(Vedemo lzdanj«.) 23. številka. V Trstu, v četrtek dne 22. februvaija 1894. Tečaj XIX, „EDINOST« izhaja p« trikrat h« teden v ieatili i«, danjih ab torkih, četrtkih aoboteh. Zjutranjn iidiinju iz-kaja oh H. uri jijutraj, večerno na ob 7. uri zreč«!'. — Obojno izdanje »tane : za Jađtn mneo . f. —.90, jETen ATstriJc f. 1.4* a* tri niftfo . . „ M.ao , , 4,— za pol lata . . . !i.— . „ . aa vas leto . . , IS,— ... IS.— Na naročbe brez ^iloiene naredalns m rs jemlje szir. Poaamičre številke ne dobivajo t pro-dajalnicah tabaka v Irstu po a nrč., v Gorici po S nv5. Sobotno večerno isdanje v Irsftt 3 ni., v GorM « ni. EDINOST Oglasi »e raitt :c po tarifu t petitu; za na«l"*.- i. dubalian črkami na pladnja urontar, ko'lk'»r nhangn nvaitiiih i utic, Po'lana inmrln■«■>» in j .viio/uliTtile. .1 • niafi 0((la«i itd ao rtrunnjo p.i ji ugndbi. Vai dopi-i naj m p.iiiljajo uredništvu : nlioa Ca*«rmu m lrt. Vuk" pi«mo mor« biti frank ovano. k -r ncf> ankuvttna so na ;niajo. Rokopisi *j ne Trajajo. Naročnino, reklam teijo in oglate «pr»»-jama upracniitvo ulica Caaurttu 13. Odprte reklamacijo »o prost« poštnine. Glasilo slovenskega politldnetfa druitva za Primorako. „r tJinotU J» mite ! ' Deželni zbor istrski. IX. sej« dne 10. februvarja 1894. (Konec). Dr. Dukičevo interpelacijo prečita! je predsednik v izvodu, vprašanja pa doslovno. Pot i? m jo je izročil vladnemu zastopniku. Poal. Jenko čita interpelacijo na c. kr. vlado glede rabo hrvatskega -in ele v enakega jezika pri dopisovanju «. kr. oblasti i občinami. To veleaaninivo interpelacijo priobčimo v soboto zjutraj. 8 to interpelaoijo postopal je predsednik iatotako, kakor s prejšnjo Dukičevo. Za tem je prešla zbornica na dnevni red. Poni. Bubb« poroča v imenu finančnega odseka o preoanovi uradov det. odbora ter predlaga : 1. Naj ao odobri nova osnova uradnikov iu aluiabnikov dei. odbora — i odpravo jeduega mesta oficijala X. plačilnega razreda — s dotićnimi plačami, kviukveniji, službenimi doplačili, kakor tudi vaemi predloženimi razredi, itvsemši plačo ravnatelja gospodar* skega zavoda, katera «e mu povišuje na Letnih 9000 gld. z dvema petletnima doplačiloma po 200 gld. ter da aa nova sistemizaciji. vath aluibenih mest poveem iijednaČi s odgovarjajočimi razredi državnih uradnikov. 2. Deželnemu odboru se nalaga, da prouči vprašanje o tehniškem oddelku, pada poroča dež. iboru, ali te ima ta oddelek pridržati tudi v bodočo in pod katerimi po* goji. - 3. Članek obaeia 10 toček, koje govore o plači uradnikov, o doplačilih, o pokojnini, o letih službe, o prehodu it jednega plačil* nega razreda v drugega, o mestu iti sposob* itiistib uraduikov. K tej poslednji točki stavlja poel. Jenko nastopni predlog : Vsak novi uradnik, ki ao itaa sprejeti v bodisi kojo deželno službo (ne itvsemii kreditni zavod), dokasati mora na nedvomljiv način tudi, da je popolnoma amožen dveh deželnih jezikov (hrvatskega ali alaveuskega ta italijanskega) v govoru in piaavi. Ta doloiba velja tudi m tedanje urad* aiko ta alučaj, da imajo biti imenovani v kak vijji plačilni ratred. (V ostalem, kakor predlaga finančni odbor). Prodsodnik izjavlja, da ne more dati v razpravo tega predloga, ker ni sestavljen v joiiku dež. »bora. Večina del. zbora odobrila je potem vso osnovo. Poal. L i u a poroča v imenu istega od* PODLISTEK. Lepa Anka. Hrvatiki (pisal Avgust Šenoa. Foilootnil Ptter Mt4nii*k. (Daljo.) J»z sem sprejel pogoj t obema rokama. Obljubil tem Anki zatrdno, da jej bom živ komentar našega Vrata. Povrnili smo se k društvu. Vsprejelo nas je z raznovrstnimi pri-atavki, da aem bil od srca jeten. Jat — že na pol duhovnik — nisem smel vse puŠice zavračati na polna usta. Toliko bolj je od* bijala jih Anka. „Ecce l baecco !" začne senator Levanič, poln dobre volj« in rudeč ko rak, smejati ae; „ecce, bufcoe ! Tu ata naš mladi svetnik iu jetna pastorica. Gospića Anka I Vi «te ee munda spovedalii tomu mladeniču. Morate imeti polno vročit groha, kor je trajala spoved toliko čam. Ej, lahko jo onemu, ki ima svetega Petra za nunca. Da bi bil jaz taka sveta glava!" „Poj to no, poj te, gospod senator !u odvrne hitro deklica, „Vi ae svojim »poštovanim trebuhom bi bili komaj frateriki gvardijan, a jaz se no bi spovedala ta živo glavo — seka o obračunu deželnega poljedelskega za • klada ta leto 1892 Pri sploini razpravi stavlja poal. Man-d i č aledeči predlog : Z otirom na dosedanje delovanje dei. gospodarskega sveta, ki ni drugega kakor tavod za poitalijančevanje te dežele in za* preka hrvatskomu in slovenskemu ljudstvu v njega zdravem gospodarskem napredku, predlagam, da se ne odobri prcdložcČi obračun za leto 1892. Tudi tega predloga ni dopustil predhodnik v ratpravo pod pretvezo, da ni pisen v jp* siku zbora. Večina je odobrila obračun. Post. V e n i e r poroča v imenu istega odaeka o proračunu deželnega poljedelskega zaklada za loto 1894. Posl. M and i ć stavlja nastopni predlog: Z otirom na dosedanje delovanje dež. gosp. svita, koji n« razume niti od daleč avoje naloge in ki deluj« jedino na korist italijanskega ljudstva te deiele in na odkrito našo žkodo ter v nazadovanje gospodarskega napredka Hrvatov in Slovencev, predlagam, da se preide na dnevni red preko ptedloži-nega proračuna. Zopet ista petem ; predlog ne more v ratpravo, ker ni pisan v jeziku zbora. V podrebni razpravi pohvalil je „zmerni* poal. B a b u d s r „najzaaluiitoje* delovanje kulturnega aveta. Proračun se je odobril. Predlog poljedelske skupščine na Dunaju glede na preustrojo zemljišnoga, obrtnega iu osebnega davka in glede na statistiko poljedelstva «e odobri. Preko proinjo Marija Snidaraioh da ae jej podaljša miloščina, prešlo se je na dnevni red. Poal. Co stan ti ni poroča v imenu po-litično-gospodarskega odseka o tako n tkem, načrtu glede gradnfe in vtdrže* vanja javnih in ne orarnih cest, Posl. Jenko stavlja pri glavni razpravi sledeči predlog: Preko predloga politično • ekonomnega odbora preide se na dnevni red. Dežoinemu odboru naroča se, da temeljito prouči to tadevo in da v bodočem zasedanji predloži nov zakonski načrt v smislu, da bode zastopanje občin v cestnih odborih določan« no samo na podlagi davčnega pred* p:xa nego ob enem tudi na podlagi števila prebivalstva. Dalje v smislu, da ae m koje dosedanje okrajne in tudi bodoče nove oesto proglasijo za deiulno ceste. Ob enem dogovarja naj sn deželni od fratru.u Društvo se spusti v grohoten smeh, a veseli prebendar loputne z roko blaženega senatorja po trebuhu, zapoje : „Ecuo, haecce, domino! Ali Vas jo nemilo ogmodila. Kaj niste vedeli, g »pod gvardijan, da je že prva žena prejela lekcijo od kač« in tedaj so vse ženske hujše ko kača. Tedaj v prihodnjič varujte evojo senatorsko pamet pred ženskim jezikom.* Tako se je šalilu društvo in tam pre-čaatiti moj ujec je kaj dostavil. Meni je bilo ljubo in neljubo in se vsedem konci mize in ogledujem izpod čela lepo Anko. Bila je iz vanredno vesela; govorila je kratko, živahno, duhoviti*, smejala se. moj Bog, kako mi je bilo, pogledovala me jo s črnima očesoma, da mi je kri vrela. Ko smo odhajali, spomnila me jo obljube. 0(1 onega dneva — z Bogom pamet, z Bogom sveti nč«?tjo in hebrejščina. Uvidel som, da nisem za duhovnika. Kolikor bolj ao se približevale počitnic, toliko ne-urrnoji sem bil, da so so mi Čudili tovariši; ko so prišlo počitnice, ko je od^el ujec. sem so odločil; stekel som črni plašč in nikdar voč ga no oblečeni. Zdaj sodi mo, sladka mati, obsodi me, će imaš kamenito srce." bor c. kr. vlado, da bi driava prevzela nekoje ceste, ki so večje važnosti za njo nego za deželo. (Razlozi za ta predlog so tehtni. Obžalujem, da jib prijaviti ne morem, ker mi jo vsled sedanjih ratmer v tem iboru zabranjeno navajati jih ustmeno in tudi čitati jih.) Posl. F 1 o g o čita na to : Popolnoma so zlažem in podpiram predlog spoštovanega poslanca Jenka, da se preko predloženega zakona za gradnjo cest preide na dnevni red, ter priporočam, da se namesto predloženega zakonskega načrta vendar onkrat začne zidati toli potrebna cesta po buzetskem Krasu, ta katero se je že v letu 1890 uklonilo v tem deželnem zboru, da se s toga Krasa vsaj do jedne železniške postaje dodela cesta. Dobivši predlog posl. Jenka pravi pred-cednik, da jn bil predlog pripravljen že po. pred, da bi se bil moral popred izročiti. Na Plegov predlog se predsednik niti no otira. Posl. dr. Laginja reče italijanski: Dozdeva se mi, da se velespoštovani g. predsednik nekaj dni trm nahaja v velikem protislovju gleda na tolmačenje notranjega pravilnika z o/irom na razprave zbornice. Ako tnu vročimo svoj predlog popred, tedaj ae izgovarja spoštovani gosp. predsednik, da ne tnore sprejeti, ker ni podneien v raspravnom joiiku — t. j. italijansk cm ; ako predlagamo svoj predlog, ki je bil sestavljen — recimo zadnji!hip — tokom razprave katoregakoli predmeta, kar pomeni prav za prav pravi predlog, pravo kritiko predmeta, predloženega zboru, tedaj nam pa pravi : morali sto mi ga izročiti popred, da ai more pred«edništvo prirediti prevod, ali kakov drugi sličon odgovor. Zdaj mislim, da hi nam moral spoštovani gosp. predsednik povedati kaj jasnejega in držati se jednega ali drugega po njem vspre-jetega načola, da bndemo vedeli tudi mi, v Intkem položaju a« nahajamo. Potem so morda sporatumemo, ali na ta način kakor postopa sedaj, mislim, da se ne sporazumemo. Predsednik zaključi na to sejo. Politiške vesti. Deželni zbor gorliki zaključil ao je dne 20. t. m. V poslednji seji govoril je poslanec Verzegnassi proti pol, društvu Sloga", češ, da ne pripoznava prava, po katerem bi smela „Sloga" odpreti obrtno Šolo, za katero je prosila podpore 1000 gld. od dež. zaklada. Izjavil je, da je finančni odsek odobril z večino gltaov izjavo, da ne pripoznava tega prava. Mladenič tk"či, objame mater ta glavo in jo poljubi na čolo „Milan t Milan ! Lehkoumni človek I* odvrno gospa Milička, ki je poslušala sinovo povest z nekim skrivnim veseljem — „ali ai pomislil kaj bo it tega, ali si pomisli), da moraš postati cel človek prej, ko se greš ženit." „Sem, mila mati, o vsem sem mislil, ne kot lehkomiseln mladenič, ampak kat mož, ki ima reano voljo. Pred očmi mi je ata! vedno naš dvorec, kateremu si ti mila duša, katerega spreminjaš ti v raj, Videl aem tebe, dobro dušo, sredi dvoroa, sredi lepega kraja; videl sem pri tebi Anko kot svojo izvoljenko, ki te ljubi, kakor te ljubim jaz ; in kadar mi jo duh zrl v daljno bodočnost, videl sem, kako skačejo vnuki okoli dobre moje matere, kako jih ona miluje in hožka, veseleč se, da Miličev rod no izumro —* „Milan ! Ti si znorel!' pokrega ga mati, a tajna solza voselja utrne ji na roko. „Oh, ne kvari mi tega sna, mati, stori, da se uresniči, da bodom srečen. Morda bi ti bilo ljubše, da sama životariš do puste starosti v pustom dvoruP Murdabi ti bilo ljubše, Sploh pa da „Slogina" prošnja ni d-volj utemeljena in aaradi' tega je predlagal, naj so vrne prošnji! dež. odboru, kateri naj jo proučuje in poroda o njej prih >dnjeg* lota. Posl. Maurovich jo razložil zatem proračun za leto 1894. V tem proračunu je posebne važnosti točka, katera kaže, iin pokrajini ni treba voč doplačevati za zemlji&ko odvezo. Načrt zakona za volilne pravo učiteljev (sprememba zakona iz leta 1804) vrnil se je tudi odseku v proučevanje, nasprotno pa je zbor deloma ugodno rešil načrte m poboljšanje stališča učiteljev v raznih okrajih pokrajine. 8 to točko je zaključil dež. glavar gmf Fran Coronini zasedanje, vslod poziva vladnega poverjenika. Z Dunaja poročajo, da jo bilo včeraj pri ministru-predsedniku posvetovanje, o katirom smo sporočili že v zjutranjem današnjem izdanju našega lista. Tega posvetovanja udeležili so so razni ministri, predsednik poslansko zbornico in načelniki koalinovanih strank. Določili so program dolovauja posl. zbornice do Velike noči. V tem programu pa se ja obziralo posebno na to, da zamora tudi proračunski odsek posvetovati so o proračunu do Velike noči. Razprava proti „Omladini*. Obsodbo za-toženih članov „Omladine", katoro smo objavili v današnjom zjutranjom izdanju med „najnovejšimi vestmi", moramo popraviti v tem, da jo bilo oproščenih o s o m zatožonouv, a ne dva, kakor je javilo prvo poročilo. Go. vori so, da aoobtoženi dr. Rašin uloži v imenu vseh obsojenih nično pritožbo. Razprava proti dunajskim anarhistom. Branitelji predlagali so v včerajšnji razpravi, da se oprostijo satožbe vsi dotični obtoženci, kateri »o obtoženi širjenja priličnih t'skovin, ali pa, ako so so pregrešili vsled vsebine takih spisov. Te avoje predlogo uteun Ijrvali no branitelji s tem, da jo obtožba po tiskovnih zakonih zastarela v H mesecih, al:o v tej ddbi Sodjtčn ni iskalo obtoži sen. Državni pravJnik je potiijal zastarelost, kajti ni bilo možno preganjati krivcev, ker ho bili sodiTču neznani. Si'diAčo je bilo istega menenjn, kakor drž. prnvdnik. S tem so zaključena dokazila. Italija. K'ikor poročajo iz Rima, obsogn finančni program popolni nnčrt, po katerem bi se moglo spraviti Italijo v finančno ravnovesje* Finačno poročilo govori o deficitu za loto 1894/95 v znesku 177 milijonov (!) iu priporoči štednjo v ^kupnem /n^stu 45 milijonov. Povdarja nadaijo, «ia bi so m iglo največ prištod ti, ako su preomtuje notnnju uprava, V katero uvrim jo že dala komora vladi polnomoč. M'iiister je predlagal zatem da propade dvor, dudovnj.tk, cvutličnjak, da vse podivja? No, ne, moja mati, pusii, da ostane vso to veselo, živo; da nui na Krku. „L1 Indipendente* jo radovodon, da li se bodo novi vladika opominjal, du imajo Italijani pravioo do prepoznanja njih politiško in narodne individuval-nonti, da iuiajo torej tudi pravico zahtevati italijanskih duhovnikov, ki bodo Boga molili v jeziku Dnntej;>vom. Svoje tmodrovnnjo* zaključuje „L'Iudipendento" a piramidalno izjavo, da je škofijska kurija nn Krku pod vladanjem kanonika Volarića postala kozu n k a p r e d s t r a ž a pred vratnai „naše" (to ju italijanske) d< žele. —■ To je pa res duhovito povedano. Toda posebne logike ne najdemo v ekfpektoraci.Hh .Indipendenteja" ; kajti čo jo prav — in aIndipendontejuu jo iu'>nda pruv, — da stoji vernikom poreške-puljske škofije, ki ao po ogromni večini Slovani, na čelu škof italijansko narodnost', tedaj ne.' bi bo smel jeziti, ako pride na Krk slo-vansk škof, niti vtem »lučaju, da je v škofiji Krški većinu Italijanov. Niti v trm poslednjem slučaju, pravimo, iie bi se siurl juziti ; tem manju pu je opravičeno njegovi ropotanjo ko je t škofiji Kriki ogromna večina vernikov slovanske narodnosti. — „Indipendeoteju* seveda ne veljajo taki dokasi, kajti vstvaril si je svoje posebne pojme o — pravici. — Tisto nesramno metanju okoli sebe s „pan-slavisti* je pa ie ostudno. Ali ne veste, kaj pomenja .panslavizam" kakor si ga tolmačite vi P Se stališča avstrijskega paatrijotizasa pomenja Vaš panslaviiem — voleisdajstvo. A takega očitanja ni smeti laćati v obra« nikomur, ako nimamo dokaaov v rokah. Tako veli menda navadna dostojnost. — Biskup Sterk pa ima v tem pogledu čiste roke in čisto vest — da bi jo tako imeli tudi drugi ! —, da lahko povidigneno glavo in jasnim čelom stopa mej svet. In tato ga nc d >seie strupena jeza vaša. Bo) za slovenske iole. Danes so se zaključila komisijonalna poizvedovanja. OJ blizo 500 podpisanih došlo je k zaslišanju 315' oseb. Tri od teh so preklicale svoj lastnoročni podpis; jedna it strahu, jedna is hudobije, jedna iz neumnosti. Bili so tudi taki, ki so it strahu izjavili, da nič no vedo o prošnji, a so potem stvar poravnali nam na dobro po prizadevanju delegatov. Priposnati moramo sicer, da je bito mnogo nedostatkov z nate strani, toda bili smo Če — učenci. Magistrat je odredil v komisijo jednoga najboljših svojih organov, goip. dra. F rtih-bauorja, kateri zasluži, da ga pohvalijo njegovi gospodarji. A tudi a naie strani smo mu dolžni hvalo na runih pojasnilih, sosebno pa ua izreku, da on po a v o j i v e s t i p r i-poznava potreb Uko uk«portno (Export), ožujsko (Mttrioii) in uluitino (l.nger) piro, inko v sodih kakor po Htokhnicuh, pud ugodnimi pogoji. Gostilna „Air antico moro" v uiioi Solita,rio št. 19. ixvrntim vipitvtku črna i»i_ bala viiis ii prva-ftkili vinogradov in kraika ii Škrbine. Vipavska po 84 — 40 kr., krnftki toran po 40 kr. liti-r. Nudojam da mo slavno obfluntvo, ravuajođ «o ,m> iaruku .Broji k svojim" polasti v obilem številu. 4-ae Anton lfodopivec. Trgovinski braoJavL Balimpsšta Piani.-* za spomlad 7 35-7-3«, »i. (•■.en 7«0 -762 Koruza 4S2 xa maj; xa juni 4-81 --•- Otm x« n pomlad H-74 -8 76. Pivnica nova od 77 kil. f. 7'50—7 55, od 78 kit. f. 7-60 — 7-65, od 79 kil. f. 7 70—7 75 od «0 kil. f 7 75-7-8», "d 81 kil. for. 7-8H- -7 90. Rt. 5 70 §•»<>; «fM novi a-Ul-7-85. ■Is^man 6-65-» 25; proso 4 20 - t «0. Ponudbo [lični«-« mlačna, mlini roaervirani. Prodalo se js 13000 met. »tot., toda nekoliko nov«1-, o.-neje, nsgo včeraj. Oves. Dobro povpraševanje, toda primanjkuje blaga. Vreme in slo. Praga. Neralinirani sladkor: bolje. Za februar 1675 16-80. Za druge me»oce ni ;iovprs iuvanja, Nova rob« »eptomber t610. Budimpešta, špirit, 17- 750. silno stalen. Ham. Ksvn Santo* good avorogo 102*50, za juni 98 SO trg miren. Bunburg. Ssntos good sveragn za mare f. 8 -50, maj 80 50, september 77-25. Trg miren. Dunajska bori« 1M Državni dolg v papirju . » „ v srebru . Avstrijska renta v zlatu „ , v kronah Kreditno akcije .... London 10 L»t..... Napoleoni...... 100 mark...... 1"0 italj. lir..... aa. fabvuvarja danes včeraj . 9810 9815 . 9790 98 06 . 120 20 120-16 . 97-6% 97 75 . 364 75 M4 — . 125. — 125.25 992 9 98 . »1-07V, 81-15 4T75 48 80 l«kw pn» Ivana Hizzana VIA CAVANA V TRSTO, Podpisani naznanja si. občinstvu, da je prevzel gori omenjeno lekarno od dedi£ev pok. Benedatta Vluch-Miniussijs, pripnroSajof se najtopleje in ob-[jubljujoi! natai.čno postrežbo t umerjenimi cenami. Članom .DelaUkoga pedpornega društva' pa naznanja še poxebej, da mu je odbor istega dovolil »prejemati recepte od njih v slučaju, ako njim takšne društvuna zdravnika predpišeta. Za slučajno lekarske potrebe se priporoča 101—»0 Ivan Mlzzan. Boritansko posojilno in konsumn* drultvo, vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Boritu (pri Trstu) naznanja slavnemu občinstvu na -j pravici z» moj zavod, kajti Id tak-> volika kupčija, kakoršna jn moja, ima zliok gotovega plačovanja volikaiukih množin blaga, in družili predu sli, cono sirotke, kaljo slednjič v korist kupovulcu Marnomu. Krasni vzorci zasebnim odjemalcem Krsti* in franko. — Bogato zbirke uzore«'v, kakor šu nikoli, rh krojače n-t'rankovane. Snovlj za* obleke* Peruvien u dosking za volečastito duhovščino, jiredpi'-ane niiovij /a uniforme c. k. uradnikov, tudi za veterane, gasile«, telovadce, livreje, luknjo r.i biljard in igralne niia«, preproge za vozove, loden, tudi nc premoč-Ijiv za lovske suknje, snovij, ki ho dajo prati, potni ogrtači od gld. 4 do 14 itd. Ceno, primerno, poštenu, trajno, Čiato volneno sukneno blago in uo dober kup cunje, katero voljajo komaj odškodnino za krojača, priporoma BRNO (av