PoStnln« phiui v foltrtnl
8S Spedizione abbonamento portal* MM m
Slovenski
Prezzo - Cena Ur 0.50
Štev. 243
F Ljubljani, -v soboto, 24. oktobra 1942-XX
Leto VII.
izključna pooblaščen k a za oglaševanje Italijanskega Id tujega izvora: Onione Pubbliciti ItaUaaa & A„ Milana
OredniStvo In oprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana. Redazione. A m ministra zione: Kopitarjeva 6. Lubiana.
= Concessionaria eseluslva per la pubbllcitž dl provlntenza Italiana ed esterai Unione PubbliciU Italiana S. A. Milana ,
Bollettino n. 880
Nuova vittoria aere* in Egitto
Altri 20 apparecchi britannici abbattuti
II Quartier Generale delle Forze Armate co-munica:
Nella giornata dl ieri le opposte aviazioni hanno ancora duramente combattuto nel cielo egi-ziano e nuovi successi sono stati eonseguiti dai cacciatori deli’Asse: Risultano abbattuti 20 velivoli britannici, dei quali 5 dalla caccia italiana, 10 da quella gemanica, 5 dalle batterie coniraeree.
Tutti i nostri apparecchi ritornavano alle basi. Sul fronte terrestre particolare attivita esplo-rativa nel settore settentrionale.
Nostri bombardieri in picchiata hanno conti-nuato le operazioni sugli aeroporti di Malta.
La notte scorsa il neraico ha compiuto incur-sioni sulle citta di Torino e Genova: A Torino piccoli incendi prontamente domati, a Genova 1’attaco neinico effettuato da piu onodato di aerei con lancio di bombe dirompenti ed iucendiarie, ha assunto notevoli proporzioni causamlo danni rile-vanti a fabbricati civili. E’ in corso Paccertamento del numero delle vittirae. II coniegno della popo-lazione e stato esemplare. Due aparecchi nemici sono stali abbattuti dalla difesa contraerea.
Vojno poročilo št. 880
Nova letalska zmaga v Egiptu
Nadaljnjih 20 angleških letal zbitih
Italijansko uradno vojno poročilo št 880 pravi: Včeraj sta se nasprotni si letali še trdo borili pod egiptovskim nebom in osni lovci so dosegli nove uspehe. Kaže, da je bilo zbitih 20 angleških letal, od tega 5 po italijanskih lovcih, 10 po nemških, 5 pa po protiletalskem topništvu.
Vsi naši stroji so se vrnili na oporišča.
Na kopnem bojišču je bilo posebno živo ogled-niako nastopanje na severnem predelu.
Naši strmoglavski bombnik’ so nadaljevali z nastopi proti letališčem na Malti.
Preteklo noč je sovražnik izvedel polete na mesti Turin in Genovo. V Turinu so izbruhnili majhni požari, ki so bili takoj zadušeni-^ V Genovi je sovražnikov napad, izveden po več valovih letal, ki so metala rušilne in zaHgalne bombe, zavzel znaten obseg in povzročil hudo škodo na civilnih stavbah. Število žrtev še ugotavljajo. Vedenje prebivalstva je bilo vzgledno. Protiletalska obramba je sestrelila dve nasprotnikovi letali.
Daljnosežni Ducejevi socialni ukrepi ob dvajsetletnici pohoda na Rim
Ustanovitev vojne zvezde za delavske zasluge, zvišanje delavskih pokojnin za 25%, nadaljevanje zavarovanja za vpoklicane, podvojitev rodbinskih doklad vpoklicanim delavcem in nameščencem, nagrada za delavstvo in uslužbenstvo v vojni industriji ter za državno uradništvo, dve milijardi lir za ljudska stanovanja
Rim, 24 okt. s. Duce je ob dvajsetletnici revolucije izvolil izdati vrsto ukrepov, ki prinašajo nov razvoj in dvig v socialno politiko, kakor jo izvaja vlada do vseh delavcev po tovarnah in po poljih, zaposlenih v slavnem boju, ki ga oboroženi narod prenaša za zmago. Od teh ukrepov nekateri povečujejo obseg socialnega skrbstva in preurejajo zavode, ki so za to določeni, drugi pa, ki niso nič manj pomembni, poveličujejo delo, s tem da ustanavljajo zanj zaslužno odlikovanje, tretji pa dajejo širokim sdojem nagrade za delovne napore pri vojnih nastopih.
Ducejevi ukrepi določajo naslednje:
1. Ustanovitev vojne zvezde za delovne zasluge. To je odlikovanje posebne veljave in visokega moralnega pomena in bo krasilo prsa najzaslužnejših italijanskih delavcev. Dobe ga lahko vsi delavci in delavke, ki so se v vojnem času odlikovali s posebnim čutom za dolžnost in s požrtvovalnostjo prenašali znatno hujše nevarnosti, kazali posebno sposobnost in delavnost pri vojni izdelavi, dajali izreden osebni prispevek za avtarkijo na področjih, ki se tičejo državne obrambe. Teh zvezd bodo podelili največ ipo petsto na leto. poleg njih pa enkratno denarno nagrado Podeljevanje bo 28. oktobra ali 21. aprila. Delila jih bo posebna komisija zastopnikov fašistovske stranke, korporacijskega ministrstva in strokovnih organizacij.
2. Pomnožitev nezmožnosti! ih in starostnih pokojnin, in sicer za 25% glede na prejšnjo višino. — Povečanje se pridružuje dosedanjim vladnim zboljšanjem delavskih pokojnin kakor so na primer: znižanje starostne dobe od 65 na 60 'let za moške, od 60 na 55 za ženske in na 50 za rudarje, prilagoditev pokojnin višji življenjski ravni, povišanje za otroke.
Najnovejše zvišanje popravlja nesorazmerje, ki se je začelo kazati glede na gospodarske zahteve, ki jih je Duce hotel z naglim posegom omiliti in preprečiti njihov vpliv na množico, ki ima pravico do pokojnine. Te ugodnosti bo takoj deležnih 750.000 delavcev, ki uživajo pokojnine in se jim bo mesečni dohodek že z dnevom uveljavitve tega ukrepa povečal za četrtino. Prispevki za povečane pokojnine gredo na breme delodajalcev, delavčev prispevek ostane nesipremenjen.
3. Nepretrgano nadaljevanje zavarovanja za vse delavce v dobi, ko so poklicani pod orožje. Ustavitev dela in plačevanja prispevkov bi prinesla ustavitev zavarovalnega razmerja. Duce je hotel to preprečiti in zagoto-
čiščenje sovjetskih gnezd severozahodno od Tuapseja
Sovjetski napad v Stalingradu zavrnjen — Na srednjem in severnem odseku manjši boji — Uspešni letalski spopadi nad egiptovskim bojiščem
Hitlerjev c/lavni stan. 24. oktobra. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo:
Na področju severozahodno od Tuap-seia so vrele gorske in lovske divizije sovjetske čete iz odpornih gnezd, ki so bila razvrščena v globokih vrstah. Pri tem ie te oddelke kliub neugodnemu vremenskemu položaju trajno podpiralo letalsko orožje. Ob kavkaški obali je bila neka sovjetska trgovska ladia z bombo hudo zadeta in jo je posadka zavlekla na plitvino.
V Stalingradu ie bil zavrnjen sovjetski protinapad. Med Volgo in Donom so sovjetske čete izvedle nesmiselne razbremenilne napade, ki so bili krvavo odbiti.
Na bojišču ob Donu so nemške čete pri krajevnih nastopih uničile skupino sovjetskih sil.
Na srednjem in severnem odseku bojišča obojestransko delovanje napadalnih oddelkov. Letalske sile so znova bombardirale sovjetski železniški promet.
Na egiptskem bojišču so lahka nemška bojna letala obmelavala z bombami teških mer angleške postojanke tor zbirališča oklepnih in motornih vozil. Ne i lovci so v hudih letalskih bojih sestrelili .0 angleških letal, sami pa so izgubili 3. Tri letala ie pa sestrelilo med napadi na nemška letališča protiletalsko topništvo.
Na Rdečem morili so nemška bojna letala v noči na 22. oktobra potopila 5000 tonsko trgovsko ladjo.
Novo preganjanje osnih državljanov v Južni Ameriki
Buenos Aires, 24. oktobra, s. Neprijetno presenečenje je zbudila novica o stalnem in ostrem preganjanju osnih državljanov po urugvajski vladi. Urugvajski vojni minister ie namreč izdal odlok, na podlagi katerega se odrejajo posebni pasovi, v katerih ie prepovedano prebivati tujcem, ki ne bodo mogli dokazali s pričevanjem dveh urugvaniških državljanov, da so nasprotniki totalitarnih režimov. Tisti tuji državljani, ki bi tega ne mogli dokazati, bodo morali v 15 dneh po uveljavitvi tega odloka zapustiti imenovane pasove. Nespoštovanje teh odredb lahko povzroči zaplembo premoženja in daljšo ječo. Vsa odvratnost tega ukrepa obstoja brez ozira na to, da ie očitno nezakonita, v tem, da se dela nasilje osebnemu prepričanju pod grožnjo kazni gospodarskega uničenja in odvzema svobode. Neodvisni listi so mnenia, da se ti protipravni in nečloveški ukrepi izdajajo v imenu demokracije in svobode.
Letališča in pristaniške naprave na Malti so bile ponovno bombardirane.
Popoldne 22. oktobra so v varstvu nizkih oblakov priletela nekatera angleška letala nad severozapadno Nemčijo. Pozamezne bombe so povzročile neznatno škodo na poslopjih in na polju. Civilno prebivalstvo je imelo manjše izgube.
Lahka nemška bojna letala so obmetavala podnevi cilje na jugovzhodni in jugozahodni obali Anglije.
viti tistemu, ki izpolnjuje svojo dolžnost do domovine, zavarovanje za ves čas vojaške službe. Ukrep velja za vse oblike nezmožnostnega in starostnega zavarovanja, zavarovanja zoper jetiko, zoper nezaposlenost, zavarovanje za primer rojstva in poroke ter ohranja nedotaknjene pravice raznih upravičencev. Zavarovanje gre v breme države, ki bo ob vzajemnosti vseh državljanov z bojevniki v njihovem imenu dajala prispevke. Isto kakor za vpoklicane, velja za prostovoljce in za tiste, ki so po roku pridržani v službi.
I 4. Podvojitev rodbinskih doklad za tiste, ki - so pod orožj-m. Da bi delavci, ki služijo domovini v orožju docela uživali dobrine vsega socialnega skrbstva vlade, je Duce odločil, da se podvojitev rodbinskih doklad razširi z 28. oktobrom na vpoklicane uradnike in delavce, ki bi jim zagotovil zbiranje prihrankov za tedaj. ko bodo demobilizirani. — Nove doklade bodo vezane in nailožene na obresti ter jih bodo upravičenci dobili ob koncu vojske.
5. Zedinjenje zavarovalnih zavodov za nezgode. Dozdaj j ebilo te vrste zavarovanje za industrijo in za poljedelstvo ločeno. S tem ukrepom se združujeta Zavod za zavarovanje proti poklicnim nezgodam in boleznim v industriji ter Vzajemne nezgodne bolniške blagajne za poljedestvo v Zavod INFAIL. Ta preureditev bo prinesla znatne koristi kmetijskim delavcem ter bo pomnožila zavarovalne podpore ter vsaj za najhujše nezgode zagotovila letno rento. Dalje uvaja obvezno zdravniško pomoč, ki so jo doslej kmetijski delavci uživali samo tam, kjer so to določale kolektivne pogodbe. Vse to je bilo storjeno po načelu o socialni pravičnosti, ki hoče odstraniti vsako trenje med enim delovnim slojem in drugim.
6. Gospodarske ugodnosti za tiste delavske panoge, ki so najbolj zaposlene pri vojni izdelavi. Duce je ob dvajsetletnici pohoda na Rim zapovedal, naj vsi uradniki in delavci v pomožnih industrijah dobe polmesečne plače, delavci pa eno tedensko mezdo poleg rednega zaslužka in sicer v nagrado za svoja prizadevanja in zaradi posebnega reda, ki velja zanje ih ki ga prenašajo mirno ter z zavestno vderino. Drugo priznanje^ je Duce hotel dati ženskemu delavstvu v mehanični in kovinski industriji, ki nadomešča pri delu moške. To žensko osebje bo dobilo zdaj 75%, 70% ali 60% tiste plače, ki je določena za strokovnjaško ročno delo v teh industrijah in to po treh razredih, v katere je razdeljeno žensko delavstvo. S tem bodo njegovi prejemki znatno zvišani. Razen tega bodo vsi delavci po italijanskih rudnikih dobivali od 28. oktobra dalje vztrajnostno nagrado po pet lir na dan za delo pod zemljo, po dve liri na dan pa za delo na površini. S tem bodo vsi rudarji deležni enakega postopanja. Korporacijski minister bo naglo uveljavil ta skupek važnih ukrepov, ki pomeni novo veličastno razdobje v fašistovski socialni politiki.
Poleg tega je Duce za dvajsetletnico revolucije zapovedal izdati še druge ukrepe, kakor: pomnožitev poviškov zaradi odlikovanj za vojaško hrabrost in sicer za zlato kolajno od 800 na 1500 lir letno, za srebrno od 250 do 750 lir letno, za bronasto od 100 na 300 lir letno. Podobno so povišane pokojnine, ki so zvezane z odlikovanji savojskega vojaškega reda.
Nagrada za osebje v državni službi in v pomožnih ustanovah. Duce je odločil, da se da državnim uslužbencem, vojaškim in civilnim, ki imajo rodbine in zaradi tega bolj čutijo sedanje
Italijanski vojaki na vzhodnem bojišču razumejo smisel svojih žrtev
Berlin, 24. oktobra, s. Vojni dopisnik Ernestfflmovanja nov smisel in novo vsebino. Zato so mla-Veit popisuje v listu »Volkischer Beobachter« ve- W di narodi naše celine odšli na tisoče_ kilometrov Čanje z oddelkom italijanske pehote po dnevih
srditih bojev na bojišču ob Donu. Najprej hvali prisrčno gostoljubnost italijanskih tovarišev, nato pa pripoveduje o razgovoru, ki ga je imel z njimi o pomenu vojskovanja na vzhodnem bojišču. Na neko vprašanje, ki ga je v tej zvezi zastavil, mu je jasno odgovoril nek italijanski tovariš.
Globokega pomena je — piše omenjeni vojni dopisnik — da so vprav italijanski vojaki razumeli stvarnost vojne na vzhodnem bojišču kljub dejstvu, da se morajo vojskovati 4000 km daleč od svojih domov, in sicer s sovražnikom, s katerim še nikdar niso imeli odločilnih bojev. Mi — tako se je izrazil italijanski tovariš — se borimo na vzhodnem bojišču kot fašisti in Evropejci. Ko smo pred 14 meseci zapustili Italijo, nam je Duce dal povelje, ki se še danes blešči na naših zastavah in se nam je globoko vtisnilo v naša srca. Dejal je: Vojskovanje na vzhodnem bojišču je nadaljevanje pohoda na Rim. Te njegove besede so bile za nas revolucionarni nagib za naš boj, ki se bije zunaj naših narodnih meja. Mi italijanski bojevniki na vzhodnem bojišu danes vemo, da je boj za svobodo naših narodov postal boj za Evropo in za novo človeštvo. Mi Italijani in Nemci se ne borimo več samo za svojo stvar. Mi smo odgovorni za bodočnost zahodne omike in za zmagoslavje svojega narodnega in družbenega reda. Z judovskim boljševizmom bo strt tudi judovski kapitalizem.
Da, prav tako je — potrjuje Veit. Zakon vojne nam je nalagal od leta 1939 do danes vedno nove odgovornosti in nove naloge. V začetku 6e je govorilo Ie o svobodi, o nemškem življenjskem prostoru in o svobodi italijan. pomorskih meja. Danes je vse to bilo že premagano, oziroma bolje rečeno, danes je vsa stvar dobila spričo evropskega poj-
daleč na sovjetsko ozemlje, ne zato, da bi uničili narode, ki tam prebivajo, temveč zato, da jih Evropa spet dobi nazaj in da jim vrnemo človeka vredno življenje.EvTopa mora končno postati neodvisna celina, dobiti zadosti prostora in hrane, skratka, postati mora celinska in gospodarsko neodvisna. Kdor se danes bojuje na vzhodnem bojišču, nosi zato s seboj poleg svojega ponosa in vere v lastni narod tudi vero v evropsko skupnost.
Nemarnosti v ruskem prometu
Stockholm, 24. oktobra, s. Po radijskem poročilu iz Moskve je »Pravda« posvetila dolg članek neprilikam, ki se dan za dnem ponavljajo pri železniških prevozih. Sovjetski list obtožuje ravnatelje industrijskih podjetij nerazumevanja in sabotaže in poudarja, da zakasnitve železniških prevozov povzročajo v vojnem času hudo škodo. »Treba bo skrbeti,« nadaljuje list, »da bo delo pri nakladanju in razkladanju vozov redno opravljeno. V rudnikih Kuznjeck je število praznih voz dvakrat večje od običajnega, medtem ko so v rudnikih Lenin in Molotov ugotovili, da je to število že devetkrat večje.* List zaključuje, da je tak položaj nevzdržen.
Tuja letala nad Švico
Bern, 24, okt. 6. Iz Švice uradno javljajo: V četrtek zvečer so tuja letala preletela zahodno Švico v smeri s severozahoda proti jugovzhodu in obratno. Nekatera letala so letela čez kantona Vaud in Ženevo. Dali so alarm v mnogih mestih, zlasti v Freiburgu in Neuchatelu, kjer je nastopilo tudi protiletalsko topništvo.
težave, enkratna nagrada v znesku petih mesečnih rodbinskih doklad in sicer od 28. oktobra dalje. Ista ugodnost je določena za osebje v pomožnih državnih ustanovah (Pokrajinskih upravah, občinah itd.)
Določitev dveh milijard lir za ljudska stanovanja. Duce je odločil, da je treba za državno uradništvo posebno upoštevati vprašanje stanovanj Zaradi tega je vlada 1. 1924 ustanovila Narodni zavod za hiše državnih uradnikov. Navzlic temu se čuti še živa potreba po stanovanjih za državne uradnike, ki pač pomenijo za velik del osebja glavno skrb. Zato je bilo odločeno, da bo omenjeni zavod takoj, ko bodo premagane sedanje prehodne težave, izvirajoče jz sedanjega stanja, ki preprečujejo izvedbo deil, poskrbel za zidavo novih hiš v znesku milijarde lir. Posebna določila bodo zagotovila plačevanje državnega prispevka za izvedbo tega programa. Za železniško osebje bo podobno poskrbela družba za državne železnice, ki sama zida in upravlja hiše. Da bi zagotovili izvedbo podobnega načrta za delavska stanovanja, so italijanski industrijo' na Ducejevo vabilo sklenili ustanoviti sklad v znessku miJijarde lir za zidavo ljudskih stanovanjskih hiš, brž ko bodo dovoljevale razmere. Te hiše naj nudijo ogromnemu številu delavstva bivališča po ugodnih pogojih.
Vladarska dvojica pri ogledu bombardirane Genove
Genova, 24. oktobra, s. Vzvišena suverena. Ni. Vel. Kralj in Cesar ter Ni. Vel. Kraljica in Cesarica sta v spremstvu generala Puntoniia, prvega svojega pribočnika, letalskega polkovnika Brancata. pribočnika, ter dvorne gospe vojvodinje di Cito. včerai ob pol dveh popoldne nepričakovano prispela v Genovo. Ni. Vel. Krali in Cesar se je v spremstvu genovskega prefekta Borriia takoi podal v razne mestne okraia, ki so bili prejšnjo noč prizadeti po sovražnikovih letalskih napadih. Povsod sc ie dolgo ustavil ter se zanimal za razne ukrepe, ki so iih izdale oblasti, zlasti za pomoč ranjencem. Ni. Vel. Kraljica in Cesarica se ie medtem v spremstvu svoje dvorne gospe mudila v bolnišnicah, kamor so bili prepeljali žrtve letalskega napada, in vsaki izkazala svojo vladarsko dobrosrčnost. Potem sta vzvišena vladarja skupno obiskala bolnišnice in zadeta poslopja ter povsod, čim so ju ljudje prepoznali, dala povod za navdušene manifestacije. Ob 17.15 sta se odpeljala iz Genove.
Rooseveltova žena dopotovala v London
Rim, 24. oktobra, s. Eleonora Roosevelt, žena predsednika Združenih ameriških držav, ie včeraj popoldne prispela v London v posebnem poslanstvu. Na postaii sta io soreiela angleški krali in kraljica.
Popis grozot v Stalingradu
Stockholm, 24. oktobra, s. Posebni dopisnik lista »Exchange Telegraph« se je po dolgi in naporni poti vrnil iz Stalingrada ter objavil prvo poročilo o svojih doživljajih v tem mestu. V popisu je naštel nešteto vasic, ki jih ni več. Ponekod je ostal le še kak zid. Po blatnih cestah se trudno pomikajo čete, ki jih Timoienko pošilja stalingrajskim branilcem na pomoč.
Promet je nereden in zmešan. Že 150 km pred Stalingradom začutiš dim velikanskih požarov, ki uničujejo mesto. Na edini železnici, ki na tem odseku še deluje, srečavaš dolge tovorne vlake z ranjenci in pohabljenci, ki jasno kažejo, kako hudo so zdelani. S prestrašenimi glasovi pripovedujejo o strahotah zadnjih dni, zlasti Se srdite boja moža na moža ter sovjetski umik iz nekaterih mestnih predelov.
Vesti 24. oktobra
Iz Španije je odpotovala v Nemčijo tretja »Sinja eskadra«, ki bo nadomestila drugo špansko le-_ talsko eskadro na ruskem bojišču.
Trije ameriški bombniki so na nekem kraju 15 km od Pekinga odvrgli bombe, ki so povzročile le neznatno škodo.
V bližini albanskega mesta Kruje so odkrili novo ležišče nafte, veliko 3000 ha. To področje je petkrat večje kakor ono pri Devoliju, ki ga že izkoriščajo.
Pred vojno je imela Sovjetska Rusija v Črnem morju trgovinske mornarice za okrog 500.000 ton, sedaj pa je ostalo le še 75.000 ton Ostanek te mornarice se poslužuje poslednjih sov. luk ob vzhodni obali Črnega morja. Baltiška trgovska mornarica je štela pred vojno 980.000 ton in je sedaj od tega ladjevja uničeno ali pa obsojeno na mirovanje v petrograjski luki 900.000 ton. Okoli 80.000 ton ladjevja pa prevaža blago v angleško-ameriških konvojih. Od vsega ostane le še trgovinska mornarica na Daljnem vzhodu, ki šteje okrog 380.000 ton.
Iz Banata je bilo poslano Grčiji 1070 vagonov pšenice, Italija pa bo letos poskrbela pšenico za setev
Švedski 6200 tonski parnik »Reinnmrenc, ki Jo
plul proti luki Goteborgu, je bil včeraj zjutraj ob sedmih potopljen. Posadka, ki je štela 37 mož, se je vea rešila.
Visoki komisar med skvadristi bataljona črnih srajc
»Nizza«
Predvčerajšnjim dopoldne se je poda! Visoki komisar na obisk v pro6tore, kjer je nastanjen bataljon skvadristov »Nizza«, kjer je bil sprejet od (ioveljnika Primoseniorja Tebaldija 2 vsemi predpisanimi častmi.
Potem, ko je pregledal oddelke, ki so bili v nastanitvenih prostorih, je Visoki komisar obiskal nekatere pisarne Poveljstva in tudi sejno dvorano. Primoeenior Tebaldi je predstavil oficirje bataljona.
Ekscelenca Grazioli jih je pozdravil e prijaznimi besedami tovarištva, povzdigujoč duh Stare straže iz Revolucije, ki je danes bolj kot kdaj prej popolnoma vdana Ducejevim navodilom. Končno je zapovedal pozdrav Kralju in Cesarju in je vzkliknil drznemu bataljonu »Nizza«.
Poveljnik bataljona se je najprisrčnejše zahvalil 13 obisk in je Ekscelenci Grazioliju vrnil vdan x>zdrav.
^ Nato se je Eksc. Grazioli zadržal na dvo-išču, kjer 60 bili zbrani bataljonski oddelki,
katere mu je predstavil Poveljnik. Potem, ko je tudi te oddelke tovariško pozdravil kot Visoki komisar, skvadrist in član Milice od njene ustanovitve naprej, je Eksc. Grazioli omenil bližnjo proslavo dvajsetletnice Pohoda na Rim, spominjal se je trdih časov ob začetku borbe, in podčrtal, da se je v teku let še bolj utrdila zvestoba in vdanost 'tare Straže do Duceja, ki je dal Italijanom ponos velike Domovine in Imperija.
Potem ko je orisal visoki duh, ki preveva Črne srajce, ki jim je dana čast. da se bore pod orožjem, v vrstah « «lavo ovenčanih Oboroženih Sil, jc Visoki komisar vzkliknil Kralju in Cesarju in Duceju, v neomajni gotovosti Zmage. Besede Ekscelence Graziolija so bile sprejete z gorečimi vzklikanji Duceju. Visoki komisar se je še dolgo časa zadržal med skvadristi s j katerimi je zapel himno revolucije. Nato je še 1 obiskal kuhinjo ter nato zapustil prostore Črnih srajc, potem ko je bil pozdravljen s predpisanimi častmi.
»Kdor zdaj ne spregleda, spregledati noče«
Možata beseda »Jutra« o pravih komunističnih namenih v Sloveniji
Ljubljaaa, 24. oktobra.
Današnje »Jutro« prinaša daljši članek pod naslovom Kategorije žrtev na komunistični črni listi«. Članek dokazuje, kako globoko so odjeknili zadnji komunistični umori v vseh slojih in v vseh političnih taborih našega naroda ter prinesli popolno, jasno in neizprosno ločitev duhov, ločitev, ki zahteva prav tako neizprosno izživljanje v dejanjih. Sestavek spada med najtehtnejše, kar je bilo v letu protikomunističnega boja pri nas napisanega, tako da čutimo dolžnost navesti iz njega naslednje odstavke:
Kakor kažejo dogodki, se ravnajo komunistični teroristi pri nas po tem navodilu svojega anarhističnega učitelja. Tudi oni so razdelili slovensko ljudstvo, ki odklanja njihovo strahovlado, na več kategorij, katere bi radi »likvidirali« drugo za drugo. Računajoč na kratkovidnost in lahkovernost ljudi, so s pretkano spretnostjo zlorabljali ostanke stare miselnosti in starih nasprotij iz dobe nesrečnih strankar-sko-političnih bojev. Upali so, da bodo skupine, katere so namenili šele za drugi ali tretji »obrok«, vsaj pasivno stale ob strani, če že ne bodo z njimi simpatizirale, dokler bi šlo za »likvidacijo« pripadnikov drugih taborov. Na žalost in sramoto je tej njihovi peklenski spletki in njihovim drugačnim enako hinavskim geslom marsikdo nasedel.
Odkritja o zločinih, ki so jih komunisti počenjali po deželi, in zadnji umori v Ljubljani sami so morali odpreti oči vsem. Res je tako, kakor je »Jutro« že enkrat ugotovilo: Kdor zdaj ne spregleda, ta pač spregledati noče ter se odkrito postavlja ob stran uničevalcev slovenskega ljudstva.
Med zadnjimi'žrtvami komunističnih umorov so bili z rajnkim dr. Natlačenom na čelu odlični možje in A-rli fantje iz katoliškega tabora. Za vselej bodo ohranili čast, da so spadali med prvo kategorijo na komunistično teroristični črni listi, torej med ljudi, ki so se jih komunisti najbolj bali. Toda nič bi ne bilo bolj napačnega, kakor če bi kdo iz teh zadnjih umorov sklepal, da se je ta morilska družba zarotila samo proti taboru, ki je videl v dr. Natlačenu enega svojih prvih mož. Največ žrtev je sicer padlo doslej iz tega tabora, a nihče naj se ne vara: Na črni listi teroristov so tudi pripadniki drugih skupin, vsi, ki sc ne uklanjajo komunističnemu diktatu, za ljudstvo tako nesrečnemu in samomorilnemu.
Pa čeprav bi šlo samo za katoliški tabor, ali čeprav bi šlo za katerega koli manj znanega javnega delavca, bi morali nastopiti vsi. ki hočejo ostati zvesti samemu sebi, in odločno povedati: Zločinski morilci ne bodo odločali o
življenju naših ljudi! V beli Ljubljani ne sme biti skrivališča in pribežališča zanje!
Prišel_ je čas, ko se morajo med Slovenci strniti vsi, ki se zavedajo svoje odgovornosti ter hočejo dobro sebi in svojemu ljudstvu. Strniti se morajo v sistematični in neizprosni borbi za odstranitev trockističnega tvora iz narodovega telesa. Naj končamo spet s citatom iz »satanskega katekizma«, ki pravi v svojem 5. paragrafu, da terorist »ne pozna nobenega prizanašanja do države in do celotnega civiliziranega razreda, prav tako pa tudi on ne sme pričakovati nobenega prizanašanja do sebe«. Res, korenito je treba iztrebiti komunistični terorizem med nami ter s tem omogočiti našemu kmetu, da bo spet mirno obdeloval svojo zemljo, našemu delavcu, da bo mirno opravljal svoje delo, našemu študen 1, da se bo v miru učil, materam in očetom, da ne bodo trepetali v večnem strahu za svoje otroke, da tako ohranimo družbo in ohranimo svoje ljudstvo!
Novice iz Države
, Dvajsetletnica pohoda na Rini bo proslavljena tudi v Goriziji. To nedeljo bodo v vsej kraljevini z velikimi slovesnostmi praznovali dvajsetletnico pohoda na Rim. Ob tej priložnosti je list »II Gaz-zettino« objavil članek, v katerem popisuje vse obsežno delo obnove in preureditve, ki ga je doživela Gorizija pod fašističnim režimom. Članek navaja številne nove javne zgradbe, nove ceste in vse obnovitveno delo, ko je bilo treba v vojni močno poškodovano mesto spet pozidati in mu dati lice, kakor ga kot središče pokrajine zasluži. List pravi, da se prebivalstvo hvaležno spominja ugodnosti, ki jih je bilo v teh dvajsetih letih deležno.
■ Požar v i6varni opeke. V kraju Bucovizza Pic-cola blizu Fiume je nastal sredi noči ogenj v opekarni, ki je last Angela Aita. Ogenj je nastal v glavnem tovarniškem delu, kjer so bili stroji, in od tod se je razširil na druge oddelke. Sicer se je ogenj posrečilo omejiti in nato pogasiti, vendar pa trpi lastnik za 70.000 lir škode, vrh tega, da bo obrat moral precej časa stati.
Plin usmrti! celo družino. Gospodar hiše. v kateri je stanovala družina delavca Berrina iz Torina, je opoldne zaduhal močan smrad po gorilnem plinu, ki je udarja! iz delavčevega stanovanja. Ker je zaslutil nesrečo, je poklical takoj reševalno postajo. Reševalci so vdrli v stanovanje in našli na posteljah mrtvega delavca, njegovo ženo in 7 letnega sina. Zvečer, ko so legli spat, je eden od domačih pozabil zapreti plinsko pipico in tako je prišlo do tragične nesreče.
Smern ce Vis. komisarja za ztrnsko pomoč
V prisotnosti podprefekta dr. Davida, načelnika kabineta dr. Bisia. svetnika Bulla je Eksc. Visoki komisar sprejel predsednika pokrajinskega podpornega urada in predsednika občinskega podpornega urada za mesto Ljubljana.
Ekscelenca Grazioli je potem, ko jc sprejel poročila, podal točna navodila za zimsko pomoč v prihodnji zimi. ki bo zavzela še večji obseg kakor lansko leto v korist vseh potrebnih.
Razglas
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino in Poveljnik XI- Armadnega Zbora glede na razglas z dne 24. aprila 1942-XX. dajeta na znanje:
8. t. m. je v Ljubljani neki komunist ubil organa javne varnosti Slovenca Kukoviča Kazimirja. Upoštevaje razglas z dne 24. aprila je bilo potem, ki jo brezuspešno potekel določeni čas, da bi se odkril krivec tega zločina, ustreljenih osem ose!), zanesljivo krivih terorističnega in komunističnega udejstvovanja.
13.	t. m. je n-"ki komunist ubil v Ljubljani dr. Marka Natlačena. Upoštevaje razglas z dne 24. aprila t. 1. je bilo ustreljenih 24 oseb, zanesljivo krivih terorističnega in komunističnega udejstvovanja.
4.	t. m. so komunistični elementi ubili v Starem trgu Vauk Lucijo. Upoštevaje razglas z dne 24. aprila t .1. je bila potem, ko je lireuspeš-no potekel določeni čas, da bi se odkril krivec tega zločina, ustreljena oseba, zanesljivo kriva terorističnega in komunističnega udejstvovanja. Ustrelitev je bila izvršena 19. t. m.
Obnovite potrdila o obiskovanju šole
Blagajna za izplačevanje druž. doklad poziva vse druž. poglavarje, da ob pričetku novega šol-gajna za izplačevanje družinskih doklad poziva vse družinske poglavarje, da ob pričetku novega šolskega leta znova preskrbe za svoje otroke dokazila o obiskovanju šole. Zato morajo družinski poglavar ji-delavci predložiti potrdila o posečanju srednje ali njej sorodne šole za vse svoje otroke od izpolnjenega 14. do izpolnjenega 16. leta 6taro6ti, družinski poglavarji-namešvenci pa za otroke od
14.	do izpolnjenega 18. leta starosti. Za otroke mlajše od 14 let takšna potrdila niso potrebna. Šolska potrdila je treba poslati tisti ustanovi socialnega zavarovanja (Zavod za socialno zavarovanje, Bolniška blagajna trgovskega, bolniškega in podpornega društva, »Merkur«, Glavna bratovska skladnica), ki je družinskemu poglavarju doklade nazadnje nakazala. Vsakomur, ki do 10. novembra t. 1. ne bi dokazal, da njegovi otroci, 6tarejši od 14 let, še obiskujejo srednjo ali njej sorodno šolo, bo blagajna z mesecem oktobrom ustavila zanje izplačevanje doklad. — Blagajna za izplačevanje družinskih doklad.
Dolga razprava o
Zaporne in denarne
Ljubljana, 24. oktobra. J Zadnje razprave o navijanju cen v dvorani 79 okrožnega sodišča so bile takole proti koncu avgusta, ko so bile izrečene sodbe proti štirim obtožencem. V tem letu je bilo na okrožnem sodišču doslej obsojenih zaradi navijanja cen in veriženja 83 obtožencev na skupno 311 dni zapora in 8150 lir denarne kazni.
Ta teden so ljubljanski časopisi objavili kazni, ki jih je izrekla Kraljeva kvestura proti raznim kršiteljem vseh protidraginjskih uredb in določil. Po tem seznamu je bilo v Ljubljeni 4o pridobitnikov in zasebnikov kaznovanih. Od teh nekaleri na zaporno in denarno, drugi pa samo na denarno kazen. Upravna oblast prve stopnje je kaznovala nekatere na skupno 70 dni zapora, vse pa na skupno denarno kazen 60.400 lir. Bilo je med njimi 16 posestnikov, ki so bili kaznovani zaradi mleka na skupno 31.300 lir, dalje so bili kaznovani mnogi mesarji in drugi prodajalci. Nekateri pridobitniki so bili prijavljeni sodišču, kjer bodo prejeli še sodno kazen.
Pred kazenskim sodnikom-poedincem sta bili na okrožnem sodišču te dni dve razpravi zaradi navijanja cen kremi za čevlje. Prva razprava je bila 10. t. m., ki je bila prekinjena, da *o bili na drugi razpravi v četrtek 21. t. 111. izvedeni še razni dopolnilni dokazi
Izdelovalec kemičnih izdelkov, lastnik tovarne Jadran,. Ivan L., je bil obtožen od državnega tožilca, da je od 5. avgusta lani v Ljubljani prodajal, med drugimi tudi trgovskemu pomočniku Benjaminu B., kremo za čvelje št. 1. ducat po 30.40 lire, čistilni p ra šel Svetol 5t. 1 po 1-90 lire in čistilni prašek št. 2 po 1.50 lire komad, da je kot trgovec zahteval za svoje blago višje cene od one, ki je bila v veljavi na dan 15. marca 1941.
Z njim je bil dalje soobtožen trgovski pomočnik Benjamin B., da je brez dovoljenja pristojne občinske oblasti kot posrednik prodal neki trgovki v Ljubljani ducat kreme za čevlje po 35 lir, čistilni prašek Svetol št. 1 po 2.30 lire in št. 2 po 3.60 lire komad in se je pri tem poslužil fakture na tuje ime, da je kot posrednik zahteval za bla-
Šport
Hermes je začel z namiznim tenisom
Da ie bil vprav Hermes med najVečiimi domačimi poborniki lepega namiznega športa, nam ni treba posebej poudarjati. Športniki, ki se zanimajo za to športno panogo, in teh ni malo, se še prav gotovo spomin iaio, da so vprav Hermežani dali iz svoie srede bivše državne prvake z Marinkom na čelu. Hermes jc bil klub ki je imel močno gardo izvrstnih namiznih igralcev, in kjer so se ti pokazali, ie bila lepa in ogorčena borba. Potem pa ie table teniška sekciia kar nekam zaspala in ni nastopala več na prireditvah. Zakai ie do tega prišlo, ne bomo razmotrivali. pač pa ie vso pohvale vredno, da se ie sekciia spet zbudila in ho začela igrati in nastopati. Jutri bodo začeli Ilermežani svojo letošnjo igralno sezono. Ob 9 dopoldne se bodo zbrali v svojih lepih iaralnih prostorih hotela Miklič vsi Hermežani. icralci in njegovi prijatelji, da se bodo pomenili med seboi in pokazali, kai so pozabili in kai so pridobili. Hermežanska sekciia vabi vse, ki se zanimajo za to panogo športa, da se vpišeio v njegove vrste, to tem bolj. ker ie članarina nizka in je za žogice vsestransko poskrbljeno.
Četrto kolo državnega nogometnega prvenstva
Jutri bodo po vsej Italiji nadaljevali s prvenstvenim nogometnim plesom. Na sporedu so tele tekme: V A razredu bodo nastopili tile pari: Roma: Roma : Milano, Bari: Bari . Lazio, Livorno: Livorno : Liguria, Firenze: Firorentina : Vicenza, Genova: Genova : Venezia, Torino: Juventus : Torino, Milano: Ambrosiana : Atalanta in v Triestu: Tri-estina : Bologna.
*
V A razredu bo jutri vsekakor največje zanimanje za srečanje med Romo in Milanom v Romi. Uganjevati, kdo bo zmagal, je preuranjeno. Roma ima prednost domačega igrišča sicer pa sta obe moštvi dokaj izenačeni. Vodeči Livorno bo imel doma v gosteh Ligurio in pripisujemo mu, da ji bo odvzel spet obe točki ter tako še za eno nedeljo ostal na čelu tabele Genova, ki ima enako število točk kot Ambrosiana in Roma, bo doma imela opravka z Venezio, ki pa ni. kot kaže, v taki formi kot je bila lansko leto. Tudi v srečanju med Ambrosiano in Atalanto v Milanu pripisujemo vso zmago domači enajsterici. Sosednja Triestina bo imela spet tekmo doma. Igrala bo proti Bologni. Dozdaj sta si obe enajstorici nabrali isto število točk. Ali bo igrala spet v četrto neodločno? Pa ja ne. Triestinci že težko pričakujejo popolnega izkupička in tudi potreben je že moštvu, saj dozdaj si je nabrala le tri točke, p? čeprav ie že dve tekmi odigrala na domačem igrišču Predzadnja Liguria bo morala spet po kostanj na tuje — v Torino in le malo je verjetno, da bo uspela. Tudi Vicenza ima malo upanja na uspeh, saj mora v vročo Firenzo, kjer bodo najbrže domači Fiorentinci izkupili ves dobiček. —
kremi za čevlje
kazni za navijalce
go višjo, od oblastva določeno ceno, da je izdal neresničen račun in da je uvajal novo, neobičajno posredovanje v prometu z življenjskimi potrebščinami, kakor poudarja obtožnica, kar se pravi po domače in v ljubljanskem žargonu, da je verižil s kremo in čistilnim^ praškom.
Prvi je bil obtožen zaradi prestopka po čl.
7.	uredbe o cenah, drugi pa tildi poleg tega prestopka še prestopka čl. 3. uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekuiicaje.
Prvi obtoženec je dejansko priznal, da je prodal drugemu obtožencu blago po omenjenih cenah, navajal pa je v svojo razbremenitev, da je hil primoran cene blagu zvišati iz treh razlogov, med drugim tudi zato, ker so se dvignile cene surovinam, ki so potrebne za izdelovanje kreme za čevlje in za čistilne praške. Naslovil je drugače že 5. avgusta 1941 na Visoki komisariat vlogo za zvišanje cen svojim kemičnim izdelkom, toda njeno rešitev je prejel šele 18. maja letos. Tej njegovi trditvi nasprotno je sodišče dognalo pri Prevodu, da ie obtoženec res napravil vlogo za zvišanje cen svojim izdelkom, toda zavod je takoi po vlogi zahteval od obtoženca, da naj predloži točno kalkulacijo glede izdelave kreme. To kalkulacijo pa je predlož-T šele 6. maja letos, nakar je čez nekaj dni prejel rešitev Visokega komisarja. Obtoženec je dalje navajal še razne razloge, da ni prekoračil določil glede maksimalnih cen. Drugi obtoženec je priznal, da je kupil od prvega blago po označenih cenah in blago potem prodal na n rej, toda tudi on se je držal pri prodaji primernega . dobička, kakor ie dovoljen. V smislu § 280 k. z. sta bila oba obtoženca po izvedbi vseh dokazov oproščena. Državni tožilec je proti sodbi prijavil priziv.
Končno naj omenimo, da navijalci in verižni-ki niso deležni velike amnestije Nj. Vel. Kralja in Cesaria Nekateri so se namreč tolažili, da bodo mogoče tudi oni dosegli pomiloščenje ter jim ne bo treba prestati zapornih kazni in plačati visokih denarnih glob. To ne drži in je jasna interpretacija, ki je bila objavljena v dnevnem časopisju.
Avviso importante
Valen oglas
La Soc. Italiana Nola d‘0ro di Osimo (orov. di Ancona), inauguran-do il nuovo štabih mento, desi-rlera favorira 200nuovi Clienti nei-l’acquisto deli« sne fisarmoniche di farna moudiale. — Mette per-tanto m venditn 200 sirumenti del modello lMPERO, con vocl tn 3a/5a a 1 registrn, oi segnenti prezzi eccezionaii di propaganda 34tasti 48bassi;pr.list.l700 per L. 1450 37 „	80	„	„	„ 2150 „ L. 1850
41 „ 120	.......... 2350 „ L. 1150
Per poter beneficiare di tale oeca-aione eccezionale oceorre 1* Inviare »ubito l’ordinazione atla Soc. Italiana NOT« D’0(0 dl Osimo (profinciadllncona), acccmpaguaia dal retativo imoorto;
2“ tlnire alTordinazione lapresente inserzione o ui<biicitaria.
La NO n D'0I0 aarantlica por clnaui anni tulil i tuol sltumenii da ogni dlfatto dl tabbrlcazlone. l/inihmlo e >1 tras ortu nel Hegnodei suddetti 200strumenli 6 gratuito.
NOTA D’ORO
armonlca dl cissso poznana harmonika
tila quallM fonlcha ■ iloganza Im-paccaolle - roslruzone perfetta Visi
___________ pori
Visana g'asbone zmotnosti -hilina eleia.ics - Popolna Izdelava
Broi-
Soc. Italiana Nota d'Oro, Osimo (prov. Ancona) zeli ot> otvoritvi novega obrata omogočiti 200 novim odje malcem naknn svoiib svetovnozna-nib harmonik Zato bo d»la v oromet 200 glasbil modela IMPERO 7, glasovi 3a 5a na I register po sledečih izjemnih propagandnih cenah:
34 tipk 48 basov cena no cenika
U 1700 za L. 1450 37 tipk 80 basov cena no ceniku
L. 2150 za t. 1850 41 tipk 120 basov cena po ceni; n
L. 2350 za L. 1850
Da se moremo okoristiti s to izredno priliko, le potrebno.
1. nemudoma poslati naročilo 7. odgovarjajočim zneskom vieri 11» naslov Soc. Italiana NOTA B'OAO, Osimo (prov. Ancona).
2. priložiti naročilu ta oglas.
NOTI D'ORO lamči pot lot za vsa napaki pri fzdolavi svojih glasbil. Zavomina in prevo« v Kraljevini sta za zgoraj omeniena glasbila brezDlačna.
Zorko Simčič:
Filozofizem
»V čem? Čudno, da vsakdo to izprašuje. Najprej je treba napeti platno iu tu se že pričenja duševno delo. Kajti vzamete lahko platno, o katerem danes, po vašem normalno, pravimo, da je be-
lo, ali pa drugo, o katerem pravimo, da je črno. Ko je platno napeto, sedem predenj in mislim, kakšen naslov bi mu dal. Vidite, pri nas ni možno, da bi štirje ali še več slikarjev imenovalo svojo Bliko recimo: Zimska pokrajina. Takoj ko je ta naslov vpisan v imenik, je konec. Kajti gledalec more že pred eno tako eliko razvili vso svojo fantazijo. Da
ne govorimo tu tudi o ekonomskem stališču. kajti več slik z istim naslovom bi bilo brez pomena. Torej sedem in mislim na naslov, da bi gledalec imel neko oporišče za razumevanje in za vzgon svoje domišljije. To je vse, a verjemite mi, da je mnogo!«
»Dovolite mi!< je dejal, ko je videl, da pripravljam svoj aparat, in stopil je k oknu. Previdno je spustil zavese, da se je svetloba enakomerno razlila po ateljeju.
»Zato namreč, da se razbijejo tiste stvari, ki jim vi pravite, da so žarki. Res čudno je na svetu. Vidimo neko stvar, čutimo jo, toda ko vse premislimo, le spoznamo, da nas čuti le varajo in da v rc-snici ničesar ni.«
. Napravil sem Iri posnetke d’ficole noire.
»Prva slika je nekoliko nerazločna. Toda gledalec, ki ima le nekoliko smisla za umetnost, bo takoj opazil, da nam slika predstavlja. .«, nekoliko se mu je zataknilo in brž je pogledal v seznam, »nam torej predstavlja nočno izkrcavanje zamorcev ob zatemnjeni obali Črnega morja. Je to ena mojih zadnjih velikih mojstrovin, a priznam, da je treba
za ta dejstva	imeti	precej	fantazije.« Jfzačel in	vendar so njegove slike polne
Pomaknila sva se dalje — pod sli-1 nekega duha. Pri nas izobrazba nič ne ko: 2	(pomeni.	Ta je bil, še preden se je po-
»Genezis!	1	Mojz	1,	2a.«	Isvetil slikarstvu, navaden dimnikarski
»?!«	Ivajenec.	Ni čudno, da je takoj stopil v
»... in tema je bila nad brezdanjim jficolenoire. Danes stavljam nanj svoje vodovjem,« je dodal čez čas, ko sem galnajvečje upe. Ta slika nam predstavlja začudeno pogledal. »Slika pred stvarje-" njem sveta, ki služi kot sijajna psiholo-
1 S :‘\rV
'V' V ti:
ška priprava za razumevanje bodisi Michelangelove ali Fugelove ali pa kakšne druge slike o ustvarjenju sveta.
Sledijo študije, ki bi jih lahko imenovali »oglja«. Neka slika je predstav-, ljala prerez dijakovih možganov predfosnutek za platnice h Kellermauovi knji-niatemalično nalogo.«	Igi:	Prodor.« (Slika 3.)
Nato mi je pokazal še nekaj manjših? Po nekaj minutnem razgovoru o na-skic in slednjič sliko nekega začetnika.gčrtih, če se sme to razgovor imenovati, »Poglejte! Pred letom dni je komaj!kajti govoril je skoraj ves čas le on, in
je nehal le takrat, kadar je moral zaradi prehitrega govorjenja kašljali, sem se poslovil Preden sem odšel, sem še enkrat fotografiral prizor iz Geneze. Da bi slika prišla čim bolj do izraza, sem pustil fotoaparat kar zaprt ko sem pritisnil na sprožilec.
»Nor, a učen!« sem si dejal z de Gui-che iz Cyrano de Bergeraca, ko mu je ta razlagal svoje polete na luno, in sem stopal iz Slikarjeve hiše. Ravno sem odpiral vežna vrata, ko je ta ves poten pritekel za menoj.
»Oprostite!« je dejal ves preplašen. »Zmotil sem se, kruto zmotil! Druga slika ne predstavlja ustvaritve sveta, ampak prva!« Šele -sedaj da je opazil pomoto
Ko sem mu dejal, da me to prav ntf ne moti, me ’ pričel objemati, češ da že vidi, da sem postal eden maloštevilnih ki ga razumejo.
Med potjo sem si kupil nekaj metrov belega platna, ko sem prišel domov, sem takoj lastnoroč: o napisal pro»njo sprejem v blaznico...
< | (Konec.)
Iz komunističnega »raja« v novomeški okolici
Komunistični raj, ki so ga partizani obljubljali, je izginil. Lažnjivcu in hinavcu verjameš le tako dolgo, dokler ga ne spoznaš. Čim večja je bila laž in hinavščina, čim bolj priliznjene in medene so bile besede, tem bridkejše je razočaranje, jeza in sovraštvo nad njim, ki se ti je zdel najboljši in ti je obljubljal najboljše, pa vidiš, da je tvojo lahkovernost izrabil le za dosego svojih najgrših namenov in ciljev.
Tako je s pabtizani. Obljubljali so pod krinko OF raj, pa so zapeljali ljudstvo v pekel. — Ljudje so spregledali. Kako bridko je razočaranje, kako velika jeza in sovraštvo do tistih, ki so z lepimi besedami in še lepšimi obljubami zapeljali naš narod v tako žalost in grozo in uničenje!
Naj navedemo nekaj primerov iz bližnje in daljnje okolicen Novega mesta: V vaseh pod Gorjanci so partizani v juniju mesecu ustanavljali svoje republike. Glavni osnovatelj in vodja je bil zloglasni Paderšič Vinko. On in njegovi pristaši so prirejali shode in sestanke, na katerih so lagali ljudstvu, da so partizani osvobodili že vso pokrajino. Kmetje pod Gorjanci niso preveč veseli svojih osvoboditeljev, saj so jim pripravili požig in razdejanje domačij. Največji teror nad u boe im ljudstvom so uganjali Paderšič Vinko in niegov brat, nadalje Skupek Rudi in Urbanc iz Tolstgeea vrha ter Lukse Franc in Pavlič.
Partizani pa so pobirali za svoje potrebe tudi davek. Da bi pa kmete malo potolažili, so jim dejali:	Ocenite vsak svoje posestvo, koliko
čeno, storjeno. Vsak kmet si je ocenil posestvo, 6eveda čim manj, tako da je prišlo le nekaj lir davka na mesec. Bili so kar zadovoljni. Zadovoljni pa niso bili partizani. Kosov Vinko, ki je vodil partizansko upravo, je sklical shod-miting, na katerem so določili 80 lir davka na mesec za vsakega posestnika. Kmetje so bili ogorčeni: Najprej nič davka, potem malo, sedaj pa celih 80 lir na mesec! To vendar ne gre,« so ugovariali kmetje. >Kako vendar držite besedo, tovariši!« Toda
»tovariš« Kos je udaril po mizi:
»Mi rabimo denar in dali ga boste: Osemdeset lir na mesec boste dali t Če to ne bo dosti pa
osemtisoč in če še to ne bo dovolj, pa polovico posestva.« Davke je bilo treba plačati in s tem je bilo konec partizanske veljave v škocjanski dolini. Ko se je stegnila druga roka nad dolino, so vsi partizani zbežali kot zajci. Ljudje pa so se oddahnili, naveličani partizanskih dobrot
Tudi v Suhi Krajini so partizani navduševali ljudi za svojo svobodo. Tako je v neko vas prišel partizanski govornik Pritoževal se je, kako malo prijateljev imajo partizani v tej vasi. Samo šest jih je. Vse druge,, ki so proti njim, je treba pobiti. Takrat je razjarjeno ljudstvo, ki ga je poslušalo, dvignilo roke proti njemu. Nekaj fantov pa je govornika zagrabilo in ga treščilo ob tla.
Tako se narod maščuje
nad partizanskimi nasilneži.
Tudi po Trški gori in sosednjih vaseh, vse tja do Straže in Soteske so partizani terorizirali tamošnje ljudgstvo. Velik strah ljudi je bil upravičen, saj so samo v prečenski fari pobili partizani kar sedem ljudi, o katerih nihče ne ve nič slabega. To so: župnik Komljanec, njegov hlapec Pašič Alojz, brata Tone in Lojze Murgelj, Murn Ivan, Murgelj Janez in Mihič. Mnogo ljudi pa je od partizanov obsojenih na smrt, toda partizani svojih nakan ne morejo izvršiti. Glavni zastopniki partizanstva v teh krajih so: Zupančič, po domače Baši iz Dalnjega vrha, ki je komisar in je zahteval smrt župnika in obeh bratov Murgelj, Špringre v Podgori, ki se je kar s celo družino preselil na Brezovo reber. Ta je kriv smrti Murna Ivana. Tudi v Prečni so podpiratelji^ partizanov. Do nedavna so se v vasi strojile kože za partizano. Načrti za vse partizanske nakane in grozodejstva so se kovali v gostilni Pečarič. Tu je doma Stanko Pečarič, ki je odpeljal v smrt župnika Komljanca in njegovega hlapca. Pomagal pa mu je faliran študent Saje iz Bršljina. Ljudje so se ju dobro zapomnili, ko so jih videli, kako sta z drugimi partizani vodila skozi vasi svoje žrtve na morišče za Hmeljnikom. V gostilni Pečarič so se vedno shajali razni elementi, za katere imena se točno ve, čeprav oni mislijo, da ljudje lega ne vedo.
Središče partizanstva za topliški okraj je bilo na Podstenicah. Tam se je partizanstvo začelo že pozimi. Partizanski komandant je bil neki Slobodan. V glavnem pa se je pričelo po Vel. noči. Ko so prišli partizani v vasi, so jih prebivalci prosili, naj ne hodijo tod, da ne bo nesreče. Odgovorili so jim, da ravno to hočejo.
Civilni komisar je bil neki Kogo. Pisarno so imeli v hiši šumske uprave na Podstenicah. Vodila jo je prof. Pavla Mastnak, uslužbena v Novem mestu. Važno vlogo pri dajanju odredb vaščanom je bila Furlanova žena, ki je bila nekdaj v Moskvi. Važna osebnost je bil komandant lagerja in odreda Furlan. Vodilne osebnosti so bile še: kom. bat. Martin, kom. 1. čete Daroyc Franc iz Meniške vasi, kom. udarne čete nad Obrhom pa je bil Pelko Florijan. Komisar čete za Podstenice je bil Pavel šiška. O tem pravijo, da je ubil Turka, gimnazijca iz Šmihela, drugi pa pravijo, da ga je ubil Šober Jože. trgovski pomočnik. Na Podstenicah so bile razne delavnice, katerih vsaka je imela svojega poveljnika. Tako sta bila povelj. Zupanc Rudolf, mesar, in njegova žena Marija. Pozneje sta bila odstavljena, ker sla baje ljudi preveč strahovala in rekla, da je celo štab premalo rdeč in ga je treba pobiti. Štab je od časa do časa prirejal
bankete in slavnosti,
ki so trajale tudi teden dni. Kadar so bile take slavnosti, so bile straže podvojene in prepovedano vsako gibanje ljudstva. Na teh pojedinah je bil stalen gost učitelj Šlibar s svojo ženo, Rome ter Martini Tudi učitelj Ambrožič iz Čermošnjic in njegova žena Mica sta bila vedno navzoča. Ambrožič je bil namreč propagandist. Hodil je stalno na seje in navduševal Hudi za komunizem Imel je nalogo organizirati štiri mesečne tečaje za navadne ljudi, iz katerih naj bi izšli učitetii za proletariat Smrtne obsodbe so se izvrševale na južni strani Podstenic. Od tu so se večkrat slišali obupni klici.
Partizani so lagali ljudstvu, pa jih je ljudstvo spoznalo in jim obrnilo ne samo hrbte, ampak tudi z vso jezo varanega udarilo po njih. Partizani so mislili, da bodo po mili volji gospodarili s slovenskim ljudstvom, kakor bi »o jim pač ljubilo, zavrgli so narod in vem zato iih bije sedaj smrtnonosni bič!
i
S Hrvaškega
Z odlokom Poglavnika je bil imenovan za izrednega poslanika 2. razreda s pravicami uradnika IV. skupine pri hrvatskem poslaništvu pri Kviri-nalu Ervin knez Lobkovitz.
V Jelenju blizu Kastra je umrla dobra mati in katoličanka Frančiška Juretič, mati sedemnajstih otrok, od katerih je 13 še živih. Na zadnji poti so jo spremili vsi vaščani. Njen najstarejši sin dr. Avguštin Juretič je znan tudi v slovenskih katoliških krogih kot bivši konzultor belgrajske nadškofije in kot predsednik zagrebške zadružne zveze.
Prva muslimanka naredila sodniški izpit. Pred izpitno komisijo vrhovnega sodišča v Sarajevu je položila sodniški izpit kot prva muslikanka sodnij-ska pripravnica Zehra Kučukalič.
V Knežiji v Zagreba je bil na zelo svečan način posvečen temeljni kamen cerkve, ki jo grade salezijanci v čast Materi božji Pomočnici. Ta cerkev bo po svoji velikosti in prostornosti ena največjih cerkva v Zagrebu in bo stala v enem najbolj revnih predelov mesta. Blagoslovitev je izvršil nadškof dr. Stepinec.
Tri nove zdravstvene postaje za zdravljenje živine. Pretekli mesec je bila izročena svojemu namenu postaja za zdravljenje živine v Petrijancu pri Varaždinu. Kmalu bosta pa dovršeni enaki postaji v Bednji in Jalžabetu.
Hrvaški zastopniki za trgovino in industrijo so pred nekaj dnevi odpotovali v Italijo, kjer bodo ostali dva dni, da se pomneoijo o skupnih trgovskih zadevah z italijanskimi predstavniki trgovinskega ministrstva.
Zdaj je znova urejen avtobusni promet med Zagrebom in Varaždinom. Vozovnica od enega kraja do drugega stane 170 kun. Dnevno je enkratni promet v sako smer.
V Liegnitzu v Šleziji so na državnih opernih deskah predstavili tamkajšnjemu občinstvu hrvaško opero Ero z onega sveta. Gledališče je bilo v nemških in hrvaških zastavah, kar je dokazovalo lesno prijateljstvo med obema državama. — Dan po uprizoritvi opere je izvajala hrvaška pianistka Melita Lorkovič velik koncert, ki je bil sijajno obiskan.
Vse hrvaške gasilske župe bodo v kratkem dobile aparat za umetno dihanje. Te aparate bodo potem župna gasilska načelstva razdelila med po-edina društva.
Pred dnevi so imeli v Varaždinu redno letno skupščino hrvaško-nemškega društva.
Tudi Varaždinci pridno zbirajo denar-za moderno prenovitev največje hrvaške božje poti pri Mariji Bistrici.
01, priliki 25 letnice, odkar je bilo v Vinkovih ustanovljeno nogometno moštvo Cibalije, so bile v mestu lepe športne prireditve. Višek je proslava dosegla v tein. da ie domače moštvo nastopilo proti sedanju državnemu prvaku Concor-diji. Rezultat je bil 6:3 za prvaka.
Ljubljana
Koledar
Danes, sobota 24. oktobra: Rafael, n.
Jutri, nedelja 25. oktobra, Kristus Kralj.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva c. 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Ko-motar, Vič, Tržaška cesta
Zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20 do ponedeljka do 8 zjutraj mestni višji zdravstveni svetnik dr. Mis Franta, Poljanska 15.
Starši prizadetih učencev se obveščajo, da so ravnatelji srednjih šol in upravitelji meščanskih šol pooblaščeni, da vpisujejo in pripuščajo k iz-I pitom (razen velike mature) učence lastnega zavoda do 10. novembra. Do tedaj se smejo opravljati tudi sprejemni izpiti na srednjih šolah.
Gregorinov »Oče naš...«, sedem podob iz življenja, bodo uprizorili v dramskem gledališču prvič kot popoldansko predstavo na praznik Kristusa Kralja, v nedeljo, 25. t. m. Opozariamo na to učinkovito delo, ker nudi mnogo lepega! Začetek predstave bo ob 15, konec ob 17.45, Preskrbite si vstopnice v predprodaji!
Ravnateljstvo IV. moške realne gimnazije v Ljubljani obvešča vse učence, da so do 10. novembra t. 1. možni še vsi izpiti razen višjega tečajnega izpita, torej popravni, razredni, privatni, nižji tečajni in sprejemni izpiti.
i------------------------------------in
Vse zn leto I
KNJIGE,
ZVEZKE, PERESA, RISALNE POTREBŠČINE, AKTOVKE, MAPE itd.
dobite v
LJUDSKI KNJIGARNI
Pred škofijo 5 - Podružnica Miklošičeva 5
Ljubljansko gledališče
DRAMA:
Sobota, 24. oktobra zaprto.
Nedelja, 25. okt. ob 10.30: »Poročno darilo«.
Izven. Zelo znižane cene od 10 L navzdol.
Ob 15: »Oče naš . . .« Izven.
Ponedeljek, 26. oktobra zaprto.
OPERA:
Sobota, 24. oktobra ob 16: »Seviljski brivect.
Red B.
Nedelja, 25. oktobra ob 16: *Gasparoncc. Opereta, Izven. Cene od 24 lir navzdol. Ponedeljek, 26. oktobra zaprto.
Matineja v Drami. Novost v letošnji sezoni so nedeljske dopoldanske dramske predstave. Doslej so bile v navadi le kot mladinske; ker pa je z omejeno policijsko uro čas za dve nedeljski predstavi popoldne in z.yeoerr»krajšan, je upati da se bo tudi obisk dopoldanskih predstav dobro obnesel. V nedeljo ob 10.30 bo po cenah od 10 lir navzdol uprizorjena Forzanova igra:	»Poročno
darilo«, ki je vsebinsko zelo prikupna tridejanska komedija.
E. Gregorin: »Oče naš...« Ta dramatski ciklus je našel pri občinstvu izredno veliko zanimanje. V interesu občinstva je, da 6i pravočasno v predprodaji zagotovi vstopnice in se na ta način izogne navalu pri blagajni pred začetkom predstave, ki bo v nedeljo ob 15.
G. Rossini: »Seviljski brivec«. Komična opera v štirih slikah. Osebe:	grof Almaviva —
Lipušček, Bartolo — Zupan, Rozina — Ivančičeva, Figaro - Janko. Bazilio - Betetto, Fiorello - Dolničar, Berta — Stritarjeva, poveljnik straže — An-žlovar. Dirigent: D. Zebre. Režija in 6cena: C. Debevec. Zborovodja: R. Simoniti.
SGARAVATTI tENENTI t. A„ PADOVA
Sementi di Ortaggi, Foraggi ««. Semena za zelenjavo, krmila itd.
Chiedere offerte. — Zahtevajte ponudbe.
ROKODELSKI ODER
Jutri ob 3 popoldne bo ponovitev komedije »Firme«. Napisal jo je poljski pisatelj Marjan He-mar. »Firma« se odlikuje po svoji globoki in obenem tako zabavni vsebini Zelo zanimivo je tudi okolje, v katerem se dejanje vrši. Vsem, ki se hočejo od srca nasmejati in uživati ob lepi vsebini, obisk toplo priporočamo. Predprodaja vstopnic od 10 do 12 in dve uri pred predstavo v društveni pisarni, Petrarkova 12-1. nadstropje.
NAPOU
MILANO
O čudežu O sram žarnice
Del prodigio della Lampada Osram
Attraverso numeroie trafile di diamante, il filo di tungsteno delle lampade OSRAM-D e ridotto, con la massima uniformira possibile, ad una estrema sot« tigliezza. 1 kg. di questo filo del diam. di mm. 1/100 potrebbe coprire la distanza Milano • Napoli. Ouanto piu uniforme £ il diametro del filamente lanto piu • tatt* t la spirale che con esso si forma t lanlo piu alta refficienze luminosA.
Percid si ottiene con le LAMPADE OSRAM-D molta luce • poco consumo
Z vlečenjem skori številne dijaman-tne odprtine stanjšamo žico OSRAM žarnice kar najbolj enakomerno na najmanjšo debelino. 1 kg. te žice bi mog^l zvezati Milano z Nepo/ lijem. Cim bolj enakomeren ie premer žice tem botj pravilna je iz nje napravljena vijačnica in tem večji je svetlobni učinek.
Zato dosežemo z
O S R AM-D ŽARNICO mnogo milobe in majhno porabo
G O
GRENAK "1918
BJEtt'VERMUT
AMARO
VERMUT BIANCO
V. HEISER
125
Zdravnik gre € križem svet
V Libanonu se je položaj nekoliko ^ pomiril, odkar so Dru/.i dobili neke vrste republikansko upravo, arabske šele pa delno samoupravo. Zdravstve-j na služba je bila skoraj docela v vo-( jaških rokah, za civilno prebivalstvo pa se je bore malo storilo. Imel sem vtis, da če bi začeli s splošno preiskavo glede malarije, bi dali s tem pobn-l do k popolni preosnovi zdravstvene službe, in Sirci bi tako dobili tisto pomoč, ki so je bili res nujno potrebni v boju proli boleznim.	|
Ko sem 1». maja 1921 prišel v Bei-rut, nisem mogel dobiti nobene redne ladje za pot v London, kjer bi se mo-( ral 1. junija na vsak način sestati z, dr. Vincentom, da bi se pogovorila o načrtu zdravstvenega zavoda. Nobena ladijska družba mi ni mogla sveto-1 vati, katero jjot naj ltberem. da bom ob pravem času dospel na cilj. Sam nisem vedel, kaj bi ukrenil. — Ves v j obupu sem hodil po pristanišču in povsod izpraševal. Nazadnje sem pri-j šel v zvezo z -»Montazahom«, staro to- i vorno ladjo, ki ni imela nobenih kabin za potnike. Lastnik mi je dejal, da bo 'ladja plula proti Carigradu. — Ker eem račnil, da bom edini potnik,1
sem najel prostor na krovu ter si preskrbel zaboj pomaranč, ne da bi poprej slutil, kako dragocene mi bodo pozneje. Zaboj in kovčege setn spravil na žareči kovinski krov ter se smilil samemu sebi. ko sem se trudno sesedel v medkrovju.	j
Vse je bilo tiho in prebil sem mirno noč na tistih trdih deskah. Nasled- I nje jutro smo dospeli v 1 r i pol i (v Siriji), kjer smo morali čakati kake štiri ali pet ur, Odločil sem se, da grem malo na kopno. V tem nenavadno nesrečnem mestu nisem našel nikogar, ki bi znal katerega mojih jezikov. — Končno sem se seznanil z majhnim dečkom, ki je prav radovedno opazoval mojo zadrego; '« kretnjami sem mu skušal pokazati, da bi rad obiskoval glede gradbenega sloga . najbolj zani- j raive cerkve Prikimal je z glavo, da me je razumel. Takoj se je odpravil, J jaz pa sem mn sledil tik za petami. Potem ko sva prehodila celo vrsto za-vitdi ulic in slepih prehodov, se je ta deček ustavil pred neko hišo in krepko potrkal na vrata. V moje presenečenje se jo kmalu pri vhodu prikazala ženska glava ter me je pozdravila z ame- j riškim naglasom. Pojasnil sem ji, da
sem tudi jaz Amerikanec, ki slučajno potujem skozi to mesto, kar je moj mali vodnik že spočetka zaslutil in si že tedaj ustvaril svojo sodijo.
Gospa se je nasmehnila ter rekla, da je deček čisto prav ravnal, saj sta ona in njen mož edini osebi v mestu, ki govorita angleški m da «(a se v materinščini moda pogovoriti le sama med seboj. Dejala mi ie da ie prepričana da bo dr. Henrik R Rove«, ki je zdravnik v krajevni misijonski bolnišnici zelo rad z menoj govoril, dotlej pa da nai stopim v hišo in njenega moža počakam
Takoj mi je postregla s čajem, kar ie bilo zame priietna spremembo v bedni ladijski prehrani Kmalu potem ie prišel tudi doktor Nato sta mi pokazala v meefu vse. kar ie bilo vredno videti ter me končno še pospremila v pristanišče.
Ko sem prišel na ladjo, sem po s strahom opazil, da nisem več edini potnik na njej: kakih sto vzhodnjakov se mi je pridružilo ki so vsi prinesli s seboi svoje zajedalee Fno uro nato sem jih tudi jaz imel že celo zbirko, če te uš ugrizne, čutiš srbež še tri ali štiri ure pozneje. Tako nisem več imel miru. Ni ga bilo kvadratnega centimetra kože. ki b? bil ostal nedo-taknien. Praskal sem sp s tolikšno silo. da sem mislili- d« se mi bo žolč razlil. A drugih nevšečnosti ni bilo. Še istega večera so nas napadli oblaki zelo sitnih in požrešnih komarjev. V
Latakivi so spravili na ladjo še kakih sto glav živine. Ker je bil ladijski tovorni prostor že napolnjen so jih nagnetli kar na krovu, kjer so z nenehnim mukanjem delali grozen hrup. Zaradi nove druščine «em se mora'1 nekoliko bolj stisniti in imel sem težave, da sem si ohranil 6voj prostor na medkrovju. Prepričan pa «em bil, da hujšega na vožnji več ne bo.
Toda ko smo prisl: v Alessandretto, na« je čakalo več sto ovac. ki so jih morali spraviti na ladio. Čeprav nisem mogel sprva razumeti, kam jih bodo dali. se je stvar vendarle razvila po čisto preprostem načrtu: nagnali so jih kar pod kravo in poslej se je njih slabotno blejanje pomešalo / žalostnim mukanjem goveda. A kakor da bi ves ta hriiip še ne zadostoval. 30 častniki in mornarji — med njimi «o bili škofje,' Irci, Angleži. Sirci. Grki in Egipčani — stalno kričali med seboj v vseh mogočih jezikih.
Nisem se mogel več ganiti, toda v Mersini. zadnjem sirskem pristanišču, se nam je pridružilo še nekaj vzhodnjakov. ki so se — ne vem kako — vrinili med vso to gnečo. Zdaj pa ni bilo več prostora, kamor bi človek legel. Živeža je kmalu primanjkovalo, a jaz se nisem hotel truditi, da bi dobil svoj delež, ker bi potem izgubil ne le svoj prostor v medkrovju marveč bi gotovo bil se ob svoje kovčege in zaboja pomaranč. Zato sem se odločil za prehrano s sadeži. Moral sem cesti na
zaboj, da mi ga ne bi grabežljivi prsti mojih sopotnikov prehitro izpraznili.
Prva turška luka. kamor smo dospeli, je bila Adalia. a pod kaznijo zapora nam ni bilo dovoljeno stopiti na suho. Ker je bila zavezniška zasedba prav tedaj na pohod*, so na javnih poslopjih vihrale turške in italijanske zastave.
Nikdar ne bom pozabil, kako je bilo. ko smo se ustavili na Rodosu. Na krov so prignali lepo število krav, ki so bile po šest in šest zvezane na rogovih. Bil je prizor da se je človeku stisnilo srce. Mornarji so jih gnali in brez vzroka zbadali ? zakrivljenimi ostmi, da so se živali kar vzpenjale. Nad njihovimi glavami go raztegnili mrežo ter jim poklodali trave in sena. Krov je bil no smradu in vnaniosti podoben klavnici. Ko je prvi častnik hodi! okrog, da bi si vse temeljito ogledal. «e je streslo nanj toliko bilk in stebelc jjo obleki in laseh, da je bil videti, kakor da bi bil pravkar zlezel iz kupa sena.
Noto smo se usidrali nekako ob glavni cesti grškega otoka Chiosa. Tudi to pot nismo smeli 6topiti z ladje, zato sem si kratil ea« s tem. da sem prešteval koliko popotnih tovarišev imam.^ Naštel sem1 140 glav živine, 280 ovac in 350 potnikov. Tem je služilo eno samo stranišče, o katerem bo bolje, če molčim. Uši, bclh, muh in stenic je bilo na ato tisoče,
p^\REO't
HENRIK SIENKIEWICZ
ROMAN V SLIKAH
Sodba južnoafriškega ministrskega predse^ka o Angležih nekdaj in danes
Rim. 24. oktobra, s. Južnoafriški ministrski predsednik Smuts, ki se je na siiaien način ponovno postavil v borbo za britanski imperializem s svojimi napihnjenimi izjavami v angleškem parlamentu, ie že dolgo časa pravi izdajalec koristi svojega naroda. Tukaj je neoporečen dokument za to:
Knjiga, ki jo je bil isti Smuts objavil leta 1902 in v kateri se najdejo oddelki, ki se glase kot na primer: Strašna opustošenja in barbarstva .Angležev. Treba ie omeniti le kazen, ki je bila naložena Izaiji in Jeremiji, da se lahko popišejo strahote teh opustošenj.
Ne verjamem, da bi mogli celo v tridesetletni vojski najti primere za podobna uničenja
in opustošenja. To barbarstvo presega vse meje. Ženske in otroci so brez dvoma važnejši mod divjimi zvermi, kakor pa pod zastavo Ni. britanskega Veličanstva odnosno pod varstvom njegovega orožja. Gre za ukrepe, ki zametujejo sleherne mednarodne pravice in so silno značilne za ugotovitev značaja naroda, ki si domišlja, da ie poklican soditi delovanje in življenjski način vseh drugih narodov. Smuts se ie nato spravil nad pokvarjeni angleški tisk, ki zna poraze spreminjati v zmage. Toda tukaj gre za popis burske vojne, v kateri so se Angleži proslavili z nesmrtnim barbarstvom, katere ie popisal sam general Smuts. Sedai pa ta zaslužni podanik Ni. britanskega Veličanstva govori o »čistem angleškem junaštvu«.
Težave v brazilski vladi in vrhovnem poveljstvu
brazilske vojske
Buenos Aires, 23. oktbroa. s. Trenja v brazilski vladi, ki je prišla do vidnega izraza ob odstopu generala Goesa Monteira, načelnika glavnega stana brazilske vojske, so se začela že takrat, ko je zunanji minister Aranha pripravil predsed. republike Vargasa, da je napovedal vojsko Nemčiji in Italiji. Goes Monteiro je brez posebnega navdušenja pritrdil ustavitvi diplomatskih odnošajev z onimi državami, toda kot poznavalec razmer v državi in zlasti v vojski pa ni pričakoval niti v najmanjši meri, da bi Brazilija stopila v vojsko, "lo je bilo odločeno nenadno in brez vednosti glavnega stana vojske. Brž ko se je to zgodilo, je hotel general zapustiti svoje mesto, toda prepričali so ga, da naj tega ne stori, da se ne bi nezadovoljstvo v vojski še bolj razširilo. Ko so pa Združene države v večji ali manjši meri odkrito prevzele vodstvo
nad brazilskimi vojnimi silami, se je general Monteiro postavil proti vladnemu stališču. Trenja so prikrivali prav do 19. t. cn. Težko je reči, do kolikšne mere bo mogoče v položaju, v katerem je Brazilija, ohraniti strnjenost brazilske vojske. Toda pripomniti je treba, da se naslanja diktatura predsednika Vargasa na oborožene sile in da je večina častnikov za to, da se zadrži naval komunizma in zmedenost parlamentarizma. Kasna protikomunistična izjava predsednika Vargasa ne izključuje ugotovitve, da 6e je Brazilija postavila v sedanji vojni na stran komunistične Rusije in s tem poga-zila vsa nacionalistična načela, ki opravičujejo diktaturo. Osebnosti iz integralistične stranke, katere pa žive v Buenos Airesu, sodijo, da je treba smatrati sedanja trenja v brazilski vladi šele kot začetek vladne krize.
Potreba o izsuševanju romunskega ozemlja
Bukarešta, 24. oktobra, s. Li6t »Curenful« je objavil članek svojega ravnatelja v katerem pisec opominja, da je približno 42% državnega ozemlja neprimernega za obdelavo zaradi slabe razdelitve vode. Prikazuje potrebo, da se to odpravi z izsuševalnimi deli, da bi plodovito zemljo lahko izkoristili ter tako v sedanjih razmerah pomagali prehranjevalnemu gospodarstvu V6e evropske celine. Pisec veliča delo, ki ga je v izsuševanju opravila italijanska fašistična vlada in meni, da bi morala Romunija poklicati na pomoč italijanske veščake in z njimi dokončala veliko potrebno delo. Veli-
kansko delo zahteva lepo število pravih tehničnih strokovnjakov. Italijanski tehniki so ustvarili toliko, da jih je treba upoštevati za obsežno in koristno sodelovanje. Cenimo, da 60 italijanski veščaki glede izsuševalnih del brez tekmecev. Z njihovim sodelovanjem bi našemu poljedelskemu gospodarstvu v kratkem lahko pridobili kakih 10 tisoč hektarjev novega ozemlja za obdelavo.
Na včerajšnji seji slovaške zbornice so enoglasno odobrili novi zakon o organizaciji Hlinkove stranke, s čimer je na Slovaškem docela uveljavljeno avtoritarno načelo ter dan popolen in izključen vpliv tej stranki na vse državno in narodno življenje.
sta pa naredilu še pol poti čez Rokavski preliv, ko ju je že izsledila neka angleška patrolna ladja ter ju odpeljala nazaj v Portsmouth.
Pred sodiščem v Folkestonu, ki ju je prejšnji teden obsodilo na tri mesece prisilnega dela in na zapor za ves čas, dokler bo trajala vojna, sta mlada Italijana izpovedala, da je bila njuna edina želja ta, da se vrneta v Italijo, ker da sta povsem prepričana, da je pravica na italijanski strani. Iz zasliševanja, ki mu je potem sledila sodba, se vidi, da je Ogni pobegnil iz nekega koncentracijskega taborišča, kjer je bil interniran po treh mesecih zapora, ki ga je dobil, ker se je udeležil nekega upora 1.^ 1940. Ko je ušel iz koncentracijskega taborišča, se je Ogni podal najprej na Škotsko, kjer se je seznanil z Vanuccijem, s katerim se je potem pripravljal na beg.
Oba. Ogni in Vanucci. sta bila pred nekaj leti v Italiji in sta bila tudi člana italijanskih-mladinskih organizacij. Leta 1958 sta se vrnila spet v Anglijo ter sta po izbruhu vojne morala ostati tam.
Beg dveh navdušenih Italijanov iz Anglije
Ko so ju v Rokavskem prelivu ujeli in ju privedli pred sodišče, sta izpovedala, da sta skušala zbežati v Italijo zato, da bi se borila
>Popok> dTtalia* objavlja zanimivo poročilo o dveh mladih Italijanih, 18 letnem Nikodemu Vanucci ju in 20 letnem Lorenzu Ogniju, ki sta v svojem gorečem domoljubju skušala pobegniti iz Anglije, a se jima je beg ponesrečil, nakar so ju Angleži postavili pred sodišče ter obsodili na prisilno delo. O tem njunem begu piše omenjeni italijanski list takole:
20 letni Lorenzo Ogni in 18 letni Niccodemo Vanucci sta se rodila v Angliji kot sinova italijanskih staršev, ki so ju tudi na tujem znali vzgojiti v duhu nove Mussolinijeve Italije. Bila sta sicer angleška državljana, vendar pa sta ostala Italijana in fašista ter sta to “tudi dokazala. ko sta pred nekaj dnevi hotela pobegniti iz Anglije in priti nazaj v drago domovino ter ji služiti z orožjem proti Angliji. Po nekaj poskusih sta se ta dva mlada Italijana le dokopala do majhne ribiške ladje ob obali pri Folkestonu. S skromno zalogo hrane sta ponoči odrinila čez Rokavski preliv, da bi prišla na Francosko obalo, odkoder sta računala, da bosta že kako nadaljevala svojo pot v domovino. Ni-
Kaj iščejo Amerikanci v Kongu
Izgubili so v vojni z Japonci ogromne zaloge surovin, zdaj bi si jih pa radi nadomestili v Afriki
Pod naslovom »Amerikanci v Kongu* pri- ameriška gospodarska komisija, poleg nje pa 60 naša »La Stampa* naslednje zanimive vrstice:	I prišli tja tudi ameriški vojaki Ali je mar Roose-
V Leopoldsville, glavno mesto Belgijskega J velt v skrbeh, kaj bo z zdravjem bantu-cmcev? Konga, je pred kratkim prispela posebna angleško- « Ne, ne. Misli na visoko planoto Katange, kjer so
Zahvala
Vsem, ki so našemu preljubemu očku, gospodu
dr. Marku Natlačenu
skazali poslednjo čast, položili cveiia na njegovo krsto ali v njegov spomin naklonili podporo revežem, in vsem, ki so nam v naši bridkosti ustilo ali pismeno izrazili svoje sožalje, se najprisrčneje zahvaljujemo.
Posebej se zahvaljujemo Prevzvišenemu gospodu škofu dr. Gregoriju Rožmanu, Ni. Ekscelenci gospodu Visokemu komisarju Emiliju Grazioliju, visokim vojaškim oblastem, zastopnikom Visokega komisariata ter drugih državnih uradov in ustanov, zastopnikom Akademije znanosti in umetnosti ter Univerze in drugih kulturnih zavodov in ustanov, zastopnikom mestne občine ljubljanske, zastopnikom stanovskih zbornic in organizacij, zastopnikom gospodarskih zvez. ustanov in organizacij, zastopnikom tiska, zastopnikom prosvetnih zvez in organizacij, zastopnikom sociahiih ustanov, zastopnikom verskih in dobrodelnih zvez in organizacij, preč. duhovščini, moškim in ženskim redovom, pevcem in diiaštvu ter vsem drugim, ki so se udeležili pogreba ali se v tihi molitvi spominjali dragega pokojnika.
Ohranite našega očka v blagem spominu in molite zani!
V Ljubljani, dne 22. oktobra 1942.
Nija dr. iVatlačenova z otroki in sorodniki
Stran St	DOMf,	dne	2L o^Lotira 1342-XX«	Štor.	343.
na področju, dolgem 220 milj, fer na površini 7.700 štirijaških kilometrov, bogata ležišča bakra.
Katanga je ime, ki so ga v preteklem stoletju res menda tolikokrat zapisala, da 60 porabili celo reko črnila, in ob katerem 6e je vsak nehote spomnil hudih bojev med belgijskim kraljem Leopoldom in Anglijo za posest Konga. London je obtoževal Bruselj, češ da postopa preveč kruto in nečloveško, in je na ta način hotel belgijskega vladarja umazati pred svetovno javnostjo. V resnici pa se je Anglija le hotela polastiti bogatih rudnikov v Kongu. Toda belgijski kralj, čeprav je bil že precej v letih, je tudi vedel, kako 6e takšni stvari streže in je naglo spoznal prave angleške namene.
Angleži so ta boj na političnem polju izgubili, zato pa so skušali zmagati V6aj na gospodarskem polju. Ta boj ni šel tako hitro od rok in javnost ni bogve koliko vedela o njem. Njegov izid pa ni bil nič boljši, kakor izid politične bilke.
Zdaj 60 prišli v Kongo Amerikanci ter izkoristili izredne razmere, v katerih zdaj živi ta belgijska kolonija. Začeli so se pogajati z rudniško
družbo visokega Katanga, ki ima pravico do monopola do leta 1990. Vojaki se ne udeležujejo podajanj, toda njihova navzočnost bo pospesila delo gospodarstvenikov in denarnikov.
Svetovna pridelava bakra je nekoliko manjša od dveh milijonov ton in visoka planota Katanga sama prideluje letno 156.000 ton. Bakrena ruda, ki jo dobivajo v Kongu, daje 7% či6te kovine, do-čim v drugih rudnikih povprečno ne dosežejo več kot 2%. Pri tem so všteti tudi kanadski bakreni rudniki. Rudniške zaloge v Katangi cenijo na kakšnih 80 milijonov ton, ki dajejo 5 milijonov ton bakra. V Kongu imajo tudi velike topilnice, kjer letno pridobivajo 140.000 ton elektrolitčnega bakra.
V Katangi pa ne pridobivajo 6amo bakra. Visoka planota je namreč tudi med največjimi pridelovalci dragih kovin radija in kobalta. Malajski polotok, Otoška Indija in Filipini so že trdno v rokah Japoncev. Amerikanci in Angleži zato iščejo zdaj novih surovin, ki bi jih radi izkoriščali, iščejo pa tudi nova delovna polja za svoje denarne; mo-
fotoe. Vprav zato so ti ameriški vojaki prišli v eopoldsville.
Pošta, kakor si jo zamišljajo v novi Evropi
Na Dunaju 6e je te dni končal evropsld poštni i kongies. V eni zadnjih številk naš-sga lista smo objavili daljše uradno poročilo, ki pravi, da je bila ob koncu tega kongresa ustanovljena tudi Evropska poštna zveza, ki bo imela svoj sedež na Dunaju. O nalogah, ki si jih je zastavila novo ustanovljena Evropska poštna zveza, je obširneje govoril nemški poštni minister Ohnesorge, Italijo pa je na kongresu zastopal minister Horst Venturi.
Ob priliki omenjenega^ poštnega kongresa na Dunaju prinaša turinska »Stampa« zanimiv članek, ki v njem med drugim pravi: Pred vojno so prirejali svetovne poštne kongrese. Leta 1929 je bil v Londonu sklenjen mednarodni sporazum. Leta 1934 je potem sledilo zborovanje v egiptovskem Kairu, leta 1939 pa naj bi bil prirejen svetovni poštni kongres v argentinski prestolnici Buenos Airesu, a preden je prišlo do tega kongresa, je že izbruhnila sedanja vojna in ga preprečila.
Na dunajskem kongresu so se te dni bavili z vprašanji bodoče poštne službe le v Evropi. Ta služba naj bi bila organizirana, v kolikor zadeva vzdrževanje poštne zveze med posameznimi drža* vami, po enotnem na>5rtu.
Predvsem so šla stremljenja' za tem, da se uvede enotna poštna tarifa v notranjem in zunanjem poštnem prometu. Pobudo za to je dala Nemčija. Na tej podlagi je Nemčija že sklenila sporazume z Italijo, Nizozemsko, Finsko, Dansko, Hrvaško, Madžarsko, Romunijo, Bolgarijo in Slovaško.
Ni več daleč ča6 — pripominja člankar v tu-rinski Stampi — ko bo pismo lahko potovalo po Evropi 500 ali 5000 km daleč, po enotni tarifi. _
V pojasnilo, kakšnega pomena je pošta v življenju evropskih narodov, zadostujejo že naslednji številčni podatki: Leta 1937 je bilo odposlanih in oddanih	naslovljencem naslednje število	pisem,
dopisnic, razglednic itd.:
Notranji	zunanji
poštni promet
Nemčija	6.438	milijonov	377	milijonov
Francija	5.599	„	460	„
Italija	2.486	„	181	*
Švica	590	„	140	„
Švedska	568	„	55	„
Nizozemska	1-052	„	118	„
V omenjenih šestih državah je bilo torej oddanih v omenjenemu letu okrog milijard pisem, dopisnic in podobnih poštnih pošiljk.
Omeniti je treba, da se je sedanji dunajski poštni kongres bavil tudi z vprašanji telefonske in brzojavne službe ter z vsem, kar je s tem v ne-posrednji ali posrednji zvezi.
Tehnični napredek bo našel globok odmev v bodoči organizaciji pošte. Verjetno je, da bo v dogledni bodočnosti, gotovo pa brž, ko bo končana sedanja vojna, notranji in zunanji poštni promet temeljil predvsem na letalstvu. Prehod od železnic do letalstva bo še do6ti bolj skrajšal razdalje med posameznimi kraji, kakor pa jih je prehod od nekdanjih »postiljonov« do železnic.
60.
Na Hilonov opomin je Virti-cij s svojimi odšel z grobišča prej, kakor je bilo konec. Petelini so že peli in danilo se je. Ustavili so se v senci pri Nomen-tanskih vratih in čakali, dokler niso zagledali, da prihaja apostol s svojimi najzvestejšimi, med katerimi sta bila Ursus in Ligija. Ko je Peter šel skozi vrata, sta vojaka od straže na Vinicijevo veliko začudenje pokleknila predenj. Položil jima je roko na čelado ter ju blagoslovil. Potem so krenili naprej v mesto, Vinicij, Kroton in Hilon pa za njimi.
59.
»Gospod, tamle vidim sužnja Ursusa in ob njem neko dekle,« je zašepetal Hilon. Vinicij se je zdrznil, kakor da so ga predramili iz sanj. Čez čas pa mu je zavrela kri, ko je nekaj korakov od sebe, na vzvišenem osvetljenem prostoru zagledal Ligi jo. Oglavnica ji je bila zdrknila z obraza, oči so ji sijale v svetem ognju, ko je v temnem plašču stala poleg orjaškega Ursusa, Viniciju se je zdelo, da bo sko-prnel, tako ga je v trenutku zajela ljubezen. Rim in ves svet bi bil dal za Ligijo. Noči in molitve pa ni in ni hotelo biti konec.
Za Ljudsko tiskarno * LJablJanti Joie Kramarič — Izdajatelji Inl Sodja - Urednik! Mirk« Javornik - Hokoptaov ae »račnme - »Slovenski dom« tzbala »t> deia*ntkM> »t> u - M«-»ečnn ooročnlna tl lir. ta Inozemstvo U Ib — Urednlitroi Kopitarjeva ulira 4/111 - Uprava, inpltarj-va alica fc Ljubljana - Telefon Me*. 10-ii da «a a» - Podrainica Nov« ac*to