik pes se je s povešenim repom plazil okTog ter si og-le doval mrtvece. Ko ga je bil konj zagledal, je pričel silno prhati; morda ga je imel za volka, in pes je pobegnil. Sponunjam se vseh teh podroibnosti, ker človek pred smrtjo vse vidi, vse sliši. Skoro, kaflcor bi si govoril: »Glej in poslušaj . . . kajti kmalu ne boš viidel in slišal ničesar več na tem svetu.« Še veliko bolj mi je ostalo v spominu — in tega bi ne pozabil nikdar, če bi tudi dočakal sto let! — da sem v daljavi slišal kakor šum glasov. O, kako sem se zdramil! kako sem vlekel na vrhol . . . kako sem se vrzra-vnal na komolcu, da bi zaMical na ponvoč. Bila je še noč, vendar je nebo že prepregel bled dnevni svit V daljavi je v dežju, ki je reizal zTaik, neka svetloiba omahovala po polju ter se ustavila tu in tanv in potem senv videl čme postave, ki so se ustavljale ter se pripagtbale. Bile so le sence, a tudi drugi so viideli luč, kajti od vseh strani so se oglasili vzdihi, stoki, glasovi, Jd so bili tako slalbi, da bi jih bil človek imel za ihtenje ma|hnrh otrok, ki kličejo svoje matere. Moj Bog, kaj je življenje? Odkod to, da se nam zdi, kot bi imelo tako veliiko veljavo? Zakaj se bollj nego vsega drugega na svetu bojimo Lzgube te bome sapice, ki nam vendar povzroča toliko solza irn trpljenja? Kaj nam je vendar še pripravljeno, da se vsi pretresemo in skopnvimov kadar imaimo najmanjši vzrok, bati se smrti? Kdo to ve? Tisočletja se ljudje prepirajo zaradi tega, vsi razmišljajo o tem, a nrkdar tega ne more razložrti. V svojem kopmenjru po življenju sem gledal luč, kakor vtapljajoči se človek gleda na breg . . . krčevito sem %e držal pokoncu, da sem z očmi mogel slediti luči in srce roi je trepetalo od upanja. Hote! sem klicati, a niti glasu mi ni (bik> s. ustnic: šumenje padajočih kapljic v drevesiK in po strejhah je zamorik) vsak glas. In vendar sem setolažil: »Čujejo te . . . že gTedo!*« . . . Zdelo se nu je>, da svetillka prihaja po vrtni stezi icn luč na vsafe koraE postaja večja. Ko pa je nekaj Tninut omahovala po iaopn šču, je polagoma Lzginila v grapi. Brezizavesten sem se zopet zgmdil na lla. XV. Zavedel sem se zopet v velikem, lopi podotbnera, s; stebri podprtem skednju. Nekdo mi je dajal piti vina m vode, kar se mi je zdelo jako dotbro. Ko sem odpri oči^ sem urgiledal starega vojaka s sivimi brici, ki nvi je giavo dnžal pokoncu ter mi k urstnicam pritiskal posodo z vodo. »Kako je kaj?« je vprašal dobrodušno. »Boljše?« Nehote sem se mu nasmelilijal, ko sem se spomrnn^ da sem še živ., Prsi in levo ramo sem imel tndo povezano. Sicer me je še peMo, a se nisem zroenil za to — saj sen» bil živ. Najprej sem pričel ogledovati detbele tramove, fci s«> se križali nad maiK), in strešno opeko, skozi katero je n* nekaterih mestih sijala dnevna liuč. Čez tnekaj miaut sem okrenil glavo in spazTi.al, da sem ležal v prostornem skednju, v kakršnih taimošnji pivovarci sihranjiijejo kadi in yo~ zove. Okroginokrog na žknnicah in slannnjakih ]e ležalo mnogo ranjjencev. Nekako. v sredi pa je bil štabni zdiravnik z dvema pomočnjkoma, vs-i z zavihanimi rokavi; ravn© so na iveliki ikuhinjslci' mizi nekomu nago jemali proč. Ranjenec ]e ječal. Za njimi ]e bil cel kunp odrezanih nog in roik — lahka si je misliti, kakšne misli so me obhajaJe ob tem pogledu. Pet ali lest pešcev je ranjencem straglo s pijačo k vrčev in lcvjjic. Največji vtis pa je delal name šiafoni zdrarmik z zavihanimi rokavi, ki je rezal s-vojo pot, ne zsmeneč se za sto kanje. Imel je velik nos in udrta lica ter se vsak hip zadiraJ nad svajkna pamočniiko-ma, ki mu nista dovolj hitro podajala nože, pincete, bombaž in platnene krpice, ali pa nista taikoj z gobo obrisala lcrvi. Kljub teimi delo ni šk> počasi izpod roik, kajti prej nego v četrt irre so bili odrezali že dve nogi.