H. itnUta. I toHtf, t «HII — W7. Lim ■^— .____________________________ ______ »Stormtt Hm4' v»*» pm ¥%mt u Avstro-Ogrtfeo: ©eto leto skrpaj aoprej . K 28 — pol leta „ „ . . . 14 — ćetrt leta „ m . . . 7_ I na mcsec . m , . . 2*50 | zt Ntjuajo: cdo leto Mprej . . . . K 33-za Amcriko tn vse (frnge d«4*te : I cdo lete naprej . . . . K 38.— Vprašanjcm glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica a« mamk*. 9prami«tro (spodaj, dvorižčc ievo). Kmafior* ttUea St S, t«Ul#n ftt 83. lasera* 9« ritnaij* po porabljaacfli prottora in tiaar: 1 mm viiok, ter 63 mm širok pratim: eakrit »o S Ti*., tvatarat m 7 ffe, trtkrit po 6 v. Poslano (enatc prastar) 16 vi«., 9«iie tu sahrale (eatk prosta) 10 rtn. FM vcčjih in*ercijtii po dojorortu Na pismena naroA'la brer istodobne rpodatre oaročnliie se ne odra. „mmrmdm* tUku-aa" talate« ftt. SS. UpravaiŠivti n*j se poiilja o saro-Mlne, rekla nacije, inseiatl i.t d, to je administrativne atvacL festtrfjen u dom tli 6c se h«di ponj t ce!« !ete> itaprej . . - . K 1ć»-40 I pol leta......13-20 | I na mesee „ . . * . 9 5*25 Pesamesaa itevilka val^a 19 vinar} »▼. Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vr&čajft. Uratatttvo: iSnaflO7a nllea 3t, 3 (v pritliiju ievo,) telsfOH it 34» Me orađno ooroOlo. Dunaj, 20. marca. (Kor. urad.) Lradno se razglaša: VZHODNO BOJIŠČE. V Gozdnatih Karpatih, zapadno od Lučka in ob Stohodu uspe^na podvzetia v predpoiju. Sicer ničesar pcmembnega. ITALUANSKO BOJlSCE. Na fleimstalski fronti močno ttopnievano, sfeer pa navadnoartiljerijsko delovanje. Trst ie bil iznova ciU sovražnih bomb. JUGOVZHODNO BOJIŠČE. Sevemo od Tepetenija ob Vcju-si so naši fzvidni oddelki unićlli neko sovražno četo. Vzhodno od Otarldskesa in Pre-spanskega jezera smo zopet zavmili moćne sovražne napad3. Namestnik načelnika generalnega itaba pl. II o f e r. fenL H 8 A poranio. Berolfa 20. marca. (Kor. urad.) .Wolfiov urad poroća: Veliki glavni stan: ZAPADNO BOJIŠCE. V pokrajini na obeh stran eh Som me in Oise, katero prepuščamo sovražniku, da io zasede, }e poteklo več bitk pehotnih in konjeniških od-delkoT z izgubaml za sovražnika. PripraTljaaje v oni pokrajini izbra-Dega bofnesa polja zahteva iz voja-ških ozirov, da storimo vse nerab-no, kar bi htio sovražniku pozneje za njegove operacije ugodno. V loku pri Ypresa so dvignile aaše isvidne čete 12 Anglcžev iz njih pozfci}. Med Letisom in Arrasom je bil artnjeriislii boj živahen. Na levem bre^n Mo:~e so namerill FrancozI popoldne in po noči sline rapado proti pozicijam, kl smo Jih bili 18. t ol zavzeii; povsod smo jlb zavrnilt Ob rfšlni 304 je neka naša stot-n!]a iz lastnega nagiba sunila za umikajocim se sovražnikom ter ma iztrgaia nadaJnfi 200 m širok kos Jarka in vjela posađko 25 rnož. Pri podTzetju t?k Južno od kanala med Rencm in Rono, ki smo je Izvršili z vso silo, smo ▼jeli 20 Fran-cozor. VZHODNO BOJIŠCE. Armadna fronta general- feldmaršala princa Leo- polda Đavarskega, V nekaterih odseklb žHahnejše bojno delovanje kakor prejšnje dnL Od pohodov ob Berezini in ob Sto-hodu so pripeijali naši iz vidni oddel-kl 25 vjetib Rusov. MAKEDONSKO BOJIŠCE. Boj, ki divfa sedai že 9 dni med Ohridskim in Presoanskim jezerom, tako na visinah sevemo od kotiine pri Bitoiju tuđi včeraj nf prinese! Francozom nspehov. Njihove čete so prodrle na široki fronti proti našim pozicijam tako v morski ožini, kakor na se veru Bitoiia. V sušeni ognju, na posameznih točka ta v bli-žinskera boju. so se pooeerečfli ▼•! aapadL Naše in zavezniške čete so se dobro borile. Sevetno od Dojranske-ga jezera smo z artiljerijskim ognjem razpršill već angl^iklh stotnl Prvi generalni kvartimf mojsi^r p, Lftdendorff, I ^8 • I • 1 ©•• Danes prihajajo nove vesti o na-raščajočih težkočah v ruski revoluciji. Vesti se v posameznostih ne dajo kontrolirati, vendar pa je toliko gotovo, da je odpor, na katerega so na-ieteli nacrti provizorične vlade, pre-cej hud in opasen. To izvira že iz besed angleškega ministrske^a pred-sednika, ki priznava, da nevarnost še ni premagana in katerecra hesede, da mora biti svoboda združena z redom, narn razedevajo resno skrb, ki je začela navdajati srca angleških državni kov. Proti sedanjim mogočnikom de-lujeta očividno dve struji: prva je so-cijalistično - republikanska, ^ci si je postavila mnogo radikalnome cilje in stremi za tem, da ostane Rusija republika, druga je reakcijenama, ki Špekulira na razkol med monarhisti in republikan.. ker pa upa, da bo tak razkol povzročil snlošno anarhifo in ornogočil, da se reikcija za^>et etablira kot vzpostaviteljica države. Pod pritiskom radikalnih ele-mentov, s katerih pomočjo je dnma omofročlla svojo nepričakovano hitro zmago, mora provizorična vlada sto- j riti mars^aj, kar bi iicer rada opu- I stila. 5em spada med drugim tuđi od-pc>klicanje velikega kneza Nikolaja Nikrv!ajev!Ča kot vrhovne?* novci jni-ka. Dokler se nahaiata oba oficijelna voditelja raske^a delavstva. Kcrenj-skij in Tšcidze v provizorični vladi, tako dolpro smeio na krmilu se rtaha-jajoči oblastrjiki urati, da hr^.o pre-maeali revolucijonarni raiikalizem proletarijata. Opasnejše za m'e Je tajno rovanje reakciionarnfh elementov, kate-rim je vsako sredstvo dobro. Ti elementi seveda r*e morejo javro i#rt ra-ravnost nastopiti, zato podpihujcjo ć»n?r^;^tiČre strasti širokih rro!e!"ar-sk?h mas fn skr??]o rlasti tud i v ar-mado zanesti iskre npora. Zorodovina revolucij jih učr. da fe ćcć'č zmagu-joče anarhije redno in edino le reakcija. Kakor v rsakern socijalnein ali pofft'čnem efbaniu, tako na^taia tuđi v niski revoluciji po uspebih in n*-predkih pn/tn dni kritična **7a. Mor-da je ta krira šelf v novoj^h. morda bo huj?s in resfej^a. kakor ?o Jo nri-čakovali netrocrrajsk' rnrKrr>č"?Vl m njihovi prijatelji v ententr^h državah — vsekakor p* bo treba m^ogo r»a-pora »n truda, da jo nremagajo. Sadie LLOYD GEORGE O POLOŽAJU V RUSIJL Amsterdam, 20. marca (Kor. u.) »Allgemeen Handehblad« javlja iz Londona: Ministrski predsednik Lloyd George je včeraj v poslanski zbornici naznanil, da bo predlagaJ v četrtek čestitko v obliki posebne adrese na dumo. ^^inistrski predsed-nik je dalje rckel, da po informacijah, ki so doslej došla, še ni mogoče reči, da je minila vsa nevarnost. London, 10. marca. (Kor. urad.) Reuter. V zbornici poslancev je izja-vil m'nitrski predsednik Llovd Oe«r-jre: V kolikor je angleska vlada podučena, se je pri ruski revoluciji prelilo ma'o krvi. Novo vlado podpirajo vsa dežela, armada in mornarica. Zadovolji vo je vedeti. da je nova vlada sestavljena v izrecnem namenu, d a s pomnoženo vnemo nada-Ijuje vojno. (Pohvala.) An^leška vlada je prepričana, đa bo ruski narod spozna!, da se da svoboda združiti z redom tuđi v ča-sih revolucija in d<, *o svobodni na-rndi najboljši branitelji svoje lastne časti. NACRTI NOVE VLADE. Lugano, 20. marca. (Kor. nrad.) ?vicarska korespondenca. k! ima zveze z entertto, raz??irja brzojavko iz Petrograda, v kateri je rečeno: V dumi se je doseglo sporazumljenje med ministrskim svetom in odborom za dclovarje dume ^lede prve točke, ki naj prlde na rnzpravo. M'rnstrsVi svet se je fronstitufral za pmvizoriČ-po v^ado. O v^dnem sistemu ne poda nobene ifiive. O!ede določitve volitev za u^t^vod?jno zastopstvo, m?^Ti miristr.'Vi svet ▼ or^rorn na to, da je na mH'irr«? volHcev n^ fronti in je sovražmk zssedc! 18 jrubem!j ter da je nairrej potreba rroklamirat" volani rakon, raj se od'ože volitve do konca voine. V tei točki Še ni do-sezeno soglasie z odborom za delo-^'pr»;e dnme, a tTnati je, da se doseže. Petrr^r?1 je popolnoma rrircn. V rre^hi dfvfa snežen vibar in je 15 stopfnj mra^a. Briand frsitulfra M'ljulova. Pariz, 19. marca. (Kor. ur.) Briand je na M?tjukovo poslan!co odcro-voril s telccrramom, v katerem želi ve!:ki Pus'ii vse nsjho'jše. INTRIGE STARE VLADE? Amsterdam, 19. marca- (Kor. u.) »Times« poroča iz Petrogracia v četrtek opolncči: Sncči pozno zvecer so razširjali uporn;šid dokument z naslovom »povelje št. 25*. ki je bil, kakor se govori, podpisan od nekega komiteja delavskih posiancev in de-legatov armade. To »povelje^ peziv-Ija čete, da naj ne priznajo avtoritete častnikov in dume ter da naj same skrbe za disciplino. Učinck te provokacije bi bil jako usodepolen. Dognalo se je, da je bil ta hujskaski, izcia-jalski dokument, ki je bil tiskan na skrivnosten način in razširjen v mnogih izvoditi, vtihotapijen fudi v po-slopje dume in sicer, kakor menljo, po tajnih agentih stare viaJe. Očivid-! no gre tu za poskus, zasejati v rusko armađo neslogo in povzročiti sramotno kapitulacijo pred Nemci. Rotterdam, 20. marca. »Times« poroča: Deiavska voditelja Kerenj-skij in Tšeidze sta izdala okiic. v ka-terem pozi vi jata pr^bivalstvo, da naj ne verjame hujskajočim letakom. Odbor delavskih zastopnikov, v kate-rem sede demagogi, skuša pridobiti armado zase in strmoglaviti sedanje mogoenike. Pomagajo mu na tihern privrženci starega režima, ki upajo, da bi jih anarhija, lakota m porazi armade zopet privedli na krrnilo. Radikalni de!av;>ki cdfcor! ho^o uvect-bo republike. Angleški karesnondenti smatrajo, da bi se dalo to doseči !e r>o porazu na fronti fn po krvavi me-Ščanskf vofr?i, končno pa bi trinmfi-tpAsl reakcija. NTKOLAJ NTKOLAJEVlC KOT VRHOVNI POVELFNIK ODSTAV-LJEN. London, 19. marca. (Kor. urad.) »Timesc javlja iz Petrogrcda: Provizorična vlada je bila prisiljena, sto-riti razcoloženju revolucije koncesije. Ko se je car odnoveda!. je imenoval za višjega poveljnika velikega knera Nikola :a Nikolajeviča. Vzlic temu, da je N'kolaj Nikolaievič pop7ilarent je provizorična vlada smatrala za potrebno, to imenovanje raz-v e 1 j a v i t i, da naredi konec zlobni propagandi ter je z ukazom odredila, da višje poveVistvo ne sme biti v ro-kah rodovine Romanov. ARMADA NA FRONTI BREZ ZVEZE Z ZA LED JE M. BeroHn, 20. marca. (Kor. urad.) 1 »Lokaianzeiger« javlja: Brzojavka nekega angleškega koresnondenta v Petrogradu poroča o mnenju. da bi se moglo revolucionarnim d^lavskim odborom s pomočjo pristašev stare vlade, ki se poslužuiejo dan* jrm pri- ! ložnosti, posrećiti, da strmoglavijo sedanje oblastnike ter povzročiio anarhjjo v državi ter poraz na fron-tch. Že od 10. marca baje nišo šli nikaki transportni vlak i iz notranjosti Rusije na fronto, tako da armada ni prejela nobene municije, vojnega ma1-terijala ali živeža. Zato da so moraH na fronti v velikem obsegu načeti ob-steječa skladišča. Revolucijonarji so ustavili v Moskvi titđl vse sibirske transporte ter so razdelili živila med prebivalstvo. Delavski zastopnik? pri annacK na fronti Berclln, 20. marca. »Vossisclie Zcltvmzz poroča: Delavski zastopnf-ki so se podali k armadi na fronti, 6m jo informirajo o do^odlcih. Delegati potujejo s privoljenjem vojne^a nt-nistra Gučkova, Rekonstrukcija ruske^a kabineta? Base!« 20. marca. »Petit Parisfen* javlja, da je vsled zahtev radikalnega delavskega odbora pričakovafl rekonstrukcije ruskega kabifteta, 2eceva, 20. marca. »Journal« javlja, da je voditelj ruskih socijalde-r mokratov izstopil iz izvrševalnega odbora državne dume. SEPARATFSTlCNO GIBANJE Mit FINOĆE NL^ Stockholm, 20. marca. (Kor. a*J| S finske meje se poroča, da se je re< volucijonarno gibanje po rsej FinsH razširilo kar najhitrejše, pri čemui se istočasno kaže očitno, da Je giba* nje na Finskem povsem separttistlft nega značaja. V mestih so bila baji ogromna zborovanja, na katerih so govorniki ob brezkončnem veselio navjiočih ifiavili, da je prišel trenom tek, da se Finska osvohodi izpod «*• skega ianna in se pretvori v samfe stojno državo z ustavo, od^orarja|o4 čo finskim traćicijam. PetrosrrajskJ eksekutivni odbor je zbog tega pre* obrata na Finskem jako vanemirjen in skuša pridobiti Tince z dalekosež-* nimi privoHtvami za rusko revoto-cijo. Odprava finskega genera!»eff| gi!vernata kakor rudi aretacija cene« ralnega ^uvernerja Seyna m njego* veea pomoćnika sta v zveal s tmn stremljenjem. KAKO JE CAR ABDICIRAH' Bern, 19. marca. (Kor. orađ.} sTemps« poroča: Abdikacija carja se izvršila dne 16. marca o polnoči. Hth kateri novi ministri, spremljaai od generala Ruskesa, barona Frederik« sa in drugrih so se podali v Pskov. 1»^ formirali so carja o novem položaju ter mu svetov?.!i, da naj ne požlje no- LISTESC. Sasl^ni rani;! Satira iz ruskei?a življenja. Napisal Arkadij Averčenko. . . . Po poroki se je mladi par odpeljal v inozemstvo. — Preteklo je šest mesecev. V udobnem stanovanju na Kiročku sta sedela mož in i mlada žena. — Tako, ti me ljubiš? se je oglasil mož. — O, bolj kakor življenje? Ti si zame najlepši izmed vseh. — In ti zame — )e vzhičeno potrdfl mož. — Jaz rre™ danes k očetu — je rekla žena. Tebi vendar i ne bo neprijetno brer men«? — Poj- I dem s teboj. — Ne, n«. on je prosil, naj pndem $>ma. Ima ni sporoćftl stkal važnega . . . Ko se Je rrnfla #d očeia, se j« pr#oblekla9 si delt na oči iepno ruto in prišla ▼ inožev kabinet — Moj bog, Ljerka, kaj Jt % teboj? Bodi prt- i pravljea na vse ♦ . . ©dganrefi tmm> — O, strašno, kaj ima5 takega? — Micva se mnrava ločiti. Kot ti^er je skočil mož k pisalni mizi in pr'jcl za bodrio. — O, prokleta! Ti si se tor ej vdala drugernu?! — Ne, nobenemn, jaz obožavani tebe. — Tako? ... ti tore] misliš, da sem se ti izncveril? — Ne. reče žena jecljaje. — No, kaj pa je pravzaprav?! — Bodi trden in moški! Prenesi udarec, kakor pri-stoja moži!. — No? — Vsedeta se pred kamin in žena je prioela svojo žalostno povest: Kakor ti je znano, je moj oče uradnik g6spcdarstvenc pisara*. Ze poprej je govoril: Draga Ljerka, nikar se ne omoži z žurnali-stom, ne bo dobro! Jaz ga nisem poslušala ... Kaj?! ... Upravitelj ura-da Križanovski Je izdal okrožnico, s katero prepoveduie svojim uradai-kom in njihovim druiinam občevmnje z lumallsti Moj oče me je poklical; pokazal mi okroinico in zahteval .. . Nesrečnik je ni več sliSal, marveč ■nslonjen je tiho plakal. — Zbogom, moja mladost, moja sijajno blešćeća sreća! Ni mi usojtno. živeti s teboj. Is ženinih oči kanejo soIm. Drva ▼ hamimi so sacvHIU is TCTiln — j | Torej, vpraša mož. otiraje si solze z j ruto, moram cdpotovati. Danes? Ta trenotek? Morda mi je slobodno to pesledrtjo neč prebiti v mestn. Žena je sklonila glavo in molčala. — Ali smem morcJa odpotovati jutri zju-traj? Žena je samo molčala. — Odgovori mi, moja sreča! . . . Molčaia je dalje. — Ali ti je tuga odvzela be-sedo? vpraša vzdihovaje nesrečnik. — Ah, ti moraš pojmiti, da se jaz ne morem s teboj zabavati! — Ti? Ne moreš z mano se razgovarjati ? — E, seveda ne! Jasno je rečeno: pre-poveduje se uradnikom gospodar-stvent pisarne in njihovim rodbinam vs;vc) obeevanje z žurnal isti. Ti od mene ne moreš ničesar doseči . . . Mož je vzdihnil in pnzvonfl. — Glasa, ali je v redu moj žolti kovčeg? Glasa se je okrenila in vravnavala zastor. — Glasa, jaz Vas vprasam, — Mene Je milosjtljiva gospa spreje-la v službo in ne Vi? Nam je prepo-vedano, prihajati v stik z žurnalisti. Mož je tiho zaplakal. — Ko je prišel ir.ož na dvorišče s kovčegom v roki, se je okreni! in zaklical: Sluga! Iz shižinake^sobc se je pojavil slu^a, iz | pođvratnice je priskočil pekov de* ček. — Glej — kriči sluga — da i«r-nalist ne stopi na dvor. Beli, prokltU pes . . . Deček pograbi opeko in ]$ vržs žurnalistu v noge. — Anatema! Odžern ga . . . še premalo okrožnlc plsejo proti njim, podlim. Zaječal je od boli in pobegnil na ulico žunr nalist. Spomlad je prišla, žarko je sve* tilo solnee. Četa otrok je veselo ko^ rakala k reki. — Kam greste in radi česa? — Oremo, da vtopimo žurna-listovo dete. Danes se je rođito in njegov ded iz gospodarstvene pisarne je ukazal, da je vtopimo. MaJič is druge skupine se pobaha: K nam se je bil snočj v vrt zatekd žurnallst. Koliko je bilo smeha! Nikiška nra j« prebil roko in Vanjuška mu je zave-zal oči, potem smo mu okoli noge omotali vrv in tako smo ga vlačili po vrtu. — Oči mladićev se veselo zabliskajo od zav ti. — No? pa kje je sedaj? A, vT&r i o ga v jamo a vodo. — Kaki ljući je b ; Ue vi? — I* gospodarstvene pisarne? StražarsJctj deca! . . . Hitijo k reki. — Neba fe mo4ček> ... Stran 2. jSLOvmmu nahuu-, mm ti. auti i*i7. 66. štev. b&sfa če* fe fronte v prestofciico, ker I postane vsak vojak, ki se približa slarvnemu mestu, revoiucijoaar. »Kaj liaj torej storim?« ie vprašal car. »Abdicirajte!« je bil odgovor. Car se fe zamislil in je nato dejal: »Huclo bi mi bilo, se točiti od sina. Zato se bom odpovedal prestolu zase In za svojega sina v prilog svojemu bratu.« Nato je car podpisal manifest, Kakrfnega so od njega zahtevali. ŠVEDSKI POPIS DOGODKOV NA RUSKEAt Stockholm, 19. marca. (Kor. tir.) List »Sozialdemokraten« pri javlja sledeči popis dogodkov na Ruskem, ki sloni menda na zanesljivih vesteh: Dne 12. marca sta bila v Petrogradu ustanovljena dva revolucijska odbora in sicer na eni strani izvrsilni odbor državne dume, v katerera so bili zastopniki vseh strank dume, na | drugi strani pa vladni odbor petro-graiskih deiavcev s poslancem Cei-dzem na čelu. V resnici ima odbor deiavcev vso revolucionarno silo v odseku, ker hite k njemu delavci in vojaštvo. Prvi konflikt med njim In izvrševalnim odborom drž. dume je izbruhnil že v ponedeljek zvečer. Odbor je namrcč sklenil. da se za-čne s čari em pogajati. Zaradi tega sta Ceidze in Kerenskv izstopila iz odbora dume. Roćzjanko je brzojavil earju, da želi drž. duma novo vlado, Obenem je bila stara v!ada prisiljena vložit! svojo prošnjo za odstop. Car ni odgovoril Rodzjanku, nego je ob-"vestil staro vlado, da posije šefu ge-neralnega št?ba Aleksejeva kot dik-tatoria v PetrogradL Na to se je odbor drž. dume vćal odboru deiavcev in Ceidze in Kcrensky bta zopet vstopila van:. Drugi konflikt je na-stal v sredo in v četrtek. Prizadcva-nje većine drž. dume meri na nada-lievanje energične vojne politike. Zato želi. napraviti v notranjosti čim prej red. Najbllžia pot do tega je b!lo imenovanje carjevega sina za car ja in velikega kneza Mihaela za postavnega regenta. To je sklenilo rudi novo ministrstvo m Mfljukov je to naznanil inozemstvu. Kakor znano, je Bonar Law že v četrtek zve-čer namami to važno novico angle-ški poštanski zbornici. Odbor petro-£rajskih deiavcev pa je protestira!, ker bi tak konec revolucije ne pome-nil, kakor izročitev moći rokam ok-tobristov in kadetov, kar bi bila zmaga ruskega Imperijalizma, proti kateremu postavljalo delavci mirovno politiko. Zato so Izjavili: Ce proglasite carjevega sina za carja, proglasimo mi republike Mi to lahko storimo. ker imamo ves Petrograd v rokah. Vlada dume je morala zopet odnehatL Sklenieno je torej bilo, naj si Rusija svobedno izvoli svojo obli-ko vlade. Ustavoćajni zbor, ki naj se tako] skliče. naj se izreče proti naća-Ijevarrm vojne. Tzko je bfl Miljukov prisilien Irjavftf po petrograjskf brzojavni agenturi, da to, kar je bila zjntraj se trđna odločba vlade, je bilo le njegovo osetmo naziran'e. Car je T)ft prisiljen, se ođpove^ati kron! zsse io za svojega srna, ravno tako je bil VBfflrt knez Mihael rrtsfljer, odk!oniti Icrono, kl mu jo Je bfl moral car v roke dati. Na to je bila prisiliera vlada dume, ki je hotela razorožiti revo-Imonotmrno vojaštvo, da dofcf mač v svoje rnta, v velikem ofcllcn r?z^a~ inti raskeTn narodu, da rerotecijo* nnrno vojaštvo se bo razorofena, nego otoraTReno v PetrogradL da bo podpfralo eoteza, ki na] vzame antidinastfč-nenni gihanhi v Rusiji ost ter zanetl spor med obetna revolucfioreirainKi tafroroma. K5hif 20. marca »Kotmsche Zei-ttm^ poroča: Južna Rusija, zlasti pa mesta O^asa, Kijev, Rostov so ostala . carin zvesta. V cerk\rah se vr?e molitve za carja fn proti petrogradskini nasirnfkom. Stoc4bobr% 20. mare«. SvetfsM Hp aw*raiQfc Oa se »rte v onfclb provincah fn trnU v Moskvi Se tad revoiucusici boJL Lusano, 20. marca. Taji državljani zapuščajo PetrogradL Zadnle štK ri dni je zbežaio nad 900 cntcnrnih podanikov. Pomanjkanje živil traja. strani revolucije. Zadržal je carja v Pskovn in ga prisUiU da se je odpovedal. Nasprotno pa pripada višji za-povednik južne armade, general Brusilov, najtemnejšim reakcijonar-jem. Ko mu je brzojavil Rodzjanko, je odgovoril: lzpolnfl bom svojo dolžnost do carja. — Zadnje vesti iz Petrograda kažejo jasno, da prihaja vlada dume vedno bolj v odvisnost od odbora deiavcev. Tako ne vsebu-je Miljakova izjava nobene besede o zavojevanjih. nego govori o. svobodi vseh narodov. Brcz dvoma jih je v izvrŠilnem odboru dume mnogo, ki imajo pomisleke. delovati proti mirovnim željam deiavcev, ker se je bati, da bi vsled kakega razpora zopet mogla zmagati reakcijonarna vlada. Stockhote, 20. marca. Brzoja\Tia zveza. s PetrojTadom ie zepet preki-njena. Stockholmsko časopisjs sklepa iz tega, da se \rše v Petrogradu zop?t re^ni do^odki. Zeneva, 20. marca, Številnl ruski revolociionani zapu^čajo Fran-cijo ter se vračajo domov. Pariško rjsko pos!anistvo tim ni hotek) izdali potri'h listov. Zečeva, 20. marca Ruska vtatfa se mora boriti z novim!, vedno več-Jimi tefkočamL Aprovizajčna kriza se je pooštrila. ______^_ UuM dvor in revolucija. Gotovo je, da je ruska revolucija dosegla tako nagle in velike uspehe ne le zato, ker je bila dobro pripravljena fn organizirana, ker je našla za-veznike ne le med narodom in viso-kimi uradniškimi in vojaškiini krogU tcmvec tuđi zato, ker se je del carske rodbine postavU takoj od začetka na njeno stran. Kakor porečajo, je ravnal veliki ■ knez Mihajl Aleksandrovih od vse-ga začetka v sporazumu z i revolucijo na r}L Ze v nedeljo ' 5. marca se je baje poseben odbor opozicijonalnega bloka ruske dume odločil za spremembo režima. Tej seji je prisostvoval veliki knez Mihajl i s svojim adjutantom in generalom kvarrJnriojstrofn armade Danilovom. V ponedeljek, dne 12. marca se je princ Mihajl udeležil odločilne seje, v kateri je bilo sklenjerjo, da mora car zase in za svojega sipa abdficirati i« da naj prevz^ne veliki knez Mihajl carsko krono, toda !e pod pogojetn, da prizna plebiscit, t j. da se da od ustavođajnesra zbora potrditi. Ko je velik! Jcnez Mihajl ugovarjai, da rti to »pokojno carstvo« se mojrlo spreme-niti tuđi v republike mu je poslanec | Šfnsrarev izjavtL da rrro ne preostaja j ntčesar drugega, kakor, da se pod- \ vrže skiepu. ker hl sicer duma izbra-la drugega kandidata- I Naravriost nstentativno Je potea-za! svoje sfmr^tiie 7?. nervi režira velik! kne/ Ciril, Pri^el Je tako? po pro-ktemaciji novt vfađc na Cel>j časrni-Hov mr>Tia!išk€ ?arđe v tavrfško p»-Inćo Ocjcr zt^onHo clmrm), ter se le izjarH, (fe je *am in n>e^>v vo^aSfc! | zbrje pred^cirrlrn ^o-J^iianlrn na raa^ pofasra Na^rovofi! je predsednfka dw-rr»€ tako - te: čas? mi $ef stoptti presd Vas, Ga se Vani kakor ves narod, I stavim na razpofaffo. 2clim blagobit T?tT5f!e in sem svojim vofakoni že ra^'o-ži! pornen do^o<*kov. Re^M morem Ie to. da je ves morransld pard-ni zhcr ČT?nxT<\ ćrgrrA na rć?rr>o1asro. Ka strćirr! rervotne^e ?e fTid! "r-hovrf noveltnfV rnskih arm^d veliki knez Niko'aJ Nfkoinjevič. Nje^ovemti \rp!?i|.rw se ima nrovfzorična vlada za-hvnfitt, da -^kacfff je ! r>a ?e ras^ier-Je cf»r!ce - matere do nnvezz re^fma. Carca - vna5i^5tva. a car se Je hesensko, kf rmi je leta 1904. porodila carjeviča Afeksifa, ter veliki knez Mihajl (ro-jen L 1878., poročen z Natalljo Wu!-jfert sedanio jrrofico Bra§ov), Dnififi sm caria Aleksandra II. Vladimir ie zapustil tri mo^ke potomce: velike kneze: Clrila (roj. L 1876., poročen z ločeno veliko kneginjo hesensko, roj. prfncezinlo Kobur^ - Gotha). Borisa (roj. 1877.) m Andreja (roj. 1879.). Tretji sin Aleksandra II. veliki knez Sergrej (roj. 1857.), Je posta! 1. 1905. žrterv hombne^ra atentata v Moskvi; četrti Pavel (r^. 1860) ima sina Di-mitr!fe (roj. 1891). Tretfl sin carja Niko^aia L, \^!rW knez Nikolaj. Je zapusti! sina Nfkolafe (roi. 1850), Jri je poročen s crnogorsko prhieezinjo Anastazijo in je bfl sedaj znova imenovan za vrhnvnesra poveljnfka ruskih armad. Cetrti sin carja NikMa-ja I., veliki knez Mihajl. je zapusti! sina Aleksandra, ki je svak caria Ni-kalaja II.. katere^a sestra Ksenija je njegova žena. Na Ruskem Je prestofonastednf-SVo pravo urejeno tako. da gre deđ-na pravica po vrsti vsem sinovom skunne Alcksamcfro jrrs!co (sfn DimftrT^, v ^Tni^ern zakonu ^z frnn morjfanatično ^eno, ločerro P75t^brknrs. se^in-nfo Vnepinjo Pelef. Ako b! PaveT ođklo-r^l, b? prišli na vrsto po retfn sinovi velike^« kneza V!adtrrira: Ciril, P>o-r?s m Amire!. Tn fe vn starem d^-T?em pravu. Ako bo -reTfkf kne^z M!-ha$ oe«r» 7,hnrr\ pofTien 7h c?»r*a, rrf tz4r!r'čefio, pr« proglasili 7a pofnoletnetra, ea fe imenovat car za svojega Jreneralr»e^a pobočnika. MI-ha|! ATeksandrrTvič \e dokonča! «rrolo vm>Sk-o fiobrazbo «a artffieritalrf 5o!! v PotrojrrBff!!, kler se te nabsfa? pod effialro srrr^o. d!?»cfr»^no kot o^taH erv Jensl. Posd>m 5e je 7»n?rnal za teh-nl&i« rede. !Tn fe issttot** fe akade-irrffe. te M TjtMiift v pnvrlinfPca art!T Tjerf!»Ve brf^ade in Je đoWt od cnrfa n«foff, da mrdrnn^e otr^*ren'n^ dr*^ t yv^rt> - winptov*n?r*r tv> r^tranV«fi Pit-«fje, ie fm*! vfiTVf Vn**^ d^T*Tf nrffi-te. da Je spoflnarai defolo in ljađL ▼ ranerjii med earjem in njegovim mUjšim bradom, ki je bita selo pri-srčno, je nastala leta 1911. nenadsa aprememba. Veliki knez Mihajl Aiek-saodtrovič se je namreč na Dunaju poročil * vdovo nekega ritmojstra leta 1880. rojeoo gospa Vuliertovo rojeno Seremetersko. Zakon je bla-goslovil srbski župnik Jakšić v du-najski pravoslavni cerkvi. Ta poroka ruskega princa, ki je bii takrat vsled bolezni carjeviča, takorekoč presum-tivni prestolonaslednik, je vzbudila največjo senzacijo in je zaključila lju-bezenski roman, ki se je pletel na ni-skem dvoru že mnogo let. Veliki knez Mihajl je vzijubil svojo poznej-šo soprogo že leta 1903. in že takrat se je hotel ž njo poročiti. Ruski dvor je storil vse. da to prepreci. Princ Mihajl je bil poslan v Crnigov in postavljen pod strogo kontrolo, intriga je sledila intrigi — toda vse je bilo zamun. Veliki knez fe premagal konč-no vse ovire in ozire ter je v inozemstvu storil odločilen korak. Zavedal se je pri tem vseh posledic, ki tuđi nišo izostale. Car mu je odvzel vša dostojanstva in mu prepovedal po-vratek v Rusijo. Veliki knej Mihajl in njegova soproga sta živela — kakor se zatrjuje — jako srečno v Švici in Parizu, dokler nišo važni ozlri in pač tuđi bratovska Ijubezen povzročili, da je car svojemu bratu odpustil ter ga zopet pozval nazaj v Rusijo. Zgodilo se je to tik pred vojno. Mihajl ova j soproga je dobila naslov grofice Bra-sov. Novembra 1914 je prevzel veliki knez Mihajl vrhovno povelistvo ruske karpatske armade ter je bil v tamkajšnjih bojih tuđi ranjen. Ob iz-bruhu revolucije je ostal v Petrogra-du in smatrati moramo, da je v ozki zvezi s sedanjimi oblastniki. PreoretEBa suomladanska ofenziva. Iz vojaškega cazmotrivanja: »Agence Havas« je poročala 11. tm.: »Zdi se, da zapadna fronta stopa Iz odrevene-1 o s 11.« Francoska vlada }e hotela s tem naznaniti bližnjo angleŠko - fran-cosko spomladansko ofenzivo. V resnici pa se nanaša to v zboljšanje pobitega in revolucionarno nadah-njenega razpoloženja v Francijl izdano obvestilo edino le na odredbo, ki je potekla iz nemške inicijative. Če-tuđi se ne gfba že vsa 560 kilometrov dolga fronta, je vendar doslej na prostoru med Arraso-m in Oiso (Noyens) na frontni širini 90 kilometrov na iuesto pozicijske voine stopila gibal-na vojna. Sedaj čnfemo po dveh le-tih zopet o infanterijskih in kavalerif-skih praskah, o spopadih med nens-Škimi slednjimi in angleško - franco-skrmi sprednjima četamL Gibalno vojno je hotela ententa Izsiliti s pre-bit jem nemške fronte, sedaj pa iei je ta vojna usiljena potom nemške umi-kalne strategije. Tragični so za en-tento ti dogodki tuđi zategadel, ker je angleško - franeosko armadno vodstvo prisiljeno, slediti Nemcem, torej storiti to, kar oričaknje nemško vodstvo- Generala Nivelle in HaLg sta torej povsem ob prostost svojega (Jeiovanja. ona morata operirati tako. kakor predpisuje Hindenbnirg. NemŠkn vodstvo je naznamlo vče-rad, da fe izbralo prostor med obema stranema Somme in Oise za bojišče. Ako nas znamenja ue varajo, s e nahajamo pred velikim! dogodk! na zapada. Kakor lani z napadom na Verdun. tako ie le-tos nemško armadno vodstvo .s pro-stovoljno opustttviio ozemlja prepre-č!lo vojne nacrte entents za spomlad, v?e!o naše fnleflativo in s pregrupa-cijo svoSh -bofnfh sil zagotovilo kar nafbolj^e pogofe za ospeh na originalni idei! slonečega podjetja. '^itsaiio, 20. marca. (Kor. nrad.) »Corrlere della sera« priznava, da odgovarja nemško nmfkanje na zapadu nacrtu nemškega armadne^ra vodstva in da ni samo posledica franeosko - angleškega pritiska ali dej-stva. da Nemci ne misliio več na novo ofenzivo prrvti Parizu. Nemško mnftcanje se bo nadalievalo več ali manj hitro do nove obrambne črt?t ki je bila zadnje mesece izjrrajena, vendar pa leži tako. da najbrže ne orw§ča premocokonne pokrajine se-verovzhodno od Arrasa. Na ta način so priprave zaveznikov zadnjih me-secev za nadaljevanje energične ofenzive v pokrajini ob Sommi in Oisi ndarec v prazno. Ce skraJSa nemško armadno vodstvo zapadno fronto, kakor se je to večide! že zgodilo, za 70 km, ji bo na razpola^o nadalnjlh 10 do 14 di-vizij, ki se pridružujemo 300 batalio-nom kot splošno razpoložlj'va stra-tesrlčna rezerva. Hindenburgova tajnost, kje hoče unorabiti te rezerve. Mojrnčc Ie misliti, da se hoče zopet obrnitl proti vzhodu in da hoče tildi na zapadu namesto poziciiske vojne uvesti vojno na prostem polju ter zaveznfke tako zvabfti, da bf jih mo-^ Cd potem s hudlai klečOan« oryeti Mogoče je pa tuđ!, da namerava na zapadu samo defenzivo ter se hoč* vreči na jug. BOLGARSKO URADNO POROC1LO. 19. marca. Makedonska fronta. Med Ohridskim in Pre« spanskim jezerom je sovražnik napa-del več jarkov, mi pa smo ga povsod vrgli nazaj. Vzhodno od Prespanske-ga jezera so napadli močni sovražni oddelki pri Cer\reni steni, mi pa smo i ih krvavo zavrnili. V odseku Bra-tindol visina 1248 — Snegovo - Ra-stani so se vršili ves dan ljuti boji, ki še trajajo. V loku Crne silen sovražni artiljerijski ogenj proti visini 1050. Na ostali fronti artiljerijski ogenj in obojestransko streljanje sprednjih straž. V dolini Vardarja silno streljanje. — R o m u n s k a i r 0 n t a. Ni-česar poročati. ITALIJANSKO URADNO POROČILO. 19. marca. Vzdolž vse fronte večje artiljerijsko delovanje, ki Je bilo posebno ljuto v Lagarinski dolini. Nekaj izstreikov je zadelo naše bolnišnice v Gorici in Ronkih in so bile žrtve med bolniki. Sovražni vpadni poskusi v dolini Giumbella (Tonale Garda) in v odseku pri Lu-katičih na Krasu so se izjalovili vsled čuječnosti naših čet. Cisto vreme je pospe se valo letalsko delovanje. Po noči se je posrećilo jedni naših zračnih ladij kljub slabim atmosieričnim razmeram in hudemu vetru doseći postajo Calliano v Lagarinski dolini, na katero je vrgla z vidnim uspehom eno tono močne eksplozivne snovi# istotako na odseke železnice sever-no postaje proti Matarellu. Zračna ladja je bila izpostavljena ljutemu ar-tiljerijskemu ognju. Vrnila^pase je med tem nepoškodovana v naše crte. Sovražno pomorsko leto je metalo bombe na gradežko laguno. Ni bilo ne žrtev ne škode* Hohe SchneM. Dima], 19. marca. (Kor. urad.) Iz vojnoporočevalskega stana: Po mesece trajajoči najtemeljitejši pri-! pravi je bil opolnoči na 19. marca med Passo del* Ables in vrhovi Kristala dominirajoči vrh tiohe Schneid vzet po jednem naših planinskih de^ tašmajev. Vrh spada v Ortlersko skupino in stoji okoli 3300 m visoko na italijanskih tleh. približno 5 kilo* metrov južno Stilfserskega sedla. Nevanii sunek se je izvršil po pre* dorih, s težavo v ledu izsekanih. Za zavojevanje tega vrha so bile potreba ne obsežne razstrelba, katerih na«* prava je bila združena z brezpri-mernimi težkočami. Razstrelba in hitrost naših jurišajočih vojakov sta Dopolnoira zmedla na grebenu Vignezdeno sovražno skupino. Na vse strani se je razkropila. To podjetje yc mora ceniti toliko bolj, ker je bil sovražnik potom svojih včerai tam uničenih patmlj pripravljen na povelja in je potem zasedel vrh s približno 40 možmi. Naš detašma je imel samo enega lahko ranjenega. Vrh Hone Schneid je v posesti našega od-deTka, kl je izvrši! s težavami in ne-varnostmi zdniženo sijajno planin-« sko đelo. Zblto liafliansfeo fetafo. Dtuia], 19. marca, (Kor. urad.) fe vojnoporočevalskega stana; Navzllc mrazu, ki močno ovira vsako letalsko delovanje zlasti visoko v zraku, se je vendar posrećilo jednemu naših letal z nadporočnikom Viktorjem Breitenfelđerjem kot opazovalcem in pilotom Julijem Kovalczikom kot voditeljem v spretnem manevru 18. marca na tirolski fronti zbiti na tla sovražen Farmanov aparat ,po zrač-nem boju. Sovražno letalo je padlo ^oreče za sovražno fronto. Naše le-J talo se je vrnilo v svoj hangar brez vsake škode. Reer?:an!z2cfia romunske armade. j Iz vojaškega razmotrivanja: Re- or&ariizacija ostankov romunske armade je dala baje 150.000 do 200.000 moŽ. Poveljstvo romunske armade je preloženo v Odeso. kjer franeoski in ruski oficirji vseh orožnih vrst de-lujejo na vzpostavitvi teh bojnih siL - NO\a FRANCOSKI KABINET. Pariz, 19. marca. (Kor. urad,) Novo franeosko ministrstvo je se-stavljeno tako - le: Predsedstvo in zunanje Ribot, jus Viviani, vojna Painleve, n-iOrnsrica Lacaze, oboro-ženje Thomas, finance Thferrv, no-trarie Malvy, javni poduk Steessr, javna dela Desplas. trgovina Clementel. pol!e^e!stvo Fernand David, prehrana Violette, delo in socijalna skrb Rotirgeoise, kolonije Masinot. dr-ža\mo podtajništvo letalstva Danir Vincent. » L<^Vr-f3 v Aten3*i. Lngnno, 17. marca. »SecoTo« roča iz Aten. da je prepeljal pari. tfc. Itev. .M-UVtiiN^rvi N/\KvJl#% uuc 21 marca 1917. Siran 8. |e fakota v A ten ah že neznosna, En-tenta pripravlja kontrolo policije in pošte v velikem stilu, Italija pa se teh del ne udeležuje. V Atenah so raz-svetljavo popolnoma ustavili. Angli-ja je zapjenila vse grŠke ladje v egip-tovskih pristanišeih. Pooštreno pcdmorsko vo:na. FRANCOSKI DREADNOUGHT UNIČEN. BeroUn, 20. marca. (Kor. urad.) Woifrov urad por >ca: Neki naš podmorski €o!n (po-▼eljnik kapitanlajtnant Morahe) ]e 19. L m. v zapadnem Sredozemskem morju s torpednim stre'om po top i I od rušilcev zavarovano iranćosko veliko bojno ladjo razreda »Danton«. Linijska ladia, ki je vozila ▼ cikcaku, se ie po strelu tak oj moćno nagnila in se potopila čez 45 minut. Sef admir. štaba mornarice. Laćje tipa »Danton«. K bojnim Iadjam tipa »Danton« je prištevati še iauje »Condorcet«, ^Diderot<^ *Vergniaud«, »Voltaire« in »Mirabeau^. Zgrajene so te ladje leta 1909t edino »Vergniaud« leta 1910. Dolge so 145 m, široke 26 m, Cloboke 84 m, prosternine imajo 18.318 ton konjskih sil 22.5d0 ter v«>^ xijo po 19 milj na uro. Posadke imajo po 858 mož ter so oborožene $ 4 topovi kalibra 30*5 cm, 12 topovi kalibra 24 cm, 16 topovi kalibra 7*5 cm ni 8 topovi kalibra 4*7 cm. Sufiek proti angleški oba!!. London, 19. marca. (Kor. urad.) Reuter. AćmSralueta poroča o vče-rajšnjem napadu sovraznih rušilcev, da je sovražnik obstreijeval nebranjeno kopališce Ramsgate in da se je % vso naglico umaknu pred krajevni-mi angleškimi bojnimi silami. Neki tngleski rušilec je bil s torpedom potopljen, neki drug rusTiec pa od torpeda poškodovan. Potopljen je bil rodi neki angleški trgovski parnik. Škode, ki smo k> provzroćili na so-vražnih ladjah, ni bilo mogoče dognati. POTOPLJENE LADJE. Berolin, 19. niarca. (Kor. urad.) Zopet so naši pod;- orski čolni v an-gleškem Kanalu v Atlantskem oceanu in v Severnem merju potopili vsega skupaj 116.000 toru Med drugimi se nahajajo glasem dosedaj dospelih podrobnih poročil podmorskih čolnov med potopljenimi ladjami angleški oboro-ženi parnik »Cortnaught« (2648 ton), neka angleška oborožena barka 1200 ton, 5 angleških jadrnict 2 angle-ska ribiška parnika, nadalje 2 neznana angleška parnika po 5000 in 9Č00 ton, italijanski parnik »Cavourc (1929 ton) ter neki neznan italijanski pamik s kakimi 3000 tonami, neki belgijski pamik in neka ruska ja-drnica, velik neznan tovorni parnik kakih 5000 ton. španski parnik »Gra-xia* (3129 ton), grški pamik >Theo dorov Pangales* (2a3S ton). 4 norveški parniki in ena norveška jadrnica. London, 18. marca. (Kor. urad.) Reuter. Amcriški parnik »Vi-2 11 a n c i a« je bil brez svarila torpediran. Ameriški parnik >»illinois« (5225 ton), z balastom na poti iz Londona v Port Artur, je bfl potopljen. Ameriški parnik »Citv of Memphis« (5252 ton) Je bil s topov-skimi streli potopljen. Parnik je bil z balastom namenjen iz Cardiffa v New York. Christlania, 18. marca. (Kor. ur.) Glasom brzojavke norveškega po-slaništva v Parizu so bili potopljeni tlle trije norveški Darniki: ^»Rorald« (3221 ton), »Solferino* (1155 ton) in »Alfred«. Berolin, 18. marca. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Meseca febru-arja so bili od podmorskih čolnov in min, kolikor je dognano, potopljenih 781.000 ton; od teh cćoade najrranj 500.000 ton na angleške ladje. S po-polno točnostjo se to število ne da dognati, ker se pri mnogih ladjah ni dala določtti narodnost. Uspeh daleko prekaša pričakovanja pred 1. fe-bruarjem. Računalo se je, kar nima-mo več povoda zarrofčatu na 600.000 ton mesečrjo na nodlajri takratne^a prekmorskega prometa, odstevšl gotov delež nevtralnega ladHskejra prostora, o katerem se je računalo, da se bo izogibal zanomega okolica, kakor se je to resnično zgodilo. Lah-ko se računa, da je bilo treba skupaj nekako 91'« milHonov ton ladijskega prr^t^ra za preHnorskl promet an-fVških prfstani?č meseca lanuana 1017. od tecra sts bf'a komai 21/* mi-f'-na ton n<*vtra1nr«ra prostora. Ce r-^na^no, ^a J** ^d tega Izostalo Ie f-0%. to 5ta 2 rrfi'jona, in če računamo Še 1?dilski Prostor 7*1.000 tnn. spoznamo, da se ie zn!*M ladiiski P-nsfor, VI !e vozfl za Anglijo za kakih ?0%. T***^n, 7^. rr^rca. Centrrin? komite franco?k-ga plovstva razprla^a, 4H W (cuicofko trgovsko brodovje fzgnbfio 400.000 ton. torej 17% vsefi ton. Treba je organizacije, da zopet zgradi in nakupi trgovske iadje sicer se Francozi, tuđi če zmagajo, ne bo-do mojf!i okoristiti. Bergen. 20. marca. Zdi se gotovo, da ie bil norveški parnik »Orson« 0930 ton) v Severnem morju potop-,2n. Ladja je bila zavarovana za 1.150.000 K Potof>lfen franeoski podmorski čoln. Bern, 20. marca. (Kor. urad.) Sredi februarja je potopila neka fran-coska torpedovka franeoski podnjor-ski čoln v zalivu pri Marseillu ker je domnevala, da je to nemški podmorski Čoln. Posledfce podmorske vojne. »KolnJsche Ztgj* poroča iz Madrida, da je neki pomorš«!:ak, ki se je vrnil iz AngHJe. pripovedoval, da je Angležem vsled pooštrene podmorske vojne močno upade! potnim. V rudarskih nokrajmah je prišlo do rranTfestaci.i za mir in do izgredov. Sredi febn^arja so se v neki municij-ski tovarni nprli delavci, ter je bilo morroče upor potlaćiti Ie na ta4iačin, da so delavske voditelje aretirali. Amerikanska kriza. Oboroževanie Zedinjenfh držav. VV^shhicton, 19. marca. (Kor. urad.) Reuter Predsednik Wilson ie pooblastil mornariŠki departement, da izda 115 mi-ijonov dolarjev za po-spešttev gradbe vo'nlh ladij in za na-kup pomožnih ladij. Hojenci prveca razreda mornaričke akademije bodo imenovani 29. marca. gojenci druge-ra razred? nrka? tednov pozneie /a častnike. Na ta način npalo pomračiti Število Časttii^keca zbora mor-namlc? za 374 častnikov. žefeznfčarT ▼ AmertVL New York, 19. marca. Med že-leznvarji in Želez^'^kirni družbami v Zedin^enih državah ie prišlo do sporazuma. k1" priznava žetezničariem osemumi delavnik in plačevanje vsak^ "sdure z r.?im?nj 1/« ćnevni-ne. Vrhovno zvezno sod'šče je ustavnost teea zakona priznalo. Potof>f*e?ie ameriske *ad?e. Kaa^, 20. marca. Londonsko časopis je si je na jasrem. da sobotna notonitev tre^ ?3merr^k"h 'ad?i v\ ono, kar b? srr??»tr?1 Wf1son za vzmk vojne. Ancrleški listi pravr'o. da bo Wil-son šc počakal na ugodni čas. Kitaiska in flvstrija. Psriz, 20 marca. >Petit Pari-sienc poroča iz Pekinga, da je v kratkem pričakovati. da bo pretrgala Kitajska s t i -kczAvstro-Ogrsko. V ledsnih fornah na tsaro^h! fronti. Iz poročila, odobrenega v vojno-poroievalskem stanu: V ledenih jamah pod mogočno snežno odejo prcživlja zimo na tiso-če mož. Tema je, kaka sveca ali petrolejska svetilka razsvetljuje prostor za največjo silo, kadar je zunaj solnčno, takrat prodre bled odsev skozi sneg. Na svetio prihajajo, kadar gredo na stražo ali jih kliče alarm. To je v skalnih grcah, na ka-tere stopi poredkoma poleti kak turist, pozirni pa nikoli. Mesece in me-sece ni storil noben vojalc koraka brez krapšer na nogah. VzpenjaČa potegne človeka v desetih minutah 1200 metrov kvi§ku. Zima je zena-čila vse, zakrila strelnice, topove, pozicije, da ni kazalo vojakom v tej višfnl 2000 m drugega, nego zateci se pod sne^. Mnogo kilometrov na dolgo, k vsem pozicijam. k vsem stražam so izdelanl snežni predorl, zdaj se #re po vsekanih stopnicah strmo navzgor, zdai istotako strmo nizdol, tu in tam se je snežno breme vlejdo, da se more skozi predor Ie prilezti in ure m ure ni nikakega svita, tu In tam so vrezana okna v snežno steno. Proti vsakemu takemu oknu pa so na italHanskf strani postavljene puške. Kakor hitro se tu-kaj kaj zpane, poči na oni strani in kdor bi se obotavljal kako sekundo. dobi lahko strel v fdavo. Čisto spre-daj stoje v zeleno se leskečih ledenih iamah, s katerih stropov vise ledene svece, straže, zavite v debele pla-§če. noge ovite z ogromnim! nad-čevlji. V stene snežnih hodnikov so napravljena bivaPšca vojakov. Vsak kos lesa je bilo treba Iz doline pri-vleč! gor. Tako bfvajo tu gor\. od-kar je padel prvi snez bn ostanejo, dokler ne * T*ne, rrorda do maja, na-kar vrplamte novi boji . . . Poveljnik batnfjona. mafor, Dimalčan. na^rovo-j\ vsakega, fovori nemSko, nekateii bena njegova prijazna beseda pa ne ostane nerazumljcna. To je vojni Je- zikovni sporazum 2000 metr&v nad morjem. Pri neki straži so se prito-žili vojaki, da dobivajo k mesu samo fižol. Major jih je potolažil, da v zaledju še dvorni svetniki nimajo vsak dan fižola k mesu in vsi so ražu meli in bili zadovoljni . . . Kazne politične vetfi. = »Frankfurter Ze;fung« o skll-canifi avstrijskega parlamenta. Dopisnik »Frankfurter Zeitung« na Du-naju prinaša obširen Članek o sklica-tiju avstrijskega parlamenta; iz članka posnamemo: V časopisju in med strankami se neprestano govori o sklicanju parlamenta. Tuđi vlada je izjavila, da jej je skllcanje ena naj-važnej^ih naloi? in da se trudi, ostvariti potrebne predpogoje. Motivi za sklicanje morejo biti različni, zahte-ra sama je pri vseh strankah enako živahna. Tud! vladi ne more biti vse-cno. ako je $amo Avstrila hrez parlamenta, da tako stoji ćelo za Rusijo. To znači samo tirati vodo na mlin onih, ki odrekajo Avstriji pravico ob-starka, češ, da mare držati svoje narode edinole z vojaSko silo, pod za-ščito imunitete pa bi utegnili njihovi neslane! podajatl veleizdajske izjave, ča^opisje in javnost pričakujeta, da se bo moglo zopet javno govoriti o tolikih sedanjih potreban in tuđi upravne oblasti si žele trenotka, ki jim zrnanjša odgovornost nenadzo-rovanega režima. Dekansko se skriva za nedolžnim vprašanjem, ali bi bilo zajedanje parlamenta sedaj oportuno ali ne. nič več in nič manj kakor najvainejša odločba, ki pade morda vsaklh sto let o bodočnosti ka-kega državne^a ustroja. Skllcanje parlamenta pred izvedbo izpremem-be ustave, katero Nemci označujejo sa predpogoj, znači v očeh Nemcev pa tuđi vlade odvođenje reforme ad calendas graecas. Med onimi, ki £a-htevaj^ »klicanje za vsako ceno in brez ozira na predpogoje, se nahaja-jo naravno ore skupine, ki ne žele iz-nrememb? ustav**, pri kateri ne jrre samo 7a poslovnik, ampak za narodno poetično »novo orijentacijr>€ Av-strlje. ki bi zanrla pot narodni osva-jnlni težnji nrkatenh narodnih ple-men in tako odgurala narodni mir. S!ov3n$ke stranke se rranfjo vsake ^enostrar^ke rešitve narodnih vpra-Zdvi* in prociaSaio za »državno po-treboc. da se parlament kar na'hftre-je sklfče. Tam morejo one — in bati se je, da so se k temu odiočflc — ▼reci proti nemSkim zahtevam na tehtnlca svojo številno te*o in v naj-str^s*em slučrilu z obstni^rn'o prerre-čiti njihovo izpolnitev. Nfihov realni interes jim ▼ resnici kate p^f 7a sporazum t Netncf in da se dobr0 drže v centralni Pvropi, v kateri more bit! najmrvc>ei*f e'r^-rnt samo rem-Štvo in v kateri bi hne'? popotno svev bodo do rar^itka, a'f Slovani se ča-tfio f* nred^lfro Č3«a avstrlkke pre-torf^R^ ^e in tako |?m dan^^nfl H^ri ne nrf*3 m^ni ^mbfrf^n-rrta vtrv^j ^ nifm stoli povsem odkrfto če^ko fev<^1no nt?mstv^, ki )e po^l!**0 Oam - Mr?r-tim'nj sp^Tienfco, da nai se vamle v5»V«*kr»cf!!, kf pravi, da b? a ^-^trn'a z ^^r^?k'm državnrm !e-T%ofn, z pem^Vn parlamrr«^arT»o ve-2ttt> ?n pr»v^«*rn ne5'ovs»n^Vo v'adno polit?1'n ob strani neTr»?kei??i cf*ar-«tva nftf r»e imeta pravice osohnn*t? 72L trajno ffvJVnle. Avstrila. M hoče obranft! svr.?o samont^lnnst i« svrH star! po-1r>-?«^ ^vj-np^Ve v^V*n^ ^c ne rncire nfVf^^r r>eo:'ev« za sestanek par-l?menta. to pa je dane« rudi veliko vrra?an!r. =■ N^pfc? na ora^Hi vofs^ni-cnfi. »Or. Ta^'att« pornča: Na pra-?^Th voia^nfcab <;o bUi đosedanft dvo-^zfčni napis! odstranjen? In napravljen! nov; nanisi v nemSVem jezikn. = Novo tede?»slco RlasTio m^a-drw*^Ve stra^Ve »Varori« !e pričelo i7\wi?+l pretek'! teden. Se preden pa ie ?7?> drutra ^tevilka. je b!l list ustaviir^. = Perfn^tfr'deset let t*e!a za če-«Ve «n?e na T>tinalu. Če^ka šolska ! dražba za Punaj, >Komensky« je r»nVnr»čaTr* 4.s. leto vo^e^a de'ovania. Prv] poskus, pridobiti češkim otrovom n* r>traftj če^ke sole, nlso bili r^vno br^zttpnf. Dr"??tvo »Komen-skve je bilo prvo šolsko društvo v držav! (?chn1verefna tedaj še sploh rrf b'iin) ?n potrebo če?V?h šol so teda! r*id? na !>Tnaju splošno priznavali. Kakor ba^Ve zveni to. kar so tedaj pisat! »Press$«, >FremdenbJatt«, *Vater!and«, »Neties Wiener Tag-Matt* !n drug! Hsti. ki so nrirejali ćelo zbfrke za češke Sole. Toda kmalu je zaplha! drug veter. Vsa prizadeva-nja za ustanovitev čeških šol na Du-na^T' so postala brezuspešna In leta 1907. Je bil izdan Gessmanov zakon, da je dovol)eno na Nlžje Avstrijskem ustanovljati samo nemške nadalje-valne sole. L. 1883. je bila ustanov-liena zasebna češka ljudska šola v X. okraju in potem Še v III., XII. in XX. okraju ter v PoStovni, a vse so zaprll. = Papež In mfrovna pogajania. Stranka centrum na Nemškem, ki je 7astopnica katoliškega prebivalstva, je začela akcijo, da bi bil tuđi papež vzastopan na mirovni konferenci. Ofi-cijozna korespondenca javlja, da se bo rudi Avstro - Ogrska Izrekla za ndeležbo papeževega zastopnika. Kakor znano, zavzema pa Italija od-ločno stališče, da papeževega zastopnika ni pripustiti na mirovno konferenco in zanesljivo računa, da io bodo podpirali zlasti rudi Angle-ška in Rusiia. v katerih državah imajo ansrlikanci oziroma pravoslavni odločilno besedo. = Anjrtefko mnenje o osodl nentšklh afrHkih koloni;. »Vossische Zeitungc poroča: General Smuts, po-velinik anijleškfh čet v nemški vz-hodni Afriki. je rekel nekemu dopisniku Peuterjevecra urada. da je vojna v nemški vzJiodni Afriki skoro Že do-vr§ena, samo deževna doba v marcu in aprilu še odlaša zaključek. Po tem roku pa bodo Nemc! prisiljen!, da se ali vdafo a!i da odidejo v portugalsko Afriko, kjer so Portti??a!c! zadostno pripravljeni, čsl obračtinajo 2 ostankom nemških čet. Vse jtižnoafriške befe čete z neznatnimi Izjemahii so zapustile deželo !n vojno končalo do-mače čete. ki so kot pehota odlične. Izkazali so se za dobre borilce in ko se vojna konca, se lih uporabi na drmrih kra^fh. Nava! se Izvrši v maju ?n takrat ho stvar dovršena. Snvits Je rekel nadalje, da Je v južni Afriki rrbndfla najveČie veselie vest, da se nlfedna do5*ed?»nfa nen^^ka kolonija ne vme Nernčif. Sicer hi trebalo r rroro frJsllH na nsod« domačinov. k! sr> nas tako divno podntr?!t. In mnn?n b! trrn?! ra^! teior?* tud? naš prtttii v vzhodni AJriki Vsa iuiiu. vzhodna, Jnžnozapadna Afrika ia Rodezija bi bila ob svojo veljavo, ak# bi jih vrnili. Navdušenje v južni Afriki je odlično, je nadaljeval Smuts, m ne samo pri angleškem marveč tu« pri nizozemskem prebivalstvu. Iznenadilo me je, da je potovalo na ladjl mnogo mladih Nizozemcev, ki so s« hoteli v Evropi javiti v vojno službo entente. Ko bo večina čet Južno-afriške Unije v vzjiodni Afriki prosta, se bo javilo na tisoče prostovolj-cev za službo v Evropi. Politični položaj v južni Afriki je opisal general Smuts za miren in v vsakem ozirti povoljen. — »Vossische Zeitung« pravi na to: Odločitev o usodl našifc kolonij pade v Evropi. Neverjetno je. da bi pri tem odlocevalo mišljenje generala Smutsa. tesli Iz pprsi dežel. Smrt meć begunci. V Kotnen-skega ulici št. 26 v Ljubljani je umrla gospa Alojzija Pavlin iz Gorice*, stara 64 let. Obnovftev Gorlške. Snuje se akcija z nalogo, preskrbeti vse potrebno za obnovitev Goriške Že sedaj v Času vojne; vse potrebno, to je stavbni materijal in razne gospodarske potrebščine s primerno finančno pomočjo. V kratkem bo večle zbortf-vanje, na katerem se Izvoli odbor wi obnovitev Goriške. Crtana Iz odvetnlške liste. Kep sta zapustila državno ozemlje v času * vojne, sta bila crtana iz odvetniške ' liste dr. Edmund fidberth Edler von Schwarzenthal in dr. Just Domplcri. odvetnika v Trstu. Samomor 151erneca dečka. 15^ letni Mario Gril iz Peh!ina se je obe-sil baje radi bede in žalostnih raz^ mer v družini % večjim števllom otrok. med katerlmi je bil on najsta* rejši. Truplo so nokopali v Kasrvu. Umri fe v Zadru deželn! kmetlj-ski nadzornik za Dalmacijo g. Ivan Z o 11 i. Za povzdlgo kmetijstva si |o pridobil velikih zaslug. Split je štel koncem leta 1915. 22.974 prebivalcev, koncem 1 1916, pa 23.131. Rofcnlh je bilo preteklo leto 268, umrlo je 628 oseb; na Jetikl je umrlo 123 oseb. Pav§?č MIha Iz Bukovice St. 4& sedaj be^runec v Wagnl pri Llpnld bar. št. 47, išče svolega 14letnega sf-i na Jožefa. ki ie služii pri Batistlč* Matiji pri Fajrlh St 129 občlna K>i stanlevica na Krasu. Kdor bi vedel zd njeprov naslov, oziroma T9l sedanjl naslov žnpanstva ončlne Kostanjevi^ ce, naj to bJatfovoli ^DoroCItl Mih| Pavšič, Wagna, bar. 47 Dnevne vesti. — Odlikovanja, Signum laudij Je dobil poročnik 87. pp. Emil S k e im blnšek. Srebrni zaslužni križec i krono na traku hrabrostne svetinja so dobili orožar 97. pp. Vinko Q a ^ b r § č i k , narednik 4. črnovojniške* ga pp.; Franc K u m p . rač. podčasi^ nik 27. črnovoj. pp.; Franc Dra^ š I e r, stražmojster in stražmojste^ 7. orož. poveljstva Ivan Moleo» Srebrni zaslužni križec na traku hra-» brostne svetinje so dobili pri 9. sa-» perskem bataijonu korporal LudoviH T e r c e IJ, poddesetnik Josip L e •* vic in sanitarec C. Zvetrešnik, — Dež. predsednik v Hniševjn,' Dne 18. marca t 1. Je gospod c kr« deželni predsednik Henrik grof A11 e m s v spremstvu c. kr. okraf* nega glavarja obiskal v hrenovški občini vas Hruševje, ki jo je opustošil silovit požar in Je ob te| priliki blagovolil izročitl g. župantt Filipu Kavčiču 200 K kot prispe-i vek za prvo, nujno potrebno pomočt — Vojaška pisma. Primorski ta kranjski slovenski fantje pošiljam© prisrčne pozdrave vsem odjemaJcet« »Slovenskega Naroda«, zavednint ljubljanskim Slovencem in Sloven« kam ter posebno dekletom. Na ves«K lo svidenje v beli slovenski LJublJanL Karei Hlača, Ciril Seražin, Anton Flerin, Ivan Krump, Lovrenc Biagf-gio. — Iskrene pozdrave in vesel* velikonočne praznike z željo na sko* rajšnje svidenje, poŠiljajo v domovt» no: Korporal Ivan Qolin$ek iz Rožnft doline 147, Ivan Dolnlčar ?z Most pri Ljubljani, korporal Fr. Kajzer, Viž-marje, Anton PlaninŠek, Novo mesto^ Peter Oermovnik, Domžale. — Iz ru-skega vjetništva. Iz Smolenskat Iskrene pozdrave pošiljamo in želimo vesele praznike: Franc Polanc, AJU fred \Vachter, Matevž Podrekar, Krl-stan Perko, vsi štlrje iz trga TržIČ in Valentin MavriČ. — Iz daljne Romn-nije pošiljajo prisrčne pozdreve slovenski fantje, prideljeni nekema ogr* skemu pešnolku. Desetnik Reuc Jak., prostaki: Bratuž Rud., Zaletel F„ FrišVovec Mih.. Eržen Ivan, Paulifi Yr.. Bi?al Benj.. Erman Josip. Skt>-bema, Simonišek Josip. Kocbek Vin-cene, desetnik Jerkič Rud., Stmad Josip, prostak. — Fantje cesarjevl-čevega pcšpolka. iele vesele voUg^ Stran 4. .SLUVCMSKI NAKUU*. on* 21. marca Itu7. 66. štev. počne praznike Tsera slarouskini fantom, dekletom in materam ter ysern čitateljem »Slovenskega Naroda« % visokih zasneženih planin: Pe-ter Aleš, Ljubljana; Zunič Peter, Podzemelj; Grošelj Franc. Sv. Tro-lica pri MoravČah; Mrkun Ivan, Do-brepolje; V. Detela, Grade:; Strmec Franc* Žužemberk; Gole Peter, St Jani — častfano starost! Pod tem naslovom nam piŠejo: Ravno tako bi lahko rekel: Sčitimo jo! V hudih da-sih živimo. To občutimo možakarjt ki se, če treba, s krepkim komolcem prerinemo skozi sedanje nerodnosti, to obeutijo krepke in zdrave na§e žene, kako sele pa zadene otežkoće-na borba za vsakdanji »biti« naše slabotneže! V mislih jih imam vse. omenjam pa le ljube našs starČke in stare mamice. Ali jim res ne moremo pomagati? Stojim sredi v borbi in poznam današnje življenske razmere dodobrega. So take. da se starčki na-ii ob naibojlši volji v njih nič već ne spoznajo, jih nikakor ne razumejo; ni tište duševne prožnosti, ki io je v to treba. S trdovratno konzervativnosti še vedno mislilo, da se ni mnogo spremenilo, upirajo se hudim dutnjarru ki jih vzbujajo razni pojavi, karte, nastavljanje, pomanjkanje, draginja in pa-------naše brezebzir- no, gostebesedno besedičenje o vsem tem!! Ravno njim prav na široko razktadamo, kako hudo je sedaj žive-% ker v svoji bistroumnosti spozna-vamo, da stari ljudje tega prav težko razumejo. Ljudje božji, imejte neko-koliko usmiljenja« ne usmiljenja. am-pak obzirnosti do ljubili naših starč-kov, uživite se le malo v njih psiho in ne grenite jim večera življenja z Vaso pametjo, ki žanje ni. Ali se Vam nz zdi, kaj naj si očka mlslijo, če jim pretibacivate, da predbacivate kako ^a je ćandanašnff pravzaprav hudo flveti? Č~ )\m rtatanko naStevate, da *e Vam prar gotovo nič več ne iz-ulač?? AH se Vam n!č ne svita, zakaj ^e prišla rramfei solzica v oko In za-ksf se očka iezno odvraća, kadar TM*ičnete z Vasimi, morda nadvse pravičnim onlsovanjcm današjih raz-mer, ki se varile vendar in vendar >ie morejo osveti. Ali je treba, da jfm danzadnevom razodevnmo s kakote-žavo se prerfjemo? Ne. Opravimo to, kadar smo sam! med sabo tišti. Vi nam je namenjeno ta Čas, to dobo prebiti m premazati, a Sčitimo naše starčke pred lederfm vetrom brez-obzimo^tL ščftfmo ith, dokJer J!h 5e Imamo na nerodni te] zemlji. Molčl-n?o, molSf mo/ če jlm Ze ne moremo nfč prijazneg* povedatf. Se pehajmo. ne suvajmo jfh protf jrrobn. Kdo bo nam enkrat na strani? Če že nf sr£?ie ljubezni. bo nal pa plemenite obzirnosti, da ne bo treba ob grobovih topiti. — Oton S c h m i d t. ć — Lg*ov!Šč* In konafl^ča v fe-tofrtletn rolotjfu. ITrad za prehrano se bavi v oosebni objavi z vprašaTijem otiska letovišč fn kopališč v letovi jsm poletjn. Razmere rnorejo Se nadalje omejtti možnost potovanja, s d I o s n e prepovedi potova-nja pa ni pričakovati. Urad za prehrano se bo energično trudil. omoffnčiti mestnernu prebivalstvn potrebno okrepčilo. seveda Da si mo-rajo rreščarii pred odhodorn v kak kraj. nreskrbeti ratančno obvestilo o tamošnjih aorovizacijskih razme-ran. Omenienf rrad ne sprejme jam-tva r*. zasrotovltev prehrane v leto-viščih, skrhel pa bo,da bodo bolniško hrano dobirall res samo bolniki. — Strofo se bo pj»rzflo rri nrijarah, da «e p?er~c!M ^vr»r*a rreskrba. — Lfu^sVošofstte restL Suplen-tinja Ljudmiia Lederhas je imenovana za provizorično učiteljico v Skofji Lcki, Margareta L i 11 e % za provtzorično učitcljico v Kovorju. — Umri Je danes, dosti nad 80 !•♦ stari in y vseh Ijtibljanskih krogrih dobro znani rdravnik gospod Ivan T o m i t z. Pokojnik je bil v mladih krtih vojaškl zdravnik na Italijan-skem, potem pa vec kakor Stiriđeset kt zdravnik tužne železnice v Ljub-lani, dober in vesten zdravnik ic iskren podpomik želzničarjer. Za rvoje zasluge je bil odlikovan z zla-ttm zaslužnim krilcem. Bodi mu pri-fttzen spomin! — Hranllnl bi pcso|!!ni kanzor-ci L cpirtšneza eradniške^a društva Arstro - Ogrske ▼ Ljubljani ima v soboto, dne 24. marca 1917, točno ob f, uri zvečer v restavracijl g. Mraka »Pri Starem Rimljana« r Ljublja-*i. Rimska cesta svoj redni občni wbor s tem-le dnevnim redom: 1. Porocilo o delovanju I. splošne^a nradniške^a druStva Avstro • Carske v letu 1916. 2. Čitanje zapisnika o lanskem rednem zborovanju. 3. Čitanje poročila o reviziji, kl se je na podlaci zak. z dne 10. junlja 1903, Ćrt. zak, It 133 vrSila pri konzoret- S. 4. Poročilo o poslovanju ln račun* :em sklepu tukajlnje^a krajevnega OĆbom kakor tuđi hranilnega in po-irtttnfC« kcmsorciia wm iMo 1914 k Poročflo nađzorovalnefa ođMka. 6. Razdelitev poslome«a dobička koncem leta 1916 in dotiranje rezervne* *a zaklada. 7. Določitev obrestne mere za posojila in hranilne vloge ter odpovedne dobe za. slednje. 8. Določba glede plodonosnega nala^a-nja razpoiožljivega denarja. 9. Dolo-čiter največjega Stevila deležev. ki si jlh srne pridobiti posamezen za-družnik. 10. Določitev viška pcsojtl in hranilnih vlog. ki jih srne sprejeti konzorcij. 11. Honoriranje funkcijo-narjev. 12. Slučajni predlogi zadruž-nikov. 13. Dopolnilne volitve. — V slučaju nesklepčnosti vrši se eno uro pozneje istotam za rešitev istega dnevnega reda nov občni zbor, ki bo sklepčen brez ozira na Število prisot-nih zadružnikov. — VoličkI za uprego se bodo oddajali v petek, dne 23, t m. ob 10. uri dopoldne v Ljubljani, Cesta v mestni log št. 15. (Pristava Deželne-ga mesta za dobavo klavne živine v Ljubljani.) — Prepovedan čas za sekanje domaćega koštanja. Gozdni posest-niki in lesni trgovci se opozarjajo, da je vsled ukaza c. kr. deželnecra pred-sednika za Kranjsko z dne 17. junija 1916, lx. 20.5S9 sekanje domaćega koštanja od 1. aprila dol. oktobra brez izjeme nc-dopustno in kaznfvo. — Tobak na krušne karte. »Na* rodni Listy« poročajo, da se bo sku-šalo omejiti ozir. organizirati prodajo tobaka tako, da bodo smeli trafikanti na krušne izkaznice zabeležiti, ali in koUko tobačnik izdeikov je dotični kupee že prejel. — PodeliteT iistanov za Invalide. Dve ustanovi za invalide po 75 K 60 v je podetil deželni predsednik za leto 1917. invalidoma Ivanu Moži-n i iz Straže pri Št. Rupertu in Ivanu Oačniku iz Tržišča pri Mokro-nojru- — Prvi pomladanskf dan se je Ietos prav slabo obnesel. Namesto solnea nam je prinesel sneg, kakor da smo sredi zime. Kmetsko pravilo o rrmčenikih za Ietos oćividno nima veljave. — Koroške ženske po?dejo delat Na zadnji seji koroŠkega vojnega prometnega urada za žito, je dne 10. t. m. predsednik dr. Lemisch poročal, da se namerava uporabiti vse voja-Ske žene, ki žive brez dela, za obde-lovanje polja na Koroškem. S tem se namerava izkoristiti čim več plodne-ga sveta za pridobivanje nujno potrebnih živil. O enakem sklepu glede Kranjske še nismo čitali. — Prefrigan slepar. V nedeljo dopolđne ob 9. je prišel v neko tukaj-šnjo gostilno vojak - črnovojnik ter prošli gostilničarko po nemško za dva gastilniška stola, s pretve^o, da se vrši ob pol 10. dopoldne nekje ob LJubljanici neka vojaSka komisija. Oostflničarka Da res, da postreže gospodom častnikom, da bodo svojo službo lažje sedć opravili, izroči vojaku dva stola ter mu še postreže s kosom vrvice, da je stola zvezal in tako lažje neseL Vojak je reke!, da prinese stole še pred poldnem nazaj.a te^a še do danes ni storil. Oostilni-Čarki so se tedaj oči odprle !n izpre-videla je, da je padla rafinirancu v roke. Stolov še do danes nima. Vojak je stole najbrž prodal. Poročll se )q v HotedrSici na No-traniskem, 18. t. m. trgovec gospod Karei R o 11 e d e r , z z^> Lujizo Korčetovo. Čestitamo! Poiar ▼ HrušeTJu pri Postotni. V petek dopoldne je začelo goreti pri Antonu Debercu ▼ Hruševju. Burj» je rzinenla pvožar in v kratkem ]n zo-re!a vsa gornja vas. Vojaštvo je re-Šilo le nekaj poslopij. Po?rorelo je 15 poslopfj, cerkev pa ni po^kodovana m tuđi ponesrečil nf nlhče. Beda med potrorelc" Je velfka. Sluga fn podmariiL V Celovci je pri vpokojenem pođmar^alu Ru-dolfu Kraus«;ienu službufo^i 30 let stari Pavel Boreladkorja na V/i kilograma r/r). -f Izkaznice za kašo se sedaj več ne izdajajo. Kdaj in kako se bo v prihodnje dobivalo kašo. bo mestni magistrat pravočasno objavil v listih. NihCe naj torej ne hodi po nepotreb-nem na magistrat v tem oziru. ■+■ Oddaja jaje za II. okrai. Mest-na aprovizacija oddaja v četnek proti izkazilu krušnih izkaznic št. 4 in o, v petek popoldne proti izkaztlu krušnih izkaznic št. 6, 7 in 8 jajca, vsakikrat od 3. do 6. popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Cena jaje je 32 vt-narjev kos. -\- Oddaja svin|5ke©i mesa za gostiln!čarje. Zadnji Cas se je gostil-ničarjem zelo skrCila množina gove-;es:a in teieCje^a mesa, ki ga smejo dobivati od mesarjev le na posebne izkaznice. Ta odredba je bila potrebna^ da se na ta način omogoći kupovanje mesa na drobno od strani za-sebnikov. Kakor kažejo razmere, bo treba v bodoče nakazila za goveje in telečje meso Se bolj skrčiti. Da se pa gostiln ne bo v nevarnost spravilo glede obstoja, se bo gledalo na to, da bodo dobile gostilne vsaj razpo4ožljivo svinjsko meso, kar je bilo dosedaj tuđi le težje dosegljivo. Mesarji, ki se peČajo s prodajo svinj-skega mesa, so namreĆ gledali, da svinjsko meso nasole in nekoliko okade ter g"a po kar najvišjih cenah prevdado riasti v Trst in Pulj. Dva specijalna agenta sta v zadnjem času dejansko pokupila vse zaloge preka-jenega svinjskegfa mesa ter jih od-vedla na jug. Ker mesarji niti eostil-ničanem nišo hoteli prodajati več svinjskega mesa* bo mestna aprovi-zncija odpomogla temu s tem, da bo začela sama gostilničarjem oddajati svinjfno. Prva prodala svinjskega niG5^a za grostilničarjs se vrši jutri, v četrtek popoldne ob 3., in sicer iz cerkve sv. Jožefa. Oostll-ničarji, ki reflektirajo na nakup svlnj-ske?a mesa. naj se zglase 5e jutri dopoldne do 11. v mestni aprovizaciji, PoJjanska cesta št. 13/1.. kjer se jim bo napravila nakaznica. Ako se bo ta nova vpeljava onnesla, se bo lahko stalno nadaljevala. -f Oddaia repe za eostilničaric. Mestna aprovizacija ima na razpo-lago večjo množino sladke repef ki se oddaja sedaj tuđi Kostilničarjem. Repa se dobi v Mtihleisnovem skladi-šču vsako popoidne od 2. do 5. ure, kjer se tuđi prevzeto blago plača, 1 kilogram po 24 vinarjev. + Prideiovanje kromptrja. Vsled pičlega pridelka lansko leto je treba posebno pozornost obraćati pridclovanju krompirja in je zlasti $ semenskim krompirjem postopati skrajno previdno. Za pridelovanje krompirja v vrtnarskih obratih se priporoca naslednji način. Krompir se pusti v pesku ali šoti. da vzkali, na to se gomolj previdno razreze, da se od^anjki ne pokvarijo in ti koički s palicami se rsade (pogrubajo) ln ia|?rnejo. Kakor rečeno je ta načtn priporočljiv xa sadenj« krompirja po vrteh, dočim bi morda za kmetijska podjetja bil manj prikladen. — Priza-detim krogoin se opisani način pride-lavanja krornpirja poiebno priporoca. + Prodala •ahirina. Po mini-sfrskem ukazu z dne 12. februar ja 1917 je promet s saharinom urejen tako. da bo detajlna prodala saharina prariloma y rokah lekamarjev. n« nančnl minister ima pa pravico p-sek 79 K 20 vin., katerega bi ime! prejeti kot voja^ko nastanitveno pri-stojbino za prostore v njegovi hiši ob -Dunajski cesti št. 31 za mesec februar 1917 v štirih enakih delih vdo-vam in sirotam padlih Ljubljančanov, mestnemu nbožnemu zakladu za aprovizacijo mestnih revežev Ljub-Ijancanov, vojnooskrbovalnemu ura-du in Rdečemu križu. • ■ • Upravništvu naših listov so po* slali: Za *£or!ške begunce«: Franue Vuga, nadporočnik - avditor iz bojl-§ča 50 K, prigodom popolnega okre-vanja njegove&a sinčka Zarkota. Za »ponesrečence ▼ Brežfcah^: Ivan Deržič, nadporočnik iz Virpa-zarja 50 K. Za »sirote ln ydove padlih kranjskih vojakov«; Pavel Smolnikar, int, pri vjet. del. odd. v Jozsefgozfiireszi 10 K, iz neke poravnave. Za »ponesrečence x KrŠketn okrafu«: Ing. Adolf Ehrlich iz Zagre- ' ba 100 K. Za »aprovizacijo mestnih reve-ž@v«: C. kr. stavbni nadsvetnik ing. Lev Bloudek 20 K. mesto venca na krsto umrle gospe Ivane Pajnič. Za »mestne uboge«: Rodbina Jak. Furlanova 20 K, mesto venca na krsto prijatelja Ivana Frischa. Za »Ciril - Metodovo družbo«: Franc In Karei Seunig v Ljubljani vsak po 20 K, mesto venca na krsto niLh umrlega prijatelja g. Janko Frischa. Skupaj 40 K. Srčna hvala! Umrli so v Ljubljani: Dne 16. marca: Ivan Frisch, jer-menar, trgovec in posestnik. 51 let, Marijin trg 3. — Sirnon Karolv, pe-šec, v rezervni vojaski bolnišnici na obrtni soli. Dne 17. marca: Ivana Painič, vdova iinančne straže nadkornisarja, 84 let, Sodna ulica 13. — Ana Staudacher, hišna posestnica, 77 let, Nun-ska ulica 8. — Marija Jare, kuharica, 61 let, Resljeva cesta 26. — Kamilo ZoriČ, rezervni poročnik - računo-vodja, v Mladiki. Dne 18. marca: Marija Sušnik, tesarjeva žena, 52 let, Hrenova ulica 5. — Josipina Tauber, zasebnica, 64 let, Daimatinova ulica 15. — Katarina Mihelčič, kuharica, 72 let, Breg 16, — Franc Trontelj, črnovojnik, v rezervni vojaŠki bolnišnici v Ljudr-skem domu. Dne 19. marca: Anton Kukec, hi-ralec, 65 let, Radeckega cesta 9. — Alojzija Prek. hči tovTarniŠkega ko-larja, 3 leta, Tržna ulica 232. Dne 20. marca: Marija Koren, zasebnica, 79 let. Stari trg 17. — Ivan Thomitz, železniški zdravnik V pokoju, 86 let, Gradišće II. — Fran-čiška Bran,vdova železniškega urad-nfka, 86 let. Star! trg 6. izdaiateH Jn odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastiilna fn tfsk »Narodne tiskarne^ Bolečine v udlh odstranilo vdr-gavanja s Fellerjevim rastlinskim esenčnim fluidom z zn. Elsa - fluid. Pronikne skozi kožo, odpravi b<^e-čine vzbujajoče »prehladilne strupe«, ker pozivi obtok krvi in vzbudi prije-ten občutek, kjer smo prej čutili bolest. Predvojne cene. 12 steklenic tega zdravniško priporočenoga domaćega zdravila posije franko za 6 K lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsa-trg 2?&, Hrvaško. Tega izbornega vteralnega sredstva ni možno nado-mestiti z drugim in naj bi bilo v vsa-ki hiši na razpolago. Tuđi Fellerjeve milo cdv2jajoče »Klsa - krogUicee, 6 Skatljic 4 K 40 v franko, so dobr^ 66. §tev. .SLOVENSKI NAROD*, dne 2i. marta 1917, Stran 5 - Ifarifa Tfiomffz rof. Merzol nnznmja v svojem fn v imenu tvojega sina Ivana Thc^iitia, nadrevidcnta c. kr. avstrijskih drž. železnic, I c i. kr. momarižkega komisarja ter v imenu vseh ostalih sorodnikov pre-j žalostno vest o smrti svojega ljubega, dobrega soproga, oztr. očeta, staiega oceta in tasta gospoda Ivana Thomitzfi sdravnlha Jniae ialetnice v polu, lmatalfa zlate ga zaalvisega krilca, vojne kolajne, fnbilejDe kolafne in eaatne svetinje za 40ietno ivesto sJuibovaiiie, I kateri je v torck dne 20. marca 1917 po kratki, mučni bolezni, previđen 9 I totaŽili sv. vere boguvdano preminul. I Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek dne 22. t. m. ob 4. uri I popoldne iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališće k Sv. Križu. | Sv. maše-zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi Marijinega i Oznanjenja v Ljubljani. 957 ! V Ljubljani, dne 21. marca 1917. ■ MmIbI f grtbg< tavo* v Ljubljani. I Zahvala. Za blage dokaze iskrenega sočutia, ki so nam došli povodom botezni in smrti moje iskreno ljubljene in mlade soproge Marije Špec, roi. Ogrin 1 na Jetenicaft itev, 107, ! zahvaljujem se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem, ki so pre-! drago pokojnica spremili k večnemu pocitku, izrekam najsrčnejšo zahvalo. Zahvaljujem se še posebe} osobjtt Goriške državne železnice za krasni po-i klonjeni venec. | 950 Žalujoči soprog. Prodam 9koraj novo VILO s lepfm Trtom t blizini Ljubljane. P.-nurlhe na upnvn. »SIov. Nar« pod „čedna Tlla/946". 945 Prodam 37.000 kvadri aistrjv y en! coloti 944 stavbeucga zemljišta v SiSki. Por-udbc na upr^vništro »S'rv. Naroda« pod „ugodno naložen dcn3r 944". Prodajalka izučena v špecerijski in manufakturni stroki, ter v glavni tobačni zalogi, i£če službe. — Naslov pove upravn. »S'ov. Naroda«. 931 *UVOWKA 32 stooinslca po K 8 80; sSivOVka 40 stopinska po K 11*— liter, dokler je še kaj zaloge. 941 NaroČila sprHema aoravn. »SIov. Nareda« pod „stivavka 947". ____ Mlad !roa¥Ski solrudnlk voiašćlne prost, iSfce službe. N^fIov nove uprarrf»??fo »S!o~er^Wega Naroda« pod „Sotrucfoifc/925'1. Mili pređpasniKi za ženske od K 5— do 7—, otročji cd K 2— do 3— barhent kaVor baržunasti ostanki se razprodafo Marije Teresife cesta 13 II. nadstropje, vrata 107. "#;*- Velika Katlogj najmod»rnej&iii sSamnlkovi *9HB r ■tttj I 1a I izlitin(fifffc' v uajaovejSih fasonah in v veliki izberi IVAN SOKLIĆ. M^Prtstitl P»n»m«.»1»miillil od 9 K do 80 K. .JU« | 10- Pmk hrastovih vinskili SODOT7* ea 90 hl, dobrega okusa, dobro ohranjeo^ •• proolal« Kjc, povc upravn. »Slov. Naroda«. DSotiiT-lsialik za Sua'ne stroje tn Hvokoir^a ter učenec nn F. Batjal, L|m»l|anav StaH trg It 28.______________949 i Prodam I dve hiši «M\ eno manjšo, dru^n verjo. posVdnia s pod emeljsko kletjo, po |ako ugadni ceol. i P- nnr^he na unra-n Siov N-^oda« < 1 Pod »ipcdsemolislia kist S48i#. > ~PWDJflpA~ slov. tn npm^kt^a- jezika zrnežna, izurjena v galanterijski in steklarski Vtrnki, se sprcime takoj f tr^O« v!ni Ivan Kovačić, Ra dg on a, StaicrsifO. ______ 956 Odda se takoi leno opremljena . mesečna soba s posebnim vhodom. Vrč se izve Gradišće it. 13 ▼ rostilnl. 945 Slamnate šolne ta dom !■ : slsmnofe podnlete u v [dulje sezss zače! f^đelo^atf na debelo in f ih pripor^ča-n, kot nađomestilo za dret^o asa-'eno obutev, posebno za delo v sob ah. 235 Pcskasito, no bodo Vam ial- tovarna slamnlkOT ▼ St^bo, poSta i Domtale pri Iijublfanl. i Dekllca • l«t stara 951 se odda ta svojo. Kjc, poTC opravn. »Slov. Naroda«. [š garnitura zota tn itlrll fofelfl so prodalo. Sv. Jakoba nabrelfe teev. 17.1. nadstrop]ov Li u IJan«. 927 tprejmejo le trije kileHnki ?w Kdo, pove apravDištvo »Slo^ Naroda« §53 Već tesarjev BV9"* se sprejme takoj *V| proti dobrema plačilu, stanovanju ili brani v ht^i Z^lastti se je pri AntOUQ Steioer, Jeranova ulica štev. 13 v Ljubljani. 907 > MODNI SALON Rozi Fabčič Ljubljana, Rimska cesta štev. 6. Cenjenim damam priporočam svojo veliko zalogo aajnovelšlli slamnikov. aw V zalogi novi žalni klobuki. "VI Odprto tuđi v opoldanskih urah. — Cene priznano nl^ke. Stev. 3737. 954 za dobavo drv. Mostsl magtttrat ljnbljansld potrebnje za knrlavo iroJOi oradnlh prostorov in od njega oskrbovanlh zavodov kakili 1500 do 2000 m3 idravlh, s^hih bnsovih In 150 m3 mebUb drv tsr sprejema za nJUi dobavo ob nradnlh nrab plimona ali nstmeno ponnđbo do 15. aprila 1917. Dobavo drv bo 'svršiti do 15. septembra 1917. Mestni magistrat ljubljanski, i dne 14. marca 1917. JV^odni salon A Jjarborič Ljubljana, Jtfestm trg štev. 7. pnooroča obvo blago/ .-; FooravUa točno in ceno. .*; j Posoliinice v Črnomliu ' registrovane zadruge z neomejeno zavezo. Imetfe. Dolgovi. Tek.j »^^^ i ZNESEK Tekli •« ^ ^*" I ZNESEK : 5I Prfcđmct | 4t U Predznef D H 1 1 1 Posojila........ -735.81816 1 Dcleži 'zadružnikov . . . 7.536|— 2 ' Zaostale obresti posojil . 41.748122 2 Nevzdigneneobrestideležev 4.839 47 3 1 Naloženi denar......1,158.17003 I 3 Hranilne vloge.....(12,064.679.37 J Kapitalizovane obresti . . !! 33.928181 1,192.09884 Kapitalizovane obresti . . 71.777(24 2,136.456 61 4 j Vrednostni papirji. ... 11 187.675J— 4 Predplačanc obresti posojil • Nevzdignene obresti vred- | J za 1. 1917...... 2.780 20 nostnih papirjev . . . | 3.657175 191.33275 5 j Rezervni zaklad koncem m _ . w. . . . ; . aftni 1. 1915....... 75.979 85 5 Delezi pn »drugah . . . J'^fc Vstopnina za 1. 1916 . . 15- 75.994 85 6 1 VrednosthisepnodpisuO-S0',, 45.067(08 v --------------- 7 Inventar po odpisu 10V0 . 810;90 6 Razno......... 250 — 8 Predplačani davki . ... 424 45 7 Cisti dobiček...... 8.03481 9 Gotovina koncem 1. 1916 27.27154 | 11 2,235.89 l!o4 j . 2,235.891194 1 '1 1 1 1 1 11 * POSOJILNICA V CRNOMLJU, regintrovana zadrvga m neomejaaio zavezo dne 31. decembra 1916. * Jtvg. Khiio L r. ravnatelj. Ignaelj Uiaio 1. r. KaH Mflllev 1. n Alojzlj Fabjan I. r. ođbondkL 928 Z isveiitarjein in glavnimi knjigaioi prirnerjtl in v soglasju našel: Anton Snroioai* 1. r. u«, računskoga pregMovml«. FrajfU; E Mlt^IT-^. ht—111 ■ Mt^lOT««. Pr#«M«! tfill.99Z%L Prodam par tisoč kilogram«« lopo sveie sladkerepe. Krfo, pove upravništvo »Slo^ Naroda«. £ffl Losne kite nafbolfAe kakovosfl po S, 10, 12 14 In 16 kroni lasno podlogo in, mrežice vsek vrst; „Norll11, barvaj za lsse in brado od Dr. Dralloa po 2 in 4 K, lasne vodo In maataf Sampoon za umivan Je las9 fimlnko in puder ponličnl I-1- d. priporoća Štetan Strmoll Ljubljana, Pod Trančo št. U Pozor! Zaradi vpoklloanfa v volaftko sluibovanfe Je lokal odprt aamo za prodajo blaga in sicer vsakl dan samo od 9 do V2I In v nedelfo od 9 do ti ure dopoldan. i Gonoktein. s Najnovejše, izkuSeno sredstvo proti kapavcu (triperju). belemu toku, črevesnemu in mehurnemu katarja itd. 2130 GONOKTEIN je upeljan na če^ki kliniki dvor. svetnika vseuč. proi. dr. V. Janovskega. Na praški nemski kliniki vseuč. prof. dr. K. Kreibicba. Toplo ga priporočajo vseuč. prof F. Samberger, vseuč. docent dr. J. Odstrčii itd, M. U. dr. H Stary, specijalist za taine in kužne bolezni v Pragi piše: Z Gonokteinom sem dosegel izvrstne uspehe, ne dela težav v želodcu, niti v l^dvicah, v aknt-nem stanju sem dosegel edino x Gonok temom hitro ponehanje nepdjetnih subjektivnih simpto-mof z vidnim objektivnim po-boljfcoiem procesa. M. U. dr. J. Urban, obcinslri zdravoik v Vel Chomutici-Obora piše: Z Vašim Gonokteinom do--egel sem uspehe, ki so me po-poinoma zadovoljili. Dobi se do vseh večjih lekarnah, Skatljica K 6*-. Zahtevajte literaturo in prospekt. Ljubliana: Lekarna Trnkoiey. t Zagreb Lekaraa „Salvator", 8. Mit elbacfc, JelaćiCev trg. \ p/oizvaia: Faraakoloiko-ketsićni lahora j ratorij wBERAMPraga Vriovice S52 i Oobavii»U vojnaga miniatratva la | ▼ofBc-sdravstvenega sdraiea]a. I Stran ©. .SLOVENSKI NAKUO*. one 21. mara 1917. 66. »ev. Priporočamo našim z gospodinjam r KOLINSKO CIKORIJO iz edlne slovenske g tovarne y Ljubljani ■trna struka ara« otrafc, IM« $tanoi>anje v nesta i 1 eventualno 2 tobanu fn kuhinjo, m tako) ali majev termin. — Kdor mi preskrbi prlmcrno stanovanje dobi 30 kron nagrade. rYijaxae ponudbe na upravn'štvo .Slovenskega Naroda' pod „S 30.- 873-. L#pa ftraa, tkora) novi svilnata oble ka povsem moderno napravljena tn modra •vilasta aMeka, sta po n xUi ren saprodaj. — PovnraSa se: 8ođna mlloa 5, vrata 5, ifaMlaoa. 887 | Orehov les : kostanjev les v dabtlH v polenlh ln dabllli % kupim fiako vagonskt množino po najviši dnetni oeni J. Pogačnik, LJnblJsna, Mar. Terezlje cesta 13. Podplati sa ohranljo, (a sa na nova ali malo po* noiene tavtia prHrdijo nabltkl U usitja. Za en par z iatlfittf cena 232 sa otroke za iame ln dećke sa «as»adt _26—SS________?fzi4?_________*°^4*__ K 1*20 K 1-90 K 1*SO Dobe se v zalogi ievljev „PEKO" PETER KOZINA & Ko., Ljubljana, Breg, nasproti Sv. Jakoba mostu. Anton Bajec p ametni in trgovski vrtnar cvetlični salon samo Pod Tranio St. 2 » pala§ C«Tl)arskafa siastm. \ > Velika zaloga suhih vencev. IzMovnije Sopkov, VMcev, trik« l. t 4. j Zmnanja naraWa tataa. Vrtnarija na Tržaški cesti št. 34. Gospodinja mnogo prihrani aka si sama pripravi nadomssts-k (eilihiega olla ls morsKesa Carrashe mahu kl na rmrofh toUtaih po oVtm« popolooma nadomeič* oa fincjSc oamiino olje |D Ja sdra?]u mIo prlkladcn, četadi ne vsebaje oljne ma^nb«. Za?itfk mahu naifloejie Trste za 1 liter nadomestarga olja K 1 30, po pa4ti poslan IC 1 '0t rekomandiraaa Do^i';atev Telia 25 t vcč. Navodilo ta pripravo, ki ja popolnoma priprosta ta brez stroškov, >c pri-itajana Ttakcma am?itkaa Za poakuinjo poftiljam tvđi poearrestie tavitke proti predplačiTu ali por-satja, sicer s« pa priporoča ?a£ zavitkoT zajedno naročati, da se pribrani neka i poamina. 605 Prodaja i ' M. Spenko v Ljubljani, Kopitar java ulica« Pattaa urotila la desiame poiUJatrs aa| sa paiflfaja aa Hat Dežman v Ljubljani, Kopitarjeva ulica 6, tPoiroroca ja = spomtadaasho seztjo svilene k/obu^e tn čepiće namoveffth obli^ •>a d<-mm in de klice ćPotrauUa se sore/ema/o. %alni klobuki vedno v talogu Išče se ~W 640 ilo posestfo f Bajei na Spod. Štajerskern ali Dnlenjs^em. p;cmCne ponudbe pod pvSta|6rs^S/ 840cl na apravn. »Slov. Naroda«. HENRIK WEiSZ, llagyaallo, Som. Bara, Ograko« Usttn 1910. Postavno protokolinna. Dobavlja po povzetju soodaj označene Čevlje v vsaki veliKosti Riziko izkljuCen Zamena dovolena. S cenikom med vojno ne morem postreči. Par ženskih čevijev K 35. - , K 40 -K 45.—, K SO— in K 55.—, par čevliev za »trapav (bakanCe) K 50.—, K 60 — in K 70,— par možkeh Čevliev K 45.—, K 50.- , K 55.— in K 60—. OrroSki Čevlii vsake velikosti !n zelo poceni. Doza kreme za čevlje 1 krona Bateri]e! Baterije, svetilke ter žarnice vedno v zalogi pri 610 Vido Bratovi Ljubljana, Stari trg. j Adrija fotomanufaktupa drogerija, I Lfubljana. Sftleabvgova aHea M. S. i)Hpa)ro«Sa vallk« malo«« desinfekcijskih preparatov tHW. Lysol, Lysoform, Kreolin, For-malin, Formalinove pastilje, karbolovo kis!ino karboloro apno itd. itcL Velika zaloga fotografskih patrefcičla ln aparatov. MILO dobivate ▼ Specijalni trsovini zn milo Min im Ljubljana Sv. Petra cesto 23. Istotam sts&s, krasta sa čsvl|s, tsalstaa BBlla, pralal praJkl Ul na dcbalo in drobno. Izborna, naravno oristna I bela in rudeca VINA I po najnifllh dnevnih cenah dobavlja I pot^atnlk vtauklh ktetlj I HUBERT SPITZ, Klosterneuburg Fa)M9»aa«> 44, telof. inierurb. 29. I Tvrdkn August Hlakar, M\im 11 dvorište, se priporo5a zm 955 vsa slikarska dela. Postrežba točna in aolidna. — Cene zmerne. $arzun Vis eh let os nje mode. Bogata izbira v različnih kakovosUh in barvah,