573
predavati svoj priljubljeni predmet — modroslovje. Dr. Pospišii je eden izmed najboljših katoliških mo-droslovcev. Spisal je mnogo modroslovnih del, katera je objavil v »Časopisu katol. duch. obzoru*. Njegovo največje delo »Filosofie podle zasad sv. Tomaše Akv." (1883) je pohvalil celo sam Masarvk v „Athaeneu." Vaclav Vladivoj Tomek. 12. junija je v Pragi brez bolečin, tiho umrl poleg Palackega najboljši češki zgodovinar, bivši profesor na praški univerzi, vladni svetovavec, V. V. Tomek. Porodil se je 1. 1818. v Kraljevem gradcu in od 1. 1837. do zadnjega tre-notka je neumorno deloval na polju češke zgodovine. O Tomku se misli, da je bil tih, skromen učenjak, ki se je najrajši pečal z znanstvenim delom. In vendar ni tako. Tomek je v svojem življenju preživel mnogo bojev, osobito v prvi polovici svojega življenja. Že prvi korak,   ki   ga   je  Tomek  storil na slovstvenem
polju, mala knjižica „Kratky všeobecny dejepis", mu je vzbudila veliko sovražnikov, celo preiskavo, v kateri se je govorilo o velikih političnih hudodelstvih. Na prigovarjanje svojega zavetnika grofa Lva Thuna je Tomek spisal knjižico „0 zakonskych dejinach", ki je imela biti učni pripomoček na vseh avstrijskih gimnazijah, toda zbok te knjižice je nastal tak boj, da je šlo za Tomkovo eksistenco. Še hujše je šlo v boju za metodiko avstrijske zgodovine, ali naj velja tudi v poučevanju zgodovine isto načelo, ki velja v politiki, namreč, da bi bil eden narod kladivo, drugi pa naklo, naj li velja znanstveno načelo ali načelo superiornosti. — Vseh Tomkovih zgodovinskih del tu ne moremo našteti, omenjamo samo, da je Palacky s svojim epohalnim delom odprl Cehom imeniten dom narodne zgodovine in je jasno
narisal nje poglavitni značaj, dočim je V. V. Tomek s posebno natančnostjo pojasnil mnoge važne periode češke zgodovine. Najimenitnejše delo Tomkovo je »Dejepis mesta Prahy"; v tem delu riše Tomek ne le preteklost mesta Prage v vseh smereh javnega in tudi zasebnega življenja, ampak pojasnjuje ž njim celo češko zgodovino sploh Najbolj zanimiva sta III. in IV. del, v katerih se natanko opisuje izvir husitske dobe in važnost mesta Prage v tedanji dobi. Delo je tako temeljito, da je bogat vir za romanopisce in leposlovce sploh, zakaj ponuja jim dovolj natančnega gradiva za opisovanje zasebnega in javnega življenja čeških prebivavcev v Pragi. Razen tega dela je Tomek izdal „Zaklady stareho mistopisu Pražskeho", kjer ima vsaka praška hiša in cerkev svojo zgodovino. Vsa dela Tomkova se odlikujejo po  strogi  objektivnosti;   Tomek  je  v  svojih   delih
gledal le na pozitivnost v zgodovini in na bistvene dokaze in vire; ni bil prijatelj negotovega domnevanja ali pa puhlih fraz: raditega je tudi njegov zlog kratek in jedrnat.
Dr. Servac Heller. Pred kratkim je tiho praznoval šestdesetletnico zaslužni publicist in češki romanopisec dr. Servac Heller. V svoji mladosti je bil dr. Heller vzgojitelj v neki bogati moskovski družini, sedaj je že od 1. 1870. urednik „NarodnIch Listu". Ker dobro pozna Rusko, je spisal za podlistek „Nar. Listu" neštevilno množino zanimivih črtic in člankov o Rusiji. Nekatere črtice je S. Heller zbral in izdal v knjigah pod naslovom »Moskva v obrazech", »Život na Rusi", »Petrohradske kalejdo-skopy". S. Heller je uradoval „Lumir", s Sv. Čechom je ustanovil list „Kvety", za katerega je  spisal  svoj
NEMŠKI CESAR X IN RUSKI CAR XX NA KROVU LADJE »HOHENZOLLERN".