pomurski
vestnik
GLASILO
SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
MURSKA SOBOTA
28. maja 1959 Leto XI. Štev. 21 Cena 10 din
PRAZNIK OB MEJI
Minulo nedeljo je bila v Gornji Radgoni osrednja občinska proslava 40-letnice ZKJ. Radgona je bila tega dne vsa v cvetju, zelenju in zastavah.
Poleg sobotne svečanosti, na kateri so vsadili spominsko lipo in potožili vence na grobove udeležen cev radgonskega upora, je bila v nedeljo v Gornji Radgoni tudi osrednja občinska proslava 40-letnice ZKJ, združena z občinskim praznikom. Množica, ki je štela nad 3.000 ljudi, je do pričetka proslave napolnila zborovali prostor pred Carinarnico. Kolektivi, gasilci, mladina in pionirji so prihajali skupinsko z revolucionarnimi parolami in zastavami.
Zbrano množico in številne goste, med katerimi so bili tudi član CK ZKS Tomo Brejc, sekretar OK ZKS Jan Ros, predsednik in podpredsednik OLO Murska Sobota Rudi Čačinovič in Joško Slavič, zvezna ljudska poslanca Ivan Kreft in
ing. Miran Mejak ter Predstavniki sosednjih občin, političnih in družbenih organizacij, je pozdravil predsednik ObLO Gornja Radgona Branko Zadravec.
Proslavo je pozdravil tudi Član CK ZK Slovenije tov. Tomo Brejc, ki je v svojem govoril poudaril, da je prav, da so občinski praznik združili s proslavo 40-letnice ZKJ in SKOJ, kakor tudi spominsko obletnico smrti osmih slovenskih rojakov, ki so bili 23. maja 1918 usmrčeni kot udeleženci radgonskega vojaškega upora, oz. padli kot Maistrovi borci. Ti so bili med prvimi,, ki so takrat žrtvovali življenja za našo narodno in socialno osvoboditev. Čeprav je bil rezultat upora tragičen, je nadaljeval tov. Brejc, vendar lahko ves slovenski narod napolnjuje s samozavest jo in ponosom. Omenil je tudi Mantrov e borce, ki so februarja 1919 padli v boju za osvoboditev Radgone lin bili prežeti z napredno narodno zavestjo. Ko je govoril o ZKJ, je po vda ril, da njena zgodovina še dolgo ne bo izčrpana in da Zvezi komunistov Jugoslavije ne bomo mogli ne kot narod in ne kot delovni ljudje nikoli iizraziti dovolj hvaležnosti za vse, kar je storila za nas.
Na proslavi: so nastopil združeni pevski zbori radgonske občine ter ljutomerska in radgonska godba »Svobode«. Ker pa so se tega dne mudili v Pomurju zamejski bratje — koroški Slovenci, ki jih je pot na pevski nastop v Mursko Soboto privedla skozi Radgono, so na željo gostoljubne množi-
ce zapeli nekaj koroških pesmi. Pozdravil jih je predsednik ObLO Branko Zadravec in radgonski pionirja, ki so jim izročili šopke cvetja.
Ob koncu so poslali p ozd ravni brzojavki tov. Titu in CK ZK Sloveni je. V popoldanskem času pa so bile na radgonskem hipodromu velike konjske dirke.	Janko Stolnik
Zahvala
predsednika
Tita
Na poslane pozdrave in čestitke s proslave 40 obletnice ZK J in Prvega maja v M. Soboti je predsednik Tito odgovoril s sledečo zahvalo :
,,Prisrčno se vam zahvaljujem za čestitke ob Prvem maja in vam želim tudi v bodoče veliko uspehov pri vašem delu.
Tito“
Z nedeljske proslave v Radgoni. Na sliki: Tomo Brejc, član CK ZKS, govori zbranim
občanom
Občinska konferenca ZKS v Murski Soboti “
DOSLEDNO SE BORITI
za razvoj socialističnih odnosov
Na konferenci so delegata kritično ocenili gospodarski razvoj občine in opozorili na nekatere negativne pojave, ki jih bo potrebno odločno Odpraviti, še preden bi lahko povzročili skupnosti večjo škodo. Pri tem gre predvsem za težnje v industrijskih in obrtnih podjetjih, da bi se naj osebni dohodki povečali z nominalnimi plačami, ne pa z večjo storilnostjo in v skladu s tem tudi nagrajevanjem po delovnem
učinku. Zato so v podjetjih pri sestavljanju tarifnih pravilnikov povečali predvsem stálni del plač, ne pa gibljivega, torej tisti del, ki bi omogočal pravilno nagrajevanje po načelu: kdor več ustvari, naj tudi več prejme. Povečanje plačnega fonda je v predlogih tarifnih pravilnikov utemeljeno s povečano planirano proizvodnjo in s tem povečanim dohodkom, vendar pa ti računi ne temeljijo na pravilnih ekonomskih
analizah. Izredno škodljivo je zlasti:	zmanjševanje ostalih
skladov in s tem večje akumulacije sredstev, ki bi edina omogočila znatnejše investicije in talko zagotovila tudi edini možen izhod iz gospodarske zaostalosti.
Konferenca je tudi kritično analizirala probleme v kmetijstvu, ki je osnovno gospodárstvo v občini, saj zaposluje največji del prebivalstva. Pri tem so delegati poudariti, daje po vojni kmetijstvo že znatno napredovalo in da so se kmetijske zadruge tako kot ostale gospodarske organizacije že znatno utrdile, vendar pa je razvoj še počasen. Zemlja še vedno ne daje tistega, kar bi lahko s sodobno obdelavo dobili iz nje in s tem povečali tudi dohodek. Zato je ena najpomembnejših nalog komunistov v vsej občini, da se borijo za spremembo dosedanjega načina obdelave zemlje na osnovi kooperacije, ki je že zajela precej kmetov, ker se bo le tako povečala donosnost zemlje.
V skladu s perečimi gospodarskimi problemi in nekaterimi negativnimi tendencami pri delitvi dohodkov je konferenca sprejela tudi sklepe, ki bodo komuniste soboške občine vo-
dili pri socialistični preobrazbi tako v gospodarstvu kakor tudi v družbenih odnosih. Konferenca pa je opozorila tudi na nujnost ideološkega dela in izobraževanja, kar bo vsakemu komunistu omogočilo aktivnejše in 'ludi bolj odločno izpolnjevanje nalog organizacije.
V ponedeljek, 25. maja je bila v Murski Soboti občinska konferenca ZKS, ki so ji poIeg 105 delegatov prisostvovali kot gostje še član IS LRS in 1judski poslanec Boris Kocijančič, organizacijski sekretar OK ZKS Franc Skoberne, sekretar ObK ZKS Radgona Marija Levarjeva, kot delegata pa še sekretar OK ZKS Jan Ros, predsednik OLO Rudi Čačinovič in sekretar okr. odbora SZDL Sida Podleskova. Pred rednim delom konference so udeleženci poslali pozdravno brzojavko generalnemu sekretarju ZKJ, tovarišn Titu, za 67. rojstni dan.
Po vsebinsko zelo bogatem referatu, ki ga je podal dosedanji organizacijski sekretar Obč. komiteja tov Franjo S o n a j a , je razpravljalo okrog 20 delegatov In gostov. Na konferenci je bil izvoljen tudi 27-čIansiki obč. komite in 7 članov revizijske komisije ter 8 delegatov za IV. kongres ZKS. Za delegate kongresa so bili izvoljeni: Janez Hribar, Boris Kocijančič, Sida Podleskova, Rudi Čačinovič, Jože Vild, Franjo Šonaja, Kristina Vertofova in Štefan Antalič.
Tako je ponesla pomurska mladina štafetno palico s pozdravi tov. Titu za njegov 67. rojstni dan
Seja OO SZDL v Murski Soboti
ŽENAM VEČJO VLOGO
v družbeni delavnosti
V petek, 22. maja je bila prva seja novega Okrajnega vodstva SZDL. Na seji so najprej soglasno izvolili za predsednika OO SZDL tov. Jana Rosa, za sekretarja pa tov. Sido Podlesek. Po izvolitvi predsedstva OO SZDL so bili še izvoljeni predsedniki posameznih komisij in Sicer Peter Vujec za preds. komisije za družbeno upravljanje, Aleksander Kutoš za ideološko politično delo, Franc Ficko za društveno delo, Marija Vild za delo med ženami in Franc Šebjanič za manjšinska vprašanja.
Po izvolitivi predsedstva in predsednikov komisij je OO SZDL razpravljal o sklepih zadinje okrajne konference SZDL in se seznanil z delom pienuma Glav. odh. SZDL, podrobneje pa je analizirali naloge organizaci je pri vključevanju žena v družbeno in gospodarsko delavnost ter razvijanje in problematiko telesnovzgojne dejavnosti.
V referatih na sej je bilo poudarjeno, da položaj žena v našem okraju ni zadovoljiv. Žene so na Splošno še preveč zaposlene in to zlasti kmečke, ki morajo poleg gospodinjskih del opravljati tudi najtežja poljedelska dela. Enako so tudi obremenjene z delom žene, ki
so zaposlene v industriji ali pa v upravnih službah, ker ni organiziranih gospodinjskih centrov in drugih ustanov, ki bi jih razbremenile gospodinjskega dela. Njihov delavnik je
navadno enkrat daljši, kot bi moral bi ti normalno. Zaradi prevelike zaposlenosti se žene ne morejo posvečati osnovnim dolžnostim, kot so vzgoja otrok,
(Nadaljevanje na 2. strani)
Občina Ljutomer
praznuje III.občinski praznik
Letošnji občinski praznik bodo Ljutomerčani praznovali v okviru proslav 40-letnice ZKJ. Odbor za izvedbo proslav je pripravil v okviru ostalih proslav, podroben program tudi za 1. junij, občinski praznik.
V nedeljo 31. maja bo ob 10. uri promenadni koncert ljutomerske godbe na pihala, ob
14.	uri bo povorka pripadnikov TVD Partizan, predvojaške vzgoje in gasilskih društev, ob
15.	uri pa bo telovadni nastop TVD Partizan, nato pa veselica.
Prvega junija bo ob 6. uri zjutraj budnica godbe na pihala iz Bučkovec. Kasneje, ob 9. uri, bo ista godba izvajata promenadni koncert na Glavnem trgu. Slavnostna seja obč. ljudskega odbora bo ob 10. uri, ob 11.. uri pa bo polaganje vencev pri spomenikih in spominskih ploščah padlih borcev NOB v Ljutomeru.
Odkritje spominske plošče na Grlavi bo ob 14. uri, ob 20. uri pa bo v Domu kulture v Ljutomeru predstava drame Slučaj v tramvaju«.
S prve oddaje »Pokaži, kaj znašla o Radiu Murska Sobota
ODHOD BRIGADIRJEV II. MDB NA AVTOCESTO
Včeraj 27. maja je odšla na gradbišče avtomobilske ceste II. Pomurska mladinska delovna brigada. Z brigado je odšlo 80 brigadirjev, ki se jim bodo pridružili še brigadirji iz Nove Gorice, tako da bo brigada Popolna. V soboto se bo pa z večernim vlakom vrnila I. brigada.
Mladina Pomurja je svečano proslavila svoj praznik »Teden mladosti« s številnimi tekmovanji, športnimi: srečanji, akademijami, razstavami, v tem času pa je bilo tudi sprejetih v organizacijo okrog 300 novih članov. V Soboški občini so ves teden tekmovali med seboj posamezni mladinski aktivi. V nedeljo, 24. maja pa so bila v Puconcih, Cankovi, Martjancih in na Tišini zaključna tekmovanja s proslavami, podelitvijo diplom in sprejemi v LMS. Tega dne je bil v Strukovcih tudi dan kmečke mladine s tekmovanjem koscev, grabljic, kolesarjev in športnikov. Praznik je zelo uspel, saj so se na tek-
movalnem prostoru zbrali števani prebivalci, iz vseh sosednjih vasi.
V Murski Soboti so mladinski akivi in pionirski odredi pripravili številne prireditve. V okviru Tedna mladosti je bilo pri soboškem gradu Odprto pionirsko igrišče, lokalna radijska podaja je organizirala več pionirskih in mladinskih tekmovanj »Pokaži, kaj znaš«, vajeniška mladina je priredila razstavo svojih izdelkov in svečano akademijo, učenci glasbene šole pa poseben reproduktivni večer. Tako je bil ves teden poln različnih prireditev.
Zadnjo nedeljo je bilo zelo Živahno tudi v ostalih občinskih središčih, pa tudi v manjših krajih in vaseh so bile razne prireditve in kresovanja. V Moščancih je mladinska organizacija pripravila praznovanje
skupaj z vaško organizacijo SZDL. V soboto je bil šahovski troboj in tekma v odbojki, v nedeljo pa kresovanje s kulturnim sporedom, ki so ga pripravili, mladinci in pionirji.
Posebno svečano je letos praznovala vajeniška mladina, ki je v četrtek, 21. maja v M. Soboti priredila Dan vajencev. Učenci vajeniških šol iz Murske Sobote, Radgone, Ljutomeru in Lendave so tekmovali med seboj v odbojki, rokometu, šahu, namiznem tenisu, streljanju, nogometu in kolesarjenju. Ekipni pokal je dobila soboška obrtno-vajenišika šola, ki je štirikrat osvojila prvo mesto, dvakrat drugo in enkrat tretje. Na ta dan se je v Murski Soboti zbralo okrog 400 vajencev, najboljših 12 učencev vajeniških šol pa je bio Sprejetih pri predsedniku OLO.
Mladina je lepo praznovala
Prisrčen sprejem
koroških pevcev v Pomurju
Minulo nedeljo so bili med nami dragi gostje, pevci in pevke iz zamejstva, koroški Slovenci. Na poti iz Maribora, kjer so gostovali prejšnji večer, so se za nekaj minut ustavili o Gornji Radgoni in na željo gostoljubne množice, zbrane na občinski proslavi, zapeli nekaj pesmi. Pot jih je vodila dalje po lepem Pomurju, v zdraviliški in letoviški kraj Slatina Radenci, po krajšem počitku v Radencih pa dalje v Mursko Soboto.
V	okrajnem središču, Murski Soboti, jih je pričakala na Trgu zmage velika množica pionirjev, mladine in odraslih Sobočanov. V imenu Okrajnega odbora SZDL in v imenu prebivalcev Murska Sobota jim je izrekel prisrčno dobrodošlico tov. Ježe Vild, množica pa jih je nadvse toplo pozdravljala. Gostje iz Slovenske Koroške so zbranim zapeli nekaj pesmi, nakar je skupina pevcev krenila dalje proti Ljutomeru, moški zbor pa je ostal v Murski Soboti. Po skupnem kosilu v restavraciji hotela »Zvezda« so koroški pevci priredili koncert koroških pesmi o dvorani kina Park.
V	dvorani je pevce pričakalo okrog 1000 ljudi, ki so jih prisrčno pozdravili. Pevce je še posebej pozdravil lov. Franc Šebjanič, podpredsednik okrajnega ljudskega odbora, izveden spored koroških narodnih pa so zbrani spremljali z velikim odobravanjem. Ob zaključku koncerta so soboški pionirji obdarili gostujoče pevce s šopki rož, vrtanki in prekmurskimi lončenimi pütricami« — v spomin na srečanje z ljudmi iz Pomurja. Gostovanje koroških pevcev je bilo za poslušalce v dvorani nadvse prisrčno, a obenem tudi lepo umetniško doživetje. Po končanem koncertu so gostje ostali do večera na vrtu hotela »Zvezda«, v prijetnem razpoloženju z mnogimi Sobočani. Poslovili so se, polni lepih doživetij, zapeli še nekaj pesmi na prostem pred odhodom — vsi, ki pa so se tega dne srečali z njimi ali jih poslušali, so se poslovili od njih z željo: pridite še kdaj med nas z lepo slovensko pesmijo!
Podobno kot v Murski Soboti je bilo tudi v središču zelene Prlekije, v Ljutomeru. Koroške pevce je na trgu pričakala velika množica ljudi. Ob zvokih godbe na pihala jih je pozdravil predsednik Obč. odbora SZDL Aleksander Pirher, pionirji pa so jih obsuli s cvetjem in recitirali nekaj pesmi. Po skupnem kosilu so tudi v Ljutomeru v dvorani Doma kulture priredili lep koncert in z njim navdušili
vse navzoče. Čas je hitro potekal in treba je bilo dalje na pot. Skupaj s pevci, ki so peli o Murski Soboti, so se oboji zvečer vrnili v Maribor. Spremljal jih je pozdrav vedrih prebivalcev Pomurja — še pridite k nam, na svidenje!
Ženam večjo vlogo v družbeni dejavnosti
(Nadaljevanje s 1. strani)
tako stanje pa zavira tudi njihov normalni razvoj, zlasti pa jih odteguje aktivnemu sodelovanju pri reševanju splošnih družbenih problemov.
Zato bodo morale vse osnovne organizacije SZDL poskrbeti, da se bodo z raznimi ustanovami žene razbremenile de-
la, kar jim bo omogočilo enakopravno sodelovanje v vseh družbenih organih. Posebej je bilo poudarjeno glede kmečkih žena, da jih bo potrebno osvoboditi težkih poljedelskih del, kar bo možno le z večjo mehanizacijo kmetijstva in da je zato boj za socializacijo in napredek kmetijstva osnova za boljše življenje kmečkih žena.
OO SZDL je med drugim tudi ugotovil, da so bili v preteklem obdobju doseženi na tem področju že nekateri uspehi, zlasti v M. Soboti, okrajni odbor Zveze ženskih društev je organiziral več posvetovanj in predavanj, z uspehom deluje tudi center za pospeševanje gospodinjstva z raznimi tečaji, ki jih je lani končalo 542 žena in deklet, precej žena je včlanjenih v društvo prijateljev mladine (65% članov je žena), v Rdečem križu (55%) itd. Toda s tem se ni mogoče zadovoljiti. Zato bodo morali odbori SZDL sestavili posebne komisije, ki bodo podrobno analizirale položaj žena v posameznih okoli-
ših in skrbele za razvijanje raznih komunalnih dejavnost.
OO SZDL je kritično razpravljal tudi o stanju v raznih športnih in telesnovzgojnih organizacijah in društvih. V okraju je 96 takih društev z nad 8000 člani, od teh jih je 80% članov Partizana in strelskih društev, 267 je tabornikov, 43 kolesarjev in 652 članov nogometnih društev. Vendar pa med društvi ni bilo dobre povezanosti in tudi s finančne strani niso v ugodnem položaju, saj so lani dobile le približno 4,5 milijonov din dotacij, primanjkuje pa telovadnic in športnih igrišč Telovadnice ima le 8 šol, igrišča pa 40% šol. Številčno bo potrebno povečati vzgojitelje, okrepiti odbore društev ter jim dati večjo materialno pomoč. Odbori in celotne organizacije SZDL bodo morale zlasti pomagati pri graditvi raznih športnih objektov in sploh skrbeti za večjo telesnovzgojno dejavnost.
Sn
Gostovanje zbora Doma
Jugoslovanske ljudske armade
V torek, 19. maja je v okviru proslav 40-letnice Zveze komunistov Jugoslavije gostoval v Murski Soboti beograjski zbor Doma JLA in z izredno dobrim programom in umetniško. tako kvalitetnim nastopom, kakršnega pri nas še ni bilo, tudi navdušil polno dvorano poslušalcev. Za ljubitelje glasbe in kulturnih prireditev je bila to lepa priložnost,, saj so imeli priliko poslušati zbor, ki spada med najboljše jugoslovanske profesionalne zbore in je v trinajstih letih svojega ob-
stoja dobil že vrsto priznanj tako doma kakor tudi v tujini, zlasti še v Bruslju na svetovni razstavi 1958. leta, ko je častno zastopal jugoslovansko zborno ustvarjanje. Zbor je doslej že gostoval v 170 mestih naše države in tako nastopil pred več kot milijon poslušalci.
Zbor je pod taktirko Mladena Jagušta, enega najpomembnejših predstavnikov povojne dirigentske generacije, zapel več najirzličnejših revolucionarnih in partizanskih pesmi jugoslovanskih narodov.
Z okrajne letne skupščine Rdečega križa v Murski Soboti
Več mladine v članstvo RK
Letošnje letne skupščine OO RK, ki je značilna po zelo živahnih in konkretnih razpravah, so se poleg številnih delegatov udeležili tudi člani Glavnega odbora Rdečega križa Slovenije tov. Albin Šivic, Vili Vrhunc in Iva Ogorelc.
Kot je bilo razvidno iz poročil, je RK v tem enoletnem obdobju dosegel precej zadovoljive uspehe na vseh področjih. Na področju zdravstveno-presvetnega dela je bilo izvršeno pomembno delo, saj je tudi število zdravstvenih predavanj precej porastlo. Poleg kinoprojektorja, s katerim razpolaga OO RK, je nabavili kinoprojektor tudi občinski odbor, tako da je bila večina predavanj spremljana s filmu. V lanskem letu je bilo 179 predavanj in 112 kinopredstav s 17.923 obiskovalci. Največ predavanj je bilo o raku in kontracepciji, s filmi pa so prikazali predvsem: osebno higieno, higieno na vasi, nego dojenčka, o rakastih obolenjih, nesrečah z elektriko ter o nalezljivih boleznih in transfuziji krvi. Prav tako je bilo lani v 35 sa-
mostojnih tečajih 849 obiskovalcev. Predavalo je 115 predavateljev, od tega 83 učiteljev in 32 zdravstvenih delavcev. S pomočjo Glavnega odbora RK je bil organiziran tudi seminar za, učitelje predavatelje, o metodiki podajanja snovi in o »Vzgoji za zakon in družino,« ki ga je obiskovalo 42 učiteljev.
Občinski odlbori RK so razvili predvsem dejavnost socialne pomoči, socialno ogroženim in tuberkuloznim bolnikom in družinam. Prav tako so intenzivno pripravili krvodajalske akcije, pri katerih so dosegli zadovoljiv uspeh, saj je daravalo kri kar 5.133 oseb, vendar pa se je omenilo tudi to, da bo treba v bodoče pravočasno pristopiti k zbiranju prijav. Na dan krvodajalcev, ki so ga prvič proslavili lansko leto, je prejelo 13 krvodajalcev srebrne značke za petkratno dajanje krvi in en krvodajalec zlato za desetkratno dajanje krvi. Omarice iprve pomoči so se uporabljale v damskem letu v okrog 3.000 primerih. Letos bodo organizirali 6-dnevni tečaj za vodje omaric prve pomoči, saj številni primeri dokazujejo, da ponekod sploh nimajo za to sposobnega kadra. Lanska praksa je tudi pokazala, da je pomembna akcija podmladkajev zbiranje sadja, ki so ga poslali v šole v večjih mestih. Podmlladkarjl so lansko leto zbrali
12.700 kg sadja, od tega je bilo 3.270 kg predelanega v marmelado.
Lani je bilo pri Glavnem odboru RK obširno posvetovanje o borbi proti alkoholizmu, na katerem so postavili naloge na najširši družbeni osnovi in to predvsem v preventivi. Prizadevanje RK, zveze ženskih društev in žena zadružnic v lanskem letu ni ostalo brez uspehov. Lani so pričele s pomočjo sokovnmkov pripravljati sokove ter razne sadne
izdelke.
Za to področje je značilno, da so zadnja leta prevzeli skrb za male asanacije občinski odbori RK. Tudi na tem področju so lansko leto napravili precej, vendar pa kot so predlagali v razpravah bi se naj s temi akcijami še nadaljevalo. Potrebno je, da občinski odbori RK oziroma njihove komisije še nadalje pospešujejo izvajanje malih asanacij in rešujejo vsaj najbolj kričeče primere.
V poročilih in razpravah je bilo precej govora o preimenovanju »Podmladka«, saj se kot izgleda višješolci ravno zaradi tega imena odmikajo tej človekoljubni organizaciji. Treba bo poskrbeti, da bo ta izrazito vzgojna organizacija dobila tudi v reformirani šoli primerno mesto in še večje možnosti za delovanje, mladino pa na primeren način zainteresirati za sodelovanje. Za
zboljšanje dela na tem področju je OO RK organiziral dva tečaja, ki ju je obiskovalo 40 podmladkarjev iz osemletnih šol in dvodnevmi seminar za 112 učiteljev-vodij podmladka.
V razpravah so tudi predlagali, naj bi se mandatna doba podaljšala, ker tako pogosto menjavanje precej vpliva na organizacijo dela. Prav tako so omenili, da bi bila potrebna tesnejša povezava med sindikalnimi organizacijami in organizacijami RK in končno, naj se RK vpelje v delo in priprave stanovanjskih skupnosti.
Janko Stotnik
OB OBČINSKEM PRAZNIKU
V	LJUTOMERU
PRELOGU - JUNAKU
V	SPOMIN!
JE TO PODOBA OČANCA, KI SE JE SLEPO POKORIL TUJI OBLASTI, KI SE JE SICER JEZIL NANJO, NI PA UPAL KAJ - NA KONCU PA JE IMEL SMOLO, DA SE JE ZAMERIL HITLERJEVSKEMU GOSPODARJU?
NE! NI MAR UTRNILO NEKAJ V NJEGOVIH OČEH, KO JE ZAGLEDAL PRVEGA PARTIZANA, KO JE HODIL V MARIBOR ZA POHORJE ISKAT ZVEZE, KO JE Z JOVOM RAZGLABLJAL O BODOČEM SVETU, KO JE ZBIRAL DEČKE OD BLIZU IN DALEČ, JIM DAL JESTI IN PITI. NA NJEGOVEM DOMU JE BRNEL PISALNI STROJ, SO SE BLISKALE PUŠKE IN MAŠINCE. OD TAM SO SE ŠIRILI POZIVI NA BOJ ZOPER OKUPATORJA IN GROŽNJA IZDAJALCEM.
DA, ZABLISNILO SE JE V NJEGOVIH OČEH IN SE NI UTRNILO, DOKLER V ZIMSKEM JUTRU NI SEL IN OSTAL TAM, KJER SE JE BORIL SVOBODO DELOVNEMU LJUDSTVU JE HOTEL! SVOJO ZEMLJO IN NAROD JE LJUBIL! ZAVEDAL SE JE, DA LE POPOLNA ZMAGA NAD FAŠIZMOM POMENI TUDI BOLJŠE ŽIVLJENJE IN SVQBODO! ZATO SE JE ODLOČIL IN BORIL -ZATO JE IZKRVAVEL TA POTOMEC SVOBODNJAŠKIH PRELOGOV IZKRVAVEL JE Z MITRALJEZOM V ROKI IN ŽRTVOVAL VSE KAR JE IMEL OSEBNEGA: DRUŽINO, IMETJE IN ŽIVLJENJE. UMRL PA NI V NAS ŽIVI Z JUREKI IN JANEZI, IZTOKI IN FRANČEKI IN BO VEČNO ŽIVEL V LJUDSTVU!
PRIMOŽ
PREDAVANJE O »NAŠIH STENAH«
V torek, 26. maja je v soboški kinodvorani Janko Legat predaval članom planinskega društva o naših planinskih stenah. Predavanje je bilo spremljamo z barvnimi diapozitivi, razen, tega pa so si prisotni še ogledali tri kratke filme in sicer Vzpon, Po triglavskih poteh in V soncu višin.
„SPOZNAVAJMO SVET IN DOMOVINO“
V BELTINCIH
Dan mladosti je proslavila beltinska mladina z bogatin sporedom. Prireditve so trajale več dni. Tudi vajenci so imeli posebno akademijo. Slavnostni govor na akademiji je imel predsednik občine Ivan Horvat. V nadaljnjem programu so nastopali mladinci iz  Beltinec im Črenšovec. Tega dne so odprli tudi	vajensko razstavo.
Dne 22. maja je bilo zborovanje mladine iz celotne občine v Bistrici.
Naslednjega dne je bilo mladinsko tekmovanje, ki je bilo povezano z bogatim kulturnim programom, katerega so izvajali mladinci iz Črenšovec, Belti-
nec, Bistrice in Dokležovja. Na programu so bile pevske točke, recitacije, glasbene točke in ritmične plesne vaje, štiri mladinske ekipe iz navedenih krajev so nastopile v tekmovanju »Spozmavajmo svet in domovino«. Odgovarjali so na vprašanja iz zgodovine KPJ. Kljub temu, da so bila vprašanja precej težavna, so vsi nastopajoči dobro odgovarjali. Prvo mesto v tem tekmovanju je dosegla ekipa iz Dokležovja. Na Dan mladosti je bila slavnostna seja občinskega komiteja LMS in sprejem 200 mladincev im mladink v mladinsko organizacijo.
VAJENSKA RAZSTAVA V LJUTOMERU
Te dni je bila v Ljutomeru odprita vajenska razstava, na kateri) je razstavljajo svoje izdelke nad 60 vajencev raznih strok. Ker pa je bilo ob lanski razstavi precej kritike zaradi premajhne samostojnosti, je letos večina vajencev napravila izdelke v drugih podjetjih, vendar pa kvaliteta zaradi tega ni padla.
Mladina ima vse možnosti
za učenje in nemoten razvoj
Predsednik republike Tito je pred dnevi sprejel predstavnike Ljudske mladine Jugoslavije, ki so mu v imenu mladine z avtomobilske ceste, iz tovarn, vaša, šol in univerz čestitali ob 67. rojstnem dnevu in mu izročili darila.
Z delegacijo so bili rektorji vseh jugoslovanskih univerz, ki so prav tako čestitali predsedniku Titu.
Na sprejemu se je tovariš Tito zahvalil za čestitke ter govoril o tem, kako gleda na splošni razvoj mladine danes.
Veliko bi lahko govorili o tem, pod kakšnimi pogoji je živela naša mladina pred vojno in pod kakšnimi pogoje so se takratne, mlade generacije učile v šolah in na univerzah. Predsednik Tito je dejal, da so se takrat študentje preživljali z najrazličnejšimi zaposlitvami, bdi so brez stanovanj. Utirali so si pot iz neprimerno težjih pogojih kot študentje danes, ki sicer v okvirni svojih zadrug tudi pomagajo prebivalcem, vendar dobi jo s tem dopolnilna sredstva in se hkrati koristno navajajo na delo.
»Govorim o tem zato. da bi vedno mislili na to tudi mladi ljudje, ki se danes učijo in ki jim skupnost po svojih materialnih pogojih daje vse, kar more, da bi se lahko mladina čimbolj posvetila učenju in se oborožila z znanjem, ki je potrebno državljan ju socialistične Jugoslavije. Strinjam se s tem in vsi vemo. da doslej še nismo mogli dati vsega, kar je potrebno. toda dali smo mnogo več, kot so imele mlade generacije pred vojno in med n jo.
Ko govorim o naši mladini pred vojno in med njo. bi rad spomnil današnjo mladino, da
so se mnogi mladi ljudje, otroci 15 in celo 14 let, v štirih letih borbe borili lačni, da so jedli kuhane koprive in travo, da so redko imeli kruh, da so jedli neslano hrano, ker niso imeli soli, a kljub temu so umirali s pesmijo na ustih, da so žrtvovali vse, čeprav so se zavedali, da mnogi od njih ne bodo mogli uživati plodov borbe, ki so jo bojevali.
Zelo sem ponosen, kadar se tega spomnim, hkrati pa me boli, ko vidim nekatere mladince ali skupine mladincev, ki se tega ne spominjajo in ki ne pomislijo, kam vodijo ti njihovi
izpadi. ki povzročajo naši socialistični skupnosti ogromno škodo.
Danes govorim tukaj prvič jasno o primerih v Zagrebu in kasneje v Makedoniji. Ne krivim zaradi tega naše mladine. Naša mladina je v ogromni večini dobra in ne bom preklical besed, da imamo mladino, na katero smo lahko ponosni. Toda moram vam povedati, da imamo v naši deželi toliko let po vojni in uspešni izgradnji še vedno razne sovražnike, ki iščejo, kje bi lahko škodili naši socialistični skupnosti. Mnoge danes moti ogromen prestiž, ki si ga je naša socialistična dežela pridobila v osvobodilni borbi in po vojni z izgradnjo socializma moti jih zmagoslavna pot naše graditve, moti jih to, da nam ne morejo škodovati
kljub vsem klevetam, moti jih, da gremo mi pogumno naprej in da nas ne morejo ovirati na poti, ki smo si jo izbrali, da bi ustvarili boljšo bodočnost in zgradili našo socialistično Jugoslavijo.
Sovražniki z vseh strani skušajo najti pri nas slabe točke in reči moram, da so našli slabo točko na naših univerzah. Moram z ogorčenjem govoriti o tem. da je prišlo pred nekaj dnevi v Zagrebu do nemilega izpada, do izpada nekaterih ljudi na univerzi, ki se učijo zahvaljujoč sredstvom, katera za njih zaslužijo naši delovni
ljudje — naši delavci. Večina teh ljudi dobiva štipendije. Kdo jim daje te štipendije? Dajejo jim jih naši delavci, ki zaslužijo ta denar v naših tovarnah in ga dajejo skupnosti, da bi lahko Skupnost finansirala šole. univerze in drugo. Delavci, ki ustvarjajo ta sredstva, zaslužijo pogosto manj kot nekateri študentje, ki imajo štipendije posameznih občin.
Pa vendar se je v Zagrebu zgodilo, da je v menzi, ki so jo šele pred nedavnim izgradili, komaj deset dni po začetku njenega obratovanja, prišlo do mučnih uličnih demonstracij baje zaradi slabe hrane. Dopustimo to možnost, da je bila hrana slaba, toda pri nas imajo študentje pravico, da sami upravljajo svoje menze. Naj bodo torej odgovorni za to.
kakšna je hrana. Dajemo jim denar in kot bodo upravljali, tako bodo tudi jedli in živeli. Kako pa so oni reagirali? Šli so na ulice in demonstrirali, sedaj pa na Vzhodu in Zahodu govorijo, da se je v Jugoslaviji začel pohod lačnih študentov.
Videti je, da je pri tem imel sovražnik svoje prste in da je to organizirana Stvar. Nihče ne more reči, da je ni organiziral sovražnik, ker vem. da so bile demonstracije v Zagrebu in Makedoniji zelo tesno povezane. To je bilo pripravljeno, toda mene najbolj preseneča in žalosti to, da so tudi nekateri
naši pošteni in dobri mladinci nasedli sovražniku in šli z njimi v demonstracije. Ali so sploh mislili, kakšno škodo lahko s tem stori jo naši skupnosti? Poprej sem govoril o požrtvovalni borbi in odpovedovanju tistih naših mladih ljudi med vojno, ki so umirali na fronti s pesmijo na ustih — a tu so sedaj mladi ljudje v Zagrebu, ki po petih, šestih dneh slabe hrane niso našli druge poti, kot da so šli na ulice in demonstrirali.
Namesto tega naj bi prišli k našim voditeljem. Lahko bi prišli tudi k meni in nobenega problema ni. ki ga mi ne bi hoteli Tešiti. Jaz ne trdim, da bi pri nas šlo vse tako. kot je treba. Često pride tudi do birokratskega odnosa do ljudi in stvari, toda mi v takšnih pri-
merih posredujemo in odpravimo takšna nasprotja. Mi hočemo, da naši ljudje živijo srečno, toda želimo tudi. da se ljudje zavedajo, kdaj nekaj moremo in kdaj ne.
Te izpade najostreje obsojam, ker niso bili pravilni. Študentje, ki so v njih sodelovali, so nevede nasedli razrednemu sovražniku od zunaj in to jim ni niti malo v čast.
Pogosto sem dvomil, ali je koristno, da delamo velike menze. Sodim, da to ni koristno, sem pa za to, da našim dijakom in mladim ljudem, ki
delajo, omogočimo prehrano, ki jim ustreza. Mi dajemo potrebna sredstva, toda teh ne uporabljajo vedno tako, kot bi bilo treba. Za položaj v Zagrebu so krivi voditelji in na njih je velik del odgovornosti za te dogodke. V Makedoniji pa študentje sami niso dovolili, da bi se dogodki pri njih razvili tako kot v Zagrebu.
Povedati moram, da mi je težko in žal, ker moram ob dnevu mladosti govoriti o tem in ker je prišlo do teh izpadov po vsem, kar smo naredili za mlado generacijo, da bi ji ustvarili lepše življenje, kot smo ga imeli sami.«
Predsednik Tito je dejal, da naj mladina sama pazi, če je v njeni sredini kakšen sovražnik, ki bi jo hotel v raznih oblikah dovesti do akcije ali do
postopka, ki bi škodil naši, socialistični skupnosti.
Ta primer, je nadaljevali tov. Tito, nam je samo povedal, da so v naši deželi kljub letom, ki so minila po narodnoosvobodilni borbi in kljub najširšim okvirom, ki smo jih v socialistični Jugoslaviji dali naši socialistični demokraciji, še vedno elementi, ko sodijo, da je ta demokracija zaradi tega, da bi lahko oni v naši državi dosegli svoje določene cilje.
Predsednik Tito je poudaril, da ne bomo dovolili razrednemu sovražniku, da bi rušil to, kar smo gradili.
Imam navado, da govorim odkrito in ostro, je dejal predsednik Tito. Vedno govorim ostro ,kadar je treba tako govoriti, imam pa tudi mnogo blagih besed, kadar je čas zanje. Prepričan sem, da se takšni primeri ne bodo več dogodili, če boste vi budni, če boste pazili in varovali tisto, kar smo dosegli — to pa samo dosegli za vas, za vašo srečo in vaše dobro. Vi morate biti odgovorni, da bomo to ohranili in ne smete dovoliti sovražniku, da bi oviral naš razvoj.
Predsednik Tito je še omenil, da je govori o zagrebškem primeru zaradi tega, ker so mnoge tuje radijske postaje, med njimi tudi kitajska, javljale, da gre za akcijo lačnih študentov v Jugoslaviji samo zato, da bi škodovali naši državi in njenemu prestižu.
Ob koncu je predsednik Tito dejal predstavnikom mladine, naj jih vse to ne razočara, saj tudi njega ni razočaralo, V tem je videl spretno zakrit poskus sovražnika, da bi nam Škodoval, toda mi mu bomo to preprečili.
POMURSKI VESTNIK, 28. MAJ 1959
2
TOVARNA USNJ V LJUTOMERU
Prispevek kolektiva
ZA REKONSTRUKCIJO
Milijoni dinarjev za odpadke
Pred dvema letoma so pričeli v ljutomerski tovarni usnja z rekonstrukcijo proizvodnega obrata. V ta namen so porabili 18,5 milijona dinarjev posojila. Zgradili so novo lužilnico in prizidek h klejarni. Nova lužilnica bo služila pri izboljšanju delovnega procesa in za zbiranje dlake, ki so jo doslej spuščali po odtočnem kanalu v Sčavnico. Pri prodaji dlake bodo zaslužili letno okrog 5 milijonov dinarjev, za kleji, ki ga bodo sedaj izdelovali v primerno urejeni klejarni, pa čez 4 milijone dinarjev letno.
Tovarna usnja v Ljutomeru ima zelo zastarele obratne prostore. Zaradi tega se je kolektiv že pred leti odločil, da jih obnovi. Ker letos ne bodo dobil; predvidenega posojila, so se v tovarni odločili, da bodo nadaljevali rekonstrukcijo z lastnimi sredstvi. Letos bodo nadzidali obratne prostore in tako pridobili nekaj novih prostorov, s čimer bodo lahko izboljšali delovni proces in izboljšali kakovost izdelkov ter
povečali sortiment. Za vsa ta dela bodo porabili okrog 7 milijonov dinarjev lastnih sredstev. Poleg navedenega bodo pričeli letos graditi tudi trafopostajo.
V	podjetju predvidevajo, da bodo z rekonstrukcijo omogočili, da se bo povečala delovna storilnost za okrog 30 odstotkov. Razen tega bo mogoče uvesti delo po tekočem traku.
Poleg navedenega se je letos izboljšala v podjetju tudi organizacija dela, to predvsem zaradi spremembe pri vodilnem osebju v tovarni.
Kljub temu, da so bili nekaj časa pogoji glede prodaje izdelkov tovarne usnja zelo neugodni, je zadnje čase tudi v tem pogledu nekoliko bolje. Odjemalce ima tovarna po vsej državi, odločilen pri tem pa je predvsem izvoz. Trenutno izvažajo v Sovjetsko zvezo, Poljsko, Albanijo in v Sirijo. Med prvimi potrošniki izdelkov ljutomerske tovarne usnja pa je bila Brazilija.
V	okviru obnove obratnih prostorov je pokazal precejšnjo prizadevnost tudi sindikat.
Letos so člani sindikata s prostovoljnim delom zgradili novo ograjo pred obratnim poslopjem.
Po končani rekonstrukciji bo ljutomerska tovarna usnja med najbolje organiziranimi podjetji v Pomurju.
Tudi usnjarska industrija ima ugodne pogoje v Pomurju spričo vedno bolj prevladujoče živinoreje. Na sliki: pogled na Tovarno usnja v Ljutomeru
Kmetijsko gozdno gospodarstvo Rakičan
PRED NOVIMI NALOGAMI
Kmetijskemu gospodarstvu Rakičan so se z januarjem priključila še: KG Murska Sobota, Topolovci, Kramarovci in Kmetijsko gozdno gospodarstvo Grad. Tako obsega KG Rakičan okrog 850 ha kmetijskih in 2500 ha gozdnih površin, raztresenih od Rakičana do Kramarovec in Tešanovec. Večina delovišč je še nearondiranih in razkosanih, zato je gospodarstvo namestilo uslužbenca, ki je pričel urejati zemljiško knjižne zadeve in tehnične priprave za arondacijo. V tej zvezi pa pričakujejo pomoč ObLO
Murska Sobota.
KG Rakičan je lani sodelovalo tudi v zveznem proizvodnem poiz-
kusu s koruzo in pšenico. Precej koruze je toča poškodovala, dočim je pšenico skoraj popolnoma uničila. Ti poizkusi so bili brezuspešni, čeprav so nepoškodovani posevki koruze dali nadpovprečen donos, ki je presegel 100 stotov suhega zrna. Za uspešno prizadevanje pri proizvodnih poizkusih s pšenico jim je Zvezna kmetijska zbornica podelila tolažilno nagrado, za poskuse z koruzo pa maso bili nagrajeni, čeprav so na nepoškodovanem delovišču Lemerje dosegli pri koruzi slovenski rekord 120 stotov suhega zrna na ha. Letos nameravajo ta rekord še preseči.
Poleg tega so tekmovali še za donose, s pšenico na 2 ha in s koruzo na 2 ha površine. Ta uspeh je pravtako preprečila toča. Ker pa je v Raikičanu	poljedelsko-živinorejska
šola, so napravili tudi več poskusov s Kmetijskim inštitutom in Agronomsko fakulteto in sicer v poljedelstvu in vrtnarstvu. Take poizkuse imajo tudi letos. Tudi letos so se prijavili za tekmovanje v visokih donosih za 1 ha pšenice, 2 ha koruze ter z 2 ha sladkorne pese, da bodo na ta način praktično preizkusili rodnost svojih zemljišč.
Lani so se vključili tudi v tekmovanje za dosego visoke mlečnosti in sicer z 100 kravami za dosego 9.000 litrov mleka na ha krmne površine. To tekmovanje je trajalo od 1. maja 1958 do 1. maja letos. Točni rezultati še niso ugotovljeni, vendar pa so uspehi, v kolikor so vidni, ze-
lo	zadovoljivi.
Živinoreja je v zadnjih letih precej napredovala, kar se odraža pred vsem v visoki mlečnosti, ki je v le tu 1957 znašala pri 95 kravah 3.026 in leta 1958 pri 109 kravah 3.556 litrov na kravo.
Precejšnjo skrb so posvetili pita nju bekonov. Pri bekonih so doseg
1i	zadovoljiv prirastek, vendar pa kvaliteta ni bila ustrezna, ker ima jo preveč maščobe. To se jim je lani posrečilo delno odpraviti z menjanjem obrokov, da pa bodo to do kroja odpravili pa bodo spremenili pasmo svinj in nabavili švedsko pasmo, ki je na tržiščih tako iskana
Ker ima gospodarstvo precej razstresena delovišča in parcele, tudi to vpliva na proizvodne stroške. Gozd je po večini mlad in je potreben le vlaganja, ne pa da bi bil opora k uspešnejšemu gospodarjenju. Združeno gospodarstvo je potrebno visokih investicij. Da bi vsaj delno premostil te po-
manjkljivosti in težave, si je kolektiv združenega gospodarstva zadal sledeče naloge: dvigniti in specializirati proizvodnjo, arondirati površine, investicijsko zgraditi obrat.
To bodo skušali še letos vsaj delno uresničiti), predvsem glede povečanja kmetijske proizvodnje. Poleg izdatnega gnojenja z mineralnimi gnojili in delno tudi s hlevskim gnojem im to na hektar kmetijske porvršino 1.400 do 1.500 kg umetnih gnojil, uvajajo vse najboljše načine obdelave. Temu primemo so planirani tudi donosi v gospodarskem načrtu za letošnje leto. Pri italijanski pšenici 45 do 55 stotov, pri ječmenu 30 do 36 stotov, pri ovsu 30 do 35 stotov, koruzi za silos 70 spotov, črni. detelji 80 do 90 stotov in pri hibridni koruzi
135	do 150 stotov v storžih. Tudi živinorejsko proizvodnjo nameravajo izboljšati, predvsem s pašteštvom in obilnim krmljenjem. Ker pa so nekatera delovišča zelo oddaljena, bodo tudi v živinoreji prešlo na specializirano proizvodnjo. Dosedanje število živine je bilo premajhno v primerjavi z velikostjo posestva, zato bodo ta stalež živine povečali z dokupom mlade živine za pitanje.
Tudi rastlinsko proizvodnjo so močno specializirali, tako da pridelujejo v glavnem le ječmen, oves, koruzo ter semenske trave in pšenico za prodajo. Prdelujejo pa tudi precej krmnih rastlin.
Da bi povečali stalež živine na zadružnem posestvu in da bi se sčasoma preusmeri1i na močnejšo živinorejsko proizvodnjo, nameravajo izgraditi svinjake v Rakičanu in to v vrednosti
136	milijonov dinarjev. Poleg tega imajo v planu adaptacije skoraj na vseh obratih in to predvsem za povečanje živinoreje (goveje živine in svinj). Z izvršitvijo teh adaptacij v vrednosti 14,403.000 din in z izgradnjo novih svinjakov za plemenske svinje in bekone, bo posestvo lahko vzdrževalo 350 krav. 300 plemenskih svinj in zredilo letino 5.000 bekonov ter 800 glav mlade goveje živine. Vse to pomeni, da bo posestvo v bližnji prihodnosti, postalo močan živinorejski prodajalec. Vzporedno z razvojem živinoreje se bo tudi rastlinska proizvodnja lahko dvigala na višjo raven.
Razen navedenih gradbenih investicij bodo izpopolnjevali tudi svojo strojno opremo ter tako poskušali vsaj tam, kjer so za to pogoji, čimbolj mehanizirati kmetijsko proizvodnjo.
Spomladi so na delovišču Kramarovci uredili 15 ha sadovnjakov in 183 a žične vzgoje v vinogradu Mačkovci. Z obnovo sadovnjakov bodo morali še nadaljevati in zasaditi sadno drevje na vseh primernih površinah na Goričkem. V planu imajo tudi ureditev 22 hektarskega nasada vrbe v Kramarovcih in eventuelno gradnjo piletrne.
Ker pa je poleg gradnje in povečanja obratov potreba tudi po gradnji stanovanj, bodo že letos pričeli z gradnjo 12-stanovanjskega bloka.
Da pa bodo te obsežne naloge lahko čimprej uresničili, bo potrebno prizadevanje vsakega člana kolektiva in pomoč ObLO, ki pa je tudi pripravljen pomagati pri izvedbi in uresničitvi teh planov.
Janko Stolnik
VODNA SKUPNOST V MURSKI SOBOTI
V boju s poplavami
PRED KRATKIM JE BILA V MURSKI SOBOTI LETNA SKUPŠČINA VODNE SKUPNOSTI. KI SO SE JE UDELEŽILI TUDI: PREDSEDNIK OLO RUDI ČAČINOVIČ, PODPREDSEDNIK OLO JOŠKO SLAVIC, PREDSEDNIK ObLO MURSKA SOBOTA KAREL LUTAR, ZASTOPNIK UPRAVE ZA VODNO GOSPODARSTVO LRS DR. MAHNIČ IN DRUGI.
Ko je poročevalec analiziral delo vodne skiupnosti v enoletnem obdobju, je v prvi vrsti omenil razbremenilnik Ledava—Mura, ki je lani pričel delovati. Čeprav je bilo na račun tega objekta toliko negodovanja in neutemeljene kritike, se je ob nalivih pokazalo, da je ta ureditev bila nujma in pomembna, saj so s tem odpravljene številne poplave na nižjih predelih.
Poleg dograditve razbremenilnika Ledava—Mura so bila izvršena tudi številna vzdrževalna dela na obstoječih potokih, na odvajalnih jarkih in postavljene številne obrambe proti poplavam. Predvidena je bila tudi gradnja skladišč, do česar pa ni prišlo. Bila so izvršena tudi investicijska dela na razbremenilniku in delno tudi na regulaciji Ledave ter ostalih potrebnih mestih.
Pri vodni skupnosti je zelo težko tehnično in načrtno izvajati posamezna dela, ker dostikrat mi pravočasno zagotovljenih sredstev. Težave so tudi z izterjavo vodnega prispevka. Upravni aparat, ki je razmeroma majhen, ima ogromno administrativnega in tehničnega dela, saj so na primer v lanskem letu sklenili 182 kompliciranih pogodb v zvezi z odkupom zemljišč in vložili 158 predlogov za prenos lastništva in izdajo
sklepa, -kar pa je razen rednega dela vzelo precej časa.
Letos bo treba izvesti precej
vzdrževalnih del na obstoječih potokih, melioracijskih jarkih in izpostaviti obrambe proti poplavam itd.; v prvi vrsti pa bo treba zaključiti z deli na razbremenilniku, nadalje je predvidena tudi regulacija Ledave v dolžini 2 kilometrov ter začetna dela na prekopu Puconski potok — Ledava.
ČIGAVO JE VODNO ZEMLJIŠČE ?
V zadnjem času so se pojavili na terenu neodgovorni glasovi, češ, da se bo kmetom začelo ob vodah odvzemati zemljišča in da se bo sekalo gozdove ter drevje ob vodah in da kmetje ob vodah sploh nimajo kaj več iskati. Možno je, da so te vesti razširjali namenoma ljudje, ki jim je vsak napreden ukrep naše oblasti trn v peti ter so jim nasedli nepoučeni ljudje tako, da so se pojavljala na zadnjih zborih volivcev razna vprašanja, kaj je z zemljišči ob Muri — ali bodo kmetje res samo davek plačevali za zemljišča, z zemljišči se bo pa okoriščala država.
Da bi se ljudje znali ravnati in vedeli, kje je problem pri vodnih zemljiščih, je potrebno pojasniti kakšen pomen imajo vodna zemljišča za vodno gospodarstvo.
Med prirodnimi bogastvi Slovenije zavzema tudi voda svoj del in je
ta važna za življenje in gospodarstvo ter je ‘treba z njo smotrno gospodariti. V vodnem gospodarstvu so zajete vse dejavnosti za izkoriščanje vode, za urejanje in zn obrambo pred vodo in za varstvo vode. Naši ljudje so že takoj po vojni spoznali, da posameznik pri delu za obrambo pred poplavami in pri melioracijah zemljišč ne more doseči vidnega uspeha in so se za to združevali v vodne skupnosti. Te so kljub vsem težavam, s katerimi so se bo-
rile, pokazale lepe uspehe, saj so izvedle velikanska dela na mnogih krajih in odpravile nevarnost pred poplavami z zgraditvijo odvodnih kanalov, z osuševanjem so pa pridobila nova zemljišča in z namakanjem povečale kmetijski pridelek. Tako delo vodne skupnosti nadaljujejo v vseh krajih Slovenije. Z zakonom o varstvu voda iz leta 1957 pa je bilo uzakonjeno, da niso samo vode zaradi svojega posebnega pomena za gospodarstvo, ljudsko zdravstvo in splošne koristi pod posebnim družbenim varstvom, ampak, da so pod takim varstvom tu da vodna zemljišča. Družba ima namreč poseben interes na tem, da ima neposredno nadzor nad vodnimi zemljišči, ker je od gospodarjen ja z vodnimi zemljišči odvisno tudi to, kolikšno bo gospodarjenje z vodo. Niti vode, niti vodnih zemiljišč namreč ni mogoče prepustiti stihiji ampak je treba gospodariti tako, kakor to zahtevajo interesi cele družbe. Pod vodnimi zemljišči pa ni razumeli samo struge in korita, po katerih tečejo potoki in reke, ampak je razumeti pod tem tudi bregove in obale ter pribrežna zemljišča do višine srednje visoke vode in za-
puščena korita, dokler jih voda od časa do časa poplavlja ali pa, dokler so potrebna za urejanje vodotokov ter zemljišča, ki so pridobljena z regulacijami. Zakon o varstvu voda je tako določil, da skupuost predpisuje družbeno varstvo nad onimi zemljišči in mora po zakonu vsak, ki namerava urediti ali uporabili vodna zemljišča, zaprositi za dovoljenje pristojni, organ ljudskega odbora oziroma republiško upravo za vodno gospodarstvo, ra-
zen v primerih, če gre za vodna
zemljišču, s katerimi gospodarijo gospodarske organizacije ali vodne skupnosti. V teh primerih te organzacije sam« skrbijo za vzdrževanje vodah zemljišč. Tako republiška uprava za vodno gospodarstvo in pristojni organi ljudskih odborov imajo pravico in dolžnost, da predpisujejo način gospodarjenja z vodnimi zemljišči, da se prepreči škodljivo delovanje vode, da se prepreči erozija, utrdijo bregovi itd. Omertni zakon pa obvezuje tudi lastnike vodnih zemljišč ob manjših potok h in jarkih, da čistijo struge in da gojijo na obali za njeno varstvo primerno zarast. Primerne varstvene ukrepe pa lahko predpisujejo tudi ljudski odbori potem, ko dobijo mnenje od republiške uprave za vodno gospodarstvo, tako predvsem za saditev določenih kultur, za prepoved paše na določenih mestih ali oranja in slično. Na splošno pa velja načelo, da se no sme izvršiti noben poseg v vodno zemljišče, v prirodni ali umetni vodni obtok, če je s tem prizadeta splošna korist, ne dn bi se prej zaprosilo za vodnogospodarsko dovoljenje. V takem dovoljenju, ki ga izda pristojni
upravni organ se nato določijo ukrepi, ki so potrebni za zavarovanje vodnih zemljišč in za odvrnitev nevarnosti za življenje in zdravje prebivalstva in za gospodarstvo. Z zakonom je prepovedano na obalah in bregovih zasajati drevje, postavljati ograje in plotove tako, da bi to oviralo odtekanje vode ali, da bi preprečevalo prost prehod ob vodi, če seveda za to ni posebej izdano od pristojnega organa vodnogospodarsko dovoljenje. Predvidene so tudi kazenske določbe za tiste, ki vodna zemljišča izkoriščajo v nasprotju s predpisi zakona o varstva voda.
Kakor že omenjeno, je s tem zakonom tako predpisano ne glede na lastništvo samo gospodarjenje z vodnimi zemljišči, to gospodarjenje pa mora biti tako, kakršno zahtevajo interesi, vodnega gospodarstva oziroma skupnosti.
Iz kmetijskih zadrug Rogaševci in Grad
V pričakovanju dobre letine
Na območju kmetijske zadruge Rogašovci so zadružniki posejali italijansko pšenico na 17 hektarih. Tako v kmetijski zadrugi, kot zadružniki sami ugotavljajo, da bo pšenica lepo obred la. Toča,, ki je bila prejšnji leden na Goričkem, ni prizadejala pšenici skoraj nobene Škode. Hujše posledice je pustilo to neurje na območju graške kmetijske zadruge, kjer je toča pobila pšenico na nekaterih njivah do 50 odstotkov.
V kmetijski zadrugi Rogaševci so pred kratkim kupilli mlatilnico. (Potrebovali bi še en traktor, toda trenutno nimajo za to sredstev. Nabavili so tudi tri traktorske priključ-
ke: podrahljača, krožno brano in kultivator.
Novi traktor so kupili tud' v graški zadrugi Pripravljajo se še na urejevanje primernega skladišča. Prvotno so imeli namen zgraditi nove prostore za skladišče, sedaj pa so se odločili, da bodo v ta namen uredili grajske prostora
Kljub temu, da se kaže tudi na Goričkem presej lepa rast vseh poljskih pridelkov in je zato pričakovati primerno letino, sadja v teh krajih letos ne bo. V nekaterih krajih dobro kaže trta na brajdah, vendar je tudi to, predvsem v okolici Slaveč, pobila toča.
-jm
POVEČNA STORILNOST
Ljutomersko podjetje »Agrotehnika-servis« je v prvem tromesečju preseglo finančni plan za 14 %, kar predstavlja lep uspeh. Poleg tega, je preseglo tudi količinski plan proizvodnje, saj je namesto 37,5 ton gotovih izdelkov naredilo 39 ton. Vse to govor, da bo podjetje znatno preseglo tudi letni plan proizvodnje.
V podjetju je tudi opazniti da se je z boljšo, organizacijo dela znatno povečala tudi storilnost dela in sicer v primerjavi s I. tromesečjem 1958 kar za 22 %.
Pri proizvodnji ,pa nastajajo težave zaradi pomanjkanja tehničnega materiala in to predvsem profitnega železa in gum za proizvodnjo prikolic ter rezervnih delci za popravila traktorjev in kmetijskih strojev. Poleg lega je še v podjetju čutiti pomanjkanje kvalificiranih delavcev, zlasti avtomehanikov. Z izdelki podjetje nima težav, ker so sproti prodani, vendar bo pa še moralo poni, vendar bo še moralo izdelkom izboljšati kvaliteto in jih tudi tehnično izpopolniti.
ŠTEVILKE O VINU
IN ŠE KAJ
Lani so v naših gostinskih podjetjih stočili 695 tisoč litrov vina, kar je za 44 tisoč litrov mami kot leta 1957. Piva so popili ljudje v gostilnah lani 176 tisoč litrov, to je 58 tisoč litrov več kot predlani. Žganih pijač se je popilo za 5 tisoč litrov več kot predlani, jabolčnika pa 72.00 litrov, to je 55 tisoč litrov manj kot predlani. Brezalkoholnih pijač so v gostiščih sločili. leta 1957 nekaj čez 533 tisoč litrov, lani za 19 tisoč litrov manj.
Skupni promet v gostinstvu
—	tu je vračunano tudi hrana
—	je znašal leta 1954 170 milijonov, leta 1956 328 milijonov in lani v prvem polletju paje znašal promet 194 milijonov dinarjev.
VREMENSKA NAPOVED za čas od 29. maja do 7. junija Precej nestalno vreme s pogostimi padavinami. V navedenem razdobju se pričakuje približno 4 dni s padavinami in okoli 6 sončnih dni.
Padavine se pričakujem okoli 29. maja, 1. in 2. junija in okrog 5. junija.
Vaš radio bo več vreden kot nov, ko Vam vanj vgradimo majhen aparat za sprejem UKW valov. O podrobnostih Vas poučimo v Radio in fino-
mehanični delavnici
»RAFIMUS« MURSKA SOBOTA
POMURSKI VESTNIK, 28. MAJ 1959
3
IZ ZGODOVINE DELAVSKEGA GIBANJA — 40 LET ZKJ —IZ ZGODOVINE DELAVSKEGA GIBANJA — 40 LET ZKJ — IZ ZGODOVINE DELAVSKEGA GIBANJA
ČUJE SE ODMEV
Kreft se še spominja, da je bilo v zvezi z mladim volkom precej diskusije. Nekateri so bili za to, naj ostane v taborišču, drugi pa so bili proti temu. In v takih diskusijah je pogovor nanesel tudi na zgodbo iz Španije, kjer je Kreft srečali nekega Francoza, ki je imel ovco in goloba. Ta zgodba je bila po osvoboditvi tudi objavljena v reviji »Mladina«. Iz takega navadnega razgovora se je kaj kmalu razvil študijski sestanek in razčiščevali so si posamezna vprašanja, bistrili pogled na svetovna dogajanja in tako je bilo večkrat
Čačinovič je v zadnjem pismu iz Bileče iz dne 16. napisal: Danes pride sam dir. Ribar, ki je že napovedal obisk.
Čačinoviča je spremljal iz taborišča domov agent ki ga je
proti potrdilu predal na srezkem načelstvu v Murski Soboti, kjer mu je bil določen kraj bivanja v Rakičanu. Kasneje se je smel gibati tudi po Soboti in končno je smel oditi v Maribor. V Soboti se je moral javljati tedensko na srezkem načelstvu, v Mariboru pa dnevno na policiji.
In Ali nadaljuje v dnevniku:
20.	Raport: pisma, o incidentu, hrana, sprehodi, časopisi, Koširjeva soba. Ugodil, Košir, pisma, sprehod, za časopise nedoločeno.
21.	Prišla nazaj Stojisaoljevič in Radojič.
24.	Zmanjkalo vode. Dovolj za kopanje na obeh straneh, Koširju dovoljeno delati o gornji sobi, Premirje.
25.	Raport (Perko, Apih, Amar, Šteinfeld) izredni radi vode. Se ni vršil, (ods.). Sprehod pod vrbami. Naročili »Slovenca«.
27. Raport (Apih. Hohkraut, Melamed, Mika), Voda. Košir, Terzič, časopisi, kopanje. V glavnem vse odobreno. Za časopise dobili tele. in bo minister pismeno uredil. Odšli:	Amar.
Čuškareoič, Prija, Jonjič, Simič. Dom. V Črni gori. 28 Obiski Šteinfeld (1 uro v logotu). Besarabija in Bukovina.
50. Korošec v vlado.
Kreft pa je v pismu z dne 22. zapisal: Volčič dobro napreduje. Pred tednom, ko smo ga dobili. ni imel še nobenega zoba, zdaj pa že prav pošteno vgrizne v prst. V glavnem ga hranimo z mlekom. Če nam pa mleka zmanjka, se pa mora zadovoljiti tudi s kavo. Z njim in z mačko imamo res mnogo zabave.
Zadnjič ti nisem mogel- sporočiti. da se je pred kakimi desetimi dnevi poveljnik tukajšnje orožniške straže dejansko loti profesorja Koširja in ga nekolikokrat tako udarili v obraz in ob ušesu, da še sedaj na eno uho ne sliši dobro. Dr. Gros je o tem obveščen, če ne, mu to povej ti. Tožba na tuk. sodišču je že vložena. Pričakujemo. da bo poveljnik v krat-
kem moral zapustiti svoj sedanji položaj.
Tovariši so iz taborišča prosili sedanjo Kreftovo ženo, ki je bila tedaj farmacevtika v Novem mestu, naj jim prinese nekaj kemikalij,bi jih rabili pri razvijanju filmov. Dejansko pa so jih rabili tudi v druge namene. Oskair Kovačič je začel »izdelovati« osebne dokumente, ki bi lahko bili upo-
rabljeni v slučaju posrečenega pobegu.
Kreft je v pismu z dne 25. omenil: Včeraj sem prejel tudi dve dopisnici iz novomeškega okraja, eno iz Trebnjega, drugo iz Mirne peči. Podpisnikov ne poznam. Najbrže pa je med iniciaitorji kak Topličan
Ali je o naslednjih dneh zapisal :
se je šele 17. julija, kajti ostal je še en dan v Bileći, kjer mu je Oskar Kovačič dal potrebne direktive in dobil je še pisma, ki jih je potem oddal v Dubrovniku. Ohranjen je tudi koncept pisma odvetniku:
»Spoštovatni gospod doktor!
Ker ni sigurno, da so zastopniki tuklj konfimiranih sprejeli obvestila od svojih klientov, so me naprosili, da vam jaz opišem položaj, kakršen je sedaj v Bileći in da vi po možnosti informirale ostale gospode o naslednjem:
1.	Poročnik Terzič, ki se je dejansko lotil profesorja Mirka Koširja, še ni odstavljen, kakor je bilo obljubljeno temveč še vedno izvaja svojo neomejeno oblast nad konfiniranci.
2.	Konfinitranci so še vedno brez prave zdravniške oskrbe (zdravljenje zob jim niti na lastne stroške ni dovoljeno).
3.	Odvzete so jim dejansko pravice do obiska.
Opišeš svoje doživljaje.«
Ta koncept je pisal Kreft po diktatu tov. Kovačiča v Bileči.
Ker se Kreft ni takoj javil na policiji v Mariboru, so mu precej nagajali, kar je razvidno tudi iz njegovega pisma z dne 29., ko je ob tem, da so mu poslali rešitev, še napisal:
S katero mi dovoljujejo bivanje v Hrašenskein vrhu, Slatina Radenci. Čez dva dni je še napisal v pismu: zelo sem vesel, da sem se rešil Maribora, kjer sem živel pod izredno težkimi pogoji, tako da sem se moral največkrat javljati kar dvakrat dnevno, četudi se je odločba glasila na enkratno javljanje dnevno med urad-
nimi urami. Začasna rešitev, ki bazira na mojih slabih »gmotnih in zdravstvenih« razmerah, je v primeri s prejšnjo naravnost sijajna, če je banska uprava ne bo ovrgla, ker mi predpisuje tedensko enkrat javljanje pri orožnikih v Slatina Radenci.
Ali v svojem dnevniku nadaljuje:
JULIJ 1940
1.	Terzič ukazal žandarjem, da morajo pregledati pakete. Stafijeva preiskana.
2.	Prijavili k zobozdravniku. Novo mesto sprehoda.
3.	Zopet stari sprehod. Politike dovolj. Stafiju dal pol ure obiska v pisarni — od-
bil. Javili na izredni raport. (Doma ja, Šteinfeld, Kreft, Kovačič). Ureditev vprašanja obiska. Zvečer prišel Zugič, odbili zaht. načelniku.
Redni raport (Stojič, Radomič, Stefi, Apih, Kovačič)
1.	prot. radi neodr. raporta.
2.	— obisk, 3. — voda, 4. — Terzič, 5. — kopanje, 6. — reverz za knjige, 7. — zobe,
Obljubili Slovenca. Obisk delno — prišli novi obiski: Kreft, Doma ja (mati, sestra) Polgar. Izpuščeni Polgar. Stafi. dr. Steifeld, Cvetič, Domaja, Staminkovič.  Obisk:	Umek (žena, dva
otroka). Obiski skrajšani. Obtožba nač. po minister.
Denuncij. »Gradj. m. Bileča<.
7.	Izvedeli, da je Terzič premeščen v Nikšič.
8.	Izpuščeni: Umek, Melamed, Vasovič Čeda. Prišel Bagar. Tudi Kreft v svoji korespondenc: omenja Bagarjev prihod. Umek je odpuščen in bo skupno z ženo in hčerko odpotoval domov. Razen njega bosta šla še diva«, prišel pa je na novo Bagar, akademik iz Prekmurja.
Ali v svojem dnevniku nadaljuje:
9. Terzič odšel, straža brez puške.
11.	Kreft domov. — Raport (Stojič, Košir, Kralj). Obiski (plus,) zobe, (ni odgovora) pošta (pozitivno), dvorišče (ne more), sprehod v mesto (ni odobril).
12.	Odšla o Sarajevo v bolnico Kralj in Apih.
13.	Prišla Mihailo Klein in Maksim Boranovič.
18. Raport (Goranovič, Kovačič) izhod v mesto, zobe, voda, kopanje, sprehod pred kasarno. Odobril ničesar, razen za zobe je rekel, da bo oskrbel iz Nikšiča zdravnico. Postavlja se zopet vprašanje Autovca (banovina).
21. Poslali spomenico na ministrstvo št. 4377/40.
23. Zvedeli ,da kredit 40, za popravilo magazina odobren, obenem prišla prepoved za uporabo tega kredita.
25.	Bil z Maksimom na trgu. Bakec ... dohan.
26.	Vest, da ni kredita za naše prehrano.
27.	Izredni raport radi Perkovega obiska (Klein. Kovačič, Bagar) »ne ču više da razgovaram o poseti. Neuspel radi vmešavanja drugih.
28.	Upravnik ni dovolil, da bi bili celi dan na Trebinjščici.
29.	Upravnik sporočil naj se preselimo v eno sobo, češ dobil z ministrstva vprašanje za koliko ima prostora in koliko nas je tu. Izgledi, da pridejo novi. »Slovenec« na Oskarjev naslov.
31. Perko zadnji dan obiska. Upravnik dal samo dve uri.
Ko je bil Kreft izpuščen, bi se moral v 24 urah javiti na policiji v Mariboru, toda javil
Ivan Kreft v Španiji
Nace Kralj (v ospredju) v taborišču Ivanjica
AVGUST 1940
1. Raport (Perko, Kovačič, Bogd. Goranovič), 1. — poboljšale hrane, 2. — obiski, 3. — časopisi, 4. — zobe. Ad. 1. — bo šel na roko — ad. 2. sporočil nalog — dne uri obiska, 3. dovolil »Slov...« za ostalo rekel naj napišemo. 4. bo urgi-
ral. — Zvečer dobili na podpis nalog o obiskih, nismo podpisali.
Odložil komisarstvu v magazinu. Od 20. maja — 31. 7.
3.	Bil v mestu na kopanju. Samo do 6. ure. Dvojno spremstvo.
4.	Vrnil Apih. — Taborišče v
Lepoglavi likvidirano.
8. Zopet selitve v magazin ali staro taborišče o mestu (upravnik).
11. Perko obisk (nečakinja), Bogdanovič na sodišče v Beograd. Mariška v Tulare.
12.	Obisk dr. Štempihar.
13.	Obisk dr. Štempihar.
15.	Raport — Perko — Pacek Klein. Zahteve: voda, zobe. paketi. Odobril pakete, vodo oso pregledati, zobozdravnik obljubljen —prišel zobozdravnik.
16.	Vrnil se Kralj iz bolnice.
20. Raport (izredni) Apih, Perko, Klein, Kovačič, zahteve: bolezen, voda, odobril ose. Ni bilo drv za kosilo. Obed šele ob pol dveh.
21.	Protestni štrajk, ker še ni poslal Goranouiča in Paceka d bolnico. — popoldan odšla o bolnico. — Obisk: dr. Brecelj Bogdan. Bil s Kleinom na trgu.
29. Raport (Perko. Košir, Bagar). Zahteve (Sekul) 1. — sprehod, svobodno gibanje, 2. — čaj-mleko, 2. — poštna knjiga, 3. metle. Nač. na dopustu. Sekulič pozvan na srez, ga ni bilo — bil z zobozdravniki v mestu.
31. Prišla brzojavka za Rocka. Raport (Sekul.) ad) 29.
Kreft je v pismu z dne 7. zapisal: Mojim v Bileci se je položaj poslabšal. Zaenkrat so jih vse stisnili v eno sobo, »obljubujejo« pa jim tudi skrčenje izprehoda in črtanje obiska. O vsem sem pisal senatorju Kosanoviču. Kralj je operiran in ga bodo najbrž v kratkem vrnili v Bileče.
Ob tem se še Kreft spominja, da sta bila na zahtevo internirancev, ko je bil še sam v taborišču, poslana Nace Kralj in Milan Apih na specialni zdravniški pregled. Zdravniki pa so ju proglasili za simulanta in takoj vrnili nazaj v taborišče. Toda zdravstveno stanje se je Kralju tako poslabšalo, da so ga končno le morali poslati na operacijo. Kreft piše v pismu z dne
22.	 Prilagam ti pismo, ki je šlo skozi dve cenzuri. Če novomeški intelektualci ne bi mogli skupno s študenti poslati večjega paketa, pošlji pismo (opomba: pismo iz Bileče) v Toplice, kajti Topličani bodo gotovo spravili skupaj kako pecivo in prekajeno meso.
Ali v svojem dnevniku nadaljuje:
Pacekovo posvetilo v albumu Milki Kerenovi
SEPTEMBER 1940
1.	Prejel karto od Ribarja.
2.	Brzojavil Mariški. Bil na pošti popoldne po paket. (Bozsi).
4.	Prišel Rock.
5.	Raport (Stajic, Kardoš, Kovačič) 1. poboljšanje hrane, 2. voda, 3. izprehod, izlet, 4. obleke, čevlji: ad 1, 4, predstavka na srez, ad 3 govoril s komandantom, ad 2 bo govoril. Vrnila sta se volk in muc.
8.	Zvedeli, da do 9.9. ne bo sprehoda. Zaradi strelskih vaj žamdarmerije, izredni raport, protestirali proti temu. Načelnik obljubil, da bo nekako uredil.
9.	Dopoldan ni bilo sprehoda, popoldne je bil. Obisk Apih (Rocka ni pustil ven).
10. Predali načelniku predstavko radi obleke. Prišla nazaj Pacek in Goranovič.
13. Volk odšel.
19. Raport (Apih, Bagar, Radovič) Zahteve. 1. prost sprehod 2. voda 3. povrnitev denarja za prevoz in zdravila 4. premenjaii sla-
mo, beljenje 5. urgenco is obleko, čevlje. Odobril ad 1. Prost sprehod, za izid bo govoril z Lakovičem, ad 2 bo uredil, ad 3 bourgifal, isto ad 5, ad 4 bo uredil. Vprašal ministrstvo za Boranomčevo domovno občino.
23.	Z and. šli na sprehod brez pušk.
21. Bil d mestu z »zobarjenu.
24.	Vrnil se je Bogdanovič ( Čisarca).
25.	Brzojavka za Pacek a, da je ban podpisal njegov izpust.
27. Raport od 26. (Kov., Kard., Goranovič), 1. higiena (voda, beljenje, slamarice, kairbol): odobril karbol in dve žarnici, za beljenje, da se vodi prepiska za novo zgradbo, slame še nima, vodo bo uredil. 2. urgenca postavke: »Jaz sem napravil svojo dolžnosti. 3. Izlet: ni odobril ker ne spada o rajon žand. 4. posoda za kuhinjo: bo videl.
In Ali nadaljuje;
Odločba načelstva sreza Murska Sobota
POMURSKI VESTNIK, 28. MAJ 1959
4
- 40 LET ZKJ — IZ ZGODOVINE DELAVSKEGA GIBANJA — 40 LET ZKJ — IZ ZGODOVINE DELAVSKEGA
KORAKOV...
OKTOBER 1940
1. Incident z žandarji radi pisanja.
3. Raport (Perko, Kov., Klein, Bogdan): 1.) selitev: je pisal ministru, ni dov. 2. (Pošta) zaplenjena od strani žandarjev. Zapisal ime zaudarja. 3.) voda: naj Lazo nosi 4. (Šetnja) (2—5): odobril. 5.) Knjiz. in zapl. knjige: bo oprašal, knjige dobimo v par dneh.
9. Raport:	(Perko, Apih,
Rock, Stoj.) 1.) selitev: da se do 15. izselimo, slamo bo dal po 15. 2.) zdravila, povrnitev din 30: recepte
je vzel in bo nabavil zdravila, če niso predraga.
10.	Zaslišanje o zadevi Košir. Pov. broj 618 škola pripravnih žand. Umek, Kard. Kovačič, Apih: Ali sem slišal, da je dne 12. 2. Terzič psoval in žalil Koširja? Sem, skozi napol odprta vrata: Jeb. ti majku cigansku, ja ču te več naučiti pameti. 2.) Ali sem 12.6. videl, da je Terzič tepel Koširja? Skozi vrata sem videl, kako ga je s pestjo tiščal k steni. Videl sem na njem rdeče pege kot znake prejšnjih udarcev in bil je brez cvikar-jev. Ko je prišel o sobo je sam rekel, da ga je tepel in žandar mu je prinesel cvikerje.
11.	Prišli 4 iz Španije: Žinkovič Ljubo, Milenkovič Bra-
nislav, Drago Jovanovič, dr. D. Neškovič. Raport (Apih, Klein, Gor., Bogd.) Izredne zahteve proti izolaciji novih. Rekel je, da bo to trajalo le tri dni, da so pomotoma bili, oster, grozil z zaporom (Mar. v Vrdinu in Cak.).
14. Pisano po izpustu 17. 5. 1941 v Murski Soboti. — Špancem so po nekaj dneh dovolili selitev v srbsko sobo, ki se je izpopolnila še s Hodakom (stenografski znak rstrajot) in Nenezičem. V sled novih sodrugov se je naše število
zopet nekoliko povečalo in pokazala se je potreba novega prosvetnega odbora in intenzivnega prosvetnega dela, zlasti ker se je beletristika tudi izpopolnila. Medtem sem zbolel za dezinterijo. Levil me je z osem požrtvovanjem dr. Neškovič. Dijeta. Po 6 dneh mi je postalo boljše. Medtem smo se pripravljali na obletnico. Jaz o gledališču in socialni strukturi pred vojno. Dne 25. ob pol devetih izpuščen, to je, prišli so po nas Slovence. Ob šestih zvečer zapustili Bilečo. Na srezu zahtevali pojasnilo kam: nedoločeno. Vencelj, Nace, Milan, Biba, Lojze, France, Mirko 1. Mirko 2, Oskar in jaz prišli v soboto ponoči v Ljubljano. Sneg. Obisk. V nedeljo zvečer Miha prosi, da
pripravimo za zjutraj. Odpor. Ko raztrga kuverto, videli, da res. Lojze, Milan, France, jaz na Štajersko stran. Prispel dne 28. popoldan. Taborišče tekom novembra razpuščeno. Ivaniča ...
Zakaj je Ali zaključil svoj dnevnik šele 17. maja 1941. ni pojasnjeno. Ali je zaključil dnevnik tudi z besedo Ivanjica, kjer se je po razpustu taborišča v Bileči formiralo novo taborišče.
Alijev dnevnik je že deloma objavil in komentiral s spomini nekaterih tedaj še živečih tovarišev iz Bileče Štefan Kuhar novinar v Vjesniku u srijedu« in tedaj sta Moša Pijade in dr. Ivan Ribar izrazila željo, naj bi bil ta zgodovinski dokument tudi čimprej objavljen v celoti.
Sedaj objavljamo prvič celoten dnevnik v časten spomin Aliju in tovarišem iz Bileče.
Konec
Iz Pacekovega albuma: podpisi zadnjih konfinirancev
Slovenci, internirani o Bileči
Pred odkritjem spominske plošče na Grlavi
ZADNJI DAN POSTOJANKE
V PRELOGOVI HIŠI
V okviru letošnjega občinskega praznika ljutomerske občine 1. junija, bo odkril Krajevni odbor ZB Veržej spominsko ploščo na mestu, kjer je bila nekoč partizanska postojanka — Prelogova hiša na Grlavi. To so v borbi s partizani 5.1.1945 požgali Kozaki. V borbi so zgubili življenje gospodar Janez Prelog, njegova žena Emilija ter trije partizani Nande Magdič — Nabor s Cvena, Janez Viher — Oskar iz Plešivice in Jurček Dobrotinšek — Djuro iz Celja, dočim so partizana Aleša ujeli živega in ga po mučenju odpeljali v zapor. V tej borbi so utrpeli Kozaki hude izgube.
(Pričujoči sestavek vsebuje med drugim tudi odlomke iz opisa te borbe, viz e te iz gradiva za zgodovino NOB ljutomerskega okraja, ki sta ga zbrala Vlado Šandor in Drago Novak).
Že v jeseni 1942 je pričela Prelogova družina sodelovati z NOV. Kot prva ilegalca sta se pri hiši oglasila dr. Jurkovič in Janez Talany. Za tem so v hiši prenočevali kurirji!, aktivisti, te renči, ki so prihajati iz brigad čin postojank. Postojanka se je imenovala »Pri treh mladenkah«. Od postojanke je bila veza na Pohorje čin Kozjak ter v Prekmurje .in Medžimurje. Skozi, to postojanko so šli domači partizani v posamezne enote NOB kot Danilo Hauptman, Franic Smolikovič, Štefan Raduha, Milan Seršen, Alojz Farkaš in drugi. Večkrat so prihajali na Grlavo tudi ranjenci, ki jim je ob posredovanju domačih pomagal dr. Kaukler.
Kurirji,  terenci, aktivisti in borci so prinašali v hišo napredno literaturo ,in prve slovenske pesmi, ki, so jih potem razpečavali naprej. V postojanki je bil tudi stroj za razmnoževanje lepakov in letakov.
Leta 1944 se je na postojanki pri, Prelogovih ustavilo več minerjev, ki, so minirali most pri Ivanjcih in vlak pri Vučji vasi, Istega leta so se nekaj časa mudili na postojanki trije zavezniški letalci iz sestreljenega ameriškega letala pri Ivanjcih.
Dne 5. januarja 1945 so prišli okrog 5. ure zjutraj v postojanko na Grlavi partizani Oskar, Nabor, Aleš in Djuro. Ko so se preoblekli, najedli in ogreli so odšli na hlev kjer so nameravali prebiti dan. Oskar je ostal v hlevu na straži. Kmalu za tem so se pojavili pred hišo Kozaki. Obkolili so hišo in gospodarsko poslopje. Naj starejša hči Slana je imela še toliko časa, da je obvestila o tem
partizane. Oče Prelog je zaklenil vežna vrata in oborožen odšel na podstrešje, Gospodinja je ostala spodaj v sobi. Ležala je v postelji, ker je bila bolna. Kozaki so pričeli razbijati po vratih, ki jih je Stana odprla. Vstopila sta dva kozaška oficirja z naperjenimi puškami. Vprašata sta kje je oče Prelog in hčerke. Nato jih je morala peljati v sobo kjer je ležala bolna malti. Hip za tem je počil prvi strel: gospodar je s pod-
strešja pričal streljati v Kozake, ki so ležali pred hišo. Kmalu nato so zapeli; mitraljez in dve brzostrelki, ki so jih imeli partizani na hlevu. Prvi zadati' Kozaki so se pričeli valjati pred hišo. Med živimi Kozaki je nastala panika. Umaknili so se, poiskali krilu j e in pričeli streljati. Bili so znana deni niso pričakovali) takega odpora. Kot partizani se je do zadnjega diha boril tudi gospodar Prelog. V plamenih goreče hiše so našli smrt vsi razen partizana Aleša, kn je padel s hleva med Kozake. Tega so kasneje mučili;, odpeljali v jutomerske nato pa v mariborske zapore. Najstarejši hčerki Stani, ki je bila takrat edina doma, pa se ja posrečilo pobegniti. Kozaki so plačali ta boj s 40-mrtvimi in ranjenimi.
Temu dogodku na Grlavi so sledile aretacije nekaterih vaščanov. V Dachau so odpeljali Gezo Pečnika in Matiijo Novaka,, njegovo Žano pa so odpeljali v Begunje. Geza Pečnik se iz taborišča mi več vrnil. Aretirali in ustrelili so tudi Stanka Topolnika iz Banovec, več ljudi pa so odgnali na prisilno dalo v Strnišče in Maribor.
Danes živi in dela na bivši Prelogovi domačiji mlada generacija. Z odkritjem spominske plošče se bo organizacija ZB vsaj delno oddolžila vsem, ki so na lem kraju dali, življenje za našo svobodo. jm
Konferenca internirancev
Pred dnevi je bila v Murski Soboti okrajna konferenca Sekcije bivših političnih zapornikov, internirancev in deportirancev. Poleg številnih delegatov iz posameznih občin je skupščini prisostvovala tudi tovarišica Mirna Zupančičeva — zastopnica republiškega odbora Sekcije.
Organizacija Zveze borcev v Pomurju šteje nekaj nad 2 tisoč članov, od tega je po nepopolnih podatkih okrog 500 bivših političnih zapornikov, internirancev in deportirancev, ki so člani organizacije. So pa še številni interniranci, ki v organizacijo še niso vključeni. 0bčinski odbori Sekcije so začeli s popisovanjem bivših internirancev. Do sedaj so to delo zadovoljivo izvedli v Lendavi. Gornji Radgoni in Murski Soboti. Na občinskih konferencah Sekcije so predvsem razpravljali o zbiranju zgodovinskega materiala iz taborišč, o priznavanju delovne dobe v internaciji in o skrbi za bivše internirance. Govorili so tudi o tem. da bi obiskali nekdanja fašistična taborišča in se poklonili spominu onih. ki so za vedno ostali tam. Okrajna komisija za zgodovinsko dejavnost. ki jo vodi tovariš Franc Škoberne, org. sekretar OK ZKS je sklenila, da za 20-letnico vstaje slovenskega naroda izda knjigo: »Pomurje v narodnoosvobodilni borbi.« Zategadelj je dolžnost vseli bivših internirancev, da napišejo spomine in jih oddajo navedeni komisiji.
Oh koncu so delegati izvolili 11-članski okrajni odbor Sekcije in pooblastili novoizvoljeno vodstvo za določitev delegatov za republiško konferenco, katera bo v juniju.
Jože Janež
Iz Pacekovega albuma: podpisi zadnjih konfinirancev
40. OBLETNICA ZKJ
Streli v Ljutomeru
Leta 1935 so padle v Sloveniji v boju za ljudske pravice tri žrtve: 6. maja je v Dragatušu padel 55-letni kmet Miha Gorše; 1. septembra se je v Ljutomeru zgrudil pod streli orožnikov 21-letni kmečki fant Alojz Mavrič s Koga in 18. septembra je padel 32-letni kmet Anton Premelč na Bizeljskem.
V Dragalušu je bila kri predita zato, ker volivci, ki so prejšnji dan (5. maja) glasovali za opozicijo, niso dovolili, da bi volilna komisija odnesla volilne spiske in jih ponaredila. Iz Črnomlja so prišli orožniki, da bi pomagali vodilni komisiji in ji omogočili ponarejanje vodilnih rezultatov. Ko so ljudje to videli, se je na plat zvona zbrala množica in s kamenjem napadla orožnike. Pri spopadu je padel Miha Gorše.
Antona Premelča so ubili orožniki, ker ni dovodil, da bi ga aretirali. Mavrič je padel sredi tritisočglave množice, ki se je zbrala na Glavnem trgu v Ljutomeru, da bi manifestirala za združitev protifašističnih sil v Slovenski ljudski fronti. Zborovanje, ki je bilo sklicano v Ljutomeru 14 dni pred tem, ni uspelo. Na čelu skupine, ki se je zbrala kljub prepovedi, je bil v odločilnih trenutkih Jože Kerenčič z razvito slovensko zastavo. Klical je protirežimska gesla. Ko se je sprevod ustavil na Glavnem trgu, kjer je Kerenčič pričel zborovanje, je orožništvo z bajoneti razgnalo množico.
dedi, da ima močno zaslombo pri odvetniku Odiču v Čakovcu, glavnem predstavniku Mačkovega gibanja v Medjimurju in pri samem Mačku. Kljub temu je bilo pričakovati, da bo zborovanje prepovedano, saj je dala pobudo zanj Partija.
Predstavniki »Ljudske pravice« so vztrajali pri svoji odločitvi, da bodo sklicali zborovanje tudi tedaj, če ga glavarstvo ne bo dovolilo. Tako se je tudi zgodilo. Oblast zborovanja ni le prepovedala, ampak je da-
la celo preko občinskih odborov razglasiti — kar sicer ni bilo v navadi — da zborovanja ne bo, ker je prepovedano.
Skupina okrog »Ljudske pravice« je odšla med ljudi in jim pojasnjevala položaj približno tako: »Ne bomo ravnali nepravilno ali lahkomiselno, če bomo imeli zborovanje kljub prepovedi. Tudi na Hrvaškem in v Srbiji so vsa zborovanja protirežimske opozicije prepovedana, a jih imajo kljub temu.« Pristaši slovenskega ljudskega gibanja niso bili pripravljeni odreči se pravicam, ki so jih imeli volivci na Hrvaškem in v Srbiji, ter so v velikem številu prišli na zborovanje.
Pozivu Partije so se odzvali tudi volivci ptujskega okraja. Teh je bilo okrog 300, bili so predvsem iz občin Kog, Tomaž in
Miklavž. Prekmurcem je režim prepovedal prehod čez Muro z izgovorom, da se je v Prekmurju razširila kuga. Edini most pri Veržeju je bil zastražen, prav tako so orožniki zastražili brodove in murske plitvine Železniških vozovnic za Ljutomer niso iz dajali. Tistim, ki so vzeli vozovnice za druge postaje, v Ljutomeru niso dovolili iz stopiti. Prekmurci pa so kljub temu prišli v Ljutomer. Množično so prebredli Muro. Zbralo se jih je nad 800. Pri vstopanju na
bistriški brod je orožnik z bajonetom ranil vodiča skupine, ki se ni hotel umakniti. Tudi to Ljudi ni odvrnilo s poti. Iz ožje ljutomerske okolice, iz Razkrižja, Šafarskega, Strigove in od drugod je prišlo na zborovanje nad tisoč ljudi.
Žrtve nasilja
Orožniško poveljstvo v Ljubljani je poslalo v Ljutomer orožnike iz bližnjih in oddaljenih orožniških postaj. Bilo jih je za celo četo. Najprej so večtisočglavo množico poskušali pregnati z ljutomerskega Glavnega trga s škropljenjem smrdljive, okužene vode iz greznice Tovarne usnja. To je zborovalce ogorčilo. Prišli so, da bi uporabili pravice svobodnega zborovanja, ki jih hrva-
škim in srbskim volivcem niso več upali kratiti. Tu so pa jih sprejeli z gnojnico.
A sledil je še hujši napad hlapcev režama. Orožniki so pričeli streljati v množico. Smrtno zadet je padel Alojz Mavrič, ki je stal v neposredni bližini Jožeta Kerenčiča. Takojšnja pomoč dr. Jožeta Potrča mu ni mogla rešiti življenja. Laže ranjene tovariše so spravili na varno in obvezali zborovalci sami.
Režim je pozneje poskušal preložiti odgovornost za prelivanje krvi na organizatorje zborovanja. V Ljutomeru so se maščevali nad Viktorjem Kukovcem in njegovim sinom. Izdali so tiralico za Jožetom Kerenčičem, ki se je nekaj časa umaknil v ilegalo. Skrival se je menda pri prijatelju inž. Greifu na Dravskem polju. V Ptuju so preganjali skupino Dušana Kvedra.
Ljudstvo je seveda vedelo, da je bil kriv prelivanja krvi dr. Korošec in njegovi pristaši. Zato tudi ni nasedlo ministru dr. Kreku, ki je štirinajst dni po ljutomerskih dogodkih sklical zborovanje v Križevcih, z namenom, da bi ljudi pomiril. Zborovanju so prisostvovali samo najbolj zagrizeni jerezejevci, bilo jih ni niti polovico toliko, kakor jih je bilo kljub prepovedi in pritisku režima 14 dni prej v Ljutomeru.
Za 8. september 1935 je bilo napovedano protestno zborovanje zaradi ljutomerskih dogodkov pri Vidmu ob Ščavnici., v rojstnem kraju takratnega notranjega ministra dr. Antona Korošca. Režim nam je to zborovanje preprečil. Zaplenil je »Ljudsko pravico« s pozivom na protestno zborovanje, vsem slovenskim tiskarnam je prepovedal tiskanje letakov za zborovanje, za sklicateljema videmskega zborovanja pa je izdal tiralico. Da bi ljudi prestrašila, je oblast grozila, da bo v primeru zborovanja pri Vidmu prelite še več krvi kot v Ljutomeru. V takih razmerah zborovanja pri Vidmu nismo mogli sklicati.
Ko je društvo kmečkih fantov in deklet pri Vidmu kmalu nato pričelo akcijo za zgraditev »Doma Matije Gubca« na prostoru, kjer bi naj bilo zborovanje, je Partija to zamisel pozdravila in podprla. Ta edini Gubčev dom v Sloveniji bi naj bil dostojen spomenik padlim kmečkim delovnim ljudem iz leta 1935: Mihi Goršetu, Lojzetu Mavriču in Antonu Premelču.
IVAN KREFT
Zborovanje kljub prepovedi
Pri Viktorju Kukovcu v Ljutomeru so se sešli organizatorji Ljudske fronte ptujskega in treh obmurskih okrajev, in sicer Jože Kerenčič, dr. Jože Potrč, Dušan Kveder, Miško Kranjec, Rudi Čačinovič, Ivan Bratko in drugi, da bi se dogovorili o organizacijskih podrobnostih, o dnevnem redu, rediteljih in predvsem o tem, kako novo zborovanje prijaviti, da ga režim ne bo mogel prepovedati.
Skupina dr. Vekoslava Kukovca in Mačkova politična Skupina, ki sta sodelovali v pripravah na zborovanje, sta bili zaradi prepovedi dokaj prestrašeni. Zlasti pa je bilo seveda treba rešiti vprašanje, kako ravnati tedaj, če bodo zborovanja zopet prepovedali. Pri oblasti je prijavil zborovanje član Mačkove skupine Pavle Horvat od Male Nedelje, o katerem so na glavarstvu ve-
POMURSKI VESTNIK, 28. MAJ 1959
5
REPORTAŽA — REPORTAŽ A —REPORTAŽA —REPORTAŽA — REPORTAŽA — REPORTAŽA — REPORTAŽA —
TUDI V POLEDAVJU JE POMLAD
DVA KONTRASTA: POKRAJINSKI PEJSAŽI IN SLABE CESTE — POTOVANJE BREZ POŽIRKA »GERLINCANA«	— NA GORIČKEM:
ELEKTRIFIKACIJA IN ITALIJANSKA PŠENICA - ZA NAMEČEK ŠE KOLORADSKI HROŠČ — GORIČKE GOSTILNE SO ČEDNE, TODA . . .
Kmalu za tem, ko je izginilo za nami v oblaku prahu poslopje soboške gimnazije, smo se že pri Veščici in vse najprej do Cankove počutili čisto pomladansko, kljub jamastim cestam. Travniki so se razkazovali v vsej svoji lepoti in barvitosti in prijetne sence ob cesti so nas vabile, toda naša pot je bila še dolga . . .
Na Cankovi smo se ustavili v šoli, na krajevnem uradu in v knjižnici. Povedali so nam, da v knjižnici primanjkuje knjig. Predvsem mladi rod si želi novih knjig. Na Cankovi
je precej aktivna tudi Ljudska tehnika. Takrat, ob našem obisku so se na šoli pripravljali na jurjevanje. To je prireditev, ki je ni mogoče na kratko opisati. Na Cankovi si želijo tudi kino. To pa ni želja samo Cankovčanov, marveč vseh ljudi v leda viski dolini od Cankove do Rogašovec in Kuzme.
Mimogrede smo se na naši poti ustavili tudi v Gerlincih, prijazni vasici ob avstrijski meji. Toliko, da se nismo razjokali nad cesto, ki je bila kriva, da smo v neenakomernem taktu poskakovali v avtomobilu. Tam smo videli ljudi, ki so se ukvarjali z elektriko. Časa nismo imeli preveč, niti toliko ne, da bi si privoščili požirek pristnega »Gerlinčana«, ki je baje izborna pijača.
Vso Poledavje je danes močno razgibano. Povsod kjer smo srečavali ljudi od Slaveč do Rogašovec, po-vsod smo govorili o elektriki. Letos — pravijo — jeseni bodo zasvetili z električno lučjo. Elektrika se je ljudem tako močno vrasla v vsakdanje življenje, da se niti toliko ne zmenijo za točo, ki je prejšnji teden naredila precej škode.
Tu in tam smo govorili med vsakdanjimi stvarmi tudi o kooperaciji, o italijanski pšenici. Moram reči, da je pšenica na Goričkem precej lepa im ljudje si obetajo obilen pridelek. Če sem si prav zapisal je v teh krajih slaba le v Borečih. To pa zaradi slabe zemlje, so odgovarjali ljudje na moj »Zakaj«.
Tudi v goričkih krajih imajo precej opravka s koloradskim hroščem. »Najbolje bi bilo, če bi pri kmetijskih zadrugah osnovali posebne ekipe, ki bi poškropile vsa krompirišča.« »Zakaj,« sem se zanimal. »Ja, zato, ker se vsako leto dogaja, da poškrope krompirišča le nekateri kmetovalci!« so mi odgovarjali ljudje v Kuzmi.
Ce potuješ po Goričkem v prvi spomladanski vročini, ne moreš, da se ne bi ustavil tudi v gostilni. Teh je precej na vsej poti od Sobote čez Cankovo, Rogašovce, Slaveče, Kuzmo in Grad do Bodonec in na-
prej proti Soboti. Goričke gostilne so prijazne, domače, toda . . V neki gostilni smo si hoteli pogasiti žejo s pivom. Dobili smo ga, toda nihče od nas ni imel s seboj niti noža, niti kakršnekoli droge naprave s katero bi odprli steklenico. Pomagali smo si pač tako kot smo si znali. Ko nas je pri tem delu opazil gostilničar, je pomilovalno vzkliknil: »Nerodni pa ste, nerodni!« Da kolega ne bi ostal na cedi-
lu, sem bolj zase kot gostilničarja odgovoril: »Pri nas doma plačujemo s pivom tudi odpiranje steklenice!«
Ce se v teh dneh voziš po teh kraljih boš videl ljudi, kako na njivah pridno okopavajo koruzo in krompir, če pa jih pri delu zmotiš, se kaj hitro zapleteš v pogovor o elektriki ali o italijanski pšenici, koloradskem hrošču, o goričkih cestah in o vsakdanjih drobnarijah.
Juš Makovec
V LJUTOMERSKI OBČINI SO
PLAN POGOZDOVANJA ŽE PRESEGLI
V	ljutomerski občin: so letošnji plan pogozdovanja že presegli. Zasadili so čez 70.000 sadik, predvsem listavcev, saj je iglavcev le okrog 21.000. Te sadike so v glavnem iz domače drevesnice, nekaj pa so jih dobili iz Radgone in Tišine. V Bunčanih so letos zasadili tudi olkrog 2.000 topolov in to predvsem močnejše sadike, ker teh divjačina ne uničuje. Posestniki, ki imajo primerne površine, so pokazali: za pogozdovanje veliko za interesiranost.
V	prihodnjih mesecih letošnjega leta bodo posvetili vso skrb čiščenju gozdov, ki so ga doslej izvedli le v malem obsegu.
Pisali so nam sezonci iz Vojvodine
Kot nam pišejo sezonci ,ki delajo na državnem posestvu »Čoka« v Vojvodini, so delovni pogoji še kar ugodni. Stanovanja imajo lepo urejena, pa tudi hrana ni slaba.
Sedaj so na posestvu pričeli škropiti! vinograde, Okopavati koruzo in fižol. Tako vinogradi kot posevki na polju kažejo precej lepo, zato pričakujejo sezone: precejšen zaslužek.
Letos so pričeli v ljutomerski občini tudi s poskusnim gojenjem uvoženih topolov, ker se domači niso preveč obnesli. Nabavili so okrog 1.500 podtaknjencev iz Holandije in Švice.
Ta vrsta topolov je zelo cenjena in baje tudi odpornejša od domačih.
ZAKLJUČNO TEKMOVANJE VAJENIŠKIH ŠOL
Po končanih predtekmovanjih se je na Dam vajencev v četrtek 21. maja zbralo okrog 400 vajencev vseh pomurskih vajeniških šol v Murski Soboti mu igrišču TVD »Partizan«, kjer so bila zaključna športna tekmovanja. V malem rokometu so soboški obrtni vajenci premagali radgonske s 15:10, v namiznem tenisu pa ljutomerske s 3:0. Soboška trgovska vajeniška šola je v šahu premagala Radgono s 5:0, dekleta pa v odbojki soboško obrtno z 2:0, radgonska moška ekipa pa soboške trgovsko šolo z 2:1. V streljanju je močne zmagala soboška obrtna šola s skoraj 100 krogi prednosti pred najboljšo ekipo med ostalimi.
Tekmovanja so opoldne prekinili in se zbrali na svečanem kosilu, kjer je Obrtna zbornica podelila knjižne nagrade najboljšim vajencem. Popoldne se je tekmovanje nadaljevalo na igrišču NK »Sobota«. V lahki atletiki so z veliko premočjo zmagali soboški trgovski vajenci, v nogometu pa je soboška obrtna šola premagala Radgono z 2:1. Nazadnje je še bila krožna kolesarska dirka okrog spomenika Zmage, v kateri je po naključju zmagala trgovska šola pred boljšimi nasprotniki soboške obrtne.
Zvečer je soboška obrtna vajaniška šola dobila pokal, zmagovalci v posameznih srečanjih zastavice in najboljši posamezniki diplome.
25-letnica PGD Tišina
Pred 25 leti je bilo ustanovljeno na Tišini prostovoljno gasilsko društvo. Takoj ob pridelku so si gailci nabavilli gasilske obleke in to z lastnim denarjem. Nekaj časa so imeli skupaj z gasilci iz Tropovec staro prevozno brizgalno. Kasneje so Tišinčani to brizgalno odkupili in životarili z njo do lanskega leta, ko so kupili novo motorno brizgalno.
Sedmega junija, ko bodo proslavljali na Tišini 25-letnico bodo priredili gasilsko slavnost, na kateri bodo nastopili pevci, na grobove umrlih gasilcev bodo položili vence, zaslužnim članom pa bodo razdelili posebne značke.
Janez Rotdajč
50-letnik
Skoraj neopazno je šla te dni mimo nas 50-letnica ročnega stavca in oddelkovodje Pomurske tiskarne Janeza Rotdajča. Neopazno predvsem zato, ker ob obilici dela skorajda ni časa za praznovanje jubilejev. Tako bi dejal tov. Rotdajč sam in o tem bi bili prepričani tudi njegovi ožji sodelavci, ki ga iz dneva v dan vidijo pri delu, neumornega in požrtvovalnega, dobrega tovariša in učitelja mlajšim sodelavcem.
Janez Rotdajč se je rodil 24. maja 1909 pri Gradu. »Črni umetnosti« se je posvetil že leta 1926, ko se je
zaposlil v takratni Prekmurski tiskarn!.. In od takrat se ni nikoli izneveril svojemu poklicu, tudi v najtežjih časih ne. Kasneje je bil nekaj časa v Balkanyjevi tiskarni v Lendavi, kjer je bil med stavci, ki so stavili Ljudsko pravico. Leta 1935 je odšel za kratek čas v Narodno tiskarno v Ljubljani, toda kmalu se je spet vrnil v Lendavo in leta 1937 je prišel v Mursko Soboto. Po vojni je bil skoraj 7 let v Mariborski tiskarni, od leta 1954 pa dela kot oddelkovodja ročne stavnice v Pomurski tiskarni v Murski Soboti.
Vsa ta leta je vzgojil ob sebi vrslo dobrih tiskarjev. Vzgoji mladega rodu posveča še prav posebno skrb danes, in lahko smo prepričani, da bo svoje izkušnje posredoval mladim tiskarjem še naprej.
Jubilant je bil vsa leta tudi prizadeven član organov samoupravljanja v CZP Pomurski tisk in je tako posredno in neposredno vplival na rast podjetja.
Našemu petdesetletniku želimo še mnogo krepkih let in zdravja!
Kmetijska Tribuna
Obnova sadovnjakov in vinogradov v Pomurju
Iz predlogov in priporočil OLO Murska Sobota s področja kmetijstva in zadružništva (zasedanje OLO — 20/3-1959) je razvidno, da znaša po planu predvidena povprečna letna obnova sadovnjakov 100 ha, vinogradov po 120 ha. Ker realizacija zaostaja za planom (leta 1958 je bilo obnovljenih le 5 ha sadovnjakov in 62 ha vinogradov), je svet za kmetijstvo in gozdarstvo predlagal, da naj sprejmejo vse občine odloke o načrtni obnovi sadjarstva in vinogradništva.
Osnovne misli pri sestavi teh odlokov naj bi bile naslednje: Zasajanje novih sadnih in vinogradniških nasadov naj bo mogoče le na položajih in zemljiščih, ki so za to določena z rajonizacijo. Sorte in podlage morajo biti v skladu s sadnim in trsnim izborom. V krajih, kjer raljonizacija še ni opravljena, naj določi primernost zemljišča za nov nasad strokovna komisija ljudskega odbora.
Zasajanje (obnova) vinogradov in sadovnjakov na večjih zaokroženih površinah je opraviti po vnaprej izdelanem načrtu, v katerem so upoštevani tudi vsi objekti, ki so skupnega pomena in so potrebni pri izkoriščanju celotne zaokrožene površine.
Na večjih zaokroženih površinah, določenih po strokovni komisiji ljudskega odbora, izvajajo lastniki zemljišč obnovo nasadov praviloma istočasno ali pa postopoma po odobrenem načrtu. Lastniki zemljišč lahko v tem primeru ustanovijo skupnost sadjarjev in Vinogradnikov zaradi uspešnejše izvršitve obnove. Ce pristopi v skupnost takšno število interesentov, da posedujejo dve tretjini za obnovo določenih zemljišč, potem so tudi ostali dolžni sodelovati pri izvajanju pripravljalnih del in objektov, ki so potrebni pri načrtnem izkoriščanju celotne površine.
Vsako sajenje (obnova) nasadov v večjih zaokroženih površinah naj bo vezano na dovoljenje ljudskega odbora.
Za sajenje na površinah, ki ne pripadajo k večjim zaokroženim površinam, naj izda dovoljenje tudi ljudski odbor, v kolikor gre za nasad sadovnjaka nad 1 ha in vinograda nad 30 arov.
Za oskrbovanje obstoječih in novih nasadov po teh predpisih naj bodo odgovorni lastniki nasadov.
Ing. L. J.
»ZARJA« LJUTOMER »ZARJA« LJUTOMER »ZARJA« LJUTOMER »ZARJA« LJUTOMER
»ZARJA« LJUTOMER »ZARJA« LJUTOMER »ZARJA« LJUTOMER »ZARJA« LJUTOMER
Vzor naj Vam bo čebelji rod!
Nalagajte svoje prihranke pri komunalni banki v M. Soboti, Lendavi,
Gornji Radgoni in Ljutomeru.
NEKAJ PROBLEMOV KREDITNEGA SISTEMA
V izvajanju predpisov enotnega kreditnega sistema, ki je bil uveljavljen v začetku leta 1957, so nastale že v I. 1957 in tudi v letu 1958 določene težave, katere so premostili deloma predpisi, ki jih je izdal Zvezni izvršni svet, deloma pa navodila Glavne centrale NB FLRJ. Uvajanje sistema za oblikovanje obratnih sredstev gosp. organizacij, kot je bilo začrtano že konec leta 1956, ne more potekati dosledno in odstopanja, ki so lahko le prehodnega in premostitvenega značaja, je mogoče urejevati le z enega mesta, medtem ko je naloga celotnega bančnega sistema, da pravočasno opozarja na težave in probleme, ki nastajajo pri konkretnem izvajanja predpisov. S tem so orisane tudi naloge Zveze komunalnih bank LRS, oziroma pristojnih odborov, ki. morajo razen tega v okviru danih možnosti vsklajevati delo posameznih bančnih področij.
Prednosti sedanjega kreditnega siitema se kažejo v tem, da je prišlo v letu 1958 do bistveno manjšega pritiska na bančne kredite. Obratna sredstva gospodarskih organizacij so se v letu 1958 v znatni meri povečala s tem, da so gospodarske organizacije povečale sklad obratnih sredstev in da so v ta sklad prenesle sredstva iz ostalih skladov, tako iz denarnega dela sklada osnovnih sredstev, sklada skupne porabe, nerazpoložljiva sredstva, del blokirane amortizacije v zvezi z odplačilom posojil za obratna sredstva za povečani obseg poslovanja v letu 1957 in iz ostalih sredstev. S tem je bilo doseženo, da ta sredstva niso še povečala že itak zelo visoke investicijske potrošnje, prav tako pa je to ugodneje vrivalo tudi na končni emisijski efekt.
Tako imenovani prehodni sistem, uveden v letu 1957, se je v letu 1958 nadaljeval in dobiva trajnejši značaj pri sedanjem stanju možnosti pokrivanja vseh povečanih potreb gospodarstva po obratnih sredstvih iz investicijskih in ostalih skladov. Vsebina tega prehodnega sistema se je že razširila s tem, da banke v letu 1958 niso in tudi v bodoče ne bodo odobravale gospodarskim organizacijam posojil za obratna sredstva samo v primerih, ko povečujejo obseg poslovanja pri obstoječih zmogljivostih, temveč tudi tedaj, ko poslovanja ne povečujejo, če te gospodarske organizacije sicer nimajo dovolj tistih obratnih sredstev, ki, sc trajno vezane na obseg proizvodnje oziroma blagovnega prometa.
Glede nato, da v komunalnih in drugih bankah deluje družbeno upravljanje, bi bilo potrebno sprostiti vsaj tisto, kar se nanaša na odobravanje kreditov, dekretiranje oziroma administrativno predpisovanje načina odobravanja kreditov — ocenjevanje kreditne sposobnosti in to prepustiti v okviru splošnih predpisov presoji družbenega organa upravljanja banke. Zato ni vsak kredit, ki ga je komunalna banka odobrila mimo veljavnih predpisov, že kršitev kreditnega sistema, ampak je stvari treba pogledati globlje v bistvo.
Sicer lahko govorimo, koraka naprej pa ne bomo naredili in to je tisto, kar zavira v določeni meri naše gospodarstvo, ki ne more biti ukalupljeno niti v družbeni plan,
kadar gre za to, da bo družbeni plan presežen.
Že ob uvedbi sedanjega sistema oblikovanja obratnih sredstev je bilo mogoče predvideti, da brez sprememb oziroma premikov v delitvi dohodka, sistema ne bo mogoče utrditi v zamišljenem obsegu, t. j. da se vsa obratna sredstva gospodarskih organizacij, ki so potrebna za redni obseg poslovanja, oblikujejo iz investicijskih in ostalih skladov, in da banke pokrivajo le začasno in prehodno potrebno povečanje obratnih sredstev z namenskimi krediti, ki naj bodo odraz vsakokratne gospodarske oziroma tržne situacije.
Vkljub navedeni rešitvi, da banke tudi v bodoče pokrivajo del potreb po obratnih sredstvih z odobravanjem posojil gospodarskim organi-
zacijam, katere jih odplačujejo z anuitetami v dobi od 5—10 let iz sredstev svojih skladov, se je pojavila še vrsta problemov, a so bili dedoma že rešeni ali pa jih proučujejo. Pri tem pa je nujno pogrebno iskati oblike, ki bodo sedanji sistem utrjevale, ne pa z nadaljnjimi odstopanji zmanjševale njihovo učinkovitost. Probleme navajamo le v obsegu, ko imajo splošen značaj, kajti številni primeri, ki so se nanašali le na posamezne primere ali pa na ožji krog gospodarskih organizacij, so bili rešeni že v teku leta 1958 v sodelovanju z Narodno banko FLRJ oziroma po njenih navodilih:
1.	Povečanje sklada obratnih sredstev gospodarskih organizacij je predvsem rezultat obvezne udeležbe, ki jo morajo dali gospodarske organizacije ali ljudski odbori ob odobritvi bančnih kreditov in pa odplačila anuitet za že odobrena bančna posojila za obratna sredstva. Prostovoljni prenos sredstev ostalih skladov v sklad obratnih sredstev gospodarskih organizacij predstavlja zaenkrat le izjemo. Isto velja tudi glede odobravanja posojil za obratna sredstva iz skladov politično teritorialnih enot, razen iz dela sredstev, ki se po predpisih lahko porabijo le v ta namen, in posojil, ki jih je treba dati gospodarskim organizacijam, katerim so bila dana iz sklada že investicijska posojila za osnovna sredstva rekonstrukcije, nove zmogljivosti.
2.	Pri posojilih, ki jih banke odobravajo gospodarskim organizacijam za obratna sredstva, izpolnjuje pogoje takozvane kreditne sposobnosti, t. j. — možnosti odplačila anuitet iz sredstev čistega dohodka le del gospodarskih organizacij, — pri čemer spadajo v tem pogledu med kreditno nesposobne gospodarske organizacije pretežno vse iz sektorja blagovnega prometa, med kreditno sposobne pa pretežni del proizvodnih gospodarskih organizacij.
3.	Pri takem stanja je postalo še v celoti odprlo vprašanje takoimenovanih posebnih kreditov, ki so bili lani proizvodnim gospodarskem organizacijam deloma, gospodarskim organizacijam blagovnega prometa pa v celoti kot nadomestilo za začetni sklad obratnih sredstev.
(Konec prihodnjič)
Piše: JOŽE URŠIČ,
direktor
Komunalne banke M Sobota
Nadaljevanje
Na poti do Lune
Po raznih virih priredil za naše bralce VIKTOR ŠIREC
Toda znani astronom Thomas Golid opozarja na dejstvo, da ni mogoče natančno določiti starosti meteorskih lijakov na Luni v primerih ko se ti sekajo, a so nastali v raznih razdobjih. S proučevanjem njihovih prstenov so znanstveniki odkrili, da je starejši lijak nižji v slučajih, ko gre za enako velika lijaka. Gold meni, da je tako zategadelj, ker je starejši imel več časa za to, da se izrabi zaradi delovanja erozije. Na mesecu sicer ni ozračja nilti vode, ki bi rušilno delovala na lunino površino, kot se to dogaja na Zemlji. Govora je o meteorski eroziji. Na Luno ne padajo samo veliki meteorji temveč tudi milijarde povsem neznatnih meteorjev, navadno drobnih kot prah. Pa tudi drugi drobci padajo na površino Lune, kot drobci kozmičnih žarkov. Tako nastaja na Luni zelo droben prah. Ker pa Luna obstaja že nekaj milijard let — po mišljenju znanstvenikov — a ima trdno površino že najmanj dve ali tri milijarde let, je na Luni sloj praha debel gotovo nekoliko kilometrov in bi medplanetarna ladja v tem prahu kratkomalo izginula.	
Vendar se Fred Whipple niti s tem ne strinja. On meni, da je Luna sicer pokrita z drobnim pra-
hom, toda ne bolj kot klavir, a katerega nismo pobrisali deset dni. To pa zato, ker se je vsa ostala količina prahu sproti strdila v kruto površino Lune. Torej je možen pristanek in vzlet z Lune.
Vendar so vse to le hipoteze. Lahko da je tako, lahko ne. Če hočemo zagotovo vedeti kako je na površini Lune, potem moramo poleteti tja in pred mislijo na pristanek izstreliti na Luno tempirano kemično eksplozivno bombo. Posledice take eksplozije bodo pokazale ali je na Luni prah in kako debel sloj prahu je tam — v s a j približno.
Toda med tem, ko so tako razpravljali, je presenetili svet sovjetski astronom, ki je objavil, da je odkril na Luni vulkan, torej vest, ki je nekatere zmedla, nekaterim pa pomeni popolno spremembo o dosedanjih ugotovitvah o Luni. To je namreč prvič ugotovljen in tudi fotografiran, torej dokumentiran, izbruh vulkana na Luni. Izbruh vulkana na vsemirskem telesu, ki je staro okrog štiri in pol milijarde let in za katerega smo menili, da je povsem ohlajeno. In če upoštevamo, da je na lunini površini najmanj 100.000 vulkanskih žrel, ki utegnejo biti živi . . .
Na vrhu rakete je dovotj prostora za človeka, kot je videti na sliki. Tokrat sicer gre za montiranje enega izmed umetnih satelitov. vendar ni daleč dan. ko bo zgrajen na tem mestu satelit v katerem bo tudi človek.
POMURSKI VESTNIK, 28. MAJ 1959
6
RAZPIS
za tečaj Politične šole pri CK ZKS
(od 1. sept. 1959 do 31. jan. 1960)
Tečaj Politične šole je namenjen predvsem delavcem in delavkam v industriji in kmetijstvu, ki so se že uveljavili v organih delavskega in družbenega upravljanja, v organih oblasti. sindikatih, društvih itd., in jim daje potrebno širše znanje iz politične ekonomije in znanstvenega socializma.
Prijave z osebnimi podatki, s podatki o dokončanih šolah, o osnovnem poklicu, zaposlitvi, višini mesečnih prejemkov ter tudi o stažu in funkcijah v političnih organizacijah in družbenih organih pošljite najkasneje do 30. junija 1959 na upravo politične šole pri CK ZKS, Ljubljana, Parmova 39 in tudi na svoj občinski komite ZKS.
O sprejemu v tečaj in internat, ki je pri Politični šoli, bo vsak posameznik pismeno obveščen, in sicer najmanj 14 dni pred pričetkom tečaja. Podrobnejše informacije dobite na upravi šole oziroma na občinskem komiteju svojega območja.
PET LET »ZARJE«
V LJUTOMERU
V	letošnjem, poletju praznuje trgovsko podjetje »Zarja« v Ljutomeru peto obletnico svojega obstoja. Iz precej skromnega in majhnega podjetja se je Zarja razvilg, kot smo o tem že pisali, d trgovsko podjetje, ki je znano po vsej Prlekiji, po Prekmurju, na hrvaški strani in o ormoški občini. V tem je izražena velika podjetnost delovnega kolektiva tega podjetja, ki stremi za tem, da se podjetje še razširi in gospodarsko čim bolj razvije. To dosegajo pri »Zarji« s tem, da ustrezajo vsem željam potrošnikov, kolikor jim je to največ mogoče.
V	sedanjem času, ko so pred nami letni dopusti je trgovsko podjetje »Zarja« o Ljutomeru založilo svoje poslovalnice, zlasti v mestu, z osem, kar človek potrebuje za dopust: z najrazličnejšimi potovalnimi kovčki, potovalnimi tašnami, aktovkami, najrazličnejšimi torbicami, s prijetnimi športnimi srajcami, bluzami, najprimernejšo hrano za potovanje (izbira konzerv, sira, čokolade itd.). Razen tega imajo na zalogi veliko izbiro blaga ,letne obleke, nylon, perlon, svilo, bombažne tkanine, balonske plašče, balonsko svilo itd.
Kot so že napovedali, so dobili v podjetju »Zarja« v Ljutomeru tudi novo zalogo naj-raznovrstnejšega pohištva, zlasti izbiro sodobnih klasičnih kuhinj in kavčev.
V	trgovinah z mešanim blagom, ki so izven mesta Ljutomer, pa ima trgovsko podjetje »Zarja« v Ljutomeru vso zalogo blaga, ki jo potrošniki tamkaj dobijo, a to je oso blago, ki je potrebno za vsakdanjo porabo, iste cene, kot pa d poslovalnicah v mestu, tako da potrošnikom ni potrebno potovati o mesto, da bi kupili blago po zmernih in nizkih cenah, ker jim ga nudijo poslovalnice trgovskega podjetja »Zarja« o Ljutomeru v oseh poslovalnicah izven mesta po najnižjih možnih cenah. Kdor gre nakupovat o mesto, si s tem dela samo nepotrebne stroške, v kolikor ne gre za neke posebne vrste blaga, ki
ga za vsakdanjo rabo ne potrebuje.
Ob osem tem je potrebno omeniti še to, da pripravlja trgovsko podjetje »Zarja« o Ljutomeru presenečenja za potrošnike ob letošnjem praznovanju pete obletnice podjetja, vendar podrobnosti teh presenečenj nočejo izdati. Povedo le to, da naj potrošniki zbirajo vse bloke, s katerimi so plačali blago o poslovalnicah, da se bodo lahko izkazali o nakupu pri tem podjetju. Pri tem opozarjajo, da so najvažnejši tisti bloki, ki potrjujejo nakup blaga nad 500 din. To pa pomeni, da podjetje po vsej verjetnosti pripravlja večje žrebanje nagrad ali pa nagrade tistim, ki so največkrat kupili pri tem podjetju. To je domneva, ki pa še ničesar ne pove o načinu nagrajevanja, v čemer je verjetno tudi bistvo presenečenja.
Ob peti obletnici trgovskega podjetja »Zarja« v Ljutomeru želimo delovnemu kolektivu tega podjetja še veliko uspehov.
Ime službojočega dežurnega nočnega zidra vinilka je izobešeno na oglasni deski v Splošni ambulanti Murska Sobota.
PROSTOVOLJNI KRVODAJALCI na Transfuzijski postaji M. Sobota od 11. do 16. maja 1959
Franc Špilak, Brezovci; Bara Zver, Štefan Matjašec (tretjič), Ana Maitjašec, Marija Torner, vsi iz Brezovice; Emilija Dervarič (tretjič) iz Lemerju; Ana Zadravec, Rozalija Ftičar, Ana Gjbrkoš, Bara Bokan, vsi iz Turnišča; Štefan Režonja, Rankovci; Marija Kuzma, Bunčani; Ivan Zavec, Ana Režonja, Katica Režonja (drugič), Franc Pučko, Klara Režonja, Urh Tratnik, Bara Režonja, Bara Režonja št. 78 (drugič), Ivan Sobočan, Štefan Ferčak, Ana Pučko, Terezija Zadravec, vsi iz Renkovec; Geza Berke in Terezija Berke dz Vaineče; Marija Smodiš (šestič), Petanjci; Marija Fridan (četrtič), Anženski vrh; Bara Korošec (tretjič), Hrastje-Mota,
Od 18. do 25. maja 1959 Roza Rajnar, Rakičan; Marija Car, Šalamenci; Jula Mudrica (drugič), Odranci; Marija Stopar, Šmaje; Vilma Domjan (tretjič), Murska Sobota; Helena Rdtlop, Crensovci; Štefan Franko, Markišavci; Terezija Obal (drugič), Rankovci; Katarina Flisar (četrtič), Gaber je; Helena Gone, Katarina Žoldoš, Julijana Fehiir, Ludvik Fehir, Katarina Sarijaš, Štefan Toplak, Kaitarina Bernjok, Katarina Bernad, Matilda Zadravec, Franc Horvat, Verona Tivadar, Jože šimonka, Marija Heric, Franc Gone, Katarina Horvat, Štefan Kepe, vsi iz Gaberja.
V imenu bolnikov se vsem krvodajalcem najlepše zahvaljuje za podarjeno kri Transfuzijska postaja Murska Sobota.
Petek, 29. maja — Majda Sobota, 50. maja — Milica Nedelja, 51. maja — Angela Ponedeljek, 1. junija — Radovan Torek, 2. junija — Veljko Sreda, 5. junija — Milojka Četrtek, 4. junija — Franc
MURSKA SOBOTA — od 29. do 51. maja italijansko-španski barvni film: »Mlin ljubezni«
RADGONA —	29. maja kitajski
film: »Belolaso dekle«; od 50. do 51. maja ameriški barvni film: »Roberto«.
LJUTOMER — od 50. do 51. maja ameriški barvni film: »Lahko je ljubiti«.
SL. RADENCI — tod 50. do 51. maja ameriški barvni film:	»Lepo je
biti mlad«.
VIDEM OB ŠČAVNICI — od 50. do 51. maja francoski film-komedija: »Gospod Ripvan«.
VERŽEJ — od 30. do 31. maja ameriški film: »Beg iz Gvajane«.
CEPINCI — 31. maja film: »Preko mnogih rek«.
VELIKA POLANA — 31. maja angleški film: »Žigosan«.
POROČILA O ROJSTVIH, POROKAH IN SMRTI
od 20. do 28. molja 1959
Rodile so: Silva Božič s Cvena, deklico; Julijana Prelec iz Šalovec, deklico; Marija Kovač iz Fokovec, dečka; Rozalija Lonec iz Bratonec, deklico; Katica Kreslin iz Beltinec, deklico.
Poročili so se: Stanko Kukojca, pekovski pomočnik iz M. Sobote in Mitnjek Irena, šivilja konfekcije iz Murske Sobote; Geza Černjavič, mehanik iz Gradišča in Justina Flisar, šivilja konfekcije iz Skakovec.
Umrli so: Štefan Vitez, poljedelec iz Predanovec, star 49 let; Franc Veindorfer, poljedelec iz Kroga, star 72 let.
OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK, mizo za pomivanje posode (zaprto), (Pločevinasto kopalno kad za sedečo kopel, ogrodje za zidan štedilnik, kotel s kotlenico in plinsko peč, ugodno prodam. Poizvedbe: Ivanocijeva 8, M. Sobota.
M-496
RADIO M. SOBOTA
(na valovni dolžini 202 m)
Četrtek, 28. maja
ob 17.00 uri Oddaja v madžarskem jeziku
ob 17.15 uri« Obvestila in reklame
Nedelja, 51. maja
ob 12.00 uri Lokalna poročila in obvestila
ob 12.15 uri »Želeli ste, poslušajte« ob 13.10 uri Oddaja v madžarskem jeziku
Torek, 2. junija
ob 17.00 uri Lokalna poročila in obvestila
ob 17.10 uri Oddaja v madžarskem jeziku.
Upravni odbor in Komisija za delovna razmerja ČZP »Pomurski tisk« v Murski Soboti
razpisujeta naslednja delovna mesta:
1.	KOMERCIALISTA — vodjo Obmurske založbe
2.	GLAVNEGA KALKULANTA — za tiskamo
3.	NABAVNO-PRODAJNEGA REFERENTA
4.	TEHNIČNEGA ADMINISTRATORJA — za tiskamo
5.	VODJO TAJNIŠTVA PODJETJA
6.	VODJO NAROČNIŠKEGA ODDELKA Pom. vestnika
Pogoji: za vodjo Omurske založbe — poznavanje knjižnega trga in praksa v komercialnem poslovanju; za glav. kalkulanta tiskarne — visokokvalificirani grafični delavec s prakso v tehničnih in kalkulacijskih poslih grafične stroke; za nabavno-prodajnega referenta — komercialista z daljšo prakso; za tehničnega administratorja — popotna srednja šola ali nižja srednja šola z večletno prakso; za vodijo tajništva podjetja — popolna srednja šola, administrativna ail podobna šola, oz. praksa v tajniških poslih; za vodjo naročniškega oddelka — popoma srednja šola ali nižja srednja šola z daljšo prakso.
Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe poslati do 10. junija 1959 na upravo CZP »Pomurski tisk«, Murska Sobota, Kocljeva 7.
Nastop službe možen takoj ali po dogovoru.
PREKLIC
Preklicujem, da nisem plačnik dolgov, ki bi jih naredila kjerkoli Ana Benkič iz Polane ŠL 1. Ludvik Car, Polana.	D-500
PRODAMO ALI ZAMENJAMO
3-tonski tovorni avto znamke TAM za traktor ali mlatilnico MAVAG 107. V poštev pridejo tudi druge mlatilnice novejšega izvora.
Vsi interesenti v tej zadevi se naj zglasijo na upravi KZ Radoslavci.
ENOSTANOVANJSKO HIŠO z gospodarskim poslopjem in posestvo vseh kultur, vse v dobrem stanju, ugodno prodam. Jože Korošak, Grabonoš št. 5, p. Videm ob Ščavnici.	M-484
DOBRO OHRANJEN MOPED znamke »Puch-colibri« ugodno prodam. Jožef Tratnik, krojač Lipovci 105, p. Beltinci.	M-485
POSESTVO v izmeri 6 ha, travnik, gozd, vinograd in njive s hišo in gospodarskim poslopjem, prodam. Franc Korošak, Ivanjci 33, obč. Videm ob Ščavnici.	M-486
HIŠO z gospodarskim poslopjem, vrtom in sadovnjakom v Rankovcih št. 43 prodam po ugodni ceni. Interesenti dobijo informacije v Sodišincih št. 48. 	M-487
ŠTEDILNIK dobro ohranjen, ugodno prodani. Naslov dobite na upravi lista.	M-488
IZGUBIL SEM — pretekli četrtek — takoj ob začetku stranske ceste med zadružnim domom in šolo v Dolnjih Slavečih črna sončna očala. Najditelj naj se proti nagradi javi v uredništvu »Pomurskega vestnika« Murska Sobota.
M-489
KUHINJSKO KREDENCO, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Vprašati: Vrtna 3, Murska Sobota.
M-492
DOBROSRČNI ŽENSKI dam otroka v oskrbo za 8 ur dnevno. Vse ostalo po dogovoru.	M-490
KUPIM rabljeno, a dobro ohranjeno žensko kolo. Naslov na upravi lista.	M-491
KOMPLETNO KUHINJSKO POHIŠTVO s pomivalno mizo in »Tobi« štedilnik prodam zaradi selitve. Vprašati: Komel Pustai, Trg zmage št. 1.	M-495
POLOVICO HIŠE — 6 stanovajskih prostorov — prodam. Vprašati: Prešernova 4, Ljutomer. M-503 ŠOFER — visokokvalificirani, D-kategorije — želi zamenjati službo, najraje v Murski Soboti. Ponudbe poslati na oglasni oddelek PV.
M-498
STANOVANJE — enosobno — zamenjam v Ljubljani za enakovredno v Murski Soboti. Ponudbe pošljite na oglasni oddelek PV pod šifro »Lepa ugodnost«.	M-498
ŠIVALNI STROJ »Singer« — levi — Velika miza, ugodno prodam. Sida Gaber, Serdica 16, p. Rogašovci.	M-50
LEP GOZD v izmeri 2.41 ha v Lahovcih ugodno prodam, po želj tudi na parcele. Anton Filipič Desnjak 10, Ivanjkovci pri Ljutomeru.	M-502
KUHINJO IN SOBO iščem v Murski Soboti. Nudim nagrado 30.000 din Informacije pri vratarju »Panonije« v M. Soboti.	M-497
MLAJŠA USLUŽBENKA išče opremljeno sobo. Naslov v oglasnem oddelku »Pomurskega vestnika«.
M-494
ZAHVALA
Ob bridki izgub; našega dragega moža, očeta, brata in tasta v starosti 59 let
KARLA BOHARJA
iz Stanjevec, ki nas je 15. maja ob 8 uri v bolnišnici Topolščica za vedno zapustil. Njegove posmrtne ostanke so 16. maja pripeljali domov. Pogreb pokojnika je bil 17. maja ob 16. uri. Izrekam najprisrčnejšo  zahvalo gasilskim društvom, za poslovilne besede PGD Stanjevci. Prav prisrčno se zahvaljujem evang. duhovniku Jonasu za poslovilne besede in vsem sosedom, sorodnikom, ki so bili v pomoč pri njegovih bolečinah. Posebna hvala moji sestri Emiliji iz G. Petrovec za njeno delo, katero je izkazala pokojniku. Ker nisem m o geli biti z ženo pri njegovem odprtem grobu, se zahvaljujem vsem, ki so stadi ob strani in ga spremljali na njegovo zadnjo pot. Še enkrat vsem iskrena hvala. Naj mu bo lahka domača zemlja!
Essen-Altenessen, 21. maja 1959.
Žalujoči: sin Karči z ženo Emo iz Nemčije

Kmetijska zadruga z o. j. Hotiza razpisuje delovno mesto POMOŽNEGA KNJIGOVODJE(-kinje)
Pogoj: dovršena srednja šola s strokovnim izpitom, vsaj 2 leti prakse v knjigovodstvu ali strokovna usposobljenost v administraciji ter knjigovodskih poslih.
Plača po tarifnem pravilniku. Prošnje je treba v 15 dneh po tem razpisu poslati Kmetijski zadrugi Hotiza.
Mrlič v avtu 30
»Tudi Pugliese si je najel lastno pisarniško moč in zdi se mi, da ni italijanskega porekla. Preveč je nalepotičena tudi za okus današnjih Rimljank,« mu je odgovoril Onič.
»Torej je Pugliese popolnoma samostojen?«
»Tega ni mogoče trditi, toda do neke mere je vendarle samostojen. Sicer pa imam z njim težave, o katerih sem že obvestil Syl.«
»Hm. Zanima me, s čim se je Parkerjeva tvrdka doslej pravzaprav pečala.«
»Na to zdaj še ne morem podrobno odgovoriti,« je menil Onič. Vem za razne industrijske akcije, nisem pa ugotovil nobenih znakov, da bi ustanavljal g. Parker kakšno novo družbo, trust ali koncern v smislu svoje zamisli.«
»Še nekaj me zanima. Ali ni Marshall po svoji vrnitvi s potovanja napisal nobenega poročila? Saj je arhiv menda ohranjen?«
»Razumljivo, toda v njem ni nobene kopije poročila pokojnega tajnika, ki je bilo celo zelo dolgo, kot so me poučili. Napisano je bilo v dveh izvodih, toda oba je vzel g. Parker s seboj.«
»Vsebina poročila je menda znana?«
»Žal ne. Marshall ga je narekoval neki stenodaktilografki iz bivšega oddelka gospoda Pugliese, ta pa je pred mojim prihodom v Rim izstopila iz službe. Marshall ji je narekoval naravnost v stroj, tako da nimamo stenograma in zvedel sem, da je vzel obe kopiji sam, namesto da bi ju dal vknjižiti.«
»Torej ga ni narekoval svoji stenodaktilografki. Ali niste našli nobene razlage, zakaj se je poslužil druge stenodaktilografke?«
»Menim, da sem naseli. Stenodaktilografka iz bivšega oddelka g. Pugliese ni bila vajena Marshallovega pačina dela in tudi sicer ni bila preveč bistroumna, Morda je hotel imeti zagotovilo, da bo poročilo ostalo tajno.«
»Torej preostre le še Pugliese.«
»Slednji molči kot sfinga. Pri njem je vsaka beseda odveč. Morali bomo še nekaj časa potrpeti, da se bo jel klobčič sam odvijati.«
»To seveda ni preveč spodbudno.«
»Kaj hočemo?«
Oba sta bila precej nerazpoložena, ko sta se peljala čez nekaj časa z inšpektorjem h kosilu. Onič se ni mogel otresti občutka, da je doslej koristil Syl prav toliko kot nič.
V neki restavraciji sredi mesta ju ,je detektiv odpeljal v posebno sobo, (kjer sta našla v svoje veliko presenečenje Berryja in Collinsa.
Toda to še ni bilo vse. Komaj so sedli za mizo, so se vrata spet odprla in na pragu sta stala Manzini in neznani starejši gospod zelo inteligentnega obraza.
»Glavo stavim, da se je spet zgodil čudež,« je vzkliknil Collins, t»in da stoji pred nami gospod John T. Maxwel)l, izvedenec za gospodarsko uporabo atomske energije iz Los Alamosa, ki se mu je spet povrnil spomin.«
Nasmešek na neznančevem obrazu jim je povedal, da je Kanadčan zadel v črno.	
»Res, gospod se mi zmotil niti za las,« je menil Američan. »Zahvaljujoč znanosti sem spet gospodar svojih možganov v svojo in v korist vsega človeštva.«
»Bravo!« so zaploskali vsi navzoči in veselega predstavljanja in rokovanja skoraj ni bilo konec.
»Slišal sem, da so vas nocoj skoraj upihnili,« je dejal Manzini Oniču, potem ko sta se kot dobra znanca prisrčno pozdravila.
»Presneto malo je manjkalo, da ime ni zadela krogla sredi čela,« se je nasmehnil Onič.
»Upam, da jih bomo kmalu imeli za zapahi,« je rekel Tržačan. »Prav tako sem razpoložen po vsem tem, kar sem zvedel danes zjutraj od svojega poklicnega tovariša Padovanija, da bi...« Toda Manzini ni dokončal svojega stavka. Sedaj sta prispela še Barrymore in Syl. Tržaškega komisarja je Syl skoraj objela od veselja, ni pa imela poguma, da bi ga. vprašala, če že ve kaj o izginulem očetu.
»Gospoda, sedaj lahko začnemo,« je povzdignil svoj glas Padovani. »Rekel bi, da smo zbrani skoraj vsi. Mnenja sem, da sedaj lahko začnemo medsebojno primerjali; svoje ugotovitve.«
»Majhno prošnjo, če mi dovolite, gospod Padovani,« se je vljudno oglasila Syl.
»Prosim!«
»Zelo bi me zanimalo, kako se je godilo mojemu rojaku gospodu Maxwellu, ki so mu v Parizu zdravili isto bolezen kot meni v Padovi.«
»Strinjam se Z vami, gospodična in gospodu Maxwellu sporočam, da iga poslušamo!«
Komisija za sklepanje on odpovedovanje delovnih razmerij pri tovarni perila »Mura« v Murski Soboti,
razpisuje delovmo mesto
SESTAVLJALCA KOMISIJ v skladišču gotovih izdelkov
Pismene ponudbe z opisom dosedanjega dela naj vložijo interesenti na tajništvo podjetja do 10. junija 1959.
Radijski svet relejne radijske postaje Murska Sobota razpisuje mesto
1.	UPRAVNIKA RELEJNE POSTAJE
2.	SEKRETARJA RADIJSKE POSTAJE
Pogoji: ad. 1. — višja ali srednješolska izobrazba ter desetletna novinarska praksa, oziroma politična dejavnost. Ad. 2. — ustrezna izobrazba in praksa ter po možnosti znanje madžarskega jezika.
Rolk prijav: 15. junij 1959.
Komisija za. razpis direktorjev pr: ObLO Beltinci: razpisuje mesto DIREKTORJA
Obrtnega gradbenega podjetja »Graditelj« Beltinci
Pogoji: obrtni mojster ali tehnik gradbene stroke z vsaj 5-letno prakso na vodilnem mestu. Družinsko stanovanje je zagotovljeno v novem stanovanjskem bloku iv Beltincih.
Prošnje, kolkovane z 180 din državne in 95 din občinske takse z dokumentacijo je predložiti do 10. junija 1959. Kandidati, ki niso iz te občine, naj predložijo še življenjepis.
»MURA« TOVARNA PERILA V MURSKI SOBOTI
razpisuje
2 ŠTIPENDIJI ZA SREDNJO TEHNIČNO TEKSTILNO ŠOLO — konfekcijski oddelek, v Zagrebu.
Pogoj: dovršena nižja gimnazija in opravljeni izpit za krojaškega pomočnika.
Podrobnejše informacije glede pogojev za vpis v šolo dobijo kandidati v tajništvu podjetja
Pismene prošnje je dostavili do 10. junija v tajništvo podjetja
Bojan Šinko:
POMURSKI VESTNIK, 28. MAJ 1959
7
TURIZEM
ZA ZAPEČKOM
•	Pravljica „Mizica, pogrni se!“ še vedno aktualna — Pomurje še ni našlo svojega
•	„prostora pod soncem“ na turističnem zemljevidu — Turistični prospekt z večletno
•	zamudo — Turistična abeceda in turistične računica — Svet, ki ga ne znamo odpreti
•	lepote željnim očem — Številke ne povedo vsega — Prve lastovke, ki oznanjajo
•	pomlad turizma v Pomurju — Skupni napori, skupni uspehi, skupna korist
Tujci, ki prihajajo v našo deželo iz ameriških velemest, izpod švicarskjh ledenikov, nemških industrijskih središč ali iz francoskega glavnega mesta ob reki Senti, se vzhičen: nad lepotam: slovenske dežele vračajo domov in obljubljajo, da se bodo še vrnili v naše kraje. Torej ni nobenega dvoma, da je vsa Slovenija pestro in bogato turistično področje, česar pa mi sami ne znamo dovolj ceniti in še manj izkoristiti.
To v še večji meri v velja za Pomurje, ki je pravcato neizkoriščena zakladnica turističnih vrednot. Tudi Pomurje je del slovenske domovine in marsikaj, kar ta ali oni razvajeni turist ne more najti na Gorenjskem ali ob slovenskem morju, mu nudi narava v pomurskih krajih. Druga stvar pa je, kako znamo (ali bolje: ne znamo) domače turistične vrednote v Pomurju približati tujcem. Seveda je res: dokler sami ne bomo znali vrednotiti vsega obilja naravnih lepot in drugega, kar imamo v Pomurju, tudi tujcem ne bomo mogli nuditi drugega kot prenočišče (če ne bodo vse sobe v teh nekaj hotelih, kar smo jih podedovali iz prejšnjih časov, prav takrat zasedene) in hrano (po našem okusu, ne po okusu gosta) pa nič drugega. Če k temu dodamo še to, da turistični prospekt Pomurja, ki, kot kaže, izhaja že več let, še vedno ni izšel, potem lahko ugotovimo, da za tujce na turističnem zemljevidu Pomurja sploh ni.
Marsikdo bo upravičeno porekel, češ: prospekt še ni vse, naravne lepote še niso vse, kulturno -zgodovinske zaninivosti in znamenitosti kot gradovi, cerkve v romanskem in gotskem slogu z značilnimi freskam:	in	rotundami še niso
vse, radgonski šampanjec še ni vse, kapelski biser prav tako ne, Ljutomerčan tudi ne, gibani-
ce še manj,, zdravo podnebje goričkih krajev še manj ... Še in še bi lahko naštevali, zraven pa tudi obrnili v svoj prid nauk pravljice »Mizica, pogrni se!«
»Kamor se oko ozre, povsod se ti nov svet odpre...«
Res, odprimo ga lepote željnim očem.
TEK ZA RAZVOJEM
Toda mizica se ne bo pogrnila, če je ne bomo pogrnili: mi, tako kot delajo to v Italiji, Švici in drugih deželah, kjer so mojstri turistične abecede in — računice. Bodimo skromni in naučimo se najprej turistične abecede, računice nas bo naučilo življenje, če ga bomo gledali z odprtimi očmi.
Moti se, kdor meni, da hoče učiti ta članek kogarkoli turistične abecede. Ta članek ima zgolj namen, opozoriti nas vse, da smo v turistični propagand; im sploh v turizmu v Pomurju zaostali za razvojem. Tu so sicer mnoge objektivne okoliščine, ki so nam prav vsem znane. Toda vselej, kadar razpravljamo na zborih volivcev, na množičnih sestankih Socialistične zveze, v ljudskem odboru občine, v društvih in or-
ganizacijah, o raznih nujnih potrebah in sredstvih za kritje raznih potreb, pogosto pozabljamo na turizem, ki bi nam lahko donašal lepe denarce, kot pravimo, in to z mnogo manj truda in naložb kol ta ali ona druga gospodarska investicija.
Pesnikove besede: »Kamor se oko ozre, povsod se ti nov svet odpre .. .« veljajo tudi pri nas v Pomurju. Naša skrb pa je, da ta novi svet, kot pravd pesnik, odpremo vsem, ki si ga želijo videti, spoznati in morda celo vzljubiti. Nasveta, kako to storiti v najkrajšem času, seveda ni, dejstvo pa je, da je od nas samih odvisno, kako dolgo bomo še puščali vnemar vse pomurske turistične vrednote, za katere ni prostora, da bi jih vse zapovrstjo našteli.
Investicije in pobude roko v roki
Že dosedanji podatki o turističnem prometu v Pomurju pričajo, da domači in tuji gostje radi obiskujejo Pomurje, da ne govorimo o naših izseljencih, ki se srčno radi vračajo v svoj domači kraj. Medtem ko je bilo leta 1953 v Pomurju 3883 domačih in le 42 inozemskih gostov (skupno 3925) s 4800 nočitvami domačih in 60 nočitvami inozemskih gostov (Skupno 4860), je bilo že v 1957. letu 9724 domačih in 694 inozemski gostov (skupno 10.418) z 39.675 nočitvami domačih in 5766 nočitvami inozemskih gostov (skupno 45.441). Lani smo zabeležili v Pomurju 10.286 domačih in 811 (skupno 11.197) inozemskih gostov s 40.529 nočitvami domačih in 5328 nočitvami inozemskih gostov (skupno 45.857). Padec števila inozemskih gostov z nočitvami vred moramo v lanskem letu pripisati pomanjkanju hotelskih zmogljivosti.
Mnogo povedo tudi številke o gostinskem prometu v Pomurju. V njih je nedvomno obsežen tudi turistični promet. Medtem ko je znašal gostinski promet v letu 1957 372,896.000 dinarjev, se je povzpel lani že na 406.631.000 dinarjev, pri čemer moramo upoštevati padec prometa alkohol n h pijač. Številke seveda ne povedo vsega, hkrati pa st jih tudi marsikdo lahko po svoje razlaga. Drži pa. da bi bil ta promet še večji, če ne bi bila skupna zmogljivost nočišč v Pomurju (z zdraviliščem Slatina Radenci) le 503 ležišča. Od
tega odpade na Mursko Soboto le 49 ležišč. Marsikaj bi lahko že doslej naredili s pritegnitvijo zasebnih sob (kjer je to mogoče), odločilno besedo pa bodo imele seveda investicije, ki jih lahko pričakujemo letos in v prihodnjih letih. Čakati
Zgolj na investicije, bi bilo napak in škodljivo. Morali bomo slediti Zgledu nekaterih drugih turističnih področij doma in na tujem, in ob dejstvu, da je turizem donosna gospodarska dejavnost, dajati novih in novih pobud, ki jih bo treba seveda sproti uresničevati.
Letošnje investicije v gostinstva v Pomurju (torej tudi v turizmu) znašajo 34,250.000 dinarjev. Od tega bodo prispevala podjetja lastna sredstva v višini 10,250.000 dinarjev, ostala sredstva pa znašajo 24.000.000 dinarjev. Te investicije ne obetajo povečanja prenočitvenih oziroma hotelskih zmogljivosti, so pa sicer počasen, a izdaten korak naprej. Povečanje hotelskih zmogljivosti si lahko obetamo, kot vse kaže, šele prihodnja leta. Razen investicij soboškega hotela »Zvezda«, kjer bodo vložili 16.500.000 dinarjev v ureditev letnega vrta. kegljišča, garaže in sob za uslužbence, kakor tudi naložbe v zdravilišču Slatina Radenci (13,000.000 za napeljavo centralne kurjave v »Terapiji« ob lastni udeležbi 8,600.000 dinarjev — ostalo posojilo), so namenjena vsa ostala sredstva za nabavo gostinske opreme, predvsem hladilnikov. Torej vsekakor napredek, ob katerem pa je že treba misliti na nadaljnje korake.
PRESENEČENJA
PRESENEČENJA
PRESENEČENJA
KJE? V LJUTOMERU
PRI KOM? PRI TRGOVSKEM PODJETJU »ZARJA«
KOMU? POTROŠNIKOM
ZAKAJ? ZA NJIHOVO ZADOVOLJSTVO
KAKŠNA? PSST! O TEM PA NITI BESEDICE
KDAJ? OB 5. OBLETNICI TRGOVSKEGA PODJETJA >ZARJA<
V LJUTOMERU
KUPUJTE V PRODAJALNE TRGOVSKEGA PODJETJA „ZARJA“ V LJUTOMERU
MANIFAKTURA. Miklošičev trg 6, Ljutomer ŠPECERIJA, Cirila Jureša 2, Ljutomer OBLAČILA, Prešernova 2, Ljutomer
Trgovine z mešanim blagom v STROČJI VASI	RAZKRIŽJU
CEZANJEVCIH	RADOMERJU
Hranite vsak blok, ki dokazuje nakup v katerikoli izmed navedenih poslovalnic trgovskega podjetja „Zarja” Ljutomer, zlasti tistega, ki dokazuje nakup v vrednosti nad 5OO din!
DOSEŽKI, ODETI IN NAČRTI
Velikega pomena je tudi dograditev asfaltnega cestišča (letos!) od Radgone do Murske Sobote. Nekateri sodijo, da bo ta dograditev pomenila neke vrste preobrat v turizmu v Pomurju. Vsekakor si lahko obetamo, ko bo cesta zgrajena, večjega dotoka tako domačih kot inozemskih gostov. To pa nas že sedaj opozarja na povečanje hotelskih in sploh prenočitvenih zmogljivosti.
‘Nekoliko manij pomembna, a še zmeraj dovolj važna je tudi modernizacija in razširitev avtobusnih zvez z nekaterim kraji v Pomurju, zlasti z goričkimi. Doslej je bila večina avtobusov neudobnih, bili pa so tudi premajhni, da bi sprejeli use, ki bi želeli na teh progah potovati. K temu velja dodati še to: če hočemo, da se bodo domači in drugi gostje, ki prihajajo po teh ali onih opravkih v Pomurje, radi tudi v Pomurje vračali, moramo poskrbeti za vijludnost osebja tako v avtobusih, v gostinskih lokalih (kulturna postrežba!) in drugod.
Svoje bo prispevala v bližnji bodočnosti tudi nova, sodobna železniška postaja z železniškim vozliščem v Murski Soboti. Prometne zveze s Pomurjem so se zadnje čase vidno zboljšale, kar opažamo tudi v turističnem prometu. Ne bodo pa škodovale tudi na vseh železniških postajah orientacijske table z označbo smeri, krajev, gostišč in prenočišč. Ali je to stvar vodstev žel. postaj ali turističnih organizacij, ni naša stvar, naša stvar pa je, da na to opozorimo.
Gostje zdravilišča Slatina Radenci, ne glede na to, od kod so prišli na zdravljenje, so že večkrat izrazili željo, naj bi avtobusno podjetje uvedlo občasno avtobusno progo Murska Sobota—Slatina Radenci—Jeruzalem in obratno. Res se je težko odločiti, ali ne bi bila morda ta stvar laže izvedljiva na ta način, če bi dobilo zdravilišče lasten avtobus. Naj bo tako ali drugače, nekaj bo treba ukreniti in vsem tem pionirskim korakom bodo gotovo sledili novi, ki se bodo še bolj bogato obrestovali.
tudi med letom, ker so višinski kraj; primerni za izlete ter bi tudi v poletnih mesecih to področje obiskovalo precej izletnikov in turistov, med katerimi nam bo uspelo vzbuditi zanimanje.
Zelo zanimiva in slikovita turistična točka je Grad, ki jo turisti radi obiskujejo. Zaradi zdravega podnebja je kraj primeren za letovanje. Žal pa pri Gradu še niso izkoriščene vse možnosti, kar bomo morali v prihodnosti nadomestiti. Če bomo to storili, bomo temu slikovitemu predelu Goričkega omogočili še večji dotok turistov. Kolikor bolj bo ta dotok organiziran, toliko večji bo. S tem v zvezi lahko omenimo ureditev grajskega poslopja, a
tud; pa lika okoli gradu, V bližini gradu bi poleti zelo ustrezal kopalni bazen, ki bi hkrati lahko služil tudi za športDe igre. Kdaj pozneje bo kazalo pomisliti morda tudi na gostišče, ki bi delovalo vso sezono, in morda na ureditev nekaj gostinskih sob v gradu (zgled: Borl pri Ptuju).
Nedaleč od Grada: »Tromejnik« Dolič — planinska postojanka, ki sedaj ne posluje. V letni sezoni že sedaj marsikateri izletnik razočaran potrka na njena vrata, ker ostanejo — zaprta. Občasna avtobusna zveza Slatina Radenci—Dolič nikakor ne bi bila napak, prav tako ne markacija poti do planinskih postojank in izletišč.
Uspeh bo potrdilo naporov
V sezoni, kadar pripeka sonce, zelo naraste potrošnja brezalkoholnih pijač, slatine in zadnje čase vedno bolj tudi piva. To je razveseljiv pojav, pa naj popijejo te pijače domači ali inozemski gostje ali pa domačini sami, saj je to učinkovito sredstvo v borbi proti alkoholizmu. Toda medtem ko je gostinskim krogom v Pomurju zagotovljena zadostna količina brezalkoh. pijač (proizv.: Tovarna mlečnega prahu v M. Soboti) in slatine, so pivovarne za zdaj še bolj skope z obljubami in z zagotovili. Kako bo s
to rečjo poleti v sezoni — bomo še videli. Upamo pa, da bodo napori gostinskih krogov rodil; zaželen uspeh.
*
In še kratek sprehod po Pomurju. Znamo je, da so v soboški občini vsi pogoji za jaz voj turizma, zlasti na Goričkem. Poleti vabijo goste s svojo nemo, a zgovorno govorico slikovite in zanimive turistične točke, pozimi pa primerni tereni za zimski šport v bližini Mačkovec. Tu bo treba poskrbeti za okrepčevalnico ali manjše gostišče, ki bi lahko poslovalo
Slatina Radenci — letoviški kraj, znan daleč izven naših meja. Tudi okolica zdravilišča je
polna naravnih lepot
Možnosti na pretek
Tudi G. Moravci veljajo za priljubljeno izletniško točko. Tu bi nedvomno kazalo namestiti razgledni stolp in razširiti sedanje gostišče (z nekaj tujskimi sobami). Lep izlet za vsakogar je tudi ogled rotunde Selo (Fokovci). S tem izletom sprehoda po soboški občini še nismo končali, žal pa nam nadaljevanje onemogoča pomanjkanje prostora. Pribiti velja le to, da brez avtobusne postaje v Soboti dolgo ne bo več mogoče. Kaže pa, da so za gradnjo manjšega hotela že nekateri obeti.
V Radgoni bodo letos pripravili načrt za manjši hotel in prihodnje leto lahko že upamo na začetek gradnje. Podoba je, da se bodo odločili za hotel s kavarno in sodobno restavracijo ter letnim vrtom ob hotelu na mestu, kjer je sedaj kolodvorska restavracija. Tudi glede gradnje avtobusne postaje v Radgoni dobro kaže. Letos so na vidiku zemeljska dela. Tudi letino kopališče kaže urediti in bivanje v Radgoni bo kar prijetno — tudi zaradi izredno privlačne okolice. V Negovi nameravajo namreč urediti odprti letini bazen. Letos bodo opravili nekatera komunalna dela in uredili okrepčevalnico (točilnico.), ki so jo obiskovalci doslej pogrešali. Na Kapeli bodo uredili v sklopu nove sodobne kleti VG Kapela majhen bife, ki bo nudili domačim in tujim gostom prstna sloveča kapelska vina. To bodo storili še letos. V Slatini Radenci pa že m slijo na gradnjo novega hotela, garaž, letnega bazena s kabinami in bifejem. Torej: spodbudni obeti!
Jeruzalem v ljutomerski občih. je priljubljena izletniška točka. Razveseljiva je novica, da jo je prevzelo gostinsko podjetje »Jeruzalem« iz Ljutomera. S 1. majem je začela že obratovati v novi upravi, kar
obeta dobro in solidno postrežbo ter večji dotok gostov od tu im tam.
Kakor v Murski Soboti, bodo morali tudi v Lendavi polagoma misliti na boljšo ureditev avtobusnega postajališča, v lendavskih goricah pa urediti
Bežen sprehod po turističnem Pomurju naj bo za danes končan. Turistične organizacije, obč. ljudski odbori in drugi činitelji bodo nedvomno našli primerne organizacijske oblike za uveljavitev Pomurja v turističnem pogledu, za razmah turizma v Pomurju in za to, da začeto delo ne bo ostalo na po poti. Pobude in predlogi državljanov bodo samo pripomogli, da s skupnimi močmi čimprej preženemo turizem v Pomurju — z zapečka.
Bojan Šinko
bife za okrepčilo izletnikov, in še ... in še ...
POMURSKI VESTNIK, 28. MAJ 1959
8
tarju kot je to dobilo Kmetijsko gospodarstvo Beltinci, bi moral dvigniti ceno pri kilogramu od 29 na 38 din. Taka bi bila torej cena brezplačnega truda kmeta in kdo bi se z njo strinjal? — nihče, ker se tudi kmet ne bi strinjal, da zastonj dela in nihče od njega tudi tega ne zahteva.
Tako je torej s koruzo.
'Plan za pridelovanje krompirja v kooperaciji je zelo nizek: 300 ha ali 13% od plana do leta 1961. V letu 1957 smo imeli povprečni donos krompirja 200 q na hektar, v letu 1958 pa 176 q. V kooperaciji s kmetijsko zadrugo je predviden pridelek 300 q, kar ni nemogoče, saj so kmetje v tekmovanju leta 1957 dosegli povprečno na hektar 320 q. Na hektarski površini lahko potemtakem dvignemo proizvodnjo v povprečju za 100 q, ali izraženo vrednostno za 90.000 din, če računamo kg krompirja po 9 din. Kmetijska zadruga bi pri takem pogodbenem sodelovanju vložila v vrednosti opravljenih del in sredstev za 30,000 din po hektarju in tako bi znašal čisti dohodek po hektarju 60.000 din, kar predstavlja za 300 ha že
18.000.	000 din.
Sladkorne pese bi po planu
morali zasejati na površini 700 ha.
Namesto, da bi rešili nekaj nerešenih vprašanj glede cene, kala in rednega izplačila, smo iz oportunističnih razlogov znižali plan na 300 ha. Plan je torej manjši in tudi vzrokov, ki naj bi vplivali destimulativno še nismo odpravili, niti ugotovili koliko je resnice v njih. Dosedanji povprečni donos na hektar je znašal 200 q, v kooperaciji pa bi lahko dosegli 360 q, torej 160 q več in po ceni 6 din za kilogram bi to pomenilo 96.000 din več čistega dohodka od dosedanjega. Predvidena sredstva, ki bi jih pri tem vložila kmetijska zadruga, bi znašala okrog 20.000 din po hektarju, kar bi se krilo z zvišano ceno 5 na 6 din, ki bi jo dobili če bi dvignili kvaliteto In kvantiteto.
Statistični podatki nam še kažejo., da dosegamo na travniških površinah povprečno 26 q sena. V sodelovanju s KZ bi pri uporabi umetnih gnojil za cca 17.000 din lahko povečali proizvodnjo še za enkrat, to je od 26 q na 52 q, kar bi pomenilo v finančni vrednosti porast od 31.200 na 62.400 din. Doseženi višji pridelek predstavlja torej vrednost 31.200 din in če od tega odštejemo 17.000 kar bi pripadlo zadrugi za vloženo delo in sredstva, bi še kljub temu ostalo 14.200 din pri ha več čistega dohodka, kot ga imamo sedaj.
Kaj torej pomenijo te številke ob tako minimalnem planu? To pomeni, da bi vrednost proizvodnje za navedene štiri kulture na planiranih površinah lahko dvignili za 268,343.000 din, ko smo že obračunali 112,240.000 din, ki bi jih za to povečano proizvodnjo vložile kmetijske zadruge. Pri nadaljnji delitvi viška na osnovi vloženih sredstev, računajoč 33:66 bi pripadlo KZ pridelka v vrednosti
90.000.	000 im tako bi kmetom ostalo 178.000.000 čistega dohodka, ko niso ne orali, me sejali ali sadili lastnega semena. Tak finančni efekt bi dobili, če bi prodali:
97.470 q več pridelane koruze,
30.000	q več pridelanega krompirja, 48.000 q več pridelane sladkorne pese in 46.800 q več pridelanega sena, če bi pa te količine višje ovrednotili s tem, da z njimi spitamo živino, bi se ti rezultati še znatno povečali in bi seveda šli v celoti v korist kmetu proizvajalcu.
Pred seboj imam še drug izračun. V našem okraju sejemo (Nadaljevanje na nasled. strani)
OKRAJNA KONFERENCA SZDL — 23. APRILA 1959
Vloga SZDL v razbijanju gospodarskih in
družbenih odnosov na vasi
V CELOTI OBJAVLJAMO NA OKRAJNI KONFERENCI PODANI REFERAT TOV. JANA ROSA, PREDSEDNIKA OKR. ODBORA SZDL — VLOGA SOCIALISTIČNE ZVEZE V RAZVIJANJU GOSPODARSKIH IN DRUŽBENIH ODNOSOV NA VASI
Predsed. Okrajnega odbora SZDL tov. Jan Ros se je uvodoma spomnil veličastne poti KPJ in SKOJ, katere štiridesetletnico ustanovitve proslavljamo v teh dneh. Omenil je tudi ugled in uspehe, ki so jih dosegli delovni ljudje Jugoslavije z razvijanjem socialistične demokracije v svoji domovini in s svojo politiko aktivnega in miroljubnega sodelovanja med narodi sveta, nato pa prešel na eno izmed osnovnih vprašanj Pomurja:
Vloga SZDL v razvijanju
gospodarskih in družbenih
odnosov na vasi
Ko postavljamo ta vprašanja ponovno na dnevni red okrajne konference SZDL — tudi prejšnja konferenca je bila v glavnem posvečena temu vprašanju, delamo to zato ker je to panoga našega gospodarstva, ki je v celotnem jugoslovanskem merilu zaostala in še zaradi tega, ker je Pomurje pretežno agrarna pokrajina, z zaostalo kmetijsko proizvodnjo, kateri pa daje svoj pečat še tipična razdrobljenost kmečkih površin. Ta vprašanja dajemo ponovno v razpravo predvsem zaradi tega, ker je to tudi področje, ki »kriva v sebi še ogromne neizkoriščene rezerve in ker je potrebno oceniti kaj smo in česa še nismo storili na tem področju, dati moramo jasno perspektivo našemu delu in si postaviti tudi konkretne naloge.
Na našem podeželju še tu in tam kroži krilatica, ki je odraz kmečke domišljije, da kmet predstavlja steber države, a da ga država ne upošteva, da od njega le zahteva in te zahteve pa so take, da ga bodo uničile. Taka »teorija« je že davno obrabljena fraza in zlasti ob proizvodnji kot jo povprečno dosegamo pri nas, spada že davno v arhiv preteklih desetletij.
Tu ne gre za negiranje važnosti kmetijske proizvodnje, ki je zelo važen element v našem narodnem gospodarstvu. Tu ne gre niti za površine v toliko, ker so te brezpredmetne, ne oziraje se v čigavi lastnini so če zelo malo dajejo, saj bi nam tudi rudna bogastva ničesar ne pomenila, če jih ne bi izkoriščali in tovarne bi nam pomenile zelo
malo ali celo nič, če v njih ne bi znali in uspeli organizirati sodobne, donosne proizvodnje. Kmetijske površine so lahko važen in soodločajoč faktor v skupni proizvodnji le tedaj, če bomo na njih gospodarili tako, da bodo dajale maksimum tega, kar lahko dajejo in le takrat bo lahko v polni meri upoštevan tudi tisti, ki na teh površinah deta in od svojega dela živi.
Že uvodoma je potrebno ponoviti dejstvo, da se Jugoslavija v gospodarskem pogledu ne more izolirati od svetovnega gospodarstva — procesa proizvodnje in potreb in pravtako se tudi posamezni predeli Jugoslavije ne morejo izolirati od stanja in razvoja našega gospodarstva kot celote. Že samo dejstvo, da v mnogih panogah gospodarstva, kljub velikemu povojnemu razvoju še zaostajamo od najrazvitejših industrijskih in kmetijskih dežel, pa to zaostajanje velja še prav posebej za naše kmetijstvo glede proizvodnje, kar nam povzroča določene gospodarske težave in tako nadaljnje zaostajanje nosi v sebi nove težave, pomeni nov davek na račun zaostalosti, katerega že itak visoko plačujemo.
Naš okraj spada glede proizvodnje med relativno zaostale okraje v naši državi. Poglejmo, kaj daje pečat zaostalost: naše-
mu pomurskemu okraju, kako se formira družbeni bruto proizvod in narodni dohodek po glavi pretbivalca in kdo in koliko prispevajo posamezni sloji prebivalstva za skupne potrebe.
V letu 1958 je znašal v na-
šem okraju družbeni brutto proizvod na enega prebivalca 177.105 din; v slovenskem merilu istočasno 437.000 in v jugoslovanskem merilu 242.000 din in narodni dohodek na prebivalca 37.968, v. slovenskem 184.700 din in v jugoslovanskem povprečju 100.000 din. V okraju imamo industrijo še zelo slabo razvito. Od 135.000 prebivalcev jih je delazmožnih okrog 70.000 in od teh jih je zaposlenih v industriji in obrti le 8.000 ali 12 %. Zasebni sektor kmetijstva zaposluje okrog
48.000	delazmožnih prebivalcev ali 68%. Toda 12% delazmožnih prebivalcev zaposlenih v industriji ustvari za potrebe družbe 1,300,000.000 din in 68% prebivalcev pa le 899,000.000 dinarjev. Že samo ti podatki kažejo, da niti v pomurskem okraju kot izrazito agrarnem okraju, ob sedanji proizvodnji, kmet ne more biti absoluten ekonomski činitelj in steber okraja. Morda bo kdo trdil, da so temu vzrok cene. Ne moremo trditi, da v tem prigovoru ni nekaj resnice, ker je pri mnogih nesorazmerje ali to velja za cene nekaterim artiklom, ki jih kupuje kmet in obratno tud! za nekatere artikle, ki jih prodaja kmet. Na formiranje cen vpliva več elementov in omenil bi le dva višina dosežene proizvodnje ter storilnosti in družbene potrebe. Ustavimo se spet pri številkah, ki pa nam kažejo vpliv družbenih potreb na cene. konkretno kako in odkod se formirajo proračuni federacije, republike in okraja, kako vpliva na cene nizka proizvodnja v kmetijstvu in kakšne so še neizkoriščene rezerve v kmetijski proizvodnji.
Zvezni proračun za leto 1959 predvideva 399,216,273.000 din dohodkov in ravno toliko izdatkov. Iz teh sredstev gre 83 mi-
lijard za investicije v kmetijstvu (tu niso še všteta sredstva, ki jih daje za napredek kmetijstva federacija v obliki ugodnih kreditov za izgradnjo kmetijskih objektov, nabave živine, regresov za stroje in umetna gnojila. Vedeti pa je tudi treba, da se v zvezni proračun ne steka niti dinar od vplačane kmečke dohodnine).
Proračun LRS za leto 1959 določa 11.312,000.000 din dohodkov, pri čemer je kmečke dohodnine 1.446,000.000 ali 13% vseh sredstev proračuna. Republika pa daje istočasno skoraj isto vsoto, to je 1.127,000.000 ali 80% v njen proračun vplačane kmečke dohodnine v sklade: za pospeševanje kmetijstva, urejevanje voda, v gozdni sklad in še 950 milijonov za negospodarske , investicije.
In kako je doma, v našem okraju? Proračun našega ograja predvideva dohodkov v višini 413.489.000 din, od tega priteče iz osebnih dohodkov delavcev in uslužbencev 131 milijonov 230.000 d n in iz kmečke dohodnine 104,940.000 din; vse ostalo pa iz prometnega davka, državnih taks, dohodnine iz prvatnih poklicev itd. Okraj daje od svojih dohodkov v sklad za pospeševanje kmetijstva in v vodni sklad 25. milijonov 925.000 din, ali 25 % od vplačane kmečke dohodnine. Ob tem pa je omeniti, da je v družbenem planu okraja za leto 1939 še predvideno 804 mi-
di razvidno, da splošna družbena potreba v določeni meri vpliva na cene industrijskih izdelkov. Navedeni podatki pa še
kažejo od kod dotekajo finančna sredstva in v kakšnem odnosu se vračajo v posamezno gospodarsko panogo.
In sedaj še poglejmo, kakšna je sedanja kmetijska proizvodnja 'v okraju, kaj daje in kakšna bi lahko bila.
Plan spomladanske setve v sodelovanju kmetijskih zadrug z zasebnimi proizvajalci in vlaganja za višje hektarske donose na travniških površinah, je bil naslednji:
koruza	2166	ha	ali	50 %
predvidenega plana do leta 1961 krompir	300	ha	ali	13%
predvidenega plana do leta 1961 slad. pesa	300	ha	ali	25 %
predvidenega plana do leta 1961 travnik:	1800	ha	ali	12%
predvidenega plana do leta 1961
Upoštevajoč poviprečno doseženi hektarski donos pri koruzi, ki je znašal v letu 1958 na 1 ha 25 q, bi pri sodobni obdelavi zemlje lahko predvideli povprečni hektarski donos 70 q, kar bi pomenilo na površini 2166 ha, namesto 54.150 q pridelek 151.620 q, ali 97.470 q več in pri ceni 29 din za kg dvigniti vrednostno proizvodnjo za
282.625.000	din in če od tega še odštejemo vsa sredstva, ki bi jih vložila kmetijska zadruga, po 1 ha 40.000 din, to pomeni doseči na teh površinah 195 milijonov 983.000 din več čistega dohodka, ali na en hektar 90.480 din. Realnost tega izračuna nam kaže sledeči podatek: KG Beltinci je v letu 1958 na površinah zasejanih s hibridno koruzo doseglo povprečno 80 q. Stroški proizvodnje, računajoč tudi zemljiško rento, so znašali 17 din po kilogramu, torej
136.000	din in čisti dohodek 12 din po kg, ali 96.000 din na hektar. Če bi v pomurskem kraju vnovčili vso pridelano koruzo, ki jo gojimo na 7,940 ha, kjer znaša povprečni donos 25 q, bi za pridelek enega hektarja imeli 72.500 din, to je za 23.500 din manj, kot znaša čisti dohodek na enem hektarju KG Beltinci. Kje so tu kmetova vlaganja in kje njegovo delo? Vzemimo primer, da je kmet pripravljen delati zastonj in tudi zastonj vlagati v zemljo, a bi želel dobiti za svoj pridelek prav tako 96,000 din po hek-
O Slika na desni:
Delegati in gostje med konferenco. Od leve proti desni — Sida Podleskova, Vida Tomšič, Ioan Kreft in Janez Hribar O Slika zgoraj:
Tovariš Jan Ros med branjem referata
OKRAJNA KONFERENCA SZDL
O Referat predsednika okr. odbora SZDL, tovariša Jana Rosa
»O vlogi Socialistične zveze v razvijanju gospodarski it in družbenih odnosov na vasic O Govor tovarišice Vide Tomšič, podpredsednice GO SZDL Slovenije
O Razprava delegatov v skupini za gospodarstvo O Razprava delegatov v skupini za šolstvo O Sklepi konference
Govor tovarišice Vide Tomšič, podpredsednice Glavnega odbora SZDL Slovenije
Z lastnimi napori gradimo naše
boljše življenje
Že v razpravi do tovariši ugotavljali, da je današnja konferenca pokazala določen napredek v delu, tako na vasi, kakor tudi na drugih področjih socialistične graditve v mursko-soboškem okraju. Tudi jaz, ki redkeje prihajam k vam, sem lahko na temelju vaše razprave ugotovila dejstvo, da je obravnavanje zelo konkretnih vprašanj lahko samo odraz živahnega in konkretnega dela na terenu in da je pri vas napravljen precejšen korak naprej, kar vse nas lahko navdaja z upanjem, da bo v naslednjem razdobju razvoj krenil še hitreje.
Strinjam se s tem, kar je bilo pravkar ugotovljeno, namreč, da je največja slabost v vašem okraju izredno slaba organiziranost naših političnih subjektivnih sil. Če je že relativno najmanj članov Zveze komunistov v mursko-soboškem okraju, se temu ne bi čudila, ker vem, da je na področju, kjer prevladuje kmečko prebivalstvo, vključiti te ljudi v članstvo Zveze komunistov težka stvar, če že ne zaradi drugega, potem predvsem zaradi Religioznih predsodkov, ki jih ima večina prebivalstva. Ne morem pa mimo dejstva, da nam v mursko-Soboškem okraju ni uspelo vključiti v SZDL več kot 25—30 % volivcev, čeprav so ob vseh možnih
prilikali dokazali, da se Strinjajo z našo socialistično politiko. Glede na to je brez dvoma upravičelna analiza okrajnega odbora, kakor tudi tovariša, ki je govoril o istih problemih na področju lendavske občine itn sicer, da smo v organizacijskem smislu odpovedali. Res je to kmečki predel in žive in ljudje raztreseni, ter njihovo življenje teče na drug način, kot teče življenje v mestih in industrijskih naseljih, vendar pa je treba kljub vsemu temu priznati, da nismo bili dovolj vztrajni in uporni. To je potrdila tudi tovarišica iz nadzornega odbora, ko je povedala, kako smo malomarni pri pobiranju članarine, tega najbolj skromnega dokaza privrženosti SZDL. Nemogoče je namreč, da blagajnik izključi iz članstva 100—170 tovarišic in tovarišev, ne da bi odbor SZDL kaj ukrenil. Ta primer se mi zdi zelo značilen za našo brezbrižnost glede organizacijskega utrjevanja SZDL. Res ni prav, da odločajo o članstvu samo pobiralci članarine, temveč bi morali večkrat obiskovati volivce tudi ostali člani občinskih oziroma krajevnih odborov SZDL in se pomeniti o odnosu članstva do svoje politične organizacije.
Rešitev večine problemov, ki ste jih tukaj obravnavali in tudi drugih problemov, ki tiščijo našega delovnega človeka, je odvisna od njegove lastne prizadevnosti. To sle pravi, če bo on aktiven, potem bo v korak s povečano produktivnostjo dela v njegovi vasi zasvetila elektrika, bo vodovod, pa šola in marsikatera ustanova družbenega standarda, če pa se sam ne bo brigal za to, potem pa mu, seveda, tega nihče ne bo prinesel v vas. To je treba ljudem povedati, kajti socializem ni sociala. Mi se nismo obvezali na to, da bo jedel tudi tisti, ki ne dela. Nihče ne more sedeti križemrok in kritizirati, češ: »Meni ni Socializem ničesar dal.« Vprašati ga moramo, koliko je on dal, da bo socializem res socializem.
Danes že z večino narodnega dohodka razpolagajo naši delavski sveti, občinski ljudski odbori. Predvsem pa bomo sedaj dali še več sredstev občinskim ljudskim odborom, oziroma kmetijskim zadrugam za razvoj kmetijstva. Tovariš predsednik je v svojem referatu navedel številke, ki jih je treba v političnem delu na terenu uporabljati. Ljudem moramo povedati, s kakšnimi
sredstvi razpolagamo in se z njimi pomeniti, kako bi jih najbolje porabili.
Mi smo premalo prepričevalni tudi, ko razpravljamo o kooperaciji in o napredku vasi. Glede na zlonamerne govorice, ki jih skušajo ob naših ukrepih razširjati, je treba povedati, da ni govora o tem, da bi kdorkoli slabše živel danes pri nas kot v stari Jugoslaviji — razen, seveda, tistih, ki smo jim odvzeli tovarne. Delovni človek živi danes mnogo bolje kot je živel kdajkoli prej. Prav tako delovni kmet, ki bo na temelju načrtnega obdelovanja lahko dobil iz svoje zemlje mnogokrat večje dohodke, kot pa jih je dobival doslej. Potemtakem ne bo slabše živel, pač pa bo bolje in sicer tako on, kakor tudi njegovi otroci, ki jim zemlje ne bo treba več obdelovati na primitiven način. Kmet tudi več ne bo odvisen samo od letine, kot je bilo to doslej. Modernizacija poljedelske proizvodnje mu bo prinesla večje in rednejše dohodke in vsem nam več in cenejših pridelkov.
Pri utrjevanju SZDL, pri razlagi vseh naših naporov, je treba ljudem predočiti to, da s svojimi lastnimi rokami ustvarjamo sebi boljše življenje, kar je tudi vsebina socializma.
Glede povečanja kmetijske proizvodnje, ki je v referatu zelo temeljito obdelano, bi želela pripomniti le nekaj. Zdi se mi. da je skrajni čas za izdelavo jasnega ekonomsko-političnega programa za ves murskosoboški okraj in za vsako občino posebej. Mi moramo s prizadevnim tolmačenjem pojasniti kmetu, kaj pomeni kooperacija za njega in ga seznaniti z doseženimi uspehi na kmetijskih posestvih, na katerih je kmetijska proizvodnja modernizirana. Ni pa prav, da Se zadovoljimo že s tem, če ga pregovorimo, da stopi, s svojo cesto najslabšo njivico, v kooperacijo. Na ta način moramo seveda najprej premagati pojme zaostalosti in primitivnosti pri tistih tovariših, ki so v občinskih ljudskih odborih in v odborih kmetijskih zadrug. Strinjam se namreč z ugotovitvijo v referatu, da je korenina te slabosti predvsem tu.
Danes se nam odpirajo večje možnosti za razvoj kmetijstva, zlasti če upoštevamo doslej dosežen napredek in uspehe naših kmetijskih gospodarstev. Te izkušnje in uspehi nam omogočajo in nas silijo, da uporabljamo tudi ustrezne zakone, kot n. pr. zlasti zakon o racionalni obdelavi kmetijskih površin. Kadar imamo vse možnosti za boljšo obdelavo (Stroje, semena, agronome), je nujno, da uporabimo vsa sredstva za to, da bi dosegli večje donose, kar je v korist kmeta in družbe. Seveda zato moramo sprejeti ustrezni načrt, skleniti s kmeti jasne pogodbe. Sklenjenih pogodb pa se je seveda treba potem držati in jih natančno tudi izvajati. Kmetje morajo na podlagi teh pogodb dobiti boljše dohodke, kot pa bi jih Sicer in potem bomo jutri imeli več prosilcev, kot jih bomo sploh pripravljeni sprejeti v kooperacijo. Mislim, da je treba v tem smislu izdelati občinske plane in osredotočiti pozornost na določena področja, izvesti ne samo politično agitacijo, temveč tudi vse ekonomske predpriprave.
Nekateri tovariši so tu navajali primere in jaz se popolnoma strinjam z njimi, da je to najslabše — namreč, da mi istočasno, ko sklepamo kooperativne pogodbe, pravzaprav potem, ko pride jesen ali kakršnakoli doba že, ko bi kmet moral imeti zaradi sodelovanja določene prednosti, dopuščamo, da le-teh nima. To ni (Nadaljevanje na naslednji strani)
POMURSKI VESTNIK, 28. MAJ 1959
9
lijonov 740.000 din investicij v kmetijstvu in to iz kreditov federacije predvsem za izgraditev objektov. Plan investicij bo na kmetijskih gospodarstvih močno prekoračen.
Iz navedenih podatkov je tu-
Nadaljevanje govora tovarišice
Vide Tomšič,
v razpravi na okrajni konferenci
dopustno. Mi moramo namreč kmetu, ki z nami kooperira, dejansko plasirati proizvode, mu zagotoviti dogovorjeno ceno, oziroma vse tiste ugodnosti, ki smo mu jih s pogodbo zagotovili. Zdi se mi namreč, da je važnejše, če začnemo z manjšim številom pogodb in to potem v redu izpeljemo, kot pa da se lovimo po vsem terenu. Zato pa je tudi nujno, da se v naši celotni akciji na vasi usmerimo predvsem na področja, bi bi jih lahko temeljito obdelali. Moramo osredotočiti svojo pozornost na področja, ki nam dokazano lahko največ dajo, bodisi, da je to tam, kjer že imamo kmetijsko gospodarstvo, ali pa tudi druge ugodne pogoje za kmetijsko proizvodnjo. Prvenstvene važnosti pri tem pa je, da mi kmetu, ki sodeluje z zadrugo, zagotovimo izpolnitev vseh pogodbenih obveznosti.
SZDL bi morala prav sedaj ofenzivno tolmačiti smisel kooperacije, ko se je v zadnjem času glede na zakon o nacionalizaciji stanovanjskih hiš in gradbenih zemljišč pojavila parola: kaj bo z zemljo? Z zemljo, seveda, ne bo nič posebnega. Nas ne zanima lastnina na zemlji, ki ne Služi izkoriščanju, kjer pa je le-ta služila temu namenu, smo to stvar rešili z določitvijo zemljiškega maksimuma. Nas predvsem zanima vprašanje, kako bomo zagotovili, da bi vsakdo živel od dela, ne pa od špekulacije in od izkoriščanja drugih.
Poleg tega pa ne smemo pozabiti, da smo doslej dajali veliko deviz za uvoz pšenice in masti, ki bi prav tu, v Prekmurju, veliko bolj prav prišle v obliki strojev in raznih drugih naprav. Ljudem je treba jasno povedati, da nam ne gre za odpravo zamljiške lastnine, temveč za povečano poljedelsko proizvodnjo. In končno nam gre za to, da mora biti slehernik plačan ne po obsegu zemljiške posesti, temveč predvsem po tem, koliko je kdo delal in dal družbi. To nagrajevanje po delu pa je pravzaprav tudi bistvo kooperativnih pogodb.
Iz statistik, ki jih navajate V organizacijskem in političnem poročilu, sledi, da so žene pri vas premalo aktivne in da se na tem področju kažejo večje slabosti kot sicer. Toda te številke pa tudi kažejo, da je glede agitacije med ženami danes vsa stvar odvisna prav tako od aktiva. Če ima lahko Radgona vključenih v Socialistični zvezi 52 % volivk, se pravi več kot polovico, potem ne vem, zakaj draga področja ne bi lahko imela prav toliko. To dokazuje, da je delo na političnem in družbenem osveščanju žensk predvsem zanemarjeno.
Toda, tovariši in tovarišice, mi kooperacije ne bomo izvedli, če ne bomo sorazmerno pritegnili moških in žensk. Če bi šli gledat statistične podatke, bi namreč lahko ugotovili, da je v murskosoboškem okraju nad 60 % žensk kmečkih proizvajalcev, verjetno pa celo več, zategadelj, ker danes Prekmurca najdemo povsod, pri delu na cestah, na stavbah, na gradbiščih, kar pomeni, da ženska obdeluje doma zemljo. Ženske so na kmetih glavna delovna sila. Naše izkušnje glede vključevanja žensk v kooperacijo pa nam tudi kažejo, da je na tistih kmetijah v Sloveniji, ki jih vodijo ženske, bil procent kooperantov večji, kot pa je bil to primer pri kmetijah, ki jih vodijo moški. To je tudi logično, ker je kmečka žena največji suženj zaostalosti. Ženske — kmečki gospodarji sprejemajo kooperacijo ne kot preganjanje zemljiške lastnine, temveč kot pomoč, ki jim odpira možnosti za boljšo obdelavo zemlje in za njihovo bolj človeško življenje. Zato se mi zdi zgrešeno, da se mi v večji meri ne naslonimo na žensko, ko agitiramo za kooperacijo, in da Sploh dopuščamo, da se patriarhalni moški glede vprašanja kooperacije izgovarjajo na svoje žene. Če bomo mi ženskam razložili, kaj pomeni kooperacija, če jim bomo povedali, da kooperacija pomeni to, da bodo njihovi otroci laže živeli, da bodo one laže posvetile več časa same sebi in svoji družini, da jih bo kooperacija razbremenila pri delu in da bodo prišle do večjega dohodka, potem se prav gotovo noben moški ne bo mogel sklicevati na to, da mu žena ne dovoli stopiti v kooperacijo.
Prepričana sem, da je ženska v Svojem najglobljem bistvu bolj pripravljena sprejeti tehnični napredek na vasi. kot pa kdorkoli drag, ker ona prav zaradi zaostalosti največ trpi. Z uvajanjem družbenih sredstev proizvodnje pa seveda nastaja nov proces na vasi. Če bo namreč kmetijska zadruga postala velik obrat, bo ženska dokončno postala tudi veliko Svobodnejša, kajti posamično kmečko gospodinjstvo bo nehalo biti proizvajalna enota. Namreč to, da predstavlja kmečka družina proizvajalno enoto, postavlja žensko v kmečki družini v večjo odvisnost. Ona je tu hkrati obremenjena z gospodinjstvom, materinstvom in delom v poljedelstvu, gleda se na njeno »doto«, njeno delo se pa ne upošteva dovolj. Šele takrat, ko se bo udeleževala proizvajalnega dela v zadrugi, bo njeno delo merjeno, upoštevano in plačano. Zaradi tega je tudi v perspektivi vprašanje osvobojenja kmečke žene vezano predvsem za napredek in modernizacijo poljedelske proizvodnje .Glede na to se mi zdi, da bi bilo prav, če bi vi razmislili o posebnih oblikah prosvetnega in političnega dela med ženami, predvsem med tistimi, ki so svoj čas že bile aktivne, ki smo jih pa sedaj pustili ob strani, ker so preobremenjene s svojimi dolžnostmi.
Kar pa zadeva vprašanje šolstva, se mi zdi potrebno podčrtati tisto misel v referatu in razpravi, da je razvoj šolstva v vašem okraju nujno povezan s splošnim gospodarskim razvojem celotnega področja. Mi smo uvedli obvezno osemletno šolstvo, glavne materialne obveznosti pa nosi pri tem občina in deloma tudi okraj. To se pravi, če občina ni gospodarsko močna, je nujno tudi šolstvo odraz te slabe gmotne situacije. Če torej povečamo kmetijsko proizvodnjo, bo več dohodkov, če bo pa več dohodkov boste potem tudi vi sami lahko hitreje gradili šole in imeli več kadra. Dejansko je namreč nemogoče zahtevati za razvoj šolstva kake znatnejše republiške in zvezne dotacije. Če bi šli po tej poti. potem gotovo Murska Sobota še ni najbolj zaostali kraj v Jugoslaviji.
Naše občinske in okrajne proračune vse bolj postavljamo tako, da so odvisni predvsem od lastne gospodarske zmogljivosti. To pomeni, da se dvigajo istočasno s povečanjem produktivnosti dela. Vaš okraj sicer še dobiva neke dotacije, s temi pa ne boste mogli računati, da bi rešili vse probleme, predvsem ne na področju prosvete, zdravstva in socialnega skrbstva. Mi se tega dobro zavedamo, zato so dotacije, ki jih daje zveza in republika, namenjen predvsem produkciji. Če torej hočete Sami sebi dobro, ne zahtevajte dotacij za prosveto in zdravstvo, temveč iščite dotacije za proizvodnjo, dvigajte občinske dohodke in iz teh sredstev dvigajte potem svoje šolstvo, prosveto in zdravstvo. Že v razpravi je bilo rečeno, da so kmečki ljudje danes vendarle pripravljeni dajati več za šolanje svojih otrok. To pripravljenost je treba organizirati, iti na samoprispevke, na dodatne prispevke in tako potem začeti s popravljanjem šol na temelju tistih skromnih načrtov, o katerih je že govoril tov. Čačinovič.
Nočem reči, da ni situacija pri vas na področju šolstva težka, vendar smatram, da je izredno pomembno, če se boste politično angažirali, ne samo ob letošnjem sprejetju zakona o zdravstvenem zavarovanju kmečkega prebivalstva, temveč tudi pri kooperaciji, da bi lahko potem občinske proračune čim bolj razbremenili dajatev, ki so doslej predvsem majhne občine onesposabljale za to. da bi posvečale večjo pozornost šolstvu. Po mojem mnenju bi potem v zvezi s šolsko reformo šli lahko hitreje naprej.
Marsikje so že zreli pogoji za hitrejše organiziranje ustanov stanovanjske skupnosti. V zvezi s tem pa bi imela eno pripombo, namreč, da ni treba prepisovati načrtov stanovanjskih Skupnosti iz dragih področij Slovenije. Če hočete, da bo stanovanjska skupnost postavljena realno in ušpešno, potem je izredno važno poznati strukturo družin in kako živijo, ali je žena samo gospodinja ali ne. Brez dvoma n. pr. rabite družbeno prehrano v Murski Soboti, v Lendavi, vendar pa je treba pri tem ugotoviti za kakšne kapacitete in za koga. Ustanove družbenega standarda je treba razvijati v sorazmerju s splošnim gospodarskim napredkom. Pri tem pa bi povsod morali posebej skrbeti za otroške ustanove. Gotovo sicer pri vas ne rabite vseh tistih otroških ustanov kot v industrijskih krajih, kjer je veliko mater zaposlenih temveč predvsem take otroške ustanove, ki bi nudile vzgojno pomoč druži-
nam, pomagale pri vzgoji staršev. Vi imate namreč opravka z dokaj zaostalo družinsko vzgojo. Če pa boste pomagali vzgajati staršem otroka, boste s tem zajeli tudi njegovo mater in očeta. Ko pristopamo k ustanavljanju stanovanjskih skupnosti se le-te ne smejo pojavljati kot pritisk na občinske proračune. One morajo zrasti iz potreb samega terena in iz pripravljenosti ljudi samih, da za nje prispevajo.
Na koncu bi se še zadržala na vprašanju manjšine in manjšinskega šolstva. Problem manjšin je pri nas zadovoljivo rešen. Vsak manjšinski otrok ima svojo osnovno šolo v materinskem jeziku. Toda problem manjšine ni samo problem manjšinskega šolstva, temveč je mnogo širši. Gre predvsem za to, ali je manjšina postaja enakopravni sestavni del družbenega življenja naše skupnosti. Če imamo na primer ponekod samo pet odstotkov Madžarov vključenih v Socialistično zvezo, to brez dvoma ni v redu, ker se enakopravnost manjšine ne očituje samo v šolali. V razvoju družbenega upravljanja namreč bo sploh vse manj važno vprašanje, ali si Madžar ali Slovenec, ampak — ali si dober delavec, ali si pošten, ali si socialistično misleč človek. Mi ne gledamo na manjšino kot na faktor s katerim bi taktizirali, mi jemljemo manjšino kot stalno in pozitivno dejstvo. Ona tu živi in mi ji ne zdaj in ne v bodočnosti nikdar ne bomo odrekali narodnostne fiziognomije, odpreti ji pa moramo vrata ne le v šole, ampak v vse javno življenje na podlagi istih pravic. Absolutno odklanjamo politiko asimilacije ali denacionalizacije manjšine. Zato pa smatramo, da je pomanjkljivost, če se je kljub dobro organiziranem manjšinskem šolstvu pojavila težnja nekaterih madžarskih staršev, da bi bilo bolje otroke, zaradi njihove bodočnosti, pošiljati v slovensko šolo. Mi se pa seveda s tako situacijo ne moremo strinjati. Za te starše je namreč manjšinska šola pomenila določen minus, ker otrokom ni nudila podlage za nadalj-
nje šolanje na slovenskih šolah. Prav preko izpopolnjevanja šolstva moramo podvzeti korake v smeri takšnega idealnega stanja, da bi na področjih, kjer skupno živita dve narodnosti, prišla do polne veljave dvojezičnost, medsebojno poznavanje jezika, kulture itd. Taka politika je sestavni del našega pojmovanja aktivne koeksistence. Zato pa tudi obsojamo vse poskuse, da bi manjšine uporabljali za sejanje nezaupanja med narodi. Manjšini naj bodo odprta vsa mesta v državi, v kateri živi. Zategadelj ji tudi moramo omogočili, da poleg svoje materinščine in ne na njeno škodo, obvlada tudi jezik večine. V perspektivi pa bi bilo treba na mešanih področjih vzpostaviti za vse otroke dvojezično šolstvo. Za takojšnjo rešitev v tem smislu še nimamo objektivnih pogojev, zato pa bo treba to vprašanje postopno reševati, tako v primernem izpopolnjevanju programov manjšinskih in vseh ostalih šol. V občinski in okrajni upravi je treba zagotoviti, da bi uradniki obvladali oba jezika. Glede na to bo treba posebej tudi materialno stimulirati uslužbence, ki bodo obvladali oba jezika. *
Na ta način se ustvarja vzdušje, v katerem bo vprašanje nacionalne pripadnosti manj važno, zategadelj, ker bo sleherniku popolnoma jasno, da nacionalna pripadnost in gojitev materinskega jezika zanj ne predstavlja diskriminacijo, ampak da ima vse možnosti, da enako kot neguje svoj jezik, svojo kulturo, istočasno sodeluje tudi kot proizvajalec in upravljalen v vseh organih družbenega upravljanja.
Organizacije Socialistične zveze na teh področjih naj bi o teh problemih razpravljale in pri tem razbijale nacionalizem in šovinizem, ki se pojavlja na eni ali na dragi strani. Predvsem pa naj razkrinkujejo poskuse nekaterih držav, da bi manjšino uporabljali za mednarodne avanture, po dragi strani pa razkrinkujejo tiste, ki se sicer imenujejo socialiste, ki pa manjšinam jemljejo jezik in jo zatirajo.
OKRAJNA KONFERENCA
Referat tovariša lana Rosa,
koruzo na 7.940 ha, sadimo krompir na 8.335 ha, imamo 26.657 ha travnikov in če bi sladkorno peso pridelovali le na 1000 ha, bi na osnovi uporabe sodobnih agrotehničniih mer povečali dosedanjo proizvodnjo tako, da bi višji čisli dohodek, izražen v denarju, znašal 1 milijardo 691,940.200 din. Pri delitvi viška 33:66, bi to pomenilo pri kmetijskih zadrugah akumulirati okrog 560 milijonov in pri zasebnem proizvajalcu kmetu 1.132,000 novega čistega dohodka in ob tem pa naj le omenim, da je v letu 1958 znašala vsa kmečka dohodnina 899 miilijonov din.
To je le nekaj pokazateljev. Tu nismo prikazali številk, ki bi jih lahko dosegli na površinah, ki jih zasejemo z raznimi belimi žiti, s krmskimi rastlinami, z industrijskimi rastlinami niso vštete vinogradniške in sadjarske površine, niti ni, všteta živina in njeni proizvodi. Toda že samo navedene številke jasno in dovolj prepričljivo kažejo, kje so in 'kakšne so te skrite rezerve v pomurskem gospodarstvu. Ob teh podatkih se je vredno in potrebno resno zamisliti. S sedanjim stanjem v kmetijski proizvodnji se ne moremo strinjati in se tudi strinjati ne smemo. Toda ne smemo ostati le pri besedah im hotenjih, potrebno je preiti od neštetih razprav h konkretnemu delu. Naloge pa niso lahke. Tu gre za stvari, ki jih je potrebno reševati v materialnem in kadrovskem pogledu. Važna bo zlasti vsebina in metoda dela. Na tem vprašanju se bo po-
trebno spoprijeti s kmečko konservativno miselnostjo, ki se na osnovi raznih predsodkov, kot so lastninski odnosi, bojazen za gruntarsko samostojnost, nedotakljivost zemlje in mej in podobno, še upira in se bo tudi v bodoče upirala vsakemu napredku. Uspehe pa bomo dosegli, čim jasneje bomo govorili, čim več znanja bomo imeli in če bomo pri svojem delu prepričevalni, dosledni in če bomo znali nenehno širiti krog sodelavcev iz vrst naprednih kmečkih proizvajalcev, ki ne bodo le pionirji napredne proizvodnje, temveč poleg lastnih vzgledov tudi s svojo prepričevalnostjo pritegovali k taki proizvodnji še zaostajajoči del svojih sovaščanov.
Rečeno je že bito, da so se ta vprašanja obravnavala že na zadnji konferenci junija leta 1957. Razprava s sprejetimi zaključki je takrat postavila osnove, po katerih naj se razvija kmetijsko zadružništvo, kmetijska proizvodnja in socialistični odnosi po naših vaseh. Resolucija Zvezne ljudske skupščine o perspektivnem razvoju kmetijstva in kmetijskega zadružništva je bila na tej konferenci konkretizirana za naše prilike, postavljene so bile naloge, ki bi jih zlasti morale izvajati politične organizacije, ljudski odbori, sveti, zadružni forumi, družbene in strokovne organizacije in to v neposrednem delu z individualnimi kmetijskimi proizvajalci.. Bogate vsebine referata tov. Ledineka ,ki je slonela na temeljitih
analizah vseh tistih vprašanj, ki so poseben odraz situacije našega terena ne kaže tukaj ponavljati, potrebno pa bi bilo, da tedaj zavzeta stališča in sklepe uporabljamo tudi sedaj pri našem vsakdanjem delu. Material je na razpolago, samo mnogokrat ne segamo po njem in ga ne uporabljamo kot napotila za politično akcijo.
Ko pa danes dajemo obračun svojega dvoletnega dela na tem važnem področju moramo ugotoviti predvsem naslednje:
Prva neposredna naloga, ki jo je bilo nujno izvršiti, je bila organizacijska in kadrovska utrditev KZ. V letu 1957 se začne proces reorganizacij KZ. Od tedanjih 67 KZ, ki so bile povečini po teritoriju in gospodarski moči mnogo premajhne, brez kadrov in sredstev za proizvodnjo, jih imamo danes v okraju 48 KZ. Ugotovimo lahko, da je proces reorganizacije zaključen.
Vzporedno s to nalogo se je vršila akcija za izločitev iz zadrug vseh nekmetijskih dejavnosti, zlasti trgovin s potrošnim blagom. Zavzeto je bilo stališče: KZ naj postane gospodarska organizacija orientirana na organiziranje kmetijske proizvodnje, s trgovino pa naj se bavi le toliko, da uspešno posreduje trgu to kar kmet pridela in njemu, pa kar rabi za kmetijsko proizvodnjo.
Posebno pereče je bilo v kmetijsih zadrugah vprašanje kadrov. V 67 KZ smo imeli le 33 upravnikov in ti so bili po večini trgovske stroke, ostale
posle pa so opravljali poslovodje trgovin ali kmetje v svojem prostem času. Danes imamo v vseh KZ upravnike. Od prejšnjih upravnikov jih je ostalo na svojih delovnih mestih le 11 in 37 jih je bilo na novo nameščenih. Tako je sicer predpisom zadoščeno, vendar jo je le formalno. Čeprav je sedanji kader neprimerno boljši od prejšnjega, pa še vseeno ne moremo biti s tem stanjem v celoti zadovoljni. Mnogim še manjka strokovna sposobnost in politična orientacija. Nekateri si prizadevajo, da bi si to kar jim manjka pridobili na tečajih in v praktičnem delu, imamo pa še take, ki jim je proizvodnja deseta briga in se zanimajo le za odkup in vidijo vso perspektivo kmetijske zadruge v doseženih cenah in marži in ne v proizvodnji. Tistim, ki se trudijo za svojo strokovno in politično izpopolnjevanje, bo potrebno pomagati, druge pa brez sentimenta1nosti zamenjati. Ta načela morajo veljati za vse kadre v kmetijskih zadrugah. Ne smemo dopuščati takih slučajev kot smo jih imeli, da je n. pr. v eni sobi upravnik prepričeval kmete in jih pridobivat za kooperacijo, v drugi sobi pa je knjigovodja odvračal kmete od kooperacije z izjavami, češ da ni še sigurno, kaj se za tem skriva (primer KZ Črenšovci). Takih, niti primerov pasivnega gledanja na osnovna vprašanja, k! jih imajo danes kmetijske zadruge, ne moremo trpeti pri našem kadru v zadrugah.
V	preteklem letu je bil dosežen velik uspeh pri, nabavi mehanizacije. Do začetka lota 1958 so vse kmetijske zadruge imele le 50 traktorjev z nekaterimi priključki. V letu 1958 so si KZ nabavite 73 novih najsodobnejših traktorjev in 500kom raznih trakt, priključkov. Zdaj že lahko trdimo, da je traktor tudi osvojil našo vas, je pa še važno vprašanje kako in zakaj ga uporabljamo in kako tudi z njim ravnamo. Analiza investicij nam pokaže, da je bilo za nabavo traktorjev v letu 1956 vloženo le 3,693.000 din, medtem ko je bilo v letu 1957 že 21,188.000 din in naslednjega leta pa že kar 201 milijon dinarjev. Skupna vlaganja v osnovna sredstva za proizvodnje so znašala leta 1956 samo 48,276.000 din. V letu
1957	so se dvignila na 84,236.000 din in naslednjega leta že na 293,000.000 din.
V	zvezi z dviganjem kmetijske proizvodnje in ureditvijo poslovanja kmetijskih zadrug se je iz leta v leto tudi krepila materialna osnova KZ. V letu 1956 so imele kmetijske zadruge skupno s trgovino celotnega prometa za 3.355.000.000, ob katerem je bilo ustvarjenih 47.018.000 din čistega dobička. V letu 1957 je porasel promet na 3.978,000.000 din ob ustvarjenem dobičku 31,701.000 din, toda v letu 1938, ko so bile zadruge že brez 'klasične trgovine, je znašal v 48 zadrugah celoten promet okrog 3.378,000.000, a dobička pa je bilo ustvarjenega že okrog 100 milijonov dinarjev. Danes nimamo več KZ, ki niso v stanju kriti svojih plač iz dohodka, nasprotno pa smo jih v letu 1957 imeli še 6, tako da so za kritje plač uporabile 2,900.000 din sredstev iz rezervnih skladov. Tudi ti podatki kažejo napredek in so že osnova za hitrejši dvig kmetijske proizvodnje v našem okraju. Kmetijske zadruge so torej v svojem poslovanju kreniče naprej. Formirajo se skladi in s tem se ustvarjajo materialni pogoji za krepitev KZ in za uspešno izvajanje njenih proizvajalnih nalog.
Ob finančnem poslovanju KZ naj še mimogrede omenim poslovanje hranilnih odsekov, odnosno zadružnih hranilnic. Hranilne vloge so znašale v letu 1956 skupno z vlogami, na obračunskih knjižicah 12.906.000 din. Naslednjega leta so narasle že na 40 milijonov 550.000 din in v lanskem letu pa že na 71.436.000 din. Ako izrazimo leto 1956 kot indeks 100. imamo leta 1957 že 312 in v letu
1958	pa že 550. Še hitreje raste število vlagateljev in sicer če je leto 1956 indeks 100 jih imamo v letu 1957 že 840 in lani 987. Ob vsem navedenem pa je že kar težko razumeti zakaj še 8 KZ od 48 n: uvedlo hranilno kreditne službe.
V	preteklem obdobju so bili izvoljeni zadružni sveti. Vkljub jasnim ti in konkretnim sklepom so osnovne organizacije SZDL pristopile h kandidiranju zadružnic s precejšnjim nezaupanjem češ: žene ne bodo hotele sprejeti kandidatur in na volitvah bodo izpadle. Rezultat pa je pokazal nasprotno, da je marsikje bilo med izpadlimi več molkih kot žensk. To kaže, da bi bil lahko rezultat boljši, če bi bil na vas; pravilnejši odnos do vključevanja žena v
javno življenje. Največ žena in sicer 20.8% je bilo izvoljenih v občini Radgona, najmanj, 5,6% pa v občini Murska Sobota. Zveza zadružnic tu ni razvila dela z ženami in od tod deloma tudi ta rezultat.
Po posameznih KZ je bilo tudi neka j odpora za kandidiranje mladih zadružnikov. Naša slabost. Klubov mladih zadružnikov smo imeli le 17 in med volilno akcijo smo jih na novo ustanovili;
7 toda razen 3 so vsi obstoječi bili le na papirju; njihove aktivnosti ni bilo čutiti v konkretnem delu.
Ob vseh navedenih napakah in naših slabostih pa je bil pri volitvah le dosežen uspeh. V zadružne svete je izvoljenih 10,8 % žena in 18% pa je mladih zadružnikov. Volitve so tudi izboljšale socialni sestav, v zadružnih svetih je kmetov do 3 ha, 52,3%, od 3 do 5 ha 37% in nad 5 ha 10,4%. Med člani zadružnih svetov jih je 90,2% članov SZDL in 5% članov ZK, in ostalih 5% pa kaže, da je Socialistična zveza delovnih ljudi iskala kandidate tudi izven svojega članstva in kaj takega se verjetno lahko zgodi le še samo v našem okraju.
Če na kratko analiziramo do kake stopnje smo razvili KZ glede njene vloge kot nosilca visokodonosne kmetijske proizvodnje na osnovi socialističnih odnosov, potem moramo ugotoviti:
1.	da so kljub doseženim uspehom z ozirom na stanje v prejšnjih letih to le osnove iz katerih bomo v bodoče KZ lažje usmerjali v to njeno vlogo. KZ so danes na splošno vzeto še vendarle prej uslužnostne organizacije za kmeta, kot to, kar bi morale biti, to je organizatorji kmetijske proizvodnje, da skupno s kmetom razvijajo donosnejšo proizvodnjo.
2.	Upravniki KZ so neprimerno boljši od prejšnjih, vendar niso politični ekonomisti ter mnogi od njih še nimajo jasne orientacije, v kakšno smer je KZ potrebno razvijati, niso tudi dovolj prepričani, da te uspehe lahko dosežemo in se premalo zavestno poslužujejo obstoječih pogojev in novih oblik za dosego cilja, katerega smo si postavili.
3.	Čeravno smo uspeli v zadružne svete in upravne odbore izbirati izvrst članstva KZ najboljše ljudi, to še niso forumi, ki bi delali kot celota z jasno orientacijo, kaj naj postane KZ in neusmerjajo vsega svojega dela v učvrstitev KZ. Mnogi od njih so še zastopniki kmeta v KZ m ne organi! zadruge za organizacijo višje proizvodnje na bazi socialističnih odnosov.
4.	Kmetijska proizvodnja v večini zasebnih gospodarstev je še izrazito naturalna. V kmečkih površinah ležijo ogromne neizkoriščene rezerve in tudi proizvodi so poleg mal h količin tudi kvalitetno slabi in dragi. Po naših vaseh ne najdemo le boljše in slabše situirane kmete, ki se razlikujejo po obsegu in vrednosti površin, ampak tudi po tem, da mnogo kmetov gospodari na silno zastareli način, nedonosno in nerentabilno in da enako veliko in
(Nadaljevanje na naslednji strani)
POMURSKI VESTNIK. 28. MAJ 1959
10
SOCIALISTIČNE ZVEZE V M. SOBOTI
predsednika Okr. odbora SZDL
vredno posestvo daje povsem različne rezultate. Zakon o maksimalnem izkoriščanju zemlje se, razen v treh primerih, še ni začel uveljavljati ter ga bo pogrebno v posameznih izrazitih primerih zanemarjanja obdelovanja zemlje uporabiti.
Kje so vzroki, da nismo dosegli boljših uspehov, odnosno v čem so slabosti našega dela pri kooperaciji?
Za spomladansko setev smo se prepozno in. nezadostno pripravili. Pogodbe za spomladanske kulture bi morale biti sklenjene že pred jesenskim delom, ker niso bile, smo precej zamudili. Dolgo smo čakali na kalkulacije, namesto, da bi si pomagali pri sklepanju pogodb z izkušnjami kmetijskih gospodarstev. Ker jesenska sitev italijanske pšenice ni šla kot smo si želeli, seveda v glavnem zaradi subjektivnih težav (cincanje za naročate v semen in gnojil), je to vneslo določeno nesigurnost med zadružne funkcionarje in tudi med politični aktiv. Tako smo morali ostro nastopiti in se spoprijeti z lastnim oportunizmom. Za spomladansko setev so se vsled zamujenega jesenskega dela, čez zimo vršile le stalne diskusije kako nadoknaditi zamujeno, s kakšnimi agrotehničnimi ukrepi, kakšen je lahko garantiran donos, koliko bo stalo vlaganje in podobno .in take diskusije so tekle vse do pomladi, ko bi že morali vedeti v kmetijskih zadrugah in kmetijski proizvajalci, pri čem smo. Tu je manjkala odločna beseda naših kmetijskih strokovnjakov, predvsem pa listih, ki imajo že lastne izkušnje, ponekod pa smo se teh strokovnjakov tudi premalo posluževali.
S tem v zvezi naj omenim še to, da lani v nekaterih primerih nismo uspeli v celoti s hibridno koruzo in to predvsem zaradi tega ne, ker ni bilo dovolj strokovne pomoči in miti ne kontrole če se izvajajo vsi potrebni agrotehnični ukrepi. Dogajalo se je, da so kmetje sejali hibridno koruzo po starem, nato pa so zahtevali čudeže. Ker niso uspeli pa so svoje neuspehe uporabljali kot dokaze za neuspešnost sodelovanja s kmetijskimi zadrugami. Take pojave smo videli, vedel; smo zanje, o njih smo govorili, toda bili smo premalo odločni, da bi rekli, da ima vsaka laž kratke noge in iznesli tudi v tisku take primere, ko ni bilo uspehov po krivdi ali malomarnosti posameznih kmetov.
S planom hibridne koruze smo zajeli pretežno površine, ki so za to kulturo sicer najugodnejše, vendar v krajih, kjer je razdrobljenost, bojazen za zemljo ter zaostala miselnost največja.. Ta dejstva smo premalo upoštevali, zato so bili doseženi nezadostni rezultati.
Najosnovnejši vzrok, da nismo uspeli pri sklepanju pogodb kot bi lahko letos, pa je predvsem v tem, ker se kmetje branijo obračunavati z zadrugo njena vložena sredstva s pridelki. V tem je bila naša slabost, da nismo teh pojavov dovolj hitro analizirali, kajti kasneje smo že ugotovili, da je blagovna proizvodnja pomurskega kmeta skoncentrirana v živinoreji in to v najširšem
pomenu te besede. Ugotavljamo, da ob dobri letini celo dokupu-jejo živino za pitanje, ob slabi letini pa ponujajo suho v zakol. Ugotovljeno je tudi, da smo v našem okraju po staležu živine precej nad evropskim, jugoslovanskim in slovenskim povprečjem. Na 100 prebivalcev je pri govedu evropsko povprečje 29, jugoslovansko 29, slovensko 39 in v našem okraju 59; pri prašičih evropsko povprečje 21, jugoslovansko 24, slovensko 36 in v našem okraju 74; pri vsem tem pa še vedno močno zaostajamo za kmetijsko naj razvitejšimi deželami kot je n. pr. Danska in druge. Statistični podatki kažejo, da kmečko gospodarstvo v našem okraju formira svoj dohodek 73% od prodaje živine. Iz tega je potem tudi razumljiv odpor kmetijskih proizvajalcev glede obračunavanja pridelki, kajti ti jim služijo za krmsko bazo, čeprav vedno ne najbolj rentabilno (n. pr. koruzo za pitanje mesnatih prašičev).
Ob teh ugotovitvah pa smo pristopili k novim oblikam pogodbenega sodelovanja, k sklepanju pogodb za pitanje prašičev in goved in vzporedno s tem k pogodbenemu pridelovanju krmske baze. S tem dosegamo isti cilj, dosegamo višje hektarske donose, dvigamo proizvodnjo, za kmeta pa je tia oblika mnogo dostopnejša. Če je takšna orientacija pravilna in dosedanja praksa nam kaže, da je, potem je potrebno v to smer .postaviti vse naše plane in usmerili vse naše delo. Pri dviganju kmetijske proizvodnje v pogodbenem sodelovanju kmetijske zadruge in kmetov moramo stalno analizirati dosežene uspehe in ob tem iskati vedno nove naprednejše oblike sodelovanja.
Kakšne rezultate dosegamo pri pogodbenem pitanju živine?
V	letu 1958 je bilo sklenjenih med KZ in zasebnimi proizvajalci pogodb za pitanje 1490 glav govedi za izvoz, v letošnjem letu pa že za 2446 glav.
V	letu 1958 je bilo sklenjenih med KZ in kmeti pogodb za pitanje 1606 komadov prašičev in letos že za 15.153 komadov.
To so le začetki. Ob tej kvantiteti se bo nujno boriti tudi za kvaliteto in to z nenehnim strokovnim usposabljanjem kmetijskih proizvajalcev. Ne smemo pozabiti, da je to tudi ena izmed osnovnih nalog vseh gospodarskih organizacij, s katerimi so privatni kmetijski proizvajalci v pogodbenem sodelovanju..
V	živinoreji bodo kmetijska gospodarstva letos dosegla velik uspeti. Z letošnjimi investicijami bodo povečala vzrejo bekonov od 3800 na 12.300 komadov, pitala bodo 1.500 komadov baby beefa in povečala stalež molzmic za 650 glav. S tem pa bo zajet le minimalen procent (12%) mladih telet, ki gredo letno v klanje s težo od 60 o 80 kg, namesto da bi jih izpitali do teže preko 200 ali 350 kg.
V	kooperaciji pa se nam nadalje pojavljajo še tele pomanjkljivosti in težave:
Brezglavo planiranje. Na področju 'kmetijske zadruge Bistrica smo planirati v kooperaciji 100 ha hibridne koruze,ali pri tem pa nismo upoštevali, dla ima KZ le en traktor, brez podrahljača in jesensko globoko oranje ni bilo niti izvršeno. Takih primerov imamo več. Tako moramo vedno upoštevati pri kooperaciji vse možnosti, predvsem pa storiti vse, da bo dosežen s pogodbo določen rezultat.
Nadalje imamo težave s polproletarci in sezonci. Eni kot drugi imajo zemljo kot priboljšek. Ker so to povečini manjši posestrniki, je progresivni davek za njih ugoden. Ekonomsko dobro stojijo. Doma dela žena z otroci, mož pa služi. Ti ne ustvarjajo na vasi naprednega razpoloženja, nasprotno trenutno se celo upirajo naprednemu gospodarjenju v kmetijstvu.
Pogodbenemu sodelovanju pa se še upirajo takozvani »umni gospodarji«. Po vseh vaseh jih je nekaj. Ti so s; kot posamezniki izkoriščujoč vse ugodnosti, usluge KZ. naše regrese, kredite in subvencije, zgradili gnojnične jame, hleve, silose, nabavili so si stroje plemensko živino ipd. Na svojih gospodarstvih dosegajo prilično dobre hektarske donose in ne čutijo »potrebe« po kooperaciji. Po gnojita hodijo več deset kilometrov daleč, semena iščejo po raznih zvezah in izkoriščajo naše slabosti. In seveda so iz nam razumljivih razlogov tudi; nasprotniki vsakega napredka pri sovaščanih. Proizvodnjo imajo, dobiček dob vajo iz konjuktirnih cen in jim napredek drugih ne gre v račun. Vpliv teh ljudi pa je v nekaterih vaseh še zelo močan, saj slišimo, pogovore: če ta ne gre, ne gremo tudi mi, ta ma že izkušnje in ve zakaj ne gre! Nekateri med; temi pa tudi aktivno nastopajo proti pogodbenemu sodelovanju. Skoraj nič boljši od teh pa niso tisti, k; gredo v kooperacijo le simbolično z neznatnimi površinami z razdrobljenimi parcelami in take kooperante najdemo tudi med članr zadružnih svetov.
Pri vsem tem pa moramo omeniti tudi še našo osnovno slabost, da se teh nalog v kmetijstvu lotevamo še vse preveč akcijsko; da je pri tem aktivnih le nekaj aktivistov iz vrst političnih in zadružnih forumov in ti so več ali manj le osebni, agitatorji brez poglobljenega in sistematičnega dela z organizacijami, zadružnimi sveti in kmetijskimi proizvajalci. Vsa skrb za uspešno reševanje dviga kmetijske proizvodnje s pomočjo kmetijskih zadrug.
je v glavnem še vedno na ljudeh iz okraja in občine. Zelo redki so še primeri, da te naloge samostojno izvajajo ljudje iz političnih in zadružnih forumov na terenu. To nas seveda tudi opozarja, da smo se doslej vse preslabo politično in strokovno pripravljali za te naloge, in še nekaj da se je še vse preveč zanemarjala vzgoja kadrov v kmetijskih zadrugah in zadružnih svetih.
Tudi nimamo še v celoti podpore in razumevanja od vseh kmetijskih strokovnjakov, ki jih imamo v okraju. Nekateri se še niso ogreli za to veliko delo in še ne vidijo v čem so njihove naloge in kje in kdaj lahko najiveč pomagajo. Nekateri si prizadevajo, da bi pomogli pri tej nalogi s konkretnim delom na terenu, toda večina pa jih še stoji ob strani in nekaj jih je, da sprejem obveze odklanjajo ali pa jih izvajajo samo formalno. Naša slabost je tudi v tem, da jih k delu ne vežemo konkretno, da kmetijske zadruge z njimi ne sklepajo pogodb, da jih tudi ne znamo pravilno stimulirati za dosežene uspehe. Dokler kmetijske zadruge ne bodo imele svojih lastnih strokovnjakov, bo tak način dela s kmetijskimi strokovnjaki nujno potreben. Naloga kmetijskih strokovnjakov naj bo zlasti v tem, da neposredno organizirajo, vodijo ;in nadzirajo kmetijsko proizvodnjo; s strokovnimi predavanji in nasveti pa usposabljajo proizvajalce, a nikakor naj ne bo njihovo delo v tem, da bi namesto upravnikov kmetijskih zadrug, članov upravnih odborov in zadružnik svetov sklepali pogodbe.
Okrajna in občinska politična vodstva (razen nekaterih posameznih članov, ki juh bo potrebno vprašat; zakaj in kako mislijo), se zavedajo važnosti teh nalog, ki jih imamo v kmetijstvu Pomurja.
Okrajni in občinski ljudski odbori so sprejeli petletne perspektivne plane. V teh planih je določeno, da se bosta družbena proizvodnja in narodni dohodek povečala vsako leto za 13%, da se bo kmetijska proizvodnja povečala povprečno vsako leto za 11%, kar pomeni, da bo do leta 1961 za 66% višja od začetne v letu 1956.
Po posameznih strokah kmetijske proizvodnje se je s planom določilo naslednje povečanje proizvodnje:
v poljedelstvu od 4469 mili. na 7815 mil., to je za 74% v sadjarstvu od 193mil. na 289 mil., to je za 49% v vinogradništvu od 245 mil. na 360 mil, 'to je za 46% v živinoreji od 3724 mil. na 6048 mil., to je za 63%
Skupno od 8631 mil. na 14.512 mil, to je za 66% več. ko bi na sodobni način obdelali le okrog 50% vseh kmetijskih površin v našem okraju. Ob takem dvigu kmetijske proizvodnje bi se potrošnja na enega prebivalca tudi dvignila od 33.500 dinarjev na 54.500 din ali za 63%.
Okrajni ljudski odbor je na svoji seji v marcu 1959 analiziral dosedanje izvajanje perspektivnega plana razvoja kmetijstva za leto 1957 in 1958. Pri tem je ugotovil, da je plan kmetijske
proizvodnje vrednostno realiziran v letu 1957 za 119 % za 119% in v letu 1958 za 131 %. V celoti je torej plan presežen, toda po posameznih panogah pa plana ne dosegamo.
Pri industrijskih rastlinah smo predvideno povečanje za 36% v letu 1957 dosegih le za 4% in v letu 1958 za 2%. izpad je v sladkorni pesi in o tem je že bilo rečeno.
Pri krmnih rastlinah je bil plan v letu 1958 dosežen le 93%. Pridelek belih žit je pravtako izpod plana. Bila je suša in toča kot nalašč za izgovor, ko smo opustili vrsto agrotehničnih ukrepov, ki bi posledico suše lahko znatno omejili.
V živinoreji plana tudi nismo v celoti izpolnili. Vzrok so predvsem v slabi krmski osnovi.
Plan potrošnje umetnih gnojil smo v letu 1957 izpolnili stoodstotno v letu 1958 pa le z 22%.
Da je bil celotni plan vrednostno vendar le izpolnjen je pripisati; predvsem nadpovprečni sadni letini in uspehom vinogradniških gospodarskih organizacija s tem, navedenim stanjem ne moremo biti zadovoljni. Že ob sprejemanju perspektivnih planov je bilo poudarjeno, da ne pomenijo nič in v njih razveseljive številke ravno tako nič, če k delu ne bomo nenehno pritegovali vseh subjektivnih sil, političnih in strokovnih in predvsem pa delovnega kmeta, da tako s temi silami in na osnovi dobro pripravljenih akcijskih planov izvršimo vsakodnevno bitko za realizacijo tega, kar smo si postavili v perspektivnih planih.
Zavedamo se, da je pri nas, v izrazito agrarnem okraju osnovna naloga dvig kmetijske proizvodnje, da ta lahko steče uspešno le ob uporabi sodobnih agrotehničnih sredstev, da je ta sredstva možno nabaviti in plansko ter pod strokovnim vodstvom uporabljati iz določenih centrov, da je k sodelovanju nujno pritegniti in v proizvodnji pomagati predvsem zasebnemu kmetijskemu proizvajalcu in na teh površinah, sicer postopoma, vendar načrtno im dosledno organizirati sodobno kmetijsko proizvodnjo, da je od prejšnjega podpiranja posameznega kmeta potrebno preiti v širino in doseči splošen dvig proizvodnje, od katere bo imela korist skupnost in zasebnik. Vse to delo je potrebno razvijati na osnovi socialističnih odnosov in za vselej prekiniti s prakso, da se na račun splošne situacije, na račun družbenih sredstev in v mnogih primerih na račun malega in nezavednega kmeta okorišča in krepi posameznik, od česar tudi skupnost posebnih koristi nima-Zavedamo se, da je nosilec takšne kmetijske proizvodnje s potrebnimi osnovnimi in materialnimi sredstvi in s potrebnim strokovnim kadrom lahko le KZ, da je to edina in najprikladnejša oblika, ki lahko v napredno in boljše gospodarjenje vključi zasebnega kmetijskega proizvajalca in skupno z njim, na njegovi zemlji, organizira donosnejšo proizvodnjo , od katere bo ob manjšem fizičnem naporu imeli koristi tako zasebnik, kot skupnost.
Naloge v bodočem našem delu bi bile zlasti naslednje:
1.	Več sistematičnega dela za idejno in politično vzgojo kadra.. Naši kadri še nimajo jasne orientacije, niso oboroženi z znanjem, ne obvladajo ekonomskih pokazateljev, mnogi sami niso prepričani, zato nasedajo, ne znajo biti prepričevalni, vztrajni in dosledni. Ne govorimo jasno in odkrito, kje je rešitev. Našemu kmetu je potrebno povedati, da le moderna proizvajalna sredstva in znanstvene izkušnje, brez jemanja zemlje — razlaščanja — pomenijo napredek kmetijstva. Povejmu mu, da se s sedanjim zastarelim načinom obdelave zemlje strinjali ne bomo. Kdor bo šel z napredkom, bo lahko vršil družbene obveze in bolje živel drug bo zaostajal, jamral in tarnat, a mi se na njega ozirali ne bomo. Gospodarstvo ni socialna ustanova, socialnih dajatev ni za zdravega človeka, ki noče delati tako, da bi bolje živel.
Za kmeta, ki bi lahko, a noče iti v sodelovanje za višjo proizvodnjo, ne bi smelo biti štipendij. Če se strinja s sedanjo proizvodnjo, verjetno dovolj pridela, kaj bi ga torej podpirali.
Spremeniti je tudi odnose pri plačevanju poginule živali, odpisu davka, če prizadene toča, če ni delovne sile. Tu je DOZ. tu Je KZ s sredstvi za proizvodnjo, danes so tu drugačni pogoji, kot takrat, ko so bili predpisi sprejeti, zato se ob njih uporabi, to dejstvo mora upoštevati.
V	delu je iskati in se posluževati vseh oblik in metod v po-godlbenth odnosih, preko katerih bomo lažje in učinkovitejše dvigali storilnost in proizvodnjo. Pri tem delu je zlasti iskati zaveznika v srednjem kmetu in delavcih. Reševati je vprašanja, ko si nekateri delavci polproletarci hodijo po plačo, socialno, zavarovanje in penzijo, doma pa garajo v primitivnem načinu obdelovanja zemlje. To so dvojn. zaslužkarji. Na službenem mesta špekulirajo, svoje sile pa trošijo doma. Toda take odnose je reševati po principu produktiven ali neproduktiven človek in ne na osnovi formalne borbe delavca zoper kmeta ali delavca-proletarca zaper polproletarca.
Da bo KZ sposobna te in še druge naloge izvajati, jo je nujno organizacijsko urediti in kadrovsko okrepiti. SZ mora biti v svojem delu učinkovita — potem bo upoštevana, se bo uveljavila
iu pridobila na članstvu. Iz sedanjih, majhnih, razdrobljenih osnovnih organizacij je potrebno ustanoviti močnejše — večje organizacije.
2.	Intenzivno in sistematično je delati na nadaljnji utrditvi KZ. Nadaljevati je z vzgojo ZS in UO — več predavanj, kot doslej je organizirati tudi po naših vaseh aa zadružnike in za ostale kmetovalce. Zadružnim kadrom in upravnemu vodstvu je potrebno dati jasno orientacijo in jih zavestno prepričevali; za vključevanje v borbo za višjo proizvodnjo.
Posebno skrb je posvetiti strokovnemu kadru. Več štipendirati, toda s kriterijem, da bo kader, ki ga družba šola, tudi v praksi aktiven družbeni delavec. S kmetijskimi strokovnjaki, ki so zaposleni izven KZ. je sklepati pogodbe za opravljanje določenih strokovnih del. Te, ki jih že uporabljamo, je razbremeniti vseh formalnosti in jih vključiti v neposredno proizvodnjo.
Strojni park pri KZ še ne zadošča in ga bo znatno premalo za predvidena dela. Tudi ta ki ga imamo, ni razporejen v skladu z našimi proizvodnimi plani. Mnoge KZ tu znatno zaostajajo. Zaostriti je borbo zoper neupravičeno izkoriščanje strojnega parka, zlasti traktorjev in prikolic (razni prevozi), zoper slabo vzdrževanje, čuvanje in nekvalitetno obdelavo zemlje.
3.	Pridobivanje novega članstva v KZ mora biti naše stalno delo. Novo članstvo pa bo prihajalo, če bodo KZ v svojih uslugah izvajale pravilno diferenciacijo. V delo in v članstvo se premalo priteguje žene in mladino. Če se na sestankih za kooperacijo možje sklicujejo na žene, potem je res, da žene ne sodelujejo le v proizvodnji, ampak da celo one odločajo o načinu proizvodnje in je delo z njimi ne samo nujno, ampak koristno.
Ob KZ so ustanovljeni klubi mladih zadružnikov (ne sicer povsod), toda vsebine dela še nimajo. Tu je treba nadaljevati — naloge so jasne, samo naši upravniki se teh premalo zavedajo.
4.	KZ morajo imeti perspektivne in akcijske programe. Nemogoče je razumeti, da tega še danes nimajo, da to tako kompli-ciramo. Nismo za površnost in primitivnost, toda to je že več kot polževa hoja, ki mam bo dala plane v letu 1960, če bo le količkaj sreče. Kakšen naj bo gospodarski predračun, kakšna tarifna politika v KZ. ki nima določene perspektive razvoja, če enoletne naloge v začetku vsakega leta niso konkretno postavljene. To je slabost naših ObLO, ki so to enostavno prepustiti KZ.
5.	Živina je poleg sadja in vina osnovni blagovni proizvod Pomurja. Težišče vsega našega dela moTa (biti zlasti na razvoju živinoreje, vzporedno s tem je nujno povečati krimsko osnovo. LO in zadružni forumi naj ta problem posebej proučijo in postavijo solidne principe nadaljnjemu razvoju. Vsi ostali plani morajo biti podrejeni temu. Delati je treba hitro in temeljito.
6.	Nadaljnja materialna krepitev KZ je odvisna od razpoložljivih sredstev na skladih. Vsa naša politika v proizvodnji, kot v odkupu mora prvenstveno krepiti sklade.
Dokončno je izdelati investicijske programe za KZ. Tega odlašati več ne moremo. Komisija, ki je za to delo imenovana, naj z delom čimprej konča.
Posebej naj se prouči možnost koncentracije investicijskih sredstev, ki naj se uporabljajo le za opremo in objekte, s katerimi se dviga proizvodnja ali višje vrednoti blago.
7.	LO naj z največjim razumevanjem pripomorejo z lastno udeležbo pri predvidenih investicijah na KG v letu 1959. Izgovori, da je ta investicija iznenadna, ne držijo. Tu gre za realizacijo tega, kar je bilo sprejeto na okrajni konferenci SZDL pred 2 letoma in je zapopadeno v okrajnem n občinskih planih. Vso pomoč in tudi politično, je treba nudita, da se kmetijska in vinogradniška gospodarstva čimprej in v celoti izgradijo. Dokončno je rešiti; tudi vprašanje arondacije posestev.
V	sadjarstvu in vinogradništvu smo na privatnem sektorju veliko zamudili. Vlak je tu odvozil brez nas — ugodnih kreditnih pogojev se nismo poslužili. Danes je na tem področju najprikladnejša rešitev le v sodelovanju socialističnega sektorja s privatnim. Prav je, da možnosti čimprej proučimo. To naj stori OŽZ skupno z vodstvi teh obratov.
KG naj poleg vzglednega gospodarjenja tudi več store v smeri kooperativnih odnosov s privatnim sektorjem. Teh oblik se, razen enega primera KG, še ne poslužujejo, čeravno so verjetno za kmeta, kot za KG, interesantni. Še več pomoči pričakujemo od KG napram KZ tudi v strojnih uslugah in v strokovnem pogledu.
8.	Odvisna delovna sila. To je problem Prekmurja. Toda tako, z odporom proti sodobni Obdelavi zemlje, ga ne bomo rešili, nasprotno, stopnjevali. Po zdravi logiki bi morali na ljubo onim, ki kričijo: >Kaj bomo delali mi, če bo stroj!«, odpraviti še pluge in vzeti motiko in lopato in tako obdelovati zemljo, pa bo dela dovolj in ljudi celo premalo.
Preorientirati se bo nujno na gojenje takih poljedelskih kultur. ki dajejo visoke donose in rabi jo več delovne sile (n. pr. sladkorna pesa, tobak, zdravilna zelišča, grmičevje ipd.), pa bo denar in delo, ki bo dostojno plačano.
Usmeriti se moramo na krimsko bazo, na vzrejo živine — perutnine, proizvajati moramo za trg in za industrijo. Višja proizvodnja bo dala višje dohodke, več sredstev za investicije za predelovalno industrijo, za obrate, ki vrednotijo pridelke, •ti bodo zaposlili ljudi. Samo v višji proizvodnji je rešitev, drugje je ni, to je treba vedeti in vcepiti v glavo vsakega brezperspektivneža.
9.	Pred nami je zavarovanje kmečkega prebivalstva, če je za koga to važno, je za Pomurje in za Prekmurje to dvakrat važno:
—	prvič, da tudi na tem področju izvedemo principe zdrav-
stvene zaščite prebivalstva, da iz skupnih sredstev nudimo zdravstvene usluge vsakomur, ki jih potrebuje in kadar jih potrebuje in	\
—	drugič, da razbremenimo občinske proračune, ki danes tudi preko 50% svojih sredstev dajejo za zdravstvo in socialne podpore, namesto da bi s tem denarjem gradili in razvijali proizvodne obrate, šole, stanovanja, ceste itd.
Toda tudi za te potrebe je osnova višja proizvodnja na kmetijskih površnah, ki bo ustvarjala sredstva tudi za te dajatve.
10.	Za uresničitev vseh naših planskih nalog pa bi v bodoče morali prispevati več tudi vsi tisti, ki za take plane glasujejo in jih sprejemajo. V mislih imam vse tiste ljudske odbornike, ki kaj čudno izpadajo, ko se na terenu trdovratno upirajo sprovajanju tega, za kar so glasovali. Socialistična zveza bo s takimi svojimi kandidati morala resneje spregovoriti.
Blagovni promet s kmetijskimi pridelki
Promet s kmetijskimi pridelki je del kmetijske problematike in del realnega standarda delavca, je vprašanje, ki se dotika interesov širokih množic v okraju in potrošnikov v industrijskih centrih, kakor tudi naše izvozne politike. Prav zaradi tega in z ozirom na kritično stanje, ki je vladalo na tem področju pri nas še pred leti, je bil promet is kmetijskimi pridelki predmet cesti h razprav na okrajnem in občinskih političnih forumih, ljudskih odborih in njihovih svetov, trgovinskih zbornic in zadružnih forumov. Če odštejemo primere škodljive samovolje po posameznih KZ, lahko danes ugotavljamo, da je prejšnja dobesedna anarhija pri odkupu in posredovanju pridelkov in proizvodov iz kmetijstva vendarle v glavnem že odpravljena.
V	pomurskem okraju, od skupne vrednosti kmetijske proizvodnje, ki je statistično izražena s 13 milijardami dinarjev, proizvedemo za trg le % ali nekako v vrednost' okrog 5 milijard, medtem ko preostanek potrošijo kmetijski proizvajalci s svojimi družinama. Če računamo, da živi od kmetiistva in v kmetijstvu dela okrog sto tisoč prebivalcev našega okraja, kar je nekje realno, potem potroši letno posameznik okrog 80.000 din. ali okrog 6000 din mesečno. V strukturi delavčevih izdatkov predstavljajo izdatki za živila približno dobro polovico njegove plače, kar pomeni okrog 6000 din za tri ali celo več-člansko družino. Ob tem se ustavimo še ob tržnosti socialističnih gospo-
(Nadaljevanje na naslednji strani)
POMURSKI VESTNIK, 28. MAJ 1959
11
Nadaljevanje referata predsednika Okr. odbora SZDL
Blagovni promet
s kmetijskimi pridelki
darstev in to predvsem v primerjavi s privatnimi. Kmetijska in vinogradniška gospodarstva so dosegla čez milijardo dinarjev prometa, privatna kmečka gospodarstva pa nekaj manj kot 4 milijarde razmerje je 1:5 v korist privatnega proizvajalca, medtem ko znaša razmerje v posesti kmetijskih površin 1:10 seveda v korist privatnih zemljišč. Po vsem tem je torej tržnost socialističnih gospodarstev bila trikrat večja.
Navedeni podatki so razumljivi brez komentarjev in govorijo dovolj jasno, kako je s standardom in kje je rentabilnost kmetijske proizvodnje.
Ob razdrobljeni in pretežno individualni proizvodnji, brez uporabe sodobnih agrotehničnih mer im ob dejstvu, da na tako stanje pritiska še gosta naseljenost, drugačnih rezultatov glede tržnosti in rentabilnosti kmetijske proizvodnje tudi ne more biti. Naraščanje dohodkov mora biti čim tesneje povezano z dvigom proizvodnje in storilnosti, in to tudi v kmetijskem sektorju in ne samo v nekmetijskem sektorju našega gospodarstva, v tem je tudi osnovno načelo naše politike do privatnega kmeta. Temelj za povečanje njegovih dohodkov naj bo večja proizvodnja in večja storilnost njegovega dela. Vsled tega je nujno preprečevati večanje njegovih dohodkov le na račun dviganja cen.
V preteklem letu je vseh viškov iz privatnega kmetijstva šlo v promet s pomočjo kmetijskih zadrug že skoraj 90 odst., kar že kaže na urejenost zadrug, naše trgovine in deloma tudi na dvig zadružne zavesti.
Ob aktivnosti vseh odgovornih družbenih organov in političnih organizacij ter gospodarskih podjetij, je bil dosežen uspeh pri stabilizaciji cen. Statistični podatki za naš okraj kažejo:
pitani prašiči	208	200
mesnati prašiči	198	198
klavno govedo	105	126
plemensko govedo	124	174
teleta	146	159
perutnina	206	205
krompir	9	8
mleko	23	25
sadje	15	13
vino	102	42
(Prva številka je povprečna cena v letu 1957, druga pa v letu 1958.)
Razen pri vinu, kjer je šla cena navzdol in pri teletih, klavnem in plemenskem govedu, kjer je povprečna cena narastla, kažejo podatki, da so se cene obdržale v glavnem na nivoju iz leta 1957, da pa je količina nekaterih proizvodov ravno na podlagi stalnih cen porastla ali pa padla. Samo dva primera: prašiči so porastli na vrednosti za 57 odst., krompir pa padel v količini na polovico, česar ni kriva slaba letina, ampak neurejenost in slabosti v našem blagovnem prometu.
Sedaj, ko smo v blagovnem prometu s kmetijskim blagom v glavnem odpravili in onemogočili nelojalno konkurenco, ki je šla često na račun kvalitete in neupravičenega dviganja cen nekaterim konjukturnim artiklom, ko smo v glavnem onemogočili odvzemanje poslovnega dobička našim kmetijskim zadrugam, poslovnim zvezam in njihovim obratom, po raznih odkupnih podjetjih izven okraja in izven republike, ki so prihajala ponavadi le takrat ko so nujno rabila blago, ko smo odpravili nevzdržno situacijo trgovanja kmeta neposredno z vsakim, celo z inozemskim trgovcem in je kmetijska zadruga pri tem le mežnarila za svojo skromno maržo, je seveda vse to le skromen začetek ali vendar že trdna osnova, Iz katere se bo blagovni promet lahko razvijal naprej. Naloge pa tudi v bodoče ne bodo lahke in jih bomo morali reševati z vso odgovornostjo.
Osnovna naloga naših poslovnih zvez in njihovih obratov ter KZ je, da se težišče vsega dela okrog blagovnega prometa prenese neposredno na tržišča. Tam je potrebno ob zdravi konkurenci, z dobro kvaliteto voditi bitko za dosego čim Solidnejših cen vseh viškov kmetijske proizvodnje, ki jih Pomurje že proizvaja ali jih v bodoče lahko proizvede. Za dosego tega cilja bo predvsem potrebno:
1.	Temeljita ocena s kakšnimi kmetijskimi proizvodi razpolagamo. Že v začetku vsakega poslovnega leta je potrebno vsaj približno oceniti, koliko bo viškov. Zajeti je treba vse viške, čeprav ne predstavljajo masovne proizvodnje. Poslovne zveze morajo uporno vztrajati na tem, da KZ pravočasno ugotavljajo s kakimi proizvodi bodo kmetje razpolagali, koliko jih bo, kakšni bodo po svoji kvaliteti in kdaj bodo prišli na trg.
Od dosedanjega anarhičnega poslovanja v tem pogledu, da nas je ponudba in bogat pridelek skoraj vedno našel nepripravljene, moramo preiti k sistematičnejšemu delu.
2.	Iskanju stalnih tržišč in utrditvi poslovnih stikov moramo posvetiti posebno skrb. Če bomo vedeli s čim razpolagamo, bomo tržišče morali iskati in ga bomo tudi našli. Tako bo dana možnost, da za ugoden plasman sklepamo pogodbe s preskrbovalnimi podjetji, s trgovinami na debelo in drobno ter s tržnicam:: v potrošniških središčih ali pa da ustanavljamo tam tudi lastne prodajalne. Pri tem nas trenutne težave ne smejo motiti. Izbrati je treba vse te in najti še druge oblike ob zavesti, da je taka pot edino pravilna. Toda na takih tržiščih bomo dobrodošli le. če se bomo pojavljali kot stalni prodajalec in ne le kot potujoči ponudnik. Sklepati je treba in obdržati stalne poslovne stike.
3.	V blagovnem prometu moramo težiti, da se izključuje vsak odvisni posrednik. Poslovne zveze morajo stremeti za tem, da bodo kmetijske zadruge navezale čim več stikov neposredno
s preskrbovalnimi podjetji mest ali s trgovino na drobno in v svojem imenu naj prodajajo poslovne zveze le takrat, kadar je to ugodnejše za kmetijske zadruge in preko nje za prodajalca in za potrošnika.
4.	Sklenjene pogodbe morajo biti čvrste. Ena in druga pogodbena stranka se jih mora držati. Za trajno sodelovanje je potrebna vsestranska poštenost obeh zainteresiranih strank in boriti se je treba proti zelenaškim tendencam, ali pa namenoma ustvarjenim nejasnim pogodbam in seveda tudi vsem možnostim, ki bi dopuščale drobnemu proizvajalcu možnost kakršnega koli izigravanja.
5.	Poslovanje s elani KZ se mora razlikovati od poslovanja z nečlani in še zlasti v odnosu do kmeta, ki s KZ kooperira ali kontrahira. Nismo za politiko, kakršnekoli diskriminacije, vendar sta ob večji ponudbi KZ in PZ dolžni skrbeti za realizacijo prodaje pridelkov s površin, ki so bile obdelane v sodelovanju in blaga, ki izvira iz kontrahaže, odnosno iz pogodbenega sodelovanja. Načelo trajnega sodelovanja KZ — zasebnik, pripravljenost dviganja kvantitete in kvalitete s KZ v proizvajalnem odnosu, mora biti stimulirano v blagovnem prometu. Dosedanjo nesolidnost te vrste je treba iz poslovanja povsem izločiti.
6.	Energičneje kot doslej se je lotiti ukrepanja v cilju dosege boljše kvalitete. Tu zasledujemo še vedno primitivnost, nestrokovnost, familijarnost, deloma tudi oportunizem itd. Vse to ima za posledico, da je cena slaba, visok kalo, reklamacije in končno tudi tožbe z visokimi stroški. Tako poslovanje ne škoduje le tržišču, ampak se zelo negativno odraža tudi v sami proizvodnji. Pri takem poslovanju je oškodovan proizvajalec, ki daje na razpolago kvaliteto in takega proizvajalca je treba aktivizirali v borbi zoper navedene izkoriščevalske pojave.
Več bo treba storiti tudi za razširitev in zgraditev novih predelovalnih objektov in v tem je velika rešitev stalne zaposlitve odvisne delovne sile iz naših vasi.
7.	Zelo nezdrave in tudi nevarne za nadaljnji uspešni razvoj so diskusije, ali so potrebne ali ne Poslovne zveze. Danes
so Poslovne zveze še potrebne in to predvsem za organiziranje proizvodnih nalog, za organiziranje predelave in s tem višjega ovrednotenja blaga, zaradi čvrstejše politike cen in s tem v zvezi krepitve zadružnih fondov, zaradi priprave blaga za izvoz, zaradi oddaljenosti tržišč od Pomurja, ker so tako stroški obdelave prodajnih mest manjši in je zagotovljena uspešnejša prodaja; skratka zaradi izvajanja vseh že prej navedenih nalog. V dosedanjem poslovanju poslovnih zvez pa je potrebno vztrajno odpravljati napake, odnosno orientiranje teh, da bi prerasla v grosistična trgovska podjetja, da se preveč orientirajo na cene namesto na proizvodnjo in kvaliteto. Poslovne zveze se morajo vse bolj orientirati v agencijsko-komisijski .način posredovanja. Ustvarjene komisijske razlike, pa je čimbolj smotrno in družbeno koristno uporabljati. V to smer je potrebno vložiti vse napore, a z enako ostrino pobijati nezdrave tendence nekaterih ljudi iz KZ, ki hočejo pod vplivom kmetov, ki jim ni všeč, da so cene napram njim fiksno določene in da blagovni promet krepi zadružne fonde, doseči povratek v prejšnjo anarhijo.
8. Administrativni ukrepi v svojih učinkih ne pomenijo vsega, od njih ni pričakovati absolutne rešitve. So lahko le dobrodošli pomočniki, ki urejajo zakonitost na področju blagovnega prometa s kmetijskimi pridelki. Toda so pojavi, ki kvarno vplivajo na smotrno urejevanje blagovnega prometa', na stabilizacijo cen, na kvaliteto in končno tudi na storilnost ter izhajajo iz nediscipline. Tako se ne držimo odkupnih teritorijev. Na tujih terenih odkupovalci preplačujejo in pozabljajo na kvaliteto. KZ cesto zaradi minimalno višje dosežene cene prodajajo blago kupcem, ki prihajajo le po konjunkturno blago in v določenih konjukturnih časih; na poslovne zveze ali domačo predelovalno industrijo pa vpijejo, zakaj ne odkupujejo tega, česar nihče drugi ne mara in kadar ne mara. Takih in podobnih napak je
vse polno. Srečujemo jih in registriramo, še celo več, o njih mnogo govorimo, se prepiramo, toda ničesar ne ukrepamo, ali pa se ne upamo. Če že častno disciplinsko sodišče ne more tukaj napraviti reda, kot se često izgovarjamo, še do danes ni bil izvršen skoraj noben ukrep, da bi bili blokirani krediti za obratna sredstva, ali pa celo likvidirana zadruga, pri kateri vsa opozorila in vsi drugi ukrepi ničesar ne zaležejo.
To so v glavnem osnovne naloge, ki jih bo nujno izvesti na področju blagovnega prometa s kmetijskimi pridelki. Nisem naštel vseh, toda mnoge naštete bodo z reševanjem teh vzporedno reševane. Naloge niso lahke, niso enostavne in tudi niso neizvedljive. Za njih uresničitev bomo morali vložiti mnogo napora. Če bomo vedeli kaj hočemo, če bo naša orientacija jasna, če bo naše delo načrtno, bogato po vsebini in pestro po oblikah, ne bo tako težko izvesti teh nalog. Na področju blagovnega prometa moramo imeti enotna stališča, treba je doseči enotnost akcije političnih organizacij, ljudskih odborov in njihovih organov, trgovinske zbornice in vseh zadružnih organizacij. Nikakor ne bomo smeli zanemarjati tudi strokovne politične izobrazbe kadrov, ki na teh področjih delajo. Zavedati se moramo resnice, da so revolucijo za dosego večje kmetijske proizvodnje in storilnosti na naših vaseh sposobni izvesti le revolucionarni kadri, ki so tudi strokovno dobro podkovani.
Za vzgojo kadra je predvsem odgovorna Socialistična zveza delovnih ljudi in druge politične organizacije. Te bodo morale biti tudi v bodoče zelo občutljive na vse nezdrave pojave v blagovnem prometu in morale bodo aktivizirati vso članstvo, celo vse delovne ljudi za izvajanje teh nalog. Učinkovitejši vpliv bo moral biti izveden zlasti po članstvu SZDL, ki imajo razne upravne ali družbene funkcije v ljudskih odborih, njihovih svetlih, trgovinski zbornici zadrugah in drugod.
Reforma šolstva
IN NALOGE POLITIČNIH ORGANIZACIJ V ZVEZI Z NJO
Kakor vse panoge javnega življenja, postaja tudi šolstvo vse bolj družbena zadeva. Za odnose v socialistični družbi je značilno postopno in dosledno prenašanje družbenih funkcij na organe in organizacije družbenega upravljanja delovnih ljudi. Delovni človek vse bolj in bolj sam regulira družbene odnose na vseh področjih družbenega življenja ter vpliva tudi na zunanji odraz teh odnosov. Človek, ki živi aktivno družbeno življenje, opravlja tudi svoje delo z večjo iniciativo in odgovornostjo. Dvig človekove delovne aktivnosti zavisi od njegove zavesti, da je njegov interes tesno povezan z napredkom družbene skupnosti. V socialistični družbi si človek pridobiva povsem nov položaj.
Reforma šolstva pomeni preudarno iskanje in izgrajevanje vzgojno-izobraževalnega sistema, ki bo vsklajen z novim družbenim stanjem pri nas. Obvezna osemletna šola je široka podlaga celotnega šolskega sistema, na kateri temelji in se harmonično gradi sistem splošnoizobraževalnih in raznovrstnih strokovnih šol, kalkor tudi oblik izvenšolskega izobraževanja odraslih. Naloge obvezne osemletne šole so predvsem, da nauči učence pravilno razumeti pojave, procese in zakonitosti v svetu, naravi in družbi,
—	da razvija v mladi generaciji zaupanje v ustvarjalne sile človeškega razuma, delovanja, spoznavanja in spreminjanja narave,
—	da z vsestranskim in skladnim vzgojnim šolskim delom, povezanim s celotnim izvenšolsikim življenjem in delovanjem mladine, prispeva svoj delež k vzgoji in izobrazbi mladega človeka, da postane zavestni graditelj socializma na svojem delovnem mestu in v celotnem družbenem življenju, da bi kot svoboden državljan socialistične družbe mogel uspešno izpolnjevati osebne in družbene pravice in dolžnosti, zlasti pa, da bi bil kos nalogam družbenega upravljanja pri razvijanju socialističnih odnosov,
—	da s pravilno organizacijo učnovzgojnega procesa in ozko povezanostjo šolskega pouka z izvenšolsko aktivnostjo mladine in raznovrstnim življenjem družbene skupnosti omogoči mlademu človeku, da odkrije in preizkuša tudi svoja osebna zanimanja, nagnenja, sposobnosti in sile, mu tako lajša izbiro
življenjske smeri in poklica, ki bo najbolj ustrezal njegovim zanimanjem in sposobnostim in v katerem bo lahko največ prispeval za napredek družbene skupnosti.
Obvezne osemletne šole morajo prevzeti enako odgovornost in skrb za izobraževanje in vzgojo vseh mladih ljudi, ne glede na poznejšo šolsko in življenjsko orientacijo, upoštevajoč različne interese, sposobnosti in nagnenja in se v svojih osnovnih elementih in merilih, v svojih delovnih metodah ne morejo podrejati samo enemu delu šoloobveznih otrok in jih enostransko pripravljati, n. pr. za nadaljnji gimnazijski študij, pri tem pa zapostavljati tiste otroke, ki imajo drugačna nagnenja in so drugače šolsko in življenjsko usmerjeni.
Zaradi tega mora biti smoter obvezne šole ta, da vzgoji pri mladi generaciji socialistične družbene odnose, zasnovane na razvijajočem se družbenem upravljanju, da seznani otroka z razvojem proizvajalnih sil, gospodarskim in tehničnim razvojem, materialnim napredkom, z novo vlogo in novim smislom, ki ga ima človek kot osvobojena osebnost v socializmu. Družbeni pomen in vloga osemletne šole je v tem, da daje vsem šoloobveznim otrokom skupen trden temelj splošne izobrazbe in družbene vzgoje.
Reforma šolstva je tudi v Pomurju, tako kot v Sloveniji, zajela samo reorganizacijo obveznega šolanja in gimnazje, ki so postale ob reorganizaciji štiriletne šole. Nove učne programe imajo le štirje razredi osnovnih šol. V letu 1957, ko smo začeli izvajati načela reforme in ustvarjati enoten tip obvezne osemletne šole, smo imeli pri nas 16 nižjih gimnazij s 136 oddelki in 4661 učenci; 58 štiri razrednih osnovnih šol s 359 oddelki in 12.475 učenci in 43 šol z 8 razredi, 84 oddelki in 2602 učencema.
Po izidu splošnega zakona o šolstvu so LO sprejeli plan razvoja osemletnih osnovnih šol. Kako smo jih izvedli?
Po planu bi morali imeti 55 popolno razvitih osemrazrednih šol, a jih imamo le 24,
—	podružničnih šol 56, a jih imamo le 45 in
—	nepopolno razvitih šol le 12, a jih imamo še vedno 38.
Različne razmere in zelo pomembne razlike v posameznih krajih preprečujejo, da bi v vseh šolskih centrih takoj in neposredno do kraja uresničili enoten tip osemletne šole z vsemi njenimi elementi in značilnostmi. Pri nas je to težavno zlasti v nekaterih predelih Goričkega, zavirajo pa to delo tudi ljudje sami, ki se ne morejo iznebiti zaostale miselnosti: »V vsako vas šolo pa če tudi je v vasi samo 24 otrok v vseh osmih razredih.«
Za dosego vzgojnih in izobraževalnih nalog šole nam je potrebno:
1.	prostor,
2.	učni kader,
3.	sodobnejši učno-vzgojni proces in
4.	sodobna učna sredstva.
Vsak naveden problem za sebe pomeni v svojem reševanju za nas ogromno nalogo, zvezano z materialnimi zahtevami, katerim naš ekonomski razvoj trenutno ne more ustreči. Poznano nam je izredno slabo stanje številnih naših šol in učilnic, ki ne ustrezajo po velikosti, ne zdravstvenim, niti pedagoškim zahtevam. Večina šol je grajena pred prvo svetovno vojno, 7 med vojnama, za časa okupacije je bila dograjena le 1 šola in ena novozgrajena; po osvoboditvi je bila dograjena le gimnazija v Murski Soboti, z raznimi dozidavami in prezidavami pa smo pridobili 61 učilnic in zgradili del šole v Bakovcih.
Večina šolskih poslopij je preživela svojo življenjsko dobo:
7 jih je starih nad 100, 21 nad 80 in 70 nad 50 let; povprečna starost je 66 let. Izkoriščanje kapacitet pa je pri obveznih šolah 167 %, srednjih šolah 135%, srednjih strokovnih šolah 175%, nižjih strokovnih šolah 185% in otroških vrtcih 136%.
Ta zasedba učnih prostorov nam zgovorno kaže, da je nad polovico učilnic zasedenih celodnevno, tam, kjer se šole uporabljajo za kmetijske gospodarske šole. delajo v 3 izmenah, z najemanjem prostorov za učilnice v privatnih in drugih stavbah pa smo se izognili 3. izmeni na 11 šolah.
Po družbenih planih LO do leta 1961 je predvideno:
—	dograditi in na novo izgraditi 5 osemletk (Petrovci, Turnišče, Bakovci, Bogojina in Križevci pri Ljutomeru),
—	4 vajeniške šole za razne stroke (M. Sobota, Radgona, Lendava in Ljutomer),
—	šolo učencev v trgovini, šolo za bolničarje in šolo za gradbene delovodje v Murski Soboti,
—	gospodinjsko šolo v Ljutomeru in
—	adaptirati 14 osnovnih šol, dodaten program 1958 — 1963 pa predvideva še več novih šol, zlasti za kvalificirane delavce, tu je pa še neodložljiva naloga izgraditev prostorov za novo ustanovljeno učiteljišče.
Program do leta 1961 je do letos realiziran tako, da je ena osnovna šola v večletni gradnji (Petrovci), ena delno dograjena, ena vajeniška šola in šola za učence v trgovini v gradnji in izvršene 4 adaptacije. Za izvedbo programa je potrebno 702 milijona: din. S tem bi dosegli povečanje za 5,736 m2, kar predstavlja le 0,12 m2 povečanja prostora na enega učenca in za 16% izboljšanje sedanjega stanja.
Težak problem šolstva v Pomurju je tudi kader. Danes nam manjka na šolah v pristojnosti okraja 47 oseb učnega kadra in na osnovnih šolah 165 ali 25%. Od leta 1957 na leto 1958 se je stanje poslabšalo za 10% (svobodna izbira mest na razpis in po prošnji).
Razumljivo je, da je tako pomanjkanje učnega kadra zelo velika objektivna ovira pri uresničevanju in izvajanju reformnih teženj. Tu je upoštevati še to, da je to po večini mlad, v praksi še ne dovolj izkušen kader — povprečni staž znaša 6 let in povprečna starost 25 let. Mnogo učiteljev poučuje v dveh oddelkih, zaradi česar je okrnjen predmetnik in mnogo učnih moči poučuje preko svoje obveznosti, kar vse vpliva na raven znanja učencev, že poleg tega, da imamo v posameznih oddelkih celo preko 50 učencev.
Zavedajoč se važnosti problema pomanjkanja učnega kadra, je okrajni ljudski odbor v tem šolskem letu v Murski Soboti ustanovil učiteljišče, toda prvi diplomanti bodo prišli šele v šolskem letu 1963/64. Neodpustljivo napako so storili tisti, ki so pred leti ukinili obstoječe učiteljišče v Murski Soboti.
Vsebinsko bogatejši učni proces si je težko zamisliti brez nujno potrebnih sredstev za funkcionalne izdatke in brez nujno potrebnih učnih pripomočkov. Stanje v tem pogledu ni le na splošno slabo, ampak v odnosu med posameznimi šolami pretirano nesorazmerno. Po podatkih iz prejšnjih občin so materialni izdatki na enega učenca znašali v občini Murska Sobota 3810 din na leto (v okraju največ). Če to označimo z indeksom 100, je indeks v občini Radgona 74, v Ljutomeru 60, pri Gradu 56, (Nadaljevanje na naslednji strani)
POMURSKI VESTNIK, 28. MAJ 1959
12
V okviru letošnjih praznovanj d počastitev 40. obletnice ZKJ in SKOJ se tudi v Pomurju vrste dan  za dnem številne prireditve in proslave. Najveličastnejša manifestacija je bila vsekakor prvomajsko zborovanje v Soboti. Na sliki: slavnostna tribuna z našimi uglednimi voditelji in gosti, pod njo nastopajoči združeni pionirski pevski zbori.
Konec referata preds. Okr. odbora SZDL, Jana Rosa,
na konferenci Socialistične zveze
v Vidmu 55, v Martjancih 50, v Lendavi 47, v Cankovi 45, v Petrovcih 44 in v Beltincih 56. Izdatki za učila na enega učenca so najvišji v Radgoni — 217 din, indeks 100, v občini Murska Sobota 68, Vidmu 56, Gradu 55, Cankovi 44, Ljutomeru 41, Lendavi 58, Martjancih 50, Beltincih 24 in v Petrovcih 19. Da bi bil prikazani rezultati realni, je omeniti še stanje učil in šolskih knjig po šolah na področju občin: na prvem mestu je Radgona, sledi Ljutomer, Videm itd., na zadnjem mestu so Beltinci, kjer nima dovolj učil niti ena šola, malo učil 5 šole in skoraj nobenih učil 9 šol.
Ob takih materialnih pogojih tudi zavestni kadri s samo besedo ne morejo veliko narediti. V takih predelih nimamo razvitega in vsebinsko naprednega kulturnega dela, nimamo razvitega družbenega upravljanja, manjka nam vrsta socialističnih elementov ,kot so gospodarska podjetja in podobno. Pozitivnih vplivov okolja na šolo torej ni. Otroci iz teh predelov poznajo le svoj šolski okoliš, saj prihajajo, kvečjemu še v Mursko Soboto, kam dalje morda le enkrat na leto ob majniškem izletu itn še takrat v mesto ali naravo, tovarn in proizvodnje pa ne vidijo. Več si učitelj ob danih materialnih sredstvih tudi privoščiti ne more. Brez ali s pičlimi učnimi pripomočki, ne more vzgajati mladih generacij v samostojne in kritične — tujim in nazadnjaškim vplivom nedostopne državljane. Ker šole ne more povezati z življenjem, z življenjsko prakso, njegovi učenci premalo spoznajo vse tisto, kar bi v pozitivnem smislu vplivalo na izoblikovanje njihovega nazora in na poznejše aktivno vključevanje v socialistično družbeno skupnost.
Dediščine zaostalosti se moramo lotiti torej tudi iz materialne plati. Predvideni plani izgrajevanja šol so z ozirom na potrebe minimalni, z njimi le omiljujemo a ne rešujemo problemov. Vendar tudi teh ne bomo izvedli, če ne bo tu večjega razumevanja pri dodeljevanju sredstev in večje aktivnosti prebivalstva v obliki samoprispevka in prostovoljnem delu. Po zgledu graditve bakovske šole je treba iti naprej. Pobuda mora prihajati zlasti od političnih organizacij. SZDL mora postati nosilec in organizator takih akcij. Odbori osnovnih organizacij na področju posameznih šolskih okolišev morajo nenehno in široko politično aktivizirati vse prebivalstvo in uporno vztrajati na tem, da se potrebam šolstva zadosti v vseh pogledih. Materialna sredstva je iskati tam — kjer so: v proizvodnji. Ustvarjanje višjih donosov v kmetijski proizvodnji je neposredno povezano s tem vprašanjem. To sta dva problema, ki sta drug drugemu namen, ki se dopolnjujeta in le od reševanja obeh je odvisen napredek. Tudi problem odvisne delovne sile in sezonstva nam lahko rešuje v zelo visokem odstotku le šola — predvsem strokovne šole. Storiti je treba vse, da se naš delavec ne bo ponujal kot nekvalificirani fizični delavec-težak, ki lahko dobi le nižje plačano delo in samo v sezoni, jy> sezoni pa se vrača nazaj, si tu ustvarja svoj dom, svojo družino, pritiska na dodelitev zemlje, ali zemljo kupuje, gradi hišico in ustvarja samemu sebi, svojim potomcem in pomurski skupnosti, nove probleme in težave, ki izhajajo iz prenaseljenosti.
Za rešitev vseh navedenih vprašanj predlagamo OLO, da za hitrejšo izvedbo predvidenih investicij v šolstvu skuša preko pristojnih republiških forumov najeti ugodne kredite, ki bi jih odplačevali občinski LO kot investitorji. Uresničitev postavljenih nalog bi s tem silno olajšali.
V	izgradnji strokovnih šol smo naleteli že sedaj na veliko razumevanje republike pri dodeljevanju kreditov in dotacij iz fondov za kadre. Proučiti pa moramo tudi vse nadaljnje možnosti, kaj storiti, da čimbolj izkoristimo načelo: »postopno razvijati strokovno šolstvo v tistih podeželskih predelih, ki v sedanjem obdobju odlivajo pretežno večino delovne sile v mesta in industrijska središča«, sprejeto na zadnji seji Glavnega odbora SZDL in ki ga LS in IS v praksi tudi že izvajata.
V	temeljnih načelih našega obveznega šolanja, v učnih načrtih in v zakonu o šolstvu pa je zelo močno poudarjena tudi vzgojna funkcija šole. Rečeno je, da je šola zlasti dolžna povezovati vzgojo in izobraževanje s proizvodnim delom, s pritegovanjem izvenšolske aktivnosti mladine, v sodelovanju z gospodarskimi in družbenimi organizacijami. Temu cilju bi odlično služile šolske zadruge učencev. Njih pomen je, da z izvajan jem pravilnega in življenjsko postavljenega programa vplivajo na gospodarski razvoj svojega okolja. Učenci se v šolski zadrugi vzgajajo v sodobni agrotehniki, v ekonomiki, uvajajo se v družbene probleme, navajajo se na pravilne medsebojne odnose v duhu zadružništva in kooperacije (skupno delo, skupna premagovanja težav, skupna radost v uspehih, nudenje pomoči svojemu družbenemu okolju ipd.). S svojim udejstvovanjem v šolski zadrugi vplivajo učenci na nove proizvodne odnose tudi doma in v kmečko konservativnost vnašajo nov duh, nove metode dela, sodobne poglede na proizvodne procese in socialistične odnose.
POŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE KMEČKE MLADINE
Takih zadrug pri nas še nimamo in jih pričenjamo ustanavljati, drugje, n. pr. v republiki Hrvatski, so se že prav dobro obnesle. Ustanavljanje šolskih zadrug narekuje naša družbenoekonomska potreba in šolsko-neformna prizadevanja. Šolam je za te potrebe čimprej dodeliti primerna zemljišča, KZ jim morajo pomagati pri strojni obdelavi, semenih in gnojilih, delo pa naj se razvija pod strokovnimi nasveti. Fizično delo naj bo primerno stopnji mladine, zato bi bila smiselna obdelava zemlje v sodelovanju z aktivi mladih zadružnikov. Pogoji za to so podani povsod, le uresničiti jih je treba.
V okraju imamo 52 aktivov mladih zadružnikov, lahko im morali bi jih imeti več. Pošolsko izobraževanje kmečke mladine je važna naloga in spada v okvir splošnega izobraževanja. Učni kadri iz naših šol so v preteklih letih na tem področju veliko delali. V okraju smo imeli v šol. letu 1955/56 56 KGŠ s 1550 učenci, v šolskem letu 1956/57 pa 51 KGŠ s 1528 učenci, leto pozneje le 28 KGŠ s 1055 učenci in v letošnjem šolskem letu že samo 21 KGŠ s 672 učenci. Krivda za tako upadanje je v vedno večjem pomanjkanju učiteljskega kadra, še bolj pa v tem, da se je učna snov podajala neživljenjsko, suhoparno, teoretično brez praktične povezave z delom KZ in KG, brez praktičnega dela na parcelah mladih zadružnikov. Če je kje reforma šolstva neodložljiva nujnost, potem je v našem agrarnem okraju predvsem na tem področju neobhodno potrebno teorijo povezati s prakso, bolje rečeno »praktično delati na osnovi znanstvenih dognanj«. Če bomo pošolsko izobraževanje kmečke mladine postavili tako, potem bo zanimanje za izobrazbo vse bolj naraščalo in uspehi
bodo tu. Pri KZ, KG in pri kmetijskih strokovnjakih moramo za to vrsto šolstva vzbuditi živo zanimanje, pa bodo na razpolago materialna sredstva in tudi kadri. A politične organizacije, LO in pristojni družbeni organi pa morajo to zelo važno nalogo vključiti v program svojega dela.
V okraju smo letos ustanovili dve dvoletni kmetijski šoli; eno poljedelsko-živinorejskoga tipa in eno vinogradniško-sadjarskega tipa in dvoletno gospodinjsko šolo. Iz KGŠ, kot oblike pošolskega izobraževanja, bi moral predvsem prihajati kader za te šole. Veliko se govori o tem, da bi v okraju ustanovili popolno srednjo kmetijsko šolo. Če bodo podani pogoji bomo tudi to šolo ustanovili. Toda sedaj je važno, da rešimo še nerešena vprašanja okrog novo organiziranih dvoletnih šol. Zmogljivost šol je potrebno razširiti. Vinogradniško-sadjarska ima le 12 učencev iz domačega kraja, mi pa se že navdušujemo za tako šolo še pri Gradu. Napravimo račun, kaj je ceneje: imeti dve šoli ali eno popolno izkoriščeno z dobrimi vzgojnimi kadri. Naša skrb mora biti sedaj ta, da v teh šolah čimbolj dvignemo stopnjo znanja. Važno je in videti je treba, koga tu vzgajamo: ali individualnega kmeta ali visokokvalificiranega družbenega delavca. Ne sme nam biti vseeno, od kod in kakšen kader se nam zbira v te šole. Stihiji tega ne bi smeli prepustiti in vendar prepuščamo. Štipendije tu tečejo še vedno po fami-liarn-i liniji. Kaj lahko sledi iz tega? Tega bi se že zdavnaj morali zavedati vsi, ki tu odločajo in mnogokrat brez glave odločajo. Težko je razumeti, da mnogih izkušnje glede štipendij še danes niso izučile. Smatram, da pri kmetijskih kadrih moramo biti še posebej občutljivi.
Z uvedbo družbenega upravljanja v šolstvu se je skrb za šolska vprašanja razširila na širok krog državljanov. Šola je postala družbena zadeva. Preobrazba šolstva je odvisna od akcije zavestnih socialističnih sil. Njene preobrazbe ne bomo dosegli samo s silami, ki delujejo v okviru šolstva. Predsedstvo Glavnega odbora SZDL Slovenije je na dnevni red svoje zadnje seje postavilo to vprašanje prav zaradi tega, da bi vzpodbudilo vse politične organizacije k aktivnemu delu na tem področju. Kot idejno napotilo za to delo naj služi organizacijam IX. poglavje Programa ZKJ.
Naloga političnih organizacij je, da z osnovnimi smernicami za izgradnjo novega sistema izobraževanja seznanijo vsa politična vodstva, organe družbenega upravljanja v šolstvu, gospodarske organizacije in množice. To je potrebno zaradi tega, da ne bomo novega sistema vsiljevali, temveč ga bomo izgrajevali vzporedno z družbenimi in krajevnimi potrebami in možnostmi.
Zelo veliko lahko in morajo tu storiti šolski odbori. Dosedanje delo šolskih odborov je bilo usmerjeno na reševanje ma-
terialnih osnov šolstva, na zdravstveno in socialno zaščito mladine in družin ter na vzpodbujanje staršev, da bi dosegala mladina boljše uspehe v šolah. Vzroki za napake so se skoraj vedno iskal: v činiteljih izven šole, malo kje pa so analizirali in odkrivali slabosti v šolah. Te trditve, ki jih je navedel v svojem referatu tov. Majhen, v celoti držijo, tudi pri delu naših šolskih odborov. Šolski odbori se morajo vse bolj usmerjati v reševanje vseh važnih vprašanj, ki zadevajo vzgojo in izobraževanje mladine, naloge šolske reforme spadajo v njih delokrog. Biti morajo najtesnejša veza med šolo in življenjem, med šolo in komuno, med šolo in političnimi organizacijami. Prav v tem je velik družbeno-politični pomen njihovega dela.
Pravilno bo, da komisije za družbeno upravljanje pri okrajnem in občinskih odborih SZDL vsestransko analizirajo in ocenijo dosedanje delo šolskih odborov. Videti je potrebno tudi kadrovski sestav. V njih je absolutno premalo naprednih delavcev in žena. Le dobra kadrovska zasedba nam lahko zajamči solidno in uspešno delo. Šolskim odborom je v njihovi važni in odgovorni nalogi potrebno več pomoči. Komisije za družbeno upravljanje naj organizirajo zanje večkratna posvetovanja in seminarje.
Vzporedno s tem je treba nadalje razvijati in poglabljati delo šolskih skupnosti. Te so se tudi pri nas že pokazale koristne (in.pr. v gimnaziji). Te lahko v mnogočem olajšajo urejevanje odnosov v šoli, zboljšujejo odnose med profesorji in dijaki in paralizirajo pretirane in neupravičene zahteve dijakov.
Pri. reševanju vseh dosedaj nakazanih nalog pa je treba doseči enotna stališča in enotno delo šolskih odborov, svetov za šolstvo in učiteljskih zborov.
Komisije za družbeno upravljanje naj nadalje ugotovijo vzroke slabega dela nekaterih svetov za šolstvo glede sodelovanja s šolskimi odbori. Odpraviti je treba napake, da je edina vez med njimi ravnatelj šole.
Najboljša oblika povezave doma s šolo so roditeljski sestanki. Ti sestanki so po oceni dobro obiskani, vendar ne služijo vedno in povsod osnovnemu namenu »doseči enotna stališča in delo po vzgojnih vprašanjih«. Roditeljski sestanki se prevečkrat izrodijo v navadne informacije o ocenah in o tem, kdo komu nagaja, namesto, da bi jih 'izrabili za vzgojo staršev in se na njih menili o odpravi vseh tistih elementov, ki kvarno vplivajo na vzgojo otrok. To je največkrat prav dvotirnost vzgoje doma in šole in izgleda, kakor da si ne upamo ugrizniti v ta pereč problem. Smatramo, da tu lahko največ dosežejo prav učitelji in vzgojitelji. Več bodo morala tu storiti tudi učiteljska strokovna združenja.
Manjšinsko šolstvo
Vsa omenjena načela in principi veljajo v enaki meri tudi za manjšinsko šolstvo. Še več. Že doseženo stopnjo razvoja manjšinskega šolstva glede znanja obeh jezikov smo dolžni razvijati še naprej. V obmejnih manjšinskih predelih imamo organizirane šole posebej za pripadnike otrok madžarske manjšine in posebej za otroke slovenske narodnosti. Starši madžarskih otrok so se v večih primerih prosto odločali ter svoje otroke pošiljali v slovensko šolo, iz razloga, ker manjšinska šola ni v dovoljni meri usposobila učencev v znanju slovenskega jezika, torej ni dala dovolj osnove za nadaljnji študij v srednjih in višjih šolah. Iz tega sledi, da moramo to stanje izboljšati upoštevajoč dane pogoje.
Osemletna manjšinska šola mora vzgojiti tak kader, ki bo dobro obvladal materinski jezik in tudi slovenski jezik tako, da bo lahko nadaljeval študij vsak, ki se bo zanj odločil.
Za pravilno pojmovanje potrebe in razvoja manjšinskega šolstva je potrebno vedeti, da manjšine obstojajo in bodo obstojale, ker se jih iz meddržavnimi mejami ne da rešiti. V nadaljnjem razvoju človeške družbe in po principih internacionalizma, čigar vnet pristaš in zagovornik je socialistična Jugoslavija, bodo meje vse bolj izgubljale na svojem pomenu. Toda za to morajo biti ustvarjeni tudi drugi pogoji. Prav manjšina pa je najprikladnejši element za zbližanje dveh sosednjih narodov.
Z vsakim večjim zbližanjem dveh narodov nastaja nova in vse večja potreba po znanju dveh jezikov. Potreba znanja dveh jezikov ni važna le za neposredno enakopravno sožitje ljudi, ki živijo na mešanem področju, ni potrebna samo za uradovanje, marveč bo vse večja potreba po znanju manjšinskega jezika in obratno, če se meje sproste in bodo obstojale le v formalnem smislu. Takrat bo občutna potreba po znanju manjšinskega jezika v notranjosti pokrajine in države (v uradih, gostilnah, trgovinah, prometnih službah itd.). Iz tega sledi naša druga naloga: v slovenskih šolah na manjšinskem področju moramo pristopiti k uvajanju predmetnega učenja madžarskega jezika. V končni fazi nam mora dati taka šola človeka, ki bo ta jezik za prej navedene primere obvladal, ali se v nadaljnjem študiju v tem jeziku tako usposobil, da bo to svoje znanje prenašal tudi na druge, vzemimo, če se bo odločil za vzgojiteljski poklic.
Tudi 'izvajanje teh nalog ni stvar enkratne akcije. Oceniti je potrebno materialne in kadrovske pogoje, potrebo učnih pripomočkov in ponazoril. Tam kjer so pogoji za nadaljnji kvalitetni dvig takih šol že dani, bo potrebno pričeti z eno izmed navedenih oblik, drugje pa bo treba manjkajoče elemente čimprej ustvariti. V tem postopnem izgrajevanju obveznih osemletnih šol na področju kjer živi manjšina, se bodo vse bolj ustvarjali pogoji, da sčasoma organiziramo dvojezično šolo, kot jo predvideva šolski zakon.
Naloga komisije za manjšinska vprašanja pri Okrajnem odboru Socialistične zveze bo, da skupno s sveti za šolstvo OLO in prizadetih občin in v sodelovanju s prosvetnimi kadri ta vprašanja temeljito analizira. Taka analiza mora nakazati kadrovske naloge, ki jih bo treba izvesti takoj in v bodočnosti, da tudi na tem področju našega šolstva naredimo kvaliteten korak naprej.
Predlagam ,da OLO uredi s pristojnimi organi republike, da se uvede primerno visok posebni dodatek za znanje in uporabo dveh jezikov, bodisi pri poučevanju ali uradovanju.
Politične organizacije pa bodo morale popularizirati izvedbo teh nalog in pomagati, da se tam, kjer so že pogoji za višjo kvaliteto navedenih šol, k temu pristopi, a drugje, da se čimprej ustvarijo potrebni predpogoji.
Tudi izobraževanje odraslih moramo smatrati kot vzporedni sistem rednega šolstva (večerne gimnazije, srednje ekonomske šole, kmetijske in gozdarske šole v rednem pouku ali v dopisni obliki), zelo veliko pa si v izobraževanju odraslih lahko obetamo od dela ljudskih univerz. Preko teh ne gre le za izvedbo sistematičnega izobraževanja članov družbenega upravljanja in splošno izobraževanje odraslih, temveč tudi za organiziranje raznih tečajev in seminarjev, preko katerih je možno doseči prekvalifikacijo ali kvalifikacijo delovnega človeka. Do sedaj je ustanovljena okrajna LU, prav pa bi bilo, da se ustanovijo tudi občinske ljudske univerze v Radgoni in Lendavi; v Ljutomeru je že ustanovljena. Tem mora v materialu in v predavateljskem kadru pomagati okrajna LU. Tudi delokrog mladinske
univerze gimnazije in ESŠ v Murski Soboti je razširiti na ostale centre. SZDL, zlasti pa njene komisije za ideološka in vzgojna vprašanja, je dolžna vzbuditi široko pripravljenost za sodelovanje vseh, ki so preko teh ustanov sposobni posredovati svoje
znanje.
Osnovna naloga šole in splošnega izobraževalnega dela je torej — vzgojiti novega, za socialistično družbo in njen razvoj koristnega človeka. Toda napredni nazori, ki jih oblikuje naša šola, bodo zmagovali, če bo njihov vpliv čutiti tudi izven šol in izobraževalnih centrov. Šola, vzgojitelji in predavatelj, kot mlada generacija, ki se v tem duhu vzgaja, potrebuje v praktičnem življenju stalno pomoč. To pomoč ji morajo dati le zavestne politične sile. Okrajna in občinska politična vodstva morajo vzpodbuditi vse politične, družbene in strokovne organizacije k aktivnemu delu na tem področju. LU preko predavanj, preko šol za odrasle z zavestnimi predavatelji, vsebinsko dobre kulturne prireditive, dobro čtivo po knjižnicah, prirejanje koristnih ekskurzij in cela vrsta drugih vzgojnih oblik, lahko k temu veliko pripomorejo.
Sobota dobiva z vsakim letom lepše zunanje lice in postaja dostojno okrajno središče. Na sliki: Trg zmage z bližnjo okolico
POMURSKI VESTNIK, 28. MAJ 1959
13
OKRAJNA KONFERENCA SZDL — OKRAJNA KONFERENCA SZDL — OKRAJNA KONFERENCA SZDL — OKRAJNA KONFERENCA SZDL — OKRAJNA KONFERENCA SZDL — OKRAJI
IZ RAZPRAVE: V SKUPINI ZA GOSPODARSTVO
V KOMISIJI ZA GOSPODARSTVO
Podpredsednik okrajne zadružne zveze tov. Benko Alojz je obravnaval probleme pridelovalnega sodelovanja kmetijskih zadrug s kmečkimi proizvajala!. Pri tem je opozoril na osnovno pomanjkljivost pri jesenski setvi in ob priložnosti sklepanja pogodb za sejanje hibridne koruze. Zadruge niso imele dovolj mehanizacije, niti strokovnega kadra, da bi lahko izvršile vsa dela po planih, kot so bili prvotno predvideni. Poleg tega, da zadruga zasigura tehnične in strokovne pogoje za pravilno
izvedbo setve in ostalih del, je pri delu za sklepanje pogodb zlasti važno, da kmetu ekonomsko obrazložimo prednosti, katere ima v proizvodnem sodelovanju z zadrugo. Za tako obrazlaganje je potrebno usposobiti naše zadružne, kmetijske in politične kadre. Pri tem tolmačenju lahko največ koristi kmetijska strokovna služba, za to je v to delo treba vključiti člane Društva kmetijskih inženirjev in tehikov. Tov. Benko je govoril tudi o važnosti pridelovanja sladkorne pese, katere je treba več gojiti, zlasti iz dveh razlogov: da se zgradi sladkorna tovarna v Ormožu in da dobi kmetijska proizvodnja iz tovarne potem rezance za krmljenje živine, kar bi bilo velikega pomena za dvig živinoreje.
O DELU KZ
V	OBČINI PETROVCI
je govoril tov. Kolarič Jože. Zadruge so nabavile že več traktorjev in raznih priključkov ter drugih strojev kot jih predvideva perspektivni plan. Zelo važno je sedaj, da bo ta mehanizacija pravilno in rentabilno izkoriščena. To na majhnih in razbitih parcelah ni mogoče, zato bodo morali zadružni sveti, Socialistična zveza in kmetijski strokovnjaki, zlasti pa občinski ljudski odbor, delati na tem, da se bo sčasoma kmetijska proizvodnja rajonizirala.
POMEN VELIKIH
KMETIJSKIH
OBRATOV
Zvezni poslanec tov. Hribar Janez je razpravljal o pomenu velikih kmetijskih obratov za dvig kmetijske proizvodnje ter o uspehi h, katere so dosegli v naši državi socialistični kmetijski obrati. V Jugoslaviji imamo 14 milijonov ha obdelovalnih površin. Na teh površinah je možno v krajšem času hektarske donose povečati tako, da bi dal vsak ha 50.000 din več čistega donosa. Naše kmetijstvo predstavlja torej ogromno rezervo za dvig narodnega dohodka. Ko bomo to dosegli bo imela kmetijska proizvodnja v naši ekonomiki popolnoma drugačno vlogo kot jo ima sedaj. Da bomo naše kmetijske plane v okraju in občinah dosegli, je zlasti potrebno več povezave med občinskimi ljudskimi odbori in kmetijskimi zadrugami. Zbori proizvajalcev občin morajo neposredno usmerjati kmetijske zadruge in skrbeti, da bodo te, svoje plane izvajale. Ljudski odbori morajo imeti stalen kontakt z zadrugami in upravnike postaviti za odgovorne za izvrševanje nalog.
KMETIJSKI
STROKOVNJAKI
V	ORGANIZACIJI KMETIJSKE PROIZVODNJE
Ing. Pejnovič Ivan je govoril o vlogi kmetijskega strokovnjaka pri organizaciji kmetijske proizvodnje v zadrugi. Dejal je, da si napredne proiz-
vodnje v zadrugi brez kmetijskega strokovnjaka ni mogoče zamislili. Zadruge pa teh strokovnjakov skorajda nimajo. Odkod tako stanje? Kmetijski Strokovnjak v zadrugi mora delati pod mnogo težjimi pogoji kot na kmetijskih gospodarstvih, poslovnih zvezah in drugje. Poleg tega, da mora biti. dober strokovnjak, mora znati kmetu prikazati materialno prednost sodelovanja s KZ in tudi politično obrazložiti kako si zamišljamo preobrazbo kmetijstva. Kmetijski strokovnjak v KZ bi moral imeti močno oporo v poslovni zvezi, vendar so te še prešibke. Tudi kmetijska gospodarstva niso dala zadrugam take pomoči, kot bi jo lahko dala. V delo kmetijske zadruge se vsakdo vmešava, to
je tudi eden izmed vzrokov, da strokovnjak ne gre z veseljem v kmetijsko zadrugo. Zadrugam je potrebno več sredin j h strokovnih kadrov, kmetijskih tehnikov. Tu se nam postavlja vprašanje stanovanj za te kadre. Na teren dobivamo mlade kadre, ki so komaj končali študij. Od njih pričakujemo velike uspehe, zato se ti kadri težko odločijo za zaposlitev v zadrugi. Smatramo za potrebno, da bi ti kadri opravljali prakso na kmetijskih gospodarstvih in predlagamo, da se v bodoče zadruge tega poslužujejo. Tak mlad kmetijski inžeinir ali tehnik bi naj bil nameščen v zadrugi, tam bi tudi delal, vendar pod vodstvom starejših kadrov s posestev. Poleg teh pomanjkljivosti pa moramo imeti pred očmi pozitivno stvar, da je pomurski kmečki proizvajalec priden in delaven. Potrebno pa je, da premagamo njegovo staro miselnost in ga prepričamo o ekonomski prednosti kooperacije.
Kmetijske zadruge se za proizvodne naloge slabo pripravijo. Tako na primer v kmetijski zadrugi Bistrica ni bilo za sejanje koruze nobenih temeljitejših priprav. Stroji so brli zanemarjeni in ljudje iz zadruge niso vedeli, kako je treba setev strokovno pravilno izvesti. Kmetijsko gospodarstvo Beltinci jim je pomagalo na ta način, da jim je dalo na razpolago 2 kvalificirana delavca.
Ing. Pejnovič je zaključil s predlogom, da se usposobi Poslovne zveze za večjo pomoč kmetijskim zadrugam in kmetijskim strokovnjakom zaposlenim pri KZ. Kmetijski strokovnjak naj ne bo več skladiščnik
in blagajnik, ampak operativec. Društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov naj razširi svoje delovanje v lem smislu, da bo poleg posameznih strokovnih vprašanj obravnavalo sistemično osnovne probleme kmetijske proizvodnje Pomurja in delovalo na izvajanju okrajnih in občinskih kmetijskih planov. Poleg posameznih kmetijskih strokovnjakov morajo razvoju kmetijstva v okraju nuditi stalno konkretno pomoč naši socialistični kmetijski obrati.
SISTEMATIČNO POJASNJEVATI NAŠA RAZVOJNA POTA
Kutoš Aleksander: večina našega prebivalstva so kmečki proizvajalci. Proizvodnja, ki jo naše kmetijstvo dosega je mala in se pretežni del tega kar se proizvede na privatnih gospodarstvih doma uporabi. Naša naloga je, da organiziramo veliko blagovno proizvodnjo, da bomo lahko dali čimveč kmetijskih proizvodov na trg. To je osnova za napredek našega okraja in za dvig življenjskega standarda delavca in kmeta. Socialistična zveza ima v vsakem gospodinjstvu, v vsaki hiši po enega člana, kar nam pove, da je naša organizacija sposobna izvesti naloge, da organiziramo to veliko proizvodnjo. Res je, da mora biti kmečki proizvajalec za nov način pridelovanja gospodarsko zainteresiran. Res je pa tudi, da ga moramo prepričali, da se bo odločil za sodelovanje s kmetijsko zadrugo. Te velike spremembe in možnosti za dvig kmetijske proizvodnje kmet še nekoliko z nezaupanjem gleda. Zato mora biti Socialistična zveza potrpežljiva in moramo kmeta sistematično pojasnjevati kaj želimo. En del naših kmetovalcev sprejema z veliko težavo način, s katerim pristopamo k izboljšanju življenjskih pogojev podeželskega prebivalstva , nekateri iščejo izboljšanju svojega življenja v manjših davčnih obveznostih in v socialni pomoč: države. Vsa ta pojmovanja predstavljajo cokljo našemu razvoju ter jih moramo odpravljati Pri teh naših prizadevanjih nam morajo pomagati tudi mladinske organizacije, sindikati, žene zadružnice, aktivi mladih zadružnikov
in tudi naše šole. Kmetijske zadruge ne morejo delati brez strokovnjakov. Zato moramo potegniti iz pisarn vse naše kmetijske strokovnjake in jih zaposliti v proizvodnji, na njivah, kjer naj dajejo strokovne nasvete.
SKRB LJUDSKIH ODBOROV ZA KMETIJSTVO
Govoreč o dolžnostih občinskih ljudskih odborov v
zvezi s pospeševanjem kmetijsuva, je dejal tor. Tone Truden, da so občine sestavile kmetijske plane za svoje področje. Akcijski programi kmetijskih zadrug pa ne vsebujejo vseh nalog kot jih predvideva občinski perspektivni plan. Potrebno je več sodelovanja med sveti za kmetijstvo in kmetijskimi zadrugami, pri čemer je vlogo kmetijskih svetov, da zadolžijo kmetijske zadruge za proizvodnjo kot jo predvideva perspektivni plan. Sveti za kmetijstvo bi morali tudi stal-
no zasledovati izpolnjevanje planov ter skrbeti, da zadruge svoje obveze izvršijo. Važno nalogo pri tem imajo vsekakor zadružni sveti. Vedeti pa moramo, da so to še mladi organ: samouprave ter jih moramo za njihovo nalogo šele usposobiti. Zadružnim svetom morajo zlasti pomagati upravniki zadrug, ki imajo najboljši vpogled v celotno delo zadruge. Zadružni sveti se morajo pogosteje sestajati, kot se sestajajo, če hočejo poznati gospodarsko problematiko svoje zadruge in jo voditi.
V okraju smo že dosegli določene uspehe pri pospeševanju kmetijstva. Naša kmetijska gospodarstva dosegajo lepe hektarske donose, nekatera so celo visoko rentabilna, kmetijske zadruge se ekonomsko jačajo, ne izkazujejo izgub, tudi strojne storitve in strojni park ne dela več z izgubo kot je to bilo pred kratkim. Glede pogodbenega sodelovanja je res potrebno, da smo bolj prožni, da vidimo vse možnosti na katerih lahko kmeta zainteresiramo za večjo proizvodnjo v sodelovanju s KZ. Delo kmetijskih zadrug je treba še izboljšati in določiti delovna mesta tako, da bo delovna sila v zadrugi pravilno razvrščena in plačana po učinku dela.
Med kmetijskimi strokovnjaki se je potrebno poslužiti zlasti mlajšega in srednjega kadra, ki je bolj pripravljen delati v zadrugi za preobrazbo zaostalega kmetijstva.
Blagovni promet še vedno ni dovolj organiziran. Primanjkujejo še krediti, zato morajo poslovne zveze svojo dejavnost izboljšati in postati kot dobri trgovci dobri pospeševalci kmetijske proizvodnje.
O NALOGAH
BLAGOVNEGA
PROMETA
O blagovnem prometu je govoril tovariš Ficko Franc predsednik okrajne trgovinske zbornice. Ločitev trgovin od kmetijskih zadrug se je pokazala uspešna, vkljub temu, da kmetijske zadruge nimajo več trgovin, se zbira akumulacija iz kmetijskega blagovnega prometa v zadružnih fondih in so ti celi o znatno večji, kot so bili prej, ko se je zadruga bavila z drobno trgovino in zanemarjala kmetijsko proizvodnjo. Odhiti kmetijskih pridelkov preko kmetijskih zadrug je potekal v preteklem letu v glavnem zadovoljivo in se je večna zadrug držala dogovorjenih cen. So pa posamezni primeri, ko nekateri ljudje v kmetijskih zadrugah ne spoštujejo poslovnih dogovorov in delajo proti predpisom. Z odkupom se ponekod še vedno bavijo ljudje, ki nimajo zato moralne kvalifikacije in izkoriščajo svoj položaj za zaslužke. Precejšnja pomanjkljivost pri odkupu je v tem, da zadruge razpoložljivo blago odkupujejo, ne da bi pri tem s pravilnim formiranjem cen vplivale v tem smislu, da bi bi kmet zainteresiran na proizvodnji kvalitetnejšega blaga.
Res je, da naše zadruže in poslovne zveze še vedno nimajo podatkov o tem kakšne količine posameznih artiklov bomo odkupili. Vsled tega nam je ob lanski izredno obilni sadni letini! propadlo precej sadja. Letos bo znatno povišam pridelek pšenice in koruze. Zato je potrebno, da se na odkup tega blaga pripravimo.
VZPOREDNO Z
RAZVOJEM
KMETIJSTVA:
PREDELOVALNA
INDUSTRIJA
O delu okrajnega ljudskega odbora v zvezi z razvijanjem gospodarstva v okraju je govoril tov. Čačinovič Rudi, predsednik OLO. Pri tem je dejal, da je poleg razvijanja kmetijstva važna naloga vzporedno razvijali industrijo in to pred-
vsem predelovalno industrijo za predelavo živinorejskih in poljedelskih proizvodov. Predelovalna industrija bo pospešila dviganje kmetijske proizvodnje, poleg tega bomo v tej panogi: zaposlili nekaj delovne sile, kar je v našem okraju zelo važno. Po perspektivnem planu je bilo doslej 'v okraju investiranih vseh sredstev, to je okrajnih, republiških in zveznih okrog 4 milijarde. Po tem planu pa je predvideno v petih letih skupno 10 milijardi investicij. Iz zveznih sredstev bomo dobili sredstva za Tovarno mesnih izdelkov, kar je velikega pomena za razvoj živinorejske proizvodnje. Podvzeti je potrebno vse potrebne ukrepe, da bomo investicije, ki so
predvidene v kmetijstvu po planu izvršili. Zelo važno je tudi, da izvedejo zadruge in podjetja vrsto manjših investicij za predelavo jajc, sadja in drugega blaga. Bolj sistematično moramo preštudirali možnosti sodelovanja naših gospodarskih organizacij s podjetji iz ostalih predelov Slovenije. Tu smo že dosegli nekaj uspehov kot je Tovarna čevljev v Turnišču. Take možnosti so tudi pri podjetju Nafta.
Res je zelo pereče vprašanje v naših KZ pomanjkanje strokovnih kadrov. Okrajni ljudski odbor razpravlja o ustanovitvi srednje kmetijske šole v Rakičanu ter so izgledi, da bo možno to šolo v jeseni odpreti. Na ta način bi vzgojili precej srednjega strokovnega kmetijskega kadra, katerega bodo naše zadruge rabile vedno več. Zaposlitev delovne sile bo še tudi v bodoče nujno reševati delno izven okraja. S pospešenim razvojem gospodarstva v okraju in v ostalih predelih Slovenije bo možno to vprašanje vsekakor uspešno reševati.
DRUŽBENA KMETIJSKA GOSPODARSTVA IN VZGOJA KADROV
V zvezi s pomanjkanjem strokovnega kadra, katerega še ni in ga nekaj časa dovolj še ne bo je potrebno, da naše zadruge najdejo vse tiste ljudi, ki so končali nižje kmetijske šole ali srednje kmetijske šole in jih je po vaseh precej ter
jih namestijo za strokovno delo. Zamisel, da bi nam socialistična gospodarstva v praksi usposobila kader za delo v KZ je zelo dobra ter jo bo treba realizira ti, je poudaril tovariš predsednik Okrajne zadružne zveze Antalič Štefan.
Precej smo zanemarili; obnovo sadovnjakov in so sedaj pogoji kreditiranja težji, vkljub temu je potrebno, da kmetijske zadruge načrtno pristopijo k obnovi sadovnjakov, kateri so
ponekod v vzelo slabem stanju. Investicije v kmetijskih zadrugah so v zadnjih letih porastle. V letu 1956 je bilo investiranih 48 milijonov dinarjev, v letu 1958 pa že 293 milijonov dinarjev. Kot vidimo vlaga družba v naše kmetijstvo zelo velika sredstva. Naloga organizacij Socialistične zveze je, da skrbijo, da se ta sredstva rentabilno vlagajo, za kar so odgovorni predvsem zadružni sveti.
Še en važen problem je, katerega morajo rešiti naše kmetijske zadruge. V okraju je precej zemlje splošnega ljudskega premoženja. Ta zemlja je dana v najem in plačujejo tisti, ki jo imajo najeto, manjšo najemnino kot pa je davek na en ha zemlje. To zemljo bi morale v kooperaciji obdelati zadruge same, kjer pa to nikakor ni mogoče pa socialistična kmetijska gospodarstva.
VINOGRADNIŠTVO IN SADJARSTVO
Vinogradništvo in sadjarstvo sita dve zelo pomembni panogi gospodarstva našega okraja. Obe tl panogi v praksi zanemarjamo. Dočim so socialistična vinogradniška gospodarstva obnovila mnogo nasadov in dosegajo 60—70hl vina na novih nasadih, dosega privatni sektor le 20 hl, je v svoji razpravi povedal tovariš Janko Stranjšak in poudaril, da to pomeni veliko izgubo na narodnem dohodku. V radgonski občini imajo
kmetje 500 ha vinogradov. Nujno je, da pristopijo kmetijske zadruge tudi k obnovi teli sadovnjakov, če hočemo vzdržati v konkurenčni borbi, ki nastaja v vinski trgovini. Tudi dohodke kmetovalcev je možno dvigniti le z drugačnim načinom proizvodnje v vinogradništvu in sadjarstvu. Pri obnov: vinogradov bodo težave ter bo potrebno., da bodo pri tem pomagala socialistična vinogradniška gospodarstva..
Kombajni — kmetijski orjaki, ki jih vse pogosteje srečujemo tudi na naših poljih
V beltinski občini, pa tudi drugod živahno razpravljajo o pridelovanju kultur, ki zaposlijo več delovne sile in tudi več »vržejo«. Na sliki: v paradižnikovem nasadu
Mlačen je najbolj obetajoče kmečko opravilo. če klasje dobro kaže — ni tudi ne najtežje, če nam pomagajo stroji...
Dokajšnje rezerve so še tudi o našem lesu — v njegovem višjem ovrednotenju o predelovalnih obratih
Tudi tobak je kultura, ki se je začela pojavljati klasje dobro kaže — ni tudi najtežje, če nam pri nas
POMURSKI VESTNIK, 28. MAJ 1959
14
KONFERENCA SZDL — OKRAJNA KONFERENCA SZDL — OKRAJNA KONFERENCA SZDL — OKRAJNA KONFERENCA
V SKUPINI ZA ŠOLSTVO
ŠOLA NAJ POSTANE SKRB VSE DRUŽBE
V skupini za vprašanja šolstva je sodelovali o 22 diskutantov. Razpravljali so povečini o neposrednih nalogah, ki čakajo SZDL in našo družbo sploh v zvezi z uveljavljanjem šolske reforme.
POMANJKANJE UČNIH MOČI
O kadrovskih vprašanjih je razpravljal tov. Balažič Koloman. Pr ObLO je nameščenih 462 učiteljev: 324 s strokovnim izpitom, 121 z diplomskim izpitom in 17 honorarnih. Predmetnih učiteljev je nameščenih 35, strokovnih pa 11. Skupaj torej 508 učiteljev. Profesorjev je 14, upokojencev uči 5. Od vseh 527 učnih moči je samo 143 morskih. Manjka 165 učnih moči ali dobrih 25%.
Na okrajnih ustanovah je nameščenih 60 prosvetnih delavcev, manjka jih 37. V otroških vrtcih je zaposlenih 31 vzgojiteljic in negovalk. Kakor med prosvetnimi delavci sploh, prevladujejo tudi med vzgojiteljicami in negovalkami mlajše moči.
Ljudski odbori dajejo precej štipendij za učiteljiščnike. V Mariboru štipendiramo 51 učiteljicam kov, v Ljubljani 2, v Subotici 5. Na filozofski in prirodoslovno-matematični faku1teti štipendiramo 13 visokošolcev. na VPŠ 2, na srednji vzgojiteljski šoli 6 (med njimi 1 v Subotici). Obalne štipendirajo menda 82 učitelj iščmikov. Ker se je tudi pri letošnjem razpisu javilo veliko učiteljev za službena mesta v drugih okrajih, manj pa od drugod v Pomurje, bo pomanjkanje učiteljstva še tako dolgo občutno, dokler ne bodo prišiti v službo učiteljiiščniki soboškega učiteljišča. To bo pa šele čez 4 leta. Zdaj ima soboško učiteljišče šele 1. letnik s tremi oddelki in 109 dijaki.
Šolsko poslopje na Razkrižju
Zato kaže posvečati primerno skrb učiteljstvu, da bo lahko delalo in živelo v ugodnejših pogojili sicer ne bo zainteresirano ostati v našem okraju. Učitelji bežijo iz Pomurja zlasti zaradi pomanjkanja ustreznih stanovanj. Lani jih je odšlo nad sto. Razveseljivo je, da gradijo nekaj stanovanj za prosvetne delavce v Gornjih Petrovcih. Tako upajo, da bodo šole v njihovi občini bolj zasedene kakor doslej (predsednik ObLO tov. Korpič Koloman). Skrb za normalne življenjske pogoje za učiteljstvo pri nas je tako važna, da SZDL ne more ostati nebrižna.
POLITIKA
ŠTIPENDIRANJA
Še v večji meri kakor doslej bo treba skrbeti za ustrezne učne moči v prihodnjih letih s primerno politiko štipendiranja .Tako manjka 44 učiteljev za telesno vzgojo. Tov. Kikec Marta je opozorila, da imamo v okraju samo 12 gospodinjskih učiteljic. In še od teh dela v svoji stroki le 9; zato kaže razpisati več štipendij za gospodinjske učiteljice, predvsem pa več štipendij za učitelje telesne vzgoje. Ing. Sabo Jože meni, da je 5 štipendistov za učitelje Madžare premalo.
Pozdravil je predlog, naj se na jezikovno mešanem ozeml ju otroci učijo obeh jezikov, tako Slovenci kakor Madžari. Kazalo pa bi začeti že v vrtcih, da bo pouk uspešen.
TREBA BO GRADITI ŠOLE IN ŠPORTNE PROSTORE
Povprečna starost šolskih zgradb v Pomurju je 66 let, nekatere pa so stare že nad sto let; razumljivo je, da te šole ne ustrezajo, ne po obsegu ne po funkcionalnosti. Zato bo potrebno sistematično zbirati sredstva za gradnjo šol, te pa graditi ustrezno potrebam šolske reforme. Tov,. Velnar je opozorit tu-
di na pomanjkanje telovadnic in telovadišč v Pomurju. Akcija za graditev telovadišč je v toku. Naloga SZDL je, da pomaga štabom, ki organizirajo to nabiralno akcijo.
V zvezi z gradnjo šolskih prostorov je predsednik OLO tov. Rudi Čačinovič poudaril, da v prihodnje ne kaže gradili dragih šol, kakor je šola v Gornjih Petrovcih, ki je ni moč dograditi. Tudi s skromnimi sredstvi, s katerimi bomo razpolagati za gradnjo šol, se da postavit; čiste in funkcionalne šolske prostore. V zvezi z gradnjoi šolskih prostorov je razpravljat tudi, podpredsednik OLO tov. Šebjanič Franc in se zavzemal, da bi v družbenih planili naslednjih let povišali odstotek sredstev za negospodarske investicije, se prav tudi za šole. S primerno politično aktivnostjo kaže mobiliziral državljane k prostovoljnemu delu za gradnjo šot in pridobiti še druga možna sredstva. Sledili naj bi vzgledu Bakovec, kjer so zgradili lepo in ustrezno šolo po zaslugi podjetnosti članov Socialistične zveze.
TUDI S SKROMNIMI SREDSTVI GRE MARSIKAJ
Predsednik sveta za šolstvo pri, OLO tov. Pirher Aleksander je poudaril. da kaže spričo majhnih gmotnih možnosti naših ljudskih odborov najprej razvijati predvsem tiste pobude šolske reforme, ki niso vezane na večje stroške. Če ni mogoče zgraditi takoj novega šolskega poslopja ali opremiti delavnic. pa je mogoče izkoristiti za politehnično vzgojo obrtne delavnice, v šolskih zadrugah pa, vzgajati mladino za socialistične odnose na vasi. Pri organizaciji šolski zadrug, bodo morali več kakor doslej pomagati kmetijski inženirji in tehniki.
ŠOLSKE ZADRUGE NAJ VZGAJAJO ZA SOCIALIZEM NA VASI
O tem je razpravljal tov. Tompa. Namen šolskih zadrug je, približati učencem življenje, bolje povedano pripraviti jih za aktiviste nastajajočega življenja na vasi, za širitelje naprednega kmetovanja in socialističnih odnosov na vasi.
Šolske zadruge so možne po mnenju tov. Tompe na vseh naših šolah da se dobiti zemljišče, možno bo dobiti sredstva za nabavo umetnih gnojil in orodja, pa tudi učitelje usposobiti za delo v teh zadrugah ni tako težka naloga. Če bomo dobro zastavili delo s šolskimi zadrugami, bomo že v nekaj letih vzgojili rod, ki bo napredno vplival tudi na nazadnjaške starše. Na Hrvaškem so se šolske zadruge že lepo uveljavile. Da bi se čimprej tudi pri nas, kaže organizirati po možnosti še pred koncem šolskega leta seminar za vodstvo šolskih zadrug (predlog tov. Šebjaniča).
V izvezi s politehnično vzgojo je zvezni ljudski poslanec tov. Ivan Kreft opozoril, da gospodarske organizacije lahko dajo po novem strokovnim šolam ali zavodom Za izobraževanje odraslih svoja osnovna sredstva brez licitacije. Tako bodo te šole lahko prišle do zastarelega orodja in za produkcijo neustreznih strojev. Več sredstev in možnosti za politehnično vzgojo in za telesno vzgojo pa pomeni, odvajati mladino od neplodnega postopanja in pijančevanja ter jo vzgajati v zdrave in delovne državljane naše socialistične družbe.
KMETIJSKO-GOSPODARSKE ŠOLE NAJ SPET ZAŽIVIJO
V naši pokrajini, ki je pretežno 'kmetijska, kaže posvečati še prav posebno skrb KGŠ. O tem je diskutirala :ov. Levar Marija, predsednik obč. odbora SZDL G. Radgona. KGŠ so prejšnja leta lepo uspevale, zlasti v bivšem ljutomerskem okraju, zadnja leta pa so nazadovale, K delu v teh šolah kaže pritegniti v večji meri kakor doslej kmetijske inženirje in tehnike ter politične delavce. Tudi če bi imeli učiteljev dovolj, te šole ne bi mogle biti le na njihovih ramenih. Zanimiv je predlog tov. Levarjeve, naj bi smel prevzeti posestvo le ta, ki ima predpisano strokovno in državljansko izobrazbo. To izobrazbo pa naj dajejo KGŠ, pomagajo naj propagirati napredno kmetijstvo in socialistične odnose na vasi. Vsekakor je naša naloga, da poslej sistematično skrbimo za vzgojo kmečke mladine, tako v KGŠ kakor v klubih mladih zadružnikov.
VEČ POMOČI DRUŠTVOM PRIJATELJEV MLADINE
Vzgoja mladine postaja vse bolj skrb družbenih činiteljev, vse manj zadeva države. Zato kaže podpirati tiste sile v naši družbi, ki kažejo, zanimanje ter interes za vzgojna vprašanja in vzgojno delo. V zvezi s tem je tov. Vršič Miha opozoril na dobro zastavljeno vzgojno delo društev prijateljev mladine. Ta društva bi 'lahko storila še več, če bi imela več sredstev; zato je bil sprejet sklep, da kaže poslej dajati društvom prijateljev mladine in sploh vsem tistim organizacijam, ki pomagajo vzgajati mladino napredno, več moralne in gmotne pomoči. Društvom prijateljev mladine še toliko bolj, ker skušajo vplivati tudi na vzgojo staršev.
VEČ SKRBI OTROKOM BREZ NADZORSTVA
O tem je razpravljala tov. Barbaričeva. Predlagala je, naj bi Partizan organiziral telovadbo v času, ko so otroci brez nadzorstva. ,pa tudi obrtni obrati naj bi služili v času, ko se tam ne dela, vzgoji, to je politehnični vzgoji. Skrb za vzgojo otrok v času, ko niso nikjer pod nadzorstvom, ne v šoli ne doma, naj bi poslej organ hirate stanovanjske skupnosti. Tako bi rešili tudi vprašanje šolskih vrtcev.
Predloge tov. Barbaričeve je podkrepil tov. Vanek Šiftar, ki je razpravljal o problematiki kaznivih dejanj mladoletnih. Teh dejanj, ni malo. V letu 1958 so zagrešili mladoletniki 8 % vseh registriranih kaznivih de-
janj ;n kar 28°/o kaznivih dejanj zoper javni red in mir. Vzroke kaže iskati v družinskih razmerah, saj je med storilci več kot 50% takih, ki so živeli v neurejenih, razrvanih družinskih razmerah, brez skrbi in ljubezni staršev.
Družba se bo morala poslej tudi v našem okraju bolj učinkovito zanimati za vzgojo otrok, ki doma iz kakršnihkoli vzrokov nimajo prave vzgoje. V zvezi s tem je bil sprejet sklep, da bo Ljudska univerza jeseni vključila v program seminarja za šolske odbore tudi problematiko vzgoje otrok zanemarjenih družin.
Kako potrebno je dajati sredstva za vzgojo otrok v času, ko ti zaradi zaposlitve staršev niso pod nadzorstvom, kaže anketa v »Muri«, ki je pokazala, da je 29% otrok brez nadzorstva, ko matere dela jo.
Prispevek za smotrno zaposlitev otrok v prostem času je lepo urejeno otroško igrišče v soboškem parku, kjer se bodo otroci lahko igrali pod nadzorstvom. Podobne pobude bi
lahko dajale organizacijeSZDL tudi drugod. Ne kaže čakati samo na dotacije. Treba je do sredice v s pomočjo SZDL, in sicer iz družbenih virov in iz prispevkov zainteresirancev, je poudarila tov. Barbaričeva.
Na skrb za mladino kažejo tudi šolske kuhinje. V letu 1956 smo jih imeli 39 s 4.500 učenci, to šolsko leto jih je že 112 z 20.000 učenci. Za šolske kuhinje kažejo vse več interesa tudi kmetje. Okraj je
prispeval 5,5 milijonov, občine pa 3,5 milijonov. Delo okrog šolskih kuhinj je laže v krajih, kjer kuhinja ni samo stvar učiteljev, ampak tudi šolskih odborov oz. posebnih komisij. Niso pa naše šolske(kuhinje povsod dovolj čiste in marsikje so v prostorih ,ki ustrezajo le zasilno zato kaže v novih Solistkih zgradbah zgraditi tudi primerne prostore za šolske kuhinje, pri stanovanjskih blokih pa prostore za zbiranje otrok.
RAZNI PREDLOGI IN PRIPOMBE
Tov. Temlin je prav umestno pripomnil, da je neprimerno, če so člani cerkvenih odborov hkrati tudi člani šolskih odborov in kot taki ocenjujejo napredne učitelje. Takih stvari organizacije Socialistične zveze ne bi smele dopuščati.
Tov. Tancer Mladen je obširneje utemeljeval, naj bi bilo delo med prosvetnimi delavci bolj enakomerno razdeljeno, tako da bi vsakdo nekaj prispeval k napredku naše družbe. Po mnenju tov. Tancerja leži vse preveč bremen na ramenih posameznikov.
Tov. Bobovec Franjo je predlagal, naj se v prihodnje vrši pouk vajencev periodično. Od takega pouka lahko pričakujemo boljše uspehe, kakor so zdajšnji.
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR NAJ ČIMPREJ ORGANIZIRA PEDAGOŠKO SLUŽBO
O tem je podrobneje razpravljali — kakor tudi o nalogah svetov za šolstvo v zvezi z novimi učnimi načrti — načelnik tajništva za šolstvo, prosveto in kulturo tov. Karel Barbarič. Pravilno meni, da sindikalne organizacije profesorjev in učiteljev ne bodo zmogle vseh nalog v zvezi s strokovnim izobraževanjem svojih članov. Organizirati bo treba dobro pedagoško službo. Te službe od jeseni skoraj ni, opravlja jo en sam uslužbeneci zato je nujno še to leto ustvariti pogoje za organizacijo in pedagoške službe na višji ravni, kakor je bila doslej.
USPEHI IN NAČRTI OKRAJNE LJUDSKE UNIVERZE
O vprašanjih izobraževanja odraslih je razpravljal upravnik Okrajne Ljudske univerze tov. Ante Novak. Poročal je o dosedanjih uspehih Ljudske univerze, ki je skupaj z OZZ organizirala nad 200 predavanj za zadružne svete, v toku so predavanja za sindikalne funkcionarje, uspešno dela večerna politična šola za mlade delavce komun te v Soboti. Prav tako je uspešna Mladinska univerza, ki je priredila letos že kakih 20 predavanj s povprečno zelo dobrim obiskom (90). Ljudska univerza organizira tudi teča-
je odraslih, ki se pripravljajo na izpite za višje razrede osemletke. Zadnje mesece je organizirala v sodelovanju z Občinskim komitejem ZK nekaj izvrstno uspelih predavanj v polni dvorani kina Park (predavanjie dr. Potrča, celjske-
ga okrajnega sekretarja Franca Simoniča, Vide Tomšičeve, Toneta Vratuše). Priredila je tudi tečaj za predavatelje. Nadaljevala bo z delom za zadružne svete, pripiravlja tečaje za vzgojo staršev in za vzgojo šolskih odborov, predvsem pa misli začeti v Soboti in v okolici s predstavami ozkotračnih filmov in propagirati, da bi v dveh, treh letih imeli že toliko
aparatur v prometu, da bi sleherna vas lahko videla občasno 16 mm filme, ki so vsebinsko kvalitetnejši in bolj vzgojni kot mnogi na širokem traku. Neopravičljivo pa je, da se zaradi nenavzočnosti nekaterih članov upravnega odbora LU ta odbor ni mogel konstituirati, čeprav je bil trikrat sklican.
LIK
PROSVETNEGA
DELAVCA
Tov. Marija Prizmič je ugotovila, da je med učitelji še precej takih, ki hodijo v cerkev oziroma pošiljajo svoje otroke v cerkev. Tudi taki so, ki se družijo z ljudmi, (katerim socializem ni najbolj pri srcu, namesto da bi sodelovali s tistimi, ki si prizadevajo za napredek naše družbe. Vse to in dejstvo, da obiskuje še večina kmečkih otrok verouk, ni le zadeva zavednih šolskih upraviteljev. Tu morajo vplivati in po potrebi tudi ukrepati šolski odbori, organizacije učiteljev im profesorjev in sama SZ, zakaj naša šola ni le učna, ampak je tudi vzgojna ustanova, ki ima nalogo oblikovati v mladih ljudeh napredno gledanje na svet.
Tov. Prizmičeva je še predlagala, naj SZ podpira socialne delavce v njihovem prizadevanju, da se ustanovijo pomožne šole, saj je defektnih otrok samo v soboški občini 150. Več skrbi kaže posvečati tudi otrokom ciganov. Teh je okrog 600, pa jih je samo 5 končalo osem razredov osnovne šole, večina obtiči že v drugem razredu.
ŠE NEKATERI PREDLOGI
Na predlog Janka Liske, ki
je predsedoval razpravi, so bili sprejeti še naslednji sklepi:
1. Čimprej kaže realizirati 4-letno KŠ v Rakičanu, ker so dami ugodil pogoji za to in je republika pripravljena pomagati.
2.	Učiteljstvo se je dolžno ravnati po obstoječi zakonodaji.
3.	Naloga razrednih skupno-
sti na višji stopnji je, pomagati tudi oblikovat:	sošolcem
marksistični svetovni nazor.
4.	Učno osebje na učiteljišču mora biti kar se da kvalitetno.
5.	Ena od stalnih nalog Socialistične zveze v odnosu do šol je ta, da pomaga mobilizirati sredstva za gradnjo in opremo šol.
ŠOLA NAJ POSTANE SKRB VSE DRUŽBE
Če hočemo vse pobude, o katerih je bilo govora na konferenci, realizirati, skratka če hočemo sprovesti šolsko reformo v življenje, je treba v ta namen mobilizirati vse družbene sile — šola mora postati skrb vse naše družbe.
Rajši kot o učilnici — pouk kar na prostem
Kmetijsko nadaljevalno šolstvo ima v Pomurju že lepo tradicijo. na kateri moramo graditi dalje. Več teh šol in s poglobljeno družbeno-gospodarsko vsebino!
Tudi folklora — del ljudske ustvarjalnosti in kulture
Važen del izvenšolskega izobraževanja: pouk iz gospodinjstva
Šolsko poslopje v Rakičanu. Kot (je predvideno, bodo tu odprli tudi srednjo kmetijsko šolo.
POMURSKI VESTNIK, 28. MAJ 1959
15
SKLEPI
3. redne okrajne konference SZDL ki je bila dne 24. aprila 1959 v M. Soboti
Uveljavljanje sijema socialistične demokracije in nadaljnje razvijanje socialističnih odnosov v proizvodnji terja od organizacij SZDL stalno poglobljeno in širšo politično dejavnost. Osnovne organizacije morajo postati vse bolj pomemben činitelj pri vzgoji svojega članstva za razumevanje socialističnih smotrov naše politike in za aktivizacijo članstva pri izgradnji socialistične družbe. Važna naloga Socialistične zveze je tolmačenje zunanje politike naše države, naše borbe za neodvisnost ter politiko miru in sodelovanja med narodi in državami.
Te naloge zahtevajo večjo samostojnost in organizacijsko utrditev osnovnih organizacij in njihovih vodstev ter uvajanje novih metod in oblik dela. Pomoč organom družbenega upravljanja, organom občine: svetom, krajevnim odborom, zborom volivcev, delavskim svetom in zadružnim svetom mora postati stalna vsebina dela osnovnih organizacij. Na vasi je zlasti potrebno tolmačiti nujnost hitrejšega razvoja kmetijskega zadružništva, v mestu pa organizacija samopomoči v okviru stanovanjske skupnosti. Od stalnega povečanja produktivnosti dela je odvisno zboljšanje življenjskega standarda za to mora članstvo Socialistične zveze v proizvodnih enotah skrbeti, da se naši gospodarski plani izpolnjujejo.
Uvajanje šolske reforme, usposabljanje zdravstvenih zavodov za kmečko zdravstveno zavarovanje, izobraževanje odraslih, je široko področje na katerem je potrebna dejavnost organizacij SZDL.
Društva in organizacije, ki so kolektivni člani Socialistične zveze, razvijajo svojo dejavnost na posameznih področjih družbenega udejstvovanja ter tako pomagajo k hitrejšemu napredku in blagostanju delovnega človeka. Naloga organizacij SZDL je,
da skrbijo za dobro delo društev in za pritegnitev čim širšega kroga državljanov v društveno delo. Zato morajo osnovne organizacije zasledovati delo društev in skrbeti za dobra društvena vodstva.
Za tako vsebinsko poglobljeno delo je potrebna večja pomoč osnovnim organizacijam in njihovim odborom in vsestranska aktivnost občinskih odborov SZDL. Da bodo občinski odbori poznali družbeno problematiko s področja gospodarstva, dela ljudskih odborov, družbenega upravljanja, društvenega dela, šolstva, izobraževanja odraslih itd. in to problematiko reševali in posredovali vodstvom osnovnih organizacij, je potrebno programsko delo občinskih odborov, njihovih komisij za ideološko vzgojno delo, društveno delo in družbeno upravljanje ter za delo med ženami.
Hitrejši razvoj kmetijske proizvodnje, socialističnih odnosov na vasi in vsebinski napredek samoupravljanja državljanov, narekuje povečanje članstva Socialistične zveze zlasti v Prekmurju.
Uspehi pri volitvah dokazujejo, da je pripravljenost volivcev za aktivno družbeno delo večja, kot pa je odstotek članstva v Socialistični zvezi.
Naloga osnovnih organizacij je, da v letu 1959, ki je kongresno leto in leto 40. obletnice ustanovitve ZK, sistematično pridobijo nove člane iz vrst delavcev, mladine, žena in aktivnih družbenih delavcev v gasilskih organizacijah, organizacijah RK, društvih ter vseh ostalih volivcev.
Politično delo med mladino in ženami in vključevanje teh v družbeno upravljanje ni zadovoljivo in je naloga občinskih odborov in osnovnih organizacij, da skrbijo za aktivizacijo žena in pomagajo mladinski organizaciji za boljše delo aktivov in ustanavljanje novih mladinskih aktivov po vaseh.
Kmetijsko zadružništvo
V razdobju od zadnje konference do danes, to je od maja 1957 do aprila 1959 so bili doseženi pomembni uspehi na področju kmetijskega zadružništva, ki se je v tem času organizacijsko, ekonomsko in kadrovsko učvrstilo do stopnje, da lahko vedno bolj posega v proces modernizacije kmetijstva kot pomemben ekonomski faktor in organizator. Prav tako so v tem času napredovala družbena kmetijska gospodarstva, ki postajajo vedno bolj osnovni nosilci večje in cenejše kmetijske proizvodnje. Deloma se je izboljšal tudi odkup in promet s kmetijskimi pridelki. Nadalje je bilo prav v tem času preizkušeno doseganje večjih hektarskih donosov, potrjene so bile možnosti večje živinorejske proizvodnje in doseženi še razni drugi uspehi. Poleg navedenih uspehov pa ugotavljamo še določene pomanjkljivosti, subjektivne in objektivne slabosti, kakor tudi druge težave, ki so širšega značaja.
Posebna skrb političnih organizacij naj bo tudi v bodoče posvečena kmetijstvu in problematiki vasi. Osnova reševanja vaških problemov je v večji proizvodnji na socialističnih odnosih. Zato je treba preiti na široko fronto in na množični osnovi v temeljih izpremeniti pogoje v katerih se danes vrši proizvodnja. Pridelovalno sodelovanje med KZ in kmetom je osnova za nadaljnji razvoj kmetijstva in naše vasi. Graditi ga je treba na medsebojnem zaupanju med kmetom in KZ. Za izvršitev nalog je zlasti potrebno:
Intenzivno in sistematično delati na nadaljnji organizacijski, ekonomski in kadrovski učvrstitvi KZ. V te naloge mora biti v celoti usmerjeno delo OZZ in Poslovne zveze. Za jačanje kmetijskih zadrug so pa odgovorni tudi občinski ljudski odbori in politične organizacije.
Proizvodno sodelovanje s privatnim kmetovalcem naj bo glavna oblika dela KZ. Pri tem je treba iskati našim razmeram primerne oblike in upoštevati zmogljivost strojnega parka KZ. Le s tako zastavljenim delom bomo pridobili zaupanje kmeta in obvladali stihijnost drobne proizvodnje.
Strojni park pri KZ še ne zadošča in ga je premalo za dela predvidena po planu. Tudi ni razporejen vedno v skladu z našimi proizvodnimi plani. KZ morajo torej tudi v bodoče nabavi strojnega parka posvečati vso skrb. Zaostriti je nujno tudi borbo zoper neopravičeno izkoriščenje strojnega parka zlasti traktorjev in prikolic, (razni prevozi), zoper slabo vzdrževanje, slabo čuvanje in nekvalitetno obdelavo zemlje.
Posebno skrb je posvetiti strokovnemu kadra. Več je treba štipendirati toda s kriterijem, da bo kader, ki ga družba šola v praksi dober družbeni delavec. S kmetijskimi strokovnjaki, ki so zaposleni izven KZ je sklepati pogodbe za opravljanje določenih strokovnih del. Težiti je za tem, da jih razbremenimo vseh formalnih opravil in vključimo v neposredno proizvodnjo.
Okrajni odbor SZDL, OLO in OZZ naj vprašanja kadra še posebej proučijo in izvršijo potrebne ukrepe. Pri tem naj nudijo pomoč družbena kmetijska gospodarstva.
Društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov naj usmeri svoje nadaljnje delo tako, da postane mobilizator strokovnjakov na določenih področjih dela.
Nadaljevati je z vzgojo članov zadružnih svetov in upravnih odborov. Treba je organizirati več predavanj kot doslej za zadružnike in ostale kmetovalce. Zadružnim kadrom in upravnim vodstvom KZ je potrebno dati jasno orientacijo in jih zavestno vključiti v borbo za višjo proizvodnjo.
Nadaljnja materialna krepitev KZ je odvisna od razpoložljivih sredstev na skladih. Vsa naša politika v proizvodnji kot v odkupu mora prvenstveno krepiti sklade.
Dokončno je izdelati investicijske programe za KZ. Komisije, ki so za to imenovane naj delo čimprej dovršijo.
Kmetijska gospodarstva naj poleg zglednega gospodarjenja tudi več store za razvijanje kooperativnih odnosov s privatnim sektorjem na poljedelskih površinah.
Živinoreja je poleg sadja in vina osnovni blagovni proizvodni sektor v Pomurju. Težišče dela KZ mora biti zlasti na razvoju te panoge. Vzporedno s tem, je treba povečati krmske osnove. Ljudski odbori in zadružni forumi naj ta problem posebej proučijo in postavijo solidne principe nadaljnjemu razvoju. Vsi ostali plani morajo biti podrejeni temu.
KZ mora imeti perspektivne in akcijske programe. Nemogoče je delati če ni načrtov. Zato je to delo velike važnosti za nadaljnji nemoteni razvoj posameznih KZ.
Ti plani morajo biti konkretizacija občinskih planov. Zaraditega je njih izdelava in izvrševanje neposredna skrb in odgovornost obč. LO.
Posebej važna naloga KZ je, da organizirajo proizvodnjo na zemljiščih splošno ljudskega premoženja, katero je možno na ta način najboljše izkoristiti. Za obdelavo teh zemljišč naj ljudski odbori zadolžijo uprave kmetijskih zadrug.
Racionalno in ekonomično izkoriščanje kmetijske mehanizacije zahteva, da težimo k formiranju večjih zemljiških kompleksov in to v vseh možnih oblikah kot je: komasacija, arondacija, zamenjava, zakup, nakup, kolobar itd. Po tej poti gre sleherno moderno kmetijstvo in tudi naša naloga je, da smeleje pristopimo k reševanju razdrobljenosti pomurskih kmetijskih površin.
Odvišna delovna sila je problem Prekmurja. Toda brez sodobne obdelave zemlje je tudi ta problem nerešljiv. Gojiti bo treba take poljedelske kulture, ki dajejo visoke donose in rabijo več delovne sile. Usmeriti se moramo na krmsko bazo, na vzrejo živine, perutnine, proizvajati za trg in za industrijo.
Razvoj kmetijstva je tudi odvisen od nadaljnjega razvoja predelovalne industrije. Glede tega ima Pomurje velike možnosti tako za proizvodnjo mesnih finalnih proizvodov, konzerv, bekonov, mlečnih proizvodov, sadnih sokov in koncentratov, predelave jajc, sušenja zdravilnih zelišč, sadja, gozdnih sadežev, izdelava pulpe in slično, kjer bomo lahko zaposlili znatno število delavcev.
Pridobivanje novega članstva v KZ mora biti naše stalno delo. Novi člani pa bodo pristopali, če bodo kmetijske zadruge v
svojih odnosih izvajale pravilno diferenciacijo. V delo KZ in v članstvo se premalo priteguje žene in mladino. Sekcijam zadružnic in klubom mladih zadružnikov je potrebna stalna pomoč s strani Socialistične zveze, uprav kmetijskih zadrug in kmetijskih strokovnjakov.
Potrebno je več sistematičnega dela za idejno in politično vzgojo kadra. Naši kadri še nimajo jasne orientacije, niso oboroženi z znanjem, ne obvladajo ekonomskih pokazateljev. Zaradi tega mnogi sami niso prepričani in ne znajo prepričati drugih, v delu niso vztrajni in dosledni.
Socialistična zveza mora razviti aktivno delo na reševanje vseh nalog s področja kmetijskega zadružništva in kmetijske proizvodnje. Vzgoja prebivalstva je njena osnovna naloga. Preko Ljudske univerze in dragih oblik je zlasti organizirati strokovno-politična predavanja.
BLAGOVNI PROMET
Osnovna naloga naših Poslovnih zvez in njihovih obratov ter KZ je, da se težišče vsega dela okrog blagovnega prometa prenese neposredno na tržišča. Tam je potrebno ob zdravi konkurenci z dobro kvaliteto voditi bitko za dosego čimsolidnejših cen vseh viškov kmetijske proizvodnje, ki jih Pomurje že proizvaja. Za dosego tega cilja bo zlasti potrebno:
Temeljita ocena, s kakšnimi kmetijskimi proizvodi razpolagamo.
Poslovne zveze morajo uporno vztrajati na tem, da KZ pravočasno ugotavljajo s katerimi in kakšnimi proizvodi bodo kmetje razpolagali in kdaj. Skratka, konjukturna služba je naloga Poslovnih zvez in zadrug skupaj.
Iskanju stalnih tržišč in utrditvi poslovnih stikov je posvetili posebno skrb. Ce bomo vedeli, količine, roke in kakovost bomo tržišče tudi našli. Tako bo podana možnost, da sklepamo ugodne pogodbe s preskrbovalnimi podjetji in drugimi odjemalci. Izbirati je treba dosedanje in nove oblike nastopa na trgu. Sklepati je stalne poslovne stike.
Za uspešno sodelovanje med potrošnjo in proizvodnjo je potrebno imeti jasno orientacijo. Še nadalje je pospeševati in organizirati proizvodnjo takih kmetijskih pridelkov, ki so interesantni za proizvajalca in so rentabilni. Pri nas je to predvsem živinoreja in njeni proizvodi. Povpraševanje po blagu mora biti stalna orientacija proizvodnje. Blagovni promet mora osvojiti tudi funkcijo vplivanja na proizvodnjo.
V blagovnem prometu je težiti stalno za tem, da je izključena vsaka odvišna posredniška vloga.
Sklenjene pogodbe morajo biti čvrste. Obe pogodbeni stranki se jih morata držati. Nedopustne so zelenaške tendence, ali pa namenska nejasnost pogodb, ki dopušča možnost kakšnegakoli izigravanja.
Poslovanje s člani KZ se mora razlikovati še zlasti v odnosu do kmeta, ki s KZ kooperira ali kontrahira. Načelo trajnega sodelovanja KZ — zasebnik mora biti stimulirano tudi od strani blagovnega prometa. Vsako nesolidnost te vrste je iz poslovanja povsem izločiti. KZ se naj omeji na svoje področje.
Energičneje kot doslej se je lotiti podvzemanja vseh ukrepov za dosego kvalitete. Odstranjevati je primitivnost, nestrokovnost, familijarnost, oportunizem itd.
Poslovne zveze naj se zlasti usmerjajo v organiziranje proizvodnih nalog, predelavo in višje vrednotenje blaga, v politiko cen in s tem krepitev zadružnih fondov, pripravo zaobale za izvoz in podobno. Potrebno je vztrajno odpravljati napake, ki kažejo tendenco preraščanja Poslovnih zvez v grosistično trgovsko podjetje in premočno orientacijo na trgovino, namesto na proizvodnjo in kvaliteto. Z enako ostrino je odstranjevati nezdrave tendence slabitve zadružnih fondov.
Administrativni ukrepi v svojih učinkih ne pomenijo vsega, od njih ni pričakovati absolutne rešitve. So lahko le dobrodošli pomočniki, ki urejajo zakonitost na področju blagovnega prometa.
Za odpravo nekaterih nezdravih pojavov se je v večji meri posluževati častnega sodišča, bančnih ukrepov in izključevanja nediscipliniranih KZ iz blagovnega prometa.
ŠOLSTVO
Skrb za šolstvo naj postane v večji meri kakor doslej tudi v našem okraju skrb vse družbe, ne pa samo skrb in naloga svetov za šolstvo in učiteljskih zborov.
Prvo mesto v skrbi za šolstvo pripada prav Socialistični zvezi. Socialistična zveza naj skrbi, da bodo prišli v šolske odbore napredni, razgledani ter iniciativni ljudje, skrbi pa naj tudi za usposabljanje šolskih odborov, s pomočjo šolskih odborov in učiteljstva naj v večji meri kakor doslej seznanja svoje članstvo in druge državljane s potrebami ter učno-vzgojnimi vprašanji šol. Obravnavanje šolskih vprašanj na sejah in zborovanjih SZDL in na zborih volivcev naj ne bo samo priložnostno ampak stalno. Prav obravnavanje teh vprašanj bi brez dvoma povečalo zanimanje državljanov za Socialistično zvezo. Ena od glavnih nalog SZ v odnosu do šolstva je razvijanje družbene iniciative v gmotno in politično pomoč šoli, a tudi podpiranje organizacij, ki že zdaj delajo dobro v duhu načel reformirane šole, kakor je na primer društvo prijateljev mladine. Prav tako je naloga organizacij SZDL pomagati štabom za zbiranje sredstev za gradnjo telovadnic in telovadišč. V večji meri kakor doslej kaže voditi politiko štipendiranja, več štipendirati mladince in mladinke za študij na šolah za učitelje telesne vzgoje, tehnične vzgoje in gospodinj-
ini in bogatitev vsebine dela v razrednih skupnostih naj postane stalna oblika v učno-vzgojnem prizadevanju naših otrok. Naloga razrednih skupnosti ni zgolj odgovornost za drobne zadeve, kakor so čistoča in red v učilnicah, ampak je poleg niz drugih dolžnosti njihova dolžnost tudi skrb za uspeh sošolcev in skrb za pravilno svetovno nazorsko usmerjanje sošolcev iz okolij, ki vplivajo nazadnjaško.
Opaža se, da zanašajo otroci konzervativnih staršev konzervativne nazore v šole, namesto, da bi otroci in dijaki iz šol prinašali domov v večji meri kakor doslej socialistične poglede na življenje in svet. Glede na to je naloga učiteljskih zborov, upraviteljev, šolskih odborov, združenja učiteljev in profesorjev sistematična skrb za idejno kvaliteto pouka. Prav posebna skrb združenja učiteljev in profesorjev ter upraviteljev šol in svetovno nazorsko naprednih učiteljev pa bodi pridobivanje precejšnjega števila učiteljev, ki so v šoli in izven nje politično premalo opredeljeni in aktivni, ki se omejujejo samo na takozvano strokovno delo, za aktivnejše politično delo. Odločno pa je treba nastopali proti takim nazadnjaškim gledanjem, kakor je gledanje, da je šola le učna, ne pa tudi vzgojna ustanova, da učitelj lahko v šoli in izven nje izraža nazore, ki niso v skladu z vzgojnimi cilji naše šole in z obstoječo šolsko zakonodajo. 
Spričo pičlih sredstev s katerimi razpolagajo naše občine in naš okraj in spričo velikega pomanjkanja šolskih prostorov neustreznosti vrste šol, spričo pomanjkanja ,čil, zlasti še učil za potrebe reformirane šole, kaže v večji meri kakor doslej razvijati družbeno iniciativo za gradnjo šol, kaže pa tudi povečati lokalne dajatve državljanov in državljane na to seveda tudi politično pripravljati. Naloga OLO in občinskih ljudskih odborov je tudi poiskati večja posojila, ki bi omogočila načrtnejšo in zato v bistvu cenejšo gradnjo šolskih prostorov.
Odobravamo politiko OLO glede ustanavljanja potrebnih šol. Prav je, da je bilo ustanovljeno učiteljišče, da je bila ustanovljena gospodinjska šola v Ljutomera, da sta bili ustanovljeni dveletni kmetijski šoli v Podgradju in Rakičanu in da je bila naposled ustanovljena tudi Okrajna ljudska univerza v Murski Soboti. Saj nam bodo te šole dale potrebne kvalificirane učne moči in kadre v kmetijstvu, saj z njimi rešujemo tudi vprašanje kvalifikacije številne mladine v Pomurju, ki nekvalificirana v večji meri kakor kvalificirana zapada negativnim posledicam sezonstva, pobegom čez mejo itd. Treba bo samo skrbeti za kar se le da dober učiteljski kader na teh šolah in za sistematično politično vzgojo učiteljiščnikov in gojencev omenjenih šol. Od šol, ki jih navaja perspektivni plan šolstva, pa kaže najpreje realizirati srednjo-kmetijsko šolo v Rakičanu, saj so pogoji za ustanovitev te šole ugodni.
Poleg skrbi za socializacijo kmetijstva mora postati skrb za materialne pogoje in vsebinsko ustrezno šolo, ki bo vzgajala mladino za nadaljnji razvoj socializma brez dvoma ena od glavnih trajnih političnih nalog Socialistične zveze našega okraja.
Naročajte „POMURSKI VESTNIK"
Posebej naj se prouči možnost koncentracije investicijskih sredstev, ki naj se uporabljajo le za opremo in objekte, s katerimi se dviga proizvodnja ali višje vrednoti blago.
Kmetijskim zadrugam je omogočiti, da se bodo lahko udeležile že razpisanih in bodočih natečajev za investicijska posojila za povečanje živinorejske, sadjarske in ostale proizvodnje.
Ljudski odbori naj z največjim razumevanjem pripomorejo z lastno udeležbo pri predvidenih investicijah na KG v letu 1959. Vso pomoč, tudi politično je treba nuditi kmetijskim in vinogradniškim gospodarstvom, da se ta čimprej in v celoti izgradijo. Dokončno je izvesti tudi arondacijo posestev.
V sadjarstvu in vinogradništvu smo glede obnove v privatnem sektorju veliko zamudili. Sedaj je na tem področju najprikladnejša rešitev v sodelovanju socialističnega sektorja s privatnim. Te možnosti je treba takoj proučiti. To naj stori OZZ skupaj z vodstvi VG in KG.
skega pouka. Naloga SZDL je, da daje tudi pobudo za razvijanje telesno-vzgojne aktivnosti v krajih, kjer te aktivnosti še ni.
Reformirane šole ni brez tehničnega pouka, oziroma politehnične vzgoje ter uvedbe fizično-proizvodnega dela v vzgojno izobraževalni proces, zato je potrebno pridobiti vso našo javnost, ki lahko kaj pripomore zato, da bomo šole postopoma opremili z delavnicami in potrebnim orodjem oziroma omogočili mladini tehnično vzgojo v obrtnih delavnicah. Za pomoč pri tem kaže še zlasti pridobiti tehnike in inženirje. Podobno velja glede razvijanja pošolskega izobraževanja, to je glede Ljudskih univerz, glede gospodinjskega pouka in kmetijsko-gospodarskih šol, ki jim kaže posvečati vso skrb.
Ena od bistvenih nalog reformirane šole je uvajanje in vključevanje otrok v potek proizvodnje; zato naj šolski odbori s pomočjo kmetijskih zadrug in kmetijskih posestev omogočijo ustanavljanje šolskih zadrug, šole pa razvijajo njihovo dejavnost.
Razredne skupnosti in šolske skupnosti so pokazale že prve uspehe. Sodelovanje učiteljstva z razrednimi in šolskimi skupnost-
POMURSKI VESTNIK, 28. MAJ 1959
16