Izdaja »Zasavski tednik« v Trbovljah. — Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Stane Šuštar. — Naslov uredništva in uprave: »Zasavski tednik«, Trbovlje I. Trg revolucije 28 - Telefon 80-19L — Račun pri Komunalni banki Trbovlje 600-714-1-146 — List izhaja vsako sredo — Letna naročnina 480 din polletna 240 din, četrtletna 120 din. mesečna 40 din Cena izvoda v kolportai -10 din. — Tiska tiskarna Časopisnega podjetja »Delo« e Ljubljan'	>*) copisi
ki morajo biti v uredništvu najkasneje vsak ponedeljek se ne vra^
Štev. 24
TRBOVLJE, 17. junija 1959
ID060DEK TEDNA
Predsednik republike Tito je v ponedeljek, b.,unija, obiskal Smederevo, kjer je imel pred 40.000 ljudmi tudi krajši govor, v katerem se je predvsem dotakni! mednarodnih odnosov, zlasti na Balkanu. Spregovoril pa je tudi o tarifnih pravilnikih, ki jih zdaj sprejemajo v naših podjetjih. Med drugim je dejal: »Polagam na srce vsem našim delovnim kolektivom, zlasti vodilnim ljudem v njih, da pri izdelavi novih tarifnih pravilnikov vodijo račune o vsakem človeku. Tisti, ki tu v glavnem odločajo, naj se zavedajo, da so nerazdružni sestavni del kolektiva in da je od njih odvisno, kakšen bo kolektiv in kakšni bodo odnosi v njem. Kajti če ne bomo vodili računa o vsakem posamezniku, o vsakem delavcu, bo šlo to na škodo ne samo kolektiva, marveč vse naše skupnosti.«
Tovariš Tito
v Smederevu
46-000 Smederevčanov in okoličanov je z navdušenjem sprejelo besede tovariša Tita.
je govoril o gradnji raketnih in ostalih oporišč, je predsednik Tito med drugim dejal:
»Mi, Jugoslovani, smo bili vedno proti takšnim raketnim in drugim oporiščem. Vedno smo bili proti oboroževanju in tudi danes 86 odločno zavzemamo in borimo v tej smeri, da bi se prenehalo vsako montiranje in in-•taiiranje raznih raketnih oporišč. (Živahno odobravanje.) Namesto tega bi bilo po našem brnenju bolje delati poskuse približevanja zaredi sporazumevanja od majhnih problemov do velikih. Menimo, da bi bilo to potrebno •toriti, če hočemo pridobiti vsaj minimalno •aupanje ljudi po svetu.
Druga stvar, o kateri sem hotel nekaj povedati, je balkanski problem, problem od-nekajev na Balkanu. Letos, zlasti Pa v zadnjem času, je zanimivo, da prav sedaj, ko se v Ženevi pogajajo, spet govore o Balkanu kot sodu smodnika. Mislili smo, da je mcu drugo svetovno vojno ta sod smodnika polenoma eksplodiral in da ga ni več. Ta so<l hodnika je pokosil milijone ljudi na Balkanu, zlasti pa pri nas v Jugoslaviji, in roi-•Mli smo, da ne bomo nikdar več slliali o bjem, da velike sile ne bodo ponovno rogovilile okoli Balkana in da to sploh ne bo ele-*®*nt vznemirjenja za naše ljudi in za narode na Balkanu sploh. (Odobravanje.)
že večkrat smo govorili, da je po našem •bnenju za Jugoslavijo in za varnost naše dežele nevarno, kadar n. pr. v Italiji instalirajo in grade raketna oporišča. Mi namreč bhnamo take oborožitve in takih sredstev, pa Jbdi ne želimo, da bi jih imeli. Mi smo miro-jjabna dežela,' mi smo miroljubno ljudstvo, ki ve, kaj pomeni vojna, in sicer tako tista * klasično oborožitvijo, ki smo jo občutili in preizkusili v dveh svetovnih vojnah, kakor !°di, kaj bi pomenila vojna v sedanjem ®*®u, ko razpolagajo ljudje s sodobnimi, •trašnlmi razdiralnimi sredstvi, kakršne so Marnske bombe in drugo. Menimo, da bi bilo d°bro, ko govore danes o ustanavljanju tako
Imenovanih brezatoraskih področij, pomisliti, da tp, čeprav je dobro, še ne rešuje problema in ne odstranjuje popolne nevarnosti nove vojne, čeprav ustvarja v določenem smislu nekakšen vacuum, ki bi preprečil, da bi prišlo do spopada. Tudi taka brezatomska področja imamo za koristna, ker je Jugoslavija prav tako brezatomsko področje že sama po sebi.
Toda Jugoslavija ne more smatrati, da je vama, dokler druge države okoli nje ustanavljajo atomska oporišča. Ce bi se to moglo
KONGRES
NASE MOČI, NAŠEGA DELA
V TOREK, 23. JUNUfi SE BO ZAČEL V LJUBLJANI NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU IV. KONGRES ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE. KONGRES BO PREGLED NAŠEGA PRIZADEVANJA IN BO POTRDIL DELO KOMUNISTOV SLOVENIJE V OKVIRU CELOTNEGA PROGRAMA, KI GA JE SPREJEL VII. KONGRES ZKJ. REVIRJE ZASTOPA NA KONGRESU 33 DELEGATOV
doseči, in mislim, da se lahko — v tem smislu je govoril tudi Hroščev te dni v Albaniji — potem bi morali upoštevati, da brezatomsko področje ne morejo biti samo Madžarska, Jugoslavija, Bolgarija in Albanija. V brez-atomskem področju bi morala biti tudi Italija, zakaj, kakšno bi sicer bilo brezatomsko področje, če bi prek nas preletavale rakete z atomskimi- glavami. Menimo, da bi morali biti i Italija i Grčija in ves Balkan v tem brezatomskem področju. Na ta način bi odstranili sod smodnika z Balkana, kajti balkanski narodi vedo, da lahko samo v miru in medsebojni strpljivosti mirno grade vsak svoje življenje tako, kakor najbolje znajo in v skladu s pogoji, ki jih imajo; če že ne morejo biti vse države, ki so tukaj, v nekakšnih globokih prijateljskih odnošajih, potem naj vsaj sodelujejo po državniški liniji, da bo vsaj mir med njimi.«
Samo nekaj dni nas še loči od pričetka kongresa slovenskih komunistov. Zavihrale bodo zastave v beli Ljubljani v 'pozdrav vsem delegatom in gostom na tem zgodovinskem snidenju. Zgodovinskem zato, ker bo prav v času, ko praznujemo po vsej domovini 40. obletnico ustanovitve KPJ. — V spominskih dnevih velike štiridesetletnice in dnevih pred kongresom slovenskih komunistov vstajajo pred nami Pretekli dogodki, osvetljeni z lučjo naših izkušenj, ki jih tudi obnovljena gonja, obrekovanja KPJ in potvarjanje zgodovinskih dejstev ne morejo zbrisati.
Pot Zveze komunistov je bila jasna in odločna. Bito je
treba mnogo naporov in utrudljivega dela, da se je jz malega števila somišljenikov razrastla v mogočno organizacijo, ko se je iz majhnega neznatnega potočka, ki je zdaj močneje, zdaj komaj slišno žuborel, izginjal na negotovih tleh v podzemlje, se domalega že zgubil v goljufivem pesku, pa se spet pokazal na dnevu v zmerom širši in širši strugi ter se nazadnje razmahnil v bučeč veletok, ki je potegnil vse za seboj. Razplamtel je Komunistični manifest. ki je zanetil v proletariatu plamen, ki ne bo več ugasnil. In ta plamen zdaj najbolj zvesti delavski bojevniki za visoko ceno naporov in žrtev in krvi svojih borcev razvijajo in širijo nevzdržno naprej.
Pravkar prispelo
Pred dnevi so v Hrastniku sklicali sestanek vseh vodilnih članov delovnih kolektivov in političnega aktiva, in to na iniciativo Predsednika občine. Obravnava na tem sestanku je potekala okrog vprašanja 10-let-nega perspektivnega plana gradenj v hrast-niški komuni. Razgovori so pokazali, da navzlic raznim kritikam na terenu stanje dosedanjih gradenj v Hrastniku ni tako slabo, saj je bilo do sedaj v kraju zgrajeno okrog $60 stanovanj, dve tržnici, trije trgovski lokali, poslopje za pošto in banko ter za urad socialnega zavarovanja Itd. Razen tega moramo omeniti izgradnjo novega rudniškega obrata na Dolu ter rekonstrukcijo Steklarne In Tovarne kemičnih izdelkov.
Potrebe v kraju pa so vendar še zelo velike, zlasti glede stanovanj, saj je predvideno, da se v Hrastniku v predstoječih desetih letih zgradi nadaljnjih 506 do 600 stanovanj, kar bo seveda terjalo mnogo denarja. Poseben problem hrastniške doline je izgradnja ceste. To vprašanje so vsi navzoči postavili na prvo mesto, nadaljnji problem, ki ga bo tudi treba rešiti, je Izgradnja šol, zdravstvenega doma, mestnega kopališča In podobno.
Potrebe so vse večje vsako leto. V kolikor bodo na razpolago finančna sredstva, In upati je, da jih bo razvoj treh največjih gospodarskih podjetij v občini prinesel, se obeta prebivalstvu Hrastnika v bližnjih letih lepša Podoba kraja.
Specifičen problem kraja Je Izredna dolžiti* hrastniške doline. Prav ta okoliščina na-
600 stanovanj v Hrastniku?
rekuje gradnjo enakih ustanov na obeh koncih doline, kar terja večje stroške kot sicer. Treba bo še mnogo razmišljati, kako najceneje in najenostavneje rešiti prav to vprašanje. Tudi pri Steklarni se poraja problem prostorov za novogradnje. Verjetno se bodo nove gradnje usmerile proti Dolu.
Vprašanj je toliko, da vseh ua tem kratkem posvetovanju ni bilo mogoče zajeti, kaj Šele rešiti- Takih posvetovanj In študija bo treba še In ie. Vendar so perspektive vzpodbudne, saj se Industrija v občini zelo razvija ln se obetajo novi, večji dohodki, ki so porok za dotok potrebnih finančnih sredstev, ki so osnova nakazanih gradbenih načrtov v hrast-niški občini.	•
Nujno potrebno bo tudi, da se Izdela urbanistični načrt za črto hrastniške dolino. Glede tega pa se porajajo težave, ker ni lahko dobiti strokovnjake za izdelavo tega načrta, zlasti ker se zaradi nezanesljivega terena v kraju le-tl Izmikajo takšnemu odgovornemu drtu.
R. V.
KOPER. — v nedeljo je začela s poskusno serijsko proizvodnjo tovarna motornih koles TOMOS, ki bo izdelala sprva letno 24.000 Colibrijev, 6000 težjih motornih koles in do 3000 motorjev za mali pogon in čolne. Z dopolnjevanjem strojne opreme pa bo TOMOS zmogel letno med drugim 50.000 Colibrijev ter razširil svojo proizvodnjo še na druge izdelke motorne industrije. Slovesnega začetka obratovanja se je udeležil tudi predsednik republike tovariš Tito, ki je prispel v Koper v spremstvu predsednika Ljudske skupščine LRS tov. Marinka in predsednika Izvršnega sveta LRS tov. Kraigherja. Tovariš Tito je bil posebej zadovoljen, ker je videl pri kompliciranih strojih v tej tovarni predvsem mlade delavce in izrazil popolno zaupanje in vero v mlado generacijo.
TRBOVLJE. — V petek in v soiboto je v Delavskem domu pripravil koncert pionirski pevski zibor »Alojza Hohkrauta«
pod vodstvom Albina Weinger-la. Zbor je lepo zapel in žel priznanje občinstva. Pevski zbor Svobode Trbovlje II je imela svoj redni letni koncert v soboto, 13. junija, v Domu Svobode Trbovlje II. Zbor je pod vodstvom Staneta Ponikvarja izvajal po večini novejše pesmi, ki so bile izbrane na natečaju Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije. Tako moški kot mešani pevski zbor sta pokazala soliden, kvalitetni nivo. Vse možnosti obstajajo, da se zbor poveča na najmanj 70 ljudi, če bi se vsi, ki so v zboru že kdaj peli, spet vključili.
ZBOR MLADINSKIH AKTIVISTOV. — 44 nekdanjih okrajnih mladinskih aktivistov se je udeležilo zbora mladinskih aktivistov na Partizanskem vrhu. Med njimi so bili tudi prvoborci Leon Kladivar, Ivan Gorjup in Dolfi Hohkraut ter predsednik CK LMS Tone Kropušek ter sekretar CK LM Slovenije Stane Kranjc. Slavnostni govor je imel sekretar občinskega komiteja Zagorje.
Rdeča plamenica Komunističnega manifesta vihra v lepši in zgovornejši svet na čelu najbolj vernih in zvestih sinov delavskega razreda, komunistov, ki vedo svojo pot Tudi slovenski komunisti vemo, da je samo ena pot naprej, in to po poti in programu, ki ga je sprejel VII. kongres ZK, in ki se ga zvesto držimo v našem vsakdanjem delu. ,
Bela Ljubljana pričakuje delegate — goste. To bo kongres naše moči, prikaz našega dela, kongres plameneče ljubezni nas, slovenskih komunistov do Zveze komunistov Jugoslavije, do socialistične skupnosti naše države. To bo snidenje slovenskih komunistov, na katerem bomo zakoličili našo nadaljnjo pot.
Odločno kot vedno do sedaj, bodo tudi komunisti Slovenije povedali, da je njihova pot samo ena in jasna. To so naši voditelji odgovorili vsem našim obrekovalcem. Povedali so vsem obrekovalcem, da se ne moremo zabubiti v stalinistične dogme, kajti naša revolucija in rast naše Partije se je razvijala v popolnoma drugačnih zgodovinskih pogojih kot kje drugje v svetu. Četrti kongres ZKS bo sprejel naloge in program, ki bo jasno dokazoval, da je Zveza komunistov Jugoslavije dosledno zvesta marksizmu in leninizmu, in da od naše začrtane poti ne odstopamo.
Tudi naši revirji, ki imajo bogato zgodovino razvoja Partije za seboj, bodo zastopana na bližnjem kongresu slovenskega dela naše KPJ s 33 delegati. Iz Zagorja: Janez Vipotnik, sekretar okrajnega komiteja ZKS Ljubljana, dr. Slavko Zore, Rudi Bregar, Vinko Kramar, Polde Vozelj, Boža Drnovšek, Ivanka Zmajšek, Rudi Prašnikar, inž. Branko Hočevar; iz Trbovelj:	Miha
Marinko, sekretar CK ZKS, Lojze Ribič, Janez Železnik, Pavla Zadobovšek, Jože Les-
jak, Slavko Borštnar, dr. Irena Ivančič, Zdravko Peško, Franc Naglič, Dominik Kužnik, Milan Kožuh, Miro Klopčič, Betka Škufca, Ivan Trontelj; iz Hrastnika:	Franc Zdovc,
Alojz Perčun, Anton Prosenc, Julij Smodič, Mimi Speglič, Ivanka Pavlin, Marijan Orožen, Stane Gregorčič, Avgust Ernesti ml. in Lojze Ocepek.
Skupno z delegati pa bo na kongresu tudi misel viseh komunistov naših revirjev in vseh, ki jim je pri srcu na-dalnji razvoj in razcvet socialistične Jugoslavije.
Naj živi IV. kongres Zveze komunistov Slovenije!
Posavski signali
# Zdaj v Sevnlčanlh ni več negotovosti zastran večno prašne ali blatne ceste. Občinski ljudski odbor je sklenil, da bodo še letos asfaltirali cestišče vse od Šmarja do trga v Sevnici, Ker občina nima dovolj sredstev za vsa dela, bodo Pri
tudi
HRASTNIK
prazniku borca, 4. bosta organizaciji
MM

ju-
uigttiilLaviJI .ZB
nJ^bik l«i ZB Radeče razpo-več patrulj, ki bodo obi-q6 e rasne partizanske druži-6 ln kraje' narodnooevobodll-^vojne.
Iz j! ^*ub mladih proizvajalcev 'kal r®3tni*ke Steklarne ie obi-<4ružt„e. kj 60 v narodno-8$>ev i **nl vt>inl največ pri-e *n aktivno pomagale v obdaj. ,Te s'° mladi proizvajalci '®delu 1 8 praktičnimi darili —
{Vi iz ste,kla — kl 50 iih~
kiuba v svojem prostem 8estaSami napravili. — Ta lepa *W, rnladlncev je vredna po-^ enja!
nik 0Nlestm komite ZKS Hrast-•lar r®°n'ziira večdnevni semi-‘Prejt?, Vse člane ZK, ki so bili to4ni \ v '-vezo komunistov lede n ct°. Ti novi člani se bo-■Poz- .. Predavanjih. seminarja a 1. z najbolj 'aktualnim mi naše skupnosti ter na-' članov Zveao komumi-P°<tiefjih ln na terenu.
„ '<r‘ f' ’
gradnji gmotno pomagala posamezna podjetja.
# Kadrovska komisija pri občinskem komiteju »ZKS v Vidmu-Krškem je zaživela. V bližnjem času namerava napraviti podrobno analizo kadrov, ki prejemajo štipendije v Vidmu-Krškem, pozneje Pa bo proučila kadrovsko problematiko tudi na ostalih področjih življenja.
® V Sevnici z vso resnostjo pripravljajo na osrednjo proslavo 40-letnlce KPJ ln SKOJ, ki bo 4. julija na Lisci, kjer je bilo pred vojno zborovanje »slovenskih komunistov, kj se ga je udeležil tudi tovariš Tito. Ta dan pričakujejo na Lisci več tisoč ljudi iz vse Slovenije, zlasti pa iz novomeškega okraja. Da bi bil dostop čim lažji, bodo do 4. julija zgradili tudi novo, štiri kilometre dolg0 vozno pot na Lisco.
0 Občinski komite Ljudske mladine v Vidmu-Krškem je dosegel najboljšo oceno v tekmovanju med občinskimi komiteji LMS v novomeškem okraju. Zelo resno konkurenco med ostalimi občinskim; komiteji [.MS pa predstavlja tudi1 v tekmovanju, ki ga je razpisal CK LM Slovenije. Mladina Vtdma-
VIDEMSKO-KRSKO kopališče IZ LETA V LETO BOLJ SLOVI
Krškega je zlasti delavna pri ideološkem delu in prt prostovoljnih delovnih akcijah, V občinskem merilu so imeli seminar za mladinske aktiviste, Po posameznih aktivih pa več predavanj. V vldemsko-krški občini zdaj skoro ni aktiva, kl bi imel urejenega športnega igrišča.
0 Pot lz Sevnice na Bučko bodo še letos skrajšali za enajst kilometrov! Na Bučko so že pred nekaj leti začeli graditi novo avtomobilsko cesto. Velik kos poti so izročil; v promet že predlani, preostanek ceste od Zagradca Pa bodo uredili letos. Mimo vseh drugih koristi bo dana tudi osnova za uresničitev večletne želje prebivalcev Bučke Po redni avtobusni zvezi.
-jak
BRESTANIŠKA OPEKA?
Kakor v Trbovljah, tako ugotavljajo tudi v Brestanici, da bi bilo moč odpadni pepel iz tamkajšnje termoelektrarne koristno uporabiti. Iz pepela brestaniške termoelektrarne bi lahko Izdelovali visokokvaliteteio kllnker opeko za visoke gradnje.
Bržkone že letos bo podjetje pripravilo investicijski program za proizvodnjo opeke.
JUGOSLOVANSKI PROTEST V PARIZU
Ob prihodu voditelja naše sindikalne delegacije Miše Pa-vičeviča na letališču v Parizu, kamor je prispel kot vodja naših sindikalnih odposlancev na kongres Generalne konfederacije dela Francije, so ga organi francoske državne varnosti protizakonito aretirali to ga izpustili šele po štiriumem zadržanju na protest jugoslovanskega veleposlanika v Parizu. Miša Pavičevič že prisostvuje kongresu.
V FRANCIJI VRE De Gaulle je prejšnji teden izdal dekret, ki pooblašča vlado, da sme ob potrebi mobilizirati železniške delavce za zagotovitev kontinuitete najpomembnejše transportne službe v državi. Razglas tega dekreta sovpada z zelo ostrim spopadom med vlado in delavskimi sindikati, ki so sklenili in napovedali veliko stavko 200.000 železničarjev.
VSAKO URO MILIJON UR IZGUBE
V Italiji stavka preko 100.000 pomorščakov. Ladje so zasidrane v pristaniščih v Italiji in drugod po svetu. V stavki, ki pomeni za štrajkujoče mnogo, utrpi Italija vsako uro 1 milijon lir.
NASE TOVARNE ZA ETIOPIJO Zunanjetrgovinsko podjetje Invest-Import iz Beograda je sklenilo pogodbo za projektiranje štirih popolnih tovarn v Etiopiji z etiopskim ministrstvom za trgovino.
NOVI SATELITI V ZSSR Na sprejemu v britanskem poslaništvu je prejšnji teden Anastaz Mikojan izjavil britanskim časnikarjem, ki so ga vprašali o sovjetskih načrtih za nadaljnjo izstrelitev satelitov: »Naši znanstveniki imajo načrte. Ne bodo pustili praznega neba.« Po kratkem molku je dejal: »Čemu izstreliti enega samega? Čemu ne treh?«
DE GAULLE OBIŠČE ITALIJO
23. junija bo francoski predsednik de Gaulle obiskal Italijo to se udeležil proslave stoletnice vojne na bojiščih San Martino in Solferino leta 1859.
VREME
OD 19. DO 28. JUNIJA Se dalje nestalno, s pogostnimi padavinami in ohladitvami. Razjasnitve ne bodo trajale več kot dva dni.
V.M.
S!!III!!!1I®]|III!1IIIIIIIIEIIIIEIIEIIII«
II...................................lil n...........i........ ...........................................................................................-	im«.....................................
ČLOVEK ČLOVEK
NA MAJAVEM STOLČKU ...
Jože je sekretar v nekem podjetju. Živi v neprestanem strahu, da bi ga kdo zamenjal. Nima namreč kaj posebno Širokega obzorja znanja, iz šol pa vsak dan prihajajo vedno novi pravniki, ekonomisti in drugi. Sicer je tudi Jože zadnja leta im^l možnost, da bi se strokovno in drugače izpopolnil, kakor so to storili mnogi drugi, pa se mu je zdelo škoda časa za študij. To je izviralo iz miselnosti, da mu pravico do položaja dajejo samo zasluge v preteklosti, ne pa tudi znanje.	'
Strah, da bi ga kdo zamenjal, ni povsem neupravičen. Enkrat so ga bili že zamenjali. To je bilo pred dvema letoma, ko je prišel v podjetje mlajši človek s srednješolsko izobrazbo. Toda vodstvo je kmalu spoznalo, da njega, Jožeta, ni mogoče nadomestiti. Novi sekretar je namreč že v začetku stopil na prste nekaterim vodilnim, ki so neupravičeno prejemali potni pavšal in povrh delali še druge napake. Brž so sklenili, da bi dali novega sekretarja v šolo in da bi ga spet zamenjal — vsaj do konca študija — Jože. Fanta kajpak ni bilo treba dolgo prepričevati, saj so mu nudili ugodne pogoje, študij na univerzi z izdatno štipendijo pa tudi ni kar tako.
Nedolgo tega je štipendist pisal podjetju, da nima želje, vrniti se na prejšnji položaj in da prosi vodstvo, naj ga odveže dolžnosti, ki mu jih nalaga pogodba. Zaprosil je tudi, da bi ga oprostili vrnitve sredstev, ki jih je doslej prejel na račun štipendije.
Prošnjo je dobil v roke Jože, vesel, da se je tako zasukalo, ker mu sedaj ne bo treba več živeti v strahu, da se bo moral umakniti mlečnozobu. Na prošnjo je v imenu podjetja odgovoril takole:
-Prejeli smo Tvojo prošnjo. Odslej ne računamo več nate. Kar si doslej prejemal, Ti podarjamo. Tako je skleni: delavski svet...«
Delavski svet o pfošnji v resnici sploh ni razpravljal. Sicer pa ni bilo prvič, da je Jože odločil v imenu organa delavskega samoupravljanja, ne da bi le-ta vedel za to.
Lani je podjetje zapustil šofer, ki se Jožeta ni bal in mu je upal zalučati resnico v obraz. Zaradi tega so ga nekako uspeli prepričati, naj začasno zapusti podjetje, dokler ne bo dobilo novih kamionov. Šofer se ni dal dolgo prositi, prepričan, da morda res cenijo njegovo sposobnost in se jim zdi škoda, da bi jo tratil za stare avtomobile. Je pa še naprej stanoval v stanovanjski hiši podjetja, brez strahu, da hi ga kdo podil drugam.
Nedavno je podjetje dobilo nove kamione. Bivši šofer je takoj naslovil na upravo prošnjo, naj ga sprejmejo nazaj v službo. Pri tem se je skliceval na dogovor da bo lahko prišel nazaj, brž ko bo podjetje dobilo nove kamione.
Jože, sekretar podjetja, mu je odgovoril takole:
»Tvoje ponudbe ne jemljemo resno. Zakaj si pa brez vzroka zapustil službo? Izprazni kmalu stanovanje, ker že drug! nestrpno čakajo nanj... Tako je sklenil delavski svet.«
Delavski svet ni nič sklenil, prav zato pa bo Jožetov majavi stolček kmalu tnesnil...	fr*

NASA RAZGLEDNICA — Istra vabi
Srečala sva se na Topči-deru. Sedel sem na klopi in občudoval pomladno panoramo. Tedajci je prisedel starejši možakar in me nagovoril:
-Kako, brate?«
Presenečeno sem se obrnil k njemu. Srečal sem se z njegovim veselim, malce hudomušnim pogledom. Na glavi je imel »šajkačo«, čez ramo mu je visela bisaga.
Na obrazu sem mu razbral željo, da bi se spoprijateljil z mano. Ponudil mi Je roko in se predstavil:
»Stjiipo Stjepanovie, Šumadinac.. .«
Njegova neposrednost in odkritost sta tudi v meni vzbudila željo, da bi se mu približal. Na mah sem se otresel prejšnje zaprtosti Vživel sem se v pomenek, ki ni zahtevaj, da bi pazil na besede, ker sva govorila drug drugemu iz srca.
-Bil sem v Sloveniji- je začel, -lepo je tam. Dobri ste vi, Slovenci Imate smisel za red. Vaše vasice so kot iz pravljice. Pa vaše planine, bogme, ne vem, če imajo še kje na svetu kaj takega. Sreča, da smo bratje...«

RES KI ZDRAVILA?
KAJ JE POKAZALA ANKETA MED VAJENCI?
Pred kratkim je na pobudo občinskega odbora SZDL Zagorje mladinski komite anketiral vse zagorske vajence. Prvenstveni namen anonimne ankete je bil predvsem ta, dobiti vsaj nekako okvirno podobo o življenju vajencev pri uku, v šoli in v prostem času. Vajenci so odgovarjali na deset vprašanj. Najprej so odgovorili, če jih poklic, ki so si ga izbrali, veseli, nadalje, na kakšne probleme zadevajo pri mojstrih, pri katerih se uče, če so zaposleni osem ali več ur, kolikšno nagrado dobivajo, če opravljajo samo dela, ki sodijo k uku, če jim pomočniki pomagajo pri učenju, kako se starši zanimajo za njihov uk in napredek, kakšen se jim zdi teoretičen pouk, na kakšne težave naletijo pri obiskovanju šolskega pouka, in slednjič, če in kje se udeležujejo družabnega življenja.
Odgovorili so skoraj vsi vajenci. Le nekateri so odvrnili, da nočejo odgovoriti. ker se boje posledic, če bi govorili odkrito in pošteno.
Kaj so pokazali odgovori? Predvsem je treba poudariti, da so vajenci odgovarjali z zavestjo, da anketa ni bila prirejena samo zaradi tega, da bi mladinsko vodstvo dobilo odgovore na vprašanja, ki so aktualna, marveč da jim skuša nekdo pomagati, jim svetovati in slednjič tudi spoznati njihove dobre in slabe strani, v vsakodnevnem življenju. Velika večina vajencev je povsem zadovoljna z ukom pri mojstrih in v šoli. Neka anketiranka pravi med drugim:
Poklic, ki se ga učim, me močno veseli. Pri učenju v delavnici mi mojster in pomočnik zelo pomagata in si prizadevata, da bi postala dobra delavka. Ne opravljam nobenega drugega del, ki ne bi bdi v zvezi z mojim ukom. Mojster se celo zanima za moje napredovanje v šoli. Pouk v šoli se mi zdi solidno organiziran, četudi menim, da je premalo moralne vzgoje (!). Značilno: vajenka se zaveda, da bo v kratkem postala polnoletna žena. zato bi rada spoznala kar največ etičnih vrednoti Vajenka je prav tako zadovoljna z nagrado, ki jo prejema za svoje delo, m na koncu pravi, da dela v mladinski organizaciji na šoli, ki
pa je premalo aktivna ter obsoja njeno medlo delovanje.
Vrsta odgovorov je podobna odgovoru te vajenke. Skoraj vsi pravijo, da se vesele dneva, ko bodo postali kvalificirani delavci. Prav tako so zadovoljni s teoretičnim poukom v šoli, nekoliko manj s praktičnim. Posebno negativni so odgovori glede pomoči pomočnikov. Morda je vsega skupaj pet, šest odgovorov, v katerih pravijo vajenci, da jim pomočniki pomagajo pri uku. Vsi ostali odgovori kažejo, da se večina pomočnikov ne zanima za vajenoevo delo.
Zal pa le cela vrsta odgovorov; ki kale, da ilve nekateri vajenci v naravnost hudih in celo neanosnlh razmerah. Tako morajo nekateri vajenci opravljati najrazličnejša postranska dela, včasih celo taka, oib katerih jih pomočniki naravnost silijo k slabim dejanjem. Neki vajenec pravi: »Kot vajenec delam še tole: hodim za obratovodjo po cigarete, mu čistim kolo, umivam škornje, za pomočnika pa hodim po cigarete in pijačo. Mislim, da Je to zgrešeno, zlasti da hodim po pijačo, ker nas v šoli uče, da je nevredno našega državljana, če med delom popiva. Veste zgledi vlečejo!« — Neki drugi vajenec pravi, da mora delati pozno v noč, navadno ne dobi za to niti, dinarja in še v šolo ga ne puste kaj radi. — Spet drugi vajenec pripoveduje med drugim pošteno: »Mojster Je strog, kar mi vajenci tudi želimo Vendar Je dostikrat prestrog, žal pa ima še to slabo lastnost, da vse, kar pokaže, dela sila površno ln se vedno razburja.« — Neka vajenka pravi; »Mojstrica nam ničesar ne pokaže, če pa kaj napak naredimo, se hudo Jezi. Včasih delamo Uidi po petnajst ur, d asi vem, da hi smela delati le do dveh popoldne. Moram voziti smeti ln pesek ter delati na njivi.«
Prav tako so zanimivi odgovori, kako se starši zanimajo za učenje vajencev. Posebno pretresljiv Je tale: »Moji starši se sploh ne zanimajo za moje učenje. Prepuščen sem sam sebi že sedem let in upam, da mi ne boste zamerili, da ni drugače.« — Spet drugi pa pove: »Starši se večkrat snidejo z mojstrom. Mojster Je dober človek ln hoče, •da bi postal ne le dober delavec, marveč tudi posten državljan.«
Anketa, vzeta v celoti, kaže, da je med nailml obrtniki večina takih, ki se zavedajo, da so prevzeli nase veliko odgovornost, da vzgoje mladega človeka v dobrega delavca ali delavko. Zal Jih Je med njimi nekaj, ki pozabljajo na to, da je v socialistični državi v njenem programu med drugim tudi zapisano. da mora enkrat za vselej izginiti Izkoriščanje človeka po človeku. — Cernu ravnajo tako? Namesto da bi vzgojili .dobrega delavca, bodo marsikomu že v njegovi zmJndneMt mladostni dobi ubili vero v pra-
vico, ga odvrnili od tega, da bi se z vso ljubeznijo oklenil- svojega poklica. Cernu zapostavljajo pravice, ki jih Je dala ljudska oblast vsem delovnim ljudem, prav posebej pa še vajencem, torej tistim, ki naj bi nadaljevali delo za lepšo prihodnost samega sebe ln skupnosti. Človek se mora vprašati, ali res ni zdravila* ki bi take mojstre ali mojstrice odvrnil od njihovega krivičnega početja? Vem: kaj radi bi odgovorili, češ da so se oni učili v mnogo slabših in hujših pogojih, kot se vzgaja sedanji rod. V isti sapi pa pozabljajo, da se skupnost trudi olajšati ln Izboljšati uk vajencev, da ne bi s sovraštvom opravljali svojega poklica, marveč z ljubeznijo in vedrostjo.
Občinsko mladinsko vodstvo namerava odgovore zato predložiti pristojnim organom. Le-ti naj store, kar Je potrebno, da bo konec zgoraj opisanih razmer pri posameznih obrtnikih. Vsa čast in priznanje pa tistim obrtnikom, ki se prizadevno lotevajo važne naloge: pravilno in pošteno vzgojiti vajence v dobre kvalificirane delavce in državljane. Prepričan sem, da čutijo v sebi prijetno zadoščenje, da so dali iz sebe vse najboljše, da so in Jim bodo vajenci hvaležni zato, da so Jih spravili na lepo pot življenja. Ta zavest ln občutek pa Je toliko lep, da odtehta vse tiste morebitne nevšečnosti, ki Jim jih povzročajo njihovi varovanci. To so pač mladi ljudje ln mladost je razigrana in prešerna, ki tudi črnogledim ljudem vedno ln vedno dokazuje, da Je življenje kljub vsem tegobam vendarle lopo.
BEOGRAJSKI HOTEL . METROPOL«
(FOTOSLTJZBA »SEDME SILE«)
Odprl je bisago in mi ponudil kos kruha in košček kajmaka .
-Že dva dni sem v Beogradu. Vaščani so me poslali, da uredim neke zadeve.
Sicer pa ni vredno besede ...«
Spet je jel hvaliti Slovence, jaz pa sem želel, da bi mi povedal kaj o sebi.
-Ali bivate v hotelu?« sem ga kar tako vprašal, da bi usmeril razgovor drugam.
-Kaj, v hotelu? V Beogradu pa res ni potrebno, da bi se klatil po hotelih.. •« -Ali imate tu sorodnike, znance?«
-Vsi Beograjčani so moji znanci; vrata so mi povsod odprta. Veš, brate,« se je obrnil k meni, -pri nas v Srbiji je tako: tujec, ko prestopi prag hiše, ni več tujec. Bila bi največja sramota, če gostu ne bi odstopili najmehkejše postelje in mu postregli z najboljšim...«
Bilo mi je kar žal, ko sem se moral posloviti. V razgovoru z njim se mi je zdelo, da odkrivam tisto novo v Srbiji, ki mi je bilo dotlej premalo znano: odprta srca na vsakem koraku, nobene zaprtosti, odsotnost egoizma in odkritost, ki je včasih malce surova, toda bolj na videz kot v resnici.
»Ce boš kdaj potoval po Sumadiji, ne pozabi obiskati Stjepanoviea v Lipcu. Dobrodošel gost boš ...«
*
Na železniški postaji se je k blagajniškemu okencu vila dolga vrsta potnikov. Čakanje so si krajšali z živahnim pomenkom. Zdelo se mi je, kakor da so vsi v vrsti sorodniki ali znanci, v resnici pa so se šele tu spoznali in se bodo razšli kot prijatelji.
Zadaj v vrsti je stala noseča žena. Nekdo spredaj jo je opazil. Stopil je iz vrste in se napotil k njej.
»Tovarišica,« jo je bolj karal kot prosil, -izvolite naprej!«
Hvaležno ga je pogledala, vendar je ostala še naprej v vrsti.
-Hvala, druže, saj bom kmalu na vrsti...«
Njun razgovor je vzbudil pozornost tudi ostalih potnikov. Ozirali so- se nazaj in kakor v zboru prosili:
»Ma nemojte, drugarice!...«
Eden izmed potnikov je šel k njej. jo odpeljal h klopi, sam pa se postavil v vrsto, da bi kupil vozovnico tudi zanjo. *
Sedel sem v dalmatinski restavraciji in čakal, da mi bodo postregli z ribami in prošekom. Tedajci je prišel k mizi mlajši fant in postavil predme kolekcijo ničvrednih drobnarij: slabe razglednice, kamenčke, umazan pisemski papir in
Odkimal sem, češ ne potrebujem. Fant pa se ni dal kar tako odpraviti. Ko je videl, da ne bo nič z razglednicami in papirjem, je privlekel iz žepa parafinske kipce. Moral sem nekaj kupiti, da me ne bi še naprej nadlegoval.
Ko je fant ravno pospravil svoje stvari, je prišel natakar in se zadrl nad njim:
-Da mi takoj izgineš Izpred oči, ti. vueibatina!«
Prodajalec kiča se ga ni ustrašil. Jezno se je namrdnil, češ kaj te briga! Stopil le k drugi mizi in ponudil gostu svoje blago. Natakaj- mu Je bil spet za petami. .
-Sta misliš, da sam ja?« Je zakričal. -Niko i ničta...«
-Ja sam tu...« mislil je reči di-•ektor. ker na se je ta nenadoma pojavil pri mizi, je dokončal, -od perso-nala...«
*
Kljub nekaterim posebnostim je Beograd jugoslovansko mesto. Slovensko prav tako kot srbsko, hrvaško ali makedonsko. To čutiš na vsakem koraku. Pa lep je Beograd v pomladnih barvah; morda ne tako kot Ljubljana, a še bolj prisrčen, nekako topel...	S.
Nepozabni spomini na boj
Janko Je vodil svojo četo z Menine planin« na Kozjansko. V Jesenovem so počivali, pa je Janko prihitel e Lojzom Robičem domov, k očetu. Pomenkovali so se pozno v noč o položaju na frontah in terorju, ki so ga zganjali Nemci nad našimi ljudmi. Ob slovesu — takrat je tov. Skvarča poslednjič stisnil sinu roko — mu je dal nekaj zemljevidov in drugega gradiva.
Skvarča se je še tesneje oklenil narodnoosvobodilnega gibanja. Navezal je še tesnejše stike s partizani in so se medsebojno obveščali o vseh stvareh, ki so bile važne za osvobodilno gibanje in Ta»ij Z Velikim navdušenjem Je sprejel vest o drugem zasedanju AVNOJ. V noči od 22. na 23. december se je ponovno pri njem zglasila večja skupina partizanov, ki je bila namenjena na Dolenjsko. Gostoljubno jim je pomagal, jih nahranil, posušil, nato pa so zaradi varnosti odšli na Čebine, kjer so se nekoliko odpočili. Med njimi so bili: Knez-Sllas, Tone Tratanar-Antonesko, učitelj Levstik, njegova žena in drugi. Kasneje se je pri njem večkrat oglašal Antonesko, ki se je zanimal za položaj v Zagorju. Ker Je imel Skvarča precej dobre zveze z ljudmi v dolini, je med drugim zvedel, da nameravajo Nemci v šoli v Zno-jtlah, ki je bila tedaj prazna, ustanoviti svojo postojanko. Seveda so kasneje partizani šolo porušili.
V totem času so se jeli sprehajati okrog tudi raztrgano!, to je v partizanske borce preoblečeni izdajalci našega ljudstva; med njimi je bil najnevarnejši Podvelnar in drugi trboveljski gestapovci. Le-ti so napraviti v okolici mnogo gorja, vendar jim Skvarčev! in dru-gii tfl-TTfrkaj živeči ljudje ni®o nasedli. Aprila 1944 se je vrnil drugi, mlajši sin na dopust. Na noben način se ni hotel vrniti v nemško vojsko, saj je prišel tudi s tem namenom domov, da gre namreč tja, kjer je bil že tri leta njegov brat Janko. Skvarča je tudi tokrat modro Izpeljal sinov beg v partizane in kd je družina čez nekaj dni zvedela, da je srečno prišel med partizanske borce, so se vsi oddahnili.
Tudi dogodkov dne 7. maja leta 1944 se Skvarča močno in z veliko žalostjo še dobro spominja. Ko so Nemci pripeljati v Zagorje talce in jih čez noč zaprli v svojo postojanko v Sokolski dom In jih naslednji dan ustrelili. Vendar to grozodejstvo ni odvrnilo Zagorjanov od sodelovanja z osvobodilnim gibanjem, marveč Jih Je še bolj opogumilo v njihovem pravičnem bbju. Ko so zvedeli, da se je začela invazija v Franciji, so srca ljudi še bolj ojeklenela in število borcev je .Jelo naglo naraščati.
Sredi julija je nekoč prišel mlajši sin za trenutek domov. Družina je bila vesela, a je še isti hip onemela od silne
bolečine: mlajši je s težavo povedal, da je Janko padel. Skvarčev i 80 bili ob si-na, osvobodilno gibanje pa ob dobrega, požrtvovalnega, vztrajnega in junaškega borca in — komunista. Skvarča je tedaj razumel in spoznal, da so številni partizani, ki so med tem časom prihajali k njemu, vedeli za sinovo smrt, pa si niso upali povedati. Družina je skrila bolečino, kajti nihče ni smel slutiti, da Je njihov fant že daroval življenje za svobodo.
Nekaj časa je bilo mimo, nato pa se je 12. oktobra 1944. leta začela hajka, v kateri so razen Nemcev sodelovali tudi pripadniki Plave divizije, ki so jo sestavljali Spanci. Nameravali so uničiti središče partizanov, vendar jim je ta naklep spodletel. Ker niso mogli v svojem onemoglem besu storiti ničesar drugega, so požgali Čebine. Domačini so pravočasno zbežali, naslednji dan so ujeli le dve ženi, ki so ju odgnali v Trbovlje. Kasneje so se množili njihovi pohodi, - vendar brez prave sreče, ker jeodlično organizirano obveščevalno omrežje onemogočilo sleherni njihov naklep.
Tedaj so bili na terenu Jesenovo— Znojile že položeni prvi začetki bodoče jugoslovanske ljudske oblasti. Za predsednika OF odbora so Izvolili tovariša Skvarčo; odbori so zbirali denar, hrano in druge potrebščine. Poseben dogodek za osivelega Skvarčo je bil sprejem v
Partijo konec novembra oziroma v začetku decembra 1944. leta. Kasneje je bilo sprejetih še več tovarišev.
Sredi decembra so Nemci in Vlasove! znova uprizorili teror nad ljudmi. Najhujši pritisk so morali ljudje in borci prestati konec leta 1944 in v začetku 1945. leta. Prihajali so izmučeni in lačni terene! ter borci in OF odbori so takrat imeli ogromno dela ter so pokazali izredno požrtvovalnost do borcev za svobodo, četudi so bili ljudje že sami zelo na tesnem za hrano in druge potrebščine. Skvarča se dobro spominja, da je tehnična četa nekega mrzlega zimskega dne pripeljala nekega ruskega inženirja s prestreljeno nogo. Skrili ko ga v seno in ga zdravili. Nekoč so prišli Nemci, ki so ostali v hiši ltar dva dni. Vendar Nemci niso našli niti skritega Rusa v seniku niti ranjenega borca nedaleč vstran v gozdu.
Minevala je zadnja zima v suženjstvu ln zarja svobode se je naglo bližala, Nemci so začeli še bolj divjati, ker bo že slutili svoj pogin. V začetku februarja so požgali Gamberg ogljar-sko kočo v Sopoti, v kateri so bili prej rudniški delavci, ki so žgali oglje, kasneje pa je bila prazna in so se vanjo naseliti partizanski borci. Nemci so to vedeli, pa so nameravali borce presenetiti. Niti to jim ni uspelo, ker so borci
pravi čas zvedeli za njihovo namero. Se so se vrstile hajke, vendar je bilo videti, da pojema njihova udarna moč. Ne le slutili, zagotovo so vedeli, da se jim bliža neslaven konec, kot so vedeli, da jih je to ljudstvo stokrat preklelo.
Konec februarja se je ponovno zglasil doma sin, bolan in zdelan od neprestanih naporov. Nekaj časa je ostal doma, vendar ga ni strpelo, da bi oštal križem rok, četudi so mu borci prigovarjali, da ne more nikamor v takšnem stanju. Nihče ga ni mogel ustaviti. Neko noč je odšel. V Timi je čakal na prehod čez Savo. 14. aprila so Nemci partizane zahrbtno napadli. Med žrtvami Jc bil tokrat še Skvarčev drugi sin, star komaj 22 let. Ko je družina zvedela za sinovo smrt, je skoraj omahnila od silne in nepričakovane bolečine.
Prišel je tako zaželen dan dokončne osvoboditve Izpod tujčevega jarma. Osvoboditev dežele jo terjala naglo obnovo. Starega Skvarčo so poklicali na okraj, kjer so mu naložiti odgovorne dolžnosti. Več let Je z ognjem deloval za obnovo dežele. Taka jc bila Skvar-čeva pot, pot delavca, požrtvovalnega borca. Nič koliko Je bilo njemu podobnih in zato je vredno, da se jih spomnimo ln jim damo ne le priznanje, marveč da jih bomo vselej spoštovali. (v)
Nadaljevanje in konec
lil*

OD SREDE DO SREDE
RAZPIS
KINO
Kino »delavski dom« v Trbovljah: 16.—16. junija sovj.
tlim »LENINGRAJSKA SIMFONIJA«; 19. — 22. junija amer. °arv. film »v POMLADI ŽIVLJENJA«; 23. — 25. Junija češki film »VOLČJA JAMA«.
*1N0 »SVOBODA — TRBOVLJE O«; 16.—18. junija domači barv. film »EDINI IZHOD«; 19. — 22. Junija amer. film »POROČNO Kosilo«; 2l. In 25. junija pa domači film »KALA«.
KINO »SVOBODA — ZASAVJE« v Trbovljah; 20.—22. junija Jug. tlim »V SOBOTO ZVEČER«; 27. m 28. jun. ital. zabav, film »V ZNAMENJU VENERE«. Predstave: sobota in edelja ob 17 in 19.15. v ponedeljek samo ob 18, Ja mladino v nedeljo ob 15. url.
KINO »TRIGLAV« v ZAGORJU: II. in 18. |un. jug. film »KRVAVA SRAJCA«; 20. - 22. junija amer. barvni glasbeni vistavis. film »ARTISTI IN MODRU«; 24. m 25. junija franc, klnem. film »VSI ME LAHKO UBIJEJO«.
KINO »SVOBODA« KISOVEC: 17. Jun franc, zabavni film »KROJAČ ZA DAME«; 11. Jun. franc, film »NOC NAD PARIZOM«; 19. 7~ 21. junija amer. barv. krim. Kimen. film — »VRNEM SE V KANDARO«; 24.	—	25. junija
«ai. komedij a »BIGAMIST«.
Trbovelj, hčerko; Vilma Sotošek iz Hrastnika, sina; Gabrijela Bizjak iz Trbovelj, hčerko; Frančiška Ravnjak iz Zagorja, sina; Pavla vrstovšek iz Trbovelj, hčerko; Alojzija Avflič iz Ključavce, sina.
BREŽICE; Jelica Radanovič, Loče 7. sina; Jožefa Iljaž. Podgorje 60, sina; Ljudmila Mirt, Kuadje 17, sina; Zivana Petrič, Brežice — Zupančičeva 16, sina; Terezija Savnik, Brežice — Ul. stare pravde so. sina; Katica Rajkovič, Smederevo, sina; Erna Ribič, Gor, Leskovec 31, sina; Jožefa Kolman, Podgorje 79, hčerko; Marija Dušic, Sentlenart 81. sina; Frančiška Bukovinski. Trnje 41, hčerko; Ana Novak, Vukovo selo 96, hčerko; Košara Dam Janič, Mostec 49, hčerko; Angela Omerzel Ravne, sina.
nu.ioča Norčič selo 5,1 — samomor.
POROKE
SMRTI
TRBOVLJE; Janez Lavrič, upokojenec, star 73 let Iz Trbovelj; Jožef Oplotnik, kovač, star 45 let iz Trbovelj; Manija Bajc, upokojenka. stara 70 let iz Trbovelj; Alojz Hribar, delavec, star 39 let iz Trbovelj.
BREŽICE: Ana Ivkovič, gospodinja. stara 50 let, nazadnje sta-
TRBOVLJE:	Franc KRIŽNIK,
tesar iz Trbovelj in Olga ZUPERL, delavka iz Trbovelj; Janez TRO-TOVSEK, kopač iz Trbovelj in Marjeta SLAK AN, gosp. pomočni-nica iz Trbovelj •_ Ciril ŠINKOVEC. elektrotehnik iz Trbovelj in Marija PRAUNSEIS, dijakinja iz Trbovelj; Milan TROTOVŠEK, vozač iz Trbovelj ln Marija STRGARSEK. delavka iz Trbovelj ; Franc MANDELJ, upokojenec iz Hrastnika in Angela SIMONČIČ, upokojenka iz Trbovelj; Viktor GIULIATTT, mizar iz Trbovelj in Antonija SOTLAR, gosp. pomočnica iz Trbovelj; Ivan VOZEL, kopač iz Trbovelj in Justina PIŠKUR, bol. strežnica iz Ljubljane; Janez VOZEL, strojevodja iz Trbovelj in Marija KOŠIR, delavka lz Trbovelj; Andrej MATKO, delavec iz Trbovelj in Marija DERNOVŠBK, gosp. pomočnica iz Znojil.
BREŽICE: Jože KOLARIČ, krojaški pomočnik, star 28 let iz Ptuja in Olga GRAMC, poljedelka, stara 25 let Brežice.
;•
ROJSTVA
Športna nedelja
TRBOVLJE: Marija Knez iz Božanja, sina; Ida Cernoš lz Trbo-'čij. hčerko; Lucija Vozel iz Tr-rpvelj, sina; Angela Vozel iz Za-£°ria, hčerko; Jožefa Šinkovec iz r*Sorja, hčerko; Marija Flor iz Zagorja, hčerko: Manija Macerl j* Cemšeniika, hčerko; Silvestra Ktopivšek iz Zagorja, sina; Jožeti Koporc iz Semlnka, hčerko; »avla Cede iz Trbovelj, hčerko;
Vozel iz Zagorja, sina; Le-gPMcia Ravnikar lz Dobovca, sina; Tanciška Lovrač iz Trojan, sina-"argareta Smrekar iz Zagorja, .ma; Terezija Matko iz Trbovelj, hčerko; Terezija Potočnik iz Za-«ODa, sina; Ela Semčnlk Jz Za-g°ria, hčerko; Milena Lazar iz hčerko; Marija Kreže lz Ti-K?™lka' sina; Olga Šimenc lz i, ‘J9Xf1i, sina; Danijela Železnik hčerko; Terezija Saka oJ? Trb°velj, hčerko; Hedvi-Peterkovič iz Zidanega mo-Pv’Jilna: TerezUa Baumkirher iz TrK?’ , hčerko; Ivana Lapuh iz tbovelj, hčerko. Vilma Bovhan iz	slna: Jožefa Plahuta
gor?r^stnlka- hčerko; Jerica Za-tk>iLHrastnika, sina; Lidija KlaS^,. lz Trbovelj, sina; Zora lz	hčerko;
Ma5,a	iz Zagorja, sina;
hiSa Wohifond iz Hrastnika, De Uf°: Ljudmila Jamšek iz Zu-ntka nSLZden,ka Jagodič iz Hrast-a- hčerko; Hilda Metličar iz
Nogomet
Celjsko-zosovska nogometna liga
PRVAK KONČNO RUDAR VELENJE
Vse do petka prejšnjega tedna ni bilo znano, kdo bo prvak celjsko-zasavske nogometne skupine. V tem tekmovanju so se merila tudi nogometna moštva iz Zasavja: NK Brežice, NK Bratstvo ln NK Rudar lz Hrastnika, Proletarec iz Zagorja, Svoboda te Kisovca ter Rudar B lz Trbovelj zraven moštev iz Celja, Šoštanja, Star, Velenja ln Konjic.
Predstavniki revirskega nogometa io imeli lepe možnosti, da se uvrste na prvo mesto, toda ravno v zadnjih kolih so omagali, kar velja za moštvo Bratstva in moštvo Proletarca.
Prvo mesto je osvojilo moštvo Rudarja Velenje s 27 točkami, ki mu sledi »Celje« g 2» točkami, Bratstvo s 25 točkami. Olimp s 25 točkami in Proletarec s 24 točkami. Takoj za njim je na častnem šestem mestu NK Brežice, ki je ravno v spomladanskem delu pokazal največ, s 23 točkami. Sle-
Rokomet
Ki
Stih
poslušajte vsak dan ob l7.o'	8-°0.	10.00. 13.00, I6.00.
ku 19-90 v radijskem dnevnl-Vsak <Li0b 22'00' »Naš jedilnik« nadeto vnl'k ob f-46. »Kmetijske Oddain ,Xs5,k delavnik ob 12.13. In jZ?'»Naši poslušalci čestitajo kih iL^Uajo« ob torkih, četrt-ob 143°- <>b nedelo ,n ah b Pl00 ln ob Odda-(bester « j>*tro- dragi poslušalci« deiavnH,®8^^; spored) pa vsak VIUk ob 5.00 do 7 00.
SREDA, 17. junija
,e»koS^ valčka do calypsa; 9.00 8.--.,ni. pogovori (ponovitev); gla„K_ ouuek za mlade ljubitelje
,8.18
e»kc •.46 jvl
glasb«,. 1 - IV _**“	=	ij UUi tCije
v*nsk L 10,36 Majhen koncert slo-8abavnihS011st(>v: M OD Iz albuma šola ,‘h zvokov; 11.35 Radijska M°1e	,jo sto,Pnjt> (ponovitev);
^ečk, tvoje; 12.25 Poslušajmo la srSn‘rtO: 14.05 Radijska šola bobri n11.? stopnjo (ponovitev): Met*, oed Matej;	16.40 Iz krvi
gttoek ■kJTone Šifrer); 17.10 Se-»egm, ob betih; 17.30 Narodne hfadžL.-.^munake slovaške in goslovar,« wula21®lne ter Pasmi ju-JPVoMWs,cth Kusinov; 16.45 Raz-
50.00	mednarodnih vprašanjih: ^esni^vc1 zabavne glasbe; 20.25
1 orkester Radia Ljubljana.
«4« <:ETRTEK- U- Junij,
•eps Potopisi ln spomini: Les-hrU.iuhol maram umreti 1	9.00 B
6lenti>illenlml domačimi lnstru-°rke«rlml ansambli; 9.20 Plesni evropskih radijskih po-ti.Oo (sit1,30 Oddaja za cicibane: ji a vi Tj.ovenske narodne ob »premih tsllavirJa: 12.25 Melodije od tu 15.40 5: H46 Turistična oddaja; Izbral”3 D,atnu smo videli; 16.00 VS rr>r,-Sm° za vas; 16.00 Cetrtko-‘*>‘taia; 20.00 Četrtkov večer ^‘h pesmi in napevov.
«40 pPKTEK' Junija jh	minut za novo peemloo
rt^ravl za mlade risarje; 11.00 ?almaul ‘Z1 fene; 12.25 Zbori pojo Igra črnske narodne pesmi: 13JO jjvlntet Jožeta Kamplča; — hoib- ,.rodm bevci pred mlkroto-st%ruČ4'05 Kadilska šola za nižjo 15.40 u.: Pravljica o marjetici; — Vlad, “ svetovne književnost 1 — ^hevm, Nazor:	Zadnji Usti iz
18.00	'ka; 17.25 Melodije in ritmi:
h6š[h ,rutlnskl pogovori; 18.30 Iz Vef »kolektivov:	20.00 Zabaval
<0.1<Ul Pianist Roberto Valentino: »tb-i tedenski zunanje politični ho b;,,”^2145 oddaja o morju ln
• os SOB0TA* «* Junija !?li	pole; 9.00 Radijska
frevii,- h14'« stopnjo (ponovitev); jratu. 0 marjetici; 10.10 Pojo ‘oflijV plrnat iz Mengša: 10.26 Me-vrstijo; 11.45 Pionirski »Uvk, 1200 Četrt ure a triom jU; S8 Avsenika; 13.25 Alpakitvo-_Domači napevi Izpod ze-^nat.^hm-la; 14.16 Športna re-8 kjulri Ho Ohrida in nazaj; 16.40 ^dlh , eRa trga; 16.00 Napevi za b t>Lln razvedrilo: 16.00 Jezlkov-rari.^dvori; is.45 Okno v evet: ^kest.2000 Zabavne melodije z k6>zn» m Alfred Scholz; 20.30) "Vejmo svet ln domovino;
7.35 KEnBKJA, 21. junija
Nit, ,Yedri zvoki: 9 00 Domače ?varie, valčki; 1000 Se pomnite, *4V0, 1 - • • Karel Leskovec; Cez ,-H.OO Melodije lz znanih .45-30 za našo vas; 16.00 Hi-
domače književnosti — Miško Kranjec; Nad hišo se ne kadt več-17.10 Srečno vožnjol (šoferjem na pot); 18.30 Siportni tednik; 20.00 Na večer pred Kongresom ZKS.
TOREK, 23. junija 8.36 Filip Bernard: Partizanski dokumenti; 10.00 Prenos otvoritve Kongresa ZKS; 13.50 Igrajo pihalne godbe naših »Svobod«; 14.30 Prireditve dneva; 16.00 Novost na knjižni polici: Ljubljana v ilegali; 16-30 Borbene in revolucionarne pesmi jugoslovanskih narodov;
17.00	Rezervirano za prenos z zasedanja Kongresa ZKS; 20.00 Zborovske skladbe z izvedbi znanih jugoslovanskih zborov; 20.30 Iz domače zabavne glasbe; 2L00 Pokaži, kaj znaš! (Prenos iz dvorane Gospodarskega razstavišča).
RUDAR ; BRANIK 12:9 (6:6) Navzlic dežju, ki je namočil Igrišče in vsekozi tudi motil tekmo, je bila igra vendarle lepa in razmeroma hitra.
Brantkovci so že skraja uredili svoje vrste in začeli premišljeno napadati Rudarjevo svetišče. Po desetih minutah so vodili že s 5:1.
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so spremili na zadnjo pot našega dobrega moža in očeta
JANEZA LAVRICA
Obenem se zahvaljujemo sorodnikom in znancem, duhovščini, godbi in darovalcem vencev in cvetja.
Žalujoča žena ln otroka z družinami.
MALI OGLASI
SLUŽBO DOBE takoj dve šiviljski pomočnici. Nastop takoj. Plača po tarifnem pravilniku. Krojaštvo In šiviljstvo, Trbovlje.
TAKOJ SPREJMEM v UK čevljarskega vajenca. — Božičnik, Krško.
PIONIRSKI
KOTIČEK
NOV NAGRADNI MAGIČNI KVADRAT ZA PIONIRJE Besede (vodoravno in navpično); 1. Ilžolu podoben poljski pridelek; 2. kratica za okrajni ljudski odbor; 3. Iglasto drevo.
Crttoi BBB, L, 0000, H.
Rešitve nam pošljite do nedelje, 28. junija opoldne na Uredništvo lista. Kot nagrado za rešitev uganke imamo pripravljeno lepo knjižno nagrado. Podelili Jo bomo po odločitvi žreba.
Ko nam boste pisali, ne pozabite navesti razen svojega 1 imena In priimka še razred Sole, ki ga obiskujete, nadalje pošto ln kraj, kjer ate doma.
Pripomba: v nagradni slovnični nalogi, ki smo jo prinesli v 22. številki našega tednika, nam je tiskarski škrat ponagajal. V 4. vreti prvega odstavka naloge zamenjajte tretjo besedo »če« z »da«, ln bo besedilo naloge, ki Jo rešite, pravilno.
Vsem mladim bralcem lepe pozdrave I
UREDNIŠTVO
REŠITEV NAGRADNE UGANKE IZ 21. ŠTEVILKE
Pravilna rešitev nagradne ugan- šltev uganke Olgi Šimenc, učenke za pionirje lz 21. številke »Za- ki 2. d razreda osnov. Sole v savskega tednika« ee glasi; SILO- Trbovljah H, Savinjska oeeta 4 a, VENSKA ZASTAVA.	ki naj se oglasi v upravi našega
Žreb je prisodil nagrado za re- lista, da prevzame knjižno darilo.
UREDNIŠTVO
NOVA TRGOVSKA HIŠA V SEVNICI (FOTO F. S.)
dijo Rudar Hrastnik s 18 točkami, Kovinar Store s 18 točkami, Svoboda Kisovec s 12 točkami. Šoštanj in Konjice sta pa zadnja s po 11 točkami.
PROLETER : GRAFICAR 10:0 (4:0) V vseskozi deževnem vremenu je Proletarec pokazal več borbenosti in iznajdljivosti in z visokim rezultatom odpravil goste iz Ljubljane. Mlačno igro gostov so izrabili domači napadalci: Prašnikar je plasiral 3 žoge, Kordež, Flere, Milič 2 in Tomše 1.
ZA POKAL SLAVKA PIRNATA SO SE POMERILI MLADINCI Proletarec : Svoboda (Kis.) 2H (1:0)
Proletarec je bil boljši tehnično in po borbenost; in je zasluženo zmagal.
PROLETAREC : DOMŽALE 2:5 Na spolzkem igrišču se košarkarice Proletarca niso znašle. Podajale in streljale so netočno, zato to ni bilo uspeha. Edini koš je dala Turkova. Zaradi dežja so igro po prvem polčasu prekinili.
(JU)
Golov, ki so padli, vratar Lopan ni mogel ubraniti.
Sele nato so se Rudarjevcl »ogreli« im do konca polčasa izenačili.
Po odmoru pa so bili Trboveljčani precej boljši in so zasluženo zmagali.
Na tekmi sta se odlikovala predvsem oba vratarja, Lopan je med drugim ubranil tudi penal.
Branilk ln Rudar sta bila zelo dobra nasprotnika.
Gole so dosegli za Branik; Gau-be (3), Gornik (2), Kandus (2), Kancler ln Breznik pa po enega.
Za domače so bili uspešni; Ač-kun (3), Jekoš (3), Radej (2) First (2), Plevčak (2).
Sodnik Kren iz Ljubljane je avtoritativno vodil igro, sicer pa ob fair igri obeh moštev ni imel težkega dela.
lz Litije in okolice
V litijski občini so v zadnjih letih zgradili že nekaj vodovodov, kar dokazuje, da si ljudje žele izboljšati zdravstvene naprave in urediti gospodinjstva. Prav zdaj grade vodovod v Litiji. V zadnjem času pa so dogradili vodovod na Vačah nad Litijo; Vodo so zajeli v bližini Klenika. Nadalje so zgradili vodni rezervoar na Gradišču nad Litijo, dokončno hišne napeljave pa urejajo šele zdaj. Vredno je omeniti, da je litijsko kovlnsko-mehanično podjetje zgradilo vodovod prebivalcem vasi Zavrstnik pri Litiji. Tam so domačini izgubili vodno žilo zaradi rudniških rovov. Zatem so začeli z gradnjo vodovoda, kil daje zdaj vasi pečat napredka. Po osvoboditvi so dobili vodovod tudi v vasi Tepe pod Polšrukom.
Skrb za izboljšanje življenja pa je zajela zdaj tudi vas Polšnik sredi PolŠniških Dolomitov. V vasi sicer obstaja že manjši vodovod,
namenjen šoli in bližnjim sosedom. Ta drži le 10.000 litrov vode. Zdaj pa so začeli z delom za nov rezervoar. Vodo bodo zajeli v hribu Spegi. ki se dviga nad Polš-nikom. Novi vodni rezervoar bo zajel 40.000 1 pitne vode in bo zadostoval vsem domačinom, ki se bodo priključili k omrežju.
Za izgradnjo novega rezervoarja se je zavzel predsednik krajevnega gasilskega društva tov. Ribič, pri delih pa pomagajo tudi tov. Franc Irt in drugi. Rezervoar so že začeli graditi in stoji kakih 100 m nad vasjo.
Z vodovodom bo ta prijazna zasavska vas mnogo pridobila, saj obiskujejo Polšnik skozi vse leto turisti, ki radi prihajajo v Polš-niške Dolomite, zlasti na sosedni Ostrež, pa tudi na ostale hribe, ki obdajajo polšniško vas.
(J. Z.)
m
KREMA IN POL

»KOT NOV JE!«

PRIHRANEK
RAZPIS
RAZPIS
za vpis v I. razred rudarskega in elektro odseka Industrijske rudarske šole Trbovlje v šolskem letu 1959/60.
Pogoji;
I.	RUDARSKI ODSEK;
Sprejetih bo 65 kandidatov. Kandidat mora z uspehom dovršiti najmanj 6 razredov osemletke. V koledarskem letu 1959 mora dopolniti 15, leto starosti in sme biti star največ 17 let. Mora biti telesno in duševno zdrav ter telesno dobro razvit, kar ugotovi iradni šolski zdravnik. Imeti mora veselje do poklica.
II.	ELEKTRO ODSEK;
Sprejetih bo 29 kandidatov. Kandidat mora z uspehom dovršiti i razredov osemletke ali 4 razrede nižje gimnazije. Biti mora te-.esno in duševno zdrav, kar ugotovi uradni šolski zdravnik.
Ako se bo priglasilo vet kandidatov, kakor predvideva plan ■ vpisa, bodo sprejeti tisti, ki bodo uspešno opravili sprejemna izpit iz slovenskega jezika in računstva z geometrijo.
Šolanje v obeh odsekih traja 3 leta. Po uspešno opravljenem zaključnem izpitu se absolventi rudarskega odseka usposobijo za Kvalificirane delavce rudarske stroke — kopače, absolventi elektro pa za obratne električarje.
Mladinci, ki se žele vpisati, morajo ravnateljstvu šole predložiti s 39 din kolkovano prošnjo in ji priložiti naslednje dokumente-
1.	zadnje šolsko spričevalo,
2.	izpisek iz matične knjige rojenih (rojstni list),
3.	listino, ki prikazuje potek ln uspeh šolanja v osnovni šoli ox, gimnaziji (izda šola, kjer se je kandidat šolal),
4.	mnenje šole o sposobnosti in nagnjenjih kandidata (tepolnl šola, kjer se je kondidat šolal),
5.	potrdilo o premoženjskem stanju v letu 1959,
6.	potrdilo o stalnem bivanju (samo kandidati, M stanujejo izven Trbovelj),
7.	potrdilo o višini otroškega dodatka.
Potrdila od 3—7 so kolkovdne prosta.
NekolkovanJh prošenj in prošenj brez zgoraj naštetih dokumentov ne bomo upoštevali.
Učenci prejmejo v času šolanja redne mesečne nagrade 2.700 do 4.700 din. Razen teh rednih nagrad so učenci lahko nagrajeni še s posebnimi mesečnimi nagradami, katerih višina je odvisna od* učnega uspeha.	x
Vsakoletno prejmejo učenci par delovnih čevljev, delovno obleko, delovno spodnje perilo, kakor vse ostale zaščitne predmete za izvajanje praktičnega pouka in šolske potrebščine.
Pri šoli je internat, k| nudi učencem popolno oskrbo, to je prenočišče, prehrano, pranje osebnega perila in delovne obleke, krpanje perila ter pomoč pri učenju.
Prošnje je vložiti na ravnateljstvo šole najpozneje do 26. avgusta 1959.
Trbovlje, 4. Junija 1959.
Ravnateljstvo šole.
RAZPIS
za sprejem dijakov v I. razred gimnazije
Na podlagi odloka o načinu izvedbe razpisa in o pogojih za vpis v gimnazije in strokovne šole za šol. leto 1959/60 bo gimnazija v Trbovljah sprejela prihodnje šolsko leto v L razred .70 dijakov.
VPISNI POGOJI:
a)	splošni:
1.	dovršena osemletna osnovna šola,
2.	starostna meja 17 let.
b)	posebni:
v primeru, da se bo priglasilo več kakor 70 kandidatov, se bo izbor Izvedel na podlagi sprejemnega izpita iz dveh predmetov:
a)	iz slovenskega jezika,
b)	iz matematike ali tujega Jezika po izboru kandidata.
Sprejemni izpit odpade, ako bo priglašenih kandidatov manj
kot Je razpisanih mest. Kandidati, ki so dovršili 8. razred osnovne šole z odličnil uspehom, bodo v vsakem primeru oproščeni sprejemnega izpita.
PRIGLASITEV ZA VPIS:
Kandidati se priglasijo ravnateljstvu gimnazije do 20. Junija s predpisano priglasnlco, kolkovano z državnim kolkom za 30 din (tiskovino bo izdala Državna založba Slovenije). Priglasnicl Je treba priložiti:
L rojstni list,
2.	spričevalo ali dijaško knjižnico o uspešno dovršenem 8. razredu osnovne šole ali nižje gimnazije,
3.	izjavo osnovne šole, kjer je kandidat dovršil zaključni razred, o sposobnostih <n nagnjenjih kandidata
Priglašeni kandidati naj se zglasijo 23. 6. ob 16. uri pri ravnateljstvu gimnazije, kjer bodo Izvedeli o izidu razpisa in o terminu eventualnega sprejemnega izpita.
Vpisovanje v 1. razred bo 29. Junija ob 8. uri v gimnazijski P®aml.	Ravnateljstvo gimnazije
RAZPIS
Razpisna komisija Industrijske kovinarske šole pri Strojni tovarni Trbovlje objavlja natečaj za vpis v šolskem letu 1959/60 učencev v I. letnik. Sola bo sprejela 69 učencev v I. letnik.
Pogoji; kandidat mora izpolnjevati spodaj navedene splošne in posebne pogoje in sicer:
a)	SPLOSNI POGOJI: dokončana osemletka ali nižja gimnazija;
b)	starost največ 17 let.
POSEBNI POGOJI:
a)	kandidat mora imeti veselje do kovinske stroke;
b)	biti mora duševno in telesno sposoben za izbrani poklic■_
c)	pripravljenost, da se zaposli po končanem šolanju v Strojni
tovarni Trbovlje v»aj 3 leta.	'
Kandidat mora pri vpisu predložiti naslednje:
a)	lastnoročno napisano prošnjo, kolkovano 30 din državne in
29 din občinske takse;	,
b)	rojstni list;
c)	dokument, ki prikazuje potek in uspeh šolanja v osemletki ali nižji gimnaziji (dijaška knijžica ali matični Ust);
d)	mnenje osnovne šole o sposobnostih in nagnjenjih kandidata;
e)	potrdilo o premoženjskem stanju;
f)	zdravniško spričevalo, da je sposoben za pokUc v kovinarski
stroki.	BFSKPZ
Vsi kandidati bodo opravljali sprejemne izpite iz slovenščine, računstva In psihološko praktične preizkušnje.
Sprejemni izpiti iz slovenščine in računstva bodo 31. avgusta 1959. ob 7. uri na šoli, Iz psihološko praktične preizkušnje pa dne 1. in 2. septembra 1959 ob 7. uri v šolski delavnici.
Pouk je teoretičen ln praktičen ter traja 3 leta. v času šolanja prejemajo učenci predpisane mesečne nagrade in izredne nagrade na učni uspeh. Po uspešno končanem šolanju dobi absolvent naziv kvalificiranega delavca kovinske stroke.
Kandidat se lahko vpiše osebno ali pa pošlje prošnjo z vsemi navedenimi dokumenti po pošti. Nekolkovanih prošenj in prošenj brez navedenih potrebnih dokumentov ne bomo upoštevali ter bomo smatrali kot da se kandidat ni vpisal. Razen zgoraj navedenih dokumentov Je potrebno priložiti za otroke padlih borcev NOV potrdilo organizacije ZB NOV.	v
Redni vpis je od I. do 31. julija 19591 Dodatni vpis pa od 20. do 26. avgusta 1959.
Sola nima svojega internata ter pridejo v poštev za vpis samo kandidati, ki imajo domačo oskrbo. Prednost pri vpisu ob enakih sprejemnih pogojih imajo otroci padlih borcev NOV.
Vse nadaljnje informacije v zvezi z vpisom ali šolanjem daje uprava šole, Šuštarjeva kol. 25, Trbovlje.
INDUSTRIJSKA RUDARSKA SOLA V ZAGORJU OB SAVI razpisuje
vpis učencev v I. letnik šole za šolsko leto 1959/60, in sicer:
90 učencev v RUDARSKI ODSEK — za poklic rudarja-kopača;
25 učencev v KOVINARSKI ODSEK — za poklic strojnega ključavničarja, kovača, strugarja;
25 učencev v ELEKTRO ODSEK — za poklic obratnega električarja in elekitromehanika.
POGOJI ZA VPIS;
1.	dokončana osemletka alt nižja gimnazija. V Izjemnem primeru bodo sprejeti v rudarski odsek tudi kandidati z manjšo šolsko izobrazbo, če uspešno opravijo sprejemni izpit;
2.	starost od 15 do 17 let, za rudarski odsek do 18 let;
3.	da je kandidat telesno in duševno zdrav.
Kandidat mora predložiti za vpis naslednje listine:
1.	prošnjo, kolkovano s 30 din;
2.	Izpisek lz rojstne matične knjige;
3.	zadnje šolsko spričevalo;	'
4.	mnenje osnovne šole o sposobnosti in nagnjenih kandidata.
V	prošnji obvezno navedite točen naslov (mesto, kraj, hišna številka, pošto in najbližjo železniško postajo) ter POKLIC, katerega se žeH kandidat izučiti, v primeru velikega števila prlgla-šencev za določeni odsek bodo morali kandidati opravljati sprejemni Izpit lz slovenskega Jezika Irt matematike.
V	času šolanja prejemajo učenci redne mesečne nagrade v znesku od 2200 do 4700 din ter poseben jamski dodatek. Sola nudi učencem vse šolske potrebščine ter za izvajanje praktičnega pouka potrebno delovno obleko, rudarskim učencem pa tudi delovno obutev in perilo.
Pouk je teoretičen ln praktičen ter traja tri leta.
Po uspešno končanem šolanju dobi absolvent naziv kvalificiranega delavca v enem izmed zgoraj navedenih poklicev.
Pri šoli Je internat, ki nudi učencem popolno oskrbo.
Kandidati, ki žele stanovati v internatu, morajo to v prošnji posebej navesti. Priložiti morajo potrdilo o premoženjskem stanju staršev oziroma skrbnikov ter potrdilo o višini otroškega dodatka, v kolikor ga prejemajo.
Pri sprejemu v internat imajo prednost učenci rudarskega odseka, tisti, ki se obvežejo, da se bodo po končanem šolanju zaposlili pri Rudniku rjavega premoga Zagorje, pa posebne olajšave.
Vpis učencev bo vsak delovni dan od 8. do 12. ure od 15. Junija do 3L julija. Kandidat se lahko vpiše osebno ali pa pošlje prošnjo po pošti.
Ravnateljstvo
Industrijske rudarske šole ZAGORJE ob Savi
Ravnateljstvo triletne poklicne Gospodinjske šole v Zagorju ob Savi razpisuje
»prejem kandidatov v šolskem letu 1959/60 Kandidati morajo predložiti do 5. julija z. L:
1.	prošnjo (kolkovano s 30 din ln 28 din v gotovini ta odgovor);
2.	spričevalo o uspešno dovršeni osemletki;
3.	izpisek iz rojstne matične knjige;
4.	potrdilo o zdravstvenem stanju.
Absolventi šole dobijo naziv »Kuhar za množično prehrano« ali »Gospodinja«.
Sola traja tri leta. Teoretični pouk traja V vsakem šolskem letu po pet mesecev. Ostalih pet mesecev pa so učenci na obvezni praksi v določenih obratih množične prehrane oz. kolektivnih gospodinjstvih — internatih, bolnicah ln podobno.
V času pouka na šoli prejemajo učenci malico in kosilo, za kar prispevajo mesečno po 2,500 din, v času prakse pa ustrezne nagrade.
Sola nima internata. So pa zelo ugodne zveze z avtobusi in vlaki, predvsem iz občin Hrastnik, Trbovlje ln Litija.
Ravnateljstvo
RAZPIS
Šolski odbor Industrijske rudarske šole v Trbovljah razpisuje naslednja delovna mesta:
1.	dva vzgojitelja v domu Industrijske rudarske šole Trbovlje;
2.	dva ključavničarja kot učitelja praktičnega pouka na elektro odseku;
3.	enega ključavničarja kot učitelja praktičnega pouka v šolski delavnici.
Prosilci za službeno mesto vzgojitelja morajo imeti predpisano strokovno kvalifikacijo, prosilci pod 2. in 3. pa visoko kvalifikacijo elektro stroke oziroma ključavničarske stroke.
Plača po pravilniku o plačah delavcev in uslužbencev Industrijske rudarske šole Trbovlje.
Stanovanja ni na razpolago.
Nastop službe 1. septembra 1959.
Prošnje s popisom dosedanjih mest in dokazil strokovne izobrazbe je poslati do Sl. Julija 1959 na naslov; Industrijska rudarska šola Trbovlje.
Za	našo vas;	16.00 Hu-
ek a 0teg*	tedna —	Jaroslav
) U spomladanske Impresije; etat °yi posnetki Slovenske«! Ib.! 77.00 60 minut športa m Kren. RadiJs-ut igra — Brat-V). ,.Ve'8ka purvtarija (pono-6	Nedeljski	intervju;
ri-na	poročila.
Pile: B. BRUS RHe: R. DOLANC
«#
#
s w •
105.
Tam doM v globeli «* je plazil čez skale človek. Rudi je le enkrat zakričal ln pomeril. Tedaj je postava pogledala navzgor. To je bila njena poguba. Spolzka skala ni več vzdržala teže. Odkrušlla se je in zdrknila z možem v globi-
106.
Nemo sVa s prijateljem strmela v prepad. Pritekli so tudi drugi tovariši. Nekaj časa smo še videli temno senco, ki je poplesavala v deročih valovih med skalami, dokler ni izginila. Luk« je bil mrtev. Obrnila sva se. Tiho In počasi sva odšla v Leščevje.
108.
Rudi je ostal dolgo pri nas. Pomagal nam je pri obnovi hiše. Pridno je delal in postala sva dobra, dobra prijatelja. Nekega dne Pa se je poslovil. Nismo ga moglj zadržati. Odšel je. Sele čez nekaj let sem dobil od njega dolgo pismo.
Pisal ml je, da je načel svojo sestro v Srbiji. Tudi njo sQ Izgnali Nemci, a je po srečnem naključju ostala živa. Naselil se Je pri njej in se pri kmetijski zadrugi zaposlil kot traktorist. O Luki pa ni ničesar omenil.
... Janez Je nehal pripovedovati. Nemo sva gledala v pojemajoč) ogenj. Pozno zvečer je bilo, ko sem se poslovil. Odšel sem, v srcu pa sem čutil veliko, veliko do njih, ki so toliko pretrpeli, da so izbojevali naše zmago.
Konec
Kaj nam prinašajo atomski poskusi ?
Pri preizkusih jedrskega orožja se poleg drugih škodljivih snovi sproščajo tudi nevarne količine radioaktivnega elementa »stroncij 90«. Po svojih fizikalnih in kemijskih lastnostih je stroncij 90 najnevarnejši odpadli element, ki nastaja po eksploziji jedrske bombe. Stroncij 90 ima relativno zelo čolgo radioaktivno sposobnost, ki se Sele po 28 letih zmanjša komaj $a polovico. Ta element ima iste kemijske lastnosti kot kalcij ln ee na primer z vodo ali živili zelo rad vgnezdi v kosteh človeškega ali živalskega organizma. Pri nevarnih dozah povzroča anemijo, raka ln levkemijo, za kar je potrebna večletna ekspozicija organizma. Mednarodna komisija za varstvo pred Izžarevanjem je ugotovila, da se smatra 67 stroncljevih enot kot skrajna meja koncentracije stroncija v nekem organizmu. Ako bodo nadaljevali s poskusi jedrskega orožja v današnjem obsegu, potem bo v 40 letih narastla količina stroncija v kosteh vseh ljudi na 56—64 stron-eijevih enot, torej že blizu kritične meje. Pri tem ne smemo pozabiti, da so organizmi različno odporni glede višine stroncijevih enot. Strokovnjaki izjavljajo, da so Japonci in drugi vzhodni narodi, ki jim je pretežna hrana riž, dosti bolj izpostavljeni zastrupljenju
a stroncijem, ker riž raste na zemlji, ki ji primanjkuje kalcija in zaradi tega taka zemlja hlastnejo vsrkava stroncij, da bi nadomestila manjkajoči kalcij.
Po priznanjih ameriških časopisov je bilo v zadnjih 14 letih na vzhodu in zahodu napravljeno okrog 200 poskusnih jedrskih eksplozij. Od teh eksplozij je bilo spuščenih v zrak okrog 50 kg stroncija 90. Polovica te količine je dozdevno padla na tla in se porazgubila v vodi in organizmih. Ostala polovica pa bo prišla na zemljo približno do leta 1965. Tega procesa danes ne moremo preprečiti z nobenimi sredstvi. Koliko stroncija bodo še sprostile v zrak jedrske eksplozije, je odvisno od Zahoda in Vzhoda, kjer eksperimentirajo s temi snovmi.
Nekateri strokovnjaki zelo pesimistično gledajo na posledice sproščanja stroncija 90 in predvidevajo, da bodo šele bodoče generacije občutile težke posledice sedanjih jedrskih poskusov.
Omenili bi še, da neki ameriški strokovnjak, po imenu Linus Pauling, ceni, da imajo ZDA danes okrog 75.000 atomskih bomb in da iahko že 1 dvajsetina teh bomb uniči vse človeštvo.
Ing. S- P.
PISANA 8TTPAN
»s SEDEMNAJSTIMI V BREZNU« JE FILM O NEKI AMERI&KI VISOKI SOLI IN ŠTUDENTIH. KI SE VDAJAJO MAMILOM. MLAD DETEKTIV KI SE TUDI IZDAJA ZA ŠTUDENTA VDRE V NJIHOV SVET IN RAZKRINKA TRGOVINO Z MAMILL V GLAVNI ZENSKI VLOGI NASTOPA MAMIE VAN DORBN
GUSARJI NA JADRANU
V bližini mnogih jadranskih otokov, tam, kjer se danes mnogi domači in tuji turisti brezskrbno kopljejo in sončijo, so se pred dvanajstimi stoletji vodile dramatične pomorske bitke med slovanskimi gusarji jgi trgovci ter kolonizatorji iz Veneči je.
Slovansko pleme Neretljan, ki je kmalu po svojem prihodu na Jadran prišlo v sestav hrvaške države, je nasledilo stare ilirske tradicije gusarjenja. Hitri in hrabri možaki — Ne-retl'jani so z iznenadmimi na-
Začetek in konec
Britanski orkestrski dirigent Sir Thomas Beecham, ki je pred nedavnim praznoval osem deseti etn i-oo in Je znan po svojem ostrem Jeziku, je dal v nekem predavanju na londonski glasbeni akademiji bodočim dirigentom sledeči nasvet: »Gospodje! Pazite vedno na to, da prične orkester skupno Igrati in da tudi skupno neha. Kar se vmeji dogaja, publike sploh ne ranima!«
padi pogosto ogrožali zveze Benetk z Bizancem in Arabci. — Takrat je bila, kot na vseh morjih na svetu, tudi na Jadranskem morju trgovin„ ozko povezana z vojskovanjem in tatvinami: kupovali so samo tisto, česar niso mogli ugrabiti.
Benečani so eksploatirali jadranske otoke Breč, Hvar, Koručulo, Pelješac, ki so sodili pod neretljansko kneževino. Benečani so sekali les za ladje in trgovino, ter kradli blago, ki so ga prodajali v mestih Azije in Afrike. Neretlja-ni so se žilavo upirali, oprijemajoč se gusarjenja so vsaj nekoliko kompenzirali tisto, kar jim je bilo odvzetega.
Prve borbe Neretljanov proti Benečanom naj bi bile že v začetku devetega veka, ko je bil neki neretljanski knez prisiljen na pot v Benetke, da bi prosil za mir in sprejel krščanstvo. Toda že 834. leta so Ne-
retljani ponovno napadli bene-čanske ladje celo ob obalah južne Italije in Istre. Benečani so zaman pripravili proti njim več pohodov (v 840. in 875. letu). Niti pokristjanjanje Neretljancev (ki so se dolgo upirali krščanstvu, in so jih zato tudi imenovali pogane), ki je bilo opravljeno pod pritiskom mogočnega bizantinskega carja Vasilija II. okoli 880. leta, ni vplivalo na njihove gusarske pohode. Benečani so bili zaradi tega prisiljeni za ponovno uporabo sile, vendar so
v borbi pri Makarski, 18. septembra 885. leta, doživeli strahovit poraz. Celo sam beneški dož Peter Kandijan je umrl v tej bitki. Ker ni mogla upogniti Neretljanov, je beneška republika dajala hrvatskim vladarjem in neretljanskim knezom darila, da bi zaščitila svojo trgovino, kakor so to že prej storila sosednja romanska mesta. Neretljan! so z gusar-jenjem ogrožali beneško trgovino vse do enajstega veka, ko je njihovo področje prišlo v sestav bosenske države.
Ni živel — pa vendar je živel
Gotovo vas zanima, če je znameniti Robinzon zares živel in ali je nekdo vsaj resnično doživel njegovo pustolovščino.
Robinzon ni živel. To ime je pisec istoimenskega romana Daniel Defoe dal svojemu junaku, vendar pa je le obstajal nekdo, ki je doživel podobno pustolovščino, ki je služila pisatelju za pisanje romana. To je bil škotski mornar Selkirk, ki je po brodolomu polina štiri leta preživel na osamljenem otoku. Sele po štirih letih je prišla ladja, ki ga je končno vrnila na Škotsko. Defoe je slišal za ta dogodek, se pozanimal za podrobnosti in napihal roman »Robinzon Crusoe«.
Defoe je svojega junaka Robinzona pustil na osamljenem otoku potnih 28 let. Izmislil si je še nekatere osebe in dogodke, in tako ustvaril roman, ki je eden izmed najzanimivejših romanov za mladino.
Naša igralca v Italiji
V režiji L. Savona snemajo v Italiji film »Mlade lisice«. Zgodba govori o nekaterih dečkih iz meščanskih družin, ki jih zavedejo slaba prijateljstva.
Mimo italijanskih igralcev nastopata v tem filmu tudi jugoslovanska igralca:	Gordana
Miletič in Ivica Pajer, ki se ju spominjamo iz De Santisovega filma »Cesta, dolga leto dni«.
Sintetične žile — proti srčni kapi
Presaditev žil iz sintetičnih plastičnih mas bo mogla rešiti ali znatno pomagati dvema od petih žrtev srčne kapi. To je sporočil eden najbolj slovitih ameriških kirurgov dr. Michael de Bakey, direktor kirurškega oddelka na medicinski fakulteti v Houstonu (Texas), ameriškemu združenju zdravnikov v Atlantic Cltyjiu.
Ce se kirurški poseg opravi v štirih dneh po napadu, izjavlja znanstvenik, je moč povsem
oasiram.j posledfce kapj in znatno zmanjšati izgubo spomina. Tudj Pri bolnikih, ki jih je kap zadela pred več kot štirimi dnevi, je bila presaditev bolnikom v veliko pomoč in njihovo zdravstveno stanje se je znatno izboljšalo.
Dr. de Bakey je znan na področju kirurgije srca in zaradi svojih eksperimentov na ožilju, zlasti pa, ker je uvedel v kirurgijo uporabo plastičnih mas.
»Avala« v Pulju
»Avala film« iz Beograda je pripravil za letošnji puljski festival, k; ga zadnje čase uradno čedalje bolj označujejo kot »Pregled jugoslovanskega filma«, film iz medvojnega Beograda — »Osma vrata«, k; ga poznamo Po delovnem naslovu
»Dogodek v tramvaju«. Režijo ima v rokah Nikola Tanhofer, k; je lani dosegel s »H-8« tako sijajen uspeh v Pulju.
Kako se žena lahko prikupi možu?
Če si žena hoče moža nav*-zati nase, naj se ravna po na-s'ednjih nasvetih:
1.	Glej, da tvoj mož ne bo mogel biti niti trenutek sami
2.	sprašuj ga neprestano, če ima mogoče kakšne posebne želje, kadar bi bil rad sam;
3.	po vsaki cigareti, ki jo bo pokadil, mu pripoveduj, da j® tvoj stric moral umreti samo zaradi nikotina;
4.	izbriši mu kak madež na ovratniku suknjiča tudi takrat, kadar boš opazila, da pri vsaki
FILMSKEGA ALBUMA —
AVA GARDNER V FILMU »GOLA MAJA«
niiniiimiimininnmniBiiiiiiiiiišiiiminniiimiimn
MEDVED VE, KAJ SME IN KAJ NE SME. LEPOTICA NA SLIKI NI V NEVARNOSTI
gHUIIIIIIIIIIIIIEIIIIIIIIEIIl
V KRESNICAH BOTANIČNA REDKOST
Naše Zasavje ima več redkih botaničnih zanimivosti. Nekaj svojevrstnih cvetlic je odkril slavni botanik prot. Alfonz Paulin, znanstvenik svetovnega slovesa. Rojen je bil v Leskovcu pri Krškem, kjer je bil njegov oče grajski uslužbenec pri grofu Auerspergu. Profesor Paulin je odkril na Kumu in drugod kakih 30 rastlin, ki nosijo poleg latinskega tudi Paulinovo ime.
Na Kopitniku nad Zidanim mostom dobe izletniki svojevrstno cvetlico, Blagajev volčin, ki ji botaniki pravijo tudi kraljevska roža, ker jo je prišel trgat na slovenska tla celo sam saksonski kralj Friderik.
Na Roviškovcu, ki je višji vrh zraven zasavske Svete gore nad Litijo, dobiš prav lepe primerke avriklja. Na enem samem stebelcu rastline najdeš včasih 20. pa tudi več cvetov. Redke rastline dobiš nadalje na Ostrežu v bližini Polšnika.
Zdaj, sredi prvih poletnih dni, pa so zaslovele Štrubeljnove jame v bližini Kresnic. Te jame so nastale ob času gradnje zasavske železnice leta 1849. Vidiš jih na levi strani železniške proge iz smeri Litije proti Ljubljani. Vodo zadržuje v teh jamah železniški nasip, na drugi strani pa hrib, ki se dviga nad progo. Štrubeljnove jame so dolge kakega pol kilometra in v teh stoječih vodah raste vsakovrstno rastlinstvo. Zdaj je vodna površina prekrita z velikimi
mesnatimi listi in rumenimi cvetovi rumenega lokvanja. Cez dan se cvetovi odpro in tedaj žari vsa površina od prelestne rumene barve, medtem ko se zvečer in ponoči cvetovi zapro. Zato prihajajo k Strubeljnovim jamam prijatelji zasavskih botaniških redkosti. .
Ogled številnih rumenih lokvanjev pa je mogoč tudi iz železniškega vagona, kak kilometer pred Kresnicami, nekaj minut potem, ko vlak zapusti litijsko postajo in poganiški tunel.
Za kresničke domačine je čas, ko zacveti) v mlakah rumeni lokvanji ob železniški progi, svojevrsten dogodek. Kresniški domačin tov. A. Martinšek nam je pojasnil, da je jama dobila ime po nekdanjem železniškem čuvaju Štru-beljnu, ki Je stanoval svoj čas v železniški čuvajnici v bližini tega kraja, in od tedaj starejši rod še zdaj imenuje to čuvajnico za Strubeljnovo in prav tako vodno jamo za Štrubeljnovo jamo z zanimivimi rumenimi cvetovi. (J. 2.)
SK0R0 USODNA NEVIHTA
£ Iz Makedonije Je poletelo letalo, ki ga je vodil Budimir Ješevič, s seboj pa je vleklo proti Ivangradu jadralno letalo za tamkajšnje člane aerokluba. Jadralno letalo je upravljala 23-Ietna učiteljica jadranja Olga Sošklč. Med potjo so naleteli na več svinčenosivih oblakov, ki pa so se jim Izognili, dokler nad Mokro goro niso zašli v nevihto. Poleg toče so bili zlasti
nevarni močni zračni tokovi, ki so se premikali s hitrostjo 15 km v sekundi in vedno bolj privlačevali jadralno letalo. Ko je pilot videl, da sta on in mlada učiteljica v smrtni nevarnosti, je odpel jadralno letalo. Olga Šoškič, ki je opazila nedaleč delček jasnega neba, je začela krmariti letalo proti njemu. Iskala je primeren prostor, da bi se spustila, a ni bilo drugega kot njiva, zasajena s koruzo. Težava je bila v tem, da se ni mogla približati podolž, ampak se je morala spustiti med dvema drevesoma na komaj 40 metrov široko njivo, kar — če povemo, da samo krila jadralnega letala merijo 19 metrov — kaže, kako tvegan je bil ta poskus. Pilot je s svojim letalom krožil tako dolgo, dokler se ni prepričal, da je jadralka srečno pristala in da se ji ni nič pripetilo.
PRESENEČENJA V KONFEKCIJI
0 Beograjska konfekcijska podjetja so za poletno sezono pripravila več oblek iz sintetičnega elastičnega prediva »helan-ke«, ki je ni treba likati in se kajpak ne mečka. Iz nje bodo izdelovali kopalke ter ženske bluze (tovarniška cena prvim 3000 do 4200, bluzam 1220 do 3780 din). Novost je tudi blago, podobno moherju, iz katerega bodo delali kostime in moške strajce (cena 1300 do 1400 din). Moške poletne obleke iz troplkala s podlogo bodo od 7000 do 16.000 din. Beograjska konfekcijska podjetja so pripravila več oblek za otroke, vse pa odlikuje okusen kroj.
tvoji kretnji nervozno prestop* z ene noge na drugo;
5.	prični ga izpraševati P® novicah v njegovi pisarni, bri ko bo doma sedel za mizo,
bi bral časnik ali pa kakšno knjigo;
6.	smukaj se okrog radia išči tuje postaje, kadar bi ra“ slišal domače športne novice;
7.	sprejmi moža z objokanim1 očmi, kadar se bo truden vrte* z dela;
8.	pripoveduj 'mu, da rno» tvoje prijateljice zasluži dosti več kot on in da je razen tega izredno prikupen človek;
9.	zdehaj zaspano, kadar bl rad šel s teboj na sprehod;
10.	stikaj po njegovi denarnb ci ln Išči po žepih njegova zasebna pisma;
11.	stalno ga sumniči, da dvo* ri drugim ženskam;
12.	končno mu potoži, da t* glava boli, kadar postane ne" žen.
V korist beguncev
Bivša albanska kraljica GersJ' dtna, ki že nekaj let živi na fr**V coskl rivieri, je pred kratkim PTzl dala v New Vorku del sv°if/L diamantnega nakita, med naglavni okras z 879 malimi bi*:, ri, ki ga Je nosila na svoji poro” leta 193«. Prosila Je za carine Pr°L uvoz biserov v Ameriko ln meljila prošnjo takole: »ProdM* mo bisere v korist albanskih »L guncev.« — In vprašali so J-»Veličanstvo, Jih poznate mnogoj — »V trenutku samo tri: moj®* moža, sina in sebe!«
ROMAN V NADALJEVANJ IN
MED DVEMA e ŽENAMA
»Kaj praviš, da ima dekle denar?« Rdečelaska je stegnila noge in »čila iz postelje. »Poslušaj! Vrnimo &e v mesto, mogoče najdemo še le kak odprt lokal in v njem še kakšnega .. .«
Sele zdaj se je Kristini posvetilo, v kakšno družbo je zašla in da sta i obe dekleti ocenili za sebi enako.
»Pojdite same!« Kristina jima je dala bankovec za deset mark in je tla vesela, ko sta obe izginili.
»Ti, ta ima še več,« je reklo črnolaso dekle, ko sta bili že zunaj. Ifldela sem ...«
In ko se je Kristina zjutraj zbudila, ni imela več nobenega denarja ... udi obeh deklet ni bilo nikjer...
Z rdeče obrobljenimi očmi je Kristina gledala okoli sebe. Okradena i bila! Na srečo obe dekleti nista našli vsega njenega denarja, marveč tmo oba bankovca, ki ju je Kristini vrnila gospa Feidler za plačano anarino. Petdeset mark, ki je zanje v ječi tako dolgo garala, ji je še itaio.
Se danes si bom morala poiskati kakšno službo, kajti da bi v bun-srju morala ostati še kakšno noč, je presegalo njene moči.
Sneg, ki je naletaval, je medtem prešel v rahel dež, ceste pa so bile anes še bolj puste kot včeraj.
Kristini je voda prodrla v čevlje in roke so ji osinele, čeprav ni bilo iti tako hladno. Mraz je bil v njej sami in se ga tudi ni znebila, ko se i zglasila v posredovalnici za delo, kjer je neki moški prevzel njene icbne listine in nato pričel po kartoteki listati.
»Za kemičarko s takšnimi spričevali ne bo težko najti primerne lužbe«'... ji je dejal uradnik prijazno, ko je še brskal po kartoteki. Kje ste bili nazadnje?«
Ko je Kristina odšla iz posredovalnice, si le bila na jasnem, da v
svojem poklicu ne bo mogla dobiti službe.. Uradnik jo je namreč osuplo pogledal, ko mu je s plašnim glasom povedala, da so jo pravkar izpustili Iz
»Saj lahko poskusite, toda malo verjetnosti je, da boste uspeli,« je še pripomnil in na košček papirja napisal nekaj naslovov.
Nik'jer je niso hoteli sprejeti v službo. Kemičarke, ki je ukradla važne dokumente, ne bo nihče sprejel v službo, ker tega proti vodstvu podjetja ne more zagovarjati.	.
Petdeset mark, ki jih je premogla, je hitro kopnelo. Ze teden dni je spala v bunkerju. Vsak dan je vedno znova slišala, kako neznansko umazano je čestokrat življenje in kako si nekatera dekleta služijo svoj kruh.
Se deset mark je imela v žepu.
' Vsaka noč v bunkerju jo je stala petdeset pfenigov, jedla je suh kruh in pila samo vodo. Hujšala je od dne do dne.
Vreme je bilo neprijazno. Večkrat je snežilo in Kristina Je s sklonjeno glavo pohajala po ulicah, včasih sedla na kakšno klop v parku ter se odpočila, in šla spet dalje, če jo je pričelo zebsti. Zatekla se je kdaj pa kdaj tudi v čakalnico na železnici, ali pa iskala zavetje v kakšnem javnem poslopju, kjer so prostore ogrevali.
Bunker je bil odprt samo zvečer. Bil je nekako nadomestilo za hotel, toda bilo je še nekaj drugih bunkerjev, v katerih so stanovale družine, kjer je bilo mogoče celico najeti kot stanovanje.
Te celice niso bile drage. Stale so po osem mark mesečno.
»Nikoli,« je mislila Kristina. »Kdor stanuje v bunkerju, je zaznamovan s sramotnim znamenjem. Nihče ne bo sprejel v delo človeka, ki mora kot svoj naslov navesti bunker.«
Toda ona ni imela več denarja. Z zadnjimi osmimi markami, ki so ji še ostale, si je najela majhno stanovanje.
Poleg nje je stanovala družina s tremi otroki. Njihovi starši so se cel dan prepirali in se obsipali z očitki, tu in tam se tudi stepli. Takrat pa so otroci še glasneje kričali, tako da je moral poseči vmes hišnik, ki je napravil mir.
In ko je odšel, se je začel prepir v kakšni drugi družini. Mnogo jih je tu živelo, ljudje, ki niso imeli svojega doma. ljudje, ki so bili iz družbe izobčeni...
Kristina je bila med njimi. Vsaj na zunaj. Vse je bilo odvisno od tega, če ji bo uspelo kje dobiti kakšno delo, da bo spet kaj zaslužila, se spet lahko prištevala med ljudi, ki so vredni spoštovanja.
Živela je v nekakšnem začaranem krogu, iz katerega ni bilo izhoda; kdor je bil v ječi in je sedaj stanoval v bunkerju, ni dobil dela; in kdor ni dobil dela, ni mogel iz bunkerja...
»Čemu pravzaprav še živim?« se jc dekle spraševalo.
•
Kristina je ležala brez spanja na ozki železni postelji, strmela z žgočimi očmi tja v črno temo in poslušala ropot v bunkerju.
Tako kot nocoj je preživela že marsikatero noč, kajti redkokdaj je bilo mirno, da bi lahko spala. Tu je bil vedno hrup. Ljudje, ki so tu živeli, so bili brezobzirni. Mnogo jih je prišlo zvečer domov pijanih.
Pričeli so se prepirati in delati nemir, otroci so kričali, in čele hišnik* ki je moral prihiteti, se je posrečilo, da je za silo napravil red in mi'’ Dokler se niso vrnili domov drugi...
Menda se bo kmalu spet zdanilo. Toda v zidovju bunkerja ni bv® razločka med dnevom in nočjo. Tu je bilo vedno temno. Le elektrik8 žarnica, ki je visela na stropu, je za silo delala luč.
Kmalu bo spet vstala in si pri peku kupila nekaj kruhkov, h katerHy bo spila kozarec vode. To je bil njen zajtrk.
Koliko takih dni je že preživela? Celo v ječi je imela boljšo hran* tamkaj je vsaj po enkrat na dan zaužila kaj toplega, četudi pogosto 01 vedela, iz česa je bila kakšna juha skuhana.
V ječi je bila številka, človek brez imena, in sedaj v svobodi, ki 3 tako močno hrepenela po njej, ni bilo dosti boljše.
Tu je živela z asocialnimi ljudmi. Ljudem, ki so stanovali okrog Jti" zaporna kazen ni kaj hudega pomenila. »Smolo ima!« so rekli In se r menljivo nasmihali.	*
Dolg, oster krik! Kristina je prestrašena planila iz postelje. se je ponovil. Vmes je bilo slišati vpitje otrok, potem pa je čula udar®*' »Nehaj že vendar, Adolf...« je zavpila neka ženska.	„
Udarci pa niso ponehali. Ljudje v celicah so trkali po stenah ln kri** zahtevali mir. Bil je hrup, kakor da se bliža sodni dan ...	\	L’
Udarci co se nadaljevali. Pri vsakem se je Kristina zdrznila. Vpitij ženske je prešlo v tiho stokanje, le otroci so glasno jokali. Sedaj je hel5 otrok pritikel v njeno sobo. Na dolgem hodniku je noč in dan gorela *u da je bilo vsaj nekaj svetlobe v tej puščobi.	-
Majhno dekletce v sami srajčki je stalo pred njenimi vrati. Solze drle otroku po umazanih licih. »Ubil jo bo,« Je ihtela in trepetala ™ cclcin telesu	>
Kristina ni upala poseči vmes. Poznala je moža, ki je stanoval sosedni celici. Bil je surov človek, ki je pretepal svojo ženo, kadar prikolovratil domov pijan. In to je bilo skoraj vsak dan.	«e
Mož ponavadi ni delal. To je prepustil svoji ženi, ki je vsak dan * navsezgodaj vstala, da je šla pospravljat pisarne v neki tovarni, in k1 L zvečer spet odhajala na delo. Ni si mogla privoščiti počitka, da je ” otroke, ki sta jih oba imela, vsaj za silo preživljala.	-]
Mož je zahteval svoje žganje in gorje, če mu žena ni dala ^ denarja!
Spet je prihitel hišnik. Kristina je slišala njegov glas In potem ** govor pijanega moža.
»Mamica... leži tako čudno!« je potožila Kristini mala deklice jo potegnila za rokav, da bl šla z njo. »Pojdite, teta, prosim, poglejte ••L Kristina si je hitro ogrnila svpj plašč in stopila na hodnik. Ni "‘ji sama, ki je tamkaj stala. Ob takih prizorih se je hodnik hitro nap*11 z radoveneži, ki so čakali na senzacije.
Hišnik je stal med vrati. Njegov obraz Je bil truden in star. « pošten človek, ki je trpel, da je moral živeti v takih okoliščinah. 0**1«, zanj grenak kruh, skrbeti v tem žalostnem bunkerju za red ip JV Moral je biti trd in neizprosen.	Dalje prihodnji