Králek zapO|»a«Iek postáv za druxilio. Kader vino imajo, je vse Kidane volje, „e bratci le pimo VI. (Konec.) u potlej pa morajo v marsikteri hiši stradati. Ali Od tozb in pravdnih reci med qospo- ni taka? Enkrat z batam, potem pa s psam. Na še .i C ' 1 1 » • i • i • V - - darji in posli. Vse take delà, ki sploh kazin se po ukazu strahovavnih bukev in po policijskih postavah kaznujejo. Ce pa med gospodarji in posli zavoljo vdinjaniga lona in drugih namečkov kak prepir vstane, se imajo take pritožbe od kantonskih skupni ravnavi presoditi, razjasniti in obsoditi. Ako gospodar ali posel z gosposkinim sklepam zadovoljili ni, se smé gospósk na naglama po na c. k. kresijo z ustno ali pisano besédo v 24 urah oberniti, která potem v drugi stopnji pritožbo razsodi, zoper ktero pa v ti reći viši i sodbe ni. Ta tukaj popisana ravnava je pa le tako dolgo perpu sena, dokler še posel v službi stojí, ali će od izstopa iz službe 30 dni se preteklo ni; pozneje pa se morajo tudi družinske pravde po splošnih rav navah v pravdnih rečeh od c. k. deželne sodbe raz soditi. sklep Ravno ta ravnava veljá zdaj poleg ćastni c. štev. 36056 tudi — — — „ ~-j -—tf i—-i-, ——ř-.— dvorné gosposke 2i. Listopada 1846 enake pravdne reci med ro kodelci in njih pomagavci (Gesellen) dru sph Vse letne odrajt , luuiu uuiajivna, obresti (cimži), \ /jiiai ni pravila sicer po ukazu 1480ga razdelka m deželskih postav v letih (verjáhren), de jih potem odrajtati treba ni. tarai Po sklep c dvorné gosposke od 10. Maliga ti 1835 pod številko 11322 sluzbne placila ali loni padu erťallszeit) ne pa apovedano ? de v treh letih po za tara j m de se od g spodarjev se zmiraj tir jati in stožiti zamorejo . Tode ima dolžnost spricati, de mu gospodar Iona plaçai ni, akoravno so po zapadu že tri léta přetekle iPljaiâècvastje — Imđa élovešika kuga. G1 ej t e i (Dalje.) koliko ljudi lahko en sam pijanec v krat Pa saj tudi ne casu v nesrećo, v revsino spravi r kim more drugači biti, kér vsak vé, de kmet ali rokodelec, ki ima domá družino in v delavnikih v gostivnici sedí, tri krat zapravlja: p e r v i č, » denár, ki ga kerćmarju za vino in žganje daje, drugič, kér sam le malo ali cio nie ne delà, in tretjić, kér tudi na svoje delavce ne or leda. ki se zato pri delu veliko bolj zanikerno obnašajo. Dober ospodár za dva delavca delà, če le per družini stojí. cr í? Kakó škodljivo je pijančevanje zdravju, kakó življenje perkrajša, koliko grobov skoplje mladim ljudém, ki bi zmerno v jedi in pijaci lahko dolgo in veselo življenje vživali; kakó škodljivo je pijančevanje človeškimu . ali vV V zarodu sploh: to pa vi, gospod dohtar! povejte kér pravite, de nočete s pijanci nie opraviti imeti pa y i iz . Li pice vili bukev izpisajte , v svarjenje tištim, kteri se ti gerdi pregrehi še niso vdali. Sv. pismo ne pravi zastonj, de jih je pijančevanje već umorilo ko meč. Ali ni res, de bi v marsikterih vinskih krajih veliko veliko menj uboštva bilo, ko bi se menj vina popilo? Mislimo, de ni treba liudih nasledkov. ki iz pijanosti za cio esko zdr ízvirajo dolg pijanci o cit no na ogled nosijo in široko poniso » ubij na posušenih moždanih pomnježu, ognjenim ali pa perstenim obrazu y na na ki ni nikoli lacen ampak kakó vedno z majè in suhih pljucah, na skercenim že vedno žejin. Po g; lej pijanca, kakó se mu roke tresejo! K vsim přísad natora pijanca silno nagnjena, protin (pútika) mu kostí lomi bolez zlatenca ea nadle ali » vodenica Ce jetika se ga _ & odenica ne umori, ga mertud (božji žlak) udari, de ve čidel v škornjicah umerje! Vredništv slabsi poti pa so tišti kraji, kjer so se ž ga nj a perjeli in ga skorej že tako, kakor drugod srovo vino Pijo Vćasi so žganje po frakeljni pili y zdej pa, ce le 2 mo zaka v kercmo prideta in za mizo sedeta, je perva be seda: en polic ga p erne site! Pa saj ga lahko pijó ; zakaj ta strupena pijaca se takó po cení prodaja po 18 ali 20 krajcarjev bokal caijev lahko takó vpijani mete, de de se vsakdo za 10 kraj vse grabne po cesti pre , se stokrát prekucne, brez klobuka in plajša po noci domu pervpije in perrijoví, de mora cela vas vediti in slišati, de pride gerd pijanec domu, če clo v kakšno mlako, v vodo ali za kak plot ne telebi, ali če v snesru ne zmerzne! Ce se bo ta gerda razvada pri nas takó razsirjala kakor zdej, ko imajo skorej v vsaki bez-nici strupeno žganje na prodaj, in ga po vaseh v čuta-rah okrog na prodaj ponujajo, se bo naš lepi in junaški rod tako spridil, de bi ga naši spredniki komaj spoznalir in de bo v 100 letih Cesarju zdravih in terdnih fantov za vojsko manjkalo ! (Dalje sledí.) I*i*e$iija farammo* do sojiga faj montra* ; v (Dalje.) V. Mirno st ali pokojnost je gotovo ena izmed nar potrebniših čednost lepe obhoje, zakaj brez mírnosti, kakor sami lahko vidite, ni mogoče ne o čit no učenje v šoli, ne le po s h a janje otrok zunej šole. Zatorej jih k temu šolski in duhovni učenik vedno opo-minjata in priganjata, in jim pokojnost in pohlevnost v zaderžanji, kakor eno izmed njih nar pervih in nar po- __- «i_____ 1/ __4/ « __jf _I trebniših dolžnost pred V f oci stavila. Ze samo tako po gostno opominovanje in svarjenje zamore pri otročili veliko opraviti, in jih s ča sa ma k mirnosti in krot- k temu mnoge po ma gaj o kosti pri vaditi. Pa še več šolske kazni. Zakaj pri toliko otrocih, kakor jih na-vadno v šolo bodi, se zmirej najdejo nekteri bolj pre-šerni in lahko mišljen i, kteri na opominovanje premalo porajtajo in soje tovarše v šoli ali zunej šole razžalijo, in jim škodo storé ; in ravno tokó jim dostikrat tudi ti, ki so razzaljeni bili, ne prizanesejo, ampak enako z enakim povracajo. Kader pri tak sni prigodbi solski ucenik tehkôtno soj zugajoci per st povzdigne, z o s stro besedo in mračnim pogledam temu m njegovo krivico, drugimu njegovo dolžnost pri krivici pred oči postavi, ali pa če pri veći in ponovljeni krivici tudi šibo vzeti, in kazen spolniti ukaže: kako širi nauk je to ne le za tište, ki so se za- dolžili, ampak tudi za celo šolo! In kér se v sedmih y v kterih otroci v solo hodijo, gotovo vec ali več letih krat kej taciga prrmeri: kaj mislite so djali ali ne bodo po tem takim tudi nar bolj preše mi in ne pokojni otroci scasama ukroteni in k mirnosti in po-hlevnosti privajeni, ktera je nar perva lastnost vse lepe so tukej zdih-oh! so djali. T in spodobne obhoje med ljudmi! Oh! nili, in roké zvijoč proti nebu pogledali de je še toliko sosésk pri nas, kier šole nimajo Gotovo bi ne bilo toliko preše mosti in sr ovo s ti med gr o b os ti saj jih mladim 1 udstvam , toliko nepril judnosti m v vsakdanji obhoji, toliko soj o glavnih prepirov in razgrajanja po gostivnicah, toliko nerodniga vaso- vanja, in bojevanja in tep ežev med vasovavci i. t. d. kakor sim vam že od konca opomnil. Zakaj ni je pri- to. dan Svečana so našli nekiga pijanca blizo Ljubljane v grabnu ležeciga in na pol zmerznjeniga,, ki je cez pol ure potem v bolenišnici umerl. Vredništvo. Na svitlobo dane krajnske kmetijske družbe. Tečaj v. srèdo 3. Sušca. 1847. List 9 Sreća. ? Pa o sreči hrepenimo nevtrudljivo In zmirej mislimo, de blizo jèj bolj ko létamo za goljufivo In po daróvih njé sercé sopè, Bolj smo od prave sreće se ločili Nevedama strup hudih strasti pili ! Ta • V In v bogastvu, drugi v časti, V mogočnosti pa tretji sreče dár ? ko je mislil zdaj Odzêne zdaj ga popasti ga Po tem vec hujsih strast vihár. l'mo imeti ? Več ko imamo, u.v , za nov dobiček še bolj vneti. 5? Le tôle stopnjo ko bi še dosegel Časti" si misli lakom noć in dan „Pokojin od hlepije bi odlegel, Castèn in srečen vžival dragi stan!" A1 komej do željene je perplezal Stopnje 5 na viši serce je navezal. Tak mnogi še po mnogih potih hodi, Po De bi perdobil srečo si prijazno ; morji, k' nima kraja, colnic vodi, Ko misli, de dorinil je že pazno , Vihár mu zrine ladjo iz sepine In jo dervi čez nove globočine. Tako nikjer nam sreča ne izhaja ? Neznan je umerjočimu nje slad y Je le beseda prazna, ni ga kraja, U kter'ga bi je z uparn šli iskat $ In ko v prepiru gremo skoz življenje Ne najdemo — ko sanje in terpljenje! O Véčnimu hitimo hvalo péti »1 t V . 2 De sréča ni zunanja réc le kai Iz svojih pers si mora vsak jo vzéti, Le v njih nej zida člověk ji oltář5 Le tá povzdigne serce, rane céli, Ak takih že smo od svetá přejeli. S Reja in pitanje goveje živine. pitanju zmanjša, tedej tudi poprejšno po že ljenje po piéi odjenja, in sicer takó, de.se zlo pitano živinće potem ie s kako bolj p rij etno kermo da k jedi privabiti in de se le po taki pici pitanje še na višji stopnjo povzdigniti zamore.* pitanji se pokaže tudi modra previdnost Stvarni ka, ki je v živince nagib položil, de se kte riga se, v meso in mast spremenjeniga, prihrani ^ V T * 11 1 « i* , «X JV, T MJt. » M.MM.T- ^ J^W^Jl, ob času obilnosti polasti obilniga živeža JI »JV J » All VkJV AAA 1UU/>JV ^^J/J. VIXI V/11J Vlll^w J JJ1 1111 WHI za case pomanjkanja; kadar je pa živince zlo pitano odjenja poželjenje po kermi tudi zato se ne preobjé, kar bi mu v škodo prišlo. ? de Torej je vsakimu živinćetu po svoji natori mera od ločena, cez ktero se pitanje ne sme gnati, sicer se pica zastonj trati in živince še zboli: sleher ni mu govedu je pa tudi prirojena sosebna obre divno st, kterasepo moci želodca in po raz m eri in tecnosti povžite pice ravná. Goveda z d r a v i g a želodca s tečno in lahko prebavljivo pičo pitane, se dajo nar lože in nar hitre jsi spitati, in mo nar boljsi poplačajo povžito ker , zato kér je v nar krajšim časi pitanje do gnano. Ko je pitanje dognano, gré veliko kerme pod zlo, ki se v podobi blata iz živinčetoviga ži vota pogubi. Resnico tega sprićuje g o lna fgnoj), ki je toliko bolj mastna in tečna, kolikor bolj je govedo pitano. Z gub a mastí in mesá pri tacih okolišinah pride sicer po bolj mastnim in tečnim gno ju, pa v manjši meri, 5 na dobiček. Čas pitanja se dapo obilni ši pičisplohprikraj tode takó pomnožena pića se vselej ne poplaća. šati y Po pameti rejena mladina z velikim dobič kam poverne povžito pičo ; ona zamore pri dobrim zdravji in pametni reji, po primeri svoje teže, odrašene goveda, in enaka vec pice povžiti, kakor (Dalje.) Kdor svojim govedam ćez potrebni mera povžite klaje odebelí živinčeta v pervi mla dosti veliko bolj, kot odrašene goveda. Na V • tanjćne skušnje so pokazale, de se živinće v per .f »--------- r--------------Pr*~ vim letu svoje starosti veliko bolj zředí, kot v jetne, teène in obilne kerme ali piče daje, od tega pervi polovici druziga leta; v pervi polovici pravimo: de jih pita. Pitane goveda so bolj toi- druziga leta pa zopet bolj, kot v drugi polovici ste in mesnate in veliko težji od nepitanih, pa so ravno tistiga leta. To naj bo vsim umnim živino zató v delu tudi kmalo trudne in neterpežne v j ------» takim stanu se natorni agib dalj brei V n rednikam v izgled koristniga pitanja rečeno (Dalje sledi.) pra v niši poti, otrokam précej v pervih letih lahko mišljen ost in preše most izgnati, ali če ni y tudi s šibo izbiti, kakor ravno šola. tem šola v se ni dovoljna. Mírnost ali pohlevnost, od Kakor je Prešérin v svojim pésništvu samostojin drugaci in izvirn, tako urne tudi svojim izdélkam pripravno ob-Tode s leko dati. Prosto pésim poje v méri narodnih pésim, ktere romanco vsnuje v mero, ktera je južnim evropejskim sim vam do zdej govoril, je še le pogoja ali priprava narodam lastna, pri kterih je romanca doma, in on je po h lepi in srecni obhoji z Ijudmi. Jedro ali pogla- pricevanji rajnciga Cópa pervi vsih slovanskih pes pa je, nikov, ki je španjoljsko a so nanco v slovenskim po vitna čednost nasiga zaderzanja proti drugim kar nobenimu zmed vas nemore biti neznano, prava skusil, namrec v romancah „Hčere svét" z moško serčna in pametna ljubezen do bliž nj i ga. asonanco o? VI. In k leti nar • v • visi čednosti, ali veliko vec » ceníc" z zenskimi i@ o, y> Dohtar" m yy Turjaska Rozamunda" tudi z zenskimi asonan- zapopadku vsih čednost da šola otrokam ne le nar cami, uno z a — ©> to pa z sa— e. V sonétih in v boljši poduk y ampak tudi nar pogostnisi sko napeljevanje. Ko bi se ne bal so tukej vmes rekli vajo in djan- ottavi rimi je mojster in v terci rimi je v „Novi tudi svojo izverstno zabavljiško (satyrisch) kre- miloglasne, verh • ' • U pisaru" de bi post pokazal. Njegove gazele so tako s sojim predolgim govorjenjem vaše poterpežljivosti ne utrudil: bi vam hotel nekoliko bolj posebej zlagati, kaj bo duhovni učenik od te nar poglavitniši, ja tega ziku tako lične, de se ne vémo v kakim drugim je spomniti. Prešérnove poezije so sploh v takó edine zapovedi naše vére, soje šolarje učil; zlasti kér cim jeziku pisane, de vsaka verstica • v gladkoteko-*ga m oj stra bi tudi za marsikteriga izmed vas ne utegnilo brez ko- spričuje. De bi pa tudi drugi Slovani kraj n ski izrêk risti biti, ob enim in kratkim v spominu ponoviti, sleherne besede uméli, in de bi pésniška mera vsakimu kar je pri drugih priloznostih po samim od tega zapo bravcu očitna bila y zató mende gosp. Presérin na in djali: Pregovor pravi: Tukej so prijazno in s prašavnimi vdarke (Accente) tako ljubi. Po naših mislih jih je pa veliko preveč, in mi bi bili raji vidi!i,ko bi bilo opu-šenje mnogih pogoltov (JEllision) nepotrebne na-vdarke nadomestilo. Tudi bi bili želeli, de bi bile ne- padka slisal. — očmi po eelim zberilu pogledali bilo, de bi bil kej nasproti rekel, ali nevoljo kazal kér nobeniga ni y ,,ki molći, so od tega de per voli", torej ce bi vam utegnilo pristavili — se misli, so smehlaje ktere zabavlice proč ostale, kér marsiktera stvarica, ki moje daljši pripovedovanje od tega nauka se zamore za kratek cas med dobrimi prijatli razglasiti, predolgočasno biti, upam, de mi boste tolikanj rajši se ne přileze obcinstvu. To so gospod dohtar sami prizanesli, kolikanj bolj se bote bali, ko bivaš hotla ne- spoznali, ter rekli: volja premagati, z njo sojo lastno prenagljivost zatožiti, s ktero ste morebiti sedej soje pervoljenje dali. (Nadalje pozneje). Srne ékaj nas, kér smo Pi Pésem kaže dovôlj, kak je naš oče krotak biti prešćrnih y Ta oglas Preš ér novih nini vošilam, de bi nam poezij zložili, pa večkrat si tudi kak resni predmet Boiiioroilni listi gosp poezij sklenemo z serč-dohtar še veliko veliko P II. (Konec.) po ez ij iz volili, za kteri ga jim pri Savici" — po špricevanji sloveciga „Kersta Kakor smo že sprédej opomnili, ima Preše zacetek svoje pésniške slave v Krajnski Cbel ktéra je perva v več y kakor enim obziru slovénšini k tišti skimi in pésniškiga duha gotovo ne manjka, iz gosp.Blaznikove tiskarnice je takó ličen, kakor je navada iz té tiskarnice doveršene déla dobivati, ki se nobene primere tudi ne z nar lepšimi Dunaj- Cena pohvaljene stopnji poštljivosti pripomogla, ktera se ji med slov skimi f v , ecji knjige je drugi m i 1 ne vstraši. gold, srebra. Malavašič Ko je Cbel nehala. so Slo věnci samo po némškim ilirskim listu in po Novicah vcasi priloznost imeli, nektere Presérnovih poezij brati, in od vsih krajev so se želje slišale, de bi pésnik svoje lične izdélke sobral in na svitlo dal. T Prostor nam ne pripusti, Preiiii§ljeiaiija vrédiia zgodba. V nedeljo zadnji dan Prosenca so udarile zaporeda-je zdaj zgodilo, ma tri střele v turn in v cerkev kaplanijesv. Petra Sla- vinske fare Postonjskiga okroga, zjutrej pred osmo uro govoriti, od céne P kér bi le to novih poezij obsirnisi od njih poterditi mogli, kar sta dva učena še bolj ravno ko so gosp. kaplan dokončali v pridigi skazati y možá y slavni kako je na zapoved Božjo vsa natora perpravna y k po Ceh L. Čelakovsk v po sled nj v časopisu k m zvésku leta 1832 str 443 454 in kori opominjati in tudi kaznovati nemarniga gresnika. — Lete strele so streho turna razkopale, zvonové premak naš prezgodaj umerli rojak M. Cop v il list nile, in znotrej po cerkvi tako razsajale , de so v sredi leta 1833 Nr. 6, 7. in 8, pisala. Zabernemo tedaj svoje cerkve nektere kamnatne plose pod ljudmi vzdignile bravce na imenovane liste in prideržimo si, od njegovih se tudi več štolo v dotaknile, in posebno en stol, v kte y poezij le sploh v se nekoliko pregovoriti rim so tri ženske klecale, mocno razkrojile. Zatorej Samostojno so se one iz obilnosti njegoviga pés- je vse ljudstvo po cerkvi, razun nekterih pevco\ duha rodile, in on je bil, ki je sebi in vsim y kori, omoteno na tla popadlo ; ko se je iz na omotice kakor druziga ne zamoglo iména klasiških dél dati, že sama ta samostojnost in iz mlajšim naslednikam s krepostjo svojiga duha pot na od spanja zbudilo, se je začelo po vsi cerkvi grozno slovenski Parnas od perl ; in če bi njegovim pesmam nič jokanje in trepetanje. Petdeset moških in ženskih je bilo mu mora od střel zadetih, krivavih in posebno po nogah ranjenih, nekterim so oblačila gorele ; nekterim so bile clo škornice iz nog vzete. — Neke ure po ti žalostni zgodbi sta pri- nost z vencam vedne pésniške slav glavo oviti. P lad poezije azdelj P b hitela iz Postoj ne gosp okroga komisár in pa gosp in m 1 poezij gazel in ranoeelnik, ki nista našla per nobenimu od strele zadetimu nevarnostiživljenja, akoravnoje en mož tri dni slep ostal, Vsako teh pésniških dél posebej soditi in njih lič- četerti dan po tim pa je spet pregledal. Per štirih ženskih , — per eni v dru- te; na sklepu vsih je pa Ker st per S Tiost in pa pésnisko céno razkazovati, bi nas predeleč se je posebno Božja milost pokazala peljalo; zakaj kar se dá od ene y druge ponoviti ; nekaj i A v • reci to bi mogli od gim stanu, ki je bila po životi zlo ranjena, in per treh y pa njih under moramo opomniti metalnost vtiče. y 1 to ki so v tištim stoli, ki so de niso mertve na městu ostale.