oberti
narodskih
v f
reci

Odgovorni vrednik Or. Jane* Bleiu>ei*.
Tečaj I
saboto 15. maja (poznoživna) 1852

List 39.
ïïjanéne in ogersicne prese — dober
gnoj in dobra, zivinska pica
(Konec.)
Kako s prešami gnojiti?
Na Saksonskim, če njive le s samimi prešami gnojé, vzamejo na oral (joli) 12 do 16 centov
ogeršičnih prés; na teški zemlji več, na lahki manj, zato ker se v teški zemlji preše bolj počasi sperstené, v lahki hitreje. Zato pa tudi preše v teški zemlji d e 1 j časa teknejo in vselej dobro gnojé, ce Je vřeme pervi čas po setvi presu ho ni.
Za zlo močirne kakor tudi za zlo suhe njive in senožeti pa niso preše dobre.
Da jo tedaj kmetovavec vselej dobro zadene
?
je prav, da p
z
avadnim gnojem
m
i
da tako hitreje sperst
Dobro je
tudi. ako senožeti gnojiš, prese s kakošno perstj o zmešati, zlasti če še le spomlad gnojiš.
Na vprašanje: kterim sadežem preše nar bolj
teknejo? odgo
skusnje, da se
m dobro pri
ležejo, ker njih obstojni deli (gnjilec, fosforna ki slina in kali) so ravno nar tečniši vsacimu sadu.
Saksonskim so se preše ravno tako dobro za kakor za travo, za oljnate rastljine kakor za
žita, kronip
itd
poterdile. Ce bi se pa le vprasalo
za
kteri sad so preše vunder nar boljši? zamoremo dgovoriti
rastljine
5
da
3
geršico in vse ol nat
A ngleškim sejejo séme s somletimi pre
sami vred s sejavnico
v Belgii pomočijo preše v gnojnico, da se raztopé in enmalo nagnjijejo, in tako gnojnico polivajo potem po njivah. Ta zmes njivam kaj do bro tekne in že v per vim letu nar več zda Belgianu
?
îanu pa je tudi le zato mar, da se mu gnoj že v pervim letu splača, in ne terja, da bi za vec
1 _ 1	«1	1	1	ti	• V	• f
let teknil
on
k
let
da si vsako leto obilno pridela. Pa tud ni popisati, kako obilni so pridelki po takim gnojí,
vnovic gnoji,
skoraj
kterig
53
flamenski gnoj"
enujejo, in ki krog in
krog kot nar boljši gnoj slovi.
Od goljufije, preše ponarejati in pokva
bi se pa
»«•m se se dosihmal ni nič slišalo ; t vunder kdo bal pokvarjenih preš kupiti
v
ce
w	nuu Uftl pui\¥aijtlllll JJll/O IMtjJltl^ 113J Ol jlll
za skušnjo nekoliko odvaga in sožgé. Po dobrih
j'h
prešah ne ostane več kot k večimu dvanajst
(dvanajsti del) pepéla. Po primešani ilovci, pesku
apnu
5
pepelu itd. bo več pepéla ostalo
ne zgorijo in tako goljufijo razodenej
5
5
ker te reci
JELmetifske skusnje.
(Zemljo, kjer je soćivje vsaj eno, % apnam postupati), se mi je pri mojih skušnjah prav do broskazalo; přiděláni fižol je bil veliko lepši od sémena, inje 14 dni prej dozori 1, kot tišti, kteriga zemlje nisim poapnil. Ravnal sim pa ta kole : 14 gred svojiga verta sim z navadnim viso cim fižolam nasadil ; ko je» vès 5 ali 6 pavcov vi sok zrasel, sim polovico (7 gred), preden smoga kolili (količe dali), z apnam, ki je na zraku raz padlo in ni vgašeno bilo, tako potrestidal, daje bila perst vsa bela ; potem sim fižol okopati in apno s perstjo dobro zmešati
nika.
dal; to seje zgodilo 27. rož Ko je fižol rastel, nisim na poštupanim vi
dil, da bi bil kaj bolj rastel od nepoštupaniga, do zoril je pa 14 dni poprej kotnepoštupani, kar je lansko jesen, ko nam je zgodnja slana in zima silno nagajála, velik dobiček bil. Tudi na močirji se mi je ta apnitev pri íižolu in turšici dobro po terdila; kaj lep in čverst je bil obojni sad; škoda le, da ga je ondi prezgodnja slana zamorila. Kdor pa svoje pridelke apni, naj stori tov suhim vre
menu, scer se apno vgasi in ob svojo moč pride;
naj apni le na taki zemlji, ki ze sama po sebi ni apnjena ; naj razmele apno v drobno moko, da več
izdá.
J. Pajk.
Nehaj o slovenskih pesmih
Vsak narod ima svoje petje. Med nar
mičnisi
petje se zamore brez enostranosti slovensko šteti ze za-voljo glasa svojih besedi, ki niso terde in s soglasniki
preobložene kot
?
marsikteriga
druziga jezika
?
pa tudi
niso premehke. Slovenska beseda zedinjuje v sebi krep
kost in pa čudno mičnost, in je torej za govornistvo in pevstvo silno prikladna.
Pesem v slovenskim duhu in pa v slovenski meri zloženih imamo vsaciga obzira, za cerkev, za pošteno
dobro voljo, in za mnoge razmere vesele in žalostné v človeškim življenji, pri svatovšinah, pri merliču, koled-niške itd. Priprosti kmetje bolj v stranéh od poptujča-nih tergov, mest in cest oddaljšani, no hribih in med
in jih pri tacih
po-
hribi jih še imajo povsod lepo zalogo , okoljšinah čversto in krepko pojéjo, da se omikani sluša vec, ki je po mestih za plačilo péti slišal, čuditi mora. Člověka zares nadzemeljsko čutje prešine, to združeno petje v prečudnim soglasji slišati.
Od več straní pa se hoče to lepo veselje sloven skiga naroda kčrhati. Godci nam narbolj lepoto na-rodskiga petja kazíjo. Učíjo se brenkati in piskati po nemskih ali laških napevih (vižah); stare častitljive pe-smi našiga naroda v nepristrano obleko ptujih jezikov
silijo
?
in tako petje je potem nevživca čorba, po eni
po
strani prekuhana, neslana: petje je, ne ne čerstvo, ne mično
drugi
sirova, tu preslana
tam
bo dovolj kamnja pogreznilo, bo tudi brez dvoma pot nemško, ne laško, ne slovensko, v sredi, po kteri bo železnica napeljana, dovolj terne žalostno, neveselo; nezložin dna in brez nevarnosti. Za tako napravo je treba res hrum je, ki ušesa žali, serca ne gane. Pokaj se pevci veliko težavniga delà in lepiga denarja. Ko sim tod in pesmarji na p tuj e narode ozirate pevci in pesniki ne na nas !

ker se vunder drugi
Vse spostovanje pred nemskim narodskim pet
postopal in delo ogledoval, mi je bilo, kakor de bi že hlapon z dolgo versto vozov priderdrati vidil in nepri-
j eteri
mašinin
vrisk in voditelja naznanilo slišal:
jem
tudi ono je lepo, dasiravno ni
našimu
primeriti.
tion Trauerberg
3 Minuten Aufenthalt!"
55
Sta
Daje pa lepo, je lepo zato, ker ni s ptujšino zrne
Verh Žalostné gore pri samotni cerkvi je krásen
sano. Pošteni Nemci sicer tudi kako naših pesem v razgled po celi Verhniški in Ljubljanski okolici, in še
svoj jezik prestavijo, pa obderžijo našo mero

jih le
dalje na Kamniske planine in druge gore po Gorenskim
imajo za pokazati našiga duha, pa povéjo: „Aus dem Precej za goro je vas, ki seKamnik imenuje, in ne Slovenischen, Polnischen" itd. Mnogo naših mojstrov koliko dalje v kotu druga vas z iménam Pre sa r. Vès pa le sili naše blago v ptuj okov, kradejo napeve ta kraj je sicer silno kamnit, zemlja pa vender prav
Jf 14 IV Ol il UUO V	»	« J v*» V/» , U 1 u U V J u uu	. v	IM «1 HJ J DIVVI DilUU nuilllllt , £J 1111J U pa \ CUUC1 |Ji UV
iz laških, francoskih in nemških spevoiger (Opern),če- dobra in rodovitna. Tudi zrak je tod zdrav, desiravno
ravno so si
viža
in beseda naravnost nasprot, in zatí- je Ljubljansko moćirje blizo, in Presarški
rajo tako bi ne imeli
našo
narodnost
>
naš
cut

naše
serce , da, ko
štiti
o* te*
Rogič,
fajmošter, ća
v
se
prav prijazen starcik, mi je pravil
?
de
nekterih verlih pesmarjev, bi sčasoma v 106 letih je on se le (ne spomnim se prav če) tretji
vès pesemski duh izmed nas zginiti moral. Ali ni od ali četerti fajmošter tukaj.
sile
ako slišimo slovensko pesem peti na napev:

hab7 ein kleines Hutchen nur
u
n
Ich
Pozneje sim šel pri Zablati (Mostal ) in Notranji
sterben"
5
itd.? šla
>5
Schoner
gruner",
55
Soir ich leben oder Gorici še enkrat čez močirje v Ižansko ali Iško okolico. Ein freies Leben" Vedil sim namreč, de si je g. Melcher žlahni Reiter
55
In ko bi se taka spakarija vsaj v cerkev ne za
burg,
»
Pa še „Fra Diavoloa, „Zampa
«
izsluženi vodja cesarskiga kobilstva v Li píci

v
deriein fein
a
?
celo
55
Bru
tištim kraji majhno grajšinico kupil; in ker sva od mla

55
Der k lei n e L i e b e s g o 11,
dih nog
znana in dobra prijatla, sim
ga
obiskat šel. V
treibt mituns alien S pott" itd. si najdejo pot v njo! ! neki vasi z iménam Brest ima zalo terdno poslopje, ki
Naši dédi so peli, kar so v sercu čutili; kar pa ga po nemško „Ebenporten" imenujejo
Pol ure od
iz serca izhaja, pa zopet serce zadene. Delà poznejih tam stojí na nekakšni višavi krásen Ižanski grad (Sonneg)
9
dob so bile pa dostikrat zložene, da serce ni vedilo
zato; in torej ostanejo tudi pevci in poslušavci merzli. Še tistidan sim se na Verh niko vernil.
ki me je silovite prigodbe v letu 1848 žalostno spomnil
Naj bi nihče ne oponašal, da petje je le eno, ka
30
dan veliciga serpana sim Verhnik
zapu
kor je člověkovo serce po čelem svetu tudi le eno. etil in v Ljublj To tudi jez dobro vém, in moj namen ni nikdar bil in
šel.
Ljublj
sta
■ > -naše lepe dežele, ti ne bom popisoval
írlavniga me
, ker jo sam
ne bo enostransk, ne o petju ne o druzih umetno- dobro poznaš. To ti pa vunder povém, de mi je dostih ; ali tudi to dobro vém in z menoj vsak omikan padla in de sim bil prav vesel, jo po dolgih letih spet človek, da pesmi vsaciga naroda imajo svoj lastniiz- viditi. Vsaka stopnja po mestu, vsake ulice ho me
virni značaj (Charakter), kakor ima vsak jezik svojiga veselih dní nekdanjih mladostnih let spomnile; pri vsim duha. Slabo boš po nemško govoril, ako rabotno pre- tem pa me je vender neka žalost obšla, spomnivši se
ra tovarša in do-
stavljaš slovensko v nemsko; ravno tako slaba bopa tega in
uniga mladiga
nade polni
briga prijatla, ki
tudi tvoja slovensina, ako jo kujes rabotno po n e niskim stavku. Kakor je z jezikam, tako je tudi s tužniga spomina sim se podal k svetimu Krištofu
ga je nemila smert že vzela. Navdan
i P®l
pesmi. Oboje je pravo, ako je v duhu naroda.
čivališe nekdanjih znancov
?
teljev in dobrotnikov ob
Naj bi slovenski pesniki in pesmarji
tega
nikdar iskat
Dolgo sim
nad
gomilami stal,
Linhart
9
ne zanemarili! Komur pa ni znana kakost sloven- Vodnik in Ćop počivajo. Močno me je ganil Vod
skiga
in v občje slavenskiga narodskiga pevstva

naj
k
opustí raji zlaganje pesem
5
zlasti pa naj si zapomne
zapoved: „Ne kradi ptujiga blaga!"
St.
spominek z napisam :
»Ne hčere ne sina ,	. Po meni ne bó,
je spomina
Dovolj
JPolovanje
po nekterih jugoslavenskih krajih
Zares ! bla
Me p es me pojó

mu

sim si mislil, komur je Bo
nebeški dar sladké pesmenost
dal
Jez revez ni
Spisal M. Verne.
sim bil nikdar v stanu ne ene pesmice zloziti. Samo enkrat. ko sim
8.
Dragi prijatel
pisíno
P
bral
?
v Kastelicovi „Čbelici" bistroumne sim se vsedel na Pegaza poskusiti: ali bi
zamogel tudi kakošno pšico skovati na ostudní prepir
v
Druffikrat sim se peljal v čolnu po Ljubljanici do
nekterih pesmarjev
Skoval sim eledece verstice
o
Žalost
na
v •
v
gore. Prej ko sim gor šel, sim ogledal
rJ
silno tezavno delo
ki
ga je za
železnico
Kaj se kavsate ko psi
Vsak za čast in pesmi Pevci sej ste vender vsi,
treba. Zeleznica bo ěla iz Ljubljane nad Vičem do
Ker
tud
p e telin poje
Skandra; od tam pa do Žalostné
v • • •	v • •	V • •	« X,.
gore zmírám
po mo ali No
dat
cirji. K sreći je mocirje od Skandra do Srednje ali tranje Gorice že dobro vterjcno, in silna težava je le do- majhna in pretesna
Po tem pa sim šel obširni kolodvor železnice ogie škoda de je veža dvorane za tak kolodvor pre
y	f	v
bre pol ure od Gorice do Žalostné gore. Tod je močirje,
tako reci
y
overa premagala.
IM H^HHP	»
brez dna; in vunder se bo tuđi ta težava
' v
Zelezna
je ze osnovana
i
m
* V skozi in skozi snažnim in cedn je o poslednjih časih močno olepšalo,
navadni šegi popotnikov cerkve, ki so
meetu. ki se
sim
ogledal
po
tako lepe
9
vterditi jo, ji kopljejo na obéh stranéh po dva ali tri de se smé Ljublj
V»	V •	i	m	m m mm	V	« • •	-	^ ^ - * •	V«
o tem z marsikakim tudi veliko
seznje široke in nekoliko sežnjev
globoke jarke

ki jih
z velicim teškim kamnjem nasipajo. Ko se kamnj svoji teži v tla pogrezne delajo,
po
pet druziga naložé in tako
večim mestam meriti. Na stolni cerkvi so pod vodstvam izvedenica samouka Matevža Medveda, ki je tudi Verh
nisko cerkev sozidal, prav lep
kupi
naredili
Pose
dokler kamnje do tcrdih tal ne pride. Ko se ben kinč je mestu tudi krasno poslopje kazme in pa
155
zidani most pred frančiškanarsko cerkvijo. Tudi neka- kradli, in le svarilu nekterih bolj poštenih, ki so ravno toljški kristjani, ki jih je pa mende malo v Ljubljani, pri merliču bili, je pripisati, da mu niso celo blazin iu
•	•	»	•	1 •	»r 1 •	/1 •	v •	•	•	m	M	«	mm	«	. •	....	-
so si poleg veliciga poslopja

nujejo
vili. Sploh se na ti strani mesta poleg Celjovške in Du- dne, ko je imel pa pogreb biti
*	t • V	i •	• •	i t	i	Vi	•	m * m	j « t « V «a«	it	«	5L
pole
or ©
Celjovške ceste
ki ga zalo
T)
Kolizeum" ime- zimnice izpod trupla vzeli. Po besedah verjetnih prič cerkvico napra- je ležal merlič kot berać na parah. 30. rožnika popol-
snidilo okoli 400
najske ceste nove mogoene Inse vzdigujejo tako, de čio
, se je
ljudi iz 4 bližnjih far, iz Šmarja, St. Stefana
5

St. Vida
ki dolgo ni v Ljubljani bil, se komaj stariga obraza	in Sladké gore pred hišo rajnega. Nepokojů in tatvi-
tukaj epomne. Le stara bajtica, na pol podertija pri	nam v okom priti, je bil poslan grajšinski brič tjč. Na
„Kreuzbirtu" boluišnici nasprot še stoji kot pavova noga	mesto pridši vidi fantaline skozi okno v klet ee plaziti in
t 1 • • f # • 1 • • »1 1 • • _ • 1	« • V • f « ft* • V mm m » • • . « • . . «
med drugimi lepimi poslopji. senitlak, ki mi je prav
- Nektere ulice imajo le- zbrani mnozici v loncih in verčih vina iz kleti podajati.
dopadel, ker
se prav lahko po Ko se hoće temu zoperstaviti
hodi; če Ie tudi kaj časa terpí ?
Še lepši pa ko mesto so prijetni kraji okrog Lju

ga zacnè derhal suvati, in ker vidi : de ne more sam nič opraviti, odlazi. Ko
trugo z merlicem vzdignejo k pogrebu
?
ga spremi le
bljane. Na severni strani imajo Ljubljancani prijazno majhna množica ; vsi drugi ostanejo pred hišo, in še
y
sprehajalisce, ki se mu Latermanov drevored pravi, tista majhna množica, ki je merliča od hiše spremila nad njim in pred žalim gajem je prijetni gradič pod se verne večidel kmalo spet nazaj, kakor so nektere tur nam „Tivoli" imenovan.
pot na hřib z imenam „rožnik" (Rosenbach), verh kteriga
Od tod pelje kaj vabivna priče poterdile, na poklic trobíla. Komaj z merličem
odidejo, se začne križem rop po celi hiši ; sodniški pe
stojí zala cerkvica, od ktere je na vse kraje krásen raz
čáti se odtergajo, kletne duri se odpró, vinski sodci
v
tr -
led obilno placilo popotniku za majhni trud poti do nastavijo, nekteri vino pijo, drugi ga v škafih preč ba
po tleh ; oknja in duri v sobah
cerkve.
Ko sim bil mesto in njega okolice ogledal
sejo
veliko
ga steče

sim
miz
nektere prijatle in stare znance obiskal. Nar bolj pa peči poderu; hišnega orodja kakor stolov, mi je bilo pri sercu gospó baronko Codelli-tovo, ki se itd. nabaše kdor več more in gré ž njim domu.
izderó, nekaj se jih serdito pokončá, nekaj odnese;
gkrinj

MM
smé zastran priljudne milodarnosti, kakor v Terstu zlahna gospa Reyer-jeva, zares mater ubogih je nekdaj tudi meni veliko
imenovati, in ki
Ko pride komisija, najde, razun nekterih pivcov in pijanih v kleti, vse prazno in le tù in tam kakošno raz
dobriga storila
v njeni sta- bito reč, čepine in slamo po sobah
rošti še enkrat viditi in jo hvaležno pozdraviti. Ne po- grozne tolovajske razujzdanosti ! smehuj se mi, prijatel ! de ti to pripovedujem. Meni
žalostno znamnje
Skoda v vsim skupej je cenjena na 692 fl. dobriga je hvaležnost za přejete dobrote veliko bolj pri sercu, denarja, ktera je pozneje po svarilu v cerkvah deloma ko preiskovanje : ali so Ljubljano, nekdanjo Emono, res povernjena bila. (Konec sledí).
se
Argonauti sozidali ali ne. Ko bi to gotovo bilo, smela Ljubljana ponašati, de je narstarejsi mesto au-
tri tisuč let bi že štela.
y
strianskiga cesarstva, in cez iri tisuc let di ze Ce se je Emona pozneje osnovala, je mesto vender že silno staro, ker ga zgodovina že nekoliko sto let pred Kristusovim rojstvam opomne. Osemnajst let pred Kri-stusam so ga Rimljani vzeli, in potem je bilo dolgo terden tabor zoper severne še malo omikane narode, ki bo lepo Italio napadali, dokler ga ni šiba božja, kralj Atila, v letu 452 popolnama razdjal. Kmalo spet novo mesto povzdignilo, kjer današnje predmestje Gradiše stojí, in Justinianov vojskovodja Narses. hra
lz Kalca na Notrajnskim 12. maja. Ni davno
kar sim se nalaš v Materio na Primorsko podal, da bi tamkaj imenitni kačji kamen in tistega moža vidil,
ki stekljino ozdravlja. Kacji kamen prav za prav ni kamen, ampak (kakor se meni zdi) okamnena ribjaglava,
na enim koncu dobro tenka, trivoglata,
z zobmi

ko
steklo gladka, in ima v
sredi nekaj rudečega, ilnatemu
pesku podobnega. Kamen je lastnina častite rodovine
Ni sro ve ti če v e
pa se je
in ie že več 100 let ori hiši.
hvaležen romar ga je podařil. Ta kamen se položi na
Nek
?
ber junak, ga je okoli leta 570 s terdnjavami obdal. Takrat so ptujci mesto, ki je bilo domaćim — Sloven-cam — mende vedno Ljubljana, še zmiramEmono imenovali, in še le pod cesarjem Kar o lam velikim v devetim stoletji so mu Němci imé Laibach dali. Prav velika ni.mende Ljubljana nikdar bila; še dandanašnji ne šteje veliko čez 17 tisuč duš.
kačji vpik, se dobro poveze in v 2 do 4 tednih sam z zaceljene rane pade. Imeli so nekdaj dva kamna, pa eden se je že kdaj razdrobil ; ostalega pa bolj hranijo kot zlato, ker ga vpičenim z milim sercom posodujejo. Kamen se je tako korišten dokazal, da sim, poslušavši
IMorićar iz sloranshih kra,Jer
kar se mi je od njega pripovedovalo, jenjal biti neverin Tomaž.
Pride k meni tudi BalantinBabuder, s pri-devkom Košanc star.
mož
modrega obraza
bistrega oeesa ,
Xp.
Iz Celja.
popis
9
Bravcam „Novic" podam danes kako je c. k. zborna sodnija v Celji přetekli
prigodbo razsodila, ki se je pripe
29. roznika 1850 zjutra rano je
mesec tisto silovito
tila pred 2 letama in o kteri se je veliko govorilo in po časnikih pisalo.
umerl v svoji hiši v'Vinskim Verhu v soseski sv. Barbare poleg Smarja dosluženi g. fajmošter MihaDra-gošovič, ki je s svojimi sosedi zavolj zemljišnih mej večkrat prepir imel, zavolj kterega ^ovražila. Berž
, okolj 60 let malih besed, ki sam sebe tuđine hvali. Obljubil mi je popisati, kje in koliko steklih je ozdravil, pa danes še obljubljenega popisa čakam, ker sim mislil, da se bom za njegovo reč v prid človeštvu potegnil. Kolikor jaz in vsi sosedje po celem Krasu in še dlč od Babudra vémo, je hvale vredno, je nenavadna
pomoč, naj že nasprotniki čelustarijo kolikor hocejo
Gotovo je:
1) da je Babuder vsacega
ozdravil, ki je zdravilo
prav po njegovim ukazu vžil

nik
po
ga je večidel cela okolica smrti fajmoštra se podá višji vrad-
tadašnje Jesovske grajščine v njegovo stanovanje In po sodniški postavi zapečati vso zapuščino razun eôbe, kjer je merlič na parah ležal. Že takrat je neka
*
Dovolite nam tukaj le eno vprašanje: Ali je sloveci Babuder vsacega %e steklega ozdravil? ali le take, ki so
bili popadeni od steklega psa ali volka
To
natanjko
zvediti, ker
veliki
k, kterega
mo nikdar zanemariti, ako sodimo o zd
mocL
množica, ki se
je z
izgovorom
za rajnega moliti v hiši
snidila, pokradla mnogo nezapertega hišnega orodja v
kakega zdravila. Kdor nam skaže, da je vsacega steklega ali saj veči del steklih ozdravil: temu gré cast
kuhinji in pred hišo
razujzdana lakomnost je celo
in hvala, da ima gotovo zdravilo
temu naj se pod
* u jJivu mou , - ia&ujAuaua lutvuiiiuunt jc uti
tako delječ segla, da so dva svočnika pri parah po
berž imenitno
veliko darilo, zakaj on je rešnik cio
vestv
ene
nar strasniših
Vsa vsa drug
h
156
2) da med 18 stekljimi (?) jih je 17 resi!, ki eo sek
vilo
got
dobiček posestnikam
Po na
podali, in
da je osemnajsti amerl, ki seje znanilu „Danice" se je med bukvami rajnciga gosp. dr
n j e m u v bolnisnico podal;
3) da se nobenega v čelem cesarstvu ne vémo, ki bi
stekle ozdravil, in celo bolj ozdravil kot Babuder;
Jako pa Zup
c
in iskreniga Slavena ) nje
gova kve
9
4) gotovo je, da zdravilstvo in lekarija narveč iz ni ca dobiti. Ta zapuščina bo lep zaklad
oporoka nasla, po kteri ima vse slovenske bu ki jih je 6 centov, c. k. Ljubljanska buk
nasi bukvar
skušinj izvirate
9
nici
9
ker
• V
narveči
po zagotovílu bukvarnicmga
5)	da se imenitne znajdbe
6)	gotovo je , da se deželanu ravno tako lahko znajdba matinskih knjig
primeri, kot mestnjanu;
7 ) gotovo je , da je lani Sardinski kralj neki Lahinji
ktera se je hvalila, da stekljino ozdravlja, izbico v bolnišnici odločil, v kteri naj skaže, kako in
vodja g. Kast
del le primerijo; lic-a je imel rajnki posebno veliko število imenitnih D
9
kaj de
zná; tedaj
pa tudi mislim:
Novicar
Car Miklavž
5
mnogih hrqjev.
ki je bil na Dunaji z veliko častjá
1) da Babudravo zdravilstvo ni puhla reč
sprejet, je 12. dan t. m. Dunaj spet zapustil in se v
M.j u«	"u,ut,,di,u F««*» i^v, ^	Prago poaai i
2) da Babudra ni treba v prah tlačiti, marveč naj se B ero lin domů.
podal k cesarju Ferdinandu, po tem
gre
cez
mu kot skusenemu mozaku 3) tolikanj v naših deželah dovoli, kolikor se je do
Sliši se, da je veliko rusovskih redov
razdelil. V spomin
tega
časa
se bo medalja skovala
pisma djam,
volilo na Sardinskim eni zenski.
Babuder, še enkrat vas povabim !
na eni stráni z obrazama našiga in
rusovskiga
cesarja
»
, pošljite mi svoje Bomo poterkali na visocejih vratah, ker se nada se bodo odperle !
Novice" pravijo, da je seno v Senožečah
na drugi pa s spomenico
9 9
Ker se pogostama primeri
9
grozno drago. Kaj pa se le na Pivki! Moji sosedje morajo clo do unkraj Ljubljane po-nj hoditi. Sadaj pa ni ne sena ne pag»*; žito je drago tako, da je komaj izhajati. Prihodnja letina dosihmal tudi slabo kaže. Kéž je pomerla, zime začetik je bil prenagel in zima je bila predolga, pomlad pa prepozna ; dežja malo; borja in suša ste nagajale, danes pa sovražni sever piha in piha, da
da se skušajo vojaki k pobegu ali sicer k nezvestobi do cesarja zapeljavati, določi cesar ski patent od 6. t. m. kazni, po kterih se imajo taki zapeljivci kaznovati namreč od 6 mescov do 10 let s íežko ječo, v tišti de
9
želi pa, kjer je se imajo ob
nagla
glavo
djati.
sodba (Standrecht) oklicana Ta postava bo 14 dni poraz-
9
glasilu v veljavo stopila. — V vojniškim imeniku sebere, da je sedaj v cesarski armadi 7 maršalov (med temi Wellington
kov.
generalov
topništva in konji
in Paskievic), 23 103 vojnih maršallajtenantov, 145 generalov in
vso travico obrije! Ve ne bo boljšega vremena
244 polkovnikov.
7. in 8, dan t. m. je bil na Dunaji
9
bomo kmalo poželi in pokosili ; kaj pa bo naprej
9
ne
vémo!
Miroslav.
zbor za osnovo der za v niga gojzdnar skiga dru štva; snidilo se je 87 gojzdnarjev iz vsih dežel ce
Iz Vipavske doline se
„Novicam" naznani,
da
listi silni sneg in mraz přetečeni mesec, ki nas je o pervim hipu tako prestraši], ni ne sadju ne terti nič škodoval, ker je berž borja vso škodo vbranila.
sarstva, ki so se posvetovali o postavah tega noviga društva. — Na Dunaji se snuje društvo, v ktero bojo manj pre m ožni ljudjé od spomladi do jeseni vsak mesec po svoji moči donašali majhne zneske v denarjih , s kterimi se bojo o pravim času derv a
9
Ce tedaj prihodnjic kakošna huda ura ne pride, bomo Imeli sadja in vina dovelj. — Naš c. k. okrajni zdravnik g. dr. Miiller nas je te dni zapustil, ter se
moka in krompir nakupili, pozimi pa deleznikam po
vložením znesku te
řečí
delile.
Iz
Ogerskiga
se
sliši dežji in
9
po dovoljenju ministerskim v ravno ti službi v Radoljco
na Gorensko preselil. Naša dolina ostane sedaj brez doktorja.
lz Ljubljane. Z veseljem zamoremo spet nazna-
ev 151 oralov in 389 □ sežnjev
da poljski pridelki dobro kažejo, ker so se po
gorkim
vremenu zlo poboljšali.
skim se pogostama
od požarov sliši.
Na Mar-Dunajsko
Marijno društvo za podporo katoljskih misionarjev
razglasilo
unidan. da ima dosihmal 25.666
niti novo
délit
veliciga Ižansk
mocirni
emljiš
na Lok
skozi
kterig
je
namen nabranih.
je za katoljške misionarje za srednjo Afriko namenjena
Poslednji Teržaški časnik pové
v ta . da
železná barka
teg
a cesta pelje, ki dosihmal ni bil ne za pašnik polje, ampak popolnama močirna pušava. Deležniki
9
ki
se imenuje
99
Stella
matutina"
or
í->
odnja danica), z vsim moštvam 29. susca srecno v
zemlj
(Božj
polj
Chartum prijadrala. Ravno je tudi v Dunajskih Kertíne in Terdíne) so novícah pismo natisnjeno , ki ga je g. Knobleher 16
9-
zlasti na svčt za razdelitev nerodovitnih pašnikov oko- prosenca Marijnimu društvu pisal, v kterim se bere tudi 3ice Ljubljanske nevtrudljivo pridniga g. Podkrnjšek-a 0(j velike nevarnosti , v kteri so po silnim viharji poza razdeljenje prosili, ktero se je 3. dan t. m. dogoto- potniki bili. — Tudi nadvojvoda T o ska n ski je vstavo
osnovano 15. svečana 1848, zavergel 8. dan t. m.
pa: ako se pravi, da zdravilo ozdraví po stekli živini Velika slovesnost na Martovim polji 10. dan t. m. v
H	la	if	/ 4	I	1	V	*	V	1	■*%	V m	•
Parizu je pretekla, brez da bi bil Napoleon cesar oklican. Vojaška parada je bila krasna; proti poldné
popaden e ljudi. Gotove skušnje
hvala Bogu
uce, stek-
da le malo od steklih psov popadenih ljudi za
ljino zboli in sploh se šteje na 20 popadenih le eden, 19®	-	....	.
jih zdravih ostane. Če se taki ozdravJjajo, ki bi sami	je Napoleon prijahal in po tem delilpoveljnikam vojasKin
po sebi ne bili zboleli, je rajtinga napona, če se po tem	kardel nove bandera , na kterih je orel z razpetims
pravi, da je zdravilo pomagalo. In ravno v tem je vzrok, da imamo toliko zdravil, ki so bile gotove v začetku povzdigovane, sedaj pa — mirno pocivajo pri pozabíjen i š ari. Naj stopi Babuder na beli dan; naj sarja so se
teleirrafiških
perutnicami. Po
nec Napoleonoviga govora se je takole glasil:
naznanilih zvemo, da ko
Orli ce
55
mogli
spet prikazati, ker je Francosko zo
. 4/	_	*	« • V	• •
se vpričo zdravnikov ozdravJjanja steklih loti, — in ce mu pri teh po sreći stečejo skušnje, si zamore svest
pet svobodno. Prejmite vnovic te orle
9
ne da bi z njimi
------ r* *	C " «" VVI OVbVVJU o r» UOIIJ \J , Ol HUU1VI» S'V.-J« ZUgall V U UU1IJ1 111 UVlAHtHIU , WÍJJJ/».!» » ---------J - ------
biti, da ga bo ćeli svet hvalil rešenika grozne bo- odvisnosti". Te besede so bile z veliko slavo sprejete.
vunanjim deržavam , ampak v znamnje nase ne
lezni in da mu bo deržava podarila bogat dar. Će je on
svojega skrivnega zdravila prepri
zares zdravilne
moči
čan
9
je kot kristian tudi dolžan ga saj proti plaeilu
Toliko povéjo telegrafi. Kaj pa te besede pomenija je teško vganiti. Clovek ima zares zato jezik, da svoje
razglasiti. Dajte, gosp Miroslav, da se to zgodi! Vred. misli skriva!
Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani.