št. 8 (1091)
Leto XXII
NOVO MESTO, četrtek, ★★ 25. februarja 1971
■■H
V torek se je v Krškem konstituiral svet posavskih občin, samoupravno telo, v katerem je iz vsake občine po 7 članov. Predsednik je Jože Radej, njegov namestnik pa Vinko Jurkas.
Jutri ob 11. uri bo v Novem mestu razprava o predlogu generalne urbanistične rešitve mesta. Material je pripravil Urbanistični inštitut SRS.
Včeraj, 24. februarja zvečer, je bU v motelu „Jasnica“ posvet o izdaji barvnega prospekta Kočevja in Kočevske. Sklicalo ga je Tiuistično društvo Kočevje.
Javna razglasitev najboljših športnikov Dolenjske za leto 1970 bo v Brežicah v soboto zvečer. Na prireditvi bodo sodelovali telovadci iz Brežic, Novega mesta in ansambel Henčka Burkata.
Občinski sindikalni svet v Črnomlju je za danes popoldne skiical predsedstvo. Razpravljali bodo o stabilizacijskih ukrepih in denarni reformi.
V Gradu Mokrice prirejajo v soboto zaključek pustovanja v brežiški občini. Velika revija mask, trije zabavni ansambli in 400 prostih sedežev!
Za jutri je sklicana seja občinske konference SZDL Kočevje. Razpravljali bodo o spremembah družbenopolitičnega in gospodarskega sistema, o pripravah na volitve v organe SZDL in o spremembi pravil občinske konference.
V torek dopoldne se je sestal v Novem mestu pripravljalni odbor za organizacijo III. republiškega srečanja pionirjev prometnikov, ki bo v soboto, 12. junija, v No-
• vem mestu.
e,
Danes nadaljujemo na 4. strani vrsto prispevkov o perečih družbenih in gospodarskih zadevah v naši domovini s komen-taijem z 18. seje CK ZKS, kije bila v petek v Ljubljani.
KMETIJSKE TEŽAVE SE NADALJUJEJO
Resolucije so pogorele
Dolenjski poslanci prosijo za skupščinski odgovor
19. februarja je sekretariat kluba poslancev poslušal tudi poročilo novomeške kmetijske zadruge K^ o živinorejskih težavah. Iz analiz, ki jih je zadruga pripravila, so ugotovili, da je reja goveda in piščancev ter proizvodnja mleka nerentabilna, da so imeli v živinorejo že okrog 1,40 milijona dinarjev izgube in da je zadruga primorana zmanjševati proizvodnjo.
Mokronog ima spet za seboj „svoje dni“. Minilo je pustno veselje, minila je oblast črne noge v miroljubni (policijski) državi „Cape Nassenfuss“. Kakih 5.000 ljudi si je v sončnem nedelj^em popoldnevu ogledalo, kaj zmorejo Mokronožani, kako se spušča vesoljec na Zemljo, kaj menijo različne delegacije in svetovljanske osebe o nas, kako se v ošemljeni obliki ošvrkne sebe in posvetne oblasti. Mokronog je majhen kraj, toda koje treba pripraviti maškarado, sodelujejo tako rekoč prav vsi in pripravijo tako prireditev, da bi jo mnogo večji kraji lahko zavidali (Foto: M, Legan)
Zaradi tega - podobne težave imajo tudi dru^e zadruge, ki se ukvarjajo z živinorejo - lahko pričakujemo letos na trgu veliko pomanjkanje mesa in tudi mleka. Da bi problem skušali rešiti, so se odločili, da bodo poslanci o tem seznanili skupščino. Predvsem bodo prosili odgovore na vprašanja, zakaj niso cene močnih krmil zamrznjene, kako bo po 31. marcu, ko zamrznjene cene ne bodo več veljale, če že zdaj nismo znali spoštovati ukrepa. Zahtevali bodo uskladitev cen, krmil in mesa in jih postaviti v medsebojno odvisnost, v Sloveniji enotno rešiti odkupne in prodajne cene mleka, zavzeli pa se bodo še za dolgoročno reševanje kmetijstva. Prevladalo je mnenje, da stabilizacija toliko časa ne bo uspešna, dokler ne bo urejeno tudi kmetijstvo.
Poskrbeti za vključitev v normalno življenje
Na sestanku sekretariata kluba poslancev so prejšnji petek v Novem mestu pripravili sklepe s posvetovanja kluba dolenjskih poslancev, ko so iconec lanskega leta govorili o reševanju ciganske problematike na Dolenjskem.
Strinjali so se, naj občine pripravijo konkretne programe, potem pa bodo naredili še medobčinski program in ga poslali republiškim organom, ki naj bi tudi pomagali pri reševanju teh težav. V medobčinskem merilu naj bi komisija skrbela za
Lezel pod zapornico
Nesreča, ki se je v nedeljo, 21. februara, okoli 14. ure zgodila pri železniških zapornicah v Bršlinu, je ponovno opozorilo, da zelo lahko-mišljeno ravna, kdor leze čez progo ob spuščenih zapornicah. Strojevodja Anton Vodnik je premikal vagone, 85-letni Anton Kordeš pa je medtem hotel na drugo stran. Medtem ko je šel ob spuščenih zapornicah čez progo, je lokomotiva odrinila vagon, ki je Kordeša podrl. Poškodovanega pešca so morali odpeljati v bolnišnico.
m
7 novih I
24
enotno reševanje ciganske problematike. Še posebej so poudarili, da bo potrebno urediti za Cigane prostore za naselitev, poskrbeti za predšolsko, šolsko in zdravstveno varstvo, skrbeti za njihovo zaposlovanje in sploh posvečati več skrbi, da se bodo s čim manjšimi težavami vključevali v normalno življenje.
V ponedeljek so v krški osnovni šoli podeljevali Kajuhove bralne značke. Bronasto značko je prgelo 43 učencev, srebrno 22 in zlato prav tako 22. Značke je izročal akademski kipar Vladimir Stoviček.
Novo mesto in Bele vrane
Trideset žirij v prav toliko jugoslovanskih mestih je ob koncu prejšnjega tedna odločUo, da bo letos Jugoslavijo na tekmovanju za „Pesem Evrovizije“ zastopal Kičo Slabinac, ki je v Domžalah pel Krajačevo in Golobovo pesem „Tvoj fant je žalo-sten“.
Ena izmed žirij je bila tudi v Novem mestu, v uredništvu Dolenjskega lista. Novomeščani so bili lo-kalpatrioti in so se odločili za Bele vrane, ki pa so ob koncu pristale na predzadnjem mestu. Novomeška žirija je bila ob titograjski najstrožja; za ^limi vranami so bili naši žiriji najbolj všeč ansambel Pro arte, Zvonko Spišić, Esma Redžepova in Kruno Slabinac, ki so zbrali približno enako število glasov.
Kurirčkova
pošta
Nedavno ^ bil v Novem mestu pMvet prai-stavnikov občin^ih društev prijatdjev mladinNn občinskih odborov ZZB za območja Ikrfenj^e. Pogov^ali so $e o letošnji organizaciji ,JCuiirč< kove pošte“. Kurirčkova po^a bo šla na pot 5. aprila iz znanega partizanskega kraja Frata. Pot jo bo vod3a skozi dolenjske kraje v Spodnje Posavje, od tam pa spet nazaj na Dolenjsko, v Belo krajino, Kočevje, nato pa v Ribniško dolino in od tam naprej proti Grosupljemu ter Ljubljani.
Kdo bo skočil vi^e? Zimsko košarkarsko prvenstvo v Trebnjem je bilo lepa prireditev, ki je zbrala kar 160 dolenjskih košar^ijev. Več o prvenstvu berite na športni strani (Foto: S. Dokl)
ARETACIJA V SEMICU - V nedeljo, 21. februarja, so semiški miličniki prijeli P. G., starega 16 let, in 17-letnega A. J., ki sta pet dni prej pobegnila iz vzgojnp-poboljševal-nega doma v Radečah. Oba sta že na varnem.
Denar je odmerjen
v torek, 23. februarja, je skupščina dolenjske skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev v Novem mestu sprejela denarni načrt sklada za leto 1971. Le-ta predvideva 68,663.000 din dohodkov ali za 25,44 odstotka več kot lani. Za zdravstveno varstvo bo porabljenih 49,014.450 din, 3,490.000 din pa bo šlo v sklad za dograditev novomeške Bolnišnice in zgraditev novih zdravstvenih domov.
Stroji utonili
Velika škoda je nastala pri nesreči, ki se je zgodila v soboto, 20. februarja, 'okoli štirih zjutraj na CTadbišču novega mostu čez Savo na Čatežu. Pontonski splav, na katerem so bili razni gradbeni stroji, se je iz še neznanega vzroka potopil. V prihodnjih dneh bodo skušali splav potegniti iz Save.
160 KOŠARKARJEV DO-SEIGLOi 841 KOŠEV
Revija dolenjske košarke vTrebn jem
Na II. zimskem košarkarskem prvenstvu Dolenjske nastopilo 19 ekip in 160 košarkarjev — V 18 tekmah so dosegli 841 košev — Veliko zanimanje za košarko je preseglo pričakovanja organizatorjev
ZADNJI TEDEN NASE AKCIJE nam dal še 86 novih naročnikov, tako da imamo zdaj že 2477. Ta teden smo lobili največ naročnikav iz Brežic in Novega mesta. V torek opoldne je bilo stanje novih naročnikov po občinah takole:
BREŽICE:...........
ČRNOMELJ:..........
KOČEVJE:  .........
KRSKO: . . .*......
METLIKA:...........
NOVO MESTO: ....
RIBNICA:  .........
SEVNICA:...........
TREBNJE:...........
Razne pošte:.......
Inozemci:..........
Nedeljsko II. zimsko košarkarsko prvenstvo Dolenjske v Trebnjem je presenetilo z izredno udeležbo, saj je v telovadnici trebanjske osnovne šole nastopilo k^ 19 ekip s 160 igralci. Da kaj takega zmore Dolenjska, res nismo pričakovali. Prepričali smo se, da je ta igra našla veliko privržencev tudi pri iws, zato bo treba v bodoče razmisliti o novih oblikah tekmovanj košarkaijev.
(Nadaljev*inje na 9. strani)
Novome^a žirija za ,^esem Evrovizije** (na sliki med poslušanjem) Kiča Slabinca ni postavila na prvo mesto. Ko so poslušali magnetofonski posnetek devetih popevk, so bili enotnega mnenja: „V Dublinu ne bo preveč uspeha!” (Foto: J. Splich^)
r/P'
V začetku tedna so Slovenijo prešle manj izrazite hladne fronte, ki so povzročile posamezne snežne plohe.
Ob koncu tedna lahko računamo na suho in postopno toplejše vreme.
tedenski
mozaik
Nemara niste vedeli, katera tovarna daje najdaljši garancijski rok za svoje avtomobile: to je angleška Rolls Royce - tri leta. Sicer pa je zanimivo, da daje nemški proizvajalec skorajda prav tako znanih avtomobilov kot so rolls-royceji -namreč mercedesov - tistim lastnikom, ki avto kupijo v Veliki Britaniji, izjemne pogoje. Vsi lastniki mercedesov v Veliki Britaniji imajo namreč dvanajstmesečno garancijo brez omejitev. Kupci v drugih deželah morajo biti zadovoljni z garancijo pol leta ali pa 10.000 prevoženimi kilometri. Ce kanite torej kupiti mercedes, ga kupite. V’ Londonu.
Pa še ena avtomobilska novica: lani je Porsche proizvedel nič manj kot 37.000 športnih avtomobilov, celih 21.000 več kot leto poprej. Vse več športnikov na tej zemlji?
C e živite v Veliki Britaniji in ste plešasti, pa imate okrogel poldrug milijon starih dinarjev in bi radi imeli namesto pleše bujne lase - se vsedete zjutraj v letalo, ki vas prepelje v Francijo ih zvečer vrne domov, toda z lasmi! Tako se glasi reklamni napis nekega domiselnega Angleža, ki ima veliko strank. Ker ve, da so nekateri zelo občutljivi na plešasto glavo, se je povezal z neko francosko kliniko, ki presaja lase. Posel mu dobro cvete.
Znani trobentač Louis Armstrong, 71, ki je pred leti nastopil tudi v Ljubljani, se kljub svojim letom zopet odpravlja na turnejo. Spremljala ga bo njegova soproga Lucille, s katero je srečno poročen že trideset^ let. Ni znano, če bo med turnejo obiskal tudi Jugoslavijo.
Irka Breda Sullivan, 35, se bo zopet poročila, kar ne bi bilo nič nenavadnega, če ne bi ženina rudi v drugo spoznala v -steklenici. Navada je, da osamljeni mornarji kdaj zapišejo svoj naslov in pripišejo nekaj ljubeznivih besed ter vse skupaj v zapečateni steklenici vržejo v morje. Breda je tako spoznala svojega prvega moža, ki pa je kmalu po poroki umrl Sedaj pa je že drugič našla steklenico z mornarjevim sporočiom in mu pisala. Iz dopisovanja se je rodila ljubezen in te dni jo bosta kronala s poroko.
V gozdarstvu se zatika
Predlogi statutov gozdnih gospodarstev ne ustrezajo — Predpise in priporočila je treba spoštovati — Z lesom naj razpolagajo samoupravne skupnosti lastnikov gozdov!
Začasne spremembe zakona o gozdovih in priporočila republiške skupščine ter sklepi II. seje konference Zveze komunistov Slovenije določajo, kakšno naj bo gospodarjenje z gozdovi in kakšne pravice naj imajo lastniki gozdov. Vse gozdnogospodarske organizacije morajo pripraviti nove statute in v njih uveljaviti predpisane in priporočene orgamzacijske spremembe. Predloge novih statutov so sicer že pripravile, pa ne ustrezajo, Ker zaradi družbenega pomena gozdov njiliove statute potrjujejo občinske skupščine, so jim naročili, naj do julija pripravijo nove, v katerih bodo natančneje določene večje pravice delavcev po obratih in kmetov, lastnikov gozdov.
Predlogi novih statutov gozdnogospodarskih organizacij so bih močno podobni starim statutom. Z njimi so želeli ohraniti večidel stare oblike gospodarjenja z gozdovi. Bili so si tudi podobni, saj so bili sestavljeni po navodilih poslovnega združenja gozdnogospodarskih organizacij Slovenije.
Pri sestavljanju statutov se je
ponovno pokazalo, kako so gozdarji oziroma vodstva gozdnogospodarskih organizacij enotni, kadar gre za zaščito njihovih posebnih koristi. V predlaganih statutih niso priznali ustreznega mesta samoupravnim skupnostim lastnikov gozdov, niti gozdnim obratom. Večino samoupravnih pravic naj bi še naprej obdržali osrednji (centralni) organi gozdnih gospodarstev.
Lastniki gozdov nimajo podobne organizacije kot gozdna gospodarstva, zato se ne morejo bojevati sami za svoje pravice. Vlogo organizatorja je prevzela Socialistična zveza v sodelovanju z nekaterimi republiškimi organi, kot gospodarsko zbornico in sindikati.
Zdaj ne gre več za vprašanje, kakšne pravice priznati lastnikom gozdov — to je v glavnem že določeno — ampak kako jim omogočiti in pomagati, da uveljavijo svoje samoupravljanje. To pa bo treba natančno določiti s statuti gozdnogospodarskih organizacij. Pri enem gozdnem gospodarstvu bo lahko več samoupravnih skupnosti last-
V soboto se je z uradnega obiska v ZAR vnil predsednik Tito, ki je predsednika arabske republike Sadata, s katerim sta izmenjala številna mnenja, povabil, naj obišče našo državo. Na sliki: Tito s soprogo in Milentijem Popovičem ter Mitjo Ribičičem na surčinskem letališču (Tanjugfoto)
NEW YORK - Napovedujejo, da se bodo afriške države znova pritožile pri Združenih narodih oziroma varnostnem svetu zaradi britanskih pošiljk orožja Južnoafriški republiki.
HAVANA - V Ottawi se bodo čez nekaj časa nadaljevala pogajanja med Kubo in Kanado o sklenitvi dvostranskega sporazuma o tem, kako preprečiti ugrabljanje letal. Prva faza pogajanj se je pravkar končala v Havani,
SAIGON - V zrušenem helikopterju v bližini kamboške meje je izgubil življenje poveljnik saigonskih čet v Kambodži general Kao Tri.
COLOMBO — Zunanji minister Demokratične republike Nemčije Otto Winzer bo od 4. do 11. marca na uradnem obisku na Cejlonu.
TUNIS — Na dvodnevnem obisku se je v Tuniziji mudil španski zunanji minister Lopez Bravo. Pogovarjal se je z namestnikom šefa države Nuirom, ker je Burgiba na zdravljenju v Švici.
KAIRO - Poročajo, da so obisk' jordanskega kralja Huseina odložili zaradi pridržkov vlade ZAR glede jordanskega premiera Tela, ki naj bi bil član uradnega kraljevega spremstva.
ANKARA - Na univerzi v Ankari sta spopadli dve študentski skupini. Gre za različne politične frakcije. Policija, ki je zadušila spopad, je na agronomski fakulteti našla precej strelnega in hladnega orožja.
MOSKVA - Imenovanje novi veleposlanik Sovjetske zveze v ZR Nemčiji. Tako bo Valentin Falin za-, menjal dosedanjega veleposlanika Carapkina.
Zelo nepričakovano, kajti kaj takega se doslej skorajda še ni zgodilo v podobnih primerih, so Onassisovi zanikali pisanje zahodnega tiska, da bi imela Jacgueline raka. Znano je, da so doslej časniki pisali o njej in njenem možu vse mogoče, pa nista še nikoli demantirala pisanja o tako resnih zadevah. Sedaj novinarji ugibajo, zakaj sta se slavna zakonca odločila za demanti
Chartie Chaplin bo zopet snemal, čeprav je že leta 1964, ko je s Sophio Loren posnel fdm „Grofica iz Hong-Konga", izjavil, da dokončno odhaja iz aktivnega filmskega sveta. V filmu, ki ga sedaj pripravljajo, bo 82-letni veteran nemega jllma igral 120 let starega moža.
V filmu bodo nastopili tudi nekateri člani njegove številne družine. Scenarij pripravlja Joe Sargent.
nikov gozdov, ki bodo povezane z gozdnimi obrati. Vsaka taka skupnost bi morala biti samostojna organizacija združenega dela in bi torej odločala — ne le predlagala! — o gospodarjenju z zasebnimi gozdovi in prodaji lesa najboljšim kupcem. C e ne bi bila zadovoljna s skupno prodajno službo gozdnega gospodarstva, bi lahko imela svojo. Odločala bi tudi o stroških gozdarske službe v zasebnih gozdovih. Delavci gozdnih obratov bi odločah o upravljanju družbenih gozdov. Le o skupnih vprašanjih bi delavci in kmetje odločali skupno.
Take razlage priporočil in spremenjenega republiškega zakona o gospodarjenju z gozdovi kažejo, da bodo lastniki gozdov lahko v glavnem zadovoljni, ko bodo uresničene. Ne smejo pa čakati, da jih bo kdo uresničil brez njihovega sodelovanja in zahtev. Vodstva gozdnogospodarskih organizacij še vedno menijo, da v gozdarstvu ni moči decentralizirati samoupravljanja, ker so razmere drugačne kot v industriji. Molk in neodločnost lastnikov gozdov bi lahko uporabljali za dokazovanja, da so zadovoljni s sedanjo ureditvijo in pravicami. Kmetje pa se morajo tudi usposabljati za skupno upravljanje svojih gozdov. da jim pozneje ne bo mogel niliče očitati, češ da „za take naloge niso sposobni."
JOŽE PETEK
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
FUNKCIJE ZVEZE IN ENOTNI TRG. Na XVIII. seji Centralnega komiteja ZK Slovenije so obširno govorili o uresničevanju reforme, stabilizacije in predvidenih spremembah družbeno-političnega sistema ter se posebej dotaknili funkcij federacije in enotnega jugoslovanskega trga. Razpravljalci so poudarili, da so nekatere funkcije zveze tako pomembne za gospodarsko enakopravnost republik na enotnem tržišču, da bo potrebno pred sprejemanjem odločitev zagotoviti poseben postopek poprejšnjega obveznega sporazumevanja oz. soglasja re-pivblik. Slovenski komunisti se zavzemajo za popolno ukinitev vseh tistih funkcij federacijo, ki bodo povzročale- državno osredo-toc'anje sredstev, premočno administrativno uiej''vanje in odtujevanje rezultatov dela, buv poprejšnjega soglasja neposrednih proizvajalcev. Ilkrati se zavzemajo za večjo učinkovitost tistih ekonomskih funkcij federacije, ki bodo zagotovile uspešno delovanje enotnega trga.
Posledice zoževanja ekonomskih funkcij federacije se ne bodo smele izraziti v dezintegraciji jugoslovanskega gospodarstva in enotnega trga, v omejevanju svobode in neposrednega konkurenčnega boja gospodarskih organizacij.
ODMRZNITEV OSEBNIH DOHODKOV. Republiški izvršni svet prejema čedalje več zahtevkov posameznih delovnih organizacij, gospodarskih panog ali interesnih skupin, da bi dovolil odmrznitev osebnih dohodkov, oziroma da bi se osebni dohodki povečali za več kot 11 %, kot to določa posebna uredba zveznega izvršnega sveta. Republiški izvršni svet imd namreč po zakonu o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov pravico, da po
posvetu z gospodarsko zbornico in slovenskimi sindikati zahtevkom ugodi ali jih za-vme. Za zdaj sta se oblikovali dve stališči. Prvo je izredno odločno; ni izjem! Njegovi avtorji se zavzemajo za to, da bi vlogam za odmrznitev ne dali zelene luči, dokler delovna organizacija, ki je zahtevek poslala, ne sklene samoupravnega sporazuma. Drugo stališče je verjetno veliko bolj sprejemljivo: delovnim organizacijam naj bi dovolili povečanje osebnih dohodkov, če so dejansko do-
segle takšen dohodek, ki omogoča povišanje ter delitev dohodka in osebnih dohodkov po osnovah in merilili določenih v njihovili splošnih aktih, veljavnih na dan 31, decembra lani. Nadaljnji pogoj je, da bi morale te delovne organizacije odmeriti del sredstev za razširitev materialne osnove za delo in biti
idejno političnih vprašanjih vzgoje in izobraževanja, ki bodo z množično in strokovno preverjenimi stališči in pripombami služile za pripravo sklepov 19. seje Centralnega komiteja ZK Slovenije. O vprašanjih vzgoje in izobraževanja v osnovnih in srednjih šolah, problemih predšolske vzgoje, pa izobraževanja ob delu in drugili, za to zelo pomembno področje izredno zahtevnili problemskih sklopih, bo CK ZKS razpravljal predvidoma prihodnji mesec ali v začetku aprila. Namen javne razprave je, da se celoviteje in z družbeno političnih izhodišč oceni dosedanji razvoj in stanje vzgoje ter izobraževanje na Slovenskem, cilj tega pa je pogumneje in dolgoročneje začrtati temeljne smeri prihodnjih skupnih naporov. Vse kaže. da na tem področju precej zaostajamo in zavoljo tega je treba ponovno opredeliti mesto in funkcijo znanja kot proizvodnega dejavnika ter idejo, samoupravno in vzgojno naravnanost šole. Skratka; znanju je treba znova vrniti njegovo veljavo in ga nuditi vsem. zakaj tako majhen narod kot smo Slovenci, si pač ne more dovoliti, da bi zapravil kakršenkoli naravni talent.
NEDOTAKUIVOST ŽIRO RACUNOV. Znova se širijo alarmantne govorice, da se „nekaj pripravlja" z deviznimi tekočimi ra čuni. Govoricam nasedajo zlasti v tistih kra-pobudnik za sklenitev samoupravnega spora- jih Slovenije, iz katerih je precej ljudi zapo-zuma\ Ker so nekateri zahtevki upravičeni — slenih v tujini. Da ne bi bili v skrbeh za svoj
na primer iz zasavskih premogovnikov - bo verjetno v praksi obveljalo drugo stališče. Ce bi nekateri vztrajali na prvem stališču, pa se zna zgoditi, da bi se nosilcem tako strogih kriterijev, ki ne dovoljujejo izjem, javno zoperstavili slovenski sindikati.
ZNANJU DATI POTREBNO VEUAVO. Te dni se je začela javna razprava o tezah o
težko prigarani denar, jih naj potolažimo z jasno izjavo podpredsednika ZIS Aleksandra Grličkova, kije dejal: „Vem, od kod izvirajo govorice. Pred nekoliko dnevi so začele te alarmantne vesti krožiti v bančnih krogih v inozemstvu. Zato želim izjaviti, da se ne pripravljajo nikakršne spremembe statusa deviznih računov. Devizni računi ostanejo takšni, kot so!“
tedenski zunanjepolitični pregled
Topovi ob Suezu molčijo, dobna poročila z iaoškega bo toda to območje je še vedno ža- jišča in od dneva do dneva je rišče možnih spopadov in zato postajalo jasnejše, da ofenziva
ni niti najmanj čudno, da se med nasprotujočima se stranema nadaljuje boj — le da ne z orožjem, marveč z besedami. Kajpak nikomur ni žal, da je tako, zakaj jezik diplomatov je vendarle (čeprav ne vselej) manj nevaren kot jezik vojakov. Se-^danji trenutek ob Suezu označuje diplomatska ofenziva voditeljev Združene Arabske republike, ki si prizadevajo prisUiti Izrael, da bi se vendarle odločil za mirovne razgovore in vsaj rahla pripravljenost Tel Aviva, da take razgovore začne. Pot, ki jo je začrtal pokojni predsednik Naser, je hkrati navodilo tudi za sedanjega egiptovskega predsednika Sadata. To pomeni, da si prizadeva na miren način doseči z Izraelom sporazum, ki bi vendarle že odpravil nenehno oboroženo — konfrontacijo na Sinaju. Minuli teden so v javnost prodrli nekateri podatki, ki izpričujejo, da je Egipt voljan dati Izraelu tudi nekatere koncesije — to ni več tisto nepopustljivo stališče Egipta izpred dvajsetih in več mesecev. Tedaj so v Kairu menili, da se mora Izrael brezpogojno umakniti z zasedenega ozemlja, šele potem so bili pripravljeni na pogovore. Zadnji predlogi imajo milejši ton, čeprav ni rečeno, da so Egipčani pripravljeni ta ton še ublažiti. Sadat je, denimo, na-
saigonskih čet ne kaže tako dobro, kot so si zamišljali njeni načrtovalci. Odpor partizanskih sil v Laosu je postajal vse srditejši, izgube napadalcev pa čedalje večje. Ho Ši Minhova pot — o njej smo malce obširneje informirali minuli teden v sestavku na tem mestu — očitno še ni presekana. Američani, ki formalno ne sodelujejo v tej ofenzivi (dejansko pa - saj so v helikopterjih, brez katerih bi- bil vdor Saigoncev v Laos nemogoč, ameriški piloti), so se utrdili v oporiščih ob južnoviet-namsko-laoški meji. Tod morajo zavračati močne napade osvobodilnih sil, ki skušajo oslabiti napadalčevo zaledje. Veliki sosed na severu. Kitajska, je pokazala, da ji vdor v Laos še zdaleč ni všeč: o tem so jasno pričale milijonske demonstracije y kitajskih mestih in pisanje kitajskega tiska. Američani so pohiteli z izjavo, da vdor v Laos ni
Sueški
labirint
naperjen proti Kitajski in to drži samo v toliko, kolikor je
povedal, da bi bil voljan v šestih res, da ZDA v tem trenutku ni-mesecih odpreti prekop, ki bi majo niti najmanjše volje, da bi ga lahko uporabljali tudi Iz- se zapletli v kakršenkoli direk-raelci, če bi slednji seveda v za- ten spopad z najštevilnejšo na-meno odstopili od nekaterih cijo tega planeta. Nixon po-svojih zahtev. Nastaja vtis, da si navija, da se bodo njegove sile je Egipt s svojimi zadnjimi pri- um^nile iz Vietnama brž, ko zadevanji vendarle pridobil šte- bo saigonska armada sposobna vilne simpatije mednarodne jav- sama obračunavati z nasprot-nosti — nemara tudi določenih nikom. Tako nastaja para-krogov tistega dela javnosti, ki doksalni položaj, da se namreč sicer ni nikoli štela za tihe za- ZDA vse bolj angažirajo v treh veznike Kaira. Naš predsednik deželah (Kambodža, Laos in Tito, ki se je konec tedna vrnil Vietnam), da bi se, po svojih iz-z obiska v ZAR (to je bil njegov javah, umaknile iz ene - Viet-prvi obisk te dežele po smrti nama.
predsednika Naserja), se je tudi Sojenje ustaškima terori-vključil v prizadevanja za mimo stoma iz Goeteborga se bo za-rešitev sedaj malce zaspale, pa čelo 13. maja, so sporočili šved-kljub temu še nevarne bližnje- ski preiskovalni organi - med-vzhodne krize. Bilo bi zares pre- tem pa so ustaši, kot vse kaže, tirano optimistično, če bi trdili, „bombardirali" sami sebe, da bi da so bili njegovi pogovori z Sa- se v očeh švedske javnosti pri-datom odločilni za mir ob kazali kot žrtve nekega pritiska, Suezu, toda za mir na tem ob- ki ga sploh ni. Pred poslopjem, čutljivem območju so očitno v katerem je sedež nekega reak-potrebni mnogi napori in šte- cionamega emigrantskega zdru-vilni stiki ter izmenjave mnenj, ženja, je namreč eksplodirala V tem smislu imamo lahko bomba — in nikogar ni, ki ne bi Titove razgovore za koristne - bil prepričan, da so jo pod-še toliko bolj, ker je naš pred- taknili ustaši sami. sednik pred odhodom v Kairo V torek je odpotoval v Mo-izmenjal poslanice s šefi neka- ^vo državni sekretar za zuna-terih velesil in tudi dobil nanje nje zadeve Mirko Tepavac. Pri odgovore. Ni težko domnevati, pogovorih s sovjetskim zuna-da je z vsebino teh odgovorov njim ministrom Andrejem Gro-izčrpno seznanil svojega sogo- mikom bo navzoč tudi naš vele-
vomika v Kairu: to pa je zopet ena izmed tistih akcij, o katerih javnost sicer ne ve dosti, so pa lahko — posredno ali neposredno — koristne za stvar miru.
Ves teden so prihajala po-
poslanik v Moskvi Veljko Miču-nović.
V nedeljo je pakistanski predsednik general Jahija Kan razpustil vlado, čes da to zahteva politični položaj dežele.
Šen^emejčani so tudi na pustni prireditvi v nedeljo ostali zvesti svojemu simbolu — petelinu, ki so mu namenili vodilno mesto v sprevodu, ki je šel skozi naselje. Prireditev si je ogledalo veliko ljudi. (Foto: S. Dokl)
NEVEDA volna, ki jo dela metliška tovarna BETI po holandski licenci, je pri kupcih zelo cenjena. Obrat NEVEDE.v Metliki dela šele nekaj mesecev, vendar že komaj zmaguje naročila strank. Volno dajejo na trg v različni barvnih odtenkih in debelinah. Na fotografiji: posnetek iz proizvodnje.
Občinska konferenca ZMS Novo mesto je v ponedeljek dopoldne priredila prijateljsko srečanje za fante, ki bodo čez kakšen teden oblekli vojaško suknjo. Sprejema se je udeležilo 50 mladincev iz novomeške občine, ki so po razgovoru obiskali še vojašnico Milana Majcna v Bršlinu, kjer so se še praktično seznanili z vojaškim življenjem, ki ga bodo tudi sami v kratkem zaživeli. Na sliki: bodoči vojaki poslušajo pozdravne besede podpredsednika ObS Novo mesto Avgusta Avbaija. (Foto: S. Dokl)
rredffto je
•••
Da lahko ljudski glas podre vse, se je dobro izkazalo v dneh po razvrednotenju dinarja in zadnje tedne pred tem dejanjem, ko so bili najbolj obveščeni že na tekočem o novih cenah. Nji hovo ugibanje do danes sicer ni potrjeno, je pa tako vznemirilo občane, da so temu ugibanju verjeli.
Beseda ^e o prodaji avtomobilov. Ce ostanemo samo pri novomeškem primeru: v skladišču na prostem - ta so v Novem mestu ob hitri gradnji, ko dostikrat ni časa misliti še na skladišča - je bilo prejšnje mesece na desetine avtomobilov, zvečine kragujevške Crvene Zastave, predvsem fičkov, zastav 1300 in 125 PZ. Ob prvem sunku, ki je napovedoval podražitev, so ljudje pokupili dejansko vse, za kar so prej trdili, da je predrago.
In kar je najbolj zanimivo: cene tem avtomobilom so za zdaj ostale še stare, čeprav so najbolj obveščeni trdili, da jih bodo spremenili tisti hip, ko bo spremenjena pariteta dinarja.
Podjetjem, ki avtomobile te vrste prodajajo, so take govorice seveda izredno koristile, ker so se rešila vseh zalog. Za zdaj ni znano, ali se bodoffički in druga Zasta-vina vozila res podražila. Ce se bodo, potem to ni v skladu z obljubljeno politiko cen, saj dele za fičke - tako so se hvalili v Kragujevcu -delajo doma!
NARODNI DOHODEK IN DAVKI:
Turistični barometer
Številke opozarjajo, da je dosežena zgornja meja davčne zmogljivosti za sebnih kmetov — Narodni dohodek se zadnja leta ne povečuje
Narodni dohodek zasebnega sektorja kmetijstva v novomeški občini ne gre v korak z izredno hitro industrijsko rastjo. Medtem ko se industrija prebija na slovenski vrh, je proizvodnja v kmetijstvu iz leta v leto enaka, večje številke pa gredo le na račun vi^ih cen.
Dohodek kmetijstva v novomeški občini je sorazmerno nizek. Pred nekaj leti je znašal narodni dohodek na hektar kmetijske'površine v Sloveniji 1711 dinarjev, v novomeški občini pa komaj 1426 dinarjev. Dohodek na aktivnega kmečkega prebivalca je prav zato v novomeški občini za 18 odstotkov nigi od republiškega poprečja.
Tako se je vrednost proizvodnje v zasebnem kmetijstvu povečala od 80 milijonov v
1965.	letu na 100 miUjonov v 1969. letu, v letih med tema dvema skrajnostma pa je bila
okrog 90 milijonov dinarjev. Narodni dohodek je v tem času narastel od 36,8 milijona na 44,5 milijona, vendar je bil
1966.	leta skoraj enak tistemu v 1. 1969. Vse to potrjuje, da v zasebnem kmetijstvu ni napredka ali pa je tako majhen, da niti približno ne more dohitevati splošnega gospodarskega in družbenega razvoja v občini. Statistične številke, ki upoštevajo realni narodni dohodek ob stalnih cenah, narhreč dokazujejo, dg se je povečal v petih letih za 2 odstotka, torej manj kot pol odstotka na leto! V teh petih letih so se namreč kmetijski pridelki podražili za 18 odstotkov.
Fiskabi prispevki (prispevki iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, ki gredo v zvezni, republiški in občinski proračun) so se od 1966 do 1969 povečali za slabih 45 od-
Nedevalvirana miselnost
Kljub vsemu: januarja rekorden uvoz blaga
Vse kaže, da se po devalvaciji še nismo zavedeli velikih posledic, ki jih bo povzročila. Nismo še dojeli izrednega pomena ukrepa, ki smo ga storili in velike odgovornosti, ki jo prevzemamo.
Kako tudi bi se vsega tega zavedali, ko pa nam je devalvacija povzročila toliko dela in skrbi! Za skrivnost so vedeli mnogi, preden je bila objavljena. V našem ljubem sistemu smo že od nekdaj vajeni iskati luknje. Tudi zato so pred objavo devalvacije mnogi imeli toliko dela in skrbi: tekali so na banke dvigat devize, hiteli so kupovat maike in do-
Karikatura I. t-ranića v Jezu
larje, pokupili so skoraj vse uvoženo bl^o po trgovinah itd.
Tudi v podjetjih ni bilo drugače: hiteli smo uvažati in si ustvarjati zaloge uvoznega blaga za tiste hude čase, ko bosta marka in dolar dražja. Kljub resnim opozorilom, da je treba uvoz uskladiti z izvozom, ki jih poslušamo že nekaj mesecev, smo dosegli, da je bil uvoz v januarju letos tako velik, kot že zlepa ne, in da je tako presegel izvoz, kot že zlepa ne ...
Nato je bila objavljena devalvacija. Vsi smo začeli takoj računati, koliko smo izgubili. Razmišljanja smo takoj nato usmerili v to, za koliko moramo povišati cene, da bomo pokrili izgubo, ki nam jo je povzročila devalvacija.
Mar torej nismo Jugoslovani čudni ljudje? Dobro nam je znano, da je do devalvacije prišlo zato, ker smo uvažali več, kot izvažali, in porabljali več, kot smo ustvarjali. Dvigali smo cene in osebne dohodke in živeli v utvari, da ustvarjamo s tem več kot prej, nalagali smo denar, ki smo ga natiskali, v nove obrate in jalovo upali, da je to napredek.
Vse to nam je jasno in tudi to je povedano, da naprej ne gre več tako: da bo treba zategniti pas in da bomo morali sami plačevati svoje račune. In vendar večinoma razmišljamo predvsem o tem, kako bi nadaljevali po starem, čeprav s tem sami sebi kopljemo grob. Vse kaže, da bo treba za devalvacijo dinarja devalvirati tudi našo miselnost, ker se bo v nasprotnem dinar vnovič zamajal, namesto da bi postal konvertibilen.
M. JAKOPI-C
stotkov: od 1,5 na 2,7 milijona dinarjev. Parafiskalni prispevki (prispevki od katastrskega do-
V	Krškem tovarna gradbenih elementov?
SGP PIONIR Novo mesto pripravlja v dogovoru z Gradbenim podjetjem Nova Gorica načrte in se pogaja o skupni gradnji tovarne betonskih elementov MOL (montažnih lokov), ki naj bi jo gradili v Krškem. Če bodo raziskave tržišča pokazale, da je povpraševanje po montažnih betonskih lokih dovolj veliko, se bosta omenjeni gradbeni podjetji odločili za naložbo.
PIONIR SE UVELJAVUA v LJUBLJANI
Splošno gradbeno podjetje PIONIR iz Novega mesta se je skozi leta v Ljubljani močno uveljavilo z gradnjami. Po številu in vrednosti gradenj v Ljubljani je enakovredno največjim gradbenim podjetjem TEHNIKI, GRADISU, OBNOVI in Gradbenemu podjetju Grosuplje. SGP PIONIR gradi v celoti v Mostah 2 stanovanjska kareja, v stanovanjski soseski Bežigrad, ki bo imela 1500 stanovanj s pripadajočimi poslovnimi objekti, gradi 20 odst. vsega, v Šiški dokončuje eno stanovanjsko sosesko, v novi pa bo gradilo 30 odst. vsega; v stanovanjski soseski v Stari Cerkvi gradi 40 odst. vsega, v stanovanjski soseski Stanešiče s 5500. stanov^pji pa bo gradilo 30 do 50 odst. vsega.
PEKING - V glavnem mestu LR Kitajske so podpisali protokol o dodatni gospodarski in vojaški pomoči DR Vietnamu v tem letu. Podrobnosti niso znane.
Sejmišča
SKORO VSE PRODANO
Na brežiškem sejmu v soboto, 20. februarja, je bilo kupcem na voljo 745 prašičkov, prodanih pa je bilo 633. Manjše pujske so plačevali po 12 do 13 din kilogram, večje pa po največ 8 din kilogram.
PUJSKI PO STAREM
Na sejmišče v Novem mestu so v ponedeljek, 22. februarja, pripeljali 427 prašičkov, prodanih pa je bilo 306. Cene se od prejšnjega tedna niso spremenile. Pujske so prodajali po 160 do 240 (manjše) in po 250 do 480 din (težje).
hodka in dohodkov iz gozda, prispevki v pavšalnem letnem znesku, prispevki za kritje izgub ter 8-odstotni odstopljeni republiški prispevki od katastrskega dohodka in dohodka iz gozda) so se v enakem obdobju povečali za dobrih 18 odstotkov: od 2,7 na 3,3 milijona dinarjev. Oboji prispevki skupaj so 1969 dosegli nekaj več kot 6 milijonov dinarjev, v tem času so se povečali za približno 30 odstotkov.
Številke jasno dokazujejo: standard kmetov je v tem času padel, dosežena pa je zgornja meja v davčni sposobnosti kmetov. To priča beg mladih s kmetij v mesto in vse hujše težave pri pobiranju davkov.
J. SPLICHAL
Tudi letošnja zima za smučarje ni bila najboljša, čeprav je v začetku lepo kazalo. Toplo vreme pa je pobralo sneg, tako da v Crmošnjicah, Trebnjem in drugod niso mogli pripraviti vseh tekmovanj, ki so jih imeli v načrtu. Še najbolj je bila prizadeta Mirna s svojimi skakalnimi tekmami.
Tako ostaja še naprej letna turistična sezona tista, ki skoraj v celoti ustvarja ves turistični promet posameznih gostinskili obratov in turističnih središč.
Priprave na to sezono gredo ob običajnih tudi v zamislih o novi gradnji. Otočec naj bi do poletja dobil garni hotel, Cateške TopUce želijo vsaj nekaj več prostora v bazenih. Novo mesto bo končno začelo zidati nov hotel, načrtujejo gradnje v Dolenjskih in Šmarjeških Toplicah. Denar je v novih pogojih težjega gospodarjenja seveda še večji problem kot doslej. Kljub vsemu pa bi bilo edino prav, če cen ne bi dvignili, ker bo sicer naš turizem izgubil precej gostov.
Kmetijski nasveti
Nov vzpon sadjarstva?
Kako koristno za zdravje je uživanje sadja, ve že vsak otrok, pa vendar smo v porabi sadja neverjetno zaostali. Kakih 30 kilogramov sadja ali sadnih izdelkov poje povprečno Slovenec na leto, to je nekajkrat manj kot na primer Amerikanec, Švicar ali An^ež. Zakaj je tako in kdaj bo drugače, se ne sprašujejo samo tisti, ki živijo od te kmetijske dejavnosti.
Uvoz južnega sadja, ki že leta in leta v velikih količinah prihaja čez našo mejo brez večjih carinskih ovir in v veselje trgovcev, za domače sadjarstvo pač ni najbolj moder gospodarski ukrep. Z njim smo naredili že veliko škodo našemu sadjarstvu, ki marsikje vidno propada. Sosedov kruh je videti pač vedno boljši kot domač, pa čeprav je morda slabši. Južno sadje, pomaranče in banane niso več vredne sadne vrste. S svojim prijetnim vonjem varajo, ker obljubljajo več, kot dajo. In vendar uvozimo na leto blizu 15.000 ton takega sadja samo v Slovenijo, to pa je dobra četrtina vsega sadja in sadnih sokov, porabljenih pri nas.
Ker smo v dobi planiranja in načrtov, naj navedemo, da se bo po računih strokovnjakov poraba sadja v naslednjih dvajsetih letih najmanj potrojila. Sadjarstvu se torej obetajo boljši časi, seveda, če bomo pametno urejali tudi uvoz. Domače sadjarstvo potrebuje določeno zaščito in družbeno pomoč, saj se brez nje ne bo izkopalo iz krize.
V	preteklih letih smo očitno premalo investirali v sadjarstvo. Pridelovanje je |K)stalo drago in negotovo, celo družbeni obrati se po svojem donosu in delovni storilnosti ne morejo primerjati z razvitim sadjarstvom v drugih deželah. Nujno je torej, da pospešeno urejamo moderne^ nasade, ki bodo upoštevali sodobna dognanja v sadjarstvu.
Povečati je treba izbor sadnili plemen, saj sadjarstvo niso samo jabolka, hruške in breskve. Uvesti je treba sodobne vzgojne oblike, nadaljevati gradnjo skladišč in ne nazadnje naše ljudi naučiti uživati sadje. Sadje spada na hotelsko mizo, v šolsko malico, v obroke restavracij, ker je sestavni del jedi.
Inž. M. LEGAN
Bonboni VISOKI C nimajo tekmeca
v kvaliteti Kumi
št. 8 (1091) — 25. februarja 1971
Stran uredil: JOŽE SPLICHAL
DOLENJSKI LIST
ZAPIS Z 18. SEJE CENTRALNEGA KOMITEJA ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE
I
Andrej Marinc: »Imamo vso podporo javnosti, da se lotevamo globalnih sprememb«
Kaj bi lahko na kratko v tem trenutku zapisali o aktualnih gospodarskih in političnih nalogah — namreč po omenjenih razpravah in dogovarjanjih, po novih zveznih ukrepih, ki smo jih doživeli, po dosedanjih gospodarsJcih in političnih prizadevanjih v Sloveniji in Jugoslaviji in pa po strnitvi nekaterih stališč in pogledov, poudarjenih zlasti v uvodnem referatu na seji centralnega komiteja?
Vzdržati pritiske
Z družbeno ekonomsko reformo iz leta 1965 Jugoslavija ni povsem uspela, niti v družbenem niti v gospodarskem smislu. S tem pravzaprav ne povemo nič novega. Da se nam ne bi ponovile izkušnje zadnjih let, se je nujno treba zavedati razlogov, ki so pripeljali sedaj do nove etape, to je stabilizacije, zadnjih ukrepov in do spremembe ustave. Razlogov je seveda še precej več, odvisno od tega, s katerega zornega kota po njih vprašujemo.
Vsekakor ni mogoče reči, daje do te etape pripeljal le tok dogodkov. Zavestna, napredna spoznanja so imela vsaj tolikšno težo. S tem pa spet ni mogoče reči, daje uspešen in tekoč samoupravni gospodarski, družbeni in politični razvoj sedaj kot na dlani.
Prvič je tu nujnost ohraniti, kolikor se da, prednosti devalvacije in vzdržati njene negativne posledice, ki so, računsko gledano, marsikoga prizadele. Cista iluzija bi bila misliti, da je to odvisno zgolj od zveznega izvršnega sveta. Zahteva po splošnih stabilizacijskih programih torej ni dnevna parola. Čimbolj splošna je v vsej Jugoslaviji stabilizacijska usmeritev, toliko lažje bo vpeljati sistemske rešitve (do katerih sedaj še ni prišlo), ki naj bi po--^topno'«t-načrtno“sproščale cene in vse druge administrativne omejitve, sedanje in tiste, ki izvirajo iz preteklosti.
Bitka za cene je prvenstvenega pomena. Praktično to pomeni: ne popuščati pritiskom, v vseh delovnih organizacijah in pri vseh odločitvah družbenih organov pa poiskati vse možne rezerve, seveda ne na račun najslabše stoječih kategorij prebivalstva.
Več ko je namreč izgub v gospodarstvu, toliko večji je pritisk za višje cene, za emisijo ali pa za jemanje enim in dajanje drugim. Dovoljevati brezglavo zviševanje cen, zlasti po zadnjih podražitvah, v podjetjih ne videti drugega izhoda kot ravno v povečanju cen, v odločitvah družbenih organov pa ne storiti vse za razbremenitev gospodarstva bi pomenilo novo inflacijo z vsemi posledicami, ki jih poznamo, ali pa še s hujšimi. Doslednost in učinkovitost je treba zahtevati tudi od zveznih in republiških organov, ki so odgovorni za uresničitev posameznih obdobij, in členov učvrstitvenega načrta.
Zaostriti odgovornost
Ponovno torej lahko ugotavljamo, da je odgovornost za obseg stabilizacije, gospodarske reforme, za odločitve (ali neodločitve) in navsezadnje za moralno podobo naše družbe
toliko večja, kolikor je večja moč vplivanja in odločanja. Seveda velja to tudi za vodilne ljudi in organe v delovnih organizacijah in občinah. Sedaj je pogosto ravno obratno. Odgovornost je zaostrena, opredeljena in sankcionirana prav za delavce na delovnem mestu.
Primerov neodgovornega ponašanja je vse polno. Tako je na primer Vedno več primerov, ko se v podjetjih že kar praviloma izgovarjajo na nevzdržne predpise, medtem ko izigravanje predpisov in špekulacije dobivajo vedno širši obseg. Seveda pa ohranjevanje nevzdržnih predpisov po drugi strani res povzroča dodatno kršenje. „Videti je, kot da se vrtimo v začaranem krogu, namesto da bi na vseh pod-
V	petek se je v Ljubljani sešel centralni komite ZKS in nadaljeval razpravo o naši dosedanji in prihodnji družbenoekonomski usmeritvi, ki se je začela intenzivno razvijati zlasti pred dvema mesecema. 18. decembra je glasilo Komunist objavilo teze o uresničevanju reforme, stabilizacije in o ekonomskem sistemu. Sestavili so jih komunisti iz skupščine SRS, izvršnega sveta, sindikatov. Socialistične zveze, Zveze mladine, gospodarske zbornice, strokovnih in znanstvenih ustanov in iz organov centralnega komiteja. Teze so bile v razpravi zlasti v organizacijah in organih Zveze komunistov, vendar je razprava daleč presegla okvire te crpanizaclje. Teze so bile tudi podlaga za mnoga do-dovarjanja na zvezni ravni, ki so bila doslej glede ustavnih sprememb in pripravljanja »'eš'tev v ekonomskem siste-
ročjih in ravneh ukrepali: kazensko, materialno, disciplinsko, moralno, politično, javno in konkretno.“ Tako nekako smo slišali ravno na zadnji seji centralnega komiteja.
Gre torej spet za odločujoč družbenogospodarski problem, ki ga brez splošne pripravljenosti ne bo lahko odpraviti.
Rešitve v sistemu so nujne
Nevzdržnost nekaterih predpisov izhaja pravzaprav iz dejstva, daje narava dosedanjega ekonomskega sistema bolj administrativna kot pa ekonom^a, tržna ah samoupravna. Tudi to ni novo spoznanje in tudi v tem se kaže v prihodnje zlasti odgovornost tistih, ki bodo morali sprejemati take rešitve, da bodo edinole ustrezne. Vse kaže, da bo treba tudi v ustavi na neki način opredeliti odgovornost.
Eno so seveda neogibne administrativne poteze tedaj, ko postanejo vsi odnosi napeti (kot je to primer v zvezi s sedanjimi pooblastili zveznemu izvršnemu svetu), četudi bi bilo najbrž mogoče ob večji strokovnosti že prej in pravočasno predvideti ,„pregretost“ gospodarstva - drugo pa je odgovornost, da bo življenjska doba možnosti, administrativnega, centralističnega in etatističnega odločanja v škodo go^odarstva in samoupravljanja čim krajša. Zato bo treba čimprej izpopolniti zunanje-
Vse karikature na tej strani so iz beograjskega JE2A
trgovinski sistem, carinsko politiko ter davčni in davčno-kreditni sistem.
Ce upoštevamo vse povedano, je fronta torej izredno široka. Kjerkoli bi popustili ali zakasnili, bi se njena linija pomaknila nazaj. V primeru, da bi prišlo do večjega popuščanja, pa bi se lahko nalomila in bi jo bilo treba spet na novo postavljati. To spoznanje naj ne bi povzročilo dramatizacije, marveč služilo vsesplošni odločnosti in koristi.
Razvoj tržišča in njegova enotnost v Jugoslaviji
Vse sistemske rešitve, če jih gledamo s čisto gospodarske plati, naj bi vodile pravzaprav k učinkovitosti, razmahu in enotnosti tržišča. Tu mislimo tudi na spremembe zvezne ustave in na novo opredelitev funkcij federacije. Gledano z druge plati, pa gre za krepitev samoupravnega položaja delavca.
\
Na zadnji seji centralnega komiteja so se v tej zvezi zavzeli zlasti za teoretično, praktično in ustavno opredelitev odnosa do tako imenovanega ,jninulega“ dela. V tej zvezi bi lahko svobodno in zgoščeno predstavili referat tudi takole: pridobljeni dohodek delavca in delovne organizacije ni samo rezultat njunega dela. Glede osebnega dohodka naj bodo merila delitve po delu kar najbolj izenačena. To pomeni, da delovni ljudje v samoupravnih aktih sicer sami določajo osnove in merila za delitev dohodka in osebnih dohodkov, vendar morajo ta merila usklajevati z drugimi delovnimi organizacgami.
Zelo poenostavljeno povedano, gre pri tem vprašanju tudi za možnost vlaganja dohodka delovnih organizacij ali pa zasebnikov. Logično pa je, da ne bo nihče vlagal v drugo delovno organizacijo^ če ne bo imel od tega večje koristi, kakor če bi vlagal v banko. S tem bo seveda prevzel večje tveganje. Razumljivo, da bodo ob takem vlaganju nujne omejitve, ki jih narekujejo osnove našega samoupravnega socialističnega sistema.
Hkrati pa gre pri tem vprašanju za svobodnejše kroženje sredstev, s čimer bomo dosegh prepotrebno integracijo gospodarstva in hitrejši razvoj enotnega tržišča v Jugoslaviji. Enotnost in razvoj tržišča, kar naj bi dosegli z ustavnimi rešitvami, pa je spet nujen pogoj, da nam bo dolgoročno uspelo stabilizirati in razviti gospodarstvo ter politične odnose v Jugoslaviji.
Novi odnosi v federaciji
Kot vemo, je že dolgo govora^ o paritetni sestavi predsedstva SRFJ, kar ni samo vprašanje t^o imenovanega nasledstva, marveč tudi enakopravnosti in suverenosti narodov ter republik in pokrajin. Očitno je, da bo tre-
C?
ba s predvidenimi ustavnimi spremembami hkrati zagotoviti uspešen razvoj samoupravnih odnosov.
Čeprav bodo imele tudi republike (če se omejimo na ekonomsko plat ustavnih sprememb) in drugi samoupravni subjekti pomembno vlogo pri funkcioniranju enotnega trga, je iz dosedanjega načrtovanja bodočih gospodarskih funkcij federacije jasno, da bo prav ta glavni nosilec odgovornosti za enotnost trga. Pri tem bodo seveda nekatere funkcije t^o pomembne za ekonomsko enakopravnost republik na enotnem trgu, da bo potreben pred sprejemanjem važnejših odločitev poseben postopek poprejšnjega obveznega sporazumevanja oziroma soglasja republik.
Naj zaključimo (s sicer dokaj znanimi stališči) tako, da povzamemo še nekatere uvodne misli s seje centralnega komiteja: ukiniti je treba vse tiste funkcije, ki bi povzročale bodisi etatistično centralizacijo in prerazdelitev akumulacije (razen glede kreditiranja hitrejšega razvoja gospodarstva manj razvitih) ali pa še v naprej ohranjale administrativno urejanje. Zvezni organi naj bodo učinkoviti tako, da bi zagotavljali učinkovito delovai^ enotnega tržišča. Dobro namreč vemo, da se srečujemo z raznimi diskriminacijskimi ukrepi in nelojalno konkurenco. To ustvaija ne le negativne ekonomske posledice, marveč tudi politične.
Medrepubliško usklajevanje, dogovarjanje ali soglage pa bi bilo nujno predvsem na področju davčne poUtike, nadalje glede tako imenovanih kompenzacij oziroma na zvezni ravni naprej določenih nadomestil proizvajalcem, ki jih bo ekonomska politika postavila v trajnejši neenakopraven položaj na tržišču; dogovor pa bo potreben tudi pri sprejemanju družbenega plana Jugoslavije.
V	zvezi s stališčem in planom je morda treba reči še tole: Tržišče je bistvena združevalna sila celotnega gospodarstva in je zato razmah tržnih odnosov nujen. Vendar ne stihijski, kakor kažejo mnogi sedanji pojavi. Torej lahko govorimo le o organiziranem in usmerjanem trgu, se pravi o potrebnem samoupravnem planiranju. ,JLe tako se lahko ognemo nevarnosti, da bi postali ujetniki tržne stihije, in maksimalno izkoristimo vse prednosti delovanja tržnih zakonitosti."
P.B.
SAMOJDA Ne BI TA POMLAO* odtajala
cen!
1
To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami!
stega
iškega
dne
Vrnitev
1
Izza Goijancev se je začelo daniti. Narava se je začela 4 prebujati. Na travnikih se je v prvih sončnih žarkih lesketala ^ rosa. V gozdu je završalo. Iz ptičjih grl se je oglasila pesem. # Po stezi, ki je peljala preko pašnika, je prihajal človek. Že ^ na prvi pogled sem ugotovil, daje revno oblečen. V rokah je nosil star, oguljen kovček. Ko se mi je približanje pozdravil: „Dobro jutro.“ Odzdravil sem. Neznanec je odložil kovček in sedel nanj.
Kdo je ta moški, sem se spraševal. Bil je srednjih let, kosmatega obraza, izpod košatih obrvi pa je gledalo dvoje črnih oči. Nekoliko osivele lase je imel počesane nazaj. Oblečen je bil v oguljeno sivo obleko, ki je bila ponekod že zakrpana.
Na nogah je imel rjave usnjene škornje, ki so bili že močno obnošeni.
„Ne poznaš me, Ivan? Vedel sem ... Se mč ne spommjaš, kako sva skupaj pasla prav na tem pašniku? “
„Stric, vi? !“ Spoznal sem našega soseda.
„Pravili so, da ste odšli v Nemčijo.“
„Res sem šel. Hvalili so . .je dejal z raskavim glasom. „Hvalili so in me pregovorili. Saj veš, da pri nas nismo nikoli dobro živeli, pa sem šel. Sanjal sem o sreči, o bogastvu ... Toda sanje se niso uresničile. Prvič sem bil razočaran, ko so me zaposlili v kamnolomu. Takega dela je bilo tudi doma dovolj. Zaslužil sem res dobro, toda delo je bilo nevarno. Kmalu sem delo zapustil in odšel iskat dmgam boljšega. Pet let sem se klatil po Nemčiji, a poštenega dela nisem našel. Kopal sem jarke, pometal ceste in celo čistil stranišča. Potem sem zbolel. Za delo nisem bil več sposoben. Nekaj časa sem se zdravU. potem pa sem se napotil proti domu. Zdaj sem tu . . .“
Utilinil je in se zamislil. Postajal je vedno bolj mračen.
„V mladosti sem bral knjigo, v kateri je z velikimi črkami 'J pisalo: Ce nisi ptica, ne sedaj na robove prepadov. Jaz nisem ptica, pa sem vseeno sedel. Tega se do danes nisem zavedal. Omahnil sem ... sedaj padam ... Jasno že vidim dno prepada . . . Ostre skale ... Tam se bo raztreščilo moje življenje ...“
Ko je utihnil, sta mu dve debeli solzi zdrknili po licih. Vstal je in dejal:
„Grem.“
Potem se je ozrl okrog sebe in s tresočim glasom dejal:
„Lepa moja domovina, zadnjič te opazujem!"
Vzel je kovček in odš^l. Dolgo sem gledal za njim. Naslednji dan sem izvedel, da je naš sosed umrl. /
JANEZ PIPAN, učenec osnovne šole Brusnice
Deček s temnimi očmi
Bil je zadnji dan v letu. Počasi spm se vzpenjala v četrto nadstropje bolnišnice. V nosnice mi je silil zoprn vonj po etru. Premišljevala sem o bolnikih, ki si žele svežega zraka, svobode in sprehajanja po ulicah brez skrbi in brez strahu.
„Dober dan!“ sem kot navadno pozdravila radovedne obraze, ki so mi vedno prijazno odzdravljali. Na beli blazini sem zagledala bled tetin obraz, suhe in koščene roke, na omarici pa šopek ovelih rož. Vedela sem, da bom spet kakšni dve uri poslušala njene težave, strah pred neznanim, ki se je z naglico bližalo.
„... teta, ali si videla mojo mamico? “ me je vzdramil otroški glas. Pred menoj je stal š^ri ali petletni deček, skuštranih plavih las in velikih temnih oči. Ničesar drugega nisem videla na tem drobnem telescu, kije komaj čakalo na moj odgovor. Na sebi sem čutila ostre poglede bolnic v sobi.
„Da, videla sem jo. Caka na avtobus, da se bo pripeljala k tebi. ..“ sem se hitro zlagala, čeprav se niti sama nisem zavedala, kaj govorim. Toda kako naj temu dečku z žalostnimi očmi povem nekaj, kar ga bo razžalostilo?
Počasi je odhlačal po sobi in se zastrmel v okno. V zrak so štrlele gole veje bližnjih dreves, izza ovinka je pokukalo sonce. Ničesar drugega ni mogel videti skozi okno. Oklepal se je okenske police in se vprašujoče oziral vame, kot daje^hotel reči: „Kje je moja mama? Bo prišla? Si se mi zlagala?
Prav tako močno kot on sem si želela videti njo, ki bi ga objela, se z njim igrala, da bi pozabil, zakaj je tu.
Pozabila sem, po kaj sem prišla. V meni je vse kipelo, v glavi me je tiščalo, kot da se je vsa bolečina te sobe vselUa vame. Zakaj je ta otrok med ljudmi, ki vedo, da se jim bliža smrt? Mar tudi njega čaka ista usoda? Rak v tem drobnem telescu? Ne, saj to ni mogoče!
„Tetica, joj, joj, mama, joj, joj, boli, boli ...“ sem spet zaslišala piskajoči glas otroka, ki se je od bolečin zvijal po tleh. Stekla sem k njemu in ga vzela v naročje. Stiskal se je k meni, skušal se je vriniti vame, da bi del bolečine prevzela nase. Toda kako? Ničesar nisem mogla storiti, da bi mu olajšala goije.
Vrata v sobo so se odprla. Vstopilo je mlado, črnolaso dekle in se zagledalo v naju. Imela ie kratko krilo, namazan in utrujen obra/ komaj zrelega dekleta. Ničesar drugega nisem videla na njej. Zdela se mi je odvratna, toda deček je pozabil na vse in med vriskanjem stekel k njej.
Kmalu nato sem odšla. Počutila sem se utrujeno, kot da bi se vračala z nočnega dela v tovarni. Ko sem naslednji dan spet odprla vrata sobe, v kateri je ležal deček, me je v oči zbodla belo pregrnjena postelja ob oknu.
„Ponoči je umrl. Tako neznansko je kričal, klical vw svoje, si želel nežne roke, ki bi ga tolažila v bolečinah, je povedala ženska na sosednji postelji. „Saj je bolje tako^ Saj ni imel nikogar, ki bi ga pričakoval in zanj skrbel.“
DANICA KOCMUT, Cesta na Vrhovce 43, Ljubljana
,4IAL0 — TUKAJ SV. GREGOR!“ - Freteklo nedeljo so v Slemenih dobili po duigih ietih telefon. Prvi pogovor so imeli med seboj otroci iz osnovne šole Sv. Gregor v kratki enodejanki ,4)va telefona^. Prireditev je bfla v Prosvetnem domu. V imenu krajevne skupnosti je govoril France Ferovšek iz Hudega konca. (Foto: France Modic)
Zakaj čebelarjenje zapostavljeno ?
Čebelarstvo je zelo koristna, ob tem pa tudi vzgojna dejavnost
v
s
I
S
J
\
NI NUJNO
da se uredništvo Dolenjskega lista strinja z vsemi sestavki, ki so objavljeni na tej strani. - K prispevkom, ki jih pošiljate za objavo v našem tedniku, pripišite svoj celi naslov, sicer ne pridejo v poštev za tisk. Na posebne željo pisca lahko ostane njegovo pravo ime za javnost tajno (podpisali ga bomo s kraticami ali kako drugače), vsekakor pa je pred sodiščem za resničnost napisanega odgovoren predvsem sam.
UREDNIŠTVO DL
»Pošiljam vam 20 kanadskih dolarjev«
Spoštovano uredništvo!
Po dolgem času se vam spet oglašam. V pismu vam prilagam naročnino za leto 1970 in 1971. Sem precej pozen in vas zato prosim, da mi oprostite. - V Kanadi gre čas zelo hitro naprej. Vaš list je zame precej zanimiv, zato ne bi rad videl, če bi mi ga ne bi več pošiljali. Najbolj me zanimajo opisi težkega kmečkega življenja, katerega sem tudi jaz nekoč skusil v majhni vasici metliške občine. Rad bi videl, da bi se res kaj kmalu življenje kmeta obrnilo na bolje, saj kinetje v svojem življenju največ pretrpijo.
V pismu vam prilagam 20 dolarjev in vas prav lepo' pozdravljam, enako tudi moja družina.
MARTIN MALERICH Hamilton Ont., Canada
Čebelarstvo je bilo v naših krajih že zdavnaj razvito. Naši predniki so vzgojili tako imenovano kranjsko sivko, posebno znano vrsto čebel. Takrat so med uporabljali namesto sladkorja, razen tega pa tudi kot zdravilo. Pred leti so ga uživali z veščinami vred. Iz voska so delali sveče, ker električne razsvetljave takrat ^ ni bilo.
Čebelarjenje je bilo pred leti mnogo boy donosno, kot je danda-
10 dolarjev za naročnino, dolar za odgovor ...
Spoštovani!
Sem Slovenec in že precej časa živim v Kanadi, odm^njen od domačega kraja, pa si želim kaj več novic od tam. Zato se naročam na Dolenjski list, ki mi ga pošiljajte na Spodnji naslov.
Ne vem, koliko je letna naročnina, zato vam v prilogi pošiljam ček za 10 dolarjev; če ni dovolj, vam še pošljem.
Imam pa tudi majhno željo. Tu imamo neko stavo v zvezi s trgatvijo leta 1966. Zanima nas, kdaj je bila razpisana trgatev v občini Črnomelj oz. v semiški. gori. Razpis je moral biti v Dolenjskem listu. Prosim vas tul uslugo: poglejte v svoj arhiv in mi sporočite, za kar se vam bom pošteno oddolžil. Ce pa stavo dobim, vam pošljem 20 dolarjev. Tu prilagam še dolar za poštnino.
Za uslugo se vam vnaprej zahvaljujem!
ED. LUBERIC Hamilton Ont.
Canada
(OPOMBA uredništva: bomo pogledali in takoj odpisali. Želimo vam, da stavo dobite!)
nes. Za kilogram medu je čebelar lahko kupil hlače. Danes znaša cena medu pri nas približno 10 din za kilogram, v sosednji Avstriji pa 20 din v našem denarju. Sčasoma je sladkor izpodrinil med, čebelarjenje, ki zahteva veliko znanja, veselja in časa, pa je začelo nazadovati.
Mladi kmetje se vse premalo ukvarjajo s čebelarstvom. To vel^a tudi za mestne ljudi, ki si gradio stanovanjske in počitniške hiše stran od industrijskih središč in bi lahko imeli zraven teh tudi čebeljnake. Starejši čebelarji bi morali znati na primeren način pritegniti mlade ljudi in v njih vzbuditi veselje do če-^l. Poudarjam, zanimanje za čebelarjenje ie treba šele vzbuditi.
Cebeiaijenje ima zelo velike vzgojne vrednosti. Mladega človeka navaja na potrpei^jivost, natančnost in na pravilen odnos do narave. Prav te ljubezni do narave, ki ji pravimo tudi srčna kultura, je dandanes premalo. To lahko u^tovimo tudi ob nepremišljenem uničevanju narave, ko dela industrija s 'svojimi izpušnimi plini in izplakami nepoprav-^ivo šKodo.
V varstvo narave, o katerem zadnje čase mnogo govorimo, vklju-
čujem tudi varstvo čebel. Zato je potrebno podpirati vsako akcijo, katere namen je zaščititi rastline in živali. Posebno pomembno vlogo imajo pri tem lahko šole. Narava je celovita. Učencem je treba pojasniti, da so tudi čebele del narave in da z opraševanjem opravljajo izredno koristno delo. Pri tem bi rad opozoril še na neko nevarnost, ki grozi čebelam. Crni ribez, ki ga ponekod zelo uspešno gojijo, je majska rastlina. Večkrat ga je treba škropiti s strupenimi pripravki, ki čel^lam močno škodujejo. Gojitelje ribeza je treba poučiti, da ne bodo škropili v času {X)lnega cvetja, ker s tem l^ko pomorijo veliko marljivih živalic.
ALOJZ PIRC, Ravni, Krško
Prizorček s tekmovanja udeležencev VESELE ŠOLE na osnovni šoli Katje Rupena v Novem mestu, kjer se je 15. februaija pomerilo v znanju za naslove razrednih prvakov kar 243 učencev (Foto: Jelena Pelko)
V zimskem času uživajte vitaminske bonbone VISOKI C Sumi
.J
S
4
J
4
4
5 S
4
4
4
J
0
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
^4
Avtobus ni ustavil
Dogodilo -se je, da jc avtobus, ki odhaja iz Kočevja ob 20.15, vozil mimo postajališča pri občini v Kočevju, ne da bi ustavil, čeravno gaje čakalo nekaj potnikov. Pritoževali so se oni, ki bi potovali preko Ribnice. Zadnji avtobus naj ustavlja na vseh postajališčih, pa če nanj čakajo liki ali pa ne.
V. P. ORTNEK
potni
OPOMBA UREDNIŠTVA: Na avtobusni postaji SAP v Kočevju smo zvedeli, da res dva dni zapovrstjo zadnji avtobus ob -20.15 ni ustavil pri občinski skupščini. Vzrok je bil, da sta bila obakrat avtobusa polna in nista smela naložiti več potnikov. To pa jc trajalo le dva dni zato, ker so takrat v kinu ,jJadran“ v Kočevju vrtcb neki zanimiv film z bolj, manj ali celo nič oblečenimi ženskami. Gledat sc gaje pripeljalo precej ljudi s podeželja - in avtobusa sta bila zato že na glavni postaji polna.
Zvedeli smo še, da so pri SAP po-krenili vse, da se kaj takega ne bi več zgodilo. Zdaj vozita ob 20.15 do Starc cerkve celo dva avtobusa. Prav do te vasi*pa je tudi največji naval potnikov, ki obiskujejo kočevski kino.
f^O ttificiJtti<> Jelhi
POMOČ ZA BOLNICO V ŽABJI VASI ŠE PRIHAJA
Hvala vam, dragi dobri ljudje!
Nove zbirke iz Zaloke, Okroga, Radoviče, tovarne Cosmos-Belt in drugih krajev — Delavci DANE na Mirni so zbrali za Jelko 1350 din — Zdaj je na hranilni knjižici 64.320,83 din
že večkrat smo hoteli posebej omeniti globoko hvaležnost Jelke Lavrič iz Žabje vasi pri Novem mestu kot tudi njene družine za vso doslej zbrano dragoceno denarno pomoč in številna ljubezniva pisma, ki jih je dobila od znanih in neznanih novih prijateljev. Vedno pa je prišlo kaj vmes, da smo poročali sicer o poteku zbiralne akcije, na Jelkino zahvalo pa posebej nismo opozaijali. Seveda vsi dobro-vemo, kako n^vse hvaležna je Jelka z družino Vred, ko je dan za dnem dobivala vedno znova tople dokaze sočutja in iskrenega človekoljubja, s katerim se je spominjajo od letošnjega januaija naprej novi prijatelji, znanci in neznanci. Zato se danes še posebej in iskreno zahvaljuje vsem in vsakomur tudi za najmanjše darilo, saj se je znova docela potrdUa dragocena ljudska modrost, ki pravi: „Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača .Vsem, ki so ji kakorkoli doslej pomagali, se Jelka Lavrič iskreno zahvaljuje!
Naša bolnica je še vedno pod razveseljivim vtisom pisma, katerega prepis je prejšnji teden dobila: obvestilo, da bo 25. aprila sprejeta na zahodnonemško zasebno kliniko, jo zdaj zaposluje in veseli. To je eden izmed najpomembnejših dogodkov v njenem življenju in vsi jo lahko razumemo, kako nestrpno pričakuje začetek zdravljenja v Zahodni Nemčiji.
Z denarnimi nakaznicami so v zadnjem tednu poslali za Jelko: Fani Agnič iz Črnomlja 30 din. Slava Zibred, Vel. Preska-Polš-nik, 20 din; delavci pošte Novo mesto 250 din, dclavci „strojne 1“ tovarne Cosmos-Belt Črno-
melj 460 din; na pobudo osnovne Sole na Radoviči je krajevna oi;ganizaclja RK Radoviča poslala 357,20 din Ivanka Ramuta je zbrala v Bojanji vasi 145,60 din, Mirica Golobič pa na Krašnjem vrhu 53,60 din in na Radoviči
158,00 din).
Pri blagajni našega lista so zadnji teden prispevali za Jelko: družina Rebernik, Novo mesto, 50 din; Emil in Marija Purcbcr, Žabja vas, 70 din, Jože Sirccij. Grosuplje, 50 din; Marija in Stane Pustavrh, Novo mesto, 100 din; ter Marija Butalj in Angelca Železnik iz Žabje vasi 2() din.
Na žiro račun Dqlenjskega lista so poslali za Jelko: Justina Jerina iz Zaloke pri Šentrupertu je zbrala med vaščani Zaloke in Okroga 111 din; Pepca Smrke je zbrala med delavci tovarne „Dana“ na Mirni 1.350 din; občinski sindikalni svet Novo mesto 500 din. Gozdno gospodarstvo Novo mesto 800 din, Slavka Urbas, Cajnarje, 40 din in Franci Pečnik iz Sp. Starega grada. Krško, 50 din.
Do ponedeljka, 22. februaija dopoldne, je bilo zbrano in oddano na hranilno knjižico Jelke Lavrič pri DBH že 64.320,83 din. Vsem: iskrena hvala!
DOLENJSKI LIST
Št. 8 (1091)	25.	februnrjn	1971
DOLENJSKI LIST
tura
in
fora-
anje
Čelovnik: letos obnova fresk
Malokdo ve, da skriva notranjščina cerkvice na Celovniku pri Loki umetnostno zelo pomembne poznogotske freske, delo znanega čelovni-$kega mojstra, ki je poslikal še nekatere cerkve. Celjski Medobčinski zavod za spomeniško varstvo je zato sklenil, da bo letos obnovil stenske slikarije vsaj v prezbiteriju. Pol denarja za ta dela bi plačal sklad, polovico pa naj bi prispevala sevniška občina oziroma njena temeljna kulturna skupnost. Obnova fresk bo veljala približno 20.000 dinarjev.
Nedokončana razprava
Okoli štirideset prosvetnih delavcev in ravnateljev vzgojno-izobraže-valnih zavodov iz novomeške občine je v soboto,. 20. februarja, v prostorih novomeškega Zavoda za izobraževanje kadrov prisluhnilo nerazveseljivi ugotovitvi, da je približno 30 odstotkov slovenskili prosvetnih delavcev religioznih. Ta podatek je sprožil zanimivo razpravo, v kateri je razpravljalce zanimalo, ali reli-gičzni prosvetni delavci lahko znanstveno razlagajo predpisano snov mladini oziroma ali so sploh lahko (tako) vključeni v učno-vzgojni proces kot drugi. Ugotovili so, da bo treba o takih vprašanjih še govoriti.
Na dnevnem redu je bila tudi obravnava tez o idejno-političnih vprašanjih vzgoje in izobraževanja. V tem delu posveta pa dalj od izčrpanega povzetka glavnih vprašanj in tez niso prišli. Menili so, da je še najbolje, če o tezah spregovore posebej v vsaki šoli, pripombe pa pošljejo prirediteljem te razprave.
Ustanovili so društvo pedagogov
18. februarja so v Kočevju ustanovili društvo pedagoških delavcev. Za predsednico so izvolili profesorico Dano Jerše. Namen društva je združevati vse, ki sc poklicno ali ljubiteljsko ukvarjajo z vzgojo mladine. V program dela za letos so vključili predavanje za člane in republiški posvet o podaljšanem bivanju, ki bo v Kočevju. Društvo bo tudi pomagalo mladini pri organiziranju mladinskega kluba.
GRENEK KRUH
Na Dolenjskem dobro znani pisatelj Pavle Zidar (Zdravko Slamnik) je lani izdal nič manj kot pet knjig, vseh do zdaj pa že okoli dvajset. V zadnji, z naslovom „Tumbr“, ki mu jo je natisnila koprska „Lipa“ obravnava prostitucijo. Ko so ga na nekem srečanju bralci vprašali, kako shaja kot poklicni pisatelj, je pikro odvrnil: „Žalostno, ker vsako knjigo prej pojem, preden jo napišem. Če se hočem preživeti, je to edini izhod.“ Bralci so kajpak pravilno razumeli, da pisatelj svojih knjig ne je dobesedno, marveč da pogosto prej zapravi honorar, preden mu knjiga izide. „Se kako rad bi delal kaj drugega, ko bi le mogel stran od peresa." Zares grenek kruh, zlasti če je pisatelju pisanje knjig poklic.
Pot do javnosti
Letos v Ljubljani že deveti mednarodni grafični bienale — Prireditev svetovnega slovesa
----------------------------------------------i
Sredi leta bo v Ljubljani 9. mednarodni grafični bienale, prire- i ditev, ki presega slovenski in jugoslovanski prostor in ki bo hkrati velika parada dosežkov na področju grafične umetnosti danes. Napovedana je razstava z okoli tisoč grafičnimi listi, kar najpre* pričljiveje dokazuje razsežnost in pomembnost te edinstvene prireditve v slovenskem glavnem mestu. Ob otvoritvi bo izšla mapa grafičnih listov šestnajstih slovenskih ustvaijalcev.
Delo, vloženo v tako priredi- prireditvi Theorie, Kunst und^
Tone Kralj: ROJSTVO — olje, 1970 (128x 169 cm) — Umetnikovo darilo Goijupovi galeriji v Kostanjevici (Foto: Viktor Škrinjar)
tev, je nedvomno naporno in odgovorno hkrati, bilo pa bi brez pravega haska, če ne bi dogodek tolikšnega pomena naletel na sorazmeren odmev v javnosti. Na tiskovni konferenci prejšnji teden so prireditelji opozorili zlasti na to vprašanje: kako poiskati tisto pravo pot do javnosti. Ne gre le za to, da si razstavo ogleda toliko in toliko obiskovalcev oziroma da bi ta dogodek merili s statističnimi merili in z njimi določali uspeh. Gre bolj za odzivnost recenzentov, za preprosto ugotavljanje, koliko je taka prireditev vredna, potrebna in koliko nam da.
Kajpak so na tiskovni konferenci obvestili predstavnike jugoslovanskega tiska o vsem pomembnem, kar se navezuje na ljubljanski bienale: o simpoziju Grafika danes in jutri, ki ga bo priredila jugoslovanska sekcija mednarodnega zdmženja umetnostnih kritikov, o nuernberški
ALI PRIHAJAJO ZDAJ TISTI PRAVI ČASI ZA KULTURNO' DEJAVNOST?
DREVI SEJA DRUŠTVA -
Danes ob 18. uri bo imel upravni odbor DPD Dušan Jereb v glasbeni sobi Zavoda za kulturno dejavnost v Novem mestu zadnjo sejo pred društvenim občnim zborom, ki bo predvidoma v prvi polovici marca. Obravnavali bodo vprašanje nadaljnjega obstoja društva, ki ima šc na dolgu proslavo lanskega srebrnega jubileja. Beseda pa bo tudi o novem vrednotenju amaterizma, ki naj bi dobil v kulturni skupnosti ne le moralno, ampak tudi gmotno podporo.
„IGRA V Štirih - kdo
DOBI“ - V okviru prireditev, s katerimi je Novo mesto počastilo kulturni praznik, je bilo tudi gostovanje Mestnega gledališča ljubljanskega 18. februarja. Ljubljanski gledali^-niki so na novomeškem odru uprizorili „Igro v štirih - kdo dobi“ sodobnega angleškega dramatika W. D. Homa.
NOV DIREKTOR DRAME -Osrednje slovensko gledališče. Drama SNG, je dobilo naposled - po skoraj enoletnem „brezvladju** -novega vodjo. To je Janez Senk, ki je bil v zadnjem času zaposlen na televiziji. Sokandidata je imel v režiserju Jožetu Babiču, izvoljen pa je bil na tajnem glasovanju.
NOVA REVIJA „BOREC * - Ne,
V Šmarje^dh Toplicah je predsednik republi^ega prosvetno-kultumega zbora MUoš Poljanšek dejal, da je Novo mesto že po svoji bogati tradiciji kulturno središče Dolenjske, da pa si mora v dandanašnjem času to vlogo še utrditi, skratka dokazati, da je to, kar je.
„Kako in kdaj bi Novo mesto lahko to doseglo? “ sem slabe tri tedne kasneje vprašal Borisa Savnika, predsednika iniciativnega odbora za ustanovitev novomeške kulturne skupnosti, ko sva se pogovarjala o vprašanjih, ki so bila po sprejemu z^ona o kulturnih skupnostih in financiranju kulture že večkrat na dnevnem redu.
beno in gledališko življenje, bolj kakor drugod na Dolenjskem, izredno razgibano že od čitalniške dobe dalje, starejši meščani in okoličani pa se bodo spomnili, da je bila novomeška 1(ultura šc pred samim začetkom druge vojne v zenitu. Tudi po vojni je imelo Novo mesto kaj pokazati in v tistih prvih letih po osvoboditvi so v naši metropoli zrasle nekatere ustanove, ki s svojim delovanjem segajo daleč čez občinske meje, tako rekoč pokrivajo pokrajino: Studijska knjižnica, Dolenjski muzej. Dolenjski list in še katero bi lahko omenil. Nadalje so tu pokrajinske Sole, da o industriji, ki je danes za zgled v slovenskem prostoru, ne govorim. Prepričan sem, da so to dejstva, ki govore v prid temu, da je Novo mesto močno dolenjsko središče. Sprva smo se tudi zelo zavzemali, da bi bilo to središče žarišče medobčinske kulturne skupnosti.
,>Iovo mesto oziroma novomeška občina bo imela torej svojo kulturno skupnost. Kako daleč so že priprave? “
,,Skupnost bomo ustanovih sredi marca. Komisija jc že pripravila osnutek statuta in poslovnik za ustanovno skupščino. Statutarni osnutek je šel v javno obravnavo v Smar-ješkili Toplicah, poslali pa smo ga tudi v delovne organizacije, poklicne kulturne ustanove in krajevne skupnosti. Predvideno je, da bo četrtina članov skupščine iz delovnih organizacij.**
„Kaj je pričakovati od kulturne skupnosti? *‘
„Cimprej bomo morali preveriti dejansko stanje na kulturnem področju v občini, prisluhniti željam ljudi in evidentirati potrebe. Te ugo-
tovitve bodo rabile za izdelavo ^lošnega načrta za delo. Poklicne in amaterske kulturne organizacije bodo morale kajpak narediti svoje načrte. Zakaj tolikšen poudarek na načrtih? Že zdaj je potrebno vedeti, da bo kulturna skupnost financirala predvsem načrte in tako posredno vplivala tudi na kakovost dejavosti. Kakpvpst bo torej edino merilo, po katerem bo kulturna skupnost odmerjala denar.
,JCakšno vlogo naj bi imele poslej poklicne kulturne organizacije? ** „Spremeniti bodo morale dosedanje delovne navade in postati mentorice za kulturno dejavnost na terenu. **
„In amaterizem? “
„To jc in ostane elementarna kulturna potreba ljudi in bo deležen še posebne naklonjenosti kulturne skupnosti. Delo v amaterizmu je trud, ki se ga ne da preplačati.**
,,Se tole bi vas rad vprašal: kakšno vlogo pa naj poslej zavzame me-cen.stvo? Ali bo v kulturni skupnosti ^loh še potrebno? **
„Računamo, da bo za kulturo letos okoli 1,8 milijona din ali enkrat več kot lani. To je razveseljivo, čeprav sam ne zaupam preveč števil-
kam. Marsikaj bomo lahko izboljšali, za vse pa ne bo. Mecenstvo bo moralo ostati. Poskušali bomo dobiti naklonjenost tistih delovnih organizacij, ki .so že do zdaj rade prispevale za kulturo. Denar bomo potrebovali predvsem za investicije; v Novem mestu jc nujno potreben so-• doben kulturni dom. IVAN ZORAN
Werk in o razstavi Grafika v svetu, ki bo po Nuernbergu, New Yorku in Tokiu prišla tudi v Ljubljano.
Letošnja grafična prireditev v Ljubljani bo hkrati tudi obračun z dosedanjirhi bienali ter priprava na deseti jubilejni bienale.
„SLOVENKA V NOB“
To je naslov zbornika dokumentov, člankov in spominov, ki ga je založba Borec natisnila pred kratkim in ga bomo v prihodnjih dneh lahko kupili tudi v dolenjskih knjigarnah' Obsežno delo (več kot 2500 strani) je posvečeno našim revolucionarnim ženskam - partizankam, aktivistkam in internirankam. Pripravljali so ga več let, pobudo pa sta že leta 1957 dali Vida Tomšič in Angela Ocepek. Gradivo so uredile Stana Gerkova, Ivka Križnarjeva in Štefanija Ravnikar-Podbevškova. Velik del zavzemajo spomini, ki so jih napisale preproste ženske, ki so sodelovale v NOB.
FAKSIMILIRANA
„SLAVA“
Znamenito delo našega zgodovinama Janeza V. Valvasorja „Slava •. vojvodine Kranjske** (Die Ehre de^lt Herzogthums Crain) bo te dni spet zagledalo beli dan pri Mladinski knjigi. To bo faksimile nuernberške izdaje tega zajetnega dela iz leta 1689. Snov „Slave** je razdeljena v , petnajst debelih knjig; pri Mladinski knjigi pa bo izšla v štirih delih oziro- ' ma knjigah. Prva knjiga bo v prodaji te dni, druge tri pa bodo natisnjene med letom. Redakcijsko delo je opravil prof. Branko Reisp, ki bo na koncu četrte knjige dodal tudi obširnejšo spremno besedo.
••••••••
Metlika: »Mi smo za eno skupnost«
Nič ni slišati, da bi Metličani že pripravljali ustanovitev kulturne skupnosti, zato smo prosili za izjavo o tem podpredsednika občinske skupščine inž. Ivana Kostelca. Povedal je:
„Naše mnenje jc, da je Bela krajina tako majhna, da bi lahko kulturno področje v obeh občinah enotno usmerjali. Od vsega začetka smo se navduševali za belokranjsko kulturno skupnost, toda imamo vtis, da bi bili Črnomaljci raje za.se. Z naše strani ni
nobenih zadržkov. Lahko rečemo le, da nam bo žal, če ta prizadevanja ne bodo uspela. Ce bomo že kulturo, ki je duhovna dobrina, ločili z občinskimi mejami, potem bo verjetno še teže vpeljati enotno politiko na drugih področjih.
Seveda je to le ena plat medalje in naše mnenje. Siliti ne moremo nikogar, zato bomo morali ustanoviti svojo skupnost, če do enotne belokranjske skupnosti za kulturo ne bo prišlo.**
„Pravega odgovora, kratko povedano, ne vem, poskušal pa se mu bom približati z nekaterimi dejstvi in pomagali. Res je. da je bilo glas-
Sevnica: boj za vredno in dobro
Kulturni delavci v sevniški občini ugotavljajo, da prihaja pomembna prelomnica na kulturnem področju — Vloga ZKPO bo v kulturni skupnosti še pomembnejša — Presahnjene vire je treba oživiti
dosedanja revija s tem naslovom bo ostala, le njena vsebina bo dru^čna, kot smo je bili do zdaj vajeni. Revija „Borec** bo poslej bolj zgodovinsko razmišljajoča, kritična in polemična, sprotno informativno pisanje bo opustila, ker glede na izhajanje s takim gradivom ne bi bila aktualna. Se nadalje bo prinašala literarne in likovne prispevke, vendar samo take vsebine, ki se bo časovno in vsebinsko ujemala z obravnavano zgodovino. Imenovan je nov in razširjen uredniško odbor, ki bo zagotovil, da bo revija res talca, kot predvideva njen novi koncept.
JUBILEJ V DOBOVI - Prosvetno društvo „Stanc Vogrinc** bo proslavilo letos petindvajsetletnico ustanovitve. Srebrni jubilej bodo že marca počastili 8 konccrtom, na katerem bo nastopil moški pevski zbor. Folklorna skupina sc že pripravlja na nastop na prireditvi „Dobova pleše in poje**, s katero bodo tudi počastili društveni jubilej.
„PUSTNE NOVICE** - V KrŠcem so že enajstič izšle „Pustne novice**, tradicionalno glasilo pustnih veseljakov. Letos so natisnili 4000 izvodov tega glasila, ki je od prve do zadnje strani popoprano in zabeljeno s pikrimi domislicami in šaljivimi prigodami iz Spodnjega Posavja.
„Zveza kultumo-prosvetnih organizacij ob ustanovitvi kulturne skupnosti ne bo menjala vloge, vse prej kot to. V kulturni skupnosti se bo morala še bolj zavzemati za to, da bo pri posamičnih odločitvah za kulturo vrhovno merilo interes posameznika in družbe,“ je med drugim poudaril Jože Bogovič na nedavni občinski konferenci ZKPO v Sevnici.
Dejali so, daje kulturna dejavnost v sevniški občini pretežno na ramah amaterjev, ki želijo doseči kaj več, kot je mnogokje v navadi: hočejo biti ustvarjalni, pa naj gre za samo
področje njihove dejavnosti ali pa za oblikovanje kulturne politike. Kulturni amaterizem je namreč zelo pomemben člen v naši vsesplošni omiki, za katero pravimo, da se de-
Kam teče ta široka reka ?
„Večkrat premišljujem, kam teče široka reka mladih bralcev, ko končajo osnovno šolanje. So-larske knjižnice se ne morejo pritoževati glede števila bralcev. In tekmovanja za bralne značke to reko mladih bralccv še širijo in poglabljajo, pozneje pa, ko da reka usahne v puščavskem pesku, statistike prikazujejo le nekaj odstotkov odraslih bralcev, ki preberejo po kakšno knjigo na leto.**
To, z roko pisatelja Leopolda Suhodolčana podpisano premišljevanje me je spodbudilo, da sem se ob razmerah, ki na Do; lenjskem niso drugačne od tistih
drugod po Sloveniji, vsaj kar zadeva šolske knjižnice in branje knjig, ki jih le-te premorejo, še sam vprašal: da, le kam teče ta široka reka mladih bralcev? Kaj dobe v roke potem, ko prerasejo osnovnošolsko dobo, ko so npr. stari petnajst do osemnajst let?
Morebiti bo držala že sto in stokrat ponovljena ugotovitev, da bralec tega, predpolnoletnega obdobja že sam po sebi ni preveč naklonjen knjigi, vendar je bržkone velik del krivde za to v tem, ker preprosto ne premoremo njemu primerne (sodobne, kritične, vsestransko privlačne) leposlovne knjige. Ingoličeva
'„Gimnazijka** in morda še kakšno delo je skoraj izjema. Ali ni potem skoraj nujno, da se bralec, osemnajstletnik, zateka po čtivo v kioske in da potem ne zna niti v kinu potegniti ločnice med dobrim in slabim filmom in da se tudi sicer prej navduši ob slabi kot dobri televizijski oddaji?
Odgovori na taka in podobna vprašanja se kar sama potisnejo v dlani. Se je treba s tem sprijazniti ali pa bomo naposled dobili na knjižne police dela, ki bodo tudi iz predpolnoletnikov ustvarila široko reko bralcev?
IVAN ZORAN
mokratizira. Pomeni, da je tudi za amaterizem dozorel čas, ko lahko kulturni delavci sami odločijo, kaj od vrednega in dobrega bodo gojili in česa ne. Je pa res, da so zaradi nepravilnega vrednotenja tega družbenega področja, a najčešče zaradi pomanjkanja denarja številni viri, iz katerih se je amaterizem napajal in obratno, ki jih je taisti amaterizem duhovno bogatil, presahnili.
Jalovih sestankov in praznili besedičenj ter lepih in grdih besedi bodi naposled konec, ker je bolj kot kdajkoli prej čas za dejanja. Pri tem se je treba zavedati, so menili, da vsega, kar ni dobro, kar je preveč občinsko poudarjeno, ne bo možno porušiti hitro, samo z mislimi in besedami, ampak predvsem s trdim delom, čemur bi lahko rekli tudi nova kulturna praksa. Ta praksa pa bo morala temeljiti na dveh spoznanjih: da je treba nujno računati s kulturnim tržiščem in da se kultura ne bo mogla razvijati brez načrtov.
Tudi za sevniško občino mora veljati, da brez jasne politike kulture ne bo možno niti za ped premakniti po poti, ki si jo začrtujejo. Zla,sti je potrebno določiti nosilce take politike, ker bo v isti sapi tudi znano, < kdo je za kaj odgovoren. Pri tem pa je neobhodno ugotoviti, kaj mora in more napraviti društvo, delovna ali družbena organizacija, posamezniki in ne nazadnje občina. Vse to pa že narekuje družbeno dogovarjanje, brez katerega tudi v kulturni skupnosti ne bo možno dosegati uspehov.	p.	p.
France Demšar - Jože Valentinčič
SRK1VN05T, KI NI SKRIVNQST
Kako bodo delali Sevničani ?
Kakšen naj bo klub mladih? — Pomoč ostarelim prebivalcem — Usmerjanje dela vaške mladine —- Zboljšanje štipendiranja študentov in dijakov
I
Vse to se bo neopazno dogajalo v delclici, dokler ne bo nekega dne prvo jajčece dozorelo. Skočilo bo iz mešička in jajčnika in se znašlo v jajcevodu, da bi sc tam srečalo s semenčicami. Toda . . .
Da! Toda ti boš takrat stara šele 11 ali 12 let, morda tudi leto več, zato še nikakor ne smeš postati mama, zato sc tvoje prvo jajčece na noben način še ne sme srečati s semenčicami! Otrok si še, otrok, ki je komaj stopil v puberteto, pa zato prav sedaj potrebuje skrbne in trdne mamine roke, da tc bo peljala zrelosti in odraslosti naproti.
Res je, ko deklica spolno dozori, lahko postane mama, ne more pa še mama tudi biti. Biti mati pomeni otroka negovati, skrbeti zanj in ga voditi skozi življenje z vso odgovornostjo, da bo lahko nekega dne našel svoj prostor pod soncem. To pa je zelo težka in odgovorna naloga, naloga, ki jo zmorejo samo odrasli in zreli ljudje! .
Vedi: materinstvo je pravica, ki jo imajo le odrasle in zrele žene!
Pa se vrnimo spet nazaj.
V jajčniku bo torej nekega dne dozorelo prvo jajčece in v jajcevodu čakalo na semenčico. Morda bo čakalo nekaj ur, morda tudi dan ali dva, potem pa bo odmrlo. Vsega tega deklica ne čuti in ne ve, da se v njej kaj takega sploh dogaja. Pač pa bo nekega dne povsem nepričakovano zakrvavela iz rodnega kanala.
Kaj sc jc zgodilo?
Jajčecc je odmrlo, zato so vse priprave na nosečnost postale nepotrebne. Sočna maternična sluznica je odveč, žilice so popokale in sluznica je začela odstopati od maternične notranje stene. Začela se je luščiti kot omet od zidu, iz potrganih in popokanih žilic pa je pricurljala kri in skozi rodni kanal pritekla ter umazala dekličine hlačke.
Deklica je dobila prvo menstruacijo.
Luščenje sluznice in čiščenje maternice bo trajalo tri do pet dni, dokler se maternična notranjost ne bo povsem očistila in zacelila, da bo spet taka, kot je bila pred menstruacijo.
Prva menstruacija pa jc šele začetek. '
Odslej bo namreč vsak mesec dozorelo po eno jajčece, enkrat v enem, drugič v drugem jajčniku, maternica pa se &o vsakič pripravila na nosečnost. Toda vsakič bo jajčecc zaman čakalo na semenčico, odmrlo bo in vsa zgradba v maternici se bo spet podrla. Deklica bo spet zakrvavela, spet bo dobila menstruacijo. Tako se bo to ponavljalo mesec za mesecem, dokler ne bo nekega dne postala zrela žena in si z možem zaželela otroka in ga tudi naročila. Takrat jajčecc ne bo zaman čakalo na semenčico in nc bo odmrlo, srečalo se bo s semenčicami, ki ji jih bo dal njen mož, zanosila bo in čez devet mesecev postala mama!
Zdrava žena ima menstruacijo vsak mesec. Ta ,,mesec" je lahko krajši, lahko pa tudi nekoliko daljši kot 30 dni, ni pa to prav nič važno in nima nobenega vpliva na ženino zdravje.,
Med 45. in 50. letom jajčniki prenehajo izdelovati jajčeca, žena je prišla v meno ali klimakterij. Ker ni več jajčec, žena izgubi menstruacijo, in ker ni več jajčec, tudi ne more več zanositi in biti mama.
Tohko o menstruaciji. Besede perioda, mesečna čišča ali mesečno perilo so samo druga imena lA isti pojav.
Prva menstruacija. \ knjigali boš lahko brala tudi besedo monarha, je zanesljivo znamenje, da sc normalno razvijaš in rasteš v dekle, za katerim se bo rado obrnilo marsikatero moško oko.
Se tole: stopi k mami in jo spomni na to, kaj te čaka. Pripravila ti bo potrebne higienske podložke, povedala pa tudi šc nekatere stvari v zvezi s higieno med menstruacijo. Predvsem pa ti bo stala ob strani kot starejša in izkušena prijateljica, da boš lahko mirno in pravilno priči' kala ta, zate tako velik in pomemben dan.
Kaj pa fantje, kako pa vi doživite spolno zorenje?
Tudi pri fantili to zOrenje ne
gre neopazno mimo. Okrog 13.	■
leta ali nekaj pozneje - vsekakor J pa leto ali dve kasneje kot pri ■ dekletih - začno v semenčnikih J nastajati prve semenčice. Prav q tako kot deklici tudi dečku ne ■ morem povedati datuma, še pri- g bližnega ne, kdaj se mu bo to ■ zgodilo. Začelo se bo pač ne- J kega dne, in neko noč se boš ■ zbudil nekoliko zbegan in za- ■ čuden, rahlo poten, a poln ne- h kega neznanega občutka. Pri ■ tem pa boš opazil, da je spalna B srajca ali pižama toplo in slu- S zasto mokra, mokrota sama pa J bo imela nenavaden in oster g vonj.	■
Kaj sc je zgodilo?	Jj
Ne da bi vedel in čutil, bodo v ■ tvojih semenčnikih začele nasta- J| jati prve semenčice. Nekega dne g bodo obmodki, v katerih se na- ■ birajo semenčice, polni, v testi- ^ sih pa bodo še kar naprej nasta- ■ jali milijoni in milijoni semenčic. J Novim semenčicam je seveda g treba narediti prostor, pa organi- ■ zem kar sam poskrbi za to. Penis g nabrekne in otrdi, posebni krči v ■ spolnem mehanizmu pa izbrizg- ■ nejo seme skozi penis ter na ta _ način izpraznijo obmodke, v ka- ■ terih so bile semenčice uskla- J diščene.	g
Prav to se ti je zgodilo tisto ■ noč, od tod tista topla in slu- J zasta mokrota, od tod tisti nena- ■ vadni in nepoznani vonj, od tod J tudi tisti neznani občutek, ki g spremlja izliv semena.	■
Ta pojav zares imenujemo ^ nočni izliv semena ali s tujo be- ■ ^do polucija. Nekateri pravijo J temu tudi mokre sanje. Naj re- g čejo tako ali drugače, prvi izliv ■ semena je jasno znamenje, da iz dečka postaja fant. Začel je spolno zoreti, njegove spolne žleze že izločajo semenčice, ta naš fant torej lahko postane oče.
Toda tudi za dečka velja, kar sem napisal o dekUci: biti oče je pravica samo odraslih in zreHh mož, ki lahko prevzamejo vso odgovornost do otroka. Vsak otrok ima namreč vso pravico imeti najboljšega očeta. Imeti otroka, ne mu pa biti hkrati tudi dober oče, je največja krivica, ki jo lahko naredimo otroku.
Zato tudi zate velja kakor za deklico: otrok si še in tvoje semenčice se prav zares šc nc smejo srečati z jajčecem! Premajhen si še in preotročji, da bi lahko bil oče!
In če me sedaj vprašata, čemu pa potem otroci tako zgodaj spolno dozorijo, če te ,,zrelosti“ ne smejo uporabljati, vama povem takole:
Spolno zorenje je osnova splošnega telesnega zorenja in hkrati začetek vsesplošnega duševnega zorenja, ki obsega umsko, čustveno, moralno in socialno zorenje.
Vse to je namreč potrebno, da iz atroka zraste telesno, duševno in družbeno zdrav ČLOVEK!
II.
Mladost
Otroštvo bo kmalu za teboj. Pred tabo je mladost,
Čas pričakovanj, novih doživetij in spoznanj.
Ta del je posvečen tvoji mladosti. Neločljiva spremljevalka mladosti pa je ljubezen. Skrivnost ljubezni je včasih še bolj zakrita in zapletena kot skrivnost življenja!
Kaj bodo tebi prinesla mladostna leta? Srečo ali razočaranje? Mnogo bo odvisno prav od teba!
Zato te vabim s seboj v neznano deželo, kamor še ni stopila tvoja noga — v tvojo prihodnost.
PREBUJANJE ČUSTEV IN POLET SRCA
,,Vsaka mladost je polna sreče in radosti, sijajnega sonca in prešernega smeha"
(1. Cankar)
Ko vstopata deklica in deček v puberteto, prihajata v leta»'ki •so v čustvenem doživljanju begata in razgibana in v marsičem drugačna, kot je bilo otroštvo.
Potrebovali bi veliko prostora, če bi hoteli zapisati vse, o čemer so se pogovarjali sevnišld mladinci na svoji zadnji seji predsedstva občinske konference ZMS. Mnenja, pripombe, predloge in ugotovitve so strnili v naslednje sklepe:
- Potrebno je trezno premisliti, zgolj zabavno rekreacijska in šport-ali so zahteve posameznih mladincev ■* na dejavnost (take težnje je po novih prostorih mladinskega kluba upravičene ali pa jih lahko ocenimo kot neutemeljene. Zakaj? Dejavnost v klubu je tudi po izvolitvi novega vodstva zamrla. Klub mladih bi moral postati središče, kjer se mbdi oblikujejo in imajo možnost za razvijanje dejavnosti, "ki jih zanimajo. V klubu naj se ne razvija
Na gostova-.nja z avto-stopom
Amatersko kulturno društvo (ali po novem eksperimentalno gledališče) „Bela krizantema" je popolnoma spontano nastalo nekako pred letom dni. Skupina,, v kateri je večina novomeških gimnazijcev, je v letu dni pripravila 21 nastopov, in kakor se to večkrat dogaja, požela veliko večji uspeh drugod kot doma.
V začetku so biU trije člani, pozneje jih je bilo pet, sedaj pa društvo šteje že okrog 30 članov, ki za nastope pripravljajo vse sami in prispevajo denar iz lastnih žepov - od kostimov do zadnjega žebljička na sceni. Kot trdijo, so za vseh 21 nastopov dobili le 500 din podpore od ZKPO Novo mesto. Ni potrebno poudarjati, da je to velikokrat premalo za še tako skromno predstavo.
Vendar so člani društva s s*vo|m delom dokazali, da bi zaslužili večjo podporo, saj veljajo za eno izmed najboljših mladinskih amaterskih gledaliških skupin na Dolenjskem, če ne tudi v republiki.
In plačilo za prizadevanje? Kot sami pravijo: nezaupanje starejših do njihovega dela, nobene denarne pomoči, k^ bi najbolj potrebovali, saj se na gostovanja (v Skoljo Loko in drugam) odpravljajo z avtosto-pom s potnimi torbami, v katerih je vse potrebno za predstavo (s sceno, ki je velikokrat razstavljena na dele). Njihovi žepi so pač preplitvi, da bi prenesli stroške gotpvanja, ker so pretežno dijaki.
„Tako ne bomo vdč dolgo vzdržali," pravijo. ,,Če ne bomo dobili nikakršne podpore, društvu preti, da bo propadlo.**
A. V.
BREŽICE
Da bi čim natančneje ugotovih, kje in v kakšni meri se mladi udejstvujejo v specializiranih organizacijah, bo občinska konferenca ZMS organizirala v marcu problemsko konferenco o delu teh organizacij.
bilo
opaziti), temveč bi moral vsebovati tudi več družbeno-političnih, izobraževalnih, vzgojnih in drugih vrednot. Klub ne sme postati zgolj posredovalnica za zabavo in rekreacijo po željah majhnih skupin, ki težijo za čim „cenejšo** zabavo. Klub ni samo kulturni ali politični center, klub je prostor za zadovoljevanje interesov vseh mladincev. Zato bo potrebno misliti tudi na spremembe v vodstvu kluba, če ne bo prišlo do sprememb v vsebini dela.
- Delo večine vaških mladinskih aktivov lahko za preteklo obdobje ocenimo kot zelo zadovoljivo, vendar bodo vaški aktivi lahko bolj zaživeli le ob lastnih pobudah za različne oblike dela, ki pa mora sloneti na vzgojno-izobraževalnih obbkah. Trenutno delo vaških aktivov naj sloni na programu tekmovanja za najboljši vaški mladinski aktiv in na
pripravah za konferenco RK ZMS o problematiki kmetijstva, kar naj bo tudi usmeritev za nadaljnje delo vaških aktivov.'
- Ena izmed osnovnih nalog sev-niške mladine v prihodnje mora postati tudi pomoč ostarelini in onemoglim prebivalcem v občini. Mladi se morajo zavedati, da živijo v nerazviti občini, ki vključuje tudi del Kozjanskega - sinonim za zaostalost in socialno revščino. V občini pa ni samo eno Kozjansko, ampak je takih območij več. Reševati ta vprašanja lahko pomaga tudi mladina po svojih močeih.
- Predsedstvo sevniške mladine podpira zahtevo študentov po zboljšanju štipendiranja in kreditiranja učencev. Treba se je zavzemati, da družbeni dogovor o štipendiranju v občini ne bo ostal samo na papirju. Za to si naj prizadevajo tudi mladinski aktivi v delovnih organizacijah. Poskrbeti bo tudi treba, da se štipendije in posojila povečajo v skladu s porastom življenjskih stroškov in da bodo študentje za posebne uspehe dobivali tudi spodbudne nagrade.
PAVEL PERC
Metliški taborniki so tudi letošnjo zimo izkoristili za preizkus svojih sposobnosti in taborniških veščin na snegu. Organizirali so več pohodov na Goijance. Na sliki: četa Šumečih Goijancev na enem izmed pohodov. Fantje pravijo: „Kdor se ne boji mraza, gozdov in dolgih poti, naj se nam pridruži! Veselja pri nas ne manjka!“ (Foto: T. Gašperič)
Boba je že drugič prvi
1. »Obriši suze, draga« — B. Stefanovič — 28 glasov
2. »Više nećeš biti moja« — K. Slabinac — 22 glasov
3. »San Bernardino« — Christie — 17 glasov
4. »Visoko nad oblaki« —Slaki — 13 glasov
Vrstni red najbolj poslušanih plošč se tokrat ni niti za las spre-
!
4
0
4
4-
#
5 J
4
5 0
f
J
s
4
\
#
0
0
0
0.
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
Sestanek po pouku
Na brežiški gimnaziji reforma v delu mladinske organizacije in šolske skupnosti
Prejšnji teden so brežiški gimnazijci izvolili novo vodstvo svojega aktiva. Imenovali so petčlansko vodstvo, razen tega pa se dogovorili, da bo delo potekalo po posameznih komisijah, ki bodo upoštevale želje večine dijakov.
Komisija za samoupravljanje na šoli bo nekakšen nadzorni organ šolske skupnosti. Pripravila bo več predavanj o šolskem sa-
Alenka Žuraj	— nova
predsednica mladine na brežiški gimnaziji
moupravljanju in problemsko konferenco gintnazijcev,'na kateri se bodo skupno s profesorskim zborom pogovorili o mož-
nostih dijakov za sodelovanje v šolskem samoupravljanju.
Komisija za kulturno delo bo združevala vse svobodne aktivnosti na šoli in si prizadevala za ustanovitev kultumo-prosvetne-ga društva v okviru ZKPO.
Komisija za ideološko-politič-no izobraževanje se bo povezala z občinsko konferenco ZK in organizirala več predavanj v okviru marksističnega krožka, za kar je med dijaki precej zanimanja.
Komisija za organizacijsko-ka-drovska vprašanja bo skrbela zlasti za usposabljanje dijakov za delo v mladinski organizaciji in vodstvo aktiva.
Komisija za učni uspeh naj bi bila nekakšno razsodišče dijakov in bi reševala spore pri ocenjevanju, hkrati pa organizirala servis inštruktorjev, kjer bi boljši dijaki v posameznih predmetih prostovoljno pomagali slabšim, s čimer bi se tudi krepili tovariški odnosi med dijaki.
Komisija za kulturno zabavno življenje bo poskrbela za organizacijo plesov in se o tem dogovarjala z vodstvom gimnazije.
Za novo predsednico mladinskega aktiva so izvolili Alenko Žuraj. Alenka je dijakinja drugega letnika. Doma je iz Krškega in se v Brežice vozi. V šoli< nima'te-'žav, pravi pa, da se bo potrudila, daje tudi nova naloga predsednice pri učenju ne bo ovirala. Zanima se za jezike in matematiko, piše prozo, rada seže tudi po ročnem delu, rada prebira Dostojevskega, v glasbi pa ji je najbolj všeč klasičen jazz. Njeni sošolci so povedali, da je tiha in zna poslušati, vendar tudi odloča na, kadar je prepričana, da ima pfav.
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
S
S
0
0
J
0
f
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
■0
0
0
0
0
0
0
0
s
0
0
J
menil. Razen zgoraj napisanih skladb ste poslali le še 15 različnih predlogov, skupno torej 95 izpolnjenih kuponov.
Bralce iz Novega mesta obveščamo, da bodo odslej tudi v Klubu mladih vodili lestvico najbolj priljubljenih skladb in vabijo k poslušanju najnovejših tujih in domačih plošč, ki so jih pred kratkim nabavili.
Ta teden je žreb naklonil srečo naslednjim bralcem;
1. Vera Zupančič, Dol. I^emška vas 11, 68210 Trebnje;
2. Irena Sumina, Breg revolucije 25,68330 MetHka;
3. Tomaž Može, Birčna vas 22, 68000 Novo mesto.
Plošče je izžrebancem podarilo podjetje Elektrotehna iz Novega mesta.
NOVO MESTO
Predsedstvo občinske konference ZMS je na svoji zadnji seji razrešilo dolžnosti člana predsedstva in vseh drugih obveznosti dosedanjega sekretarja občinske konference, ker se že nekaj časa ni udeleževal sestankov in ni sodeloval v delu mladinske organizacije, svoje nedelavnosti pa tudi ni opravičeval.
STOPIČE
Stopiški mladinci so zimske mesece, ko ni toliko dela na kmetijah, izkoristili za plesne tečaje, ker je bilo za to med njimi veUko zanimanja. Trenutno se pripravljajo na pustni ples in zbirajo denar za nagrade najboljšim maskam.
ČRNOMELJ
Mladinska igralska skupina v Ziljah je prejšnjo nedeljo gostovala s komedijo „Priložnostni zdravnik** v Tribučah in Zaprešiču. To je bilo prvo gostovanje te igralske skupine^ ki se je vključila v natečaju za Župančičevo nagrado. Nastop mladih Ziljanov si je ogledala tudi komisija za ocenjevanje udeležencev Župančičevega natečaja Igralci so bili deležni njene pohvale in navdušenja gledalcev.
Za 8. marec pa pripravljajo mladi Ziljani komedijo Branislava Nušica „Sumljiva oseba**. Predstavili se bodo najprej doma, potem pa se bodo odpravili tudi na gostovanje v okoliške kraje.
METLIKA
Občinska konferenca ZMS in mladinska igralska skupina bosta tudi letos organizirali srečanje mladih ustvarjalcev Dolenjske in Bele krajine, ki bo 22. in 23. maja 1971 v Metliki. Na srečanje bodo kakor lani povabili tudi slovenske književnike in igralce. Pravico do sodelovanja imajo vsi mladi pesniki in pisatelji ter recitatorji in igralci, ki žive na območju Dolenjske in Bele krajine. Prijavijo se lahko pri občinski konferenci ZMS v Metliki najpozneje do 1. nfiaja 1971.
BIRČNA VAS
Ob pomoči vodstva osnovne šole-je mladinski aktiv v Birčni vasi končno dobil svoje prostore v šolski stavbi. Ker je med mladinci veliko zanimanja za .šport, nameravajo letos nabaviti tudi nekaj športnih rekvizitov za namizni tenis. Organizirah bodo tudi mladinsko nogometno ligo, naštudirali igro in se vključili v program pomoči ostarelim in onemoglim; tu bodo sodelovali s krajevno organizacijo SZDL ter navezali več stikov z vaškimi mladinci, ki so trenutno pri vojakih in računajo, da se bodo po odslužitvi ^et vrnili v mladinski aktiv.
NAJ
LOT
Ta teden sem najraje poslušal(a) melodijo:
priimek
Rok: 29. februar 71
Kupon
Bonbone VISOKI C dobite v šestih različnih okusih Slumi
POTA liv Slilf
VLOMILCI PRAZNIH ROK - V noči na 17. februar je skupina neznanih vlomilcev vlomila v poštni urad v Straži in poskusila ukrasti blagajno, v kateri so bile takrat spravljene samo poštne tiskovine. Blagajno so storilci privlekli že do vrat, nato pa so morali zbežati praznih rok. Ropot v poštnem uradu je namreč prebudil stanovalce v hiši, ki so potem prepodili nočne zmikavte.
IZGINIL DENAR IZ TORBICE - Rezka Bajc, ki stanuje v Novem mestu na Zagrebški cesti, je prejšnji teden novomeškim miličnikom prijavila, da je bila okradena. Iz torbice v kuhinji ji je tat odnesel 130 din in osebno izkaznico. Ko je prišla Bajčeva domov, je torbico odložila na divan in odšla v ^alnico. Stanovanja ni zaklenila, kar je tat izrabil.
ZNESLI SO SE NAD KOMBIJEM - Neko noč prejšnji teden so se zlikovci ^do znesli nad kombijem IMV, ki je stal pri tovarni ob Zagrebški cesti v Novem mestu. Med drugim so odnesli zaganjač in razdelilno kapo.
KOCEVJE - PRETEP ZARADI MOSKEGA - Ljubica Henigman iz Ložin je 17. februarja ob 17.45 pretepla pred kočevsko NAMO 16-let-no M. M. iz Nemške vasi v ribniški občini. Šlo je za mošk^a, vse pa kaže, da je bila pomota in da jih je mladoletna M. M. dobila po nedolžnem.
NI SE PREPRIČAL - Karel Ra-jer iz Lašč pri Dvoru jo je pri IMV v No\-em mestu mahnil čez cesto, ne da bi se prepričal, če je prosta. Po Zagrebški cesti se je tedaj pripeljal Stane^ Grubar iz Dolnjega Mokrega polja z osebnim avtomobilom ter Rajerja zbil. Padec na srečo ni bil prehud, zato jo je Rajer odnesel le -laže ranjen.
DVE ZIDANICI V OGNJU - 14. februarja je gorela stara zidanica, last Antona Jordana iz Malene pri Kostanjevici. Zgorelo je ostreje, pokrito s slamo, stiskalnica, kad in nekaj orodja. Škodo so ocenili na 10.000 din, vzrok pa še ni znan. -Tri dni prej je gorela zidanica, last Jožeta Vintaija iz Kalc - Naklega pri Podbočju. Vintar je imel v zidanici krmo, orodje, stiskalnico in seveda klet. Gmotno škodo so ocenili na 20.000 din. Tudi za ta požar vzrok še ni znan.
UBEŽNIKA SO UJELI - V soboto, 20. februarja, okoli 8.30 so pri Drnovem aretirali 21-letnega š Sabana Bajiča iz Banovičev in Peja Peviča iz Belega Brda. Oba sta 9. februarja pobunila iz zaporov v Lipo-vici. Do Krdcega sta se pripeljala s tovornim vlakom, od tam pa pešačila proti avtomobilski cesti. Patrulja miličnikov ju je zalotila že pri Drnovem.
KOCEVJE - PRIDRŽAN DO IZTREZNITVE - 21. februarja ob 17. uri je 19-letni Drago Pelcar iz Mahovnika peljal s kolesom iz Stare cerkve proti Kočevju. Se prej je doma pretepel mater in očeta. Ko 90 ga miličniki preizkusili, če je pijan, je alkotest popolnoma pozelenel. Da ne bi z izcedi nadaljeval, so ga pridržali do iztreznitve.
RAZBURLJIV DOGODEK Z DRGAN JIH SEL NA OKROŽNEM SODIŠČU
Z rokami prestregel sunek z nožem
Alojz Avsenik se zagovarja zaradi poskusa uboja — Spor zaradi nekega dolga bi se kmalu končal s smrtjo Alojza Turka — Avsenikov zagovornik predlagal neposredno zaslišanje psihiatra — Obravnava preložena
,4>a sem ga hotel ubiti? še, saj nisva živela v sovraštvu, pa tudi srečavala sva se malone vsak dan!** S temi besedami je začel 18. februaija na novomeškem okrožnem sodišču svoj zagovor 57-letni Alojz Avsenik, ut>okojeni zidar in oče dveh polnoletnih otrok z Drganjih sel.
Avsenik se je pred senatom peterice za^vaijal zaiadi kaznivega dejanja, ki ga je storil lani 29. avgusta na dvorišču Krenove hiše na Drganjih selih: s kuhinjskim nožem je po prepiru in v razburjenosti raiill po rokah štiri leta starejšega sovaščana (in sorodnika) Alojza Turka, ki je tudi v pokoju. Obtožnica, ki jo je na obravnavi zastopal Niko Bricelj iz okrožnega javnega tožilstva, Avseniku očita poskus uboja.
„Takrat sem se vrriil iz Novega mesta, in če sem kaj popil, je iz mene izplahnelo med enourno hojo od Straže do doma,“ je Avsenik nadaljeval zagovor. „Ustavil sem se pri Krenovi hiši, kjer sem imel spravljene neke reči. Pri Krenovih je bil na obisku neki Ljubljančan, s katerim sva tudi govorila. Ko sva sedela na stolih na dvorišču, je prišel Turk in me mahnil s palico po glavi. Udaril je še enkrat, vendar sem udarec prestregel z levico, z desnico pa segel v zadbnji hlačni žep po kuhinjski nož. Naslednji udarec je padel po kuhinjskem nožu, ki sem ga držal z rezilom navzgor in pri tem se je Turk urezal. Nato sem se vanj zapodil z vsem telesom. Umaknil se je ritenski, zadel stopnice in padel znak po njih. Z nožem v roki sem se sklonil nadenj in rekel; ,Vidiš, Lojz, če bi bil tak, bi te zdajle lahko naravnost v srce!‘ Tedaj je Turk zvabil za rezilo in mi hotel nož vzeti, jaz pa sem se umaknil, nož pravil in rekel: ,Tako, zdaj si dobil, kar si iskal!‘ Potem sem mimo odšel do-mov.“
„Zakaj pa ste nosili ta nož? “ je vprašal predsednik senata.
„Dva dni pred tem sem zvedel, da je bila razpisana nagrada za tist^a, ki bi me ubil.“
Bistveno drugače je dogodek
DVA ŽALOSTNA - Zelo žalostna sta bila videti 14. februarja Stane Goršič iz Ribnice in njegov avto Opel Rekord. Avto mu je v noči od 13. na 14. februar ukradel mladoletni L. F. iz Ribnice in se nato v Vinicah zaletel. Vlomilec L. F., ki je nasilno odprl vrata in krmilo avta, ter prav tako mladoletni „sopotnik" T. M. sta po nesreči pobelila, vendar so ju ribniški miličniki hitro odkrili. Po nestrokovni oceni je na vozilu za preko 5000 din škode (Foto: Drago Mohar)
opisal zaslišani Alojz Turk. „Tisto popoldne sem šel V zidanico po pijačo za delavce," se je spominjal. „Ko sem se s steklenicami v nahrbtniku in s palico v roki bližal Krenovi hiši, sem izza vogala zaslišal nekoga, ki je rekel: JK^aj pa ta Avsenik spet nori? ! Naredil sem še nekaj korakov in videl Avsenika sedeti na dvorišču. Sel sem proti njemu in ga vprašal, kaj sem mu dolžan, kot je govoril dva dru prej in mi vrgel v obraz take izraze, da me jih je tukaj sram ponoviti. ,ToIe sem ti dolžil!* je potegnil v cunjo zavit nož in ga stiskal pred menoj. S palico sem ga udaril po roki, vendar mu noža nisem izbil. Vstal je in začel riniti vame s tistim nožem. Ritenski sem se mu umikal proti hiši, zadel ob stopnice in padel na hrbet. Palica mi je odletela, steklenice v nahrbtniku pa so se zdrobile. Avsenik je zamahnil z nožem proti meni, češ: JDo srca ti ga bom zarinil!* Sunek sem prestr^el z rokami, sicer bi me zetovo zabodel v prsi. Hkrati me je urezal v obe roki. Potem je odšel."
Priča, ki je videla dogodek na dvorišču Krenove hiše, je trdila, da sploh ni bilo tako, kot je v zagovoru navedel obtoženi Avsenik. „Avsenik je imel nož v roki, odkar je zagledal Turka. Spominjam se, kako sta se po prepiru bližala d^g drugemu.
dokler se ni zgodilo tisto na stopnicah."
Iz nadaljnj^a poteka obravnave je razvidno, da je imel Avsenik po omenjenem dejanju še nočno avanturo v hiši, kjer je stanovala njegova jjjubezen", kot je sam dejal. Kaj se je v tej zvezi resnično zgodilo, sodišče ni moglo ugotoviti, ker je vedela zaslišana priča povedati malo podrobnosti.
Na obravnavi se je pokazalo, da je Avsenik storil dejanje pri Krenovi tuši komaj leto dni kasneje, odkar se je zagovarjal na sodišču zaradi nekega požiga na Drganjih selih. Že tedaj je psihiater ugotovil, da Avsenik ni uravnovešena osebnost. Tudi tokrat je izvedenec predložil mnenje o Avseniku in med drugim ugotovu, da je obtoženi potreben psihiatričnega zdrav^enja v bolnišnici. Ljudsko mnenje pa trdi, da je Avsenik v domačem kraju znan kot napadalna osebnost, ki se spotika celo ob šolarje.
Obtoženčev zagovornik Brane Rupnik je predlagal sodišču, naj zasliši še dve priči, od katerih je ena domnevni očividec dogodka na dvorišču Krenove hiše, dru^ p» bo pojasnila dogodek v zvezi z Avsenikovo nočno avanturo po tem dogodku. Poleg tega je- zagovornik predihal, naj sodišče neposredno zasliši izvedenca psihiatra, ki naj bi predvsem pojasnil, kako so lahko na obtoženca delovale najrazličnejše okoliščine.
Senat je po posvetu zagovornikove predloge sprejel in sklenil preložiti obravnavo za nedoločen čas.
13. »črna zvezdica«
Bibko iz Žabjeka si je »kurji britof« izmislil, da bi morebiti ušel strogemu zaporu
34-Ietni Stanislav Brajdič, v ciganskem taborišču Žabjek znan tudi kot Bibko, je bil prejšnji teden že trinajstič na sodišču in trinajstič kaznovan: novomeško okrožno sodišče mu je prisodilo leto dni strogega zapora.
Po naključju je dobil Bibko trinajsto „črno zvezdico" za trin^st kokoši in petelina, ki jih je lani 28. julija izmjJcnil v Gržeči vasi, ko je vlomil v kokošnjak Mihaele Mohar.
Bibko kajpak sodnikom ni hotel priznati, da so bile tiste kokoši, ki jih je prodajal drugim Ciganom, iz Gržeče vasi. Trdil je, da je perutnino, za katero ga dolžno, izkopal na »Jcurjem britofu" v Cerkljah. V dokaz je navajal, da so bile te kokoši bele, dolžijo pa ga za krajo ijavih.
Sele ko so priče, med katerimi tudi neka Ciganka, povedale, da je Bibko res nosil v bisagi in prodajal pave kokoši, je postalo povsem jasno, da si je obtoženec iz Žabjeka zgodbo z ^limi kokošmi izmislil.
Kraje kokoši v Gržeči vasi je bil obtožen tudi 22-letni Rajko Jurko-vič-Brajdič iz ciganskega taborišča Gmajna pri Leskovcu. Rajko pa je pred sodniki zanikal kakršno koli zvezo s tem dejanjem, zato so ga zaradi pomanjkanja dokazov oprostili.
NOVO MESTO: GA NI ZANIMALO? - 18. februaija se je Vinko Verbič peljal z psebnim avtomobilom od Ločne v Novo mesto. Med potjo je v njegovo vozilo udarila prikolica tovornjaka, ki je vozil nasproti. Vozniku se ni zdelo vredno, da bi tovornjak ustavil, čeprav je na Verbičevem avtomobilu za 1000 din škode.
AVTOMOBIL NA BUKVI - S ceste pri cestarski koči na Goijancih je 15. februaija zaneslo avtomobil, s katerim se je iz Metlike proti Novemu mestu peljal Stane Šuštar iz Ljubljane. Šuštar je imel v nesreči precejšnjo srečo, saj je avtomobil, ki bi se lahko v globini razbil, že po nekaj metrih zMržala debela bukev.
PODGRACENO:	GRAMOZ
ZDRCAL na cesto - Jože Turk iz Gornjega Polja je 18. februarja peljal od Drnovega proti Zagrebu tovornjak s prikolico, naloženo z gramozom. Pri Podgračenem je dohitel kolono in zavrl. Tedaj je prikolico zaneslo, da se je prevrnila, gramoz pa je zdrčal na cesto. Gmotno škodo so ocenili na 2000 din.
OTOCEC: neprevidno NA PREDNOSTNO CESTO - Jože Vidmar iz Stranj seje 17. februaija pri Otočcu z osebnim avtomobilom neprevidno pripeljal na prednostno cesto in treščil v osebni avtomobil, s katerim se je peljal Anton Redek iz Brezovice. Škodo so ocenili na 3000 din.
NOVO MESTO:	VERIŽNO
TRCENJE - 17. febri^a so Novo-meščan Anton Potočnik, Janez Gorjanc iz Gornjega Maharovca in No-vomeščan Rajko Zakovšek drug za drugim vozili osebne avtomobile po Ljubljanski cesti. Kp je Potočnik pri stavbi cestnega podjetja svoje vozilo ustavil, sta se Gorenc in Zakovšek, ki sta vozila v prekratki varnostni razdalji, zaletela. Gmotno škodo so ocenili na 8000 din.
NOVO MESTO: TRCENJE PRI TOVARNI ZDRAVIL - Za 4000 din gmotne škode je nastalo pri trčenju avtomobilov 17. februarja pri tovarni zdravil v Novem mestu. Milan Tomšič seje pripeljal na prednostno cesto in zadel avtomobil, s katerim se je mimo peljal Ivan Prus iz Gotne vasi.
Tovariš, saj veste...
HUMORESKA
S 0
j
^	Hodil je po ulici in se ni dosti
^ zmenil za ljudi okrog sebe. Ne-J nadoma je za seboj zaslišal hitre ^ korake. Ozrl se je in zagledal 0 možaka, ki je v pozdrav snemal ^ klobuk z glave.
J	„Oprostite, tovariš, da vas
^ zmotim kar tu, na cesti..."
^	„Nič hudega. Kaj	pa želite? "
^	Razmišljal je, od	kod pozna
5 tega človeka, ki mu je bil neka-^ ko znan, pa se ničesar ni do-^ mislil.
^	„Veste, stvar je takale. V pre-
J cepu imate nekega mojega znan-^ ca. Saj veste, vožnja pod vplivom ^ alkohola ..."
<	>4n?"
5 „No, kako bi rekel? Od vas je p odvisno ... Kako bi rekel... ^ Menda mu ne boste vzeli voznici škega dovoljenja? "
^	,,Ce bo dokazano,	da je imel v
J krvi več alkohola kot 0,5 pro-^ mila, bo zagotovo ob dovoljenje.
Tak je predpis ..."
„Vem, vem, tovariš, toda ... se ne bi dalo, da bi stvar ... takole ... ostala nekaj časa ... v vašem predalu? "
„Oprostite, človek, toda vaše vprašanje je smešno in celo kaznivo ..."
„Saj nisem mislil tako hudo. Mislil sem le ... No, saj poznate mojo staro teto, gospo Zabuš-nikovo? ‘‘	^
„Poznam. In kaj je z njo? " „Tudi ona vas prosi, no ... Ker tudi ona pozna t^a sorodnika ... Tovariš, saj veste ..
Razgovora je bilo konec, ker se je obrnil in odšel na drugo stran ceste. Oni pa je obstd, zmignil z rameni in se pridušil, kakšni neotesanci so dandanašnji nekateri ljudje, ki nočejo vedeti niti tistega, kar prosi gospa Za-bušnikova.
JAKA PRAVIČNIK
NOVO MESTO: PREHITEVAL NA OVINKU - Marjan Rupar iz Velikega Mraševega je 16. februarja na ovinku Ljubljanske ceste v Novem mestu prehiteval osebni avtomobil Sarajevčana Džemala Basare, ko je nasproti prihajalo neko vozilo. Rvpar je zavil na desno in pri tem udaril sarajevsko vozilo, da je škode za 1200 din.
MOKRONOG:	TRCENJE	NA
KRIŽISCU - 950 din škode je za- ’ htevala nesreča 16. februaija, ko sta se na križišču v Mokronogu zaletela osebni avtomobil Franca Žužka iz Cilpaha in avtobus, ki ga je vozil Mokronožan Ludvik Volčanski.
TRCENJE v BUCNI vasi - Pri srečanju na vrhu klanca v Vel. Bučni vasi, kjer je hiša s štev. 30, sta v soboto zvečer trčila z osebnima avtomobiloma Janez Jeršin, domačin iz Bučne vasi, in Ljubljančan Milan Pavlovič. Škode je za 4500 din.
VINICA: VOZIL BREZ IZPITA
- Koje 20. februaija zvečer Karlov-čan Vilko Barkovič iz Vinice vozil proti mostu čez Kolpo, je zapeljal
fireko nasipa na travnik, kjer je ičko obstal na boku. Voznik in sopotnik Janko Mržnjak sta bila laže ranjena, škode pa je za okoli 4000 din. Barkovič ni imel vozniškega dovoljenja.
PRI STAREM TRGU IZGUBIL OBLAST NAD VOZILOM - Rajko Lah se je zvečer 20. februaija iz Ko-renitke peljal proti Trebnjemu, ko je v ovinku pri Starem trgu avtomobil R 4 zaneslo s ceste v betonsko ograjo, nato še čez cesto v drugo ogrsgo. Popravil bo za približno 4000 din.
MEDVEDJEK:	PRISTAL	NA
STREHI — Ljubljančan Alojz Marušič je 21. februaija zjutraj vozil proti Zagrebu, pri Medvedjeku pa zapeljal v obcestni jarek in trčil v skalni vsek. Avto seje prekucnil na streho in se precej razbil. Skoda znaša 6000 din.
ŠKOCJAN: NERODNO SREČANJE - V nedeljo popoldne sta se na cesti pri Škocjanu srečala z avtomobili Jože Blatnik z Bučke in Ljudmila Požar iz Praprotnega. Blatnik je pri srečanju zavrl, avto pa je zaneslo na levo stran in je trčil v Požarjevega. Na vozilih je škode za 4000 din.
VAVTA VAS: DVA HKRATI V KRIŽiSCU - Ko je Franc Novina s Suhoija pri Dol. Toplicah 19. februaija popoldne z „zastavo" 1300 pripeljal v križišče pri Vavti vasi, je po prednostni cesti mimo pripeljal Ptujčan Ludvik Merc. Avtomobila sta trčila. Škode je bilo za 4500 din.
SentjernejCan v jablano
— Peter Mavrin se je z zastavo 750 peljal proti Kostanjevici, nenadoma pa zapeljal s ceste in trčil v jablano. Sopotnika Janeza Kuhlja je vrglo iz avtomobila, vendar je ostal brez poškodb, medtem ko je bil voznik hudo poškodovan in so ga odpeljali v bolnišnico. Na fičku je škode za 6000 din.
ŠENTJURJE:	PREVRNJEN
KOMBI Ivan Škufca iz Otočca je 20. februarja ponoči vozil kombi iz Ljubljane proti domu. Pri Šentjurju je zapeljal na bankino, nato pa zdrknil na levo stran ceste in se prekucnil. Skoda znaša 4500 din.
NOVO MESTO: NARAVNOST • V HiSO — Novomeščan Jože Železnik se je 20. februarja popoldne z bratovim avtomobilom peljal na Mestne njive, v ovinku pa zapeljal na zelenico in trčil v stanovanjci blok.
Na avtomobilu je za 4000 din, na . i bloku pa za 3000 din škode. Fant ni imel vozniškega izpita.
7
„Prepričan sem, da ste sam hudič!" je kriknil.
Holmes se je nasmehnil poklonu. „Vzeli ste dve ali morda tri perišča tega peska, preden je najemnik stopil k okm^ Pomignili ste mu, naj pride dol. V naglici se je oblekel in stopil po stopnicah v dnevno sobo. Vi ste vstopili vanjo Cozi okno. Sledil je pogovor
-	bil je kratek - med katerim ste vi hodili gor in dol po sobi. Nato ste odšli ven in zaprli okno, stali na trati in kadili cigaro ter gledali, kaj se godi. Končno ste po smrti Mortimera Tregennisa spet 'izginili tja, od koder ste prišli. No, gospod Sterndale, kako opravičujete takšno ravnanje in kateri so bili nagibi vaših dejanj? Ce se boste skušali kaj izgovarjati ali šaliti z menoj, vam zagotavljam, da bom to stvar enkrat za vselej prepustil drugim."
Obraz najinega obiskovalca je postal pepelnato siv, ko je poslušal besede svojega ob-tožcvalca. Nekaj časa je zamišljen sedel in si zagrebel obraz v roke. Nato je z nenadno inpulzivno kretnjo iztrgal iz žepa na prsih neko fotografijo in jo vrgel na preprosto mizo pred nama.
„Tole je vzrok," jc rekel. _
Slika je kazala prsi in obraz lepe ženske. Holmes se je sklonil čeznjo.
„Brenda Tregennis," je ponovil.	•
„Da, Brenda Toregennis," je ponovil najin obiskovalec. „Že več let sem jo ljubil. Tudi ona me je že več let ljubila. V tem je skrivnost mojega osamljenega življenja v Corn-wallu, ki se mu ljudje tako čudijo. Zbližalo me je s tistim bitjem, ki mi jc bilo na zemlji edino drago. Poročiti se z njo nisem mogel, saj imam ženo, ki me je že pred leti zapustila, a se vendar po obžalovanja vrednih angleških zakonih od nje nisem mogel lo-
čiti. Brenda me je čakala več let. Tudi jaz sem jo čakal več let. In čakala sva na tole." Strašen zdihljaj je stresel njegovo močno telo in stisnil se je za grlo pod svojo deloma osivelo brado. Nato se je s težavo obvladal in govoril dalje.
„Vik.ur je to vedel. Zaupala sva se mu. Lahko bi vam povedal, da je bila ta ženska angel na zemlji. Zato mi je brzojavil in jaz sem sc vrnil. Kaj mi je pomenila prtljaga in Afrika, k j sem izvedel, da je mojo nadvse ljubljeno doletela takšna usoda? To je razlaga za moja dejanja, ki zanjo doslej niste vedeli, gospod Holmes."
„Nadaljujte," je rekel moj prijatelj.
Dr. Sterndale je potegnil iz žepa papirnat zavoj in ga položil na mizo. Zunaj je bilo napisano: „Radix pedis diaboli," pod napisom pa je bil rdeč listek, ki je označeval strup. Potisnil je zavoj k meni. „Saj ste menda zdravnik, gospod. Ste že kdaj slišali o tem preparatu? "
,JCorenina hudičeve noge. Ne, nikoli še nisem slišal o njej."
,,S tem nočem reči nič slabega o vašem • poklicnem znanju," je rekel, „zakaj prepričan sem, da- razen primerka, ki ga hranijo v nekem budimpeštanskom - laboratoriju, drugega v vsej Evropi ni. Ta preparat tudi še ni prišel v noben učbenik farmakologije, niti ga ne omenja toksikološka literatura. Korenina ima obliko noge, na pol človeške, na pol kozje; odtod nenavadno ime, ki ji ga je dal neki botanik -misijonar. Domači čarovniki na nekaterili ozemljih zahodne Afrike uporabljajo to korenino kot strup pri „božji sodbi" in je i\jihova skrivnost. Tale primerek sem dobil v prav izrednih okoliščinah v deželi Ubanghi." Medtem ko je govoril, nama jc pokazal kupček rjavo rdečega, njuhalnemu tobaku podobnega praška.
„No in, gospod? " ga je strogo vprašal Holmes.
„Povedal vam bom, gospod Holmes, vse, kar se je zgodilo, saj že zdaj toliko veste, da mi bo samo koristilo, če boste izvedeli vse. Razložil sem vam svoj odnos do Tregenni-sove rodbine. Zavoljo sestre sem bil prijazen z bratoma. V družini so se nekoč sprli zaradi denarja in se jim je Mortimcr zato
mmii
Noei
n.E.Dovie
odtujil, a menda so se kasneje pobotali, in jaz sem se z njim sestajal, kakor seru se z drugimi. Bil je zvit, premeten in spletkarski človek in opazil sem več stvari, zaradi ka-terili se mi jc zazdel sMmljiv, nisem pa imel nobenega pravega razloga, da bi se zato sprl z njim.
Nekega dne - tega je komaj nekaj tednov - je prišel k meni in jaz sem mu pokazal nekaj svojih afriških zanimivosti, med drugim tudi ta prašek, in mu povedal, kakšne čudne lastnosti imu, kako vzdraži tiste možganske centre, ki krote čustvo
strahu, in da zblazni ali umre tisti nesrečni domačin, ki ga svečenik njegovega plemena podvrže takšni božji sodbi. Povedal sem mu tudi, da evropska znanost tega strupa nikakor ne bi mogla odkriti. Ne vem, kako mi ga je vzel, saj nisem nikoli odšel iz sobe, ni pa dvoma o tem, da se mu je posrečilo izmakniti nekaj korenine hudičeve noge, medtem ko sem odpiral omare in sc sklanjal nad škatlami. Dobro sc še spominjam, kako me je nadlegoval z vprašanji, koliko je treba rastline, da učinkuje, in koliko časa traja, preden učinek nastopi, a še sanjalo se mi ni, da vprašuje to iz kakega osebnega razloga.
O tej stvari nisem več razmišljal, dokler nisem v Plymouthu prejel vikaijeve brzojavke. Ta lopov si je mislil, da bom že na morju, preden me bo dosegla novica, m da bom potem več let v Afriki in da se bom tam izgubil. A jaz sem se takoj vrnil. Seveda sem brž, ko sem sHšal potankosti, zatrdno vedel, da jp tisti človek uporabil moj strup. Prišel sem k vam, da bi ugotovil, če ste se vi nemara domislili kakšne drugačne razlage. A saj druge ni moglo biti. Prepričan sem bil, da je Mortimer Tregennis morilec; da je uporabil korenino hudičeve noge zavoljo denarja in pa zato, ker je morda mislil, da bo postal edini skrbnik skupnega premoženja, če bodo vsi drugi člani rodbine znoreli. Zato je dva izmed njih spravil ob pamet in poslal v smrt svojo sestro Brendo, edino človeško bitje, ki sem ga kdaj ljubil in ki je ljubilo mene. To je bil njegov zločin; in kakšna naj bi bila njegova kazen?
Ali naj bi se obrnil na zakon? Kje sem imel dokaze? Vedel som, daje vse to res, a kako naj pripravim porotnike do tega, da bodo verjeli takšni fantastični zgodbi? Morda bi mi to uspelo, morda mi ne bi. Nisem pa smel tvegati, da mi spodleti. Moja
duša je vpila po maščevanju. Že prej sem vam nekoč povedal, gospod Holmes, da sem velik del svojega življenja prebil izven zakona in- da sem končno postal sam sebi zaicon. Tako je bilo tudi sedaj. Sklenil sem, naj bo tudi sam deležen usode, ki jo jc namenil drugim. Ce to ne bi šlo, bi sam zadostil pravici na njem. V vsej Angliji ni človeka, ki bi v tem hipu manj cenil svoje življenje kakor jaz. Zdaj sem vam povedal vse. Ostalo ste dodali vi. Po noči, v kateri nisem zatisnil očesa, sem se že zgodaj - kakor ste povedali sami - odpravil od doma. Predvideval sem, da ga bo težko spraviti pokonci, zato sem nabral nekaj peska iz kupčka, ki ste ga omenili, in ga zalučal ob njegovo okno. Prišel je dol in me spustil noter skozi okno^dnevne sobe. Povedal sem mu, kaj je zagrešil. Rekel sem mu, da sem prišel k njemu kot sodnik pa tudi kot rabelj. Koje zagledal moj revolver, je ta nesrečnež kar otrpnil in se sesedel na stol. Prižgal sem svetilko, položil nanj prašek in stal zunaj poleg okna, pripravljen, da uresničim svojo grožnjo in ga ustrelim, če bi skušal zapustiti sobo. Umrl je v petih minutah. Moj bog! In kako umrl! A moje srce je bilo trdo kot kamen, saj ni pretrpel nič takšnega, česar ne bi moja ljubljenka že pred njim. To je moja zgodba, gospod Holmes. Morda bi vi storili prav tako, če bi ljubili kako žensko. Naj bo, kakor hoče, zdaj sem v vaših rokah. Storite z menoj, kar hočete. Rekel sem že, ^ da ni človeka, ki bi se smrti manj bal kakor jaz."
Holmes je nekaj časa molče sedel.
„Kakšne načrte pa imate? " je končno vprašal.
„Nameraval sem se zakopati v Centralno Atriko. Moje delo jc tam šele na pol končano."
PRIVOŠČITE Sl TO ZADOVOLJSTVO!
liko nhh
160 KOŠARKARJEV DOSEGLO' 841 KOŠEV
RevijadolenjskekošarkevTrebnjem
Komisija za volitve in imenovanja
Občinske skupščine Črnomelj
razpisuje ddovno mesto
ravnatelja osnovne šole Vinica ob Kolpi
Pogoji: U, PU, P in najmanj 5 let vzgojno-izobraževalne prakse Prošnje z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite komisiji v roku 15 dni po objavi.
ENODNEVNI PIŠČANCI!
Valilnica v Naklem pri Kranju obvešča interesente, da v letošnji sezoni prodaja enodnevne piščance, bele, lahke in rjave, srednje težke pasme VSAKO SREDO in ob torkih kakor prejšnja leta. Piščance pošljemo tudi po železnici.
VPISOVANJE V ŠOLO!
Osnovna šola Mirana Jarca v Črnomlju
obvešča starše, da bo
vpisovanje v prvi razred v četrtek,
4. marca, ob 10. uri
v telovadnici osnovne šole v Zupančičevi ulici
Vpisovali bomo otroke, rojene v letu 1964 in januarju 1965.
K vpisu naj pridejo samo starši, ker bo zdravniški pregled naknadno,, in prinesejo s seboj izpisek iz rojstne matične knjige.
Planinsko društvo Kamnik
razpisuje prosto delovno mesto
oskrbnikov
za dom na Kokrškem In Kamniškem sedlu. Zaposlitev je sezonska od 1. Junija do 15. oktobra. Zaželen je upokojeni zakonski par. — Pismene ponudbe sprejema pisarna Planinskega društva, Kamnik. Tomšičeva 1.
uCenke
IZ ŠENTJERNEJA ZMAGALE
V nedeljo je bilo v Novem mestu občinsko košarkarsko prvenstvo za pionirke, na katerem so nastopile štiri ekipe. Najl^šo igro so pokazale učenke iz Šentjerneja in Vavte vasi. V medsebdnem srečanju so bile srečnejše SentjernejčaiuLe, ki so tako postale občinske prvakinje.
Rezultati: Vavta vas : Novo mesto 37:12, Novo mesto : Žužemberk 16:14, Šentjernej : Novo mesto 16:12, Vavta vas : Žužemberk 24:4, Šentjernej : Vavta vas 24:22, Šentjernej :	Žužemberk	36:8.
Vrstni red: 1. Sentjem^, 2. Vavta )vo mesto, 4. Ži
vas, 3. Novo
Žužemberk.
Prehrambna industrija BELSAD, Črnomelj
razpisuje
prosto delovno mesto
TEHNIČNEGA VODJE PODJETJA
Razpisni pogoji:
a) kemična, biokemična ali agronomska fakulteta II. stopnje s 5-letno delovno prakso na vodilnih delovnih mestih v stroki,
b) kemična, biokemična ali agronomska fakulteta 1. stopnje ali višja strokovna šola z 10-letno delovno prakso na vodilnih delovnih mestih v stroki.
Nastop na delu po dogovoru. Razpisni rok je 15 dni. Prijave je poslati na poslovni odbor podjetja.
, -	■	ELEKTROTEHNA	5
Če kupujete gospodinjske stroje, potem obiščite prodajalne ELEKTROTEHNA v Krškem in Sevnici. Obe prodajalni sta vselej bogato založeni z vsem elektrotehničnim materialom, gospodinjskimi stroji, lestenci, muzikalijami, instalacijskim materialom in vsem, kar potrebujete za vodovodne instalacije in centralne kurjave. (PO-E) .
(Nadaljevmje s L strmi)
Tekmovanje, ki je teklo brez prestanka, ni prestreglo z večjimi presenečenji. Favorita Novo mesto in BETI sta se po pričakovanjih srečala v finalu, vendar je za las manjkalo, pa bi eden od njiju lahko bil ob finale. Največje presenečenje turnirja so pripravili mladi Brežičani, ki so poluzi lepo in prodorno igro. krka, ki je v svojih vrstah imela odličnega Jelnikaija, nekdanjega košarkarja Olimpije, je zasluženo osvojila tretje mesto. Več kot smo pričakovali, pa so pokazali še košarkaši partizanskih društev iz Kočevja, Krškega in Trebnjega.
Tećnovanje je v celoti zelo u^e-lo. Tekmujoči so imeli največ pripomb na račun sojenja. V opravičilo sodnikov pa naj povemo samo to, da je težko izpeljati tako zahtevno tekmovanje brez roodrsljajev. Na vseh tekmah je bilo doseženih 841 košev, kar da poprečje 46 košev na tekmo. Najboljši jstrelci turnirja so bili Jeze-rinac, Splichal, 2. Kovačevič, 2. Vergot, Ivica,'Kopač itd.
Končni vrstni red: 1. Novo mesto (Splichal, Kopač, Počrvina, Gošnik, S. Kovačevič, 2. Kovačevič, T. Vergot, Ipavec, GaŠperič, Ivica, Ilenič, Predovič, Guštin), 3. (Jezerinac, 2. Vergot, T. Vergot, Ipavec, Ga^erič, Ivica, Ilenič, ft-edovič, Guštin), 3. Krka (Jelnikar, Buh, Pungerčič, Kržan, Kaplan, Munih, Mrak, Hercog, Potrč, Aš, Pezelj), 4. gimnazija Brežice (Zore, Cimski, Senica, Ogorevc, Gelb, 2eljko, Čargo, Rudman, Vrh^ak, Geršek), 5. do 8. Partizan
Kočevje (Stemberger, Papež 1, Papež II, Strle, Vovk, Ocepek, Henigman, Smole, Novak, Pungerčič, Za-mida in Smola), Partizan Trebnje (Godnjavec, Zupančič, Pavlin, Bra-jer, Rukavina, Masnik, Dr. Možgan, Sila, Solak), Partizan KrSco (Senica, Iskra, 2ibert, Kreutz, Sulc, Sebek, Pednaršek), mladinci iz Novega mesta (Spiler, Stengelj, Papič, Blažič, Svent, Dobnikar, Kočevar, Ilič Jerančič), 9. do 16. Gradišče (Eijavec, Mestnik, Glavič, Grm, Skubic, Kos, Bendelj, Hrovat), Partizan Stična (Podobnik 1, Podobnik II, Genorio, Kosec, Sonc, Crikvenčič, Kastelic), Partizan 2užemberk (Brezovar, Podboj, Fortuna, Plut, I. Kastelic, B. Kastelic, 2upančič), Partizan Straža (Virant, Vinter, Kušer, Dular, Ravbar, Sobar), Partizan Črnomelj (Tkalčič, Svetič I, Svetič II, Avguštin, Zupanc, Kavčič, Fortun, Weiss, Goršek), Old Boys (N. m.) Petrič, Medle, Franko, Koprivnik, Uhan, Pezelj), Partizan Sevnica (J. Štem, B. Stem, Planinc, Stojs, Močivnik,
RADUSKI ŠAHOVSKI DVOBOJ KOČEVJE - DOMŽALE
Jutri, 26. febru^a, bo v Kočevju š^ovski radijski dvoboj na štirih deskah med ekipama Kočevja in Domžal. Začel se bo ob 17. uri v hotelu Pugled. Za Kočevje bodo toali: Osterman, yCimer, Ivič in Gornik.	^
Najboljše mlade košaricarice iz novomeške občine pa so igrale v Novem mestu, kjer so poleg solidnega znanja pokazale precejšnjo borbenost, kar priča tudi posnetek (Foto: S. Dokl)
NAŠ RAZGOVOR
Tesni stiki s Partizanom
Mentor ŠŠD na osnovni šoli na Senovem Jože Zajc meni, da je treba dati večji poudarek tudi zunanjim manifestacijam šolskih prireditev
Šolsko športno društvo n^'Se* novem je bilo ustanovljeno pred petimi leti, zadnja tri leta pa ga vodi učitelj telesne vzgoje Jože ^c. Kot je povedal mentor
SSD, šteje za največji uspeh društva, da je razvilo i^ko dejav-
nost, poleg tega pa dve izredni uvrstitvi: drugo mesto na lanskem področnem prvenstvu v gimnastiki za fante, ki je bilo v Novem mestu, in letoši^e peto mesto deklet na republidcem prvenstvu pionirskih odredov v orientacijskem smučarskem pohodu v Goijah.
- Nam, prosim, lahko predstavite vaše društvo?
„E>ruštvo šteje nekaj več kot sto aktivnih članov, v dejavnost
pa so vključeni tudi dijaki nižjih razredov, seveda če kažejo nagnjenje za delo v športnih krož-Idh. Delavnih imamo devet sekcy - največje zanimanje je za košarko in namizni tenis."
- Čemu dajete največji poudarek?
„V ospredju je množičnost, razumljivo, da ne zanemarjamo tudi kakovosti. Za uveljavitev šole in društva je važna tudi uvrstitev na občinskih in drugih tekmovanjih."
- Kaj pa sodelovanje s Partizanom?
„Odlično se dopolnjujemo. Imajo vse razumevanje za naše delo in nas tudi podpirajo. Skupno organiziramo ra^na tekmovanja, pa smo oboji zadovoljni.**
- K^j največkrat pogrešate?
„Neurejeno finansiranje SSD,
ki pa vendar opravjjap pomembno dejavnost. Saj, če imamo pred očmi samo to, da si mladi športniki ob tej dejavnosti krepijo telo, privzgajajo kolektivnega duha, tovarištvo, red in disciplino, bi jih morali drugače obravnavati. Poleg tega ne bi smeli pozabiti tudi na zunanje manifestacije. Ob vsaki večji prireditvi moramo najboljšim tekmovalcem podeliti vsaj skromna priznanja. Za trud in delo naj sledi tudi plačilo!**
SLAVKO DOKL
Lipovšek, Maček, Mlinarič, Ivančič I, Ivančič II), TSS KrŠco (Novinec, Tiršek, VeDcavrh, Jošt, Hudrih, Mastnak, Pivec, Vraničar), od 17. do 19.: SKS Grm (Gričar, Rozman, Damjan, Jevnik, Tičar, Cvetožar, Beznik, Snoj), Rokovnjači (Mrzlo polje) (Hrovat, Hedrih, Ložar, 2u-pančič, Bregar, Dremelj, Logar) in Klub posavskih študentov (Kežman, Novak. Zorko, Bužančič, Banič in Zorčič).
Rezultati:	Gradišče	- KSS
34:16, Rokovmači - TSS 13:42, Old Boys - KPS 23:20, Novo mesto - Gradišče 35:6, Stična - Kočevje 32:11, Krka - 2užemberk 33:21, Trebiue : Straža 21:11, Novo mesto* ml. : Črnomelj 29:26, Brežice : Old Boys 28:19, Sevnica : Krško 13:19, BETI ; TSS 39:20, Novo mesto : Kočevje 29:12, Krka : Trebnje 15:12, Novo mesto ml. : Brežice 11:34, BETI : Krško 15:13, Krka : Novo mesto 18:20, BETI : Brežice 25:24, BETI : Novo mesto 43:59.
Zmagovalna ekipa Novega mesta je prejela od tortnega uredništva Dolenjskega lista lep pokal v trajno last.	SLAVKO	DOKL
IVAN NOSE PRVAK DOLENJSKE
V Trebnjem in Krškem je bilo letošnje ml^insko kegljaško prvenstvo Dolenjske. Udeležba je bila precejšnja, doseženi rezultati so bili odlični. Po prvem delu tekmovanja je vodil Krčan Vučajnk, v drugem delu pa sta se najbolj izkazala 2u-žemberčan Nose in Trebanjc Maraš, ki sta prehitela svojega ko^urenta.
Končni vrstni red posameznikov: 1. Nose (2bk.) 1.600 k^jev, 2. Maraš (Trebnje) 1.561, 3. Vučajnk (Krško) 1.559, 4. Vertuš (Pionir) 1.552, 5. Ožbolt (2bk.) 1.550 itd. Ekipno: 1. Partizan (2bk.) (Nose, Ožbolt, Lavrič, Marinc) 3.078, 2. Pionir 2.980, 3. Krško 2.927, 4. Rudar (Kanižarica) 2.771, 5. Trebnje 2.766.	J. MRZLAK
MAKS KONEČNIK ŠESTI
Na državnem prvenstvu •> v biatlonu, ki je bilo pred dnevi ob Mavrovskem jezeru, je zasedel odlično šesto mesto kočevski smučar Maks Konečnik. Znani tekmovalec je ^ seboj pustil odlične tekmovalce, kot so Kovič, Seljak, Reš, Grašič in drugi. Poleg prvega mesta, ki ga je lani osvojil Mirenčan Veljko Kolenc na državnem prvenstvu za« mlajše mladince v skokbi, je to naj-večji uspeh, dosežen v smučanju od kakšnega dolenjskega predstavnika.
ODBOJKARJI V KAMNIKU INVUUBUANI
Preteklo soboto in nedeljo je bil v Ljubljani in Kamniku zimski odbojkarici turnir ženskih oziroma moških ekip. Dekleta Brestanice in Novega mesta so igrale v Ljubljani. Novomeščanke so v prvem srečanju z zveznimi ligašicami Mariborčankami izgubile z 2:0, nato pa še z Jesenič^ami z 2:1. Eno srečanje pa so morale predati brez boja, ker organizator ni pravočasno pričel s tekmovanjem. Na tem turnirju je sodelovala tudi ekipa iz Brestanice, vendar za njene rezultate žal ne vemo. Moški ekipi Novega mesta in Trebnjega pa sta igrali v Kamniku, kjer sta dosegli naslednje izide: Kamnik : Trebnje 2:0, Braslovče : Novo mesto 2:0, Kanal : Trebnje 2:0, Kamnik : Novo mesto 2:1, Kanal : Novo mesto 2:0, Novo mesto : Trebnje 2:1, Braslovče : Trebnje 2:1. Skupni vrstni red po dveh turnirjih je naslednji: 1. Kanal 30, Novo mesto 20, Trebnje 10 točk.
MATJAŽ MIHEV DOBER SKAKALEC
Mladi smučar Matjaž Mihev iz Sevnice je član smučarskega društva Čma na Koroškem. Ker v Sevnici ni takšnega kluba, torej mladi Mihev nastopa za ta koroški klub. 7. februarja je mlajši pionir Matjaž nastopil za Heričev memorial in med 97 tekmovalci osvojil peto mesto. Drugi velik uspeh pa je dosegel pred tednom v Begunjah, kjer je med stotimi tekmovalci zasedel drugo mesto in dobil za nagrado nove smuči, vredne 1.300 din.	J. BLAS
POPRAVEK
v sestavku, ki gaje pod naslovom „PREPREČUJMO ZOBNO GNILOBO!** napisal za naš tednik docent dr. dr. sc. Mitja Bartenjev iz Ljubljane, je treba v 3. nadaljevanju popraviti vmesni naslov in ugrezne stavke v tekstu: namesto „kalcijev fosfor** mora biti pravilno napisano: kalcijev fosfat.
Popravljamo tiskarsko napako in se avtorju ter bralcem za neljubi spodrsljaj opravičujemo.
UREDNIŠTVO
NOVO MESTO - V nadaljevanju dolenjske kegljaške lige so bili doseženi naslednji rezultati: Pionir : Celulozar 4.705:4.455, (Dravinc 801, L. Markel 759), Krka : 2elez-ničar 4.883:4.787 (Jarc 863, S. Vesel 829), Krško :	Celulozar
4.852:4.842. (J. M.)
(TELJE - V soboto in nedeljo je bilo v Celju republiško atletsko prvenstvo v dvoranah, katerega se je udeležilo blizu 150 tekmovalcev. Od Novomeščanov je največ dosegel Milan Simunič, ki je v daljini s skokom 6,29 osvojil bronasto odličje. Med mladinkami je bila Tatjana Gazvoda četrta, vendar se je močno poSco-dovala. Četrto mesto je še osvojil Vojko Dragaš v teku na 60 m z ovirami. Nastopilo je 7 novomeških atletov. (S. P.)
LESKOVEC - V prijateljski rokometni tekmi so leskovški rokometaši premagali gojence dijaškega doma TSS z 28:20. Leskovec: Danko, N. Mlakar 10, Kovač 2, 2ni-daršič, Janc 1, M. Mlakar 2, L. Sri-bar 6, Arh 7, Pirc in Vakselj. Dijaški dom TSS: Plut, Dobnik 4, Močnik 1, Maležič, Tiršek 9, Koren, Ahačič 1, Jošt4,Gombač l.(L.S.)
KRSKO - Na Opatovi gori nad Kostanjevico so se v smuku pomerili pionirji in pionirke osnovnih šol krške občine. Tekmovalo je 38 učencev in 6 učenk iz Krškega, Senovega, Brestanice, Leskovca in Kostanjevice. Rezultati: Učenci -1. Longo (Krško) 28,3, 2. do 3. Markovič in Volarič (oba Krško) 30,0, 4. Kerin (Senovo) 31,0, 5. Cuber (Brestanica) 32,1 itd.; učenke - 1. Novak (Krško) 45,8, 2. Medved (Krško) 46,2, 3. Krajdik (Senovo) 60,0. Ekipna uvrstitev po šolah: 1. KrSco 883, 2. Brestanica 1030, 3. Senovo 1044, 4. Leskovec 1312, 5. Kostanjevica 1314. (L. H.)
NOVO MESTO - Šahovsko prvenstvo novomeške gimnazije sta osvojila Poredoš in Lamut, ki sta zbrala vsak po 13,5 točk. Naslednja mesta si delijo: Pucelj in Komelj 13 točk, Puševec 10, itd. (M. H.)
BRESTANICA - V pripravah na bližnje žensko republiško odbojkarsko prvenstvo se bosta to nedeljo v prijateljskem srečanju pomerili ekipi Brestanice in Novega mesta. (S. T.)
NOVO MESTO - Novomeški šahovski klub je imel pretekli teden redni letni občni zbor, na katerem so i^egledali delo kluba v minulem letu in sprejeli smernice za bodoče delo. V preteklem letu so se člani kluba udeleževali vseh pomembnejših republiških tekmovanj. Resda niso dosegli kakšnih vidnejših uspehov, vendar se je članska ekipa Novega mesta v I. republiški š^ovski ligi uvrstila na odUČno tretje mesto. Klub je organiziral tudi dolenjsko hitropotezno prvenstvo za posameznike m 20 klubskih brzoturnirjev. V preteklem tekmovalnem letu so izvedli tudi šahovsko prvenstvo Novega mesta za leto 1970 in 1971. Sprejeli so tudi tekmovalni koledar, ki pa se bistveno ne razlikuje od lanskega. Predsednik kluba je ponovno Jože Udir, blagajnik Vinko Istenič, gospodar pa Ivan Ilc. (J. U.)
lOlANJSKA GORA - Letošnjega državnega prvenstva v smučarsl^ skokih za mlajše mladince seje udeležilo 37 nadaijenih skakalcev. Prvenstvo sta organizirala komisija za ^oke SRS in prizadevni smučarski delavci Partizana z Mime. Tekmovanje bi moralo biti na Mimi v začetku februarja, vendar so ga morali zaradi pomanjkanja snega odpovedati. Tako smo bili Dolenjci letos zaradi muhaste zime še ob eno večjo smučarsko prireditev, ki smo jo vsi z veseljem pričakovali. Na tem prvenstvu ni nastopil lanski prvak Mirenčan Veljko Kolenc, ker se bo te dni pomeril v konkurenci starejših mladincev. (N. N.)
SENOVO - Ker je zanimanje za nogomet v tem rudarskem kraju precejšnje, nameravajo v kratkem ustanoviti pionirsko nogometno šolo. Nogometni klub Rudar bo z načrtno vzgojo mladih nogometašev čez leta lahko pomladil svoje vrste. (B C.)
NOVO MESTO - Letos so bili mladi smučarji precej prikrajšani. V kratkem bo republiško pionirsko smučarsko prvenstvo, vendar Dolenjci še vedno nimajo svojih predstavnikov. Športni delavci razmišljajo, da bi dolenjsko prvenstvo prenesli na Golte ali na Krvavec. Upamo, da bodo v teh prizadevanjih uspeli. (C. C.)
KOČEVJE - V nedeljo, 28. fe-bruaija, bo v Kočevju hitropotezno šahovsko prvenstvo-Dolenjske za posameznike. Prvenstvo bo v domu telesne kulture, začelo pa se bo ob 9. uri (J. P.)
VISOKI C bonbon je ŠUMIJEV bonbon
Sumi
PO PUSTNI NOČI
I
— Kati, tale poba mi pa nekje vzbuja radovednost.
%
m
— Hej, gospodična, direktor sem jaz, tale pirat je samo moj šofer!
— Povejta no, vidva, ali ni tištale puščoba tam zadaj moj mož?
Kaj so pred 80 leti pisale
Velike Izkušnje
Na nedavni seji medobčinskega sveta ZK Ljubljana je sekretar občinske konference ZK Ribnica Danilo Mohar v razpravi o izhodiščih za politizacijo občinskih upravnih organov začel razpravo nekako takole:
- Imam veliko posla s predsedniki in občinskimi upravami ...
- ... a še najmanj z našo, ga je dopolnil član občinske konference ZK Ribnica in načelnik oddelka za gospodarstvo občinske skupščine Ribnica Franc Lapajne.
OKROGLE ^0 PARTIZANIH
raSa proti velikemu
RAJHU
Po vdaji Italije se je v Istri začela vsesplošna ljudska vstaja. Nemci so vse poskusili, da bi vstajo zatrli.
Nekega dne je iz Pulja proti Raši odšla močna motomirana nemška kolona in se ustavila pred porušenim mostom na reki Raši. Na drugi strani mostu so bili partizani. Da bi nekako 'prestrašili svoje nasprotnike, so Nemci poslali partizanskemu komandantu sporočilo:
„Če se ne vdaste, boste v imenu velikega nemškega rajha uničeni!'*
Partizanski komandant je prebral sporočilo in mimo dd-govoril:
.Mala Raša sprejema boj z velikim nemškim rajhom!*'
DOLGI KORAKI
Ko je neka partizanska četa med akcijo počivab, je komandir poučeval borce, kako je treba z bombami napasti tank. „Ko zagledaš sovražni tank, se prikradeš k njemu, vzameš bombo v desno roko, z levico potegneš za vžigalo in vržeš bombo pod tank. “
Da bi videl, kako so borci razumeli njegovo razlago, je vprašal:
',JVo, tovariš, kakšne korake bi ti napravil, če bi nenadoma zagledal pred seboj sovražni tank? “
,Mm, kako bi rekel, tovariš komandir... zdi se mi, da strašansko hitre in dolge...
ZAKONSKI JAREM JE UTRUDIL PASTORJEVO 2ENO
Dolenjske Novice.
še precej čez 80 let starih in enega celo 93 let in
Besede so poceni
(So pač tudi uradniki), ki morajo biti vrli poslanci, toda le takrat bodemo take volili, če jih poznamo vže iz izkušnje. Tako bodo brez dvoma prav ravnali meščanje dolenjski, da voUjo g. i^rof. S u k 1 j e - ta, kajti v zadnjih šestih letih se je dejanjsko pokazal, kot moža, ki pred vsem gleda na blagor svojih vo-lilcev. Pošiljati pa venkaj razun njega še druzih uradnikov bi bilo nespametno. — Za kmečko občino v našem okraju bomo volili g. Pfeiferja, za mesto g. S u k 1 j e t- ta. Vi v trebanjskem volilnem okraju pa izvolite pred vsem vrle volilne može, ki ne bodo volili kacega uradnika, ampak moža, ter ga Vam bodo naznanile tudi prihodnje „Dolenjske novice“.
(Za nove volitve v državni zbor — vse dela. Pa je tudi potreba. Vlada bi rada dobila bolj mehkih mož iz vseh strank, s katerimi bi vladala. Ali n>i smo prepričani, da ne bode šlo; ako vleče ta na desno, mi na levo, voz ne bode šel dalje — naj že vlečeta močno ali pa le polagoma. Mi moramo biti pripravljeni na vse. Bog daj zmago vernim katoličanom in — Slovanom.
(Iz St. Ruperta 7. f e b r.) — Ljudsko štetje je tudi pri nas enkrat minulo, čeravno je trajalo celi mesec. Da to ni zastonj — gospod vernik, to mi bodete verjeli. In koga boli? In koliko bo s tem dobička? Prosim to naj kdo drugi odgovori. Ne mislite pa gospod vemik, da pri nas nobeden starosti ne dočaka, imamo jih
precej čez 80 let starih in enega celo 93 let in enega 92 let starega, pa še pri zadostnem zdravju.
Vere smo vsi katoliške (vsaj po zunanjem sodim) in tudi Nemcev ni še preveč pretirano, čeravno so eni še brez potrebe. Stan živine ni še tako majhen, samo za prešiče ni bil zdaj pravi čas štetja, ker jih je vže veliko v — dimu — tedaj ni nič več med živimi.
(Iz Novega mest a) 13. febr. — Vesela družba v tukajšnji gostilni ,,pri solncu“ sklenila je pretekli teden prirediti vinsko razstavo. Stvar, ki je bila šaljivo mišljena, je postala popolno resna. Dasiravno so nekteri vabljenci šele o po-ludne dobili vabila, bilo je vendarle ob 6. uri zvečer zbranih okolu 120 butelj, v kterih je bilo nad 60 razstavljalcev vino poslalo. In kakšna vina! Razsojevalni odbor je sklenol, posebno pohvaliti tale vina: Baron Apfaltrem iz Krope belo 1887, rudeče 1886, Božič Franjo iz Novega mesta rudečkasto 1890, Hmelniška grajšči-na belo 1890, France pl. Langer iz Bršlina: grčevsko belo 1890 in trškogorsko rudeče 1890, grof Margheri: tičina 1890, Seidl Franjo iz Novega mesta; rudeče in belo 1890, Anton Smola: belo 1890, grof Vranicani iz Jurovega: rizling 1890, Wutscher Ign. iz Brezovice: belo 1879, 1883, 1884, 1885, 1886, 1888 in 1890.
(Za postni čas) priporočamo pobožnim Slovencem knjižico ,.Duhovna samota“ ali osemdnevne duhovne vaje v štiriindvajsetih premišljevanjih. Gotovo bode vsakemu v veliko korist.	(IZ	DOLENJSKIH NOVIC
15. februarja 1891)
S prižnice se bojuje za pobej
Ljubezen angleškega župnika je tako velika, da bi nehvaležni soprogi odpustil tudi nezvestobo
Nevsakdanjo pridigo so slišali v nedeljo farani ^aja Huncoats v angleški grofiji Lancashire. Njihov pastor (župnik) 50-letni Tom Ellel jim je sporočil: „Moja žena je pobegnila.** Nato je prosil vse obiskovalce cerkve za pomoč, da bi nezvesta družica spet našla pot domov.
Nihče drugi kot sam škof dr. Oiarles Claxon se je osebno zavzel za svojega pastorja. Obiskal je Harolda Shepherda, s katerim jo je župnikova žena potegnila na lepše. Okregal je babjeka in ga posvaril: .J^agrada za greh je smrt!**
Toda ni uspelo. Harol Shep-herd in pastoqeva žena se ne mislita več raziti,. 21 let je bila Maijorie Ellel poročena z župnikom. Čeprav jih ima že 42, pravi še vedno živahna in prikupna gospa: „Neskončno sem vesela, da je zdaj vse javno in znano, ni se nama treba več skrivati! To ni bila ljubezen na prvi pogled, temveč stvar, ki je rasla'počasi, a vztrajno ..
Medtem živita pastorjeva žena in njen, seveda tudi že poročeni, sedanji ljubimec na koruzi.
Pastor pa je še vedno pri-
pravljen vse odpustiti. Enemu izmed časnikarjev je dejal: „Vra-. ; ta župnišča so moji ženi vednc ^ odprta!“
ZGORAJ: to je župnik Tom Ellel, ki še vedno čaka, da se bo žena vrnila. — DESNO: od sreče sijeta in .se nič ne kesata nežvesta župnikova žena (42) in njen ljubček Harold (31)
PRI 67 LE.TIH MINI KRILOi NIČ POSEBNEGA j
»Brez šale: za pusta dobim pl
Metličan Ivan Barbič bo vedno slavi po tri dni —
letos šestdesetič maškara. Pravi, da je pust za^.^. Je sicer bolehen, a ne tako, da ne bi mogel skozi I
v dei^u je drobil korake po mestu ter tu in tam pomahal znancu. Bilje videti dobre volje.
„Kaj tako grdo gledate? “ ga nalašč tako ogovorim. „Letos ne-boste šli v maškare? “ Tja v dan mi je ušla beseda, toda zgrabil je zanjo ko riba za trnek.
„Pust je zame največji praznik bil, je in bo. Leta 1912 sem šel prvič v maškare. Ne bom pozabil, kako me je katehet Peter Natlačen pretepel, ko je to izvedel. Odtlej me nobena stvar na svetu ni odtrgala od pustnega veselja. Se v partizanih sem si vsako leto kuije perje tlačil za glavo. “
„Kolikokrat ste že bili maškara? “
„Slavim šestdesetletnico pustnega delovanja.** Malce sije oddahnil, popravil nogo, po kateri je neusmiljeno padal dež, in nadaljeval:
,J^ahko sc prepričate v arhivu mestne občine, da sem si izgovoril ob nastopu službe en dan pred pustom, na sam praznik in še dva dni potem prosto. Ne morem povedati, kaj mi je, toda brez šale: za pusta dobim popadke ko porodnica.
Zdaj, ko se ta čas bliža, že čutim kako mi nekaj gre po životu.** -„Metliške maškare so dolgo let slovele. Sprevodi so bili sijajni. Kateri se vam je v vseh letih od stare Avstrije naprej zdel najboljši? “
„V vseh teh letih so trije sprevodi posebno uspeli: ko smo obešali pusta, ko je Kolumb odkril Ameriko in ko smo imeli operacijo proti alkoholizmu.**
„Vam je žal, da se je slavna metlica tradicija prekinila? **
,J^ajraje bi jokal. Jaz grem vsako leto v maškare. Odkar zadnja tri leta ni več karnevala, grem sam našemljen skozi mesto.**
Težko je zadihal, ker je dlje časa govoril, zato se mi je zdelo povsem umestno vprašanje:
„Pa menda letos ne boste več šli? **
,Jaz, da bi odnehal? Nastopil bom v mini krilu! Za slovo od stare mode .. .**
Medtem sva.prišla do lepe hiše vrhu klanca pod Veselico. Peljal me je domov pokazat dolgoletno pustno garderobo. Spet je dokazal, da je vseskozi za šale, ko me je predstavil ženi z besedami:
„Svojo bodočo sem pripeljal pokazat.“
Videti je bilo, da je takih šal že vajena, in kaj hitro je uganila, da so v ozadju magare. Rekla je:
„Zjutraj tako kašlja, da ga komaj spravimo pokonci, pa govori, da bo oblekel mini. Danes sem mu rekla, da s tem ne bo nič, on pa mi zabrusi: „Po štirih bom šel, $e ne bom mogel po dveh.**
Se snaho Betko mi je predstavil.
Petkrat denar, petnajstkrat
Denarne nagrade so šle tokrat v Novo mesta, Ribnico, še
' s/ r
S križankami bo tako, kot pravi doma stara mama: „Vsako rešim, nobene pa nikoli ne pošljem. Ne vem zakaj, toda veselim se, ko ugibam ob postavljenih vprašanjih, no, na pošto pa potem rešitve ne nesem ..
...
Kot Veliki bivol, krvoločni poglavar Komančev, se je pred štirimi leti takole sprehajal po Metliki
Kratek uvod smo namenili ugotovitvi, da zadnja nagradnja križanka ni vzbudila toliko zanimanja, kot ga večje križanke pred raznimi prazniki, ko imamo debelejši časnik. Nič zato: žreb je v petek dopoldne izbral med poslanimi pravilnimi rešitvami 20 srečnežev, ki bodo dobili obljubljene nagrade.
DENARNE NAGRADE dobijo: Terezija Vrbinc, Gotna vas 28, Novo mesto - 100 din; Marija Pokovec, Ribnica na Dol. - 90 din; Mihelca Saje, Šentjernej 147 - 80 din. Vera Kovačič, Kajuhova 3, Krško - 70 din in Franc Strniša, Semič 19 - 60 din.
15 knjižnih daril bodo dobili: Pavel Mola, Trebež 22, Artiče; Majda Blaževič, Tovarniška 2, Krško; Karel Kurinčič, Senovo 193; Vesna
REŠITEV NAGRADNE KRI2ANKE
VODORAVNO:	1.	Brest, 6.
Madrid, 12. lopar, 13. Ankara, 14. alimenti, 16. Nil, 17. tek, 18. Noe, 19. midi, 20. oratev, 22. genij, 23. Kra, 24. Ahaja, 25. malik, 28. gnu, 29. otava, 30. ograda, 34. nebo. 35. SRS, 36. srt, 3v. Ali, 38. pratikar, 40. ijavec, 42. elemi. 43. Helena, 44. rataj.
Drobnič, Podgorska ul., Kočevje; Aleš Stariha, Ul. 21. oktobra 4a, Črnomelj; Viola Prosen, Kidričeva 18, Zagorje ob Savi; Rezi Novšak, Kvedrova 31, Sevnica; Mija Kotar, Sentlovrenc 15, p. Velika Loka; Jože Kastelic, Trebnje 98, Aleš
na crn
I
Knjige za nove naročnike
Med 86 novih naročnikov zadnjega tedna je žreb v torek opoldne razdelil 10 knjižnih nagrad. Po pošti Jih bodo dobili;
Marija Srebačič, Želebej 6, Metlika; Ivan Gnezda, Koprivnik 34, Kočevje; Marija Goršin, Cegelnica 41, Novo mesto; Stane Kresal, Mali Cerovec 7, Stopiče; Franc Puntar, Senuše 23 - Leskovec pri Krškem; Anton Butala, Veliki Nerajec 7, Dragatuš; Agata Nagi, Buseča vas 28, Cerkve ob Krki; Janez Bukovec, Trebnje 8 na Dol.; Zdenka Turk, Sp. Vodale 9, Tržišče in Mirko Klun, Zamostec 4, Sodražica.
17. Stop! je nenadoma zaukaj dal dolg in odločen pssst! Klara , ne trpi ugovora. In ubogala je — po plečih nekaj ščegetalo ...
Medtem ko je P^dižnik strige leve iz grmovja pomolila svojo lju In ker je imela Klara na svoji pok
glo ženo
opadke«
ij^iajvečji praznik, ki ga mesto v super mlniju ...
ki mu vsako leto šiva maškaradne obleke. Zelo jo je hvalil, saj zanj vsako leto pred „praznikom“ žrtvuje več večerov.
„Ste tudi vi kdaj ^remljali moža za pusta? “ vprašam življenjsko družico slavnega gada metliScega.
„Nikdar, pač pa ima on to v rodu. Že nj^ov stari oče, pisal seje Žugelj, je bil tak. Maske je nabavljal z Dunaja, osla pa so vse leto pri hiši redili zato, da je šel en dan v letu na pustni korzo.“
Nedvomno je Ivan Parbič, naj-starejšf^lan nekdanje slavne gadje zalege metliške, mestna posebnost. Resen in delaven človek, ki pa si v^o leto privošči tri dni. Z njegovimi močmi peša tudi pustna slava mesta.
RIA BACER
: lepe knjige
»ntjernej, v Krško in Semič
Flajs, Brezje 10, Krmelj; Jože Marolt, stolpič 1/11, Ribnica na Dol.; Frančiška Rugole, Osilnica; Lojzka Zagorc, Glavni trg 2, Novo me.sto;
^ Olga Eijavec, Irča vas 34, Novo me-in Frida Vidmar, Nad mlini 27, Novo mesto.
Po željah naročnikov in bralcev • zdaj vsak četrtek postrežemo z večjo ali manjšo križanko. Ugankarjem in vsem drugim, ki jih veseli reševanje zapletenih vozlov, želimo pri tem veliko zabave!
UREDNIŠTVO
SPLIC/y
.., Novomeščani so bili presenečeni, ko jim je pogrebna služba Komunalnega podjetja tako hitro in sodobno poskrbela krematorij namesto zastarelega pokopališča Škoda je le, da je v mrliški veži!
... „Zakaj ne bi izvažali tudi Gganov, če že pošiljamo na tuje naše delavce,so rekli v Brežicah So pa proti medobčinskemu sodelovanju: Ciganov s krške občine se hudo branijo. ..
... Direktor Novolesa Jože Knez najraje je sendviče, ker ga lepo spominjajo na naše gospodarstvo: pritiskajo te od zgoraj in od spodaj!
... Danes bo dve uri sončni mrk: če bo Šlo po sreči, bo za približno toliko časa zmanjkalo elektrike...
... V Delu, ki je glasilo SZDL Slovenije, so hitro in učinkovito rešili ciganski problem Dosledno namreč pišejo „Rom'" namesto „Cigan“!
... Novomeška žirija za „Pesem Evrovizije** je bila močno stroffL Ko so glasovali o jugoslovanskih popevkah, so bili ocenjevalni papirji podobni spričevalom slabih dijakov...
... Vabilo za letošnjo zimsko košarkarsko prvenstvo so nekateri vzeli tako dobesedno, da so se prišli v Trebnje učit košarko: še vedno so bili na boljšem od novomeških veteranov, ki so na igrišču pustovali! *
r'
Krpanov kotNNIc
Piškavi novci
Zadnjič sva s starim Ze-frančkom ob poliču cvička na mizi modrovala v njegovi krčmi Takole je začel: „Martin, imaš kaj novcev? “
„Kajpak, saj veš, da nisem brez njih,'" mu povem po pravici. „Popotni jih mora imeti Nič se ne ve. Kako pa ncq potujem po svetu suh kot cerkvena miš? “
„Pa, si veliko izgubil, ka-li? “ še vrta dalje.
„Ne, še nobenega; vse imam spravljene v mošnjičku, “ se sprenevedam.
„Že vidim, da me nočeš razumeti. Mar ne veš, da boš poslej dobil zanje mtmj,-kot si prej? “
„Kako to? Plesnivi niso, saj so ravno taki, kot sem jih dal noter. Pa tudi pomanjšali se menda niso, “ se šalim
„So, so. Vidiš, Martin, izgledaš pameten, pa vendar ne razumeš tega. Takole je: prej si dal za vrečo angfeške soli pet ducatov novcev, sedaj jih boš odštel zanjo kar šest. A ko pa imaš vrečo soli za pet ducatov, jih je vredna šest. Tako je to, vidiš “
„Nič ne vidim, da je kaj več ali manj: sol je enaka, novci tudi Kako more biti sol več vredna, ako je ravno taka kot prej, novci pa manj, dasiravno se niso predrugačili? Po mojem se ni fiič spremenilo. “
„Saj to velja zgolj za naše. Ti irriaš gotovo še cesarske, ko si bil na Dunaju. Ti so več vredni “ Še nekaj hoče reči, a mu ne dam besede: „Bosa je ta! Prej si pa trdil, da so moji novci manj vredni “
„Potrpi, no, Martin, daj si dopovedati,'" mi pravi, „prav zares so moji manj vredni, tvoji- pa več in to se izravna “
„Beži, beži nič se ne izravna Ti vezeš otrobe v kurja čeva. Prav nič ti ne verjamem, ko si kar naprej nekaj izmišljaš. “
„To so drugi odločiti, ne jaz. Nič si ne moreva pomagati “ In skomigne z rameni, kot bi ne vedel, kaj naj še pristavi
„Kaj? Kako morejo drugi odločiti, kdaj so moji novci boljši ali slabši? Saj so vendar moji Trdo sem jih prislužil Uidi vtikanja nosu v moj mošnjiček ne dovolim. To velja za vse večne čase. Naj jih pes na repu odnese, ako so kdaj kaj takega kanili poizkusiti Oni še ne poznajo Krpana!""
„Martin, pomiri se! Slabi novci so tako kot lešniki, kadar so piškavi""
„Človek božji to bi prej povedal! Ako so res manj vredni, jih bom preluknjal, da se bo že od daleč videlo, kateri so piškavi pa mir be-
MARTIN KRPAN
Udar20.juliia 1944
Križ, kraž, kralj Matjaž...
VODORAVNO; 1. surovina za porcelan, 7. ruska mera, 12. sprejemnik in oddajnik elektromagnetnih valov, 13. preorana zemlja, 14. čutilo, 15. zaznamovana smer ali lega, 17. ameriška tiskovna agencija 18. Sarajevo, 19. ženska, ki poje,
20. orientalski prašek za lase, 21. utežna mera za drage kovine in kamne, 22. arabski poglavar, 23. železen sod za tekočine, 24. žensko ime, 25. mariborsko vinarsko podjetje, 26. vrsta, 27. zareza, 28. dalmatinsko moško ime, 29. vzhodnjaSca hrana, 30. dišeča rastlina, 31. avtomobilska oznaka Turčije, 33. David Thoreau,
34. naš železarski kraj, 35. švicarski prakanton, 36. vrednostna nalepka za takse, 38. nemško mesto ob belgijski meji, 40. pozitivna elektroda, 41. eden od avtorjev Dulong-Petito-vega zakona,
NAVPICNO: 1. nered, 2. mozolj avost, 3. moško ime, 4. prislov, 5. zanimanje, 6. samorog, 7. italijanska tiskovna družba, 8. železov oksid, 9. Šibenik, 10. vrsta hruške in češnje, 11. nepravilnost, 16. spis, 19. francoska prestolnica, 20. naš pesnik (Dragotin), 21. gošča, usedek v sodu, 22. himalajski nosač, 23. pevski glas, 24. znani francoski pesnik, 25. podjetje, firma, 26. ptica, 28. setev, 30. štajerska reka, 31. vojaško vozarstvo, pratež, 32. tekmovalni oder, 34. vrsta, 35. slušni oigan 37. ljudski odbor, 39. centiliter;
REŠITEV ZADNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: 1. tvrdka, 7. blesk, 12. kaolin, 13. radar, 14. Ind, 15. ST, 16. dninar, 17. VE, 18. dleto, 20. TS, 21. okarina, 23. prot, 25. ranay 26. trasa, 27. plaža, 29. okel, 30.’ seme, 31. sramota, 34. on,
35. Emona, 36. Rn, 37. valat, 40. ZI, 41. pat, 42. krava, 43. Anhovo, 45. atlet, 46. raglan;
ni kontinentu
s
I
m
Paradižnik in do-jje vedela, da ta pssst tudi potem, ko jo je
z ušesi v desno, je z ibko glavico — žirafa! stni oblekci rastlinski
vzorček in ker je bila ta rastlinica na las podobna žiraflni najljub^ jedi, je nedolžna živalca stegnila svoj jezik po idarini obleki...
Paradižnik je še kar naprej z budnimi očmi preiskoval okolico na desni. Žirafa je pogoltnila deset centimetrov Klarinega tekstila. Nato je dvignila Klaro
s sedeža in visoko v zraku prežvečila še ostalih sedemdeset centimetrov ...
Paradižnikov pssst je še vedno strogo veljal in Klara se ni pritožila. Mogoče je tudi, da ji je zaprlo sapo!
Prav gotovo pa ji je sapo zaprlo, ko je z desne ne-' nadoma prilomastilo to, k^ je lovec čakal...
Ko je postalo jasno, da se je invazija posrečila, da je Nemčijo spet doletel nevaren poraz in da grozi nov poraz na v^odu, so Stjiuffen-berg, Beck in Goerdeler jeli ugibati, ^ bi se zdaj sploh še splačalo izpeljati načrte za udar. Če se jim posreči, bo odgovornost za končni polom padla le nanje. Vedeli so, da se polomu ne bo mogoče izogniti, hkrati pa so vedeli, da se nemško ljudstvo tega Se ne zaveda. Naposled je Bcck prišel do sklepa, da uspešen antinacistični udar Nemčiji sicer ne bo mogel prihraniti sovražne zasedbe, a da bo približal konec vojne in preprečil nadaljnje prelivanje krvi ter uničevanje domovine. Ce bi kmalu sklenili mir, bi hkrati preprečili Rusom preplaviti Nemčijo in jo boljševizirati. Svetu bi tak udar pokazal, da obstaja razen nacistične še „druga Nemčija". In kdo ve - morda pa zahodni zavezniki navzlic sedanjim zahtevam po brezpogojni vdaji z osvojeno Nemčijo le ne bi ravnali tako grdo. Goerdeler je temu mnenju pritrdil in se upajoče oziral na Zahod. Rekcije, da ve, kako zelo se ChurchiU boji „popolne ruske zmage“.
Mlajših ljudi, ki jih je vodil Stauffenberg, to ni docela prepričalo. Po nasvetu so se obrnili k Tresckovvu, ki je bil zdaj na drobeči se ruski fronti načelnik štaba v drugi armadi. Njihov odgovor je poto-glave zarotnike spet spravil na pravi tir.
Atentata se moramo lotiti za kakršnokoli ceno. Tudi če se ne posreči, moramo poskusiti prevzeti oblast v glavnem mestu. Svetu in bodočim pokolenjem moramo pokazati, da možje nemškega odpora niso omahovali pred odločilnim korakom in so bili pripravljeni tvegati tudi življenje. V primeijavi s tem ciljem ni važno nič drugega.
Navdihnjeni odgovor je postavil stvari na pravo mesto in pri Stauf-fenbergu ter njegovih mladih prijateljih razprSl dvome. Upogibajoče se fronte v Rusiji, Franciji in Italiji so zarotnike silile k takoj^jim dejanjem. Se bolj pa jih je spodbodlo nekaj drugega.
Krog Beck-Goerdeler-Hassell že od vsega začetka ni maral imeti nikakršnih stikov s komunističnim podzemljem. Komunisti so ravnali enako. Menili so, da so zarotniki prav tako reakcionarni kot nacisti in da lahko prav njihov morebitni uspeh prepreči, da bi nacistični Nemčiji sledila komunistična. Beck in njegovi prijatelji so poznali komunistične namene, vedeli pa so tudi, da komunistično podzemlje upravlja Moskva in da so v njem predvsem moskovski obveščevalni viri. Razen tega so vedeli, da je med komunisti veliko gestapovskih agentov - tja jih je bil usmeril Heinrich Mueller, šef Gestapa ter poznavalec in občudovalec sovjetske NKVD.
Zarotniki so navzlic odporu Goerdeleija in drugih starejših članov sklenili navezati stik s komunisti. To je predlagalo socialistično krilo, zlasti socialistični filozof Adolf Reichwein, sloviti Wandervogel, ki je bil zdaj direktor berlinskega folklornega muzeja. Reichwein je obdržal nekaj stikov s komunisti. Stauffenberg jim ni zaupal, socialistična prijatelja Reichwein in Leber pa sta ga le prepričala, da je to potrebno, ker je treba ugotoviti, kaj nameravajo in kaj bodo storili, če se udar posreči, razen tega pa bi lahko, če bi bilo treba, z njimi v zadnjem hipu razširili podlago antinacističnega odpora. Obotavljaje se je naposled privolil, naj se Leber in Reichwein 22. junija sestaneta z voditelji komunističnega podzemlja. Posvaril pa ju je, naj komunistom povesta čim manj.
Sestali so se v vzhodnem Berlinu. Socialiste sta zastopala Leber in Reichwein, komuniste pa - tako sta vsaj rekla - voditelja podzemlja Franz Jacob in Anton Saefkow. Spremljal ju je še tretji tovariš, ki se je predstavil kot „Rambow“. Pokazalo se je, da komunisti vedo o zaroti proti Hitlerju kar precej, zvedeti pa so hoteli še več. Prosili so, da bi se 4. julija sestali z vojaškimi voditelji. Stauffenberg ni maral iti, pooblastil pa je Reichweina, da ga zastopa tudi na tem sestanku. Sel je tja, nakar so ga skupaj z Jacobom in Saefkowom pri priči aretirali. Pokazalo se je, da je bil „Rambow“ gestapovski vohljač. Dan nato so zaprli še Lebeija, za katerega je Stauffenberg upal, da bo postal najpomembnejša politična sila v novi vladi.
Stauffenberga je aretacija Leberja, s katerim sta bila dobra osebna prijatelja, razen tega pa je menil, da ga v novi vladi ne bo mogoče pogrešati, zelo vznemirila. A ne le to. Takoj je spoznal, da seje zdaj znašla v hudi nevarnosti vsa zarota, ker so ji Himmleijevi ljudje že na sledi. Menil je, da se na Lebeija in Reichvveina lahko zanese, ker sta bila oba pogumna moža in je bil prepričan, da tudi med mučenjem ne bosta ničesar izdala. Toda ali sta bila res takšna? Nekateri zarotniki so o tem dvomili. Morebiti obstaja meja, onstran katere ne more več molčati niti najpogumnejši mož, če mu telo razdira neznosna bolečina.
Aretacija Leberja in Reichweina je zarotnike še bolj podžgala k dejanjem.
UDAR 20. JULIJA 1944
Proti koncu junija se je zarotnikom vendarle nasmehnila tudi sreča. Stauffenberga so povišali v polkovnika in ga imenovali za načelnika štaba pri generalu Frommu, glavnem poveljniku domače vojske. Ta položaj mu je omogočil izdajati v Frommovem imenu ukaze nadomestni vojski, razen tega pa je lahko neposredno in pogosto obiskoval Hitlerja. In res je jel Hitler klicati k sebi poveljnika nadomestne vojske ali njegovega namestnika tudi po dvakrat ali trikrat na teden ter od njiju zahtevati novih vojakov za zdesetkane divizije v Rusiji. Stauffenberg je nameraval ob enem takih sestankov odnesti s seboj peklenski stroj in ga nastaviti v Hitleijevi pisarni.
Stauffenberg je bil zdaj že glavna osebnost vse zarote. Uspeh ali neuspeh naklepa je postal odvisen od njega. Bilje edini zarotnilc, kije lahko neovirano prihajal v fuehrerjev glavni štab in odhajal iz njega. Zato je bilo od njega odvisno, kdaj in kako bo prišlo do atentata. Zdaj, ko je bil načelnik štaba domače vojske, je bilo od njega odvisno tudi to, kako bodo njegove čete potem, ko bo Hitler s poti, zasedle Berlin. Fromma zarotniki niso povsem pridobili zase in se nanj niso mogli zanašati Obe nalogi bi moral Stauffenberg uresničiti istega dne na dveh krajih, ki sta si težala več kot tristo milj narazen — v fuehrer-jevem glavnem stanu, ki je bil bodisi v Rastenburgu bodisi v Obersalz-bergu, in v Berlinu. Med prvim in drugim dejanjem ne bi smelo preteči več kakor dve ali tri ure, medtem pa bi on z letalom brnel v Berlin in samo upal, da bodo njegovi tovariši v glavnem mestu odločno ukrepali. In to je bila, kot bomo videli, precej huda težava.
Bilo pa je še nekaj drugili. Ena med njimi je bila po vsem videzu ta, da so zarotniki prišli do sklepa, kako ne bo zadostovalo, če bodo ubili samo Adolfa Hitlerja. Hkrati bi morali ubiti še Goeringa in Himmlerja ter tako zagotoviti, da vojaške sile pod poveljstvom teh dveh ne bi mogle nastopiti zoper nje. Razen tega so menili, da bi šli najvažnejši generali na frontah, ki se še niso povsem odločili, raje na njihovo stran, če glavnih Hitlerjevih pomočnikov ne bo več. Goering in Himmler sta se’ navadno udeleževala dnevnih vojnih posvetov v fuehrerjevem glavnem stanu. Zato so menili, da ne bo pretežko ubiti vseh treh z eno samo bombo. Ta prismojeni sklep je zapeljal Stauffenberga tako daleč, daje zamudil dve zlati priložnosti.
Poklicali so ga, naj se 11. julija zglasi v Obersalzbergu in poroča tuehrerju o nadvse potrebnih zamenjavah za enote na frontah. S seboj je vzel na letalo eno angleških bomb, ki jih je bil zbral_Abwehr. Prejšnji večer so zarotniki v Berlinu na sestanku sklenili, da bo to najprimernejša priložnost za atentat na Hitleija - pa tudi Goeringa in Himmlerja. Toda Himmleija na ta dan ni bilo k posvetu. Stauffenberg je za hip zapustil posvet in telefoniral v Berlin generalu Olbrichtu. Povedal je, da Himmlerja ni, da pa še vedno bhko opravi s Hitleijem in Gocringom, toda general ga je prosil, naj počaka naslednje priložnosti, ko bi lahko zalotil vse tri skupaj. Stauffenberg se je zvečer vrnil v Berlin, se sestal z Beckom in Olbrichtom ter zahteval, naj bi pri-' hodnjič izvedel atentat na Hitlerja, pa če bosta Goering in Himmler zraven ali ne. Pritrdili so mu.
I
J
S
I
J
0
i
I
S
I
i
s
s
4
Dr. A. Špiler - 50-letnik
Te dni je izpolnil 50 let življenja znani novomeški zdravnik, primarij dr. Adolf Spiler. Že sedemnajst let je direktor Zdravstvenega doma. Ta ustanova se je pod njegovim vodstvom razvila iz m^hne zdravstvene enote v velik zavod, ki zaposluje danes preko 300 ljudi in zajema območje petih dolenjskih občin.
Kot predstojnik pnevmofti-ziološke službe je dr. Spiler razvil di^anzerje in ambulante po vsej Dolenjski, pod njegovim mentorstvom pa se praktično iz-popolnujejo zdravniki stažisti in specializanti.
Primarij dr. Spiler sodeluje vsa leta pri načrtovanju razvoja zdravstvene službe na Dolenjskem, v strokovno medicinskem pogledu je pomagal pri izdelavi investicijskih objektov za novi gradnji v Trebnjem in v Šentjerneju, zdaj pa si močno prizadeva postaviti v Novem mestu sodoben zdravstveni objekt.
Njegova dejavnost sega tudi na zdravstvenoprosvetno in družbeno politično področje. Poznamo ga kot človeka in zdravnika, ki je vedno pripravljen pomagati s svojim strokovnim znanjem in bogatimi izkušnjami. Žal je čezmerno delo njegovo zdravje razrahljalo. Pozna se, da je bil mlad v partizanih in da je vrsto let nesebično in s premajhno skrbjo za lastno zdravje trošil svoje moči v prid zdravstva in bolnikov.
Ob jubileju dr. Spileiju iskreno čestitamo in mu želimo predvsem čimprejšnj^a okrevanja, potem pa kar največ osebnega zadovoljstva in nadaljnjih uspe-yhov pri delu.	^
V znamenju pusta
Konec prejšnjega tedna in začetek tega sta minila v znamenju pusta. V mestu je bilo več prireditev: društvo upokojencev je organiziralo pustni ples za svoje člane, prav tako so pustovaU in plesali dijaki gimnazije. Učenci osnovne šole so imeli maškarado na pustni torek. V ritmu rašple so se zavrteli tudi tisti, ki niso bili našemljeni - v mestu, na Otočcu, v Toplicah in drugod.
Ni vsako zdravilo dobro...
Najlažja pot: zapeljati vlak na slepi tir in vsaj začasno odložiti reševanje žgočih problemov! — Zavesten odmik od Jedra težav
O načinu postopkov in metodah je bilo zadnje mesece marsikaj rečeno. Klasičen primer reagiranja se je zgodil pred nekaj dnevi: kolektiv so različne politične organizacije grajale tako zaradi gospodarjenja kot tudi zarcfdi medsebojnih odnosov. Pričakovati je bilo, da se bodo delavci obrnili vase, da bodo pregledali, če je graja upravičena, in da bodo povedali: to in to je bilo prav, skušali bomo popraviti, te vaše trditve pa ne držijo, niso točne.
Namesto tega se je zgodilo popolnoma drugače. Di-
rektor je skušal ugotoviti, kdo je napisal anonimko o samodrštvu: izbral je popol-nomanapačno pot. Namesto da bi pregledal delo in odnose, je iskal tistega, ki jih je grajal. Pravijo celo, da je pet osumljencev moralo pisati nekakšen narek, da so primerjali pisave! Tako so namesto v jedro problema zavili na nepomembne stvari -težave pa ostajajo.
Še bolj nedvoumen dokaz za to, da problema ne mislijo reševati tam, kjer bi ga morali, je povedal direktor sam, ko je izjavil: ,JVaš socializem je dober, mi smo
vsem zaposlenim pred nekaj dnevi povečali osebne dohodke za deset starih tisočakov. “
To sicer je pot za pridobivanje naklonjenosti kolektiva, saj je v tem primeru, ki so ga obravnavali, prav odgo- \ vomost direktorja največja. Zato se je direktor, namesto da bi težave rešili - morebiti tudi z njegovim odstopom! - odločil za preprostejšo pot nenačelnega politikan-stva, ki pa problem lahko samo začasno zapelje na slepi tir.
J. SPLICHAL
Vzgoja za cestni vrvež
Samo z znanjem o prometu In pravilnim vedenjem na cesti lahi<o zmanjšamo število nesreč
26 mrtvih, 433 ranjenih in za okoli 2,5 milijona dinaijev škode — to so posledice 1070 prometnih nesreč, ki so se zgodile lani na cestah in ulicah novomeške občine. Prometni vrvež se je v zadnjem letu sicer zelo povečal, kar kažejo podatki: občine je imela v letu 1970 registriranih že 6322 motornih in priklopnih vozil, od tega 2229 vozil na novo, medtem ko je bilo vseh voznikov v tem letu že 8070.	]|i|r
13 PO-SVETOIV V OBČINI
Ceste, vodovod, elektrika
Na dnevnem redu: program dela krajevnih skupnosti, komunalna dejavnost, kultura, pomoč ostarelim in onemoglim občanom
Sporazumno z vodstvi družbeno-političnih organizacij in občinsko skupščino je občinska konferenca SZDL v Novem mestu pripravila 13 sektorskih posvetov s predstavniki krajevnih skupnosti, družbeno-političnih organizacij in odborniki. Posveti so bili uvod v pripravo zborov volivcev, ki bodo v občini prihodnji mesec.
Na dnevnem redu posvetovanj v 13 krajevnih središčih je bil program dela krajevnih skupnosti, pomenili pa so se še o uresničevanju sklepov tretje seje občinske konference SZDL, ki govore o kulturi, starih in onemoglih občanih ter evidentiranju možnih kandidatov za odbornike in poslance.
Predsednik občinske konference Franc Beg sodi, da so posveti uspeli, saj je bila tudi udeležba dobra. V krajevnih skupnostih se pojavljajo že tradicionalna vprašanja o urejanju ko-munalnii objekotv. Največ besed gre za vodovod, ceste in elektriko. Tako so v Birčni vasi ostro grajali, ker že pet leto zbirajo samoprispevek za elektriko, a jih Elektro vleče za nos in zavlačuje z deli in tako draži zadevo.
Skoraj povsod se zavzemajo za asfaltiranje cest. Zahteve pa presegajo današnje denarne možnosti. Zato so predlagali, naj pripravijo načrte, po katerih bodo ceste modernizirali. Zdaj padajo tudi zlonamerne pripombe: tam ste asfaltirali zaradi tega odbornika, tega direktorja, zaradi župana in podobno. Prav tako naj bi konkreten načrt naredili tudi za uporabo denarja komunalnega sldada.
Akcijski program za pomoč onemo^im in ostarelmi so v celoti podprli, uresničevati ga
bodo pomagale tudi krajevne skupnosti. Široka javna podpora naj pomaga, da bodo besede postne dejanja.
O kulturni dejavnosti so dejali, da so razmere slabe, ker je premalo denarja, vodij in prostora. Ponekod so dvorane brez lastnikov in zato propadajo. Kultura naj ne bo samo v mestu, naj seže tudi drugam.
Povsod pa so spregovorili o težavah zaradi zdravstvenega varstva kmetov. Kmetje bodo morali plačevati za nad 30 odstotkov več denarja kot lani. Na posvetih se je zdel razpravljal-cem nemogoč ukrep, da je skupnost zdravstvenega zavaro-
vanja kmetov ukinila prispevek po gospodarstvu in določila glavarino. Tako so prizadeli družine s števUnejširi)i člani: z otroki in starimi ljudmi.
J. S.
Komisija za vzgojo in varnost ljudi v cestnem prometu je na seji 16. februarja v Novem mestu ugotovila, da gre večji del črnega cestnega davka pripisati dejstvu, da se ljudje prepočasi prilagajajo čeddje gostejšemu prometu, preost^U del pa tudi neurejenosti prometnega omre^a v občini. Te ugotovitve upošteva tudi načrt letošnje dejavnosti na področju vzgoje prebivalstva in preventive, ki namenja posebno skrb vzgoji v naseljenih krajih. Načr^ je tako zastavljen, da bo vzgoja zaobsegla vse prebivalstvo, od cicibanov v vrtcih, osemletkarjev in druge mladine do delavcev za stroji in staršev.
Komisija bo v okviru prometne vzgoje in preventivnih dejavnosti tudi letos priredila vrsto tekmovanj za učence osnovnih šol, najprej v posameznih šolah, nato pa v občinskem merilu tekmovanje 25. aprila v Škocjanu. Poleg tega bo komisija sodelovala pri tretjem republiškem srečanju piorurjev prometnikov, ki bo v počastitev dneva varstva otrok v prometu 12. junija v Novem mestu.
Seveda bo uspeh pičel ali^^^' ga sploh ne bo, če ne bodo pi* vzgojnih in preventivnih dejavnostih, tekmovanjih in drugih letošnjih akcijah sodelovali vsi, ki jih to družbeno področje zadene posredno ali neposredno.
MLADENIČ RAZGRAJAL - Miličniki iz Dol. Toplic so 21. februarja ponoči pridržali do iztreznitve komaj 18-letnega Franca Kneza iz Gor. Straže. Opil se je in se v gostišču pretepal.
Enkrat drugače!
Občani se gotovo še spominjajo lanskih zborov volivcev, na katerih je bilo v Novem mestu več odbornikov kot volivcev. Za spremembo so letos začeli drugače:
V naselju Nad mlini je odbornik sklical zbor, na katerem naj bi se občani tistega dela naselja, kjer so vrstne hiše, pogovorili o prispevku, s katerim naj bi pomagali, da bi prišli do asfalta. Zbrali so se vsi občani - manjkal pa je odbornik. Pa drugič...
PRIZADEVANJA IN USPEHI SGP PIO'NTEl V NOVOMEIŠKI 0'BČINI
Sektor Novo mesto, ki gradi v občinah Črnomelj, Metlika In Novo mesto, gradi letos v okviru 9 gradbišč 16 večjih objektov
Splošno gradbeno podjetje PIONIR gradi v veliki meri v novomeški občini; sektor Novo mesto, kot pravijo v podjetju enoti, ki gradi na območju občin Novo mesto, Črnomelj in Metlika, je ustvaril lani z gradnjami 55 milijonov din vrednosti, kar je le nekoliko manj kot
CESTARSKA
Pravijo, da so se v Birčni vasi pritoževali, ker nimajo cestarja, pa so jim odgovorili, da ne morejo dobiti človeka, ki bi to delal.
„Mi vam ga hitro najdemo," so se razveselili vaščani, ko jim je zasvetila iskra upanja, da bo cesta tretjega reda dobro vzdrževana. Dobih so naslednji odgovor: „Imel bo 60 stanh tisočakov plače. Ce pa bo imel osemletko in bo šel za nekaj časa na poseben tečaj na Bledu, bo dobil še nekaj juijev več.“
Tako so prebivalci spet v precepu: za tako malo denaija ne morejo nikogar dobiti, tisti, ki imajo pa šole, nočejo tega dela.
Starosti nihče ne uide
Tudi mladina bo skrbela za stare in onemogle
Pomoč starim in onemo^im občanom, kar je v svoj program sprejela občinska konferenca SZDL, je pred kratkim obravnavalo tudi predsedstvo občinske konference ZMS. Na podlagi izkušenj nekaterih občinskih služb na tem področju in pregledne analize Centra za socilano delo je predsedstvo novome^e mladine sklenilo:
tretjina vsega, kar ustvari SGP PIONIR v gradbeništvu.
Gradbišča in delovišča sektorja Novo mesto so raztresena po vsej novomeški občini in Beli krajini. V zadnjih letih se, kot povedo sami, ukvarjajo v veliki meri z gradnjami negospodarskih objektov: šol, ustanov otroškega varstva in bolnišnic. Letos gradijo kar tri šole: dve v Novem mestu (na Grmu in v Bršlinu) ii( eno v Škocjanu. V Novem mestu gradijo še del bolnišnice v Kandiji ter otro3co varstveno ustanovo pri Naselju Majde Sile.
Po vrednosti sta največja objekta obe šoli v Novem mestu, po obsežnosti pa stanovanjske gradnje v soseski na Znančevih njivah in gradnja tovarne zdravil KRKA.
Raztresenost gradbišč in delovišč po sorazmerno obsežnem območju povzroča vrsto nevšečnosti. Otežen je dovoz materiala na ^adbišča in tudi s prevozi delavcev in organiza-
Hvala za mo kri, ki rešuje življenja!
Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Antonija Rukše, Rozalija Sitar, Štefka Jankovič, Marija Darovec, Albina Irt, Jože Gerkšič, Bariča Novak, Marija Poglajen, Anton Novak, Draga Košmrlj, Slavka Tramte, Marija Pucelj, Jožica Golob, Ivanka Štepec in Vida Golob, člani Novoteksa Novo mesto; Alojz Poljane in Polde Selan, člana Komunalnega podjetja Novo mesto; Milan Mrak in Vlado Ban, člana UJV Novo mesto; Pepca Pečnik, Franc Staniša, Jože Kocjan in Janez Jurgalič, člani IMV Novo mesto; Andrej Senica in Ivan Povše, člana Mercatorja, Novo mesto; Janez Kašteli^ Janez Horvat, Jože Siler, Alojz Novak, Leopold Longar, Franc Žitnik in Ladislav Lavrič, člani Elektrotehničnega podjetja. Novo mesto; Jože Bele, član Komunalnega podjetja. Novo mesto; Drago Setina, član Gozdnega obrata Straža; Jože Strnad, Franc Smrekar, Boris Jukič, Nežica Vesel, Vjekoslav Hajnič, Martina Bračko, Majda Bračko, Ivan Pavlin, Sergej Sekač in Ivan Štepec, člani Pionirja, Novo mesto; Janez Janežič, Fanika Pršina, Rudolf Kraševec in Darko Markovič, člani Novolesa, Straža; Erna Sali, članica Novoteksa, Novo mesto; Tončka Pečavar, gospodinja iz Birčne vasi; Alojz Mavsar, član Splošne bolnice Novo mesto; Alojz Gimpelj, upokojenec iz Rodin; Antonija Šuštaršič, gospodinja iz Smolenje vasi; Martin Bec, zidar iz Ločne; Ljubo Babič, član Invalidskega zavoda Rog, Novo mesto; Dušan Simec, član Elektro Črnomelj.
NOVOMEŠKA TRIBUNA
Nujno potrebno se je zavzeti za reševanje te problematike v občini in si prizadevati za zboljšanje s socialnimi in denarnimi oblikami pomoči prebivalcem. V to pomoč mora biti vključena tudi mladina, ki naj bo dobro seznanjena z dejanskim stanjem.
Vsak posameznik in vse organizacije so dolžne v svojih delovnih programih upoštevati tudi pomoč starim in onemoglim. Mladinski aktivi morajo o teh vprašanjih izdelati svoje delovne načrte. Mladina sicer ne more v večji meri pomagati z denarjem, lahko pa z neposrednimi oblikami pomoči: pri delu, pri negi in oskrbi, z manjšimi uslugami in podobnim.
V okviru socialnozdravstvenih komisij pri krajevnih skupnostih je potrebno organizirati koordinacijske odbore, ki bi usklajevali in usmerjali oblike pomoči vseh organizacij. Ker je to vprašanje zelo pereče tudi v mestu, bo mladinsko vodstvo v občini sklicalo vse predstavnike aktivov v delovnih organizacijah in kluba mladih in se skupno z njimi dogovorilo za enotno pomoč someščanom.
A. V.
POSVET RIBIČEV - POTEM PA ŠE HLMI
V nedeljo, 28. februaija, bo v Novem mestu letni posvet novomeških ribičev, ki se bo začel ob 8. uri. Ob 12. uri pa bodo v novomeškem Domu kulture predvajali štiri filme, ki prikazujejo življenje ob zeleni Krki. Ribiči vabijo na ogled filmov, vstop je prost.
IZŠLA JE ,JSAŠA POT“
Te dni je izšla druga številka glasila „Naša pot“, ki jo izdajajo učenci osnovne šolele „Martina Kotarja** iz Šentjerneja. Glasilo je izredno bogato, saj zajema vso razgibano dejavnost mladih na tej šoli.
cijo prehrane zanje so težave. Oboje seveda povečuje stroške in režijo. V kolektivu sektorja Novo mesto dela 462 delavcev. Med njimi je kar 66 inženiijev, tehnikov in delovodij. Dve tretjini delavcev sta odvisni od stanovanj, ki jim jih nudi podjetje v lepo urejenem samskem domu in v delavskem naselju v Bršlinu.
Ena izmed težav, s katero se popadajo, so gradnje ob morju. SGP PIONIR že vrsto let prevzema v zimskem času večje gradnje ob jadranski obali. Tja odhaj^o v mrtvi sezoni delavci iz vseh sektoijev in gradbišč in se vračajo nazaj, ko so dela opravljena. 2al se dela tam običajno zavlečejo in tako tudi sektorju Novo mesto v sezoni močno primanjkujejo delavci, ki delajo ob morju. To vrzel skušajo zamašiti z drugimi delavci, ki jih za ta čas najemajo v sosednjih republikah, vendar to nadomestilo ni najboljše, saj odhajajo na dela ob morju najboljši.
M. J.
NOVO MliS ro v POnOHI
NOVOMEŠKI GLAVNI TRG MED OBEMA VOJNAMA - Levo: del trgovine Alfonz Oblak nasl., za njo trgovina z železnina in špecerijo Jurij Picek, sledi gostilna Grobovšek, že ob koncu 18. stol. znana z vzdevkom „Kiselpek“, poleg nje konfekcijska trgovina in krojaška delavnica Ferija Mikoliča. Obe zadnji sta bili ob bombardiranju Novega mesta 14. IX. in 3. X. 1943 močno poškodovani in po osvoboditvi porušeni. Na Mikoličevi hiši so se ob bombardiranju pokazale fresko slike, skrite pod ometom. Na fotografki jih je ohranil pok. dr. France Mesesnel. Na njunem mestu stoji danes stavba SDK. Sosednja, dvonadstropna hiša JuUja Kobeta, kije imel v pritličju manufakturno in konfekcijsko trgovino - da-
nes stavba zavarovalnice „Sava**. Na pročelju trga Berg-mannova hiša z lekarno .J*ri Kroni**, danes cvetličarna, in trgovina s šivalnimi stroji, v Fichtenauovi hiši poleg drugih papirnica Josipa Kosa. Desno: hiša Adolfa Pau-seija s ^ecerijsko in železninarsko trgovino ter kavarno Rudolfa Smole (danes Novotehna) in kavarna Center. Pred kavarno stara terasa z litoželezno ograjo, izdelkom fužin na Dvoru, gosto obrasla z divjo trto. Za njo nekdanja Mechorova pekarija in preko Jenkove ulice hiša Josipa Ogoreutza. V njej je bila Ogorevčeva manufakturna trgovina in lekarna mag. pharm. Draga Andrijaniča „Pri angelju**. Med to hišo in rotovžem dvonadstropna hiša z gostilno „Pri Krištofu*', kasneje „Pri Dolenjski železnici** in zatem gostilna Poula.
Krtkov intervuu
Mesto prehiteva načrt
Miha Hrovatič, direktor Dominvesta: »Do pomladi 1972 nov urbanistični načrt mesta«
Miho Hrovatiča, direktorja Dominvesta, je prejšnji teden Bojan Kekec iz Novo-teksa vprašal, kako je z urbanističnim načrtom Novega mesta:
„Urbanistični načrt Novega mesta, ki zajema celotno mestno območje in ožje vplivno območje mesta, je naredilo projektivno pod-
I
jetje Emona iz Ljubljane in nato potrdila občinska skupščina 1966. leta. Načrt predstavlja okvirno namensko razporeditev prostora in načrt bodoče uporabe površin Zaradi silovitega gospodarskega in splošnega družbenega razvoja ter naraščanja prebivalcev v zadnjih petih letih je načrt danes že zastarel in je pravzaprav postal ovira za hitrejši razvoj Novega mesta in mestne okolice. “
- Kaj torej pripravljate,
. da bi to težavo odpravili?
„Najkasneje do pomladi 1972 bo Dominvest kot pooblaščena urbanistična organizacija v občini izdelal nov urbanistični načrt mesta. Občinska skupščina je izdelavo načrta že naročila. Upoštevali bomo predvsem že vse doslej sprejete indu-
strijske rezervate, ki so bili zdaj preozko prikazani in jih je razvoj podjetij že prerasel. “
- Katera bo . najpomembnejša sprememba?
„Eden temeljnih elementov, ki jih bo treba rešiti, je ureditev prometa. Doslej je bilo narejenih več različic. Občinska skupščina jyzato poklicala strokovnjake, da bi naredili študije. \Ko bo to delo končano, bomo lahko urbanistični načrt hitreje pripravili “
- In druge pomembne točke, ki jih pripravlja novi načrt?
„Ubadamo se s tremi težavami: najprej gre za neugodno terensko oblikovanost za gradnjo. Industrija zahteva ravne površine! Drugič: površine blizu mesta smo doslej nesmotrno pozidali z individualnimi hišami Primer take nesmotrnosti je Grm. In tretjič: nujrm je preskrba z vodo, kar naj bi prineslo zajetje v Družinski vasi, “
- Ko bo urbanistični načrt narejen?
„Usklajeni bodo doslej sprejeti zazidalni načrti, ki so pravzaprav predstavljali spremembe sedanjega načrta. Olajšano bo dodeljevanje lokacij in izdelava novih zazidalnih načrtov. Smotrno bomo razdelili prostor, pridobili lokacije za nove gradnje - tudi za obrtno servisno cono in za javna skladišča, kar je zdaj najbolj pereče. “
- In vaše vprašanje za prihodnji četrtek?
„Želel bi, da bi direktor Vodovoda Miloš Matko povedal, kdaj bo zgrajen glavni cevovod od Družinske vasi do mesta in do kakšne višine bo mogoče napajati mestne površine z vodo. “
J. SPLICHAL
J
S
\
S
I
S
S
I
MORDA DA, MORDA NE ZA GOSTINSTVO
Poceni gostinstvo - veliko turistov
Cene v dinarjih prilagojene dolarskim — se pravi za 20 odstotkov višje — Ker so bile cene doslej nizke, ne bo posebnih popustov
r'
v zadnjih nekaj letih se tudi dolenjsko gostinstvo uveljavlja, Dolenjska pa postaja turistično zanimiva. Število prenočitev se dokaj naglo povečuje, čeprav na splošno v Jugoslaviji ni čutiti posebnega povečanja turističnega utripa. Prav tako se hitro dviga vrednost prometa: nič čudnega ni zato, da štejejo tudi v novomeški občini precej novih gradenj na turističnem polju.
Po devalvaciji dinarja je o turizmu krožila šala: gostinci so’ prilagodili dinarske cene dolarskim — beri: podražili cene za 20 odstotkov, potem pa so z velikim pompom oznanjali popuste, največkrat 15-odstotne, in vlekli v svoje žepe dobičke!
Na Dolenjskem so bili s podražitvami bolj previdni. V novomeški občini so se od večjih turističnih središč najprej odločili na Otočcu, kjer so razvrednotene dinarske cene dvignili za 20 odstotkov, dolarske cehe pa so kajpak ostale nespremenjene. Podobno bodo postopali tudi drugod, saj so Otočec, Dolenjske in Šmaiješke Toplice doslej povsod sloveli po sorazmerno ni^ih cenah.
Vsekakor je ukrep, ko so cene v dolarjih ostale nespremenjene, pameten. Le tako lahko pričakujemo letos še več prometa. Turiste moramo namreč znati obdržati, saj ne moremo pričakovati, da bi vsako
leto lahko dobili nove. Tiste, ki pridejo, moramo navdušiti, pri tem pa ustaljene cene niso nepomembne. Vsa lepota pokrajine, dobra hrana in udobje ne pomenijo dosti, če so cene nezanesljive, če turist ob prihodnjem obisku plača več, kot je mislil, da ga bo obisk veljal.
Zato odločitev Otočca in drugih dolenjskih gostincev ni samo v skladu z našim programom o stabilizaciji gospodarstva, v katerega vsekakor sodi tudi turizem, ampak je jasnoviden ukrep, ki naj tudi v prihodnje zagotovi, da bodo turistične in gostince zmogljivosti v novomeški občini dobro zasedene.
Krožki niso prenehali delati
Odgovor na članek »Kdo bo potegnil krajši konec (str. 14, št. 6 DL)
Vsi krožki in druge dejavnosti, ki jih ni malo, niso prenehali z delom. Novinar je slabo in površno povzel dejstva iz pismene pritožbe navedenih mentoijev ZŠSRS — organizacijski enoti Novo mesto, TIS Novo mesto in načelniku oddelka za upravnopravne zadeve ObS Novo mesto.
Čeprav smatramo, da je najboljši odgovor na tak članek delo članov učiteljskega zbora za razvoj vseh dejavnosti, id prispevajo k celovitemu razvoju učencev, ano dolžni dati staršem in javnosti odgovor, ki bo osvetlil popačena in neresnična dejstva v članku.
1. Po sklepu seje sveta smo sredstva, ki smo jih dobili od TIS za iz-venšolsko dejavnost, dali v finančni načrt šole za materialne izdatke, iz kater^a podpiramo vse izvenšolske dejavnosti, in ne v sklad skupne porabe, še manj pa za osebne dohodke.
2. Svet šole je prejel tak sklep, ker so bili mentorji za vodenje krožkov plačani (eden tudi nagrajen) po našem pravilniku za šol. leto 1969/70 in ker smo v okviru možnosti šole, dajali krožkom tudi materialna sredstva za njihovo delovanje. O plačilu in nagradi za šol. leto 1970/71 bomo razpravljali ob zaključku šolskega teta.
3. Na svet šole in delovno skupnost se ni nihče od mentorjev pismeno pritožil.
4. Pravico odločanja o sredstvih, ki jih dobi šola, ima vsak član delovne skupnosti preko samoupravnih organov.
Učiteljski zbor je vedno razvijal in podpiral izvenrazredne dejavnosti na šoli ter dosegel vidne rezultate. K ' temu so prispevali vsi člani učiteljskega zbora, eni več drugi manj, toda ne eden brez drugega. Uči-
TEMA TEDNA • TEMA TEDNA • TEMA TEDNA • TEMA
Malo uvažajo, m
Industrija in rudniki nekovin Kremen sodi med tista industrijska podjetja v novomeški občini, ki bi jih lahko prištevali že med manjše, Lan-
PORODNiSNlCE«iW
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodUe: Justina Pavlič iz Hrastja - Roberta, Jožica Muigelj z Daljnega vrha - Marjanco, Justina Vene iz Žabje va'si - Lidijo, Jožica Kos iz Kostanjeka - Jožeta, Maija-na Bahor iz Črnomlja - Marka, Marija Selak iz Srednjega Gričevja -Franca, Nada Hočevar z Belega griča - Zvezdano, Štefanija Povhe iz Dolnjega Vrhpolja - Daijo, Tončka Sctina z Gornjega Križa - Igorja, Ana Bevc iz Brezja - Franca, Antonija Galič iz Ribnice - Lidijo, Ana Zoran iz 2dinje vasi - Slavka, Joža Tcrkaj iz Herinje vasi - Jožico, Marjeta Turk iz Podgrada - Heleno, Ana Didovič iz Nestoplje vasi -Darinko, Olga Plut iz Kota - Vido, Silva Blažič iz Družinske vasi -1’rančka, Majda Železnik iz Šmihela Milko, Angela Kuzma iz Učakov-ccv - Jurija, Ana Berk iz Vrhpeči -Antona, Marija Sašek iz Gotne vasi Dušana, Amalija Zupančič iz Stavče vasi Jožeta, Ivanka Suklje I/ Dolnje Lokvice Petro, Marija Slobodnik iz Slanino vasi deklico, Alojzija Vodopivec iz Biške vasi dečka, Katarina Rogina z Belčjega vrha - dečka, Marija Režek iz Bojanje vasi - deklico, 1-ranč iška Vi-dervol iz Loke - deklico, Llizabeta Dornik iz Hrastja - deklico, Ivanka Kastelic iz Biške vasi dečka, Marica Vladič iz Metlike dečka, Gabrijela LMian iz Šentruperta deklico in Ruža Matjaž iz Jelovca Alojza. Čestitamo!
ski celotni dohodek se je približal 10 milijonom dinarjev, njihov izvoz je bil vreden 81 tisoč dol^ev. Izvozili so 11.819 ton kvarcita. Lani so izkopali in deloma predelali v mase, odporne proti ognju, 104.863 ton peskov.
Po razvrednotenju dinarja v Kremenu niso bili posebno zaskrbljeni, ker le malo uvažajo. Prve številke m pokazale, da bodo zaradi devalvacije prizadeti pri nakupu nekaj strojev za 80 tisočakov, pri deviznih kreditih pa so izgubili 50,000 din^jev. Huje od padca dinama je podjetje prizadela zadnja serija podražitev, predvsem prevozov in nafte. Pri toni izvoženega kvarcita je namreč podjetje lani ustvarilo 38 par dobička. Dobiček je tako majhen predvsem zaradi izredno dra^h prevozov. Računi namreč kažejo, da veljajo prevozi polovico toliko kot izkop peska. Nesorazmerno drage vožnje se bodo poslej še podražile. Zaradi razvrednotenja in podražitev bo Kremen oškodovan za približno
400.000 dinarjev. Letošnji dobiček bo tako ostal na lanski ravni, čeprav so pričakovali večjega. Zadovoljiti se t«do morali z okrog 300.000 dinarji dobička, medtem ko bo celotni dohodek dosegel po načrtih letos vrednost 8,870.000 dinarjev. Številka je manjša od lanske zato, ker so ukinili obrat v Globokem. Kvaliteta izkopanega peska je namreč močno nihala, zato je bil obrat nerentabilen.
Proizvodnja bo letos okrog
100.000 ton peskov, izvoziti pa nameravajo za 150.000 dolarjev kvarcita. Številke pa niso trdno postavljene, ker so odvisne od samonakla-dalnega stroja, ki ga bodo uvozili, Ce ga bodo kmalu dobili, bodo lahko povečali proizvodnjo za 35 odstotkov in uresničili proizvodni načrt, sicer pa bodo naredili manj.
mm
' ‘V
teljski zbor je in bo vedno razvijal in podpiral razvoj teh dejavnosti,' ne samo zato, ker je to dolžan po zakonu o osnovni šoli, temveč ker se zaveda pomena le-teh za celovit razvoj učencev.
Vse dejavnosti učencev na šoli so samoupravna pravica učencev, v tem smislu smo dolžni delati in v tem smislu moramo ucence vzgajati,
O tem sporu smo že razpravljali na dveh sejah sveta šole, na zboru delovne skupnosti in na dveh učiteljskih konferencah. Razprav^ali smo vedno samo o dejavnostih, ki so jih navedeni mentorji razpustili, saj druge dejavnosti in krožki delajo, kot so delali.
Prevzem mentorstva med šolskim letom, in to za take dejavnosti in ob taki priliki, ni lahka zadeva, in če se ni nihče javil za nadaljnje vodenje teh dejavnosti v tem šolskem letu, še ne moremo sklepati, da člani učiteljskega zbora niso pripravljeni prevzeti dela tudi teh razpuščenih dejavnosti. Razpuščene dejavnosti so vezane na pouk telesne vzgoje in tehnični pouk (razen dramskega
SUHOKRAJIN-SKI DROBIŽ
POSVET O OSKRBI Z ELEKTRIKO so imeli pretekli teden na sedežu krajevne skupnosti Žužemberk. Sklicatelj je bila krajevna skupnost Žužemberk. Med drugimi sta se posveta udeležila direktor podjetja Ljubljana -r- okolica Alfonz Kovačič in načelnik za gospodarstvo ObS Novo mesto Marjan Simič. Razpravljali so o problemih oskrbe z elektriko na območju Dvora, Ajdovca in Rebri. Ugotovili so, da sedanje stanje omrežja ne prenese obremenitve, ki se iz dneva v dan veča. Zato so se pogovorili, da se bo treba čimprej lotiti gradnje transformatorskih postaj in preureditve električnega omrežja. Ker je območje Dvora sedaj najbolj prizadeto, saj so tam prizadeti delovni kolektivi, obrtniki in občani, so se dogovorili, da se problem najprej reši na tem območju, potam pa pride na vrsto še drugo območje. Načrt za rekonstrukcijo dvorskega omrežja je že izdelan in velja skupna investicija 420 tisočakov, ki jih bodo pridobili s kreditom za podjetje Elektro Ljub-Ijana-okolica, s prispevkom delovnih oiganizacij, obrtnikov ter drugih koristnikov. Predvidevajo pa tudi pomoč krajevne skupnosti. Delo bo opravljeno v dveh etapah: najprej bodo postaviU transformatorsko postajo ter izvedli nove priključke za delovne organizacije in obrtnike» zatem bodo preuredili ostalo električno omrežje.
TOPLO VREME je zvabilo ljudi na njive in v vinograde. Na splošno vozijo na njive gnoj, nekateri pa tudi že orjejo, v vinogradih pa režejo in pripravljajo kolje. Kljub izredni priliki pa še niso pričeh čistiti sadno drevje.
ŽUŽEMBERSKA ZADRUGA je pred dnevi dobila večje količine umetnih gnojil, v nedeljo pa so bili kmetovalci na predavanju v Žužemberku seznanjeni z uporabo umetnih gnojil.
NA PUSTNO NEDELJO je bil Žužemberk dobro obiskan s preiiod--niini turisti. Posebne priprave za večji obisk pa v gostinstvu še ni.
M. S.
krožka), kar poučujejo trije od navedenih mentoijev.
Na zadnji seji učiteljskega zbora smo sklenili predlagati samoupravnim organom spremembo tistega dela pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, ki obravnava izvenrazredne dejavnosti, in da se naj le-te financirajo na podlagi pr^ramov in finačnih načrtov v okviru možnosti šole.
Na koncu še vprašujemo: Ali in kako taki članki pomagajo šoli in učiteljskem zboru pri reševanju odgovornih nalog in iz česa lahko novinar sklepa, da na žužemberški šoli ne bo več takšnih dejavnosti?
Svet osnovne šole Žužemberk, učiteljski zbor in ravnatelj
PLETERSKO KNJIŽN1CX)' PREUREJAJO
Pletersko knjižnico bodo letošnje leto preurejali, tako da bo za javnost odprta komaj prihodnje leto. Istočasno prosi vodstvo samostana vse obiskovalce, da upoštevajo dneve za ogled te ustanove. Dneva, predvidena za ogled, sta ponedeljek in četrtek, od 9. do 16. ure.
KURENTOVA ŽENITEV USPELA
V nedeljo dopoldne se je v Šentjerneju zbralo blizu 1000 ljudi, ki so prisostvovali izredno u^eli ženitvi Kurenta. Obiskovalci te zanimive prireditve so bili zelo zadovoljni, saj se je začela točno in ni bila razvlečena, kot so bUi primeri drugje. Ves ceremonial je bil končan včeraj, ko so Kurenta za letos pokopali.
MINI ANKETA:
Delavske igre
Delavske športne igre so se v novomeški občini zadnja leta lepo uveljavile, občinski sindikalni svet pa je dobil mnogo pohval na račun zanimivih in razvejanih iger ter dokaj dobre oi^nizacije. Lani so začeli prirejati tekmovanja tudi v drugih krajih občine - Žužemberku in Šentjerneju, tako da je zanimanje za igre še večje.
O tem, kaj menijo o letošnjih delavskih športnih igrah, o načrtih za letošnja tekmovanja smo štirikrat zavrteli telefon: „Vaše mnenje o delavskih trtnih igrah? “
Stane Zupančič, 21-561: Pričakujem še večjo udeležbo, zato se mi zastavlja vprašanje, če lahko nekaj amaterjev zmore tako zahtevno nalogo. Delo postaja preob^žno, nastopajočih je zmeraj več, tako da organizacija, priprava in tekmovanje zahtevajo delo dobro pripravljene in izvežbane skupine (judi. Deset panog spraviti pod streho, upoštevati vreme, dopuste in vse druge malenkosti - to niso mačje solze!
Pavle Uhl, 21-152: Zdi se mi, da so igre koristne, da prav pridejo za rekreacijo. Naša ekipa družbenih služb, zdiružena iz številnih manjših kolektivov v mestu, je žal med najslabše organiziranimi, čeprav smo bili lani celo četrti. Mislim, da bi morale posamezne sindikalne podružnice skrbeti, da bi nastopali približno tako pripravljeni, kot nastopajo v drugih podjetjih. Potem bi bili tudi uspehi še bo^ši.
Slavko Pa\iin, 84-530: Delavske športne igre se mi zdijo dobra domislica za rekreacijo delavcev. Pridobile so tudi na množičnosti. Mislim pa, da se nekatere panoge pr^olgo vlečejo. Postavim odbojko: traja več mesecev, začne se spomladi in konča v jeseni — vsi zaposleni pa si ne morejo vsak teden dvakrat vzeti dovolj časa, da bi i^li. Zato so ekipe večkrat okrnjene, včasih pa tekem zaradi tega sploh ni.
Alojz Jožef, 21-826: Delavske igre so dobra stvar. Naše pod-jerie je sicer med najboljšimi, vidim pa, da nekatere podružnice jemiljejo tekmovanje dokaj neresno, da nastopajo zgolj kampanjsko. Delavske športne igre bi morale postati prikaz rekreacije v kolektivih, ne samo posledica zagnanosti dveh ali treh tednov pred nastopom...
GRADBINCI GRADE SVOJO TOVARNO
Gradbena podjetja PIONIR iz Novega mesta ter STANDARD-IN-VEST in OBNOVA iz Ljubljane so se odločila za gradnjo tovarne gradbenih elementov KERAMZIT v Ljubljani. Naložba bo veljala , 10 milijonov din, vsako izmed treh gradbenih podjetij investitorjev pa bo odštelo tretjino potrebnega zneska. Proizvodnja gradbenih elementov bo v novi tovarni stekla že v prihodnjem letu.
KovomcSJo kronika
V novomeški opekami v Zalogu so v teku velika obnovitvena dela. Med drugimi se bo moral umakniti prodirajoči modernizaciji tudi tovarniški dimnik (na sliki), ki je zvesto služil vrsto let. Podrli ga bodo v kratkem (Foto: S. Dokl)
V PRODAJALNI VARTEKS ob Cesti komandanta Staneta je bila prejšnje dni razprodaja ženskih in moških oblačil za pomkid in jesen po zelo znižanih cenah. Kupci so izkoristili ugoden nakup in pokupili domala vse, kar je bilo po znižani ceni. V trgovini imajo le še nekaj pocenjenih moških oblek in ženskih dežnih plaščev.
ZNAK z napisom „Avtobusna postaja** nasproti hotela Kandija je že dotrajal. Zarjavela pločevina z napisom visi postrani na železnem drogu, pritrjena z enim žebljičkom.
LUKNJE na novomeških cestah, ki so .bile posledica zime, so za silo zakrpali.'Avtomobili po Cesti herojev proti Ločni več tako ne poskakujejo, vendar je to le začasna rešitev, saj bi bilo potrebno cesto v celoti asfaltirati.
TUDI NOVOMESCANKE vedno bolj segajo po izdelkih Nartalas, ki jih prodajajo v Drogeriji na Glavnem trgu. Na zalogi imajo izdelke iz pravih in umetnih las, ki niso pretirano dragi, prav tako pa tudi lasulje, ki jih nabavljajo tudi na posebne želje kupcev.
OTROŠKO IGRlSCE za pošto sicer še ni ozelenelo, vendar je že začelo dobivati stalne obiskovalce. Posebno ob sobotah in nedeljah, ko posije sonce, pripeljejo, starši sem otroke, kjer se lahko mimo igrajo daleč stran od prometa.
CENE na trgu v ponedeljek: cvetača 5-6 din. čebula 2-3 din, česen 8 din, fižol 7 din, krompir 1 din, koleraba 2 din, korenje 8 din, ohrovt 3-4 din, pesa 2,50-3 din.
por 3,50 din, repa 2 din, kisla repa 4 din, radič 16 din, solata-endivija 6 din, špinača 10 din, zelje 2,50 din, kislo zelje 2,80 din, zelena 6 din, suhe fige 6 din, grozdje 4,50 din, hruške 4,50 din, jabolka 3,50 din, limone 5,50 din, orehi 4 din, orehi jedrca 20 din, pomaranče 4,50 din, suhe slive 3,50 din, banane 5,60 din, jajca 0,70-0,85 din, smetana 16 din, sirček 6 din.
RODILE SO: Alenka Berger, Cesta komandanta Staneta 11 -Marka, Mira Kordiš, Nad mlini 24, Ivanka Oven, Kettejev drevored 39 - deklico.
UMRLI SO: Miro Verbič, Grmova 3, 58 let, Franc Klemenčič, Re-gerča vas 8, 82 let, Josip Klemenčič 1, Josip Turk, Kidričev trg 1, 89 let.
V
- Ena gospa je rekla, da Novo mesto ni mesto, še vas ne: vsaka vas namreč že ima svoj pustni karneval. Novo mesto pa še poštene maškarade ne premore . ..
Št. 8 (1091) — 25. februarja 197)
Stran uredil: JOŽE SPLICHAL
DOLENJSKI LIST
17
BETI IN JUTRANJKA POVEČUJETA OBRATA
Spomladi bodo začeli graditi nove prostore za obrat metliŠce tovarne Beti v Dobovi. Vrednost investicije cenijo na štiri milijone dinarjev. Za dobovski okoliš TOmeni to zaposlitev sto novih delavk.
V Brežicah se bo širila Jutranjka. Občinska skupščina ji je v ta namen že odstopila prostore trgovske šole, trgovska šola pa se je v tem polletju preselila v staro osnovno šolo. Jutranjka namerava postopoma zaposliti še 300 žensk.
SEŠTETI VES DENAR
Svet za gospodarstvo je dal co-budo za točen pr^led vseh občinskih denarnih virov, da bo skupščina odločila o njihovi porabi. V brežiški občini poskušajo torej vplivati na fi-nariciranje in to težnjo bo izražal tudi stabilizacgski načrt. Ne gre le za okvirno odločanje, ampak za ponoven pretres upravičenosti porabe.
RADIO
BREŽICE
ČETRTEK: 25. FEBRUARJA: ODDAJA ODPADE.
SOBOTA, 27. FEBRUARJA: 16.00 do 16.30 - Napoved programa in pol ure za i^p glasbo.
16.30 do 16.40 Zdravstveno predavanje - Dr. Zvonimir Skotljanc: Kako ravnamo ob nesreči. 16.40 -16.50 Med zabavnimi zvoki nekaj obvestil in reklam. 16.50 do 17.15 Reportažni zapis z letošnjih pustnih prireditev - 17.15 do 17.30 Za naše najmlajše: Martin — III. del 17.30 do 18.00 - Narodnozabavne na valu 192 m.
NEDEUA, 28. FEBRUARJA:
10.30 - Domače zanimivosti — Poročilo s prve in ustanovitvene seje sveta posavskih občin - Za naše kmetovalce - Pojeta Božo in Miško
— Ne zgolj za razvedrilo - pogovor s popiso^ci prebivalcev in stanovanj v Brežicah - Pogovor s poslušalci — Obvestila, reklame in filmski pregled
- 12.30 do 14.30 Občani čestitajo in pozdrav^ajo.
TOREK, 2. MARCA: 16.00 do 16.15 - Napoved programa in srečanje z ansamblom Fantje treh dolin. 16.15 do 17.15 - Poročila -Jugoton vam predstavlja - Svetujemo vam - Iz naše glasbene šole -Kaj prinaša nova številka Dolenjskega lista - Obvestila, reklame in pregled filmov. 17.15 do 18.00 -MLADINSKA ODDAJA - Razgovor z mladimi recitatorji gimnazije Brežice in recital Puškinove poe-^ije.
POPUST ZA DOMACINE
Zdravilišče v Cateških Toplicah je po razvrednotenju dinarja sprejelo nove cene za vse storitve. Domačim gostom obljublja deset odstotkov popusta. Lani so imeli 17 odst. tujcev, letos pa se jih nadejajo 23 odst. po pogodbah, ki jih sklepajo z agencijo v Zahodni Nemčiji.
VEDNO MANJ OTROK
v osnovni šoli na Veliki dolini se vpis otrok v prvi razred vsako leto manjša. V desetih letih se je to število skrčilo za sto otrok in sedaj je na foli le še okoli 220 učencev. V tem okolišu je malo mladih družin, povsod pa imajo tudi malo otrok: po enega ali dva.
ODMEV NA PRIPOROČILA ZK V DELOVNIH ORGANIZACIJAH
Da, posluh je potreben za dve strani!
'"' /K
Do konca leta najmanjši prejemki vsaj 900 dinarjev — Tudi za strokovnjake mora postati nagrajevanje dovolj spodbudno! Občinska konferenca ZK bo 15. marca spregovorila o kvalifikacijskem sestavu zaposlenih v občini, o štipendiranju in nagrajevanju
- Tovariš sekretar, predlagam, da se v tem pogovoru povrneva za leto dni nazaj, da pobrskava po starih, pa vendarle ne zastarelih sklepih ter pogledava, kako so jih komunisti uresničevali. Zanima me predvsem poglavje, ki govori o odpravljanju pretiranih socialnih razlik, poglavje o ^opadu komunistov z revščino in neupravičenim bogatenjem.
— Naj vas dopolnim: V sklepih decembrske konference 1969 je bilo med drugim zapisano, da se morajo člani ZK zavzeti za dolgoročne rešitve, pa tudi za takojšnje ukrepanje v najbolj perečih primerih. Komunisti so bili torej dolžni vplivati na zvečanje njgmanjših osebnih dohodkov ob nezmanjšani produktivnosti. Na podlagi tega smo na seji komiteja sestavili akcijski načrt. Do 30. junija
Cene v Brežicah
Preteklo soboto so veljale v t^o-vini s sadjem in zelenjavo v Brežicah naslednje maloprodajne cene: •
cvetača
čebula
česen
fižol
krompir
korenje
kumare
por
peteršilj paradižnik kisla repa solata (endivija) zelje
kislo zelje zelena suhe fige hruške jabolka
limone
orehi
orehi (jedrca) pomaranče suhe slive banane jajca (za kos)
(cena v din za kg)
5.00
3.00 10,00
5.00 in 6,50
1.00
3.00 in 6,00
12,00
3,60
8.00
14.00
4.00
5.00
1.00 3,50
5.00 6,80
6.00 2,80
do 4,20
5.20 6,80
32.00
5.20 5,00 6,40 0,55
lani so bile organizacije ZK v delovnih kolektivih dolžne preučiti delitev osebnih dohodkov, zabeležiti nesorazmerja med skupinami zaposlenih in med posamezniki. To je bilo izhodišče za izoblikovanje stališč, za katere so se morali komunisti boriti v sindikatih • in samoupravnih organih.
Tedaj smo namreč ugotavljali prevelike razlike med administrativnimi in upravnimi uslužbenci na eni strani ter kvalificiranimi delavci na drugi strani, in to v škodo slednjih. Občinski komite je zahteval pregled vseh osebnih dohodkov pod 800 dinarjev, obenem pa tudi vzroke za tako nizke prejemke. Komunistom v delovnih organizacijah je naročil, naj poiščejo možnosti, da se že do konca leta 1970 povečajo najmanjši prejemki vsaj na 900 dinarjev.
- Kako so organizacije uresničevale vaša priporočila?
- Ponekod z večjim, drugod z manjšim uspehom. Z odzivom članstva in z njegovim vplivom na odločitve v delavskih svetih ter v sindikalnih organizacijah smo zadovoljni. Svojo trditev lahko podprem s številkami. Septembra 1969 je bilo v brežiški občini 947 delavcev, ki so prejemali manj kot 800 dinarjev mesečno. Po podatkih za september 1970 jih je bilo le še okoli 388, marca letos pa pričakujemo, da jih bo že precej manj kot sto.
- Kiko pa so komunisti vplivali na nagrajevanje strokovnjakov?
- V naših priporočilih smo upoštevali dvoje: zvečanje najmanjših prejemkov ter ^odbudno nagraje-vai\je strokovnjakov. Člani ZK v delovnih organizacijah so poskušali združiti posluh za oboje, ponekod zelo u^ešno.
- Če vas prav razumem, akcija Zveze komunistov s tem še ni zaključena, kajne?
- Nikakor. Prizadevanja se nadaljujejo. Letos želimo vplivati na samoupravne organe, da bodo delavcem zvečali osebne prejemke vsaj na
900 dinarjev ob nezmanjšanem delovnem učinku.
- Kako vpliva taka politika nagrajevanja na izboljšanje strokovne zasedbe delovnih mest v občini?
- Naš namen je bil, kot sem že povedal, s spodbudnim nagrajevanjem zadržati v občini vse dosedanje strokovnjake in privabljati nove. Delno nam je uspelo, vendar še nismo zadovoljni. Napravili bomo točen pregled zaposlenih po kvalifikaciji in tej analizi bomo prilagodili politiko Zveze komunistov. O
kadrovskih vprašanjih bomo obširneje spregovorili na seji občinske konference 15. marca. Začrtali bomo še ostrejšo politiko ZK.
- Večkrat je slišati opazke, da imajo razni funkcionarji neupravičeno visoke dohodke. Kako je s tem v naši občini?
- Takoj vam lahko pojasnim in s tem odgovorim vsem tistim, ki širijo neresnične vesti o bajnih zneskih, ki naj bi jih prejemali voljeni predstavniki. Predsednik občinske ^upščine je vse leto 1970 dobival po 3.050 dinarjev osebnega dohodka, vsi voljeni funkcionarji v občinski skupščini in družbenih organizacijah pa so prejemali manj.
Zapisala J. TEPPEV
S PUSTNEGA ZBORA COPATARJEV: stari predsednik pripenja znak copataijev novemu predsedniku (Foto: Bakovič)
DVE LETI PRIZADEVNEGA D'ELA DPM
Uspeh je dinar in dinar spodbuda
Tudi za novo obdobje obsežen delavni načrt: skrbeti za varstvo otrok, za letovanja, zimovanja, šolske kuhinje, male šole itd. Pionirski odredi gojijo delo v krožkih, sodelujejo z gasilci in taborniki, se vključujejo v organizacijo Rdečega križa in športnega društva
Konec marca bo končano šesto tekmovanje med društvi prijateljev mladine. Za društva pomeni to denarno spodbudo, kajti vs^ pridobljena točka poveča znesek, ki ga dobiviyo od občin^e Zveze prijateljev mladine. Lani je zveza razdelila za tekmovanje 6600 din, predlanskim pa 5700 din.
Društva so denar zelo smotrno uporabila kot prispevek za letovanje otrok v Savudriji. Morda je bilo pri oceni kdaj katero izmed njih prikrajšano, vendar ne namenoma in spodbuda za poživitev dela kljub temu odtehta pomanjkljivosti. Tekmovalni načrt Zveza spreminja in določa nekoliko drugačna merila za popolne in podružnične šole. Pionirski odredi na popolnih šolah imajo vsekakor večje možnosti kakor odredi podružnic.
Zveza prijateljev mladine ima v okviru počitniške skupnosti v Savudriji rezerviranih del ležišč za letovanje otrok. Vsako leto dobiva več prijav. Lani je iz brežiške občine
preživljalo desetdnevni oddih ob morju 298 otrok, leto dni prej pa le 191. Revni in bolehni otroci letujejo bodisi za polovično ceno ali pa zastonj.
Člani društev prijateljev mladine po vsej občini so se zelo potrudili, da imajo učenci na vseh tolah malico, da je ta kar najbolj pestra in izdatna, k^ub denarnim težavam. Pohvalo zaslužijo zlasti tista društva, ki so omogočila malico revnim otrokom.
Na letni konferenci Zveze prijateljev mladine so udeleženci ta mesec sklenili zadržati tekmovanje med društvi. Zveza bo še naprej opozarjala na potrebe po otroškem varstvu in poskrbela za večje število ležišč v Savudriji. Nikakor ne bo dopustila, da bi to otroško letovišče ukinili. Sodelovala bo tudi v razpravi o vzrokih za vedno večji osip otrok iz osnovnih šol. Ponovno bo navezala tesnejše stike s posavskimi zvezami. V tekmovalne programe društev bo sprejela tudi organizirano pomoč pionirjev starim in onemoglim ljudem, ki živijo sami in bi jih bilo treba od časa do časa obiskati, jim prinesti kako malenkost iz trgovine ali sporočiti v šolo kako njihovo željo po pomočL
s SEJE OBČINSKE KONFERENCE SZDL V BREŽICAH
Končno, več je upov kot neznank
Odpirajo se nove možnosti za širjenje podjetij, za nova delovna mesta — SZDL za pokojninsko zavarovanje ostarelih kmetov
Člane občinske konference SZDL je na sobotni seji Ivan 2ivič obvestil, da bo marca sprejeta resolucija o družbenem in gospodarskem razvoju v tem letu. Vsebovala bo tudi priporočila za ustalitev gospodaijenja v občinskih okvirih. V brežini občini se še vedno 39,8 odst. prebivalstva preživlja s kmetijstvom in precejšen del teh yudi životari na majhnih, nedonosnih posestvih.
Tretjina vseh zaposlenih dela v tujini, zato ‘ so gospodarska
NOVO v BREŽICAH
ČLANARINA BO OSTALA DOMA. Občinska konferenca SZDL se letos odreka 25 odstotkom članarine, ki so jo krajevne organizacije odvajale v njeno blagajno. Seveda to ne pomeni, da članarine ni treba več pobirati. Krajevne organizac^e jo bodo TOslej zbirale za določen namen. V Pišecah so na primer sklenili s tem denarjem opremiti dvorano v gasilskem domu.
ZA DAN 2ENA BODO V OBČINI' SLOVESNE PROSLAVE po vseh krajevnih središčih. Ob tej priložnosti se bodo spomnili tudi starih, bolehnih ženic, ki ne bodo mogle priti na slovesnosti in pogostitve. Skromna darila in iskrene čestitke obiskovalcev jim bodo prav gotovo prinesle nekaj radostnih trenutkov v njihovo osamljenost. Grobovi padlih bork naj bi za ta praznik ne ostali pozabljeni, poziva Socialistična zveza vse organizatorje svečanosti za 8. marec.
LETOS NOV REZERVOAR NA Šentvidu, stanovanjsko in komunalno podjetje namerava do konca leta položiti cevovod za pitno vodo od Brežic do Šentvida. Tam bo stal rezervoar za 250 kubikov vode. V tem času računajo na dokončno napeljavo vode v Krško vas in v Skopice.
PRI POPISU OSTARELIH OBČANOV je kar 26 ljudi izreklo željo, da bi jih poslali v dom počitka. Vsem tem socialno varstvena
služba ne bo mogla ustreči, ker nima na vo\jo dovolj denarja, v domovih pa tudi ni prostora za vse. Ljudi, ki so potrebni tuje oskrbe, bo napotila v rejniške družine. Nudila jim bo socialno pomoč in poiskala Dudi, ki so pripravljeni sprejeti v hišo starega človeka.
TRGOVINA BOROVO NAJ OSTANE. Podjetje Borovo ima prodajalno čevljev v poslopju, ki je last Ljudske potrošnje. Iz tega lokala se bo moralo umakniti. Občinska skupščina bo Mmagala poiskati prostor drugod, Ker meni, da je tako trgovino škoda izgubiti,
REZERVACIJA ZA STO GOSTOV. 1. marca bo prispelo v Ča-teške Toplice okoli sto predstavnikov jugoslovanskih kmemato-grafov. Vsako leto v tem času obiščejo filmski sejem, ki ga zanje prireja	podjetje Kinematografi iz
Z^eba. Sejem bo trajal teden dni. Filme bodo predvajali v brežiškem kinu.
TELOVADNIC JE PREMALO. V Brežicah še vedno pogrešajo vsaj še eno telovadnico. V Partizanovi imajo prednost športne organizacije in tole, za rekreacijo delovnih U^udi pa za sedaj takega prostora ni. Celo v novi osnovni šoli je ena sama telovadnica premalo in v njej se zvrstijo komaj učenci višjih razredov. Se ena telovadnica je predvidena poleg gimnazije. Načrti zanjo so napravljeni, ni pa dovolj denarja.
pri^devanja usmeijena v razvijanje domačih podjetij in Siljenje obratov delovnih organizacij iz drugih občin. V obrazložitvi družbenega in gospodarskega razvoja je Ivan Živič vzbudil veliko upov in razkril vrsto možnosti, ki pa zahtevajo še teme-^ito preučevanje. Kljub vsemu je obetov več kot neznank. V razpravi so opozorili na nujnost vzporednega načrtovanja potreb po strokovnjakih in ustreznejšem nagrajevanju teh ljudi, člani konference bi radi čim-prej zvedeli za bo^ natančen pregled novih delovnih mest v naslednjih letih.
O svojem delu sta na seji poročali tudi sekcija za družbeno aktivnost žensk in sekcija za pomoč ostarelim, socialno prizadetim občanom. V občini prejema družbeno podporo 177 starih ljudi. Poprečni znesek je 102 din na mesec, razen tega pa plačuje občina za vsakega podpiranca po 56 din prispevka za socialno zavarovanje. Denarno pomoč bi bilo vsaj letos treba zvečati, in to v primerih, ko podpiranci niso več sposobni za kakršnokoli delo in ne morejo prav nič prigospodariti zase. Brežiška občina je po višini socialne pomoči na 38. mestu v Sloveniji.
Udeleženci konference so sklenili, da bodo vplivali na nenehno skrb krajevnih skupnosti za ostarele ljudi in opozarjali
otroke na boljši odnos do star-
šev. Zavzeli so se za pokojninsko zavarovanje ostarelih kmetov in opozorili na to, da z odpisovanjem davkov občina ne more ljudem bistveno pomagati. Četudi jih prispevka oprosti, morajo ti še vedno plačevati socialno zavarovanje.
50 novih, to ni od muh
■
Pomlajena Zveza komunistov V Brežicah
Pri sprejemalcu mladih v Zvezo komunistov beležijo v bre-
žiški občini lepe uspehe. Lani Je }pilo v vrsto organizacije 55 mladih ljudi, v začetku tega leta
pa že spet petnajst. Na vicljuči-tev v Zvezo komunistov pravkar pripravljajo skupino gimnazHcev. M^ novo sprejetimi člani ZK je precej dijakov, ki izhajajo večinoma iz kmečkih in delavskih družin.
Mladi komunisti so organizirani v aktivu, kjer so vezani na izpolnjevanje delovnega programa. Vsak posameznik je dolžan delati v eni izmed mladinskih organizacij. Aktiv mladih komunistov pripravlja razen tega skupaj s komitejem občinske konference ZMS gradivo o vajencih. V njem bodo prikazali razmere, v katerih živijo in delajo mladi ljudje, bodisi da so v uku pri zasebnikih ali v družbenih obrtnih podjetjih.
Mladi člani ZK sc bodo v začetku prihodtu^a meseca srečali na seminaru. Skupaj s člani mladinskih aktivov se bodo v klubu udeleževali tedenskih oblik izobraževanja, ki jih bo za-i^e pomagal organizirati občinski komite ZK. Mladinski klub še ni zaživel, nameravajo pa ga v kratkem ustanoviti. Povezoval bo vse mladinske organizacije v Brežicah.
bo od 1. marca 1971 spet odprt. Mednarodni artistični program in striptiz. Odprto od 22. do 4. ure. Obiščite ga!
Mokriški grad, kjer gostinsko podjele uvaja zapoznelo pustovanje. Lani je prvič vabOo na pustno zabavo v soboto po pustu in tudi letos prireja drugo pustovanje 27. februaija (Foto: J. Teppey)
BRE2ISKE VESn
BO JESENI V KRŠKEM ZIMSKI BAZEN?
Izplača se že za eno samo življenje
V Krškem si prizadevajo, da bi do jeseni, ko bo odprta nova šola, doblir tudi pokrit zimski bazen — V Krškem je 82 odstotkov učencev neplavalcev — Naložba v bazen je več kot upravičena!
Avgusta bodo na Vidmu v krški občini dobili lepo 4n sodobno urejeno šolo, ki bo poleg grmske v Novem mestu ena najsodobnejših na Dolenjskem. Poleg 32 učilnic bo šola imela tudi dve telovadnici in celo pokrit zimski plavalni bazen. Do zaključka gradnje bosta torej dva prepotrebna ^ortna objekta nared. Nekoliko težje pa bo z bazenom, ki je zgrajen že do tretje faze, zmanjkalo pa je denaija, da bi ga do jeseni kot ostalo izročili v uporabo.
Čeprav je Krško središče plavalnega športa na Dolenjskem, je več kot zaskrbljujoč podatek, da je samo na dveh šolah v mestu kar 82 odst. neplavalcev. Zatorej ni naložba v bazen samo potrebna, temveč celo nujna!
Želje, da bi Krčani dobili zimski bazen, so stare že vrsto let. Zanj se
najbolj ogrevajo plavalci, ki brez redne zimske vadbe ne morejo slediti hitremu razvoju jugoslovanskega plavalnega športa. Sport je eno, potreba, da se mladi usposobijo za življenje, pa je drugo. No, če že s tem, ko naučijo plavati otroke, rešijo eno samo člove^o življenje, je naložba v bazen že upravičena.
Prosvetna delavca Slavko Smerdel in Niko 2ibret, ki se najbolj prizadevata, da bi tudi ta objekt čimprej zrasel, se zavedata, kakšne napore je vložil gradbeni odbor na čelu s Stanetom Nunčičem in kakšen je prispevek krške občinske skupščine ter delovnih organizacij. Vendar želita, da kljub veliki obremenitvi skušajo s skupnimi močmi najti še tistih nekaj deset tisoč dinarjev in mladini podarijo lep šolski objekt, ki se ga bodo prav vsi razveselili.
No, če v mestih, kjer nimajo tako bogate plavalne tradicije, kot na primer v Tržiču, Polhovem Gradcu, Novem mestu in drugje, gledajo precej naprej, so torej želje teh dveh prosvetnih delavcev in krške mladine toliko bolj vredne podpore.
Predsednik občinske zveze za telesno kulturo Krško Vid Budna je v zvezi z dokončno izgradnjo bazena na Vidmu povedal tole:
„Naložba v pokrit bazen ni politična investicija, nimam pred očmi samo rezultatov plavalcev, ampak vse tiste otroke, ki ne znajo plavati. Zato se bo denar, naložen v ta objekt, bogato obrestoval".
ODUČEN OBISK PREDAVANJ
Predavanja za nerazporejeno prebivalstvo v krški občini so bila do zdaj izredno obiskana, saj je udeležba blizu 90 odstotkov. Prvo temo, ki obravnava radiološka in kemična sredstva ter zaščito pred vojno, so že končali, v teku pa sta preostali dve. Pri delavski univerzi so nam povedali, da predavanja ^remljajo tudi poučni filmi, zato jun obi^ovalci s toliko večjim zanimanjem sledijo.
mm
v
Ali je &čanom končno le uspelo ukrotiti jezero na Resi? Na sliki: jezero je polno, turistični delavci upajo, da bo polno tudi ostalo (Foto: S. Dokl)
KONČNO POPLAČAN TRUD TURISTIČNIH DELAVCEV?
Luknjica pri luknjici, pa vendar...
Prosvetna delavca Sla>^o Smerdel in Niko 2ibret imata med drugimi veliko zaslug, da bo Krško dobilo tri lepe športne objekte. Na sliki: prosvetna delavca, v ozadju zidovi nove šole (Foto: Slavko Dokl)
PRELOiMNICA V DEILU LESKOVŠKEXJA »PARTIZANA«
Ena miza za 30 igralcev
V leskovškem Partizanu so izvolili novo vodstvo, ki bo omogočilo boljše pogoje za delo temu prizadevnemu vaškemu športnemu kolektivu
Na Resi so končno vendarle zamašili požiralnike z betonskimi injekcijami — Dano je čvrsto jamstvo, da bo voda v jezeru ostala
6. februar bo z velikimi črkami zapisan v zgodovini športna društva Partizan v Leskovcu, na ta dan se jim je uresničila velika že^a. Izvolili so vodstvo, ki je sposobno zagotoviti leskovškim športnikom boljše pogoje za vadbo in za hitrejši razvoj društva.
Za predsednika so izvolili Branka Voglarja, podpredsednika sta Jože Arh in Nande Mlakar, tajnik je Lojze Hruševar, blagajnik pa Lojze iSribar. Člani upravn^a odbora so še Edi Komočar, Oskar Kovač in Tomaž Žnidaršič.
Ob tej priložnosti so tudi pregledali dejavnost v preteklem letu. Čeprav so bila sredstva, ki so jih dobili od ObZTK, pičla, so bili vseeno zelo delavni. Rokometaši so osvojili tretje mesto v zasavski rokometni ligi. Izvedli so tudi rokometni turnir v počastitev dneva republike. Precej uspeha je doživela mLada rokometna ekipa. Sodelovali so tudi na pohodu „Ob žici okupirane Ljubljane** in je ekipa, ki so jo sestavtjali L. Sribar, Vs^selj in R. Sribar, zasedla na 25 km dol^ progi odlično 17. mesto. Tudi igralci namiznega tenisa redno trenirajo, čeprav imajo eno samo mizo za 30 i^alcev. Priredili so več prijateljskih dvobojev in organizirali turnir za prvaka Leskovca in osnovne šole Leskovec.
To je le nekaj uspehov, ki so jih dosegli na športnem področju. Razen tega so člani društva veliko pomagali pri obnavljanju kulturnega
POJASNILO
Uredništvo ,Pustnih no-vic“ iz Krškega je objavilo 23. 2. 1971 na 17. strani reklamni oglas, ki ga kolektiv Dolenjskega lista ni naročil. Podpis k sliki v tem o^a-su ima za ObS Krško žaljivo vsebino ter nima nobene zveze s stvarnostjo.
Kolektiv Dolenjskega lista je pismeno naročil Turističnemu društvu Krško 28. I. 1971 samo objavo klišeja (karikatura zdravnika, ki predpisuje enkrat na teden Dolenjski list). Vse drugo, kar je v tem oglasu tiskanega, je bilo samovoljno dodano in nima nobene zveze z dejanskim naročilom klišeja, kakršnega smo Turističnemu društvu sami poslali v objavo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVA ^ DOLENJSKEGA USTA
doma ter gradnji rokometnega in košarkarskega igrišča.
V tem letu je njihov program dosti bolj bogat. Ker so izvolili novo sposobno vodstvo, so prepričani, da jim bo to omogočilo boljše po^je za delo.
Razen tega so na tem pomembnem shodu razprav^ali še o nekaterih organizacijskih vprašanjih, ki jih bo treba rešiti, tako da bo društvo res lahko z^ihalo i polnimi pljuči.
L. SRIBAR
Ni pustna šala, jezero na Resi končno le drži vodo! Prizadevanja turističnih delavcev, da bi Krško dobilo lepo rekreacgsko središče na Resi, bodo vendarle končno kronana z uspehom. Geološki zavod iz Ljubljane je zadnje dni lanskega leta poskusil še na poseben način zamašiti požiralnike, skozi katere je menda odtekalo že toliko optimizma prizadevnih turističnih delavcev.
Res, da še vedno drži pregovor „Ne hvali dneva pred veče-rom“, vendar je resnica na dlani, da jezero že dva meseca drži vodo, in vse kaže, da so posebne betonske injekcge (betonsko mleko), ki so ga nabili v 16 vrtin, pomagale. Požrešni požiralniki so končno siti, prizadevanja in ves trud bo torej poplačan?
Razumljivo, da ta novi poseg tudi nekaj stane. Za 16 ton betona in delo je bilo treba odšteti spet 50.000 din. Menda pa je tokrat dano dovolj trdno jamstvo, da jezero ne bo več puščalo. Če pa bo še, bo pa takrat trpel stroške izvajalec del sam — to je Geološki zavod iz Ljubljane.
Veliko ostrega pisanja, očitkov, namigovanj, grdih besed in
še marsikaj drugega je letelo na rovaš prizadevnih ljudi, ki so želeli Krškemu pripraviti lep objekt za razvedrilo. Če se jim je končno le posrečilo, bodo te očitke in natolcevanja verjetno lahko pozabili.
Lepo jezero v Resi bo prineslo razvedrilo ribičem, privržencem veslanja, plavalcem in ^loh vsem ^ubiteljem narave.
S. DOKL
ZAZNAVEN PREIMK TUDI V KMEfTUSTVU
Mladi želijo ostati na vasi!
Vedno več mladih ljudi želi ostati na vasi, seveda, če se jim bo omogočila nabava kmetijske mehanizacije in če bodo imeli dovolj obdelovalne
zemlje
i arena za osebne spore [
.	A	•	B	mS	M	A	s	A	^	A	da	A	A«	I/	^	-	--
Predsednik turističnega društva v Krškem Janez Breskvar je ocenil dejavnost društva v preteklem letu — Kmečki turizem vedno bolj na pohodu
Janez Breskvar je že 5 let predsednik turističnega društva v Krškem in je znan turistični delavec. Zato je tudi brez večjih težav ocenil lansko dejavnost krškega turističnega društva, obenem pa je postregel še s podatki, kaj bodo delali letos. Ne-
kaj besed je povedal tudi o krških ,4^lstnih novicah**, ki jih urejuje.
— Kakšna je bila lanska dejavnost?
„Ce imam pred očmi celotno dejavnost, dobim občutek, da smo bili kar pridni. S skronmimi denarci, ki jih imamo na voljo, smo naredili precej. V glavnem naj opozorim na „Pustne no-vice“, valčkov večer, tombolo.
'kmetijsko, čebelarsko in hortikulturno razstavo, izdajo žepnega informatoija mesta Krško in se nekaj malega.**
- Kaj pa obisk turistov?
„Lahko smo zadovo^ni, vendar bi se dalo narediti še več. Za turiste imamo pripravljenih blizu 30 sob pri zasebnikih, vendar niso bile vse izkoriščene. Dobivam občutek, da turiste vedno bolj zanima kmečki turizem. Želijo si kmečkega vzdušja, s pravo kranjsko hrano in možnostjo kmečkih opravil (spravljanje sena, košnja, trgatev in podobno).
- Kaj pa letos?
„Pred nami je nova številka glasila pustnih veseljakov iz Krškega, razen tega nameravamo izdati še dopolnjen informator, priredili bomo spet tombolo v povezavi z rastavo in prodavo 100-letnice gasilstva pri nas. Upam, da bo zagledal luč sveta tudi prospekt Spodnjega Posavja in morda Še celo občinski, če bo šlo vse po sreči.**
- Ste urednik ,J^JStnih novic**. Povejte nam, s kakšnimi težavami se srečujete?
„Težav je precej, v glavnem pa je težko najti dobre sodelavce, zlasti take. ki ne bi bili užaljeni, če jim damo slutiti, da niso takoj pesniki in da je treba pisati kratko. Nekateri pa celo mislijo, da je naše glasilo arena za reševanje osebnih sporov. No, marsikaj je treba požreti, ker pa nas dela več, si lahko vsakdo odreže kos tega grenkega kruha, pa že nekako gre.**
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
Včasih je na letnih konferencah krajevnih organizacij SZDL v krški oboini bila v glavnem razprava posvečena vprašajem kmetijstva, danes pa je moč opaziti, da je dosežen velik napredek, saj so poleg teh vprašanj v obravnavi tudi druga. Ko obravnavajo kmetijska vprašanja, je največ razprav o razvoju vinogradništva, živinoreje in sadjarstva v občini.
Tako so na konferenci v Pod-bo(^u želeli več predavanj o vinogradništvu, na Drnovem pa se mladi kmetovalci zavzemajo za združevanje zem^e, ker je le na ta način možno uporabiti kmetijsko mehanizacijo, brez katere pa ni napredka. Močne so tudi težnje po sprostitvi kmetijsk^a maksimuma, saj se na tako majhnih koščkih zem^e res ne splača uporabljati mehanizacije.
Prizadevanja krškega Agrokombinata na področju vinogradništva so že rodila precejšnje uspehe, saj je v kooperac^skem sodelovanjj obdelanih že bUzu 160 ha vino^adov, možnosti pa so za približno 1000 ha. Pridelovali naj bi dolenjski cviček, za katerega je veliko zanimanje. Agrokombinat kooperantom nudi kredite, strojne storitve in ma-teriaL
Miselni premik v kmet^stvu krške občine je torej zaznaven. Veliko mladih kmetovalcev želi ostati doma, seveda če bodo imeli dovolj obdelovalne zemlje in ustrezno me-hanizacyo. Brez teh dveh osnovnih pogojev res nimajo več kaj iskati doma. Ker pa se na vasi vedno boy zmanjšuje odstotek kmečkega prebivalstva, je jasno, da bodo morali tisti, ki bodo ostali še na kmetih, imeti dosti večje možnosti kot do sedaj. No, in če bo tista peščica kmetovalcev, ki bo ostala doma delala na roke, potem si res ne moremo predstavljati, da bo ta neznatni odstotek kmečkega prebivalstva preživljal dosti večji nekmetijski živelj. Kratkoročno gledame lahko v takem primem veliko škodi. Zato je še čas, da storimo vse in mlade Hudi za vsako ceno zadržimo na kmetijah. Ce kdo misli, da bodo
ostareli in izčrpani kmečki očanci nosilci sodobne kmetijske proizvodnje, se zelo moti.
Za znak »Tisoč radosti« in še...
Na zadnjem sestanku mentorjev pionirskih odredov iz krške občine so posvetili največ razprave ravno organizaciji letošnje Kurirčkove pošte, oziroma obravnavi programa za osvojitev znaka „Pionirski odred tisoč radosti**.
V okviru pri>4ačnega programa tekmovanja „Tisoč radosti * so tega razdelili v tri dele. V prvem so tradicionalne prireditve (novoletna jelka, dan mladosti itd.), v drugem so razna tekmovanja (športna, nastopi pevskih zborov in drugo); v tej sku-
f)ini je obvezna izvedba tekmovanja utkovnega krožka. V zadnjem delu tekmovanja je še razpis „Pionirsk^a lista**, kjer se tekmuje za natečaj „Vesele šole** in „Smejte se z nami**. Ta pogoj je tudi obvezen.
Ob koncu tekmovanja bodo posamezni pionirski odredi predali dokumentacijo občinski organizaciji ZPM, ta bo potem najboljše gradivo posredovala sorodni republiški komisiji, ki bo dokončno ocenila delo in ga tudi primerno nagradila.
Ivan Glogovšek odlikovan
Ivan Glogovšek, direktor SDK podružnica Krško, je te dni prejel red dela s srebrnim vencem za svoje plodno delo na področju bančništva in organizacije inšpekcijskih služb, ki so ravno pod njegovim vodstvom dosegle velik uspeh. Tovariš Glogovšek je tudi aktiven družbeno-po-Utični delavec.
OBVESTILO REŠEVALCEM KRIŽANKE
Uredniški zbor Pustnih novic sporoča, da so v nagradni križanki tri napake, in sicer:
1. pod sUko v gornjem levem vogalu v drugi navpični vrsti je treba vpisati odgovor za obdobje, vek;
2. pri rešitvi pod sUko v 9. in 10. vodoravni vrsti je treba vpisati v rešitvi med 17. in 18. vodoravno vrsto izpuščeno črko „A**;
3. v predzanji vodoravni vrsti je napačno napisano „BOBRO**, pravilno je „DOBRO**.
Reše\^ce prosimo, da gornje upoštevajo in nam napake oprostijo.
Cene v Krškem
Ta ponede^ek so v trgovini z zelenjavo v Krškem veljale naslednje maloprodajne cene:
cvetača
čebula
česen
fižol
krompir
korenje
por
peteršilj kisla repa solata (endivija) zelje
kislo zelje
hruške
jabolka
limone
orehi (jedrca)
pomaranče
suhe slive
banane
jajca (za kos)
pesa
ohrovt
(cena v din za kg) 5,40
2.50 10,00
5.00 do 6,50
0,80
7.00
3.60
7.70
3.80
5.60
2.80 3,80
4.00
3.50
5.70 26,40
5.50
5.00
6.50 0,60
2.50
3.60
KRŠKE NOVICE
KOMITE OBČINSKE KONFERENCE zveze komunistov je na zadnji seji ocenil pravkar končano Družbeno-politično šolo, ki jo je obiskovalo 33 slušateljev, mladih proizvajalcev, za zelo uspelo. Prav zaradi tega in pripravljenosti vseh predavateljev, da svoja predavanja ponove, bo Komite organiziral še en oddelek šole, ki se bo začela sredi marca. Tudi tokrat bodo slušatelji mladi proizvajalci, šolnino pa jim bodo plačala njihova podjetja.
V TEKMOVANJE za pionirski znak „1000 radosti** so se v krški občini vključili najprej le štiije pionirski odredi. Pionirska komisija pri Občinski zvezi društev prijateljev miline je zato na posvetu z men-toiji pionirskih odredov še enkrat predelala tekmovalni program in pridobila za sodelovanje v tekmovanju, ki poteka v okviru .Jugoslovanskih pionirskih iger**, še devet pionirskih odredov.
DA BI TRAJNO ZAGOTOVILI denar za financiranje gasildce in požarnovarnostne službe, bodo v Krškem ustanovili gasilski sklad. Razpolagal bo z denaijem, ki ga bodo prispevale družbeno-politična skupnost, delovne in druge organizacije, državni organi in občani, vanj pa se bo stekalo še 6 odstotkov vrednosti tehničnih premij za protipožarno zavarovanje premoženja. Iz sklada bodo financirali gradnje in
vzdrževanje gasilskih domov, nakup posebne gasUske opreme in tehničnih sredstev, strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje kadrov ter organizacijo protipož^nega varstva.
OBČINSKA ZVEZA društev prijateljev mladine bo kmalu priredila tečaj za vodje lutkovnih odrov na osnovnih šolah. Vanj naj bi se vključil vsaj po en prosvetni delavec iz sleherne osnovne šole. Sedaj imajo oder ročnih lutk le na senov^i osnovni šoli.
OBČINSKI ODBOR ZVEZE združenj borcev NOB bo v počastitev 30-letnice vstaje jugoslovanskih narodov izdal knjižico s slikovnim prikazom vseh obeležij dogodkov iz NOB v krški občini in s kratkimi življenjepisi 316 padlih borcev. Slikovno ^adivo je redakcijski odbor že zbral, besedilo pa pripravljata prof. Stanko Škaler in Franc Dragan. Knjižica bo izšla v nakladi 3000 izvodov predvidoma do 4. julija.
V STATUTU KULTURNE SKUPNOSTI ne najdemo med člani njene skupščine predstavnika sklada za obnovo kostanjevišk^a gradu. Sklad dela že deset let in opravlja pomembno kulturno poslanstvo, zato bi ga morali upoštevati pri oblikovanju kulturne politike v krški občini. Na to politiko pa bo sklad lahko vplival le, če bo imel v skupščini kulturne skupnosti svojega enakopravnega zastopnika. SEBEK
v Krmelju za 8. marec
Na zadnji seji DPM v Krmelju so razpravljali o pripravah za proslavo dneva žena. SkleniU so, da bo 6. marca ob 18. uri svečana akademija, na kateri bo prvič nastopil moški pevski zbor ,3v<^ode** iz Kimdja. Predstavniki krajevne organizacije SZDL bodo obiskdi nad ^ let stare žene in jih obdarfli.	B.	D
Otroško varstvo spet pastorek?
V	TCtek je bila v Sevnici 5. redna seja skupščine teme^ne izobraževalne skupnosti, na kateri so potrdili zal^jučni račun za lansko leto ter obravnavali poročilo o Hnanciranju vzgo^ in izobraževalca v letu 1971. Ko je skupSčina zasedala, je bilo še nejasno, kako bo s fln^ciranjem tako imenovanega „B“ programa osnovnih SoL RepubUška skupnost otroškega varstva je, kot je znano, ostro zavrnila predlog republiške izobraževalne skupnosti, ki ie vztrajala, da „B** ^ograma dopolnje-
vanim občinam ne bi nnanciriJa. Na seii sevniške TIS so poudaijali, daje tako stališče nesprejemljivo, posebno, če je treba odplačevati inve-stic^, kot je primer v Sevnici.
FRANC ZALETEL SEJE SPET ,MLETEL‘*
Stari znanec milice „lemi manipulant*' Franc Zaletel iz Kranja, je izkoriščal naivnost ljudi v Dobrovi, Velikem Kamnu vse tja do Kozjega. Premetenec se je izdajal za lesnega manipukmta in se zadrževal po hišah. Spotoma je zlorabil zaupanje in odsotnost ljudi ter na lahek način prišel do vrednega plena: ukradel je uro, hranilno knjižico in denar. Verjetno bi pri tem še uspeval, da mu miličniki iz Kozjega niso prekrižali računov.
Zanimivo je, da se je Zaletel tokrat izdajal za Toneta Drašiča, da bi s tem zakril svojo kosmato dušo.
Pričenja se sezona spo-mladansidh del. Iz svojih gnezd lezejo tudi potujoči motorizirani Ggani, ki so pravi strokovnjaki za tatvine. Zato Organi milice opozarjajo ljudi, naj nikar ne na-sedajo ljudem, ki jih ne poznajo.
POJASNILO OBČINSKEGA ODLOKA
Zakaj dražje stanovanje?
Po novem za 25 odst. večje stanarine in drug način delnih nadomestil — Še nejasno glede upokojencev in se nekaterih — Kaj pa zakonitost?
Stanarine so se v sevniški občini povečale za 25 odstotkov, uvedeno je novo merilo za delno nadomestitev tistim ljudem, ki imajo majhne dohodke. To sta dve poglavitni novosti, ki jih prinaša te dni sprejeti občinski odlok, ki ga bodo uporabili tudi za januar in februar.
Je ta podražitev, ki je za stanovanjsko go^odarstvo sicer nujna, v skladu z zveznim odlokom o zamrznitvi cen, ki med drugim pravi, da morajo stanarine ostati tolikšne, kot so bfle 29. oktobra lani? S tem odlokom ni v skladu, vendar v Sevnici vseeno mislijo, da odločitev ni nezakonita. Bolj kot zvezni
Še enkrat: »Odnosi, dragoceni kot kruh«
Na članek Magana Legana z naslovom „Odnosi dra^ceni kot kruh“, dajem nekaj krigših pojasnil.
V	vseh IS mesecih ni bilo nobene pomembnejše napake, za katero bi mi lahko očitali samovoljo, netaktičnost in nesprejem^iv odnos do podrejenih. Ni bUo nobenih ^re-memb dogovorov, ampak odkrito, upoštevano, pošteno in včasih tudi kritično delo z vodilnimi. V vsem obdobju ni bilo niti enega ^ra. Vse se sedaj opira le na en primer -reelekcijo. Vsa netaktičnost in ne* ^rejem^iv odnos temelji predvsem na primeru vodje komerciale, da mu nisem prej povedal svoj^ mišljenja. Z vodilnimi sem odkrito govoril v času reelekcije, vendar bi prav imenovani vodja komerciale lahko prej sam poskušal razjasniti svoj položaj, ker edini ni izpolnjeval pogojev. Nov statut je bil prejet 24. avgusta lani, vendar na osnutek člena o pogojih za to delovno mesto ni dal nobenih >mb.
<nano je, da se je q;>or začel z akcijo zunanjih in notranjih političnih fukcionaijev. Na vs^ način mu bi vsi vodilni še naprej obdržali svoja mesta, pri tem pa ni nihče na-vajd, ali je to dobro za podjele. 2e v decemtou sem pojasnil, da s starim vodstvom nisem več priprav^en delati Vsa moja prizadevanja za podjetje so bila dobronamerna in sem upal, da bomo le nalU pravo usmeritev. Nadaljnji „ukrepi** na seji OOZK in sindikalnem zboru so pokazali, da določena skupina v podjetju, ohrabreno od zunaj, želi le moj umflc, ker se nisem pokoril. Na koncu še: komu ob tem zapletu maraka osebnih vrlin? Pošteni Dudje, ki me dobro poznajo, vedo, da jaz nisem tisti.
Inž. MARTIN NOVAK
pr^r
Zna
odlok je namreč „močan“ veljaven zvezni zakon o usmerjanju in izločanju sredstev za stanovanjsko graditev, ki daje večje pristojnosti občini in pooblašča občinske skupščine, da še pred sprejetem republiških zakonov predp&jo obvezno izločanje denaija za delno nadomestitev stanarine in način razpolaganja s tem denarjem. To je sevniška občinska skupščina naredila 12. februarja.
Skupščina je določila, da je potrebno obvezno izločiti 3 odst. denaija za delno nadomestitev stanarjne. Pravico do delne nadomestitve stanarine bodo imeli tisti uporabniki družbenih stanovanj, ki so imeli v preteklem letu manj od 5(X) dinarjev dohodkov na družinskega člana. Tako določilo je v skladu s predvidenim novim načinom subvencioniranja, po katerem je treba pri plačevanju stanarin pomagati le tistim, ki tako pomoč potrebujejo.
S sprejetem občinskega odloka pa bo nastala še ena nova težava. Odlok ne more prisiliti delovnih organizacq, ki so zunaj meja občine, vendar so tudi tam zaposleni sevniški občani. Prav tako zavod za socialno zavarovanje ni dolžan na ta način, kot so ga z odlokom uredili v sevniški občini, pomagati pri subvencioniranju stanarin pri upokojencih. To bo pri-peljdo do tega, da bodo nekateri ljudje morali plačevati ce-. lotno stanarino, čeravno imajo tako majhne dohodke, da bi bili upravičeni do družbene pomoči, do subvencije. Da bi to preprečili, bo potrebno najti rešitev.
M. L.
KAKO PO DEVALVACIJI? To je bilo najvažnejše vprašanje na posvetovanju gospodarsko-politične^ aktiva prejšnji teden v Sevnici. Za konfekcijo „Jutranjko** (na slfld je del njenei^^ starega obrata) je bilo rečeno, ^ investicijski program podje^ zaenkrat ni v nevarnosti. Tovarna, kije že sedaj največja v svoji strold v Jugoslaviji, namerava tolflco povečati svoje zmo^jivosti, da bo namesto 600 zaposlovala 1.000 ^di (Foto: Legan)
SEVNIŠKI GOSPODAESKI AKTIV O STABIUZACIJSKIH UKREPIH
Zaenkrat ne bo usodnih pretresov
Sevniški gospodarstveniki opozarjajo, da je treba narediti vse, da bodo ukrepi dosegli pravi namen — Kako je v posameznih podjetjih?
Kakšno je politično razpoloženje v delovnih organizacijah, kako go^odarstveniki ocenjujejo posledice gospodarskih ukrepov, zlasti razvrednotenja dinarja, to je bil namen sestanka sevni^ega gospo-dar^o-političnega aktiva, ki se je na pobudo občinske konference SZDL sestal 17. februarja. V razpravi so sodelovali: Janko Rebernik, Franci Avsec, inž. Albin Ješelnik, Karel Vehovar, Rudi Cim-per^k, >nktor Auer, Jože Knez, Jelko Stojs, Drago Lušina in Rado Umc^, kot gost pa tudi Miro Gošnik, član republidce konference SZDL.
Poskušajmo strniti najvažnejše ugotovitve. Sevniškemu gospodarstvu devalvacija denarja ne bo prinesla usodnega pre-
Z OBČNEGA ZBO'RA IGD KRMEU
Vzorna skrb za kadre
Povečali so strokovno usposobljenost gasilcev IGD Krmelj bo še nadalje vodil Vlado Senčar
SEVNIŠKI PABERKI
KJE BO MOTEL IN ČRPALKA. Do 13. marca bo v mali sejni sobi v stavbi občindce uprave v Sevnici javno razgrnjen zazidalni načrt dela Radne, kjer bodo gradili motel z restavracijo in bencinsko črpalko. To bodo gradili ob cesti drugega re<^ med strugo Mirne in konfekcijo , jutranjko", razen stavb pa bo tam tudi velik parkirni prostor. Ko bo asfaltiran » cestni odsek med Impotjco in Krškim, se bo promet na obsavski cesti še zelo povečal.
GOSTOVANJE BORISA FRANKA. Priljubljeni ^odec Boris Frank bo s svojimi Kranjci in humoristi gostoval v Sevnici v nedeljo, 28. fe-bruaija. Nastop bo popoldne v veliki dvorani sevniScega gasilskega doma.
„USTNI ČASOPIS" KMEČKEGA GLASA, v nedeljo dopoldne ob 8.30 bo v dvorani gasilskega doma Kmečki glas priredil ustni sopis, v katerem bodo sodelovali novinarji tega lista. Nastopila bosta tudi trio Jožeta Skoberneta in pevski oktet ,3oštaiqski fantje”. Nasto-
Gbo popestrilo še nagradno žre-Uje. V organizac^i te prireditve sodelujeta tudi sekcija za kmetijstvo pri občinski konferenci SZDL in kmetijski kombinat „Zasavje**. Vstop je brezplačen.
NAČRTI KNJIŽNICE. Občinska knjižnica naj bi imela do leta 1975 že SOOO knjig. Da bi lahko dokupila nove k^ige, so zaprosili za pomoč republiški sklad za pospeševatue kulturnih dejavnosti. Občina doslej ki\jiteici ni mogla toliko pomagati, kolikor bi bilo potrebno. Lani na primer je bilo dokupljenih le 284 novih kr\jig. KUub sorazmerno dcromnemu številu knjig pa je imela knjižnica kar 2880 bralcev, ki so si v letu dni izposodih S334 knjig.
Poročilo na nedavnem občnem zboru gasilsk^a društva v Krmenu je pokazalo, da so g^ci uresničili svoj načrt. Društvo je dobilo nove
Eiostore, gasilski kombi in moderno rizgalno, posvetilo pa se je tudi vzgoji gasilcev, predvsem mlajših.
Vaje desetin so bile vzorno obiskane, zato se je povečala strokovna £. Za
usposobljenost. Zanimivo je, da so vaje posebno zvesto obiskovali mladinci, pohvalo pa zasluži tudi pionirska desetina, ki bo dostojna naslednica sedanje generacije. Kimeljsko gasilsko društvo se je udeleževalo
tudi različnih tekmovanj in se kadrovsko okrepilo, sig ima zdaj dva nova častnika in'tri podčastnike.
v razpravi, v kateri je sodeloval tudi predsednik občinske gasilske zveze tov. Jože Smodei, so znova ugotavljali, da daje družba Se vedno premalo pomoči gasilstvu. Gasilci v večini krajev kažejo veliko požrtvovalnosti in vo^je za delo, zato bi bilo prav, da bi odnos do njih spremenili, so dejali.
Ob koncu zasedanja so podelili lične diplome 12 članom v znak priznanja za dolgoletno delo. Med nji mi je bil tudi Franc Močnik,
Knjižničarstvu se z ustanovitviio kulturne skupnosti obetajo boljši ^asi, saj bo zdaj na voljo precej več denaija.
DOM DO PRAZNIKA. Graditev novega sevni9cega zdravstvenega	.....
doma dobro napreduje. Dom bodo	PP^avlja	tajniške	posle	dvajset	let
svečano izročili namenu za letoši\ji občinski praznik, ki bo 12. novembra. To bo izredno lepa počastitev praznika, saj so sedanje razmere nevzdržne. Pogodba za graditev je sklenjena „na ključ**, kar pomeni. da ne bo bistvenUi podražitev.
EK) občinskega praznika bo dograjen tudi sevniški dom upokojencev, ki bo imel spodaj klubske prostore.
zgor^y pa stanovanja. LETO
ros Sest razstav, v scv-
niSci likovni galeriji v gradu bodo letos priredili iest razstav. Med razstavljale! bodo tudi, kot je predvideno, France Mihelič, Miroslav Kugler, likovni klub Krško in šc nekateri. ^vniška galerija se, čeprav je skromna, lepo uveljavlja.
LEP DOHODEK OD ČESTITK. Prebivalci sevniške občine radi čestitko svojcem in prijate^em prek sev-niike lokalne radijske postaje. V
Srvem letu obstoja je imela postaja t 25.000 novih dinaijev dohodka od čestitk, pričaki^emo pa lahko, da se bo vsota ie povečev^. Dohodek od čestitk je pomemben vir denaija, ki ga postaja potrebuje za svoje delovanje. Lani Je občinski proračun pomagal le s 15.000 din^i občinske pomoči, letos pa prosijo, n^ bi ta pomoč znašala 25.000 dinarjev.
PREDAVANJE V KINOKLUBU.
V	soboto je kinoklub, ki je k^ub kratkemu živ^enju pokazal ie do-k^ši\jo aktivnost, vabil na pretkva-i\je tov. Megliča iz RTV Ljub^ana.
Kdo bo obveščal o važnih odlokih?
Na sestanku predsednikov in tajnikov krajevnih organizacij SZDL, ki je bfl nedavno v Sevnici, smo govorili tudi o tem, zakaj je uld-nieno objavljanje skupščinskih odlokov v Skupičin-skem Dolenjskem listu. Na seji so pojasnili, daje bUo to narejeno zaradi razlike v ceni med objavami v Skup-ičinskem Dolenjskem listu in Uradnem listu SRS. Menim, da bi bflo treba vsaj lu^^dbicjie odloke, ki zadevajo vse občane, objavltoti v domačem glasilu, na kate-r^a je naročena tako rekoč ie vsaka kmečka hiSa tudi v oddaljenih zasdkih. ioltt sker objavlja radio Sevnica, vendar te posti^ povsod ne sliSijo, razen tega se radijsko sporočflo porazgubi in preaili. Mislim, da stroSki (k>jave v domačem listu le niso preveliko breme za občinsko skupičino, po* sebno če upoštevamo, da je vsestranska informihmost občanov nujno potrebna. B. DEBELAK
Izvolili so tudi nov odbor, ki ga bo ie nadalje vodil prizadevni ^ado Senčar, direktor krmeljske Metalne.
B.D.
RADIO SEVNICA
NEDEUA, 28. FEBRUARJA: 10.30 - Občinske novice in lokalna poročila - Reklame in oglasi - Zgodilo se je v preteklosti - Elektrotehna vam predstavna — Ob repu-bliSU konferenci ZMS o kmet^stvu
-	Kratek reportažni zapis ustneea časopisa, ki ga priremo Kmečki
tresa, tega ne bi mogli trditi tako rekoč za nobeno podjele. Kljub temu pa bo ukrep pustU v več delovnih organizaciji slabe posledice.
V konfekciji Jutranjka so izračunali, da jih bo iikrep stal približno dva milijona novih dinarjev skladov, če seštejejo dobre in slabe strani devalvacije. Za toliko bo treba „stisniti pasove** ali poiskati notranje rezerve, ki pa, kot je zagotovil direktor, niso več velike. Pomembno je, da uresničitev investicijskega programa, po katerem bo v podjetju namesto 600 zaposlenih 1.000 ljudi, zaenkrat še ni v nevarnosti.
Predstavnikov „Lisce“ na posvetovanju sicer ni bilo, vendar lahko tudi za to podjetje rečemo, da ga delno razvrednotenje dinarja ne bo življenjsko prizadelo. Ker se bo zaradi dragega uvoza zmanjšala donosnost poslovanja, bo potrebno najbrž investicijski program delno popraviti - kar zadeva čas uresničitve.
V kmetijskem kombinatu še ne morejo narediti natančnejših izračunov, računajo pa, da so delno pridobili. Ob tem opozarjajo na podražitev, uvoženih
kmetijskih strojev, kar bo delno prav gotovo zaustavilo nakupovanje. V Jugotaninu računajo, da bodo v sporazumu dos^ vi^e prodajne cene, ker se je les toliko podražil, da jim grozi izguba. V Kopitarni pravijo, da so „udarcev vajeni** in da jih tudi devalvacija ne bo huje prizadela, čeravno se je podražil les, grozijo pa še druge podražitve.
Podobno ocenjig^o še v nekaterih podjetjih. Ljudje se strinjajo z ukrepi, katerih namen je ustaliti gospodarstvo, bojijo pa se, če bodo dosegli svoj namen. Uresničitev stabUi-zacijskega programa je odvisna od zelo z^tevnih nalog. Zadržati rast cen, postriti Zgovornost na vseh ravneh, uvesti več reda in dosledno ^štovati predpise in dogovore, preprečiti špekulacije, to so nujnosti, ki edino lahko preprečilo, da vse lepe besede in prizadevanja ne bodo ostala — jalova.
M. LEGAN
OREHOVO: GRAJA CESTE IN PLINOV
Na Orehovem pri Sevnici so na sestanku krajevne organizacUe SZDL 13. februarja ostro grajali novomeško Cestno podjetje, ker tako slabo vzdržuje cesto proti Loki. Negodovali so tudi nad spuščanjem strupenih plinov nekaterih tovarn in ter-mocentrale v Trbovflah, katerih poguben učinek se čuti daleč vzdolž Save. Kritizirali so neredno dostavo pošte, kar je sevniška pošta medtem že sklenila izbo^šati. Na sestanku so razen tega želeli, da bi kmetijski kombinat priredil v kraju kako kme-tijdco predavanje.
las, Sekc^ za kmetgstvo pri OK SZDL in KK Zasavje Sevnica - Vrt in vrtičkarji - Smo že pozabili na rock and roli? — Naši poslušalci čestitajo in pozdravUt^o
SREDA, 16.00 - Reklame in oglasi - i^godilo se je v preteklosti -NAJ-POP-LOT - Iz sveta živalstva: O krokarlu - Ali že veste? -Parada starih hitov — Ob občnem zboru ribiške družine H. Maroka, Sevnica — Ali poznate operetne mojstre ,My Fair Lady‘* - II. del -Ali škrbin^ za zdravo prehrano • med? - ZakJljuček oddaje.
»Dolenjski list« v vsako družino
BUKAREŠTA - V ponedeljek se je končal komres zveze komunistične mladine Romunije, deveti po vrsti. Kot poglavitne naloge mladine navajajo širie sodek)vai\ie v organih kolektivnega uprav^anla ter boj proti buržoazni ideologji.
UPANJE V NOVI ZAKON
Če palica udari povprek
Kopitarni zdaj predpisi preprečujejo, da bi Izboljiala zaslužke In nadoknadila zamujeno
Kako krivična je lahko palica, ki udaqa povprek po vseh hrbtih, je znova potrdil zvezni predpis o om^itvi rasti osebnih doh(xlkov, ki je po svoje prizadel zaposlene v sevniški Kopitarni. To podjele namreč ni smelo iz prigospodarjenega denarja n^eniti mil^on starih dinarjev, da bi lahko izplačalo zaposlenim toliko, kot so zaslužili po pravilniku. Služba SDK tega ni dopustila, ker podjetje ne izpolnjuje zahtev, po katerih je mogoče prejemke povečati za več kot 11 odst.
Takoj je treba povedati, da s tem ne želimo kritizirati službe SDK, ki mora biti dosledna in ki mora rooštovati predpise in zakone. Prikazati želimo togost predpisa, ki le prizadel ljudi, ki so že dosld imeli majhne zaslužke. Sevniška Kopitarna je lani ustvarila dva nova milijona dinarjev skladov in Želi zato popra-
viti zaslužke, ki so v minul^ letih hudo zaostali za zaslužki drugod.
Delavci Kopitarne so gradili nove proizvodne prostore in so se zato zavestno odrekali večjim osebnim dohodkom, zdaj, ko bi radi vsaj delno nadomestili zamujeno, to preprečuje predpis. Njegova določita pravijo, da imuo lahko zdaj V poprečju le 1.113 dinarjev osebnih dohodkov, to pa je že velik zaostanek, ki prav gotovo ugodno ne vpliva na razpoložei\jc v kolektivu.
V	Kopitarni so zato prepričani, da je predpis zadel mimo, saj je bolj prizadet njihov kolektiv, ki je že doslej imel dokaj majhne zaslužke, kot pa tiste, ki so si v preteklosti zagotovili visoke osebne prejemke. Od novega republiškega zakona o usmeritvi delitve zato pričakujejo, da bo to krivico odpravil.
M. L.
.	BO	TREBA	ODSLEJ	RECI:
jTrebnje pri Cvibljah?
turističnega društva Trebnje že dalj časa ni ^so ga zdaj ustanovili v Cvibljah
^Kadar bomo odslej govorili o ^ turističnem društvu, Tr’k •	kaže,	treba reči
lie^ • P*"! Cvibljah in ne Cvib* A Trebnjem, in to navzlic * 70^’,^	Cviblje le majhen
mnogo večjega Treb-••	zaselku so namreč
Lj teden ustanovili turi-no društvo Cviblje, katerega ^ }3hko tudi Trebanjci,
če
to želijo.
Cene v Sevnici •n Trebnjem
Sevnici in Mercator-naslednje
letača
Huia
^sen
fižol
«0i
ko]
'mpii
'lenje
pesa
Wter!iij
solata »lata '
§®'*^islo
sr
{JoDca
^one
'jedrca
s..'*'
'’«-kos
(skuta)
aieek
Sevnica	Trebnje
(cena v din za kg)	
5,00	475
5,00	4,75
2,80	3,10
9,00	8,40
6,50	8,40
1,10	0,75
2,40	7,00
—	8,80
2,80	—
—	2,75
7,00	6,20
2,40	3,40
—	11,40
4,50	_
4,50	5,60
—	6,00
2,80	2,75
3,00	3,20
7,40	_
6,00	_
4,20	5,50
3,50	3,80
5,00	5,40
30,00	35,60 (I. vrsta)
5,00	5,20
5,30	5,20
6,00	6,30
0,80	0,80
13.00	12,40
6,25	8,80
Ivan Koporc, eden izmed pobudnikov novega društva, pravi takole: „Svoj čas, ko je še \ Trebnjem obstajalo turistično društvo, smo imeli svoj pododbor, odkar pa turističnega društva Trebnje več ni, tudi naše podružnice ni več. Ker pa mi tako ne moremo, smo se odločili ustanoviti svoje društvo. Zdaj imamo že 35 članov, nekateri so tudi iz Trebnjega. Če pa bo v Trebnjem zanim^je, bodo iz ,podružnice‘ lahko ustanovili samostojno društvo.“
Kaj je spodbudilo ljudi na Cvibljah, da so brez zunanje odbude ustanovili društvo? e kakih 35 tujskih postelj premore zaselek, nj:^ovo število pa se bo še povečalo. Trebnje je ob avtomobilski cesti in ljudje vidijo v turizmu svoj zaslužek. Toda kako bodo zadovoljni tujci, če naselje ni urejeno, če ni javne razsvetljave, če je razmetano javno smetišče za gozdom, kjer so lepi sprehodi, če ni dobro organizirano oddajanje sob, če nihče ne poskrbi za reklamo, za javno obveščanje o prostih prenočitvenih zmogljivostih, skratka: če so turistična prizadevanja „divja“ in prepuščena naključju? To spremeniti bo poglavnitna naloga novega društva, kot so poudarjali že na ustanovnem občnem zboru 9. februarja.
Izredno dober obisk
Kar 96 odstotkov članov zveze rezervnih vojaških starešin v trebanjski občini je lani obiskovalo redna predavanja. Teh je bilo skupno 24 ali po tri predavanja v osmih krajevnih organizacijah, razen tega pa so organizirali še predavanja v gar-ruzijah JLA po posamičnih rodovih vojske. Zveza rezervnih vojaških starešin bo s to obliko izobraževanja in usposabljanja rezervistov nadaljevala tudi letos. Nekaj predavanj je že bilo, skupno pa jih bo 28.
	
m
rnmmibiiiuSiiSm
PUSTNI MOKRONOG: fotografska kamera še zdaleč ne more prikazati pustnega razpoloženja, ki je v nedelo popoldne vladalo v „Cape Nassenfussu“, samostojni državi pustnih šem. Začetek je naznanilo letalo, potem pa so se v poldrugi uri trajajočem sporedu zvrstile r^ične ceremonije, ki so zabavale večtisočglavo množico. Na sliki je vesoljska kaps^, v kateri se je v Mokronog spustil sam Kurent (Foto: Legan)
IZ'predloga občinskega proračuna
Nc bo tako sušno proračunsko leto
Dohodki so usklajeni z izdatki — Nove olajšave za kmete — Večje socialne podpore — Letos četrtina več denarja za krajevne skupnosti
že pregovor pravi: „Nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha“. Po prvih izračunih je občinskemu proračunu manjkalo 2,45 milijona dinarjev, če bi v letu 1971 hotd plačati vse iz^tke, ki so jih predvideli porabniki proračunskega denaija. Po dolgotrajnih „pretresih*" se je vendarle posrečilo uravnovesiti dohodke in izdatke. Predlog za financiranje letošnjih splošnih družbenih potreb v občini je pripravljen, danes zvečer ga bodo obravnavali v 10 večjih krajih trebanj^e občine.
Kakšne so osnovne značilnosti proračunske porabe v letu 1971? Največ dohodka (približno eno četrtino) daje občinskemu proračunu prispevek od osebnega dohodka. Ker bo letos treba „plačevati“ posledice prenagle gospodarske rasti, spod-
SEJA
^ J^PERence SZDL
PREDLOG ODLOKA V JAVNI RAZPRAVI
8%?^olitiane	obravnavali
H PortSn ^P^®"iembe v Ju-° dosedanjem njenega izvrš-Itojc ^adeve t	organiza-
v ° ^ zadnji sklic seje W	sestavu. Po
li».^^Cnpa Or, J® znano, občinska
Spodbuda, a ne za vse
Iv* ( ^
(
SZDL	občmska
.®2en član drugače sestav-bo	*2 .krajevnih or-
Oh ^S^izacif	^	de-
“ptave^^izacii j d^žbenopolitič-PO Pot’,4ruštev in samo-tako
®^nce ^^^'ovani nestalni
Kakšne davčne olajšave za kmetovalce so predvidene in komu so namenjene?
Kmetje, ki bodo preurejali gospodarska ali stanovanjska poslopja v turistične namene, gradili ali preurejali gospodarska poslopja za potrebe kmetije, kupovali plemensko živino, urejali pašnike ali izsuševali moč vir-
^'RTRET »malega čLO'VEKA«
Tone, kako živiš?
t ^ pol^
*	leta	dela	v	mladinskih	delov-
'9adah so Tonetu ostali le spomini
mov je prinesel 4 udarniške medalje in vrsto pohval. Doslej je dal že 19-krat kri, torej mu ne bi mogel očitati, da po svojih močeh ni prispeval.
Prav od njega, ki zdaj s 700 ali še manj dinaiji zaslužka na mesec preživlja 6-člansko družino, smo zato želeli zvedeti, kako živi.
„Morda sem si res sam kriv, da jc tako. Ostal sem nekvalificiran delavec. 2e v brigadi so mi rekli, da me bodo dali izučit, vendar iz obljub ni bilo nič. Potem sem celo desetle^e delal kot težak pri gradnji električnih central na Dravi, zdaj pa sem žc 11. leto v Tovarni šivalnih strojev oziroma v Industriji motornih vozil, kamor sc vozim z avtobusom. Včasih vzamem v roke udarniška priznanja in sc spominjam. kako smo si mladinci takrat obUubUali, da se bomo še
*	je	bUa
ita pre-
9« b sc v« ‘'"vn smo ta-oidn	Anton
dclov-^'^ .preživel
dobili kdaj kasneje, ko bo več ča.sa in denaiia. Vendar nismo prišli nikoh več vkup.
Kako da živini, vprašate. Saj vidite! St^tnuicmo v starem gradu Kotu, preb^amo sc iz mescca
\vx'v“”° P"®!'-
^ Beogradu, do-
V mesec s tistimi jurji. Trije otroci hodgo v Solo. Tudi ^oso^amo si, da pridemo skozi. Živeti mo-
‘V\V
ramo, tako je.'
Živeti morajo, tako jc.
M. L.
0
0
0
0
4
5 S
4
0
#
;
4
4
s
■ 4 4
4
s
5 \ S J
s
5
4
ja, bodo deležni davčnih olajšav. Te bodo znašale do 20. odst. od vloženega denarja, skupno pa ne več, kot je 5-letna odmera pris^vka. Tudi za nakup kmetijskih strojev in kmetijske opreme so predvidene olajšave, vendar olajšava ne bo mogla znašati več, kot je 3-letna odmera prispevka od kmetijstva.
To novost prinaša predlog odloka o prispevkih in davkih, ki je v javni razpravi.
Mnenja o davčnih olajšavah so različna. Prav gotovo bodo drugače razpoloženi tisti kmetje, ki bodo olajšave lahko uveljavili, kot tisti, ki jih ne bodo mogli. Olajšav bodo deležni sorazmerno bolje stoječi kmetje, zato lahko pričakujemo očitke od tistih, ki bodo kmetovali po starem in ki ne bodo vložili vsaj 2.000 N-din v zgoraj opisane namene, da bi lahko uveljavih olajšave. Toda kakorkoli zadevo obračamo, ne moremo mimo osnovne ugotovitve: kmetijstvo je toliko zaostalo, da je treba pomagati tistemu, ki še ima perspektivo v tej negospodarski panogi. Takemu kmetu je treba pomagati, pa četudi so pomisleki. Le v tem je jamstvo, da bo kmetijstvo kot gospodarska veja resnično napredovalo. Hkrati seveda ne smemo pozabiti na večjo družbeno pomoč tistim ljudem na vasi, ki se ne'morejo zaposliti v drugih dejavnostih, niti se ne morejo vključiti v „tekmo", vendar pa morajo vseeno živeti.
Lahko pričakujemo, da bo veliko število kmetov prosilo za olajšave zaradi nakupovanja kmetijskih strojev in opreme. Pri tem ni nepomembno, da pri uveljavljanju teh olajšav ni nobenih večjih „sitnosti**. Priznavali jih bodo tudi za leto 1970.
Drugače pa bo pri preureditvah kmetij, kjer bodo potrebni prcure-ditveni programi, ki jih bo potrdila pristojna strokovna služba. Novogradnje, pa tudi preureditve, zahtevajo običajno velike vsote denarja. Predvidene olajšave pa so v primerjavi z njimi dokaj majhne. Pri tem ne smemo pozabiti, da olajšave prav nič nc spodbujajo tistega, ki denarja za preureditev kmetije nima ali ga nima kje dobiti na posodo.
M. LEGAN
bujene z inflacijo, se obeta bolj umirjeno leto. V občini se bo zaposlenost povečala za 3 do 4 odst., poprečni osebni dohodki pa za 14 odst.
Za kmetovalce je pomembno, da se stopnje prispevkov iz osebnega dohodka od kmetijstva ne bodo povečale. Novost v je v'tem, da rw bo treb*-lastnikom zemlje, ki so kmetijsko zavarovani, nič več plačevati 8 odst. republiškega prispevka od katastrskega dohoda. Ta denar je, kot je znano, republika potem odstopila skladom zdravstvenega zavarovanja kmetov.
Nadalje je značilno, da se tudi prispevki od osebnega dohodka v obrti ne bodo povečevali. Ublažili bodo davčno lestvico, ki je večji dohodek obdavčila z večjim odstotkom, to pa pomeni, da bodo nekateri obrtniki celo na boljšem. Glede prometnih davkov je rečeno, da se stopnje ne bodo spremenile, davčna služba pa bo poskrbela, da bo zajela vse dohodke in da ji bo kar najmanj ušlo skozi prste.
Skupni dohodki za proračun in temeljno izobraževalno skupnost bodo znašaU 7,080.000 N-din. Za vzgojo in izobraževanje bo treba dati 1,733.000 N-din, s preostalim zneskom pa plačevati vse druge obveznosti.
Za kultumo-prosvetno dejavnost bo namenjeno letos 17,5 odst. več denarja kot lani, za socjalno skrbstvo pa 33 odstot-
kov več. To bo omogočilo, da se bodo povprečne socialne podpore povečale od sedanjih 90 din na 150 dinarjev. Za delo državnih organov je namenjenih 13,2 odst. več denarja, za delo krajevnih skupnosti pa eno četrtino več. Družbenopolitične organizacije in društva bodo dobila 13,9 odst. več, več denarja pa bodo dobili še nekateri dmgi porabniki.
M. L.
»Dolenjski list« v vsako družino
Spet Gregorjev sejem
T rad icionalni Gregorjev sejem na Veseli gori pri Šentrupertu bo v petek, 12. marca. Razen živine bodo ta dan prodajali tudi sadna drevesca, različne železne izdelke, suho robo in druge podobne reči, ki jih potrebuje kmečka hiša. V prenovljenih prostorih v gradu bodo točili pristno vino, na voljo bodo pa tudi jedila.
Lani: zelo visoke stopnje rasti
Dokončnih rezultatov o lanskem poslovanju podjetij v trebanjski občini sicer še ni, vendar sodijo, da je bila lanska vrednost proizvodnje kar za 28 odst. večja kot leto dni prej. V tem imajo pi. cejšen delež višje cene, del porasta pa gre tudi na račun večjega števila zaposlenih. Lani je bilo v občini zaposlenih 4,2 odst. ljudi več kot v letu 1969. Še bolj kot vrednost proizvodnje se je povečal dohodek, saj menijo, da je bil kar za 40 odst. večji. Osebni dohodki so se v občini povečali za 21,8 odstotka.
Še enkrat več za kulturo
Za kulturo bo letos v občini Trebnje na voljo 300.000 dinarjev, kar je še enkrat več kot lansko leto. Občinska skupščina bo iz proračuna namenila kulturnim dejavnostim 17,5 odst. več denarja kot lani, razen tega bo republika odstopila občini 0,5 odst. prometnega davka, kar bo za občino pomenilo dodatnih 160.000 dinarjev. S tem denarjem bodo v občini lahko bolje poskrbeli za kulturo.
TREBANJSKE IVERI
KEGLJAČI IN TEKMOVANJA. Trebanjski kegljaški klub ima že 40 članov, kar dokazuje, da je v kraju veliko zanimanje za tovrstni šport. Klub namerava sodelovati v dolenjski kegljaški ligi, kjer bo od marca naprej treba odigrati večje število tekmovanj. Trebanjski kegljači vadijo zdaj enkrat na teden, seveda če pri tem izvzamemo vsakodnevno običajno kegljanje. Da bi se tekmovanj lahko udeleževali, prosijo občinsko skupščino za denarno pomoč 12.700 dinarjev. Ker toliko _ denarja občinska zveza za telesno kulturo ne bo zmogla, bo treba najti drugo rešitev. Morda bi pomagala kaka delovna organizacija?
DANES ZBOR VOLIVCEV. Ob 18. uri bo danes v dvorani kina v Trebnjem zbor volivcev, na katerem bodo obravnavali predlog občinskega proračuna za leto 1971, odlok o prispevkih in davkih ter poročilo o porabi samoprispevka za šolstvo. Pomotoma smo v tej rubriki zaradi
zamenjave datumov ta zbor napovedali že prejšnji teden. Razen v Trebnjem bodo danes zbori volivcev še na Mimi, v Štefanu, Knežji vasi. Veliki Loki, Velikem Gabru, Dol. Nemški vasi, Svetinjah, Račjem selu in v Mokronogu.
BRUCOVANJE V TREBNJEM? Akademski klub „Pavel Golia“, ki združuje visokošolce trebanjske občine, namerava prirediti v Trebnjem brucov»nje. S tem želi prispevati k bolj živahnemu družabnemu življenju v središču občine.
VPIS V PRVI RAZRED. Trebanjska osnovna šola bo danes vpisovala v prv'i razred osnovne šole. V poštev pridejo otroci, rojeni v letu 1964, pogojno pa tudi tisti, ki so rojeni do konca februarja 1965.
NASTOP BORISA FRANKA. Boris Frank, ki ga ljubitelji narodne glasbe dobro poznajo, se bo v nedeljo, 28. februarja, predstavil s svojimi Kranjci in humoristi tudi v dvorani kina v Trebnjem.
DROBNE z MIRNE
Več denarja za organizacije in društva
Za delo družbenopolitičnih organizacij in društev bo letos na voljo
410.000 dinarjev, kar je 13,9 odstotka več kot lani. Pri tem kulturna dejavnost ni všteta, ker bo po novem zanjo skrbela temeljna kulturna skupnost, ki bo imela svoje vire financiranja. Posebna skupščinska komisija je 18. februarja že pripravila predlog za razdelitev teh
410.000 dinarjev, ki pa še ni dokončen. Komisija sc bo, precten bo predlog posredovala občinski skupščini, sestala še s predstavniki družbenopolitičnih organizacij in društev, da bi skupaj z njimi kar najbolj pravično razdelili občinsko denarno pomoč.
DOBRO OBISKANA PREDAVANJA - Na Mimi potekajo te dni predavanja, ki štejejo v obvezno strokovno obrambno vzgojo prebivalstva. Obsegajo več različnih pod'* ročij. Doslej so bila zelo dobro obiskana, k čemur pripomorejo zanimivost snovi in tehnični pripomočki, s pomočjo katerih je beseda mnogo bolj nazorna.
O LEPOTAH GORENJSKE IN DOLENJSKE - Mirensko Planinsko dmštvo je priredilo 17. februarja poučno predavanje z naslovom ,,lz zakladnice slovenske zemlje od Gorenjske do Dolenjske**. Govoril je prof. Sime Letinič iz Ljubljane, ki je prikazal približno 400 lepih barvnih diapozitivov. Njegove prijetne, duhovite besede je poslušalo lepo število Mirenčanov.
PROSLAVA 8. MARCA - Krajevna organizacija SZDL bo priredila 6. marca ob 17. uri v Domu TVD Partizan na Mirni pogostitev žena s kulturnim sporedom. Predstavniki krajevnih organizac^ bodo obiskali tudi najstarejšo živ^o ženo na območju krajevne skupnosti Mirna.
BORCI BODO ZBOROVALI - V stari šoli bo 7. marca letna konferenca članov krajevne organizacije ZB Mirna. Pregledali bodo delo v minulem letu in pripravili program za letos.
DANES ZBOR VOLIVCEV -Danes zvečer bo v dvorani kina na Mimi zbor volivcev, na katerem bodo govorili o osnutku odloka o prispevkih in davkih, o proračunu občme in o poročilu o zbiranju in porabi samoprispevka za šolstvo.
lUBlKISHI NOVICE
Stran uredil: MARJAN LEGAN
DOLENJSKI LIST
21
DIPLOME ŠOLARJEM
Tekmovanja „Vesele šole 1971“, ki ga je organiziral Pionirski list, so sc udeležili tudi učenci kočevske osemletke. Najuspešnejši mladi tekmovalci so dobili diplome, več pa jih je bilo javno pohvaljenih. Diplome so prejeli: Andrej Hodnik 3 a, Marija Janež 3 c, Renato Južnič 4 a, Edo Cragičevič 4 e, Vito Oražem 5 a, bojan Fabjan 5 d, Jože Osmak 5 e, Vesna Metelko 5 g, Miro Ožbolt 5 f, Peter Dovč 5 b, Bernarda Kramer 6 t' in Mirko Škof 6 c.
SPET V MALO ŠOLO
Vpis bodočih ,,prvčkov“ v osnovno šolo Kočevje je končan. Vpisali so 170 novincov, ki bodo v začetku marca še zdravstveno pregledani. 2. marca se bp začela zanje mala šola, ki traja 3 mesece, dvakrat na teden po 3 ure. Starši bodo morali za vsakega malega šolam plačati na mesec 25 din šolnine. Ce stroškov res ne bodo zmogli, jih bo zanje poravnala temeljna izobraževalna skupnost. Mala šola bo letos razen pri vzgojno-varstveni ustanovi še pri osnovni šoli.
RAZSTAVA FOTOGRAFIJ
Jutri, 26. februarja, ob 16. uri, bo v Likovnem domu v Kočevju odprta razstava planinske fotografije. Na njej bo razstavljenih okoli 70 fotografij kočevskega pogorja in iz slovenske planinske transverzale. Fotografije razstavlja 12 domačih avtorjev. Razstava bo odprta v okviru svečanosti ob 20-letnici obstoja Planinskega- društva Kočevje, trajala pa bo do 5. marca.
NI TEŽAV ZA LES
Zasebni ^aditelji družinskih stanovanjskih hiš nimajo v zadnjih letih posebnih težav pri nakupu raznega lesa, ki ga potrebujejo za gradnjo. Združeno kmetijsko gozdarsko podjetje Kočevje dovoljuje poseke vsem, ki predložijo potrebna gradbena dovoljenja. Posek opravi gozdni obrat, ki tudi skrbi, da so dela strokovno opravljena.
-s
IZREDNA UDELEŽBA
Zelo uspela proslava Prešernovep dne je bila 8. februarja zvečer v Se-škovem domu v Kočevju. Izvedli so jo kočevski gimnazijci. Zapeli in recitirali so več Prešernovih pesini in prikazali dramatiziran „Krst pri Savici”. Dvorana Šeškovega doma, ki je največja v Kočevju, je bila nabito polna, čeprav je ob drugih kulturnih prireditvah običajno na pol prazna.
DENAR ZA KANALIZACIJO
Ob gradnji stanovanjskih hiš v Stari cerkvi pri Kočevju in v okolici so nastale težave s kanalizacijo, brez katere so nove in tudi stare stanovanjske z^adbe. Vsak ima urejeno kanalizacijo po svoje. Dosedanje razprave so pokazale, da bo treba v prihodnje to vprašanje načrtneje reševati. Nekateri posamezniki, predvsem pa svet krajevne skupnosti, se zavzemajo, da bi za ureditev kanalizacije pričeli čimprej zbirati denar.
-š
Občinske skupščine so prejele obvestilo republike, da bodo morale letos same financirati B program svoje tfemeljne izobraževalne skupnosti. Seveda se bodo mnogo znašle v škripcih, med njimi tudi kočevska.
Za financiranje B programa bodo v kočevski občini letos potrebovali okoli 1,050.000 din, od tega okoli 480.000 din za vzgojnovarstvene ustanove (vrtce), 140.000 din za glasbeno šolo 75.000 din za podaljšano bivanje otrok, ostalo pa za varstvo učencev vozačev, za sofinanciranje delavske univerze in doma ,J)ušana Remiha“ itd.
Posebne težave bodo zato, ker potrebujejo v kočevski občini za nemoteno delo socialnovarstvene službe najmanj 1.323.000 din, medtem ko so lani za te namene porabili 893.000 din. Že
lani bi potrebovali za te namene več, a niso imeli dovolj denarja.
Samo za domove počitka bo morala letos kočevska občina prispevati 360.000 din, medtem ko je lani 280.000 din. Družbene denarne pomoči so zelo majhne. V povprečju znašajo 90 din na mesec in so med naj nižjimi v republiki.
Na področju zdravstvenega varstva res v proračunu ni več izdatkov za preprečevanje bolezni, so pa zato zelo porastli ostali stroŠci. Tako so večji stroški za zdravljenje nezavarovanih občanov v bolnicah, večji je pri-
spevek za zdravstveno varstvo tistih občanov, ki jih zavaruje občina. Občutno večji izdatek bo prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov, ki bo letos vigi za 24 odstotkov. Ta porast je tako velik, da ga kmetje sami ne bodo mogli plačati in bi bilo treba v občinskem proračunu za te namene zagotoviti okoli
90.000	din.
V	teh dneh bodo v kočevski občini končali popis ostarelih iii onemoglih občanov. Na podlagi popisa bo izdelan program pomoči tem ljudem na domu. Seveda bo tudi nekaj veljailo. Več o ukrepih za pomoč ostarelim in onemoglim občanom bomo še poročali.	^	^
20 LET PLANINSKEGA DRUŠTVA KOČEiVJE
Jutri priznanja planincem
V Kočevju je bilo ustanovljeno planinsko društvo 1951, v Ribnici pa že 1935
- - - - ■
Jutri, 26. februaija, bo imelo Planinsko društvo Kočevje svečan občni zbor v počastitev 20-letnice ustanovitve društva. Na njem bodo podelili tudi priznanja zaslužnim planincem na območju Zahodne Dolenjske.
s SEJE MEDOBČINSKEGA SVETA ZK LJUBLJANA
Občinska uprava naj rešuje zadeve življenjsko, ne pa le po predpisih
Vendar pa spet ne sme kršiti predpisov — Ponekod še po starem
17. februaija je bila v Ljubljani seja medobčinskega sveta ZK Ljubljana, na kateri so razpravljali o delu sveta v preteklem letu, o delu komunistov v občinskih upravnih organih, o delu komunistov v društvih in organizacijah, o delovnem programu sveta za letos in nekaterih drugih zadevah.
Najživahnejša je bila razprava o izhodiščih ZK za politizacijo občinskih upravnih organov. Ugotovljeno je bilo, da je politični poseg v delo državne uprave potreben, saj bo s postopno decentralizacijo prehajalo vse več pristojnosti na občine in občinske uprave. To pa pomeni, da bo v novih pogojih potrebna taka občinska uprava, ki bo razne probleme reševala življenjsko, in ne le togo po predpisih. Pri tem se bo treba seveda varovati predvsem, da nekateri ne bi „življenjskega reševanja zadev“ razumeli tako, da lahko zavestno kršijo predpise.
Med razpravo o politizaciji občinske uprave so opozorili tudi, da se marsikje občinski vodstveni delavci v besedah zavzemajo za politiko ZK, v resnici pa delajo drugače. Drugod spet kljub vsem reformam in resolucijam rešujejo zadeve po starem.
Seveda se v mnogih občinah dogaja tudi, da nihče noče reševati ali vsaj kritizirati raznih nepravilnosti, ker se boji za službo. Vendar komunisti - tudi v občinskih upravah -le morajo tudi „po kostanj v žer-javico“, ne pa le birokratsko reševati
razne manj pomemben zadeve.
Večina pristojnih, ki je sodelovala v razpravi, je govorila tudi o delu* občinskih davčnih uprav. Menili so, da bi morale davčne uprave bolj av-Ijenjsko in odgovorno delati. Zdaj se
ponekod dogaja, da davčni inšpektorji strogo preganjajo ,jnajhne ribe“, ki dolgujejo nekaj 100 din davka, spuščajo pa „milijonarje'*. Nekateri so menili, da bi morale biti davčne uprave še bolj oziroma popolnoma samostojne, nekateri pa tudi, da bi morali biti ti uslužbenci bolje nagrajeni, sicer lahko postanejo plen podkupovalcev.
J. P.
V	stari Jugoslaviji v Kočevju ni bilo planinskega društva. V zahodni Dolenjski ni visokih, skalnatih planin, so pa tihi, prostrani privlačni gozdovi in gričevje. Zato ni čudno, da se je v Ribnici pri ljubiteljih narave porodila misel o ustanovitvi planinskega društva s sedežem v Ribnici, ki pa bi delalo za območje vsega tedanjega sreza Kočevje.
Razen ostalega je bilo na ustanovnem občnem zboru v Ribnici 31. januarja 1935 sklenjeno, da bo to osrednje društvo za Ribniško in Kočevsko dolino. Na tem občnem zboru, ki se ga je udeležilo nad 80 članov, so bili prisotni tudi delegati iz občin Sodražica, Velike Lašče in Kočevje, ki so se strinjali s tako obliko društva. Sklenili so tudi, da društvo ne bo politično, bo pa popolnoma slovensko, da bodo kočevskim Nemcem pokazali svojo narodnostno pripadnost.
Osrednji steber planinskega društva je bil Janko Trošt,kije bil tudi zadnji predsednik društva pred drugo svetovno vojno. Na strani 227 in 228 Planinskega vestnika čitamo poročilo iz zadnjega občnega zbora
14.	marca 1940,-da je v uvodnih besedah takratni predsednik Janko Trošt - ki še živi kot upokojenec v Ribnici in je znan strokovnjak in poznavalec vsega dogajanja v Ribniški dolini - dejd: „Če kdaj, je posebno danes naša narodna dolžnost, da se trudimo ne samo, da bi ohranili, kar je že ustvarjenega za naš narod, ampak da še izpopolnimo nedokončano delo.“
Med okupacijo je ribniško društvo prenehalo delati in kasneje ni bilo nikoli več ustanovljeno. Vendar ribniškim planincem nihče ne opo-
Kako se bodo grizli otroci?
Kmečki otroci podtiranjeni, mestni pa imajo slabe zobe
DROBNE IZ KOČEVJA
ODPRTO PIVO - V novi gostilni „Pod Stojno**, v bivši gostilni Kaj-fež, točijo redno pivo v vrčkih. To je edini gostinski lokal v Kočevju, kjer dobir odprto pivo. S tem so si pridobili veliko stalnih gostov. Obisk lokala je zelo dober.
POVSOD NERED - Nemogoče stanje je v bivši vrtnariji. Tu odlagajo vse mogoče smeti in odpadke. Vse je nastlano z embalažo, ki jo raznašajo otroci izpred skladišča NAME. Tudi osebni in celo tovorni avtomobili so si naredili bližnjico za Namo do hotela kar čez robnike in zelenico. Dobro bi bilo, če bi si to ogledali inšpektorji. Tudi zelenica pred spomenikom je že vsa prekrižana z bližnjicami in prekrita s papirji.
SMREKA DEDKA MRAZA še vedno stoji v parku na Trgu svobode. Človek premišljuje, če so nanjo pozabili ali delajo poizkus, če se bo ukoreninila in bi si tako prihranili stroške za prihodnjič .. .
Tl CAJ za šoferje - Tečaj v organizaciji podružnice šoferjev in avtomehanikov sc nadaljuje. Predelali so tri četrt predpisane tvarine. Način izpitov je nekoliko spremenjen. Za nekatere predmete delajo izpit in pismene naloge že med tečajem. Tečajniki se zavzeto udeležujejo predavanj, čeprav so v redni službi precej zaposleni.
KONEC JANUARJA je bil rok za oddajo davčnih prijav za osebne dohodke preko 25.000 din. Zanimivo bo ugotoviti, koliko bo takih v Kočevju. ,Po govoricah sodeč, je veliko takih, ki imajo plače preko 350 starih tisočakov. Žal pa imamo v Kočevju tudi take, ki so 75 odstotkov pod republiškim poprečjem.
NI VARNE LUKNJE Pozimi so na več krajih popravljali vodovod. Prekopali so cesto, pri ponov-
nem zasipu pa niso nabijali zemlje v izkope. Zaradi tega se sedaj vse pogreza. Udori so nevarni za avtomobiliste, posebno tisti pred mostom nasproti tržnice.
NOVO TEMNICO IN PROSTORE ima fotoklub Kočevje v domu telesne kulture, medtem ko jih je imel doslej v mlinu. Novi prostori so bliže, boljši in opevani. Fotografi amaterji se zahva^ujejo za razumevanje oziroma dodelitev prostorov upravi doma telesne kulture in upravniku Andrdu Arku.
MLADI UNIČEVALCI - Otroci v Podgorski ulici mečejo kamenje v aluminijasta garažna vrata pri rjovih stanovanjskih blokih, streljajo vanje s fračo in brcajo žogo. Lastnikom garaž delajo s tem veliko škodo, saj veljajo taka vrata okoli 2000 din. Starši to vidijo, a svojih otrok ne opozarjajo, naj ne delajo škode.
ZA LEPŠE MESTO - Krajevna skupnost Kočevje je predlagala šoH, naj vpliva na otroke, da ne bodo .smetili mestnih ulic. Trgovinarn pa predlagajo, naj namestijo smetnjake oziroma košarice za smeti, kamor bodo kupci lahko metali papir. Krajevna skupnost se tudi na druge načine prizadeva, da bi imelo mesto letos - ko praznuje" 500-letnico -lep videz.
SODELOVANJE Ml LICE IN Sole - Pri preprečevauju mladinskega prestopništva bi v Kočevju dosegli bolj.še uspehe, če bi tesneje sodelovali postaja milice in osnovna Šola. Po enem izmed predlogov naj bi postaja' milice osnpvni šoli spo: ročila, če učenci Vaj Zagreše, ila bodo lahko ukrepali tudi v šoli.
VtEČNICA PRISPELA - Smučarska vlečnica, ki jo je naročilo Združeno KCIP, je že prispela v Kočevje.
V preteklem šolskem letu so se v kočevski občini začeli načrtni zdravstveni pregledi šolarjev in otrok, ki bodo začeli hoditi v prvi razred. Izmed šolarjev so bih pregledani otroci 1.. 3., 5., in 7. razreda osnovne šole Kočevje, dijaki 1. in 4. razreda gimnazije ter vsi učenci posebne osnovne šole.	.
V preteklem šolskem letu je bilo tako pregledano skupno 1613 otrok. V letošnjem šol^em letu s pregledi nadaljujejo in je bilo do konca januarja pregledanih 81 učencev posebne šole in 195 učencev po
GRE VEDNO VEČ PLINA
V Kočevju in okolici porabijo za potrebe gospodinjstev in delovnih organizacij vedno več plina. Sedanji razpečevalec se je trudil, da bi v celoti zadovoljil potrošnike. Pri tem pa so nastajale težave, ker v Kočevju ni primernega prpstora za polnilnico in naprav za proizvodnjo tehničnega plina. Zato bo nujno potrebno vprašanje rešiti tako, da v prihodnosti ne bi nastale težave pri preskrbi s plinom.
HOČEJO TELEFON
V Kočevju in okolici želi več posameznikov telefon, toda pošta ne sme delati priključkov. Vsi, ki želijo imeti telefon - teh po zadnjih po-datkili ni malo - pa menijo, da bi morali vprašanje čimprej rešiti. Telefon je namreč mnogim nujno potreben. Po zadnjih, še ne dokončno potrjenih vesteh, sc bo želja kandidatom za telefon uresničila še letos.
Ložlne: 40 let gasilskega društva
Gasilsko društvo Ložine je imelo
13.	februarja občni zbor, na katerem so se pogovorili o delu v preteklem letu. Lani so ustanovili pionirsko desetino in nabavili motorno črpalko znamke „Rosenbauer**. Za nakup sta prispevali tudi občinska gasilska zveza Kočevje in krajevna skupnpst Stara cerkev.
: Po^tje AVTO Kočevje je društvu podarilo rabljen kombi. Vscnj,, ki so kakorkoli pomapli pri Napredku požarne varnosti, se društvo lepo zahvaljuje.
Na občnem zboru so podelili priznanja in diplome nekaterim članom za večletno uspešno delo v društvu.
V	lotošr\jem lotu bo praznovalo društvo itiridč^jctlctnico obstoja. Ob tem jubileju bo svečano razvilo ga; sllski'prapor.
ALOJZ ORAŽEM LOŽINI STARA CERKI V
družničnih šol z območja osnovne šole Kočevje.
Ti^ pregledi,^vUi so prvi načrtni zdraVštveni pre^fcdi otrok - prej so opravljali le nujne in nenačrtne preglede - so pokazali, da je na podeželju okoli polovico šolarjev podhranjenih, slabokrvnih in takih, ki slabo vidijo ali imajo slabo telesno držo. Tudi čistoča dela mnogim preglavice. Večina podeželskih otrok pa ima daleč do šole, kar njihovo izčrpanost še povečuje.
V	mestu je otrok s takimi napa-
kami okoli tretjina, ker je boljša prehrana, boljše higienske razmere, v eni učilnici se ne stiskajo učenci štirih razredov, starši otrok bolje'^zaslu-žijo itd.
Zobozdravstveni pregledi pa so pokazali, da ima kar 95 odstotkov otrok, se pravi skoraj vsi, pokvarjene zobe. Najbolj zdrave zobe imajo kmečki otroci. V bodoče bo treba posvetiti posebno pozornost tudi predšolskim otrokom, ki imajo zelo slabe zobe. Načrtni zobozdravstveni pregledi so se začeli prav v teh dneh.
reka njihovega velikega pionirskega dela. Kočevski planinci priznavajo ribniško društvo za predhodnika sedanjega društva v Kočevju, ki bo praznovalo 20-letnico svojega obstoja.
Leta 1951 je bilo ustanovljeno samostojno Planinsko društvo Kočevje, v katerem so včlanjeni tudi nekdanji člani ribniškega društva. Posebno je društvo razmahnilo svoje delo, ko je prejelo v last gozdarsko kočo pri Jelenovem studencu na Stojni za Mestnim vrhom (1022 m), ki jo je društvu dalo Gozdarsko podjetje Kočevje. Društvo si je kočo preuredilo za svoje potrebe. Koča je kmalu postala osrednja točka kočevskih planincev in drugih izletnikov. V glavni sezoni je koča ob sobotah in nedeljah redno oskrbovana. Obiskali pa so jo že planinci iz skoraj vseh koncev sveta.
Člani kočevskega planinskega društva prirejajo tudi redne izlete v Julijske in Kamniške alpe in drugam. Društvo ima več sekcij, med drugim mladinsko, markacijsko, gospodarsko, propagandno in foto-amatersko. Veliko delo so opravili v teh dvajsetih letih prizadevni kočevski planinci.
A. ARKO
PROUČITI UPRAVIČENOST
Na sestanku o bodoči organizaciji stanovanjskih in komunalnih delovnih organizacij v kočevski občini je bilo dogovorjeno, da bo imenovana posebna komisija predstavnikov delovnih organizacij, občinske skupščine in upravnih organov, ki bo izdelala nekatere analize. Na podlagi izračunov bodo nato ugotavljali, če je združevanje stanovanjskih in komunalnih delovnih organizacij gospodarsko utemeljeno. Ugotovitve komisije bodo obravnavali na sestankih delovnih kolektivov prizadetih delovnih organizacij.
-š
PREGLED KOLES IN voz
Nedavna prometna akcija, v kateri je bila posvečena posebna pozornost večji varnosti kolesarjev in vprežnih vozil v prometu, je bila iz^ vedena na pobudo zveznega sveta-zaf varnost prometa. V kočevski občini je pokazala, da bodo morali kolesarji in vozniki vprežnih vozil posvetiti večjo skrb opremi svojih vozil. Prav bi bilo, če bi za to delo uporabili sedanje zimsko obdobje. Tako se ne bodo dogajale nevšečnosti ob prihodnjih pregledih teh vozil, ki jih bodo začeli miličniki poostreno izvajati spomladi.
Kaj pravijo listine?
Cesar Friderik je leta 1471 povzdignil trg Kočevje v mesto — Izvirna listina zgorela
Listine, ki so se ohranile, povedo, da mineva letos 500 let, odkar je dobilo Kočevje mestne pravice. Prebivalci Kočevja in vse Kočevske so v preteklosti doživljali lepe in težke čase. O tem govori zgodovina mesta. Kočevje je bilo večkrat oropano, požgano in porušeno. Ljudje pa so ga po vsaki nesreči spet obnovili. Mesto je napredovalo vse do današnjih dni. Največji razcvet je doseglo po drugi svetovni vojni, se pravi v pogojih nove, socialistične družbene ureditve.
Po privilegijski knjigi mesta Kočevje, katero je potrdil cesar l'erdinand III. 27. junija 1642 na Dunaju, je razvidno, da je cesar Friderik 1471 povzdignil trg Kočevje v mesto in mu s tem dal tudi mestno pravo, kakor so ga imela že prej ostala mesta na Dolenjskem, se pravi Kostanjevica, Metlika, Novo mesto in Črnomelj.
To privilegijsko knjigo v originalu hrani Pokrajinski muzej v K^očcvju.
Originalrta listina (izvirnik, prvopis) ki jo je izdal cesar l’ri derik v letu 1471, o priznanju Kočevja za mesto, je v enem izmed požarov v Kočevju zgorela. Cesar Ferdinand lil. pa.^o je v privilegijski knjigi dne Z7. jtinija 1642 obnovil in je v njej napisano med drugim dobesedno -naslednje;
„Mi, F'ridcrik po božji milosti rimski cesar, povečevalec države
v vseh časih, kralj Ogrske, Dalmacije, HrvaŠce, vojvoda Avstije, Štajerske, Koroške, Kranjske, gospod Slovenske marke in Por-tenaua, grof Habsburga, Tirolske, Fuertha. Koburga, mejni grof Burgaua, deželni grof Alzacije, izpovedujemo za nas, naše dediče in naslednike in naznanjamo javno s tem pismom, ko so v bližnjih, preteklih letih Turki in neverniki vdirali v naglici z večjimi trumami v našo vojvodino Kranjsko in v njej, namreč v našem gospodarstvu. Kočevje z ropom, požigom in od-gonom ljudi in naše poškodovali in pokončevali na drug način, smo mi podvzcli in odredili zgra diti in postaviti tamkaj v Kočevju utrdbo za vzdrževanje ljudi pred takimi pohodi nevernikov kar bOg obvaruj, da bi se Se pripetilo, smo tako tudi za njihov procvet in splošno korist iz posebne milosti in moči rimskega cesarstva in kot vladujoči gospod in deželni knez tamkaj na Kranjskem, omenjeno utrdbo, ko bo zgrajena,.povzdignili V mesto, katero sc imenuje Kočevje (('lOttschee), naše prebivalce in podložnike, ki zidajo v njem hiše in kateri v njem prebivajo in žive, sriio naredili za meščane in podeljujemo njim in vsem njihovim potomcem in de dičcm mestne in meščanske pra-vičv, zrtiven tudi istemu našemu nK\stu mestno poniirje, ki gre tako daleč, do koder ležijo nji-
hova polja, poslopja okoli omenjene utrdbe in kolikor daleč obkrožajo omenjeno utrdbo.
Njim in njihovim naslednikom prav tam v Kočevju tudi milostno dajemo vse in vsako milost, pravico, svoboščine, privilegije, stare navade in običaje, kakor smo mi in naši predniki z milostjo izkazali nasa mesta in trge tamkaj na Kranjskem in posebno one iz Novela mesta, ter jim tudi dajemo in jim izkazujemo milost, povzdigujemo, ustanavljamo, delamo, podeljujemo in dajemo tudi vedoma in z močjo tega pisma, torej, da se bo imenovala omenjena utrdba odslej^ naprej za vse večne čase mesto Kočevje in naši prebivalci in podložniki se bodo zato klicali in imenovali meščani in nihče jim no bo smel pri tem ovirati in oni tamkaj imajo s tem mestne in meščanske pravice in vse milosti, časti, pravice, svoboščine, stare navade in hvalevredne običaje m jim je izkazana milost, kakršno imajo druga naša mesta in trgi tamkaj na Kranjskem in kakor oni v Novem mostu, kakor je zgoraj navedeno in jih morejo uživati in uporabljati za vse njihovo posle in obrti s kupčijo in prodajo na kopnem in na vodi ali na drug način tako, kot jih imajo in upo-rabljajp drugi naši meščani v našiji mestih in trgih prav tam na Kraiyskem in namreč oni iz Novega mesta, s častmi, pravicami in navadami ali na kak drug način tako, kot jih imajo in uporabljajo z njihovim blagom in trgovanju pri mitninah in carinah, kot se jih držijo drugi naši meščani v naših mestih prav tam na- Kranjskem in kar je že od nekdaj v navadi.	;
(Se nadaljuje)
KOČEVSKE NOUIGE
Ribniđca turistična razglednica — Kaže da bodo v Ribnici še pred turistično sezono odpravili razen smeti tudi smetnjake (Foto: Drago Mohar)
ZAKAJ TAKO?
Huliganstva so draga
Nekatere šale tiidi za Ribnico niso primerne
Pa naj še kdo reče, da Ribničani niso odlični šaljivci! Odlomili so nekje smetnjak in ga obesili pod (gledalo na tablo, ki kaže proti Kočevju.
Ko pa bo prišel večji račun za to ali ono ali večji prepis za davek ali prispevek, bodo zatarnali: „Kaj na občini (ali kjer koli že) denar žro? Vsak dan je vse dr^e! Kam plovemo!? “ Po-zabljsgo pa, da je potrebno več denarja tudi zaradi takih manjših ali večjih huliganstev ali bo^ oziroma maiy slanih šal.. Pred kratkim smo poročali o podobni
„šali“, ko so neznanci metali z ribniškega gradu vrtne stole in mize ter jih precej uničili.
Zaradi taKe škode mora posamezno podjele ali občina pač nekje dobiti denar, da popravi po^odov^o ali kupi novo. Zato podjele zviša cene svojega blaga ali storitev, občina predpiše nove vi§e ali izredne davke in prispevke itd.
Tako pač s takimi „šalami” jemljemo sami sebi iz žepa denar. Vendar se kljub temu, da smo pametni ^udje, tega ne zavedamo.	p-c
Občina ima malo denarja in veliko socialnih problemov
Za socialno in zdravstveno varstvo občanov bo ribniška občina izdala le^ tos 770.000 din — Lani poprečna denarna pomoč 73 din, letos naj bi bila 100 din — Veliko invalidnih otrok v ribniški občini
Tudi v ribniški občini nastajajo vedno večje socialne razlike med občani. Zaposlovanje izven domačega kraja, pbčine in države povzroča tudi vrsto nerešenih zadev na področju varstva otrok, ostarelih, bolnih, onem<^lih in invalidov. Občina in ostali nosilci socialne politike so dolžni ublaževati te socialne probleme.
Posebno skrb velja posvetiti otrokom, ki so potrebni pomoči. V občini je pnbližno 2,5 odstotka invaUdnUi otrok, ki imajo motnje v telesnem in duševnem razvoju. Vsem tem otrokom je treba omogočiti šolanje v posebni šoli, te^e prizadetim otrokom pa v posebnih zavodih. Prav zato ima posebna šola v Ribnici velik pomen, saj je potrebna.
Kako je z dajanjem družbene pomoči? Lani je prejemalo družbeno pomoč 110 socialno in zdravstveno ogroženih ljudi. Razen tega je bilo 90 podpirancev tudi zdravstveno zavarovanih. Poprečna družbena denarna pomoč je znašala lani le 73 din. Naj povemo, da je bila ta pomoč prenizka in zato premalo učinkovita. Da bi vs^ delno izboljšali so-
KOUKO BODO DOBILI?
Družbeno-politične organizacije v ribniški občini naj bi prejele letos za svojo dejavnost iz občindcega proračuna 252.000 din, kar je za 35 odstotkov več kot lani. Tudi krajevnim skupnostim so po predlogu občinskega proračuna namenjena znatno večja sredstva kot pretekla leta, in sicer 120.000 din. Za zdravstveno varstvo je namenjeno
263.000	din ali 99 odstotkov več kot lani, za vzdrževanje občinskih cest bo šlo 300.000 din ali 53,7 odstotka več kot lani itd.
—r
VEDNO BOLJŠI KUPCI
Tudi to zimo je bilo v Ortneku na
fočitnicah okoU 60 gimnazijcev iz ulja, Id so imeli tu smučark tečaj. Ob zaključku tečaja, so imeli tekmovanje, tri niyboljše smučarje pa so nagradili z ribniškimi spominu. Mladi Puljčani, ki pihajajo poleti in pozimi na počitnice v Ortnek, so vedno boljS kupci ribniških spominkov. Vča^ jih je vsak mladec ku-
Eil za dinar, dva ali pet, danes pa jih ; za 10, 20, 50 ali celo več dinarjev.
Pred letom nova proizvodna hala, zdaj pa so na vrstf skladišča in oprema — Lani za polovico večja proizvoc^ja— Tudi plače višje
V ribniškem obratu ŽIČNICE so preteklo leto uspešno gospo-larili. Uresničili so letni proizvodni načrt v vifini 23 milijona din, iđ je bil za 65 odstotkov večji kot.leto prej. Lani je bilo pri obratu zaposlenih poprečno 38 delavcev, kar je več kot leta 1969.
Rezultati razmeroma visoke produktivnosti se kažejo tudi v osebnih dohodkih zaposlenih. Leta 1969 je znašal poprečni mesečni osebni dohodek 1.011,20 din, lani pa 1.423,20 din. Po višini poprečij osebnih dohodkov so med prvimi v občini.
• Matično podjetje ZiCNICA Ljubljana bo tudi letos skrbelo za razvoj-svojega obrata v Ribnici. Vanj bodo letos vložili 250.000 din. Ta denar bo porabljen predvsem za nakup tiste opreme, ki je obratu najbolj potrebna. Zgraditi nameravajo tudi novo skladišče, ker jim sedanje ne ustreza več.
Ošiljeni zobotrebci
PRAVIJO, da se ribniški gostinci ne bodo pustili spraviti v koš in da bodo poskr-peli za še boljši striptiz program in razne plese kot motel „Jasnica“.
ENA zakasnela ponudba: Nekateri staroupo-kojenci iz Ribnice in okolice bi prav radi izobesili svoje okostenele karikature za borih 20 do 100 starih tisočakov, kakor se pač pogode, v katerem koli prostoru tistega ribniškega podjetja, katerega direktor je na seji delov-sl^gfl sveta izjavil, da za 300 starih tisočakov ne pusti viseti v pisarni niti svoje slike. Resne ponudbe pod OKOSTENELE KARIKATURE.
PRAVIJO,^da arondacija pomeni vse nekaj dmgegd kot zakup. Ko se je arondacija začela, ni nihče govoril o zakupu, ko pa ta ni uspela, bi jo nekateri radi prevrgli v zaicup. Posebno ker se je vse zbrkljalo še po zemljiških knjigah ki z zakupom ni-mcgo pač nobene zveze.
V zadnjih dveh letih je kolektiv objata z^adil novo proizvodno halo. Novi delovni prostori so omogočili nado povečanje proizvodnje. To je tudi dokaz, da je bila gradnja upravičena in koristna.
V ŽICNICI Ribnica ugotavljajo, da so v samoupravljanju storili lani korak naprej in da prihaja vse bo^ do izraza samoupravljanje v njihovem obratu v odnosu do centralnih samoupravnih organov podjela. Se posebno vlogo pri vzbujai\ju samozavesti in vzgjyar\ju v samoupravljal-ce ima sindikalna o^anizacijja, ki uspešno opravlja svoje poslanstvo. To se kaže tudi v visoki produktivnosti in ne nazadnje tudi v osebnih dohodkih.
cialni položaj uživalcem družbene pomoči, bi morali zvečati pomoč vsaj na 100 din.
Občina ima precejšnje izdatke s plačevanjem oskrbnih stroškov za 25 bolntfi in onemoglih občanov, ki so v socialnih zavodih. Letos bodo znašali izdatki za te namene predvidoma 190.000 din.
Pa še nekaj številk; pomoč za šolanje v srednjih in poklicnih šolah
prejema 17 otrok, v rejništvu je 7 otrok, v zavodih m domovih za u^osobitev za delo je 16 otrok oziroma mladoletnikov itd.
Iz vsega t^a razberemo, da finančno Ebka ribniška občina daje precej denapa za svoje občane, ki so pomoči najbolj potrebni. Letos so za te namene predvideli 770.000 dii>.
Proračun pred občani
Želje večje od možnosti — Maratonska razprava o KOMUNALI — Ustanovili dve novi podjetji
Te dni občani v ribniški občini na konferencah SZDL in zborih volil-cev med drugim razpravljajo tudi o osnutky proračuna in občinskih skladov. O tem je tekla dokaj obsežna razprava tudi na seji občinske skupščine 12. februarja.
Za uvod se je razvnela živahna razprava o komunalni dejavnosti, o vzdrževanju oz. nevzdrževanju občinskih cest. Kljub lepim na-
Prijetna zabava študentov
13. februaija so ribniški in kočevski študentje organizirani v klubu -študentov Kočevja in Ribnice, imeli svoje tradicionalno brucovaiye v domu TVD Partizan Ribnica. Se dokjfl sprejemljiva vstopnina, pomoč gospo-tdarskih organizacij iz Kočevja in Ribnice ter sloviti ansambel Borisa Kovačiča s pevko Stanko Kovačič in pevcem Rafkom Irgoličem so pripomogli, da je brucovanje zelo uspelo. Polna dvorana obiskovalcev se je zabavala v prijetnem vzdu|u ob plesu, dobri kapljici, vljudni postrežbi študentk in študentov ter prijetni muziki.
Okoli 20.30 se je začel tradicionalni program s prihodom zelenega caija in njegovih „pri-sklednikov“ ter petjem študentovske himne „Gaudeamus igitur“. Napredovanje „smrdljivih" brucov in bruck v ,jia-vadne“, torej ,4iesmrdUive“ bruce in brucke, je bilo opravljeno po uvodni besedi zelenega c^a in tekoči ribniški kroniki, ki jo je prebral „prvi pisar“.
R^o satirična, od časa do časa zbadljiva kronika, brez pretiranih spolzkosti, je orisala v prpetni šali ter na študentom primeren in dovoljen način vse ribniške nadloge, vesele in žalostne dogodke iz pretekl^a leta in dajala primerne in v okusno šalo zavite napotke.
Številni gos^e iz Kočevja in Ribnice so se ^roščeno zabavali, saj so študentje poskrbeli za prijetno vzdu^e in popoln red. Z gotovostjo lahko trdimo, da so si študentje s to prireditvijo povrnili pred dvema letoma izgub yeni iigled, ko je bila podobna zabavna prireditev zaradi neresnosti ne^terih študentov zelo klavrna.	-k
Velikolaški drobiž
■	POLOViCfeN USPEH - Po nekaj mesecih, kar so pritpeni na trgu v Velikih Laščah koši za odpadke, opažamo, da jih prebivalci upoštevajo in vanje mečejo odpadke. Slab vhs napravijo nekateri posamezniki, ki se za kose ne zmenijo in odpadke vztrajno mečejo na tla. Take naj bi ostali občani opozorili na red.
EPIDEMIJA - V Velikih Laščah in okolici že dalj časa traja epide-mya rdečk in mumpsa. 2e pred dvema mesecema sta se pojavui bolezni le posamezno. Sedaj" je obolelil več, zlasti med šolaiji na velikolaiki šoli in nekaterih podružničnih šolah. Zaradi tega je v posameznih razredih izostala celo trećina učencev. Večjih težav i^i pouku pa le ni, ker oboleli učenci hitro ozdravijo in se po nekaj dneh ^t vrnejo k pouku.
SEMINAR - V Velikih Laščah je ■ kmet^ska zadruga v začetku fe-bruarja organizir^ desetdnevni se-
minar o kmetijski proizvodnji in mehanizaciji, o živinoreji ter rabi zaščitnih sredstev. Obiskovalo raje 45 kmetov, ki pogodbeno sodelujejo z zadrugo.
L. S.
Ljudje nočejo denarja
Mnogi sploh ne vedo, kaj jim pripada
S 1. januaqem letos so se pokojnine povečale za 17 odstotkov in 20 din. Vem za ^udi, ki niso prejeli teh 20 din. a kljub vsem razdam igavUigo, da pravilno prejemajo povišano pokojnino.
Nekateri zbiralci raznih predmetov im^o zbirke umetnin, d^ocenosti in redkih predmetov, za katere jim turisti ponujajo lepe denarce. Zbiralci pa take prodaje vedno odklanj^o.
Neki ribniški «bčan bo marui letos izpolnil pogoj za pridobiten
•	osebne pokojnine. Izjavlja pa, dt ' zahteva ne bo vložil, češ da bo potem izgubil svgjo samostojno
obrt, čeprav zdaj še ne vpliva na pokojnino. Zakonodajalec je namreč določil vpliv samostojne obrtne in kmetijske dejavnosti le na otroški dodatek.
Zgodilo se je, da je ribniški občan zgubil otroški dodatek za 5 mesecev, ker zaradi malomarnosti ni predložil navadnega potrdila.
Skoro leto dni je heki delavec prejemal po krivdi podjetja manjši otroflci dodatek. Ko je bil na to opozorjen, je igavil, da v poletju že vedo, koliko mu pripada. ',jSaj imate vendar odločbo, Iger je označen pravilni, večji znesek!** ga je nekdo opozoril. ,Ja, kdo bi jo pa s^j najel med raznimi papijji doma? “ je odgovoril. Potem pa je odšel na delo v tujino ...
Vsi ti primeri kažejo, da nekateri naši občani ^loh nočejo denarja.
S.	F.
Črtom Komunale ostajajo občani nezadovoljni, ceste slabe, pozimi slabo plužene. Ko so govorUi o delovnem načrtu Komunde, so menili, da je nujna moderna mehanizacija za cestno službo, še bolj nujno pa je najpomembnejše občinske ceste sčasoma asfaltirati. Tako bo vzdrževanje cest cenejše, odpadle pa bodo tudi včasih neupravičene kritike komunalne dejavnosti.
Za osnutek letošnjega občinskega proračuna (o njem to treba kaj več povedati tudi še drugič) je značilno dokajšnje pomanjkanje denarja. Za krilje najnujnejših potreb namreč primanjkuje dober milijon dinarjev. Sicer pa se bo letos zbralo v občinski bl^jni nekaj nad pet milijonov dinarjev (brez sredstev TIS), ki jih bodo poskušali po najboljši vesti čim pravičneje razdeliti. Razveseljivo je predvsem izdatno povečanje sredstev za krajevne skupnosti - od
57.000	na 120.000 din.
Poslej lahko pričakujemo tudi precej novosti na področju gospodarjenja z vodovodi. Pri tem so v občini še velike potrebe, vendar Vodna skupnost za uresničitev vseh želja nima denarja. Skupščina je po daljši razpravi sprejela odlok o javnih vodovodih v občini, o gospodarjenju z njimi, vodarini in morebitni uvedbi vodomerov. Skupščina je poleg več odlokov potrdila tudi ustanovitev dveh novih podjetij: za izdelavo žičnih in plastičnih mrež in podjetje za mednarodni transport.
-vec-
Cene v Kočevju in Ribnici
v ponedeljek so veljale v trgovi nah s sadjen? in zelenjavo v Kočevjv in Ribnici naslednje maloprodajne
Koče>je Ribnica (cena v din za kg)
cvetača	5,00	4,80
čebula	3,60	3,65
česen	8,40	8,65
fižol	5,40	
	do 7,80	7,70
krompir	1,15	1,30
koleraba	2,00	1,95
korenje	4,30	3,65 do 6,85
kumare	14,00	
motovilec	9,40	—
ohrovt	2,80	—
ohrovt - brstični		6,20
pesa	2,80	2,85
por	3,90	3,90
peteršilj	6,50	6,25
paradižnik	14,00	—
repa — kisla	3,30	2,60
radič	10,00	10,65
solata - endivija	5,00	4,05
^inača	6,30	in 4,90 6,50
zelje	2,70	2,55
zelje - kislo	3,30	2,60
hruške	6,00	5,60
jabolka	2,40	4,20
	do	in
	4,20	4,50
limone •	5,60	5,25
orehi -■ jedrca	31,50	26,95
pomaranče	4,75 do 5,60	
		5,25
' slive - suhe	4,50	5,50
banane	6,30	6,15
jajca - kos	0,64	0,90
		in 0,95
SUŠJE:		
HOČEJO SVETLOBO		
Prebivdci na območju krajevne skupnosti Sušje so že večkrat zahtevali, da bi njihove vasi dobile javno razsvetljavo. Želijo jo vaščani Sušja, Slatnika, Zapotok^ Vinic iz Žlebiča. Posebno neprijetna je tema na križišču cest „Pri rokah“, I^er je tudi avtobusna postaja. Krajevna skupnost si je v letošnji program dela naložila tudi ureditev javne razsvetljave, vendar računa na krepko denarno pomoč skupnosti
SINDIKAT IMA BESEDO
Na občnem zboru sindikalne or-ganizac^e občinske uprave Ribnica so ugotovili, da je imel sindikat veliko vlogo pri izdelavi samoupravnih aktov v ustanovi, delitvi osebnega dohodka in pri drugUi pomembnih samoupravnih odločitvi. S takim delom bo sindikalna organizacija tudi nadaljevala.	_j-
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
ZBOR VOLIVCEV - Konferenca krajevne organizacije SZDL in zbor volivcev 17. februaija v Ribnici sta bila presenetljivo dobro obiskana. Preko 80 občanov je prisostvovalo, mnogi so v razpravi prispevali pre-nekatero dobro misel o delu Socialistične zveze, predvsem pa krajevne skupnosti Krajevna samouprava mora tudi v Ribnici, kakor v mnogih drugih krajih, končno zaživeti. Občutek, da je tu občinska uprava, zmanjšuje možnosti uspešnega delovanja sveta krajevne skupnostL Seveda pa v zadnjem času v Ribnici marsikaj ne bi bilo urejeno, če bi v „pravice** krajevne skupnosti ne posegala občina. Novi svet KS (predsednika še iščejo) bo moral bolje urejati mnogo nerešenih stvari
v	občinskem središču.
Dr. Prijatelj bi se odpovedal svojemu trgu, če bi videl neurejenost, nesnažnost okolice stolpnic, je dejal prof. Debeljak. O Prijateljevem trgu je razpravljalo več občanov. Nujno zahtevajo dokončno ureditev okolice stolpnic, asfaltiranje in ureditev otroških igrišč za preko 100 otrok. Splošno (^obravanje pa je požela pripomba, naj bi „testirali ljudi, preden se vselijo v stolpič**, ker mnogi s svojim odnosom do lepih stanovanj zanje niso primerni Gre za čisto kulturne odnose Uudi do stanovanj in sostanovalcev, hšt
iSpektoiji ali kdo idi poskrbeti, da
drug pa bi moral tud bi odstranili iz okolice' stolpnic svinjake in kumike, katerim se nekateri stano valci bržkone ne morejo odpovedati
PREKOPAVANJA — Ribnica je znana po pogosto prekopanih ulicah in plocnil^. Za mnoge instalacije delavci prekop^ejo pločnik ali cesto, v najboljšem primeru za silo zasujejo jarek, nihče pa stvari ne spra-
vi	v staro stanje. Zadnje izdatnejše wekopavanje so si privoščili delavci 1^, vendar širokih in dolgih ran v asfaltiranih pločnikih niso popravili Občani zahtevajo, naj v^k, kdor prekopava pločnik ali ulico za napeljavo instalacij, stvar do konca izvede, kakor je navada povsod po svetu.
HISNI SVETI - Eno od vprašanj na zboru volivcev se je dasilo: Kdo je pooblastil Stanovanjsko podjetje, da odvzame hišnim svetom njihove samoupravne pravice? Dejansko je samoupra^djanje v hišnih svetih le še na papirju in so le-ti samo še ostanki pred leti dokaj delavne skupnosti stanovalcev, S tem je bil načet širši problem samoupravljanja, čemur se bo v kratkem posvetila tudi Socialistična zveza. V začetku prihodnjega meseca namerava sklicati predstavnike hišnih svetov. Stanovanjskega podjetja in občine, da bi se pogovorili o dejanskih pravicah in dolžnostih hišnih svetov, pa tudi Stanovanjskega podjetja.
SMETNJAKI, SMETI, SMETIŠČA — O smeteh so v Ribnici govorili že v preteklih letih, govorijo pa tudi sedaj, ko je Komunala kupila kamion za odvoz smeti, hišni lastniki pa smetnjake. Mnogi občani se branijo plačevati tovrstne usluge iz različnih vzrokov. Ponekod pravijo, da smeti ne odvažajo, inkasant pa prihaja redno, drugi spet imajo lastna smetišča, tretji porabijo pepel iia vrtičkih in njivah. Zbor volivcev je sklenil, naj vsak, kdor meni da ne potrebuje smetarskih uslug Komunale, prosi za oprostitev plačila, ostali pa n^ zahtevajo preko krajevne skupnosti, naj komunalci redno odvažajo smeti od vseh strank.
ORTNEŠKI POROČEVALEC
RAZSTAVA V ORTNEKU -Naš fotoamater France Modic je zopet razstavil vrsto lepih in zanimivih posnetkov o ortneški zimi, ljudeh in običajih. Za marsikoga je razstava prijetno presenečenje, posebno, če pri ogledu najde na sUki sam sebe med množico obrazov. Avtoiju želimo še veliko lepih posnetkov.
ZEBRO NA CfSTI - Že vrsta nesreč in neprijetnih presenečenj ter strahu je bila na prehodu s stranskih cest preko asfaltirane ceste pri avto-busm postaji v Ortneku. O tem seje treba pogovoriti na prvem zboru volivcev. Pretod in postajališče je treba tudi osvetliti.
V. P.
REŠETQ
Samo zadnja točka ...
„Hej, tovariši“ je na veliko zapisano na plakatih, ki so prejšnji teden viseli po Črnomlju. Skupina meščanov je ogledovala živo pisani lepak in vneto brala, kaj bo. Bolj ko so gledali v črke, bolj se jim je smejalo. Starejši možak je nato izjavil:
— Jaz bi šel, če bi bila samo zadnja točka...
Gre namreč za pustni spored, na katerega so vabili Gradčani, Pisalo je, da bo modna revija z naslovom „maxi, midi, mini in skinL “ Humorističen je tudi zadnji stavek na lepaku, kjer piše, da bo šel dobiček te prireditve za gradnjo vodovoda.
\________________________-—^
STARA UPA PRESENETILA
Vrsto let je območje Stare Lipe pri Vinici veljalo pri vseh volitvah za najslabfe, medtem pa so se ob sprejemanju nedavn^a samoprispevka izkazdi tako, da je ljudem vzelo sape. Na zboru v Drežniku je glasovalo za samoprispevek 100 odst. vo-lilcev, v Stari Lipi so dosegli 93,2 odst. udeležbo, v Novi Lipi 67,1 odst. udeležbo, v Gor. in Dol. Suhorju pa je bilo čez 68 odst. volilnih upravičencev. Da je prišlo do tako vidne spremembe, gre zasluga predvsem krajevnemu odboru Socialistične zveze v Stari Lipi, ki se je priprav pravočasno in uspešno lotil
F. P.
EDEN ZA 250 UUDl
Komisija za popis prebivalstva pod predsedstvom inž. Martina Janžekoviča, predsednika črnomaljske občine, je začela delati s polno paro. Imenovali so 12 inštruktorjev, medtem ko dokončen seznam 68 popisovalcev še ni izdelari. Komisija je celotno območje občine že razdelila na terene, tako računajo, da jt)0 en popisovalec popisal poprečno 250 občanov. S pripravami za popis v črnomaljski občini zaenkrat niso v zaostanku.
DRAGATUŠCI NA IZLETU
Gasilci iz Dragatuša so pred krat-
•	kim organizirali izlet v Metliko, kjer so obijali gasilski muzej, tovarno BI:TI in vinsko klet. Večina je prvič videla sodobno organizirano proizvodnjo v tovarni BETI, prav tako v vinski kleti, in se ni mogla načuditi, da ima Bela krajina take obrate. Izleta sc je udeležilo 28 članov društva. Zelo so hvaležni kolegom, ki so dali na razpolago svoje avtomobile ^ in omogočili prijetni izlet.
R. S.
»Dolenjski list« v vsako družino
Nič prida ceste na vse strani
^4.'	^	.	j""'	'
Izjemo edine asfaltne ceste je vse semiško območje v pogledu cest na psu — Proti Črnomlju, Jugorju, Črmošnjicam je grba pri grbi
Na območju krajevne skupnosti Semič so vse makadamske ceste v izredno slabem stanju, tako da je promet z motornimi vozili že oviran. Vozniki se s težavo prebijajo čez grbe tako proti Metliki Strek-Ijevcu kot v smeri Črnomlja, Ju-gorja, Tajčbirta in Rožnega dola. Poleg tega, da je cestišče valovito, so ob nekaterih cestah zložene še skladovnice drv, drevje in grmovje visi
na cesto, prometni znaki pa so po-Scodovani ali jih sploh ni.
Sredi Semiča je pred cerkvijo postavljen prometni znak. ki zahteva obvezno smer v desno, toda vsi vedo, da vozila zavijajo v levo, kjer sta mesnica in zadružna trgovina. Na tem mestu bi bilo bolj umestno prometno ogledalo. Ko je Cestno podjetje asfaltiralo pot od Semiča do železniške postaje, so na ovinku
Tri pomembne lokacije
Za zdravstveni dom, otroške jasli in tržnico so v Črnomlju že določili prostor
Za gradnjo novega zdravstvenega doma v Črnomlju se že dolgo navdušujejo, o lokaciji za to pomembno stavbo pa je razpravljal tudi svet krajevne skupnosti. Jasno je, da mora biti stavba sredi mesta, ob glavni ulici in dostopna z vozili, zato kaj prida izbire ni. Se najprimernejši prostor bi bil poleg sedanjega zdravstvenega doma, za poštnim poslopjem, menijo v krajevni skupnosti.
Lokaciji za gradnjo otroške varstvene ustanove za najmlajše za tovarno BETI in poslovni objekt s tržnico v mestu, kjer je stavba bivših zaporov, ocenjujejo kot zelo dobri. Medtem ko za tržnico ni vec vprašanja, ali bo letos grajena ali ne, ker so načrti že naročeni, gradnja otroških jasli še ni povsem zagotovljena. Vrtec za tovarno v BETI in v novem stanovanjskem naselju naj bi imel prostor za 120 otrok, po predračunu pa bi dela po sedanjih cenah veljala 2,700.000 dinarjev. V občini so pripravljeni zbrati nekaj lastnih sredstev iz sklada otroškega varstva, potegovali pa se bodo tudi za posojilo republiške skupnosti otro^ega varstva. Ce bo to uspelo, bo gradnja lahko kmalu stekla, sicer bo treba s tem še počakati.
ZLATA POROKA
6.	februarja sta na matičnem uradu
v	Crnom^u slovesno potrdila 50 let skupnega življenja Terezija in Matija Vidoš iz Zapudja 16. Poročni obred jeopravil Janez Zunič, ki je bil dcu-paj z zlatoporočencem na zboru odposlancev v Kočevju. Čestitkam se je pridružilo vseh pet hčera z družinami. Tudi mi jima želimo vse najlepše!
Stalna razprodaja raznega tekstilnega blaga, kofi-fekcije, perila in pletenin po globoko znižanih
»VELETEKSTIL«, ČRNOMELJ
ČRNOMAUSKI DROBIR
ZAMUDA PA TAKA! Dimnik ^a centralno kurjavo na stavbi osnovne šok: v Zupančičevi ulici bi moral stati že ob koncu septembra 1970, toda 15. februarja 1971 dimnik še ni bil gotov. Podjetje BEOGRAD s to gradnjo malce preveč vleče za nos naročnika. Razen tega je ves čas okoli šole vse narobe.
MANJ NAVALA ZA TUJINO -
V	letu 1970 so na pristojnem uradu črnomaljske občine izdah 1009 potnih listov. Medtem ko je bil lani ob takem času precejšen naval za iskanje dela na tujem, je letos takih primerov veliko manj. Do srede februarja so izdali sicer 78 potnih dovoljenj, toda med njimi so samo 3 interesenti za zaposlitev preko Zavoda za zaposlovanje. Trije občani se bodo tudi za stalno izselili v prekomorske države.
PREMALO INTERESENTOV -Za pouk baleta je v Črnomlju že kakih 50 prijav, vendar premalo, da bi z baletno vzgojo otrok lahko začeli. Vsaj še 30 prijav bi radi zbrali.
Mesto Črnomelj bo vsekakor dobilo tri lepe stavbe splošnega pomena, in če je pred gradnjo toliko razprav, kje bodo stale in kakšne bodo, je samo hvale vredno. To dokazuje, s kakšno skrbjo in odgovornostjo Črnomaljci urejajo mesto. Ko so nedavno tega poklicali na posvet še arhitekta, ki si je ogl^edal predvsem lokacijo je izjavil, da se bo poslovni lokal z mesnico, bifejem in delikateso ter pokrito tržnico zelo lepo vrasel v okolje. Na prostoru, kjer ženske prodajajo zdaj, bodo lepi parkirni prostori, ki jih v mestu prav tako primanjkuje.
odcepa za Kot odstranili še tisto ograjo, ki je stala, namesto da bi staro popravili. Prav na tem ovinku pa je nasip, pod katerim so vinogradi in koli. Pred dnevi so tam štirje potniki v spačku odleteli v vinograd. Na srečo ni bilo tegih poškodb, toda vozilo bi se gotovo ustavilo ob ograji, če bi še stala.
O razmerah na cestah je pred dne-
vi	razpravljal svet krajevne skupnosti in ugotovil, da tisti, ki so dolžni skrbeti za ceste, nimajo čuta odgovornosti, razen tega tudi miličniki niso doslej storili vsega, kar bi morali. Mnenje Semičanov je, da So potrebni takojšnji ukrepi za večjo prometno varnost, uredili pa bi lahko vsaj to, kar se da brez večjih izdatkov.	jo2E HUTAR
NEKATERI SE POŽVIŽGAJO
Na referatu za gradbene in komunalne zadeve so skupno s sanitarno inšpekcijo lani izdali kakili 20 odločb kršiteljem odloka o zunanjem videzu naselja, ki je v Črnomlju v veljavi že nekaj let. Zahtevali so od posameznih lastnikov stavb odpravo pomanjkljivosti in namestitev snego-branov, toda ugotavljajo, da jih je le malo vzelo odločbe zares. Kdor je mislil, da se bo na dokument lahko požvižgal, se namreč moti, ker so take ljudi že predlagali v kaznovanje sodniku za prekrške.
V BELTU je te dni začela delati nova barvama, kjer se izdeOci pomikajo polekočem traku (Foto: R. Bačer)
KDO« NE, BO IZPLAVAL, BO UTONIL
V BELTU štiri neznanke kvarijo sliko
Jasno je, da si letos boljšega ne gre obetati, zato bo treba izgubljeno nadomestiti z boljšim gospodarjenjem — Kljub vsemu od investicijskih načrtov ne mislijo odstopiti — Aprila se gradnja začne
Kot je slišati, so starši sicer navdušeni nad baletom, zdi pa se jim precej po 30 din na mesec odšteti za pouk.
KRAJEVNA SKUPNOST pripo; roča občanom nakup zastav, ker bi radi videli, da bi bilo mesto za 22. julij, ko bo na Lokvah velika proslava, naj lepše okrašeno. Razpisali bodo tudi tekmovanje za najlepše urejene hiše, posebna komisija pa bo določila zmagovalce.
DELAVSKA UNIVERZA je organizirala želo zanimivo in poučno predavanje o antičnem Rimu in Beli krajini. V dvorani občinske skupščine je o tem govoril študent arheologije Janez Dular iz Metlike.
PUSTNA ZABAVA, ki so jo v soboto, 20. februarja, v Gradu organizirali čmoma^ski ribiči, je zelo uspela. 2e dolgo ni bila dvorana tako polna. Med gostije bilo nekaj mask, toda nagrad zanje niso imeli.
UMRL JE Miran Malovac, star 21 let, brez stalnega bivališča.
Direktor tovarne COSMOS — BELT v Črnomlju Vjerko Vu-konić je najprej naštel štiri neznanke, zaradi katerih točnega položaja podjetja po stabiliza-cgskih ukrepih ni mogoče oceniti:
, J^e vemo za dokončno vrednost klirinškega dolaija, niso znane carinske stopnje in olajšave za izvoz, ne poznamo točne davčne obremenitve od zveze navzdol in niso nam znane cene široke potrošnje. Čeprav preračunavamo že dalj časa, je vse to več ali manj le ugibanje, ne pa upoštevanja vredna ocena.“
Smernice letošnje politike so Beltu kljub temu znane, zato v nobenem primeru ne pričakujmo olajšav in lagodnejšega poslovanja, temveč so mnenja, da bo treba izgubljeno nadomestiti s povečanim delom, z vei^im varčevanjem, z boljšim gospo-daijenjem in z večjo storilnostjo'.
Eden vodilnih iz podjetja je trenutno stanje zelo preprosto.
NIKOMUR NI ZA HONORAR
Krajevna skupnost Vinica si prizadeva, da bi bilo naselje zmeraj lepo in čisto, zlasti v središču, kjer sta avtobusna postaja in trgovina. Potrebujejo človeka, ki bi zgodaj zjutraj kake pol ure pometal po cesti, ugasil luči javne razsvetljavo in vsaj štirikrat v letu pokosil travo na pokopališču. Nihče se ne javi, čeprav so pripravljeni plačati 250 do 300 din na mesec.
F. P.
VBUTORAJU ZADOVOLJNI
Krajevna skupnost Butoraj je v soboto slavila eno delovnih zma^: vasi Butoraj, Zorenci in Vel. Lahinm so dobile trofazni električni tok. Vaščani so precej sami prispevali, saj so dali drogove, pom^ali pri vseh delih in še prispevali po 250 din. K napeljavi trofaznega toka sta dala svoj prispevek tudi občina in podjetje Elektro. Dela so bila zares potrebna, saj je bila stara napeljava že močno dotrajana, zato strojev ljudje sploh niso mogli uporabljati.
AVTO-MOTO VABI NA SESTANEK
V	nedeljo, 28. februarja, bo v dvorani občinske skupščine Črnomelj občni zbor Avto-moto društva. Na njem bodo ocenili delo v minulem obdobju, izvolili bodo novo vodstvo in obravnavali vsakdanjo problematiko. Društvo je irpelo lani 228 članov, je dokaj močno, zato
a nazorno označil: „Padli smo v vodo, zdaj je samo od sposobnosti posameznega kolektiva odvisno, kdo bo izplaval in kdo utonil.“
Lani je BELT ustvaril za
46.530.000 din realizacije, obseg proizvodnje pa je v tem letu narasel za 8 odst. Pri izvozu je bila dosežena revolucionarna prelomnica. Izvoz na zahodno tržišče se je štirikrat povečal in je znašal 6,470.000 deviznih dinarjev, izvoz na Vzhod pa je za polovico večji in je dal
2.656.000 din. V tujini je naj-
večje zanimanje za odlitke, obdelane zavorne bobne, vztraj-nike in ohi^a, doma pa razen teh izdelkov zelo dobro prodajajo gradbene stroje. Prvič v zgodovini Belta se je zgodilo, da vsa proizvodnja takih strojev sproti gre v prodajo, tako da zalog sploh ni.
Čeprav, in da so se pogoji poslovanja bistveno zaostrili, niti ne pomislijo, da bi investicijski načrti padli v vodo. Letos se bodo lotili gradnje montažne proizvodne hale za novo livarno in računajo, da bodo leta 1972
dosegli evropsko raven tako v kvaliteti izdelkov kot v tehnologiji dela. Čez dva meseca se gradnja livarne začne!
Za letos pričakujejo v kolektivu trdo delo, vendar od začrtane poti ne misUjo odstopiti. Mnenje tovariša direktorja je: „KolDcor tegi so pogoji gospodarjenja, toliko bolj se bo treba boriti. Tudi drugje v svetu ne pojejo slavčki.“
^	R. B.
Cene v Metliki in Črnomlju
v	trgovini „Mercator** v Metliki in v trgovini s sadjem in zelenjavo v Črnomlju so velj^e pretekli teden naslednje maloprodajne cene:
pričakujejo
udeležbo.
na občnem zboru lepo
Po tihem gozdu lovec hodi...
Štirideset let ima Ivan Biček iz Črnomlja lovskega staža — Po njegovem bi morali v Beli krajini lovstvo bolj vključiti v turizem
Med 2080 nedeljami v štiridesetih letih so bile redke, da si Ivan Biček ni nadel puške na ramo in jo mahnil v gozd. On ni lovec samo zasebno, temveč je tudi tajnik Lovske zveze za Belo krajino, ki ima 10 družin s 378 člani.
- Kakšne naloge opravka lovstvo dandanes?
„Nalog je za morje, naštel bom samo glavne: vzgajati ka-dir, vlagati v lovišča, usmerjati dejavnosti v napredno gospodarstvo, kamor sp^a tudi lovski tu-rizem.“
- Ni videti, da bi kakšna množica tujih lovcev šarila po vaših loviščih. Zakaj ne?
„Lovske družine se s tem še premalo ukvarjajo in v tem se ne zgledujemo po drugih pokrajinah. Začetki lovskega turizma so na Sinjem vrhu j v Loki in Gradcu, kjer so doslej naredili največ, Vinica in Dragatuš imata skromne uspehe, medtem pa razmeroma močne družine v. Adle-šičih, Semiču, Metliki in Črnomlju lani niso imele niti enega tujega Iovca.“
- Koliko je bilo v letu 1970 finančnega priliva od lovskega turizma in koliko so tujci uplenili?
„V blagajni je 13.632 deviznih dinarjev, ki so jih prinesli maloštevilni Italijani in Avstrijci.
V	naših loviščih so uplenili 1 prašiča, 3 zajce, 1 jelena, 70 grlic, 12 fazanov in nekaj srnjadi.**
- Je morda pomanjkanje divjadi krivo, da se lovski turizem ni razživel?
„Kje pa! Vse polno je v naših gozdovih jelenov in prašičev, še medvedov ne manjka ne per-njadi, samo nihče se ne ukvarja s tem, da bi organiziral prihod tujih lovcev.**
- O krivolovu se potiho precej govori, na glas pa boy malo. Kaj veste o tem?
„Krivolov obstaja, toda v večini primerov gre le za sum, medtem ko dokazov ni. Edino lovska družina Loka je zadnje čase ukrepala. Dva člana je iz-k^učila iz svojih vrst, ker sta zatajila odstrel jelena,**
„Kjo priporočate svojim lovskim tovarifem? **
- V prvi vrsti poštenje, več vlaganja v lovišča in preusmeritev v napredno lovsko go-
■	spodarstvo.
R. B.
Čebula	Metlika Črnomelj (cena v din za kg) 3,00 2,80	
česen ,	9,00	in 3,96 8,80
krompir	0,75	in 9,38 0,81
korenje	7,30	in 0,90 2,08
repa - kisla	(uvoz)	in 4,02 2,75
solata - endivija 4,80		-
^inača	6,35	-
zelje - kislo	3,35	2,86 3,53
hruške	5,65	6,51
jabolka	4,15	in 6,70 3,50
limone	5,45	in 4,84 5,45
orehi - jedrca	-	25,00
pomaranče	6,25	in 36,00 530
jajca - kos	0,60	00
ananas	8.30	in 0,80 8,38
r'
Je to pravilno?
Dečka pri 11 letih je običajno sram pokazati solze, pa se vendarle tudi to zgodi. Fantič, ki se vozi v črnomaljsko šolo z rednim šolskim avtobusom, je muli koščeH papirja - vozovnico nekam zdožil, Šofer pa zahteva od njega ponovno plačilo. Deček se bioji povedati doma, denarja za .novo karto mu starši ne morejo dati, občina pa daje brezplačne vozovnice samo enkrat na mesec. Do takih solza pride skoro vsak mesec. Se res ne bi dalo temu odpomoči? Razumljivo, da šoferji zahtevajo red pri plačilu, toda na progi, kjer se vozijo samo šolski otroci, za katere je jasno, da je karto plačala občina, bi morda lahko naredili izjemo!?
Ročna spretnost z vivico je ena izmed iger, s katerimi si metli^ otročad krajša čas do začetka pouka. Otrokom dež ni ovira (Foto: Ria Bačer)
Čez zimo prednost izobraževanju
V metliški občini začenjajo letne krajevne konference Rdečega križa, na katerih se bodo pomenili tudi o pomoči ostarelim
Pred začetkom glavnih spomladanskih del na kmetih si prizadeva občinski odbor RK v Metliki končati s tečaji prve pomoči, kar ima v
Magister Jug petdesetletnik
V ponedeljek, 22. marca, so Gojku Jugu številni prijatelji in znanci stisnili roko: priljubljeni metliški magister farmacije je doživel petdeset let. Tih, skromen je hotel ostati v ozadju, branil se je čestitk in voščil A vendarle si ne moremo kaj, da se ne bi njega in njegovega dela spomnili v našem tedniku. Gojko Jug je namreč v 22 letih, odkar živi v Metliki, postal del metliške skupnosti in njegovo delo ni bilo usmerjeno samo v ozko strokovnost, ampak je seglo tudi v številna področja javnega življenja.
V tem času, ko živi v Beli krajini, pa se je razen strokovnega začelo tudi njegovo plodovito družbeno in politično delo. Že kmalu po prihodu v Metliko je bil kooptiran v OLO Črnomelj in izvoljen za predsednika sveta za zdravstvo. V metliškem občinskem ljudskem odboru je bil 16 let odbornik, 7 let podpredsednik in v letih 1958 in 1959 tudi predsednik občinskega ljudskega odbora, to je v tistih zagretih časih, ko je Metlika dobivala svojo prvo industrijo. Delal je v raznih svetih in je že dolga leta predsednik občinskega poravnalnega sveta. Dve leti je bil tudi republiški poslanec socialno-zdravstve-nega zbora.
Ce strnemo: življenje Gojka Juga je bilo v teh dobrih dveh desetletjih bogato in, kar je glavno, želo je uspehe in našlo svoj odmev. V tem pa je skrita tudi jubilantova priljubljenost in zaupanje, ki ga uživa pri ljudeh.
Naj bodo magistru Gojku Jugu tudi prihodnja leta lepa in rodovitna!
K________________________Ifl/
svojem izobraževalnem načrtu. Tako so 20-urni tečaj iz prve pomoči že organizirali na Suhorju, na Radoviči in Dobravicah, medtem ko bodo 80-urne tečaje vpeljali po vseh večjih podjetjih. Upajo, da bo tokrat malo več zanimanja pokazal tudi obrat IMV na Suhorju, kjer je znano, da imajo precej delovnih nesreč, a na dosedanjih tečajih niso imeli slušateljev.
Razen tega se bodo februarja zvrstile letne krajevne konference
V NEDELJO NA RADOVia
Vaščane vabijo na letno konferenco SZDL in zbor volilcev, ki bo v nedeljo, 28. februarja, ob 14. uri v gasilskem domu. Obravnavali bodo krajevno problematiko, prispevke in davke občanov ter evidentiranje kandidatov, kakor tudi delo Socialistične zveze.
PO VSEJ OBCINI SESTANKI
Februarja se odvijajo na območju celotne metliške občine zbori volilcev, združeni s krajevnimi konferencami Socialistične zveze, ponekod pa imajo hkrati še letne konference ZZB NOV. Taki sestanki so že bili v Podzemlju, v Dobravicah, na Grabrovcu, do 25. februarja pa se bodo zvrstili še v drugih kraj^. Povsod obravnavajo smernice občinske politike za letošnje leto, s tem v zvezi stanje proračuna in odlok o prispevkih in davkih, razpravljajo o zdravstvenem zavarovanju kmetov, o delu krajevnih skupnosti in Socialistične zveze.
po terenu, medtem ko bo občinska konferenca predvidoma konec marca. Na letnih konferencah po vaseh bodo ocenjevali dosedanje delo, sprejemali nove načrte, pogovorili pa se bodo tudi o krvodajalstvu ter o organizaciji pomoči ostarelim in bolehnim občanom, za katere je dal precej točne podatke nedavni popis.
Ko bodo obenem volili nova vodstva krajevnih organizacij RK, bi bilo dobro, da bi povsod sodeloval vsaj en predstavnik dru^h družbe-no-političnih organizacij in mladine. Organizacija RK dobiva nove naloge, pri katerih je sodelovanje z drugimi toliko bolj pomembno.
Aktivisti Rdečega križa so s socialno službo že opravili nekaj obiskov pri ostarelih ljudeh. Medtem ko so posameznih že dobili precejšnjo materialno pomoč po zaslugi pisanja v časopisih, kakor je bil primer na Radoviči, pa nekateri še vedno nimajo naj{wtrebnejš^a za življenje. Organizacija RK zbira denar in ga bo v kratkem razdelila med občane, ki jih je ^ pisna akcija prikazala kot najbolj ^trebne. Nesaj pomoči v obleki pa to na teren 'že poslali.
OCENA OBČNIH ZBOROV
V sredo, 24. februarja, je bila sklicana seja občinskega sindikalnega sveta v Metliki, da bi ocenili minule občne zbore sindikalnih podružnic, kjer so razpravljali o zaslužldh pod 800 din, o stanovanjski problematiki, prehrani delavcev in regresih za dopust. Sprejeh bodo tudi delovni načrt za letošnje leto.
' ''S	^
četrta izmena v kodrankl
V metliški BETI po 4 mesecih končujejo s poskusno proizvodnjo v novem obratu
Zdi se, da je bil pra^4car lanski 29. november, koje tovarna BETI odpiia novi obrat kodranke, in že je minila doba poskusne proizvodnje. Pravkar uvajajo v tem obratu že četrto delovno izmeno, toda s pridobivanjem nove delovne sile imajo težave.
Ob tem, ko imajo v sekretariatu podjetja čez 80 prošenj za sprejem v slufto, so stežka dobili okoli 30 delavk, kolikor jih potrebujejo za izpolnitev mest v četrti izmeni in deloma za obrat konfekcije. Na območju Bele krajine primanjkuje deklet in mlajših žensk s končano osnovno šolo, zato so morali kršiti interno pravilo, ki zahteva od novih delavcev 8 razredov osnovne šole. Vzeli so jih tudi s sedmimi in celo samo s šestimi končanimi razredi. Drug problem je v tem, ko na adle-šičkem območju taka delovna sila obstaja, a nima možnosti prevoza. Rednih avtobusnih zvez ni, 'tovarna sama pa prevoza ne more vpeljati, ker tudi v drugih obratih prevozov za delavstvo še nima urejenih, razen tega je do Adlešič izredno slaba cesta.
Za novo delovno silo, ki so jo komajda zbrali, bodo vpeljali priuče-valni tečaj, ki bo trajal mesec dni. Taka oblika zaposlovanja je v podjetju že preizkušena in se zelo ob-
nese. Imajo možnost izobraževanja v tečajih preko lastne poklicne šole, razen tega se s tem izognejo škodi, ki jo običajno vsak začetnik dela v redni proizvodnji.
Nič kolikokrat je bfl oblečen v žensko, vedno z uspehom. Takle je bil, ko je moral že sam skozi mesto, ker karnevala ni bilo več - zvesti znanilec dobre volje in smeha — duhoviti Barbič. Na srednji strani današnje številke preberite o njem poseben prispevek.
V metliško zadrugo prihajajo pisma, v katerih se nepodpisani ljudje pritožujejo zaradi tehtanja na sejmu. Očitajo zadrugi, da nalašč noče uporabljati svoje tehtnice pred vinsko kletjo, samo dla bi dajala potuho zasebniku, ki tehta na sejmih
Javen odgovor na anonimke...
Odgovor zadruge je tak: če gre za pošteno kritiko, imena ne bi bilo treba skrivati. Razen tega je očitek zadrugi odveč zato, ker tehtnica pred kletjo ni primerna za drobno tehtanje. Na 15-tonski napravi ni mogoče stokilogramskemu prašiču določiti natančne teže. Poizkusili so že večkrat, a so bile prav tako pritožbe, da tehtanje ni natančno.
Zadruga je pripravljena na novem sejmišču postaviti manjšo, tehtnico, toda na prošnjo, ki so jo poslali občini že pred letom dni, še ni odgovora.
Zavarovanje je koristno
Da je zavarovanje človeku v prid, je spoznal že marsikdo, ki ga je doletda elementarna, prometna ali kakršnakoli druga nesreča, pa je bil zavarovan.
Cestar Franc Stojnič že 14 let derbi za cesto od Badovinca na Goijancih do Kolpe. Delo je naporno, zlasti pozimi, toda zadnja leta'se cestna služba modernizira, zato so delovni pogoji malce boyši (Foto: Ria Bačer)
V metliški občini je najbolj razširjeno zavarovanje proti požaru, manj pa je zanimanja za zavarovanje stanovanjskih nepremičnin, kamor so vključeni tudi stroji in naprave, kr jih lahko poškoduje električna ener-gya. Tudi avtomobilisti imajo v veliki večini zavarovana svoja vozila, čeprav je pri tem zavarovanju navadno potrebna precej visoka soudeležba lastnika. Tudi zavarovanje za avtomobilsko nezgodo ali morebitno smrt pri nesreči je precej razširjeno.
Vedno več ljudi spoznava korist, če človek naloži denar v življenjsko zavarovanje. Lahko pa se zavaruje za svojo delozmožnost.
Prav redko pa se zgodi, da kmet zavaruje svojo živino za primer, če ta zboli ali pogine. Vzrok, da ni zanimanja za to vrsto zavarovanja, so predvsem nestabilne cene živini.
V metliški občini imajo ljudje še največ zaupanja v zavarovalnico „Sava“, ki ima na tem območju dva svoja zastopnika. V obkolpskem
Kvaliteta mora navzgor!
Svet delovne enote v obratu tovarne NOVOTEKS v Metliki je pred kratkim razpravljal o položaju, v katerem se je podjetje znašlo po stabilizacijsldh ukrepih. Sklenili so, da bodo povečali plan proizvodnje za najmanj 2,5 (^st. medtem ko bodo kvaliteto izdelkov povečali za 1 odst. Od lanskih doseženih 96 odst. prve kvalitete bodo letos pri^ na 97 odst. Obenem nameravajo kar najbolj zmanjšati razne popuste pri prodaji blaga, kar velja za celotno podjele.
delu, ki zajema vasi od Rakovca do Podzemlja, skrbi za zavarovanje Jože Muc s Primostka, suhorski ko nec od Lokvice navzgor pa ima Jože Gornik iz Malega Lešča. V metliškem koncu je zdaj približno 800 požarnih in 320 življenjskih zavarovancev.
Danes seja skupščine
Odborniki obeh zborov občinske skupščine Metlika razpravljajo danes o odloku o prispevkih in davkih občanov ter o odloku, ki ureja tehnične normative pri vzdrževanju stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov v družbeni lasti. Dnevni red določa še imenovanje popisovalcev za splošni popis prebivalstva ter imenovanje odborov za izvedbo dela ,,Kmečke ohceti" v Metliki.
NOVA IZMERA ZEMLJIŠČ
Na območju katastrskih občin Metlika in Rosalnice bo aprila letos nova izmera zemljišč. Fotografirali bodo iz zraka. Izmera bo zajela področje mesta z okolico, Križevsko vas, Dacarje in Curile. Lastniki zemljišč ter uživalci parcel so dolžni zamejičiti svoje parcele po navodilih, ki jih bodo dobili od Katastrskega urada v Črnomlju.
NA SUHORJU LEP USPEH
Osnovno šolo na Suhorju obiskuje letos samo 99 otrok. Razredi so maloštevilni, ob polletju pa je bil dosežen precej boljši učni uspeh kot lani. Od 99 učencev je brez slabe ocene izdelalo 81 otrok, kar predstavlja 82,66 odst. učni uspeh. Več kot lani pa je bilo izostankov zaradi bolezni, saj so skoro vsi učenci nižjih razredov preboleli mumps y. S
ZNANJE SE POPRAVLJA
Na poklicni šoli v tovarni BETI je bil od polletju dosežen 80,4 odst. učni uspeh, kar je precejšen napredek od prve redovalne konference, pomeni pa tudi boljše znanje slušateljev v primerjavi z lanskim letom. Najbolje se je odrezal II. b razred, kjer so brez slabe ocene izdelale prav vse učenke, najslabši pa je bil I. b, v katerem so dosegli komaj 63 odst. učni uspeh.
20.000 PIŠČANCEV ŽE PRODANIH
Že dobrih 14 dni prodaja metliška zadruga enodnevne piščance za vzrejo. Zasebni kmetovalci jih pri zadrugi naročijo, ta pa jih dobavi iz valilnice Emona v Ljubljani ali iz Novega mesta. Letos so prodali že nad 20.000 piščancev, naročil pa imajo za 60.000. Zanimanja za tovrstno rejo je vsako leto več.
vBSOo
SPREHOD PO METLIKI
METLIŠKI GASILCI so lani pri požarih trikrat posredovali v domači občini in dvakrat zunaj nje. Najprej je gorelo v bivši Makarjevi hiši na Dragah v Metliki, drugič je nastal ogenj zaradi kratkega stika pri reklamnem napisu na Vinski kleti, prav tako v Metliki, tretjič pa so gasili in reševali imetje Martina Vukši-niča na Zelebeju. Izven občine so jih zavoljo požara klicali k Milanu Badovincu (pri Zajcu) onkraj Gorjancev in v črnomaljsko tovarno BELT.
CLANI GASILSKEGA DRUŠTVA V METLIKI so imeU lani 8 suhih in 4 mokre vaje. Na občinskem tekmovanju so dosegli drugo mesto - prehiteli so jih gasilci iz Božakovega - to pa zato, ker so na tekmovanju pri Metličanih manjkali nekateri mlajši člani in so morali namesto njih vskočiti drugi, ki niso bili pripravljeni na tekmovanje. Društvo želi tudi strokovno usposobiti svoje člane: štirje so se udeležili strojniškega tečaja, dva pa še obiskujeta podčastniški tečaj v Novem mestu.
KONCERT PIHALNE GODBE zavoda za glasbeno in baletno izobraževanje iz Ljubljane pod vodstvom dirigenta Jožeta Hriberška je bil v Metliki v petek, 19. februarja, popoldne. Mladi godbeniki so z lepim znanjem in rutino izvedli vrsto tujih in domačih skladb, za kar so jih mladi poslušalci, med katerimi je bilo tudi precej odr'aslih, nagradili z
burnim aplavzom. Prireditev je bila v okviru dejavnosti Glasbene mladine Bele krajine.
OSNOVNA SKUPNOST GLASBENE MLADINE Bele krajine, kije bila ustanovljena lani za obe belokranjski občini, namerava tudi letos po raznih večjih belokranjskih šolah organizirati Šest komornih koncertov. Obenem naj bi belokranjska mladina to leto obiskala več opernih in baletnih predstav v Ljubljani in Zagrebu. Glasbena mladina upa, da jo bodo v njenih prizadevanjih podprle tudi družbene in gospodarske organizacije v Beli krajini.
PRODAJALEC IZ NOVOMEŠKE RIBARNICE pripelje vsak torek in petek v Metliko ribe in jih prodaja pri hotelu. Zadnji teden je imel za svoje blago takele cene: kilogram sardel je veljal 7 din, osličev 10 din in osličevih filetov 15 din. Od slad-kovodnili rib je stal kilogram krapov 12 din, ščuk 17 din in soma prav tako 17 din. Kot kaže, so Metličani prijatelji rib in gre blago kar dobro v prodajo.
RADIO KLUB ČRNOMELJ vabi tudi Metličane, naj se prijavijo k rednim predavanjem oziroma v njegove tri tečaje, ki jih bo klub organiziral za novince, za operaterje in za rezervne oficirje oziroma dosedanje operaterje. Tečaji se bodo začeli 2. marca v prostorih Poklicne šole. Prijave sprejema Turistična pisarna v Metliki
metliški tednik
Petek, 26. februarja - Matilda Sobota, 27. februarja - Gabrijel Nedelja, 28. februarja - Roman Ponedeljek, 1. marca — Albin Torek, 2. marca — Milena Sreda, 3. marca - Kunigunda Četrtek, 4. marca - Kazimir
m
Brežice: 26. in 27. 2. ameriški barvni film „Se za nekoliko dolarjev". 28. 2. in 1. 3. ameriški barvni film „Lovci na skalpe".
Brestanica: 27. in 28. 2. ameriški film „Prerija časti“.
Črnomelj: 26. 2. do 28. 2. sovjet-sko-italijanski barvni film „Rdeči šotor“. 2. in 3. 3. ameriški barvni film „ftimer Tomasa Krauna“.
Kočevje — „Jadran**: 26. 2. ameriški barvni film „Johny in Mary“. 27. in 28. 2. ameriški film „Človek iz Oklahome**. 1. in 2. 3. mehiški barvni film „Kštole veličastnih 7“. 3. 3. švedski film „Bamze**. 4. in 5.
3.	ameri9d barvni film „Kje je
ingffl
SLUŽBO DOBI
SPREJMEM frizersko vajenko. Slavka Južnič, Irča vas 66 a. Novo mesto.
ISCEMO za takojšnji nastop službe kvalificirano ali priučeno kuharico in zdravo dekle za pomoč v gostilni. Oskrba v hiši. Plača po dogovoru. Olga Fišter, Brezovica 83 pri Ljubljani.
GOSPODINJSKO POMOČNICO ali starejšo gospodinjo z znanjem kuhe prejmem k trem odraslim osebam. Plača lepa. Zupančič, Ulica Jana Husa 70, Ljubljana.
ISCEM zanesljivo varuhinjo za dve majhni punčki. Hrana in stanovanje v hiši. Plača po dogovoru. Peter Pachteu, 61215 Medvode 126.
PLANINSKO DRUŠTVO „OBRT-NIK‘‘, Ljubljana, Celovška 43, odda s 1. aprilom 1971 v najem PLANINSKO POSTOJANKO NA GOVEJKU PRI MEDVODAH. Prednost ima upokojen zakonci par. Resni interesenti naj se javijo na gornji naslov za informacije.
ZA VARSTVO dveh otrok nekaj ur dnevno nudim stanovanje in hrano dekletu, ki dela v izmenah. Naslov v upravi lista (369/71).
GOSPODINJO, starejšo, ne mlade, sprejmemo k 4-članski družini — odrasli. Plača 650 din. Zavarovanje in dobra oskrba, lepo poprečje za pokojnino. Pišite za informacije: Vadnal, Ljubljana, Ažbe-tova 4.
DEKLE Z DEŽELE sprejmemo za gospodinjsko pomočnico, kjer ni otrok. Lahko omogočimo popoldansko šolanje na ekonomski ali drugi šoli. Plača 350 din in zavarovanje. Prijazen dom. Korinšek, Ljubljana, Tugomerjeva 60.
Jack? **
Kostanjevica: 28. 2. francoski film „Fantomas .proti Scottland Yardu*‘.
Krško: 27. in 28. 2. francoski barvni film „Cmi kopIjeniki“, 3. in
4.	3. ameriški barvni film „Čuden par“.
Metlika: Od 26. do 28. 2. ameriški barvni film „Pirati iz Moon-fieta**. Od 26. do 28. 2. ameriško-italijanski barvni film „Nenadkri-Ijivi .
Mirna: 27. in 28. 2. ameriški barvni film „Nevada Smith**.
Mokronog: 26. in 27. 2. ameriški barvni film „Bily de Cid**.
Novo mesto: Od 26. do 28. 2. ' ameriški barvni film „Inšpektor Ma-digan“. - POTUJOCi KINO NOVO MESTO: Od 26. 2. do 2. 3. ameriški barvni film „Sinovi mušketiijev**.
Ribnica: 27. in 28. 2. francoski barvni film „Tat iz Pariza**.
Sevnica: 27. in 28. 2. angleški film „Nihče ne more zbežati**.
Sodražica: 27. in 28. 2. ameriški film „Maček detektiv**.
Šentjernej: 27. in 28. 2. „Zakon na italijanski način“.
Trebnje: 27. in 28. 2. italijanski barvni zgodovinski film „Pas nedolžnosti**.
Og
V	STALNO ZAPOSLITEV sprejmem takoj pečaija - pomočnika in fanta za priučitev v pečarsko-keramični stroki. Pavel Udovč, Novo mesto-Grm, Adamičeva 67, telefon 21-784.
TAKOJ SPREJMEM KV ali priučenega zidaija ter fanta, ki ima veselje za priučitev. Stanovanje preskrbljeno, plača dobra. Alojz Škrajnar, Topniška 28, Ljubljana.
POŠTENO DEKLE za varstvo dveh otrok in pomoč v gospodinjstvu takoj sprejmemo. Nudimo stanovanje in hrano. Plača po dogovoru. Inž. Prelec, Koper, Kova-
T>Sr ZAPOSLIM KV ali priučeno pletiljo. Stanovanje pre-dcrbljeno. Plača dobra. Angela Contala, Bolgarska 23, Ljubljana.
ISCEM DEKLE za pomoč v gospodinjstvu pod ugodnimi pogoji. Dobra plača. Možnost priučitve v obrti. Angela Contala, Bolgarska 23, Ljubljana.
VAJENCA za poklic elektroinstala-ter in ključavničar sprejmemo. Elektroservice - Anton Pečnikar, Ljubljana, Dolenjska c. 74.
GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejmem. Nudim odlične pogoje. Lidija Pečnikar, Ljubljana, Konjeva c. 15. - Kodeljevo.
TAKOJ SPREJMEM dva KV klju-čavničaija. Osebni dohodek mesečno 1800 din. Sprejmem dva mlajša moška z odsluženim vojaškim rokom za priučitev v kovinski stroki. Rufac kovinska obrt, Franc Rudolf, Kočevje, Bra-čičcvs b §
GOSTILNA ,',R02NIK“, Ljubljana, CaiJcaijev vrh 1, sprejme v stalno zaposlitev: samostojno kuharico, natakarico, kmečko dekle za priučitev v gostilni. Hrana in stanovanje v hiši. Dobra plača po dogovoru.
STANOVANJA
ODDAM neopremljeno sobo samcem. Plačilo za leto dni vnaprej. Bršlin 7 a. Novo mesto.
V	ŠENTRUPERTU ali okolici potrebujem stanovanje za 3-člansko družino. Po možnosti kupim tudi staro hišo. Družina Šavh, Delavska 19, 64000 Kranj.
IŠCEM enosobno stanovanje ali veliko sobo. Plačam po dogovoru. Anton Mihelčič, Nad mlim 42/1, Novo mesto.
ODDAM opremljeno sobo. Naslov v upravi lista (374/71).
IŠCEM opremljeno ali neopremljeno sobo, v katerem koli kraju v Brežicah. Plačam dobro, Ivan Sečen, Šentlenart 39, Brežice.
ODDAM opremljeno sobo samskemu sostanovalcu. Naslov v upravi lista (385/71).
MLAJŠI MOŠKI, zaposlen, išče v Novem mestu opremljeno ali neopremljeno sobo s posebnim vhodom. Ponudbe pošljite na upravo lista pod ,J^ujno**.
Motorna vozila
OPEL REKORD, letnik 1956, prodam tudi po delih. Informacije dopoldne na telefon 21-520.
UGODNO PRODAM tovorni avtomobil „Mercedes 312“, 5 ton, letnik 1956, v voznem stanju. Jože Cvelbar, Stara vas 2, Škocjan.
PRODAM TRAKTOR Ferguson 35, generalno popravljen, mlatilnico, skoraj novo, ki čisti, vprežni obračalnik, skoraj nov. Franc Stnma, Potovrh 23, Novo mesto.
PRODAM
PRODAM MLATILNICO nemške znamke Dechentraiter, dobro ohranjeno, po Ujgodni ceni. Matija Matkovič, Kvasica 6, Dragatušpri Črnomlju.
PRODAM KAVC, mizo, 6 stolov iz jesenovega lesa, divan, oljno peč, sedečo kad. Novo mesto, Kosova 1.
PRODAM SADIKE jabolk. Šmihel-ska cesta 19, Novo mesto.
NOVE jeklene stružnice za strojno obdelavo lesa prodaja: Katarina Fanuko, Samobor, Starogradska ul. 55.
ANSAMBLI POZOR: ugodno prodamo ozvočenje v uporabnem stai\ju. Naslov v upravi lista (347/71). Ogled v nedeljo dopoldne.
POCENI PRODAM 12-basno klavirsko in 80-basno kromatično harmoniko. Ida Pušnik, Brestanica 165.
PRODAM stroj za brušenje parketa. Novak Fani, Roška 8, Kočevje.
PRODAM konjsko kosilnico znamke Bautz in motorno kolo Java (175 ccm), vse v dobrem stanju. Zalog 9, Novo mesto.
ZARADI SELITVE prodam spalnico in drugo pohištvo ter oleandre in aloje. Marije Gartnar, Cesta herojev 5, Novo mesto.
PRODAM vprežne grablje znamke Bautz. Ivan Kralj, Stara vas 15, Škocjan.
KUPIM
KUPIM rabljen trofazni hidrofor (200-litrski). Jože Papež, Vel. Lipje 14, Žužemberk.
KUPIM vprežno kosilnico Faher št. 3. Grabnar, Razdrto 4, Šentjernej.
KUPIM rabljen pianino, ne predrag. Ponudbe s ceno pošljite na naslov: Anica Arnšek, Trg Ivana Ri-baija 8, Brežice.
KUPIM ZEMLJO, primerno za gradnjo, lahko je njiva ali travnik ob robu gozda v bližini Ljubljane ali Novega mesta, v oddaljenosti do 30 km. Ponudbe z navedbo ce ’e pošljite na naslov: Bevc, Statioi -strasse 45, 8833 Samstagern/ZH, Schweiz.
POSEST
NA VELIKEM KAMNU prodam novo hišo z dvema sobama, kuhinjo, shrambo, vežo, kletjo, elek-vtriko in vodo v hiši. Sadovnjak in vrt s pašnikom, svinjaki in ostalo po želji. Cesta do hiše, skupno 8 do 9 arov, primerno tudi za ribolov. Prodam prav po ugodni ceni lahko takoj vseljivo. Naslov v upravi lista (363/71).
PRODAM HIŠO z gospodarskim poslopjem z 2 ha zemlje vseh kultur, njive, travnik, gozd in nekaj vinograda, blizu Senovega. Elektrika v hiši, dovoz možen z avtom. Ogled možen vsak dan. Anton Novak, Presladol 49 pri Senovem.
PRODAM gradbeno parcelo v Gotni vasi, nad 500 kvad. m, voda, elektrika, kanalizacija. Naslov v upra- -
vi	lista (341/71).
PRODAM VINOGRAD v Bojniku. Poizve se pri Frančiški Lindič, Mlada gora 28, Šmarješke Toplice.
PRODAM VINOGRAD v Banu pri Pleterjah ob cesti. Primerno za viken. Naslov v upravi lista (346/71).
PRODAM dvostanovanjsko, takoj vseljivo staro hišo in gospodarsko pbslopje z 1 ha zemlje okrog hiše in 1 ha gozda. Hiša je ob cesti, oddaljena od Dol. Toplic 6 km od železniške postaje Uršna sela 2 km. Ogled bo 27. in 28. februarja pri Silvi Puterle, Gor. Sušice 28. Uršna sela.
PARCELO za vikend, lahko.tudi za dva, v Beli krajini, pet minut od železniške postaje Seitiič, prodam. Ponudbe pošljite pod „Sončna lepa**.
PRODAM majhno staro hišo s 4 ari zemlje, blizu ceste, 5 km od Sevnice, primerno za upokojenca ali uslužbenca. Informacije na naslov: Marija Justinek, Podgorje št. 2 a, Zabukovje pri Sevnici.
TAKOJ PRODAM hišo v Regerči vasi. Informacije: Mi^ak, Regerča vas 25, Novo mesto.
ZARADI ODSELITVE prodam skoraj novo stanovanjsko hišo z nekaj zemlje in manjšim gospodarskim poslopjem v bližini Sevnice v Mirenski dolini, 100 m od ceste. Plačilo in vselitev po dogovoru. Informacije in naslov dobite po tel. (068) 74-160.
PRODAM HIŠO z vrtom in garažo pri šoli v Krškem. Informacije vsak dan od 15. ure dalje. Ivan Bračun, Pod goro 1, Krško.
PRODAM VINOGRAD in ko^jo (skupaj 64 arov) za 3.500 N-din v Poljanah pri Mimi peči blizu avtoceste. Jože Saje, Ratež 37, Brusnice.
RAZNO
UPOKOJENEC, star 43 let, miren, visok 171 cm, ločen ne po svoji krivdi, s precej gotovine, želi poznati preprosto, dobro gospodinjo, samsko, vdovo ali ločeno, staro od 30 do 45 let, ki ima svojo hišo, pokojnino ali stalno zaposlitev, iz okolice Novega mesta ali Brežic. Ponudbe pod ,J)ober go-spodar**.
ŽELITE presenetiti nevesto? Zlatar Otmar Zidarič v Ljubljani v Go-^oski 5 (poleg univerze) vam bo rad pomagal! — Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta!
Prepovedujem hojo, vožnjo in pašo kokoši po moji parceli št. 945 na „Gričih**. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. Frančiška Medle, Vel. Brusnice 77, Brusnice.
Marija Cme, Gor. Vrhpolje 43, Šentjernej, prepovedujem pašo kokoši po mojih njivah in pod kozolcem. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.
Podpisana Terezija Šuštaršič, Jama 15, Dvor, preldicujem neresnične besede, ki sem jih govorila o Jožetu Plutu zaradi smrti mojega sina, in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe.
Lado Krevs, Stari trg 7, Trebnje, prepovedujem hojo in pašo kokoši po mojem vrtu. Kdor prepovedi, ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Franc Jerman, Vel. Slatnik 26, Novo mesto, prepovedujem vožnjo in hojo po vseh mojih parcelah, posebno po travniku pri Flusu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Minka Pungerčar, Slakova 2, Novo mesto, prepovedujem pašo kokoši po njivi pri Keramiki v Bršlinu, pari št. 441/1. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno prianjala.
lOotVESfflAl
Cenjene stranke obveščam, da bo 1. marca zopet začela obratovati Gostilna Fani Košak, Novo mesto.
KOVINSKE JERMENICE vseh dimenzij takoj dobite v Ljubljani, Milana Majcna 47.
NOVO: praktične ščetke za čiščenje radiatorjev in vse ščetarske storitve nudi: Ščetarstvo Annič, Tržaška 52, Ljubljana.
Ob prerani izgubi naše drage mame
MARIJE KRIVEC iz Šentjuija
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za sočustvovanje ter zdravniškemu in strežnemu osebju novomeške interne bolnice. Prav lepa
hvala kolektivu dermatološkega oddelka in podjetju Hmeljnik za vence in spremstvo na njeni zadnji poti.
Žalujoči: mož, sinova Ciril in Stanko, može\^ bratje in sestre, starši, sestra Tončka z družino, Slavka z družino, brat Tone z družino in drugo sorodstvo
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
FRANCA KLEMENČIČA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so darovali cvetje in ga pospremili na ^ zadnji poti, dr. Miru Vodniku za lajšanje bolečin ter pevskemu društvu Dušan Jereb-Svoboda najtoplejša zahvala.
Žalujoča: žena, sin Drago, hčerki Veri in Joži z družinami, sestra Ana z možem in drugo sorodstvo
Regerča vas 8, Novo mesto
Ob boleči izgubi mojega ljubega moža
IVANA LEGATA -iz Šmihela
se zahvaljujem za vso pomoč v teh težkih trenutkih vsem sosedom, častiti duhovščini za spremstvo ter vsem sorodnikom za darovane vence in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujem gasilskemu društvu Šmihel, dr. Vodniku in dr. Zoriču. Vsem še enkrat hvala.
Globoko žalujoča: žena Anica, brat Tone, sestra Marija, nečaki in drugo sorodstvo
Ob mnogo prerani smrti našega sina in brata
MILANA KOPARJA iz Križa 33 pri Tržišču
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki so ga v velikem številu pospremili na zadnji poti, darovali vence in cvetje, nam v težkih trenutkih pomagali ih sočustvovali z nami. Zahvaljujemo se tudi kolektivu Elektro Krško, šoli Maribor, osnovni šoli Telče, GO Sevnica ter župniku za poslednji obred.
Žalujoči: oče Jože, mati Antonija, stara mama Neža, bratje Jože, Franc, Valentin ter sestra Fanika
Ob nenadomestljivi izgubi nepozabne in dobre mame, stare mame in tašče
ANICE SLADIC iz Novega mesta, Gubčeva 23
se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, prijateljem, sorodnikom in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih in stiski pomagali, pokojnico tolažili v njeni dolgi, mučni bolezni, jo v tako lepem številu pospremili na zadnjo pot ter ji posuli prerani grob s cvetjem, ki ga je tako ljubila. Vsem prisrčna hvala. Vedno se bomo z ljubeznijo v srcu spominjali naše dobre mame.
Hvaležni: sinovi Anton, Martin in Franc z družinami ter hčerka Vida z Vidko in Irenco	r;
Novo mesto, 15. 2. 1971
Fran Sal. F i n ž g a r 7
In vsemu trudu so se pridružile še tiste male nesreče pri gospodinjstvu, ki so same na sebi čisto brez pomena, v takih okoliščinah pa večkrat usodne. Polona je ubila pri pomivanju Vrbanovo majoliko, ki mu jo je pri nesla rajnica prvo leto zakona s semnja. Videla ga je, kako je pobral črepinje in jih skril v sobi kot zaklad. Takoj pri prvi peki se ji je pokazil kruh, da je imel širok jermen in mu je skorja odstopila. Polonica ga ni grajala, vendar pa si ni mogla kaj in ga je nesla kos pokazat sestram, ki so se po vasi potikale v službe krog teta in stricev. Tudi Vrbanu se je tak kruh upiral. Po malem ga je škrabal, tem večje kose pa je nosil v hlev in ga delil živini. Poloni ga ni očital.
Polagoma je vendarle prodirala skozi vse zatajevanje Vrbanova gospodarska narava, ki nikoli ni prizanesla niti za najmanjšo stvarco, če ni bila po njegovi volji. Začel je Polono učiti in rahlo grajati. Polona mu ni prav nič zamerila. Le še trše besede je želela od njega, tudi udarca bi mu ne bila zamerila, samo ko bi bila mogla sama sebe
prepričati, da jo ima res kaj rad. In tega ni mogla. Vsak nauk, vsako pogo-spodarjenje je Vrban končal: „Viš, Polona, rajna Polona je tako nare-dila.“
Ta večni stavek je bil škorpijon, ki jo je sekal v srce. Dvignilo se je rahlo ljubosumje do pokojne žene, nato pravo, živo sovraštvo, ki je nekoč po takem opominu kar bruhnilo iz Polone:
„Ti in tvoja rajna Polona! Tak nehaj vendar. Jaz sem že sita do tukaj je pokazala s kuhalnico, ki jo je vrtela v roki, na grlo.
Vrbanu je klonila glava. Potepeno je šel iz kuhinje po svojem delu.
Kdor je poznal Vrbana in bi bil to videl, bi trdil, da se je zgodil čudež. Toda čudeža ni bilo. Tolika grenkoba spoznanja mu je kanila v dušo, da je omahnil pod bolečino.
Ko je peljal koš gnoja na njivo, je občutil, da so mu noge težke. Držal se je za ročico in gledal v tla. Po jesenski travi je drsala njegova peta, pošumela včasih v kupčku listja, ki ga je sapa nanesla v kolovoz. Zazdelo se mu je, da ob njem stopa rajna Polona. Pol-
glasno je izgovarjal pretrgane stavke predse. Vča^ je vzkipel, pa se zopet nasmehnil, zakrilil z roko po zraku, kot bi hotel nekaj posebno tehtnega povedati. Ko je konj na ozarah obstal in se ozrl po gospodarju, se je Vrban šele predramil in potegnU za vajeti.
Ko je stopil tistega dne pred večerjo v spalnico, se mu je^ zazdela hipoma strašno tuja. Vse dni dotlej jo je gledal, a ničesar ni opazil. Danes je obstal sredi sobe in bilo mu je, kakor da je zašel v grozno razdejanje; obleka je bila nemarno razvlečena vsepovsod, postelji na pol postlani in njegovi pražnji čevlji so stali blatni prav tam, kjer jih je sezul v nedeljo zvečer. Pripognil se je do njih, jih pobral in jih prvi hip nameril pod posteljo; potem si je premislil in jih odnesel ven k vodnjaku, da jih opere. Prav tedaj je prišla Polonica s škafom.
„Za božjo voljo, oče!“ je vzkliknila, postavila škaf na tla in potegnila Vrbanu čevlje iz rok.
„Ne boste jih sami čedili!“
„Ko se pa nihče ne zmeni zanje!“
„Oče, ali ste jih že kdaj poprej sami? “
,J^Jikoli!“ je odvrnil žalostno, sedel na klop pri vodnjaku in si podprl glavo.
„Večeijati!“ se je oglasila gospodinja s praga.
„Takoj, ko operem očetove čevlje,“ je odvrnila Polonica in drgnila blato z njih.
„U, kakšna zadrega je vstala s temi či^i. Saj še ne vabi k maši,“ je Polona pikro zavrnila oba.
„Kar jejte! Jaz prej ne grem,“ seje uprla Polonica.
Polona je opazila njegovo mračno lice. Kesala se je in skušala popraviti.
„Nič ne bodi Jhud, ljubi moj, zaradi čevljev. Glej, dela je res toliko in kar venomer res ne morem pometati in pospravljati. Bom že v soboto.“
Postavila je večerjo na mizo, potem pa mu je strkala z rame seneni drobir, ki se mu je bil pri vardeji obesil na srajco.
Vrban je nehvaležno zganil z ramo, teman oblak mu ni izginil z lica.
Ko so odmolili, jo je Vrban takoj pomaknil' v spalnico. Postelja ga ni še čakala pripravljena. Nenavadno ga je to zabolelo. Jezen je potegnil pregrinjalo s postelje, držal ga nekaj časa trdo v pesti, prsi so mu zahrople. Vrban, kot je bil nekdaj, je vstajal v njem — toda roka mu je omahnila, pregrinjala ni vrgel na tla; trudno ga je zravnal in se pričel slačiti. Skoro se ni domislil, da bi se bilo to kdaj zgodilo za rajne Polone: naj je ona tudi bedela in ponočevala pri kuhi, pri bolnih otrocih, spet ga je vselej spremila in mu še tam ob postelji četudi z najmanjšo stvarco postregla. Tudi sporekla sta se ob takih prilikah. Ali to je bilo le tisto pikanje, ki je izviralo iz ljubezni, ki si ob teh trdih, kakor od ijave grude oprstenelih ljudeh ni
mogla drugače najti pota in izraza. Nocoj je lezel Vrban sam v posteljo, brez družbe, brez pogovora z ženo in nenadoma, kljub novemu zakonu, občutil, da je pravzaprav vdovec, ki ga deset porok ne more več odrešiti tega stanu.
Kmalu za njim je prišla Polona, ki se ja zavzela, ko ga je našla v postelji in se zaeno resnično pokesala, da je pozabila in mu ni postlala. Zato je skušala popraviti zamudo in ga je rahlo ogovorila. Toda Vrban se je potuhnil in je ni hotel slišati. Zato je legla in takoj trdno zaspala.
Vrban pa se je tedaj obrnil, legel vznak in buljil s čuječimi očmi skozi temo v strop. Poslušal je brezskrbno dihanje žene, ki je tu in tam zahre-ščala in spet mirno sopla.
„O Polona!“ je šepetaje vzdihnil Vrban. „Kako ta ženska spi! — Tako surovo, brezsrčno. — O, rajnica je še speč bedela. Tako rahlo je spala. — Ce sem v sanjah zaječal, je bila že pri meni njena topla roka: ,Vrban, ali ti je slabo? — Ali naj ti dam požirek bri-novca? ‘ - O Bog, o moj Bog!“
Dolgo je ležal na hrbtu z rokami ^ pod glavo in čim bolj je upiral oči v ' temo, tem jasneje je gledalo srce. Navsezadnje se je začel v omotici pogovarjati kar na glas z rajnico — toda Polona je spala. Vrbana je prijelo, da ni več zdržal v postelji. Dvignil se je, nataknil škornjičnike in oddrsel iz sobe.
RADIO LJUBLJANA
VSAK DAN: poročila ob 5,00,
6.00, 7,00, 8.00, 10.00, 11.00,
12.00, 15,00, 18.00, 19.30 in ob
22.00, Pisan glasbeni spored od 4,30 do 8,00,
' PETEK, 26. FEBRUARJA: 8.10 Glasbena matineja - 9.05 Radijska 1 šola za ni^o stopnjo - Hiša „Pet I pedi“ - 10.15 Pri vas doma - 11.00 I Poročila - Turistični napotki za naše tuje goste - 12.30 Kinetijski nasveti - inž. Jože Sile: Pridelova-I nje krmne pese brez redčenja — ^-42.40 Z ansamblom Borisa Kova-r čiča - 13.30 Priporočajo vam ... -
14.10 Iz albuma skladb ža mladino
- 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Napotki za turiste - 16.00 „Vrtiljak“ - 17,10
. Človek in zdravje - 17,20 Operni koncert - 19.00 Lahko noč, otroci!
- 19,15 Minute z ansamblom Ota ' Roma -	20.00 „Naj narodi
pojo ...“ - 20.30 TofHpops -^ 21.15 Oddaja o moiju in pomoršča-j kih - 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih.
! SOBOTA, 27. FEBRUARJA:
8.10 Glasbena matineja - 9.05 Pio-I nirski tednik - 10,15 Pri vas doma ■ - 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše tuje goste - 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Franjo Jur-har: Pohitimo z vlaganji v gozdarstvo v Brkinih - 12.40 Poje mezzosopranistka Vera Klemenšek -13.30 Priporočajo vam ... - 14.30 Od vasi do vasi - 15.30 Glasbeni intermezzo - 16.00 „Vrtiljak" -
k 16.40 Dobimo se ob isti uri - 18.15 \ Popularne strani naše domače sim-' fonične glasbe - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Minute s kvintetom bratov Avsenik — 20.00 Zabavna radijska igra - Bruce Fisk-Bermett Maxwell: Ena ptička poletela (prva izvedba) - 22.20 Oddaja za naše izseljence.
NEDELJA, 28. FEBRUARJA:
6.00 do 8,00 Dobro jutro! 8.05 Veseli tobogan - 9.05 Koncert iz naših krajev - 10.05 Se pomnite tovariši... — Priprave na oboroženi boj
- 10,25 Pesmi borbe in dela — ,^10.45 do 13.00 Naši poslušalci če-i^stitajo in pozdravljajo - vmes ob
11.00 Poročila - Turistični napotki za naše tuje goste - 11.50 Pogovor s poslušalci - 13.30 Nedeljska reportaža - 13.50 Z domačimi ansambli
- 14.30 Humoreska tega tedna -Gustav Strniša: Satire - 15.05 Nedeljsko športno popoldne - 17.05 Iz opernega sveta - 17.30 Radijska igra - Alija Isaković: „Kaljenje” -
19.00 Lahko noč, otroci! — 20.00 „V nedeljo zvečer" — 22.20 Zaplešite z nami.
PONEDELJEK, 1. MARCA: 8.10 Glasbena matineja - 9,05 Pisan svet pravljic in zgodb - 9,40 S pevcema Lidijo Kodrič in Bolx>m Stefanovičem - 10,15 Pri vas doma - 11,00 Poročila Turistični napotki - za naše tuje goste - 12,30 Kmetijski nasveti - Jože Kregar: Vrt v marcu
- 12,40 Igrajo veliki pihalni orkestri
- 13,30 Priporočajo vam ... 14,10 Iz del mojstrov lahke glasbe - 14.35 Naši poslušalci-čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Glasbeni intermezzo -
16.00 „Vrtiljak" - 17.10'Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18,15 ,3ignali“ - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Minute z ansamblom Borisa Franka - 20.00 Richard Wagner: 2. dejanje opere „Mojstri pevci nuernberški“ - 22.15 Za ljubitelje jazza.
TOREK, 2. MARCA: 8.10 Glasbena matineja - 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - Slcopje -10.15 Pri vas doma - 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše tuje goste - 12.30 Kmetijski nasveti :■*- inž. Milica Koman: Kaj je poka-
zala anketa glede opremljenosti kmetij - 12.40 Melodije iz filmov -13.30 Priporočajo vam. . — 14.10 Glasbena tribuna mladih - 15.30 Glasbeni intermezzo — 16.00 „Vrtiljak" - 17.10 Popoldanski simfonični koncert - 18.f5 V torek na svidenje! - 19.00 Lahko noč, otro ci! - 19.15 Minute z ansamblom Viški fantje — 20.00 Prodajalna melodij - 20.30 Radijska igra - Claude OUier: Prenos atentata - 22.15 Koncert sodobne romunske glasbe.
SREDA, 3. MARCA: 8.10 Operna matineja — 9.05 Za mlade radovedneže — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše tuje goste — 12.30 Kmetijski nasveti - Tone Gorše: Način precepljanja pri sadnem drevju — 12.40 Zvoki iz glasbenih revij - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.10 Koncertni valčki - 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Glasbeni intermezzo — 16.00 „Vrtiljak" - 17.10 Jezikovni pogovori - 18.15
Operna medigra — 19.00 Lahko noč, otroci! — 19.15 Glasbene razglednice - 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana gostuje na Reki - 22.15 S festivalov jazza.
Četrtek, 4. marca: 8.10
Glasbena matineja - 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev)
10.15 Pri vas doma - 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše tuje goste - 12.30 Kmetijski nasveti -inž, Viktor Repanšek: Kako siliti večje količine liompirja za seme — 12.40 V ritmu koračnic — 13.30 Priporočajo vam ... - 14.45 „Mehurčki" — 15.30 Glasbeni intermezzo — 16.00 „Vrtiljak" — 17.10 Koncert po željah poslušalcev -
18.15 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana — 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — Simone De Beauvoir: Pričevanje našega časa —
22.15 Sodobni avstrijski skladatelji.
TELEVIZIJSKI
SPORED
PETEK, 26. februarja: 9.30 TV v šoli (Zg) - 11.00 Angleščina (Zg) -14.40 TV v šoli - ponovitev (Zg) -
16.10 Osnove splošne izobrazbe (Bg) - 16.40 Madžarski TV pregled (Pohoije, Plešivec do 16.55) (Bg) -
17.25 Vijavaja-ringaraja (Lj) -18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Zabavno glasj>ena oddaja (Bg) - 19.00 Znani obrazi: Bette Davis (Lj) -
19.25 Razgovor z režiserjem Wer-neijem Herzogom (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) -
20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35' Balada o Vojtovi Marini - slovaški film (Lj) - 21.35 Lyon: Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju - plesni pari - prenos v barvah (EVR-Lj) -22.30 Izkažimo se - quiz TV Beograd (Lj) - 23.30 Poročila (Lj)
SOBOTA, 27. februarja: 9.35 TV v šoli (do 11.00) (Zg) - 16.25 Državno prvenstvo v košarki - srečanje Radnički : Olimpija (Bg)^-17.00 Propagandna oddaja (Lj) -
17.10 Nadaljevanje košarkarskega prenosa (Bg, Lj) - 18.00 Obzornik (Lj) - 18.15 Mednarodni folklorni festival - oddaja TV Beograd (Lj) -19.45 Holandski dragulji — serijski film (Lj) - 19.15 Mozaik (Lj) -19.20 S kamero po svetu: Afriške živali ne bodo izumrle (Lj) - 19.45 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Glasbena križanka (Lj) - 21.25 Lyon: Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju - ženske, prenos v barvah (EVR-Lj) - 22.30 N^re-magljivi - serijski film (Lj) - 23.20 TV kažipot (Lj) - 23.40 Poročila (Lj)
NEDELJA, 28. februarja: 8J5 Madžarski TV pregled (Pohoije, Plešivec) (Bgd) - 9.30 Pet minut po domače (Lj) - 9.35 Kmetijski razgledi (Lj) - 10.00 Kmetijska oddaja (Bg) - 10.45 Mozaik (Lj) - 10.50 Otroška matineja: Čarobna piščalka, Svet, v katerem živimo (Lj) -.. .TV kažipot (Lj) - 15.00 Lyon: Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju - revija najboljših (v odmoru Poročilo z zasedanja skupščine nogometne zveze Jugoslavije) (Lj) -18.30 Mestece Peyton - serijski film (Lj) - 19.45 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.30 3-2-1 (Lj) — 20.35 Naše malo misto - humori-
ZAHVALA
Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi naše ljubljene, nef>ozabne mame
KATARINE TURK
gospodinje iz Stopič št. 31
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, upravi in EE Agroservis KZ »Krka« Novo irtesto, tovarni Novoteks Novo mesto za izraze sožalja iru p>odarjene vence. Hvala vsem darovalcem vencev in cvetja, vsem, ki so jo v velikem številu spiremljali na njeni zadnji p>oti. Iskrena hvala gospodu župniku v Stopičah za ganljivi govor ter pevcem iz Novega mesta za prelepo petje. Se enkrat prisrčna hvala!
Žalujoči: mož Franc in otroci Franci, Marica, Vilko in Lojze z družinami
ZAHVALA
Ob prerani In bridki Izgubi našega dragega moža, očeta In starega očeta
JOŽETA KRŽANA
iz Cundrovca
se iskreno zahvafljujemo za požrtvovalno pomoč sosedom Vinku Kržanu. Rezki Skof, Anici Kovačič, sestri Neži in njenemu možu Jožetu Sepcu za poslovilne besede in vsem sorodnikom In prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali vence in cvetje ter izrazili sožalje. Zahvaljujemo se gospodu župniku iz Kapel, Prevozu Brežice in Sap-Turlstu Brežice. Vsem Se enkrat Iskrena hvalal
Žalujoči: žena Ana, sin Drago in vnuk Franci
stična oddaja (Zg) — 21.35 Videofon (Zg) - 21.50 Športrii pregled (JRT) - 22.50 Poročila (Lj)
PONEDELJEK, 1. marca: 9.05 Odprta univerza (Bg) - 9.35 TV v šoli (Zg) - 10.00 Tehnični pouk: Promet (Bg) - 10.30 Angleščina (Zg) - 14.45 TV v šoli - ponovitev (Zg) 15.40 Angleščina-ponovitev (Zg) - 16.10 Francoščina (Bg) -16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec - 17.00 (Bg) -17.38 Napoved sporeda (Lj) -.17.40 Mendo in Slavica (Zg) -18.00 Risanka (Lj) - Obzornik (Lj)
, - 18.30 Ob tednu boja proti raku (Lj) - 19.00.Mozaik (Lj) - 19.05 Mladi ža mlade (Sar) - 19i0 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) -20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 M. Camo-letti: Strogo zaupno — TV drama (Lj) - 21.45 Večer s Francetom Štiglicem (Lj) - 22.25 Poročila (Lj)
TOREK, 2. marca: 9.35 TV v šoU (Zg) - 10.40 Ruščina (Zg) - 11.00 Likovni pouk (Bg) - 14.45 TV v šoli - ponovitev (Zg) - 15.35 Ruščina - ponovitev (Zg) - 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.00) (Bg) - 17.45 Tiktak: Kaj je najlepše? (Lj) - 18.00 Risanka (Lj)
- 18.15 Obzornik (Lj) — 18.30 Srečanje v studiu 14: Gen Rosso (Lj) -
19.00 Mozaik (Lj) - 19.05 Infarkt srčne mišice - bič 20. stoletja - II. del (Lj) - 19.30 Vzgoja za življenje v dvoje - 9. oddaja (L^) - 19.40 Pet minut za boljši jezUc (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Dogodek - jugoslovanski film (Lj) -22.10 Nokturno: Meško Kiar (Lj) -
22.25 Poročila (Lj)
SREDA, 3. marca; 8.15 TV v šoli (Zg) -17.05 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.20) (Bg) -i?.50 Čarobna piščalka - serijski film (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) -18,30 Zabavna glasba (Sk) - 19.00 Mozaik (Lj) - 19.05 Od filma do filma (Lj) - 19.20 Po sledeh napredka (Lj) — 19.50 Cikcak (Lj) -
20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Monitor (Lj) -21.35 Trojka - film iz serije VOS (Lj) - 22.00 D. Švara: Ocean -opera (Lj) - 23.15 Poročila (Lj)
ČETRTEK, 4. marca: 9.35 TV v šob (Zg) - 10.30 Nemščina (Zg) -
14.45 TV v šoli - ponovitev (Zg) -15.40 Nemščina - ponovitev (Zg) -
16.45 Madžarski TV pr^ed (Pohorje, Plešivec) (Bg) - 17.45 Veseli tobogan: Žalec -1. del (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Poljudno znanstveni film: Skrivnosti narave (Lj) - 19.00 Mozaik (Lj) - 19.05 Enkrat v tednu (Lj) — 19.20 Vse življenje v letu dni - serijska oddaja (Bg) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj)
- 20.35 Četrtkovi razgledi: Slovenec za naravo (Lp - 21.35 S. Maugham:	Svetovljanke	(Lj)	-
22.25 Karajan vam predstavlja: G. Verdi-Messa da Requiem (Lj) -23.50 Poročila (Lj)
VASA BANKA JE
DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO
S podružnico v KRŠKEM in ekspoziturami v METLIKI in TREBNJEM
ZA vAs
# nudimo najugodnejšo obrestno mero na hranilne vloge in devizne račime — od 6 do 7,5 odst.
# dajemo kredite za stanovanjsko izgradnjo, pospeševanje kmetijstva, obrti in turizma na podlagi namenskega varčevanja
# vodimo žiro račune občanov
# vodimcr devizne račune občanov
# opravljamo devizno-valutne posle, odkup in prodajo valut
# odobravamo kratkoročne in dolgoročne kredite
# opravljamo tudi vse druge bančne posle
Zaupajte nam svoje denarne posle! Opiuvimo jih hitro, natančno in zaupno pod najugodnejšimi pogoji.
Poslužite se hranilne službe, ki jo za vas opravljajo tudi vse pošte na območju banke in kmetijske organizacije: kmetijska zadruga Žužemberk, Novo mesto, Trebnje, Metlika in Agrokombinat Krško. '
z
vm
# celodnevna	karta za sistem žičnic med tednom 25 din
# popoldanska karta 15 din
# v soboto in nedeljo 40 din
# Nižje cene, obsežnejša smučišča, obilo snega!
IZLETNIK
COljG
1909
e
Skoraj v vsaki vasi je kmetijski stroj izdelan v naši delavnici: prav to dokazuje trpežnost in hkrati jamči kvaliteto tudi sedanjim izdelkom.
Če potrebujete res prvovrstno in preizkušeno motorno gnoj-nično črpalko, tedaj kupite čimprej
črpalko >Moto-30<
in spoznali boste, da je praznjenje gnojnične jame sedaj za enostavnejše, ker je črpali izdelana tako, da jo namestite nad jamo, na traktor ali pa je prevozna in montirana skupaj z elektromotoijem.
Kapaciteta:
1500 litrov v minuti Pogonska moč: motor 2 Kw Pocinkana sesalna cev za poljubno globino (do 6 m) Gumijasta iztočna cev, dolga 2,5 m
Cena: 1.600 din za globino 2 m brez motorja
ZNIŽANA CENA: Šrotar „ORION-65“ (1.320), 1.100 din
smoji
ST.\nDn.L3,
'CelovSka 338
OSMRTNICA
Sporočamo vsem znancem žalostno vest, da je umrl 16. februarja 1971 v Nemčiji
Janez'Nemanič
posestnik iz Gor. Dobravic 14, Metlika
Pokopali smo ga dne 19. februarja v Esterhofenu pri Dachauu.
Žalujoči: sestri Barbara Russ, Marička, brat Jože, nečaki in nečakinje
Esterhofen, Metlika, Ljubljana, Cleveland, Chicago, USA
DOLENJSKI LIST — kdor si ga naroči zdaj: do konca marca 1971 BREZPLAČNO!
\AB/
'—*	'BREŽICE
cvetličarna!
Trebnje;
Nudimo vam:	v,	;
— rezano cvetje in lončnice	i
— cvetlična semena in gomolje	‘
— vsa potrebna sredstva in dodatke za vzgojo in nego | cvetja	,
— pripadajoči pribor in pripomočke	'
Sprejemamo naročila:	\
— za izdelavo vencev in šopkov	^
— za aranžerske usluge z dekoracijo in oskrbo poslovnih ’ prostorov ter zasebnih stanovanj (poroke in drugo) I
Za obisk, naročila in nakup se priporoča kolektiv Cvetli- \ čarne!	,
Št. 8 (1091) — 25. februarja 1971
DOLENJSKI LIST
23
Partret tega tedna
70 plodnih let Jožeta Jankoviča
20. februarja, je med ko-stanjeviško šolsko mladino slavil 70-letnico svojega plodnega življenja tovariš učitelj Jože Jankovič.
Takih jubilejev je po naših osnovnih šolah prav mah, saj skoraj ni primera, da bi učitelj po šestinštiridesetih letih neprekinjenega in rednega službovanja slavil svoj visoki življenjski jubilej - v razredu. Jože Jankovič je to dočakal veder in mladostno razgiban, čeprav je v svojem življenju okusil toliko grenkega.
Tovariš Jože Jankovič je doma iz kostanjeviške kmečke družine. Šolal se je v Novem mestu in v Ljubljani ter si pridobil široko razgledanost in temeljito znanje. Mladostno nagnenje do glasbe je ohranil skozi vse svoje življenje ne samo kot uživa-
lec, marveč tudi kot oblikovalec naše pesmi, saj je dolga leta uspešno vodil .fila-dinske zbore. V svoji vnemi do vsega lepega je vse svoje življenje zbiral knjige in si tako ustvaril prav edinstveno knjižnico s posebnim poudarkom na knjigah iz svoje pedagoške stroke, dalje iz glasbe in posebej še iz filozofije. Bil je dolga leta vnet poverjenik mladinskega tiska, dolga desetletja pa je član Slovenske matice in tudi poverjenik njenih publikacij.
Posebno vlogo je odigral med nami kot pionir turističnih dejavnosti, saj je bil skoraj štirideset let vodilni mož tukajšnjega Turističnega društva. Na tem področju si je pridobil s svojo marljivostjo in zvestobo neminljivih zaslug s sajenjem lepotičnega drevja in grmičja, saj je zeleni pas v Kostanjevici skoraj izključno njegovo delo. Zal so plodove prvih dvajset let posekali Italijani, kar pa tovariša Jožeta Jankoviča ni zadržalo, da ne bi začel po vojski z isto navdušenostjo kot dvajset let poprej - znova.
Kot izredno bogata osebnost je bil mentor preneka-teremu prosvetnemu delavcu in tudi jaz sam sem dobil od njega marsikatero idejo, predvsem pa popolno pomoč, kadarkoli sem jo pri raznih akcijah potreboval. Jože Jankovič je tako bil in zvesto tudi ostal med glavnimi pobomiki za vseh petnajst programov Dolenjskega kulturnega festivala, za nastanek in popularizacijo Gorjupove galerije, Lamutovega likovnega salona in Mednarodnega simpozija Fdfma viva. V svoji zvestobi resničnim vrednotam družbe, resničnemu napredku in zaverovanosti v prihodnost svojega kraja je zmeraj znal in strastno branil pozicije kultumo-pro-svetnih akcij proti neštetim družbenim Škodljivcem^ ki so izigravali drugega proti drugemu, se tako izživljali v šarlatanskih in primitivnih akcijah po receptu „za malo denarja veliko muzike**, za
malo naporov veliko hvale in nezasluženega češčenja. Kot izobraženec je bil in ostal osebno skromen, do drugih pa prizanesljiv in blagohoten ter odpuščajoč. Prav njegova razgledanost je pripomogla, da se je lahko pogovarjal s slehernim človekom, od kmeta do delavca, od znanstvenika do umetnika in politika, pa naj bo to v srbohrvaščini, nemščini, italijanščini ali francoščini, pa tudi latinščina in grščina mu nista bili tujki
Jože Jankovič je zadnjih deset let tako prevzel posebno nalogo, ki ji v prihodnje nihče v Kostanjevici ne bo kos ne po znanju ne po vztrajnosti V mislih imam tiste deset in deset-tisoče domačih in tujih obiskovalcev, ki jih je vodil iz galerije v galerijo in po. Kostanjevici ter tako praktično ostal brez slehernih počitnic, brez prostih nedelj in sobot. Vodil jih je s sugestivno močjo ^ lepoto zaverovanega človeka, zmeraj je imel za vsakega primemo besedo, prežeto z zdravim optimizmom, četudi je bilo včasih težko.
Zdaj lahko s ponosom gleda na prehojeno pot, ki je bila en sam delovni dan. Šestinštirideset let je obiskoval hišo mladosti, v njej učil in vzgajal ter razdajal plodove svojega duha. Nikoli ni bil samo obrtnik v svojem poklicu, zmeraj se je zavedal vzvišenega duhovnega poslanstva, ki ga ima in ga mora imeti vsak dober učitelj. Slovenski pesnik Oton Župančič mi je ob svoji ^70-letnici in ob hrupnih proslavah, ki so tedaj bile v počastitev njegovega jubileja, zapisal: „Brez proslav je najlepše: dokler nisi slaven, si mlad!** Včeraj sem spet bral te njegove besede, ki so že skoraj orumenele na preprostem pisemskem papirju. Takrat, ko mi je Župančič to zapisal, sem bil komaj sedmi šoli in nisem vedel, ne kaj je mladost ne kaj je starost. Danes vem: mladost in z delom obogatena starost sta eno, prva je cepič, druga podlaga. Oboje služi življenju, oboje nam je potrebno za prihodnost!
LADO SMREKAR
Človeška ribica tudi v Sušici
V nedeljo dopoldne, 13. fe-bruaija, je 12-letni Branko Ber-kopec iz Gornjih Sušic pri Urš-
nih selih v plitvini našel pravo živo človeško ribico (proteus anguinus). Tudi Branko je ži-
Sloves bo šel v 16 dežel
Del slovenske »Kmečke ohceti«, ki se bo 28. maja letos odvijala v Metliki, t>o preizkusni kamen
Kako največjo turistično prireditev Metlike organizirati na' čimbolj pri\iačen način, je naloga, s katero se Metličani temeljito ukvarjajo. Slovenska ,JCmečka ohcet“, ki je imela doslej domovinsko pravico izključno v Ljubljani, bo po novem za en dan pre-nešena v Metliko. Ker v Beli krajini ne manjka pristnih običajev in folkloristov, so se organizatoiji tega velikega mednarodnega spektakla odločili nevestino balo predati v Metliki, kjer bo imelo vseh 16 poročnih parov iz raznih evropskih in afrišl^ dežel tudi svečano kosilo. *
’ Metličani bodo na občinski seji imenovali osrednji odbor za organizacijo prireditve, razen tega še niz komisij. Vsi bodo imeli dela dovolj, če hočejo edinstveno priložnost dobro izkoristiti za sloves domačemu turizmu.
Predlagajo, naj bi po preVozu bale in kosilu organizirali še domačo folklorno prireditev na prostem, po možnosti pa bodo goste iz 16 držav povabili še v zidanico, da bi spoznali pristno belokranjsko vzdu^e.
Medtem ko je pokrovitelj celotne prireditve Pivovarna Union iz Ljubljane, bo metliška BETI pokrovitelj nad domačo ceremonijo. V Metliki si resno prizadevajo, da bo organizacija
ohceti na njihovem območju tekla kot po loju, saj se zavedajo, da dober ^as seže v deveto vas, slab pa še dlje. Ce bo prireditev uspela, bo Bela krajina na mah pridobila mednarodni sloves, saj bo tudi televizija prenašala celoten del metliškega slavja.	R.	B.
valco, ki jo pozna vsak šolar, takoj prepoznal, jo zajel z vodo in odnesel domov, kjer je v vedru živela še dva dni, dokler je ni spravil v litrski kozarec z vodo, da bi jo prinesel v naše uredništvo. l^alu nato pa je človek ribica poginila.
Človeška ribica v potoku na Dolenjskem je nekaj nevsakdanjega, saj je znano, da živi v temačnih pod-zem^h vodah dinarskega krasa od Slovenije do Hercegovine, najbolj znana pa je njej Postojnska jama.
Pred tremi leti smo v našem časopisu poročali o dveh človeških ribicah, Id so ju našli na cesti v Občice, ribica, ki pa jo je našel Branko, je ponoven dokaz, da redka dvoživka živi tudi v podzemnih jamah v okolici Roga ter ob izviru Krke, kjer so našU prve človeške ribice na Slovenskem sploh.
Ker živi v globinah, kamor svetloba nikoli ne prodre, ie koža človeške ribice mlečno bek, le močno prekrvavljene škrge ob glavi so rdeče. Njene okončnine so močno zakrnele, oči pa skrite pod kožo, saj jih v temi, v kakršni živi, sploh ne potrebuje. Naj povemo še to, da je močno občutljiva za tresljaje in lahko živi le v mrzli (do 10 stopinj C) in čisti vodi.
NOVOMEŠKI POŽAR:
Mrliška veža - krematorij?
Prebivalci se zgražajoj in obtožujejo! i
v noči na 19. februar je začelo goreti v novomeški mrliški veži na pokopališču v Ločni. i Uradno poročilo pravi, da jeJL požar po vsq verjetnosti nastal^ zaradi kratkega stika na električni napeljavi, medtem ko je v • mrliški veži ležd pokojni Novo-meščan Miro Verbič.
Tako je novomeška pogrebna služba po nekaj mesecih zatika ; spet tarča ostrih obsodb Novo-meščanov. Spomini na novome- ' Ško zlato jamo še niso zbledeli, tudi poznejših nepravilnosti, prebiv^ci ne pozabijo. Prav za-’| radi takega stanja je nekdanji • zavod prevzelo Komunalno ' podjetje. Uspehi pa niso nič boljši, to dokazujejo številni po- ^ grebi, zlasti pa požar v veži, ki | je zajel tudi krsto in pokojnika, j
Bodi kakorkoli: požara ne bi j smelo biti, še posebej, ker je ta j služba izredno draga in ker za-' računajo svojcem tudi čuvanje. Ob čuječnosti pa se kaj takega ne bi moglo primeriti.
Meščani obsojajo, da bi Novo I mesto na tak način prišlo do;' krematorija, in zahtevajo solid-nejše delo te službe: če že ne * zaradi pietete do pokojnika in -svojcev pa vsaj zaradi tega, ker je treba vsako delo te službe iz-. redno drago plačati. J, S. |
Tragična smrt šestletne deklice
Trempusova Danica iz Vinice je segla po stru-galniku, da bi pomagala staršem, vtem se je prevrnil ploh in jo smrtno poškodoval
Otroci na vasi so še bolj izpostavljeni raznim nevarnostim, ki prežijo nanje prav za vsakim vogalom. Ena najhujših nesreč, kar jih je bilo zadnja leta v Beli krajini, se je zgodila v Trempusovi družini na Vinici v torek, 9. februarja.
Danica je bila s starši v bližnjem vinogradu, Iger so obrezovali trtje, okoli 17. lue pa seje dekletce nave-
ličalo in hotelo domov k 9-letnemu bratu Jožku in enoletnemu Rudiju. Doma je bila tudi teta, gospodinja. Starši so ji dovolili. Na domačem dvorišču je Danica našla sosedovi punčki, a se igra z njima ni prav razživela. Navajena pomagati staršem pri vseh delih, čeprav po otroško, je zato dejala prijateljicama, da bo strugala lubje po kolju, ki je ležalo
Po pustni prireditvi v Mokronogu se je v nedeljo popoldne pripetila na Puščavi huda prometna nesreča. Filip Rome iz Rodice pri Domžalah se je peljal z osebnim avtomobilom Fiat 850 od Puščave proti Bistrici. V križišču v Bistrici je zapeljal na levo proti Trebnjemu, v tem trenutku pa mu je n^roti prepeljal Vili Romih iz Tržišča. Pri trčenju sta bila Filip Rome in njegova žena Slava tei^e poškodovana, sopotnik Boštjan Rome pa je bil l^je ranjen. Vse tri so odpeljali v novomeško bolnišnico. Škodo na obeh avtomobilih so ocenili na 15.000 dinarjev (Foto: Legan)
NENAVADEDSr NOVOMEŠKI PRIMER
Genocid nad Cigani?
Ali bo OZN v Londonu upoštevala protest za zdaj še neznanega prebivalca novomeške občine?
na dvorišču. Vedela pa je, da leži j strugalnik na polici ob skednju. Ker je bil spravljen visoko, je stopila na) ploh, položen čez gumi voz, ter se S stegnila po strugalniku. Ploh se je v ■ hipu prevrnil in prizadejal deklici tako hude poškodbe po ^avi in zatilju, da je takoj umrla.
Ni mogoče opisati žalosti staršev, ! ko so ob prihodu domov našli Da-! nico mrtvo. Ko so jo pokopali, je j bila vsa pot od Trempusove hiše do | pokopališča, ki je kakih 300 m od- S daljeno, polna pogrebcev. Molče so : stopali za malo belo krsto, zakrito z ; belimi rožami. Vsem je bila v mislih živahna Danica, ki je dočakala ko- , maj šest let in je tako nesrečno !
FRANC PAVLAKOVIC j
Kot smo doslej lahko zvedeli, je prešnji predsednik sevniške občin-' ske skupščine Franc Molan, zdaj sekretar zvezne komisye za mednacionalne odnose, seznanil predstavnike novomeške občinske skupščine, da je neki prebivalec novo-meŠKe občine posebni komisiji pri Oi^anizaciji združenih narodov za
V	ži\ijenju je vse relativno: če nekdo je golaž, drugi pa otepa zelje, jesta v poprečju segedinar. To j^ relativno. Će imajo v Beogradu nekaj milijard dolgov, v Novem mestu pa samo nekaj tisočakov, je v poprečju nekaj sto milijonov dolgov. Tudi to je relativno.
je - in se pozanimal, kakšne so možnosti, da bi dobil vrtiljakov podjetju so takoj povedali, da izdelava zanje ne predstavlja posebnih težav. Potem so se lepo pogovorili, kakšen bo vrtiQak, kje bodo pritrdili to, kje ono, kako ga bodo naredili, s kakšno barvo prebarvali — skratka vse,
O RELATIVNEM
Sicer pa tudi zgodba o nenavadnih podrobnostih, ki jih je doživel moj novomeški znanec, govori o relativnem: nekateri se ji bodo smejali, drugi bodo rekli:	mu
bodi, neprevidnežu! **
Stvar se je začela popolnoma nedolžno. Znanec je dobil os'starega avtomobila, vrtel jo je v rokah in ni vedel z njo kaj početi. Ker pa se na splošno veliko ukvaija s starinami, mu je šinila v glavo posrečena ideja: ,JCaj, ko bi dal narediti vrtiljak za otroka! “
Do uresničitve ni bilo daleč. Stopil je v podjetje -šušmaijem ni da bi zaupal take stvari, lahko pride do nesreče in se otrok poflcodu-
do podrobnosti. Tako mi-mog^e, ko je odhajal, je znanec vprašal: ,JColiko pa bo to stdo? ** Potolažili so . ga, da ne bo predrago: ,JEno plačko,“ so rekli. „No, če ne bo dra^e od ene plače, potem ne kaže preveč sitnariti, otrok bo pa le imel veselje!** je vesel odšel domov.
Čez mesec ali dva, ko je bil vrtiljak narejen, je znanec i^otovU, da je sicer malce velik, da se bodo lahko na njem igrali tudi sosedovi otroci. Veselje bo torej še večje!
Minilo je Se nekaj dni, potem je poštar prinesel račun: znanca je tedaj skoraj zadela lup. Nekajkrat je pregledal
številke in ni mogel veneti svojim očem: črno na belem je pisalo, da stane delo skupaj z materialom 3600 dinarjev.
Sele čez čas, ko se je potolažil od silne razburjenosti, je dojel zakone o relativnem. „Ena plača**, kolikor so mu povedi v podjetju, je namreč hudo zamotana zadeva. Nihče ni rekel, da gre za njegovo plačo, ko dobi vsak mesec 1000 dinarjev. V podjetju so pač rekli: „Ena plačka** — to pa tudi v resnici drži. Samo: mislili so na svojega direktoija, ne nanj!
Znanec bo zdaj v obrokih odplačal svojo zmoto, vrtiljak je prevelik za njegovo dvorišče. Če boste v naslednjih tednih v časopisu prebrali oglas pribli^o take vsebine: ,J^ov vrtilj^, primeren za otroflca igrišča, ugodno prodam**, potem se spomnite te zgodbe o relativnem. In takoj pomislite, če ste morebiti kupec, kaj pomeni beseda ugodno. V primeijavi s tovarniško izdelanim vrtiljakom, ki veijetno stane deset tisočakov, 1^ štiri tisočake ali kaj takega, kolikor bo zahteval znanec, zares ugodno ...
J.SPUCHAL
nacionalne in etnične manjšine predstavil ravnanje do Ciganov v novomeški občini kot genocid. Beseda genocid pomeni v mednarodnem pravu imičenje kake rase, narodne ali verske skupine. Izraz je skoval 1944. leta Lemkin.
Čeprav doslej ni mogoče zvedeti, kaj naj bi ta občan postavil pred londonsko sodišče kot primer genocida nad Cigani, je najverjetneje, da je mislil razs. elitev ali posebno tretiranje Cigani J v.
Vsekakor drži, da je klub poslancev, tako kot že prej občinske sku SČine, odločal v najbo^ši veri in je imel pred očmi ukrepe, ki naj bi Ciganom pomagali do boljš^a življenja, do šolanja in otrošcega varstva, do zaposlovanja in zdravstvenega zavarovanja. Občan pa, ki je zadevo skušal gnati celo pred OZN, je temu reševanju gotovo naredil
■£
m
StreJr v Žabjeku
V	dgan^em taborišču 2abjek pri Novem mestu sta se v ponedeljek, 22. februar* ja zvečer, sprli in stepli družini Janeza in Maijana Brajdiča. Oglasilo se je tu^ oroj^, vendar streli niso ni< kogar zadeli. Prebivalce oko-li$Č3a vasi je streljanje v Ždh jdoi vznemirilo in ogorčeni zahtevno konec takemu po-;^^.'Po podatkih UJTV je i^ že peto streljanje v cigan-iem taborišču v tem letu.
medvedjo uslugo.
J. Splichal
KOČEVJE - NAJDENA URA -Pred NAMO v Kočevju je bila 20. februarja najdena žen^a ročna ura. Lastnica jo lahko dobi na postaji milice ali na oddelku za občo upravo in družbene službe občinske skupščine Kočevje.
DOLENJSKI LISI
USTANOVITELJI IN IZDAJATELJI:	občinske konference
SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto,. Ribnica, Sevnica In Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET: Franc Beg. Viktor DragoS, Inž. Janez Gačnik, Janez Gartnar (predsednik sveta). Tone GoSnik. Ciril Gril. Jože Jeke, Ivan Kastner, Lojzka Potrč, Slavko Smerdel in Franc Stajdohar.
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone GoSnik (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Slavko Dokl, Marjan Legan, Jože Primc, Jože Splichal, Jožica Teppey, Ana Vitkovič in Ivan Zoran. Tehnični urednik: Marjan Mo£kon.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna Številka 1 dinar — Letna naročnina 49 dinarjev, polletna 24.50 dinarja, plačljiva vnaprej — Za Inoeemstvo 100 dinarjev ali 6 ameriSkih dolarjev (ali ustrezna druga valuta v vrednosti 6 ZDA dolarjev, pri čemer je že vStet 10-odst. popust, ki pa velja samo za tiste, ki plačujejo naročnino v devizah). NaS devizni račun: 521-620-1-32002-10-8-9.
OGLASI: lem viSlne v enem stolpcu (45 mm oz. 10 cicero) 33 dirt, 1 cm na določeni strani 45 din, 1 cm na 1., srednji in zadnji strani lista: 66 din. Vsak mali oglas do 10 besed 10 din, vsaka nadaljnja beseda l din. Za vse ostale oglase in oglase v barvi vella do preklica cenik St. 4 od 6. I. 1971 — Za oglase odgovarja Mirko Vesel.	«
TEKOCI RACUN vh podružnici SDK v Novem mestu 521-8-9 — NASLOV UREDNIŠTVA TN UPRAVE: 68001 Novo mesto. Glavni trg 3 - PoStnl predal 33 — Telefon; (068) 21-227 — Nenaročenih rokoDisov in fotoigraflj ne vračamo — Tiska tiskarna »Ljudske pravice« v Ljubljani.