GLASILO KMETIJSKEGA KOMBINATA ŽALEC LETO XXI ŽALEC, JANUAR 1967 ŠTEVILKA 1 »Hmeljar« izdaja Centralni delavski svet. Ureja uredniški odbor: predsednik: Karel Kač; člani: Pia-skan Vlado, Jeriček Zlatko, Janič Vinko in Janše Jože. Urednica strokovne priloge dipl. ing. Kač Miljeva. Glavni in odgovorni urednik ing. Vybihal Vili. — Uredništvo je na upravi KK Žalec. List izhaja mesečno. Letna naročnina 12 N-dinarjev. Rokopisov ne vračamo. — Tisk in klišeji »Celjski tisk« Celje. SR EČ i\/ 'A' % < zeli KMETIJSKI KOMBINAT ŽALEC 2 NASA HRANILNO KREDITNA Hranilno kreditna služba ima na našem področju že tradicijo, saj bi sicer ob tolikšnih gospodarskih pretresih ne ostala na takšnem nivou kot je sicer. Znano je, da je bilo v zadnjih letih zbiranje hranilnih vlog več ali manj stihijsko, zlasti pri kmetijskih organizacijah iz objektivnih razlogov. Le-te, z izjemo kmetijskih zadrug, so to dejavnost opravljale takorekoč mimo veljavnih predpisov. Rešeno ni bilo vprašanje jamstva, finančno poslovanje pa je bilo deficitarno, ker je bilo najemanje bančnih kreditov ekonomičnejše kot pa zbiranje hranilnih vlog. Intencije gospodarske reforme pa se tudi na tem področju pomembno odražajo in menimo, da smo mi te ukrepe pravočasno sprejeli in jih pričeli reševati. Porast hranilnih vlog po reformi nam dokazuje visoko zavest naših kmetijskih proizvajalcev, ki se s tem aktivno vključujejo v konkretno izvajanje nalog gospodarske reforme tj. utrjevanju vrednosti našega dinarja. Upamo, da smo že z dosedanjo politiko, ki jo bomo vodili še v naprej, vzbudili pri vseh vlagateljih zavest, da gre v konkretnem primeru za krepitev kmetijskega denarnega potenciala, ki se v to vejo gospodarstva vrača in daje obojestranske koristi. Vloge pri poštnih hranilnicah in drugih bankah te funkcije nimajo. Dosedanje uspehe varčevanja in kreditiranja potrjujejo naslednji podatki: a) Stanje vlog na dan 30. 11. 1966 Obrat Število vlagateljev Indeks (1966:1965) Indeks porasta hranilnih vlog (1966:1965) Angažirano za posojila Braslovče 838 111,5 250,5 11,7 Trnava 479 100,4 256,7 9,2 Petrovče 290 101,7 226,6 36,9 Šempeter 297 111,2 330,5 18,5 Polzela 970 102,5 83,4 42,3 Vrbje 552 100,9 196,7 23,1 Prebold 350 114,7 145,1 21,1 Vransko 307 111,2 361,2 37,4 Tabor 319 103,2 376,6 6,6 Vojnik 74 98,7 430,2 178,3 Celje 85 101,1 131,1 100,1 Uprava 94 — — — Skupaj: 4.655 107,7 209,0 25,2 Obrat Polzela še doslej ni imel obračuna za hmeljsko koope racijsko proizvodnjo, po katerem bo tudi tu stanje vlog 'znatno naraslo. b) Stanje posojil na dan 30.11. 1966 Obrat Število posojilo- jemalcev Indeks (1966:1965 Indeks porasta posojil (1966:1965 Braslovče 32 103,2 325,9 Trnava 46 83,6 78,4 Petrovče 66 92,9 196,5 Šempeter 23 127,7 378,1 Polzela 66 212,9 488,3 V rbje 29 82,8 197,4 Prebold 55 203,7 358,8 Vransko 44 169,2 336,1 Tabor 13 325,0 331,2 Vojnik 92 920,0 1.278,7 Celje 26 152,9 310,8 Skupaj: 492 155,7 281,3 Obrata Vojnik in Celje koristita vloge drugih obratov na osnovi medsebojnih pogodb. V kakšnem odstotku so v prednjih podatkih zapopadene tudi vloge delavcev podjetja, razen uprave, nismo analizirali. Pričakujemo pa, da bodo tudi od teh zbrana precejšnja sredstva, ko se bodo izplačevali osebni dohodki iz čistega dohodka za to leto. Ti prihranki naj bi bili pomemben vir lastnega financiranja izven sezone kmetijskih del. Da bi hranilno kreditno poslovanje bilo v bodoče še uspešnejše in v duhu predvidenih republiških predpisov, so v minulih dneh v organih upravljanja potekale razprave o dopolnitvi obstoječega pravilnika o hranilno kreditnem poslovanju, v katerega naj bi bile vnešene naslednje vsebinske spremembe: 1. Na vseh obratih naj bi se ustanovili hranilno kreditni odbori, ki bi izvajali določbe pravilnika o hranilno kreditnem poslovanju in skrbeli za krepitev denarnega varčevanja. Ti odbori bodo morali zastopati predvsem interese vlagateljev in voditi tako kreditno politiko, ki bo kar najuspešneje služila nadaljnjemu razvoju kmetijske proizvodnje. Zaradi tega naj bi sestavi teh odborov sveti kooperantov posvetili vso pozornost. Kooperacijska proizvoduja Svet kmetov-kooperantov podjetja je na seji 8.12. 1966 razpravljal o pogojih kooperacijske proizvodnje hmelja v letu 1967. Po prejeti kalkulaciji se polna lastna cena za kg suhega hmelja poveča od 1800 S-din v lanskem letu na 1855 S-din letos. Zvišajo se stroški obiranja za 56 S-din, mehanizacija za 1 S-din, prispevki za 3 S-din in davek za 5 S-din; zmanjšajo pa se stroški zavarovanja in stroški za zaščitna sredstva za 10 S-din pri kg suhega hmelja. Pri zvišanju davka so upoštevali zvišanje prispevka iz osebnega dohodka od kmetijstva za 3 %. V lanskem letu se je od zbranih prispevkov iz osebnega dohodka od kmetijstva odvajalo v zvezni proračun 3 %, s pred kratkim izdanimi predpisi, ki veljajo za 1967. leto, se je pa ta prispevek zvišal na 6 %. Predvidevamo, da bomo obiranje plačevali takole: 150 S-din za škaf pri hrani in 190 S-din za škaf brez hrane. Po mnenju sveta kmetov-kooperantov bi letos zopet prešli na star način plačevanja obiralcev. Po sklepu se pogoji proizvodnega sodelovanja spremenijo kot sledi; Proizvajalcu, ki škropi hmelj s kombina-tovo škropilnico pod vodstvom strojnika sam, se prizna za enkratno škropljenje 5 S-din pri kg hmelja; če pa škropi z lastno škropilnico, se mu za enkratno škropljenje prizna 9 S-din pri kg. Hmeljevke, material za popravilo žičnic, žico za vodila in kaveljčke vlaga v proizvodnjo kmet kooperant; obratni svet kooperantov lahko sklene, da ta vlaganja izvrši na račun proizvajalca kombinat, če se ugotovi, da kmet kooperant obnovo hmeljevk in vzdrževanje žičnic zanemarja. Ta pridržek je narekovala ugotovitev, da je nekaj hmeljarjev v preteklih letih obnovo hmeljevk in vzdrževanje žičnic zelo zanemarjalo in so zaradi tega dosegli slabši pridelek. Prav je, da na tem mestu ponovno opozorimo hmeljarje, da pravočasno poskrbe za nove hmeljevke, bodisi da iih naroče pri kombinatu ali pa nabavijo sami. Strojne storitve z izjemo zaščite vlaga v proizvodnjo kmet-kooperant. Na kg pridelka I., II. in III. razreda ima pravico ko- MARIBOR ristiit za 87 S-din strojnih storitev po kooperacijski ceni. Kombinat kolektivno nezgodno zavaruje obiralce, kooperanta in njegove družinske člane za čas obiranja na račun kooperanta. Kombinat vlaga v proizvodnjo na vsak kg pridelanega hmelja I., II. in III. razreda za 59 S-din umetnih gnojil, opravlja zaščitno službo, zavaruje hmelj zoper točo in požar, izdaja list »Hmeljar«, plačuje prispevke instituta za hmeljarstvo in poslovnemu združenju, zatira divji hmelj, strokovno vodi proizvodnjo, predeluje in prodaja hmelj na svetovna tržišča in seveda strokovno vodi ter v pretežni meri financira obnovo sodobnih koperacijskih hmeljišč. Samo v lanski jeseni in letos spomladi bo znašala udeležba kombinata pri obnovi kooperacijskih hmeljišč 346 milijonov 250.000 S-din. Na svojih sušilnicah bo kombinat sušil hmelj kooperantom po ceni 80 S-din za kg bloo 3 SLUŽBA 2. Hranilno kreditni odseki naj bi se ustanovili tudi na vseh nekmetijskih obratih z namenom, da tudi pri teh zaživi ta dejavnost in se v njo vključijo vsi zaposleni delavci podjetja in ostali državljani. 3. Posojila naj bi se odobravala tudi v potrošne namene kmetijskim proizvajalcem in delavcem podjetja po strukturi zbranih sredstev. Takšnih posojil namreč nismo bili doslej upravičeni izplačevati kooperantom niti delavcem, kar je negativno vplivalo na samo varčevanje. 4. Jamstva za posojila, ki se dajejo kmetijskim proizvajalcem, naj bi se odobravala tudi proti osebnemu meničnemu jamstvu, če za to obstoja zadostno kritje. 5. Da se odobravanje posojil delavcem podjetja rešuje pod enakimi pogoji, kot veljajo za najetje kreditov pri banki. 6. Da naj bo poslovanje hranilno kreditnih odsekov organizirano tako, da bo z ozirom na poslovne prostore, delovni čas, kader in ostalo, dejansko ustrezalo vlagateljem na posameznih področjih. Pravilnik, katerega spremembe bodo dokončno obravnavane na prvi seji delavskega sveta, bo torej na široko odprl vrata vsem vlagateljem na področju kombinata, ki je s svojim proizvajalnim in finančnim potencialom, nedvomno zadosten garant za zaupana sredstva. Obrestne mere za hranilne vloge so po našem pravilniku na- slednje: 1. za nevezane vloge 5,0 % 2. vezane od 6 mesecev do 1 leta 5,5 % 3. vezane od 1 leta do 18 mesecev 6,0 % 4. vezane od 18 mesecev do 2 let 6,5 % 5. vezane od 2 let naprej 7,0 % Obrestne mere bomo vedno vsklajevali z obrestmi, ki jih priznavajo banke, oziroma poštne hranilnice. Vse vlagatelje končno obveščamo, da v tej pospešeni akciji varčevanja in kreditiranja nismo osamljeni. Skupno s Kreditno banko Celje — podružnico za kmetijstvo urejamo vprašanje jamstva države za namensko vezane hranilne vloge, dodatnih kreditov na tako zbrane vloge in pripravljamo skupni program nagradnega žrebanja. V tej skupni akciji smo verjetno najmočnejši in zatrjujemo, da bomo to z našim solventnim (plačila zmožnim) poslovanjem tudi v bodoče dokazali. Ernest Marinc Prva gaz v svežem snegu za vasjo Otroci in dedek Mraz Kot vsako leto, bo tudi letos prišel med nas dedek Mraz. Sicer letos bolj skromen, ker je tudi njega zasegla gospodarska reforma. Prišel pa bo, nekje samo v šole in vrtce, nekje v obrate, pač odvisno od tega, za kakšno obliko obdaritve so se sindikalne podružnice delovnih enot odločile in s katero družbeno organizacijo v tej akciji sodelujejo. Tudi viri finančnih sredstev za kritje stroškov obdaritve so letos drugačni. Kolektivi delovnih enot bodo sami poiskali sredstva za kritje teh stroškov in to iz sredstev sindikalne podružnice, iz samoprispevka vseh članov kolektiva, prispevka staršev in drugih virov. Iz tega sledi, da bodo obdaritve naših otrok odvisne od akcije sindikalnih podružnic in na osnovi le-te tudi oblike obdaritve dokaj različne. Kljub objektivnim težavam, ki so nastopile in manjšim sredstvom, ki bodo na razpolago, lahko v sodelovanju z drugimi organizacijami tudi letos organiziramo prihod dedka Mraza in uspešno praznovanje Novega leta našim otrokom. Prav bo, da bomo prihod bodočega dedka Mraza pripravili bolj koordinirano v občinskem merilu, akcijo poenotili in jo speljali preko šol in vzgojno-varstvenih ustanov. To velja predvsem za našo delovno organizacijo, ki bi morala pri tem upoštevati otroke delavcev in naših kooperantov. To načelo je upravni odbor naše delovne organizacije tudi letos upošteval in dal šolam čez društva prijateljev mladine 800.000 S-din za kolektivne obdaritve. F. Ivančič hmelja v letu 1967 brez skladiščenja, s skladiščenjem pa po ceni 88 S-din za kg. Tudi letos bo na sušilnicah prevzem svežega hmelja na tak način kot lani. Vlaganje kooperanta na kg pridelka po kalkulaciji, osnova za kalkulacijo je pridelek 1500 kg na ha, znašajo 1225 S-din, kombinata pa 630 S-din. Po sklepu sveta kmetov kooperantov ostane razmerje cen posameznih kvalitetnih razredov enako lanskemu. Svet je razpravljal o ceni za izredno dobro kvaliteto, kvaliteto, ki je boljša od vzorca za I. razred in sklenil, da je treba proučiti način posebnega nagrajevanja hmeljarjev, ki takšen hmelj pridelajo. O tem bo svet razpravljal na eni prihodnjih sej. Pri sprejemanju kalkulacije je svet upošteval poreformske prilike, predvsem pa dejstvo, da se vrednost dinarja utrjuje in da v prihodnjem letu ni pričakovati boljše cene hmelja na svetovnih tržiščih. Odkupne cene hmelja za kmete kooperante bodo letos naslednje: I. razred II. razred III. razred IV. razred 1270 S-din za kg 1230 S-din za kg 1020 S-din za kg 820 S-din za kg Tudi letos bodo kooperanti udeleženi na delu dohodka, ki se ustvari pri prodaji hmelja, in sicer: Pri prodajni ceni 2400 do 2600 S-din dobi koperant doplačilo 50 S-din za kg hmelja I. razreda in 30 S-din za kg hmelja II. razreda; pri prodajni ceni 2601 S-din do 2800 S-din znaša doplačilo 70 oz. 50 S-din in pri prodajni ceni nad 2800 S-din 90 oziroma 70 S-din pri kg. Predvidevamo, da bomo dosegli enako ceno kot v lanskem letu, povprečno 2425 S-din, in da bodo hmeljarji-kooperanti do- bili za kg hmelja I. razreda, upoštevajoč ceno in del dohodka, 1320 S-din in za kg hmelja II. razreda 1260 S-din. Lani so hmeljarji-kooperanti pridelali 1206 ton hmelja, planirali smo pa proizvodnjo 1279 ton. Izpad zaradi toče, priznan od zavarovalnice, znaša 98.906 kg. Hmelj so pridelovali na 889 ha, od tega 836 ha starih in drugoletnih nasadov in 53 ha pr-voletnikov. Brez priznane škode je bil v starih nasadih dosežen donos 1429 kg na ha, s priznano točo pa 1548 kg. Donos je bil boljši kot 1965. leta, ko je znašal 1336 kg na ha oziroma 1436 kg na ha s priznano škodo po toči, vendar pa tudi z lanskim ne moremo biti zadovoljni. Lani so kooperanti pridelali 25 % hmelja I. razreda, 68,9% II. razreda, 5,5 % III. razreda in 0,6°/« IV. razreda. Zmanjšanje pridelka v kooperacijski proivzodnji vsa zadnja leta nam zelo očitno narekuje obnovo hmeljišč v večjem obsegu pa tudi boljšo obdelavo z večjimi donosi. Program obnove — 255 ha hmeljišč s sodobnimi žičnicami do leta 1970 moramo realizirati; še več, zaradi starosti nasadov je nujno, da ga čimprej presežemo. Vlado Plaskan fl /®Wfnatyač\ Mehanografska obdelava podatkov pri KK Žalec Današnji tempo gospodarskega življenja terja tudi pri nas nove metode za reševanje teh-nično-ekonomskih problemov podjetja. Razvoj proizvodnje se nenehno izpopolnjuje tako v pogledu mehanizacije kot v tehnoloških postopkih. Predvsem stremimo za tem, da človeku olajšamo delo s stroji in strojnimi napravami, da bi lahko več, hitreje in ceneje proizvajali. Mehanizirana proizvodnja zahteva spremljanje vseh proizvodnih procesov, ugotavljanje učinkovitosti proizvodnih sredstev ter ugotavljanje poslovnih rezultatov. Metode in sredstva spremljanja proizvodnega in storitvenega dela pa niso šle v korak z razvojem proizvodnje, temveč so vedno zaostajale, kar je povzročilo, da se je povečal administrativni kader prav v nesorazmerju z neposrednim delom v proizvodnji. Po podat- kih je na primer pred 50 leti na vsakih sto delavcev v proizvodnji bilo zaposlenih devet uslužbencev, ki niso direktno delali v proizvodnji. Pred desetimi leti se je to število povzpelo na devetnajst in danes znaša to število v povprečju štiriindvajset. Kljub temu, da se je število administrativnega kadra povečalo, so bili podatki ob času, ko so bili zbrani in obdelani, že zgodovina. Podatki — informacije, ki jih potrebujemo za uspešno vodenje poslovanja, morajo biti realni in pravočasni. Pri tem pa moramo upoštevati ekonomičnost pri zbiranju podatkov. Več ali manj se tudi na kombinatu srečujemo z istimi problemi, zato je centralni delavski svet na svoji seji dne 3. II. 1966 sprejel sklep, da se formira mehanografski oddelek. Naloga mehanografskega oddelka je, da v sodelovanju z me-hanografskim centrom v Celju organizira in izpelje strojno obdelavo podatkov za potrebe obratov in podjetja kot celote. Taka rešitev je za kombinat predvsem iz ekonomskega vidika najbolj sprejemljiva. Mehanografski center je s skupnimi sredstvi ustanovilo več podjetij. V prvi vrsti je namen tega združevanja skupno izkoriščanje mehanografskih strojev in da bi vsako podjetje s sorazmerno majhnimi sredstvi doseglo napredek v svojem poslovanju in da bi bile hkrati dobro izkoriščene vse strojne kapacitete. Organizacija dela med kombinatom in centrom je naslednja: V Celju so glavni mehanografski stroji: tabelirka, kalkulator, sortirka in še nekaj pomožnih strojev. Kombinat ima stroj za luknjanje kartic in stroj za kontrolo luknjanih kartic. V center dajemo v obdelavo samo kartice brez osnovnih dokumentov. Na ta način je omogočeno zelo hitro poslovanje. Tajnost podatkov je zajamčena, ker v centru obdelujejo podatke samo v šifrah. Druga velika prednost takega centra je, da potrebujejo podjetja mnogo manj kadra, kot če centra sploh ne bi bilo, oziroma če bi vsako podjetje imelo svoj center. Razen tega se posamezni organizacijski problemi lahko mnogo uspešneje rešujejo na podlagi izkušenj več podjetij in izkušenj strokovnjakov samega centra. Da si bomo lažje predstavljali, katera dela bomo vršili doma in v centru, jih bomo v grobem navedli. Mehanografski oddelek pri kombinatu bo vršil osnovna dela strojne obdelave podatkov, in sicer: 1. Organizacijo strojne obdelave. 2. Zbiranje vse dokumentacije, ki se naj strojno obdeluje. 3. Prenos podatkov iz dokumenta na luknjane kartice. 4. Kontrolo, če so podatki pravilno preneseni na luknjano kartico. Organizacijo strojne obdelave bomo vršili postopoma za posamezna dela (materialno evidenco, personalno evidenco, saldatomi itd.). Pri tem pa nam bodo pomagali strokovnjaki mehanografskega centra s svojimi izkušnjami. Potrebno dokumentacijo za strojno obdelavo bo zbiral naš oddelek in kontroliral njihovo pravilno izpolnjevanje. Prenos podatkov iz dokumentacije na luknjano kartico bomo vršili v našem oddelku na luknjalnem stroju znamke IBM 026, katerega nam je odstopil mehanografski center. Poleg navedenega bomo vršili v našem oddelku na verificirki kontrolo, če so podatki iz izvirnega dokumenta pravilno luknjani v kartico. Nadaljnjo obdelavo, tj. sortiranje, reproduciranje, interpretiranje, toleriranje, računanje in tabeliranje končnih poročil bo vršil za nas mehanografski center v Celju. Mislimo, da je navedena reši tev za naše podjetje najboljša, ker ne pride v poštev, da bi sami nabavili vse stroje v sedanji fazi, ker bi bila investicija predraga, poleg tega pa stroji ne bi bili vsaj v začetku polno izkoriščeni. Voda je zalila med poplavo v decembru hmeljišča od Vrbja do roba Žalca Predlogi in sklepi prve seje živinorejskega odbora Enajstčlanski živinorejski odbor je na svoji seji imenoval centralni svet kooperantov. Prva seja odbora je bila 10. 12. 1966. Za predsednika živinorejskega odbora je bil izvoljen ing. Pugelj Tone — upravnik obrata Trnava. Razpravljali in potrdili so program dela selekcijske službe za kooperacijsko proizvodnjo v letu 1967. Obdelali so predvideno usmeritev proizvodnje mleka v zasebnem sektorju, ki temelji na usmeritvi specializirane proizvodnje v zasebnem sektorju. Program potrdijo kot realen, ki ga jè v okviru možnosti izvajati. Za specializirane proizvajalce mleka so predlagali for-mulacijo večletne pogodbe. Predlagajo dopolnitve in popravke poslovnika in pogodbe o proizvodnji mleka, in sicer: Zaradi prevelikega padanja količin mleka v zimskem času (nov., dec., jan. in februar) naj bi bila v tem času cena stimulativnejša za ca. 10 S-din po litru na račun nižje cene v letnem času. Odstotek tolščobe izpod 3,2 ali nad 4,2 je nezaželjen. Predlagajo, da se tolščoba nad 4,2 % ne obračunava, ker ne prenese ekonomičnosti za konzumno mleko. Neodgovarjajoči rezultati kontrol na »reduktazo« in s tem posledice neuveljavljene premije gredo v breme kooperanta. »B« kontrola je le začasnega značaja, ki jo je pospešeno zamenjati z »A« kontrolo. Pasemsko zamenjavo kakovostnih plemenskih živali so dolžni proizvajalci mleka urediti v dobi treh let in to postopno po letih od časa pogodbene proizvodnje mleka. Reja teličk, križancev za pleme, se proizvajalcem mleka ne dovoljuje, odklanja pa se tudi ostalim kooperantom. V letu 1967 moramo izboljšati pasemski sestav plemenske živine pri vsej čredi v kooperaciji za 8 %. V ta namen naj bi osnovali sklad rizika (izločitve) pri nabavi plemenske živine. Rejci proizvajalci mleka, ki ne bi izpolnjevali zahtev selekcije pasemske zamenjave in ostalih ukrepov, plačajo nastajajoče stroške pri selekciji oz. se jim lahko prekine pogodbeni odnos prodaje melka. Izvedli bomo v januarju in februarju 1967 pri kooperantih popis živine z namenom, ugotoviti spremembe in nihanja. Ob popisu fiksno programirati kategorije in čas nabave ter zamenjave plemenske živine. Velik poudarek je dati hribovskim predelom v nabavi sesnih in odstavljenih čisto-pasemskih teličk. Navedene predloge in sklepe dopolnjene posredujemo v razpravo in potrditev centralnemu svetu kooperantov. Grabnar Ludvik ^'ribrna'tya^ 5 KRIŽEM PO DELOVNIH ENOTAH KOOPERACIJSKO SODELOVANJE NA VRANSKEM Obrat Vransko si je zadnja leta zelo prizadeval, da bi kooperacijsko proizvodnjo čimbolj povečal in specializiral kmetije. Ta prizadevanja niso bila zaman in so rodila bogate uspehe. Od vseh 545 krav, ki jih je na našem obratu, je 138 sivorjave pasme, to je 25 %. V letih 1965 in 1966 so kooperanti kupili 90 krav in brejih telic in 24 mlajših telic. Prejšnja leta so to živino kupovali le dolinski kmetje. V lanskem letu pa so mnogo teh krav in telic kupili višinski kmetje. Več kooperantov je v dveh letih zamenjalo vso svojo živino z živino sivorjave pasme. Kooperant Zupan Ludvik iz Ločice je v enem letu kupil štiri breje krave. Najteže je prepričati za sivorjavo govedo tiste kooperante, ki nimajo še nobene živali in hočejo vztrajati pri svojih križancih. Predvsem so živino zamenjali tisti kooperanti, ki so se usmerili v proizvodnjo mleka. Specializiranih proizvajalcev mleka, ki imajo najmanj pet krav, je do sedaj enajst. Nekateri med njimi so kupili že molzne stroje in naprave za hlajenje mleka. Vsi naši kooperanti oddajo mesečno povprečno 23 hi mleka. Ta količina je vsak mesec skoraj enaka, varira le za okoli 500 litrov. Tak enakomeren odkup mleka je na trgu zelo zaželjen in ne dela obratu Mleko težav. Največji proizvajalec mleka je na našem obratu tovariš Brišnik Franc iz Prekope, ki proda mesečno povprečno 2600 litrov mleka in eno tele. Kmetje v višjih predelih so začeli pitati živino do teže 450 kg. Največja težava pri tem pitanju je premalo število čistopa-semske živine, zaradi česar morajo kmetje pitati križance. Te je treba pitati dalj časa, težko dosežejo izvozno kvaliteto in je zato njihova cena za 50 starih dinarjev nižja. Nujno je, da še ti kmetje čimprej zamenjajo pasemski sestav živine, ali pa kupujejo čistopasemska teleta od kmetov, ki prodajajo mleko, saj ti teleta prodajo čimprej, da lahko oddajo čimveč mleka. V naslednji tabeli je prikazana primerjava odkupa živine med letoma 1965 in 1966 (podatki za leto 1966 zajemajo obdobje od 1. 1. do 30. 11.). Obrat Vransko je kooperantom-živino-rejcem v teh letih prodal 11 motornih kosilnic BČS in 1 kosilnic »Alpina«, sami koperanti pa so si nabavili 10 motornih kosilnic. Kooperantom smo dali v uporabo pet traktorjev Steyer 18 KM, sedaj pa jih nameravamo odprodati. Pet kooperantov na našem obratu se bavi z rejo plemenskih svinj in merjascev nemške plemenite pasme. Te plemenske svinje in merjasce prodajamo po vsem Štajerskem. V lanskem letu smo prodali 87 plemenskih merjascev in svinj k. Mnogo svinjk so kupili naši kooperanti, da so čimprej prišli do te odlične pasme prašičev, ki je odlična za pitanje, saj dobro izkorišča krmo in hitro prirašča. Nekateri kooperanti so si zadnja leta uredili gospodarska poslopja, predvsem so si popravili hleve in jih uredili po nasvetu strokovne službe obrata. Nekateri kooperanti so prosili na obratu za posojilo za nabavo plemenske živine, popravilo gospodarskih poslopij in kmetijskih strojev. Posojilo so dobili iz hranilnih vlog, ki jih nalagajo kooperanti. Zato se strokovna služba na obratu trudi, da bi kooperanti čimveč vlagali na obratu in s tem pomagali svojemu sosedu in družbi. 1965 Odkup kom. 1966 Indeks 1965 Odkupljeno kg 1966 Indeks Pitano gov. 109 116 106 49.615 47.786 96 Dopit. gov. 74 188 254 29.400 54.395 185 Teleta 179 184 103 15.468 15.100 97 Krave za zakol 50 35 70 21.974 15.041 68 Ostalo gov. 17 25 147 6.560 11.285 172 Govedo skupaj 429 548 127 123.017 243.607 116 Pohanci Nabava 4.854 18.346 378 7.362 27.232 370 pleni, živine Mleko Krompir 49 65 130 104.920 42.000 238.970 70.616 228 168 Stanovanjska problematika Uža se konec prvega poslovnega leta hišnega sklada in že lahko vsaj približno ocenimo Uspehe in delo pri vzdrževanju stanovanjskih hiš in poslovnih lokalov. Ko bomo na sestankih hišnih svetov in zborih stanovalcev ter skupščini analizirali delo in aktivnost našega obrata in hišnih svetov, se bomo morali kritično dotakniti vseh pomanjkljivosti, ki so nastale v letu 1966. Vse to pa z namenom, da bo delo v letu 1967 bolj uspešno in da ne bomo ponavljali napak, ki so se dogajale letos. Z namenom, da pri skupščinah stanovalcev sodelujejo vsi stanovalci, želimo opozoriti na nekatera vprašanja, da se bodo stanovalci laže odločili in da bo vsakemu znan način dela in poslovanja. Že v začetku našega poslovanja smo obrazložili na sestankih vseh stanovalcev, kako se delijo stanarine. Prav tako smo natančno obrazložili v našem listu. Obrat je izdelal program investicijskega vzdrževanja za leto 1966 in dela v glavnem izvajamo po programu, katerega je potrdila skupščina stanovalcev in obratni delavski svet. Precej neizkoriščenih sredstev je ostalo, s katerimi razpolagajo hišni sveti, to pa ne zaradi tega, ker na stanovanjski hiši ni potrebno izvršiti raznih vzdrževalnih del, ampak predvsem zaradi tega, ker v posameznih stanovanjskih hišah še do danes ni hišnih svetov in je skrb za vzdrževalna dela prepuščena posameznikom, oziroma našemu obratu. Ni pa mogoče zahtevati, da naj bodo trije delavci obrata tudi organizatorji vseh vzdrževalnih del tekočega vzdrževanja pri tolikem številu stanovanjskih hiš. Ne bi želel ponavljati, katera so vsa dela tekočega vzdrževanja skupnih delov in naprav v hiši, ker smo to objavili že spomladi. Želim pa obvestiti vse stanovalce, da lahko izračunajo vsoto, katera je na razpolago hišnim svetom za vzdrževalna dela skupnih delov in naprav v hiši, če v hiši seštejejo stanarine za leto 1970 po pogodbi. 10 % od skupne vsote lahko uporabijo za tekoče vzdrževanje skupnih delov in naprav. Ta sredstva so na voljo hišnemu svetu s tem, da predloži obratu potrjene račune v izplačilo. V primerih, kjer teh sredstev ne bi mogli realizirati brez naročilnice, lahko naročilnico takoj dvignejo na obratu. V tistih stanovanjskih hišah, kjer so tudi poslovni lokali, pripada hišnim svetom še 10 % sredstev od najemnin tistega dela, ki se deli za vzdrževalna dela. Kakor smo to izdelali v lanskem letu, bomo tudi za letos obvestili hišne svete, koliko sredstev imajo na razpolago. Da bi pa ta sredstva koristili, je nujno, da hišni sveti že sedaj izdelajo program za letos in da istočasno upoštevajo sredstva, ki niso bila izkoriščena v lanskem letu. To je predlog našega obrata. Želimo pa, da s predlogi sodelujejo prav vsi stanovalci, da ne bi ostala ta sredstva neizkoriščena, ko stanovanjske hiše nujno terjajo popravila. Do skupščine stanovalcev bi morali tudi .razčistiti vprašanje, kako letos pobirati stanarino, da ne bi bilo zaostankov, kakor je to primer v letošnjem letu. Posamezna stanovanjska podjetja so to vprašanje rešila različno. Pri izbiri načina pa. bi morali stanovalci upoštevati, da večino stanovanj zasedajo stanovalci našega podjetja. Do sedaj se je vršilo pobiranje stanarine preko blagajn proizvodnih obratov za tiste delavce, ki so zaposleni v podjetju. Stanovalci, ki niso zaposleni v podjetju, so plačevali stanarino na posameznih obratih ali pa direktno s položnico na Hišni sklad. V stanovanjskih hišah, kjer so izvoljeni in aktivno delajo hišni sveti, je tudi stanarina redno odvajana. Precej je stanovalcev, predvsem tistih, ki so zaposleni v drugih delovnih organizacijah, nam pa dolgujejo stanarino tudi za več mesecev. Kljub opominom dolgov (Nadaljevanje na 6. strani) 6 Uh 'ttTnoi^oJ>\ Pokončni senik na farmi Zalog »Kmetijska preskrba» v Preboldu Pred dobrim mesecem smo po sklepu DS enote preselili sedež kooperacijske proizvodnje iz zadružnega doma v Preboldu v nove prostore na sedežu obrata v Latkovi vasi. To smo storili zaradi boljšega stika in večje koordinacije del. V sejni sobi zadružnega doma v Preboldu bo ostala blagajna, ki bo za kooperante odprta kot do sedaj. Prostore sedeža kooperacije in skladišče bomo dali v najem Savinjskemu magazinu, ki namerava razširiti vse premajhno trgovino, saj le-ta, edina v kraju, nikakor več ne ustreza potrebam, še manj pa željam kupcev. Do začetka spomladanskih del nameravamo na »landhofu« odpreti trgovino z orodjem, semeni, gnojili, krmili, skratka z vsem, kar rabita kmet in vrtičkar za proizvodnjo, pridelavo in pitanje. Sama adaptacija prostorov za bodočo »kmetijsko preskrbo« bo stala okrog 3,5 milijona starih dinarjev. Ta vsota nam sedaj dela preglavice, ker denarja še nimamo zagotovljenega. V trgovini bo zaposlen sedanji skladiščnik Jošt Ivan, ki bo vodil še naprej tudi skladišče za kooperante. V zelo težkih pogojih — v blatu in snegu — nam je uspelo postaviti novo, 9,78 hektarov veliko betonsko žičnico na kapelskem polju. Prodati nameravamo sedem malih traktorjev Steyr in več priključkov. Zaradi tega bomo morali preusmeriti pet ali šest traktoristov. Ob novi organizaciji del pa se odpira vprašanje: »Ali bo še potreben šef strojnega parka?« v. f. Stanovanjska (Nadaljevanje s 5. strani) še niso vsi poravnali, kar seveda otežuje normalno poslovanje. Hišni sklad posluje samo s sredstvi stanarin in najemnin. Da bi letos uredili tudi na tem področju normalno poslovanje je nujno, da se v vseh stanovanjskih hišah izvolijo hišni sveti z blagajniki in predsedniki. Stanarine bi lahko pobirali na naslednje načine: 1. V kolikor so stanovalci soglasni, da se organizira inkaso služba, potem bi morali stanovalci poleg redne stanarine plačevati še stroške inkasa, kar pa bi znašalo okoli 1,00 N-din mesečno. 2. Obstoji možnost, da še nadalje pobiramo stanarino preko blagajn naših proizvodnih obratov za vse delavce, ki so zaposleni v našem podjetju. Ostalim stanovalcem, ki ne želijo plačati na teh obratih, priporočam, da plačujejo stanarino s polož- problematika nico, poštnino pa plačajo sami. 3. V kolikor bodo izvoljeni hišni sveti še v tistih hišah, kjer jih do sedaj ni bilo, svetujemo, da sami odvajajo stanarino Hišnemu skladu. Nekateri hišni sveti so na svojih sestankih obravnavali način pobiranja stanarine in blagajniki teh hiš res redno odvajajo stanarino. Hišni sklad bo do skupščine stanovalcev pripravil predlog, kako bi bilo najceneje in najlaže pobirati stanarino. Želimo, da bi od stanovalcev prišlo čimveč sugestij, da bi tudi to vprašanje rešili v zadovoljstvo vseh stanovalcev. Vsekakor bo na sestankih hišnih svetov še več problemov, predvsem: kaj bo treba pri posameznih stanovanjskih hišah popraviti. Pričakujemo, da bodo hišni sveti zelo prizadeto izdelali predloge tudi za investicijsko vzdrževanje stanovanjskih hiš. Uranjek Mihael PISAR NA s / \ \ SUL A D išče: MOČNIH URMIL SULAD/SCE MINERALNIH QNOJIL Tloris bodoče »Kmetijske preskrbe« v Preboldu SI ŽELITE V ZIMSKEM ČASU RAZVEDRILA? Oglejte si veliko drsalno revijo v Ce» lovcu od 9. do 20. februarja 1967! Vse in-formacije dobite pri Izletniku v Celju. Zakaj stanovanjske pogodbe Na področju stanovanjske reforme pridvideva zakon o stanovanjskih razmerjih (Ur. list SFRJ, št. 11/66) v 44. členu, da je treba sedanje stanovanjske pogodbe zamenjati z novimi. Zakon predpisuje, da je treba stanovanjske pogodbe podpisati do 31. 12. 1966. Pri tem sodelujejo nosilci stanovanjske pravice in Hišni sklad. Tudi z etažnimi lastniki v hišah, katere upravljamo, bomo sklenili pogodbe o prispevku za tekoče in investicijsko vzdrževanje stanovanjske hiše. Delo v zvezi s podpisom pogodb je zelo zamudno kljub temu, da so bile pogodbe sestavljene pravočasno. Dopoldne smo našli malo stanovalcev doma. Če računamo, da opravljamo z 800 stanovanji in je pri podpisu ene pogodbe treba 15 minut, lahko izračunamo, koliko časa je za to potrebno. Podpisovanje pogodb smo že od začetka vzeli zelo resno, ker bi vsako odlaganje predstavljalo zamudo zakonskega roka in onemogočilo neprekinjeno delo. S podpisovanjem pogodb smo zaključili. Že na skupščini stanovalcev smo obrazložili, da bomo do konca leta 1966 podpisovali stanovanjske pogodbe. Stanovalci nas vprašujejo, zakaj je treba pogodbe podpisati. S podpisom pogodb se bodo nosilci stanovanjskih pravic in Hišni sklad dogovorili o pravicah in dolžnostih. Iz pogodb je razvidna višina stanarine od 1966. do 1970. leta. S 1. januarjem 1967 se bo povečala stanarina za eno četrtino razlike med stanarino za 1966. in 1970. leto. Kako si vsak stanovalec lahko izračuna, koliko bo plačal za stanovanje od 1. januarja 1967, želim prikazati z naslednjim primerom: Za stanovanje, točkovano s 70 točkami, 50 kvadratnih metrov stanovanjske površine in vrednostjo 3,185.000 S-din je bila stanarina leta 1966 53,08 N-din leta 1970 bo 99,54 N-din Izračun stanarine za vmesna leta je 99,54 — 53,08 = 46,46 novih dinarjev; 46,46 : 4 = 11,62 novih dinarjev. Stanarina za navedeno stanovanje bo od 1. januarja 1967: 53,08 + 11,62 = 64,70 N-din; leta 1968 64,70+ 11,62 = 76,32 N-din; leta 1969 76,32 + 11,62 = 87,94 N-din; leta 1970 87,93 + 11,62 = = 99,55 N-din. S podpisom pogodb bo sestavljena točna evidenca stanovanj, kar bo osnova za knjiženje. Šele takrat bo mogoče izdelati realen plan in program investicijskega in tekočega vzdrževanja. Stanovalcev ne bo mogoče preseljevati iz stanovanja v stanovanja brez njihovega soglasja. Stanovanjske pogodbe so izdelane v štirih izvodih. V izvodu, ki ga dobi stanovalec, je prepis zapisnika o točkovanju, drugi izvod ostane hišnemu svetu, tretji izvod dobi obrat, ki s stanovanjem razpolaga, četrti izvod pa dobi hišni sklad. Uranjek Mihael 7 St rokovni pogovori in nasveti Kaj lahko v kmetijstvu pričakujemo od linearnega programiranja Linearno programiranje je razmeroma mlada panoga uporabne matematike in se je razvila šele v zadnjih dveh desetletjih. Prvi začetki linearnega programiranja segajo neposredno pred II. svetovno vojno. Pravi razmah pa je linearno programiranje dobilo po letu 1952, ko je bil rešen prvi problem s tega področja z elektronskim računskim strojem. Kaj pravzaprav dosežemo z linearnim programiranj èm? Gospodarska organizacija deluje v sodelovanju pa tudi tekmovanju z drugimi sorodnimi gospodarskimi podjetji. Pri tem zasleduje gospodarske cilje; v skladu z obstoječimi okoliščinami in upoštevajoč uspehe drugih podjetij uravnava svoje poslovanje na način, ki se ji zdi gospodarsko najbolj uspešen. Glede na splošne pogoje in ukrepe drugih podjetij reagira tako, da bi dosegla nek gospodarski optimum. Pri iskanju takšnih optimalnih rešitev, zelo uspešno uporabljamo metode linearnega programiranja (metoda asigna-cije, metoda distribucije, meto- da simpleksa in metoda relaksacije). Prvi dve metodi uporabljamo za reševanje določenih problemov, medtem ko sta drugi dve splošnega značaja in jih lahko uporabljamo za reševanje raznih problemov linearnega programiranja. Za uspešno uveljavljanje linearnega programiranja je nujno potrebno razviti še vrsto drugih strokovnih disciplin, zlasti obra-tovno knjigovodstvo, organizacijo in pripravo dela, mehano-grafijo, dosledno evidenco, hkrati pa tudi samo tehnologijo proizvodnje. Po svojem značaju je linearno programiranje kvantitativna metoda, njene naloge pa lahko realiziramo le z uporabo napredne matematične tehnike in razvite elektronske računske mehanizacije. Linearno programiranje uporabljamo zlasti v primerih, kjer se lahko predvidi ukrepanje, ki naj bi bilo s kakega stališča optimalno. Navajamo nekaj posebno značilnih in pogostih možnosti uporabe linearnega programiranja pri iskanju optimalnih gospodarskih odločitev v kmetijstvu: — problem racionalne prehrane v živinoreji; ' — iskanje ekonomsko optimalne uporabe umetnih gnojil v poljedeljski proizvodnji; —- problem optimalne razporeditve in izkoriščanja kmetijske mehanizacije; — problem organizacije notranjega transporta; — iskanje ekonomske in organizacijske vskladitve v kompleksu poljedeljstvo — živinoreja — predelava. Uporaba metod linearnega programiranja v kmetijstvu je zelo široka, vendar pa so vidnejši rezultati v Sloveniji doseženi le v iskanju optimalnih krmnih obrokov v živinoreji. S temi problemi se ukvarja biro za operacijske in tržne raziskave v Ljubljani, ki mu je v posameznih kmetijskih delovnih organizacijah uspelo znižati stroške prehrane pri proizvodnji mleka od 10 do 20 S-din po litru, pri pitanju govedi pa od 50 do 180 S-din za 1 kg prirasta. Ker kmetijski kombinat Žalec za to delo še nima potrebnih specializiranih strokovnih kadrov, nam omenjeni biro po pogodbi pripravlja izračune optimalnih krmnih mešanic in obrokov za posamezne vrste živine. Prvi rezultati so pokazali, da so obstoječe krmne mešanice za kooperacijsko proizvodnjo piščancev po zahtevani biološki vrednosti in ceni že optimalne. Ni torej slučaj, da so v letoš- Nov način siliranja krme Pod tem naslovom smo v zadnji številki »Hmeljarja« pisali o pripravi krme, danes pa, kakor smo obljubili, nekaj besed o izgubah, krmljenju in o možnosti uvedbe takšnega načina siliranja pri nas. Četrta košnja lucerne, ki smo jo silirali po sistemu vacuum, je imela v zelenem stanju naslednje vrednosti: Suha snov 16,26 % PB (prebavljive beljakovine) 1,99 n'n SV (škrobne vrednosti) 7,43 % V sedmem tednu smo silos odprli in začeli krmiti. Kravam smo dali lucernino silažo po volji. Požrle so jo povprečno 29,3 kilogratne na dan. Silaža je imela naslednje vrednosti: PH 5,1 % Mlečna kislina 1,75 % Maslena kislina 0 % Ocetna kislina 1,47 % Suha snov 45,86 % PB 5,42 % SU - 17,84 % Uvele lucerne je bilo 64.817 kg Zrele silaže je bilo 63.644 kg Iz jasli odpeljane, ki jo živali niso požrle 3.761 kg Preračunano na 1 kg SS imata zelena in uvela silirana lucerna sledeče vrednosti: 1 kg SS ima PB SV Zelena lucerna 12,2 45,7 Silaža uvele lucerne 11,2 38,9 Kot vidite, so izgube majhne. Žival krmo rada žre, saj so jo krave molznice razmeroma veliko požrle v dnevnem obroku. V obroku, ki so ga dobile, je bilo preveč PB. Namreč že samo beljakovinsko razmerje je pri lucerni ozko. Po sistemu vacuum lahko siliramo vse vrste krme. Na ta način lahko, oziroma moramo, delati manjše enote (silose). To pa zato, da krmo, ki smo jo razkrili, čim hitreje pokrmimo. Kup zloženih bal v Podlogu je meril 9 X 14,5 X 2,9 m. Da smo kup »zavili« v ponjavo, smo porabili okrod 350 m2 plastične ponjave. V kupu je bilo 378,5 m3 krme. 1 m3 je tehtal 171,8 kg. En m2 ponjave zadostuje pri tem načinu in pri lucerni za 185 kg krme. Po sedanjih izkušnjah in podatkih, ki jih imamo, bremeni ponjava in vse ostalo (cevi, zadrga) 1 kg 50% vlažne lucerne z 1,8 S-din, če ponjavo uporabimo samo enkrat. Ostalo nam je še vprašanje, kako lepiti male luknje, ki jih napravi krma in tudi delavec, ki ponjavo pologa. Različni lepilni trakovi, ki jih poznamo, niso obstojni na vlagi. Skalin B. — Marovt J. njem letu doseženi vidni uspehi v tej vrsti proizvodnje. Gotovo ima za takšen rezultat poleg ostalih pogojev, precejšnjo zaslugo tudi ekonomsko racionalna prehrana. Kljub širokim možnostim aplikacije metod linearnega programiranja v kmetijstvu, ne moremo rešiti na ta način vseh dogajanj v kmetijski proizvodnji. Dejstvo, da so odstopanja v obračunskih kalkulacijah posamezne vrste proizvodnje med našimi obrati zelo velika, bi jih bilo mogoče odpraviti tudi z drugimi organizacijskimi prijemi in izboljšavami. Za ilustracijo gornjega, navajamo lastne cene direktnih stroškov po kg prirasta govedi v pitanju: a fO O tj ^ ^ > £\V?/\ dsi mi Wa sé$ ü?/A\ Wa SÉ3 Srečno in uspešno novo leto 1967 želijo občanom Skupščina občine Žalec Občinski komite ZKS Žalec Občinski odbor SZDL Žalec Združe j e borcev NOV občine Žalec Občinski komite ZMS Žalec Občinski sindikalni svet Žalec Srečno9 zdravo in uspešno leto 1967 želijo bralcem Inštitut za hmeljarstvo Žalec Hmeljna komisija Slovenije Uredništvo »Hmeljarja« »Hmeljar« izdaja Centralni delavski svet. Ureja uredniški odbor: predsednik: Karel Kač; člani: Plas-kan Vlado, Jeriček Zlatko, Janič Vinko in Janše Jože. Urednica strokovne priloge, dipl. ing. Kač Miljeva. Glavni in odgovorni urednik ing. Vybihal Vili. — Uredništvo je na upravi KK Žalec. List izhaja mesečno. Letna naročnina 12 N-dinarjev. Rokopisov ne vračamo. — Tisk in klišeji »Celjski tisk« Celje. VZGOJA NOVIH SORT HMELJA PRI NAS V novembru 1966. leta je razširjen strokovni kolegij Inštituta za hmeljarstvo obravnaval problematiko in perspektivo žlahtenja hmelja pri nas. Za uvod smo podali tudi retrospektivni pregled dosedanjega dela, s katerim vas seznanjamo smatrajoč, da je zanimiv za vsakega hmeljarja. V Sloveniji gojimo le eno sorto hmelja »Savinjski golding«, ki je angleškega porekla, vendar se je pri nas v 80 letih aklimatiziral. S to sorto je slovensko hmeljarstvo, predvsem savinjsko, zaslovelo. Naš hmelj je znan in cenjen po svetu. Savinjski golding se odlikuje zlasti po žlahtni aromi, ni osemenjen in vsebuje relativno precej humulona, ki je v zadnjem času bolj in bolj merilo pivovarniške vrednosti hmelja. Savinjski golding daje srednje pridelke in je precej odporen proti peronospori. V sorazmerno kratkem času se je razširil in izpodrinil prej gojene sorte. Stalno vegetativno razmnoževanje pa sčasoma negativno vpliva na proizvodne in kvalitetne karakteristike hmelja in tako povzroča savinjski polding v zadnjem času več in več skrbi tako trgovini kot proizvajalcem. Savinjski golding ni zelo plastična sorta, se namreč slabo prilagaja na različne klimatske in talne pogoje. Zato že v prvih poznanih navodilih o hmelj ar j e-nju pri nas pišejo, da moramo izbiri tal in lege posvetiti precej pozornosti, če hočemo imeti s hmeljarjenjem uspeh. Prav tako zahteva trud in dobro nego rastlina in to od rezi do spravila pridelka. V najboljših pogojih se je savinjski golding odlično držal in umnemu hmeljarju bogato poplačal njegov trud. V zadnjem času pa je »savinjska roža« vedno manj deležna tiste pozornosti, ki jo zahteva. Časa in delavcev je manj, proizvodnja je draga. Vse to sili hmeljarja, da teži k pocenitvi proizvodnega procesa, da poenostavlja proizvodne ukrepe ali jih ne opravi v optimalnih rokih. Zato morajo bolj in bolj stroji v hmeljišče, predvsem tam, kjer ni delovne sile in kjer imamo velike površine pod hmeljem. Težnja po poenostavitvi in pocenitvi proizvodnje je bolj živa kot kdaj koli poprej. Nekateri postopki za pocenitev so primerni in jih tudi savinjski golding prenese kot na primer strojna rez. Uvajanje takih ukrepov v prakso je modernizacija proizvodnje. Študij teh postopkov je tudi predmet raziskovalnega projekta »Nova tehnologija v hmeljarstvu«. Poleg te pa nastopa v naši praksi še druga poenostavitev proizvodnje, ki ni rezultat raziskovanj, temveč neznanja malomarnosti, pomanjkanja delovne sile. Na tako poenostavitev proizvodnje, kot so slabi talni pogoji, obdelava ob nepravilnem času, trganje trt itd., pa je naša sorta, savinjski golding, izredno občutljiva. Tudi vremenski pogoji močno vplivajo, suša ali moča zmanjšujeta pridelek, na mokrih legah pa moča v nekaj letih celo uniči nasad. Posledica vsega tega so majhni pridelki in prazna mesta. Predvsem v moderni proizvodnji v velikih kompleksih in v široki razdalji pa zahtevamo od vsakega sadilnega mesta, da nam da čim več. Če opazujemo nasade goldin-ga vidimo, da so nekje bujni, krepki, zelo rodni, medtem ko so drugod šibki. Pa tudi rastline v istih nasadih so različne. To daje vtis, da so rastline, čeprav iste sorte, med seboj različne in da je potrebno za sadike odbrati najboljše — jih selekcionirati. Težnja po izboljšanju našega hmelja — savinjskega goldinga in po novi sorti, ki bi bila boljša od savinjskega goldinga, je že dolgo živa. Že pred zadnjo vojno so se zavedali, da bi bilo potrebno žlahtenje savinjskega goldinga, vendar se dela niso lotili v večjem obsegu. Edino posamezni hmeljarji so v svojih hmeljiščih nadomeščali odmrle in slabe rastline z boljšimi. Po vojni je bil leta 1946 pri Hmeljarski zadrugi »HMEZAD« ustanovljen strokovni oddelek, ki je začel tudi z žlahtnenjem hmelja. Odbirali in opazovali so goldingo-ve različke, predvsem na pridelek. Tudi križali so razne sorte hmelja, da bi vzgojili rodovit-nejši, kasnejši hmelj, ki naj bi imel slične kvalitetne karakteristike kot Savinjski golding. Poskušali smo tudi z kolhici-nom in toplotnimi šoki, da bi pridobili boljše različke savinjskega goldinga. Z ustanovitvijo Inštituta za hmeljarstvo v Žalcu, leta 1952, se je delo na žlahtnenju hmelja razširilo. Predvsem smo poglobili masovno in klonsko odbiro savinjskega goldinga. Žlahtne-nje s križanjem si je zadalo za nalogo, izboljšati savinjski golding, ki je predstavljalo tudi izvorni material za križanje. Zato so odbrani potomci bili podobni savinjskemu goldingu, nekateri pa so prevzeli divje oblike od očeta divjega hmelja. Odbrani križanci so bili slabo prilagodljivi in so v raznih letih dajali zelo različen pridelek in kvaliteto. V letu 1960 je bil končan program križanj savinjskega goldinga z divjim hmeljem. Bila sta odbrana dva križanca, ki sta se odlikovala z večjim pridelkom, vendar sta pozneje pokazala, da nimata dovolj velikih pridelkov v manj ugodnih letih. V letu 1961 smo začeli z novim programom žlahtnenja hmelja s križanjem, ki smo ga v marsičem spremenili od prejšnjega, a upoštevali tudi ugotovitve in rezultate dotedanjega vztrajnega in napornega dela na vzgoji novih sort pri nas. Cilj novega programa križanja so sorte, ki so različne po času zorenja, odporne na peronosporo, primerne za strojno obiranje, z VELIKO količino smol, predvsem humulona in polno, čisto žlahtno aromo. Zato je potrebno izbrati roditelje in metode križanja. Roditelje moramo izvrednotiti. Ženske rastline za vzgojo križancev (hibridov) poznamo, saj jih gojimo v hmeljiščih. Vključujemo vedno nove sorte, zato moramo stalno proučevati Sortiment. Moške rastline moramo saditi po plodovih, zato jih moramo prej izvrednotiti s progenim testom, ki je ena osnovnih metod v našem programu križanj. Najprej moramo moške rastline zbrati in izbirati. Moške rastline hmelja rastejo pri nas le divje in podivjane. Različke divjega hmelja zbiramo na eni parceli, jih opazujemo in določamo njih vpliv na lastnosti potomcev. Divji hmelj v Sloveniji, tako razprostranosti kot različ-ki, ni raziskan. Za potrebe žlahtnenja bi bilo to nujno potrebno. Znani žlaht-nitelj prof. Salmon v Wyen v Angliji je nabiral za svoja križanja divji hmelj po Italiji in Ameriki in je tako vzgojil sorte z različnimi, a želj enimi lastnostmi, saj je imel dokaj različen izvorni material. Nadaljna metoda, za katero smo smatrali, da jo moramo vključiti v naše delo je metoda poliploidije. Ce rastline tretiramo s kolhicinom (alkaloid iz jesenskega podleska), dobimo tetraploide, ki imajo utrjene žlahtne lastnosti materine rastline in nam zato lahko skrajšajo postopek vzgoje nove sorte. Križanje hmelja je treba spremljati s proučevanjem genetske slike roditeljev in potomcev. Zaradi boljše kontrole rezultatov pri vzgoji novih sort smo izdelali opazovalne sheme in zasledujemo podatke na robno luknjavih karticah. Za uspešno vzgojo novih sort pa smo morali proučiti tehniko križanja, kontrolo kaljivosti cvetnega prahu, vzgojo sejančkov, postopek za izboljšanje kaljivosti semena, metodiko citoloških raziskovanj itd. Pugelj Blažena, dipl. ing. agr. WÈ K7 /fk KZ W mM /4 TT ,/i » MERILO ZA PRAVILNO IZRIRO GNOJIL Tla Savinjske doline so naplavina Savinje in številnih pritokov, ki so prinašali material iz zelo raznolikega zaledja, apnenega ali kislega. Zato je podlaga tlom različna: prodnata, ilovnato glinasta in glinasta, ima pač lastnosti hribin, od koder je bila odnešena. Tlom, ki so nastala na taki kisli ali apneni podlagi, daje podlaga deloma svoj značaj. Tako so tla že po postanku lahko kisla, nevtralna ali apnena. Svoje prvotne lastnosti so tla zadržala, ali pa jin počasi spreminjajo. Predvsem različna obdelava tal, mešanje tal z organskimi ostanki odmrlih rastlin, ali z organskimi in mineralnimi gnojili, zračenje ali tlačenje tal, pospeševanje mikrobiološke aktivnosti v tleh, ali tudi zadrževanje teh procesov, gibanje vlage, zraka in toplote v tleh, močno vplivajo na fizikalne in kemijske lastnosti v tleh in spreminjajo tudi reakcijo. Rastline same so dober indikator kislosti tal, predvsem na nekultiviranih ali slabo kultiviranih tleh. Ugodna reakcija tal za večino kulturnih rastlin je pH 6 — 7. Rastline, ki so manj zahtevne in dobro uspevajo na lahkih, bolj kislih tleh so: krompir, koruza, rž, oves, ajda, nekatere krmne rastline. Zahtevnejše rastline, ki najbolje uspevajo na nevtralnih tleh so: pšenica, pesa, vse stroč- nice, večina oljnic in predivnic, sladke trave, hmelj in razne sadne vrste. Vinska trta pa najbolje uspeva na alkalnih tleh. Želimo, da rastline dobro izkoriščajo hranila iz tal in iz gnojil, s katerimi gnojimo tla. Poleg vrste tal, talnih in atmosferskih prilik, je za izkoriščanje hranil zelo pomembna tudi reakcija tal. Na tleh, kjer je poleg zadostnih količin humusa, dušika, fosfora, kalija in mikroelementov, za rastline ugodna tudi reakcija, dosegamo visoke in stabilne hektarske pridelke. Reakcijo v tleh lahko popravljamo in uravnavamo tako, da gnojimo s kislimi ali bazičnimi gnojili, ali apnimo. Na tleh, ki imajo kislo reakcijo, gnojimo s fiziološko bazičnimi gnojili — apnenimi gnojili, lahko pa tudi apnimo. Na tleh z optimalno nevtralno pH vrednostjo gnojimo izmenoma z bazičnimi in kislimi gnojili. Rastline lahko sprejemajo posamezna hranila le ob za njih ugodni stopnji kislosti tal. Pri izbiri gnojil in načrtnem gnojenju, upoštevamo, da je na kislih tleh sprejemanje fosfatov manjše, ker se ti deloma vežejo na železove in aluminijeve okside, ki so v tleh. Pri zmanjševanju kislosti tal se veže večji del fosfatov na delce gline in je tako rastlinam na razpolago. Na apnenih tleh del fosfatov veže apno, vendar se ti počasi sproščajo. Obstaja nevarnost, da v enih ali v drugih tleh prihaja do inaktivacije posameznih fosfornih gnojil in tako je potrebno pri odbiri posameznih gnojil upoštevati reakcijo tal. Velike količine kalcija v tleh zmanjšujejo absorpcijo kalija in obratno. To je odvisno od vrste tal, iz kakšne osnove tla izhajajo in od procesov, ki se dogajajo v tleh. V tleh z nizko pH vrednostjo (pH manjši od 5) in pri zelo alkalnih tleh tudi nitri-fikacija pada. Mikroorganizmi, ki sodelujejo pri teh procesih, so zelo občutljivi na močno kislo pa tudi alkalično reakcijo. Za nekatera področja: KK Žalec, KK Šentjur, KZ Mozirje, del KZ Šoštanj, smo pripravili karto, ki kaže stopnjo kislosti tal. Karta je izdelana na osnovi analiz, ki smo jih naredili ob izdelavi pedološke karte, je orientacijska in lahko služi kot osnova za izbiro gnojil za posamezna področja. Podrobnejšo sliko za vsako posamezno parcelo nam da analiza zemlje. Pri izdelavi vsakega načrta za gnojenje, moramo upoštevati poleg ostalih podatkov, tudi reakcijo tal. Samo na tej osnovi se odločimo za pravo vrsto gnojil, ki bodo nudila vse potrebno rastlinam za rast in razvoj. Priloga — 2 T-V—~ Avtor: MILAN VERONEK BELA MEDENA DETELJA-MELIORATIVKA O beli medeni detelji (Melilotus alba) smo v Hmeljarju že pisali. Vendar ne bo odveč, če ji posvetimo še nekaj vrstic, saj to brez dvoma zasluži. Pomislimo na njeno skromnost glede tal in podnebja in poleg tega še na velike hektarske pridelke kvalitetne krme! Bela medena detelja je srednje zgodnja, pomladanska poljščina, koševina, uvrščena med meliorativke, to je rastline, ki s svojimi močnimi koreninami zemljo ugodijo, zboljšajo njene fizikalne lastnosti in jo napravijo rodovitnejšo. Lahko jo uporabljamo tudi za zeleno gnojenje, za živino pa je odlična krma in se dobro silira. Bela medena detelja je dvoletna rastli- na, ki že v prvem letu požene močno razvejano steblo s številnimi sočnimi listi od vrha do tal. Listi so triperesni, jajčaste oblike in na robovih nazobčani. Cveti v drugem letu in v grozdih od spodaj navzgor. Če jo pustimo da cveti, zraste zelo visoko (do 2,5 m) in močno oleseni. Cvet je droben in bel. Sejemo jo konec marca ali v začetku aprila, takoj za jarinami dva do tri cm globoko. Zemljo globoko preorjemo že v jeseni. Potrebna količina semena za setev je 20 do 25 kg na hektar. Pred setvijo, to je ob pripravi zemlje za setev, lahko po potrebi gnojimo s fosfornimi in kalijevimi gnojili. Njih učinek se vidno odrazi v povečanem pridelku. Na Inštitutu za hmeljarstvo smo jo najprej poskusno sejali v hmeljišče za zeleno gnojenje. Zaradi počasne rasti po setvi se je v prvem letu kljub precejšnji zapleve-ljenosti hmeljišča obdržala, v naslednjem letu pa je zaradi košate in bujne rasti s hmeljem kar preveč tekmovala. Dobre lastnosti bele medene detelje so nas spodbudile, da smo jo sejali kot čisti posevek na Kmetijskem kombinatu Tabor in v drugem letu pridelali nekaj semena, tako da smo lahko s preiskušanjem nadaljevali. V letu 1966 so jo na našo pobudo in pa ker so jo sami spoznali, ponovno zasejali na Kmetijskem obratu Tabor na površini 0,49 ha. Namenoma smo izbrali predhodno iz-krčeno hmeljišče s slabimi prevlažnimi talnimi prilikami, kjer hmelj ni najbolje uspeval. Hoteli smo jo preiskusiti v kolikor se da, slabih rastnih pogojih. Hkrati pa nameravamo konec drugega in v tretjem letu ugotavljati njen meliorativni učinek. Sejali smo jo 4. aprila na široko in porabili 24 kg semena na ha. Seme je enako- merno kalilo in rastlina je lepo vzniknila, 16. maja je imela razvite tri liste. Takrat smo tudi dognojili s 100 kg kalkamona na hektar za »start« kot temu pravimo. To je bilo vse gnojenje, s fosfornimi in kalijevimi gnojili nismo dognojevali. Močna zapleveljenost njive nas je silila k uporabi herbicidov. V ta namen smo 30. maja preiskusili: legumex M, legumex D,, aretit in dynotox. Učinek je bil naslednji: Med legumexom M in D ni bilo razlik. Plevele sta uničila, prizadela pa sta tudi medeno deteljo, tako da je v prvem letu namesto dveh, dala le eno košnjo. Aretit detelje ni poškodoval, na plevele, ki so že bili v stadiju razraščanja, pa tudi ni po- sebno deloval. Najbolje se je obnesel dy-no'tox, čeprav je posmodil zgornje liste bele medene detelje in delno mlajše šibkejše rastline. Po škropljenju se je hitro in celo močneje obrastla, kot neškroplje-na. Uničil je tudi večino plevela. Manj prizadeti so bili le tisti, ki imajo na listih močan poprh in se jih škropivo ni prijelo. Uporabili smo 12 kg dynotoxa na ha. Prepričani smo, da jo pleveli v prvem letu ne bi zadušili. Poudariti pa moramo, da četudi ne bi škropili z dynotoxom, ji je škropljenje občutno povečalo življenjski prostor in s tem pridelek. Prvo košnjo smo opravili 8. julija, kar pa je bilo za 10 do 14 dni prepozno. To se vidi iz rezultatov kemične analize vzorca, ki smo ga vzeli 5. julija. Del pridelka smo hoteli silirati, zato smo s prvo košnjo nekoliko počakali; ker ni bilo na razpolago manjšega silosa, do siliranja ni prišlo. Ugotavljali smo pridelek zelene mase na kvadratni meter in natehtali 4,5 kg z vlago 83%, kar daje na hektar okoli 43.000 kg sveže detelje ali 8.000 kg posušenega sena. Ker je bila prva košnja prepozna, je detelja po njej slabo odganjala. Zato so se v večji meri razrasli pleveli, zlasti pirnica. Druga košnja je bila 10. septembra in je dala skupaj s prvo po podatkih Kmetijskega obrata Tabor 8.600 kg suhega sena na hektar. Vzporedno in za kontrolo smo na manjši površini posejali nekaj bele medene detelje tudi na Inštitutu. Njivo smo preorali spomladi in posejali 25 kg semena na ha. Z umetnimi gnojili nismo dognojevali. Tudi s hlevskim gnojem ne. Na tej površini smo pozneje ugotavljali najprimernejši čas košnje. Kosili smo pasove v presledkih po štiri dni. Detelja je po košnjah v zadnji dekadi junija ponovno dobro odgnala, tako da je bila druga košnja v sep- tembru po pridelku enaka prvi. Po kasni prvi košnji, 20. julija, detelja ni več odgnala. Pridelek smo ugotavljali na kvadratni meter in nakosili povprečno 2,5 kg zelene mase z 83,14 % vlage. Orientacijsko smo zasledovali gibanje surovih vlaken in beljakovin z ozirom na staranje. V času, za katerega smo smatrali, da je detelja primerna za košnjo, smo jemali vzorce in jih dali v kemično analizo. Rezultati analiz bele medene detelje v primerjavi z naključno izbranimi analizami lucerne so razvidni iz naslednje tabele: 13 > O u a rO O >o Čas košnje P< O a Ù s C/D 13 o >7) fi o" o" o* B. m. det. 24. 6. 66 7.42 26.91 19.69 4.53 B. m. det. 2. 7. 66 7.04 26.17 19.11 4.19 B. m. det. 5. 7. 66 6.47 27.38 18.04 3.29 B. m. det. Tabor 5. 7. 66 6.65 31.61 16.73 3.29 Lucerna 9. 6. 7.20 25.52 14.65 2.56 Lucerna 12. 7. 6.73 28.03 13.26 2.31 Lucerna 20. 8. 8.90 31.51 18.87 1.32 Lucerna 27. 8. 9.30 31.21 20.58 2.15 Kemične analize vzorcev so potrdile že navedeno mnenje, da je bila prva košnja v Taboru prepozno opravljena. Će jo primerjamo s prvo košnjo v Žalcu vidimo, da je odstotek surovih vlaken večji za 4,70, odstotek beljakovin za 2.96 in maščob za 0.76 manjši, kar pomeni, da je začela izgubljati na hranilni vrednosti in leseneti. Če primerjamo prve tri analize med seboj, zasledimo pri košnjah v juliju tendenco staranja. To pa je prav zadnji čas, ko moramo belo medeno deteljo prvič pokositi, če hočemo dobiti kvalitetno krmo in ji omogočiti ponovno odgajanje, ter tako pridobiti še eno košnjo. Na splošno rečeno, velja za medeno deteljo podobno kot za lucerno in druge detelje, da več nakosimo, če prvič bolj zgodaj kosimo in rastlini omogočimo, da se za drugo košnjo prej in hitreje okrepi. Kemične analize lucerne navajamo le za primerjavo in lažjo ocenitev hranilne vrednosti bele medene detelje, ki prav v nobeni stvari ne zaostaja, v odstotkih maščob pa krepko prednjači. Naj še dodamo, da je analizirana lucerna bila v polni rodnosti t. j. v drugem letu in dala lep pridelek okroglo 10.000 kg sena na hektar. Podatkov o pridelkih za belo medeno deteljo v drugem letu rodnosti žal nimamo, ker smo jo v kratki dobi preiskušanja (3 leta) in še to mimogrede, enkrat pridelovali za seme (v svet puščamo drugo košnjo). Lahko pa povemo, da spomladi odžene krepko in med prvimi, ter da več košenj. Okrog medene detelje je še precej odprtih vprašanj, saj je pri nas manj znana, najdemo jo le kot samorastno. Zaradi značilnega vonja po kumarinu, ki ga vsebuje, in košate rasti, jo je kaj lahko spoznati. S stališča hmeljarstva nas bela medena detelja zanima kot melioritivka in bomo s poskusi v tej smeri nadaljevali. Njeno krmno vrednost, ki smo jo zasledovali vzporedno, pa bi morali preiskušati v ži-vinoreji._________________ Priloga — 3 Bela medena detelja Za tla z različno reakcijo so primemav spodnji razpredelnici navedena gnojila: PH Dušikova gnojila Fosforna gnojila Kalijeva gnojila 4 — 5.5 apneni dušik čilski soliter kalcijev nitrat nitromonkal tomaževa žlindra mikrofos- hiperfosfat pelofos kalijeva sol patentni kalij 5.5 —6.5 apneni dušik čilski soliter kalcijev nitrat nitromonkal tomaževa žlindra superfosfat mikrofos (v kombinaciji s super fosfatom na vlažnih tleh kalijeva sol patentni kalij 6.5 — 7 čilski soliter kalcijev nitrat nitromonkal amonijev sulfat superfosfat tomaževa žlindra kalijeva sol kalijev sulfat patentni kalij Mešana in kompleksna gnojila prilagajamo tlom z ozirom na komponente posameznih hranil v njih. DOLINAR MILAN dipl. kmet. ing. SAJENJE HMEIJA Pred nekaj leti smo na novo zasejali hmeljišča le s sadikami — zadnja leta pa prevladuje sajenje z ukoreninjenci. Kakšna mora biti sadika za sajenje na stalno mesto ali za ukoreninjenje, je že bilo in še bo govora. V tem sestavku želimo obširneje pisati le o samem sajenju na stalno mesto. Zemljo pripravimo za sajenje s sadikami kot z ukoreninjenci enako. V obeh primerih moramo skopati ustrezno jamo, za sadike za dolžino lopate, za ukoreninjence so 5 do 10 cm globlje — torej vsaj 30 cm globoko. Širina jame ustreza širini delovnega orodja — lopate. Pred sajenjem navozimo na njivo zrel kompost ali star, dobro uležan hlevski gnoj. Ce uporabimo hlevski gnoj pri sajenju, je posebno važno, da ne pride v preveliki količini neposredno do sadike ali ukoreninjenca. Pred sajenjem hlevski gnoj zmešamo z zemljo in ga šele nato uporabljamo. Kompost trosimo kar z voza ali prikolice tako, da trije delavci: eden levo, drugi desno in tretji zadaj z lopatami (če uporabljamo kompost) ali z vilami (če uporabljamo zrel hlevski gnoj), mečejo gnojilo tik jame. Vsaka količina — lopata komposta ali vile hlevskega gnoja — naj ne pade na dno jame, temveč naj del ostane zunaj. Pri sajenju še vedno delamo napake; več je teh na družbenih posestvih, ker se delavci stalno menjajo, manj v kooperacijski proizvodnji. Najusodnejše napake so glede globine sajenja. Pri sajenju moramo oskrbeti delavce z ustreznim orodjem: motiko in lesenim križem v obliki črke T, kjer je en krak dolg le 5 do 7 cm, ostala dva pa 20 cm. V sredini je zvrtana luknja, kamor vstavimo klin, ki je 6 cm dolg. Krajši krak križa služi za določanje smeri sajenja. Tega postavimo tako, da se dotika količka, ki označuje sadilno mesto. Druga dva pa morata ležati na zemlji na robu jame in določata nivo zorane njive. Sadika mora biti potaknjena točno pod klin, v križu ali tik zraven klina do globine, ki jo ta določa. Gornji venec očes mora biti ob koncu klina. Neenako, na dolgo poševno odrezani vrhovi sadik povzročajo neenako sajenje kljub uporabi sadilnega križa. Sadilci morajo upoštevati, da so sadike neenako rezane, zato mora biti zgornji venec očes in ne vrh sadike tako globoko pod površino, kot določa klin sadilnega križa. Sadilec najprej zasuje jamo z mešanico zemlje in komposta, ki je ob njem že pri- pravljen do globine 10 cm pod nivojem zorane njive. Nato postavi križ, kot že opisano in potisne v sipko mešanico komposta in zemlje pravilno obrnjeno sadiko do globine, ki jo določa klin na sadilnem križu. Zemljo pritisne ob sadiko, ki jo poševno nagne proti količku. Ko ugotovi, da je globina pravilna, zasuje vrh sadike s sipko zemljo tako, da ostane na površini še 2 cm globoka jamica. Plitko sajen hmelj se v sušni pomladi izsuši, zato nerad ali slabo odganja. Korenine so preveč na površini zemlje, zato jih pri obdelavi mnogo uničimo: štor hira in ne daie ustreznih pridelkov. Globoko saien hmelj v slabi, nestrukturni zemlii v mokrih letih, posebno če je pozno saien, ne vznikne: sadika zgniie ali strohni. Poleg tega je pregloboko sajen hmelj težko odkopljiv, kajti odkopati ga je treba do prvega venca očes. Zakaj je enakomerna globina sajenja tako važna? Še važnejše je enakomerno sajenje v hmeljiščih, kjer strojno odkopavamo in režemo. Iz zgornjega venca očes se razvije vrh štora. Stroj reže vedno na isti globini. Plitko sajenje pri tem »obglavi«, odkopal-nik pa izruje. Tako je na mehaniziranih obratih pri neenakomerni globini sajenja več in več praznih mest. Praviloma sadimo v vsako jamo po eno krepko in zdravo sadiko. Le če so sadike šibke ali če pozno sadimo, po dve, točno v vrsti. Če sadimo po dve sadiki v vsako jamo, v drugem letu ob rezi šibkejšo odstranimo. Sajenje z ukoreninjenci, kot že omenjeno, zahteva globljo jamo: prvič zaradi korenin, ki »podaljšajo sadiko« in drugič, ker mora priti zgornji venec oči globlje. Korenine se namreč pri sajenju upognejo in ko se izravnavajo, dvignejo ukoreninje-nec višje, kot pa bi morali biti zgornji venec ači na enoletnem lesu. Ukorenin jence sadimo torej 8 do 10 cm pod nivojem zorane njive. Rastline, ki jih potem, ko se zemlja vsede, korenine ne dvignejo s prvo rezjo, popravimo na željeno višino. Če sadimo ukoreninjence, ne zasujemo jam, preden ne položimo vanjo rastline. Zemljo pomešamo s kompostom, sproti nasipamo zemljo, večkrat potresemo, da zemlja napolni tudi prostore med koreninami in pod sadiko. Sajenje z ukoreninjenci ima prednost pred sajenjem s sadikami. Že prvo leto dosežemo ž ukoreninjenci večji pridelek. Drugoletni nasad pa je že polnorodni. Investicije se nam na ta način hitreje poplačajo. Ni se treba bati, da bi zaradi zgodne rodnosti nasad prej dotrajal. »Trajanje« nasada je odvisno od povsem drugih činitelj ev. V nasadu z ukoreninjenci imamo manj praznih mest. Pri širokih medvrstnih razdaljah je vsako prazno mesto še pomembnejše, ker v večji meri zmanjšuje pridelek kot pri manjših razdaljah. Za dobro uspevanje hmelja, bodisi zasa-ienega s sadikami ali ukoreninjenci, je važen tudi čas sajenja. Lahko bi rekli, da sajenje ni nikdar prezgodnje. Prej ko bo v zemlji, prej se bo usedla in prej bo sadika ali ukoreninjenec usidran na pravem mestu. Vse rezerve, ki jih ima sadika — še več pa ukoreninjenec — bodo ob ugodnem vremenu spomladi takoj na razpolago za ugodno rast. Vsako zamujanje sajenja slabi sadilni material. Izgube nastanejo, čim se začno pretakati sokovi in zaradi motenja rastline v rasti (iz zasipnice v zemljo). Sadilni material v zasipnici spomladi odžene, čim nastopijo ugodni pogoji. Če »odgnale« sadike prestavljamo, se večkrat zgodi, da potrgamo že nove koreninke in vršičke, kar zmanjšuje njihovo rastno sposobnost. Skratka, s sajenjem bomo začeli takoj po 15. novembru. Tedaj še lahko nabiramo sadike ali izoravamo ukoreninjence. Medtem pa pripravimo zemljo za sajenje. Če je vreme ugodno, sadimo preko zime, če smo pred tem postavili tudi žično oporo. Ob slabem vremenu to vedno ni mogoče, ker delo pri žičnici kasni. Kadar predvidevamo, da žičnice ne bomo uspeli postaviti dovolj zgodaj, vsaj v marcu, s sajenjem ne smemo odlašati. Hmelj posadimo, preden smo žičnice postavili, robove pa pustimo prazne in jih potem ko žičnica že stoji, dosadimo z najboljšimi ukoreninjenci. Bela medena detelja v hmeljišču drugo leto