Leto XLIX. »SLOVENEC« velja m poitl na ti« atraoi Jugoslavija Hi t LJubljani: n oelo leto naprej, K 2. Profič — predsednik i'S: Belgrad, 14. jan. (Izv.) Radikalni klub je izvolil za svojega predsednika Stojana Protiča, za podpredsednika pa Aco Sto-janoviča in dr. Žarka Miladinoviča. Ministrski predsednik Nikola Pašič je sam odklonil klubovo predsedstvo. Politični krogi pripisujejo veliko važnost tej izvolitvi, demokrati pa se boje, da bi mogla pomeniti popoln preobrat v -radikalnem klubu napram demokratom. Na drugi strani pa demokrati tudi še upajo, da bo Protič odklonil to izvolitev. Slavnostna 1 LDU Belgrad, 14. januarja. (ZNU) Tretjo redno sejo ustavotvorne skupščine je otvoril danes ob 10. dopoldne predsednik dr. Ivan Ribar. Prisotni so bili vsi ministri. Tajnik Agotonovič je prečital zapisnik zadnje seje, ki je bil sprejet brez izprememb. Nato je izjavil predsednik dr. Ribar: »Nj. Vis. regent prestolonaslednik Aleksander pride semkaj v skupščino ter prosim gg. poslance, da ostanejo na svojih mestih, dokler ne pride. Do tedaj pa odrejam odmor.« Ob tri četrt na 11. je stopil v poslopje konstituante regent prestolonaslednik Aleksander s spremstvom. Na ulicah pred konstituanto je stala pehotna in konjiška kraljeva garda, rfa dvoru pa kraljeva gardna godba, ki je ob prihodu regenta prestolonaslednika odigrala vse tri narodne himne. Ob vhodu v veliko dvorano parlamenta je čakalo regenta prestolonaslednika celokupno predsedništvo skupščine ter je predsednik dr. Ivan Ribar pozdravil regenta prestolonasled- [ nika z nastopnimi besedami: »Vaše kraljevsko Visočanstvo! Velika $ast nam je, da danes otvarjaie sejo ustavotvorne skupščine v imenu svojega sivega očeta Nj. Veličanstva kralja Petra I.« Regent prestolonaslednik se je zahvalil za pozdrav. Ob vstopu v dvorano so ga sprejeli vsi poslanci in občinstvo nA galerijah s ploskanjem in živio-ldici. Regent je nato zavzel mesto na kraljevi tribuni. Ko je vzel iz rok predsednika ministrskega sveta besedilo prestolnega govora, je otvoril sejo s čita-njem prestolnega govora. Po odhodu regenta prestolonaslednika je pa odredil predsednik skupščine, da se seja nadaljuje ter je sporočil vsem poslancem zahvalo regenta. Nato je zbornica prešla na drugo točko dnevnega reda: Določitev dnevnega reda prihodnje seje. Predsednik stavi na dnevni red bodoče seje, ki bo jutri ob 4. popoldne, kot prvo točko »Razpravo o poročilu verifikacijskega odbora« in kot drugo točko izvolitev dveh odborov z a revizijo poslovnika in ustavni odbor. Za odbor za revizijo poslovnika predlaga analogno členu poslavnika, ki govori o verifikacijskem odboru, da se sestavi iz 20 članov. Predsednik: Sprejme li skupščina ta predlog? (Sprejme. — Glasovi: Ne sprejme. — Graja. Hrup.) Predsednik nato še enkrat vpraša, ali se ta predlagani dnevni red sprejme, ki se zatem sprejme. Predsednik je nato zaključil sejo in določil prihodnjo za jutri ob 4. popoldne s sprejetim dnevnim redom. 'Scjn se je zaključila ob 11.80. Prestolni govor. LDU Belgrad, 14. januarja. (ZNU) Na današnji svečani seji ustavotvorne skupščine je imel Nj. Vis. regent prestolonaslednik Aleksander nastopni prestolni govor: Gg. narodni poslanci! Z božjo milostjo, nesmrtno hrabrostjo, neomejno vdanostjo naroda in pomočjo naših velikih zaveznikov je dovršeno osvobojenje in ujedinjenje našega celokupnega naroda, katero sem imel srečo že pred dvema letoma svečano proglasiti in ki je danes tudi mednarodno priznano. Po volitvah v ustavotvorno skupščino, izvršenih v primernem redu in svobodi, Vas v našem zgodovinskem Belgardu ne pričakujemo v sijajnih palačah. Naši predniki in mi sploh nismo nikdar mislili na njihovo grajenje, ker je vse prejšnje, od nekdaj pa do danes, bilo osredotočeno samo v naše osvobojenje in pa ujedinjenje, in moj vzvišeni roditelj Nj. Vel. kralj Peter I. je živel vse svoje življenje v želji in nadi, da doživi ta srečni dan. Ostarel in onemogel, upognjen pod bremeni, ki jih je nosil z narodom za narod, Vam po meni pošilja svoj kraljevski pozdrav. Dobro nam došli bratje iz vseh krajev naše prostrane in mile domovine z željo, da srečno vršite svoje velike zgodovinske posle. Orožje je storilo svoje delo za današnje stanje. Naj ga modrost narodnih poslancev izpopolni in krona! Gg. narodni poslanci! Prepričan sem, da boste pri izmenjavi misli o stvoritvi ustave imeli pred očmi samo splošno dobro našega naroda in da ne boste izgubili iz vida v nobenem trenotku, da je ta narod stoletja trpel muke pod sovražniki, ki so prihrumeli od vzhoda in zapada, razdejali njegovo edinstvo ter onemogočili ustavitev močne države. Zavirali so njegov narodni razvoj, trošili njegovo moč in pridobitve, prelivali njegovo kri za ojačenje moči osvoiiteljev in samo globoka nada, da bo enkrat prišel trenutek njegovega osvobojenja in narodnega ujedinjenja, ga je vzdržala v življenju. Gg. narodni poslanci! Mojo zaupanje v narod je neomajno. On je s svojo politično zavestjo na višini naloge, ki je pred nami. Treba je, da se ta naloga završi tako, da naša ustava v vseh svojih ustanovah iu perspektivah, ki jih ustvari, ostane velik dokument našega vsestranskega napredka. Naši pradedi so sc tu naselili in mi smo osvobodili ter prvikrat ujedinili naše narodne pokrajine v eno državo. Ta država je na še prvo dobro in naša največja pridobitev. Ustava ima biti obdana z vsemi modernimi pogoji trajnosti in nadaljnega razvoja. Preizkušajte ln določite, gg. poslanci, te pogoje! V tem so vaše pravice in vaša svoboda popolnoma zajamčene. Jaz obračam pozornost na enega teh pogojev: Mislim na najvarneje: To je pravica, pravica vsem delom našega naroda, pravica vsem močnim in slabim, pravica vsem, ki niso našega imena in plemena, pa so naši sodržavljani. Razvoj družbe in države posebno obrača naso pozornost pospodarski pravici. Splošno je prepričanje v svetu in splošna težuja, da je narod vse več in več. Edino tako se ljudska civilizacija zavaruje pred dosedanjimi periodičnimi pretresi. Verska borba med ljudmi in narodi izginja ter stopa v ozadje. Tudi narodna borba se bo ublažila, toda poostrila se bo gospodarska, ako ne zanesemo v vse misli, delo in odnošaje v gospodarskem in socialnem življenju težnje po pravici. Tako 1)0 naša država, zasnovana na popolni ravno-pravnosli in najširšem 'deniokratizmu, omogočila harmoničen razvoj vseh narodnih sil in ustvarila pot tudi najsiromašnejšemu, da s svojim umom in delom pride do največjega ugleda v družbi in najvažnejšega mesta v državi. • Gg. narodni poslanci! Verni zapuščini, ki so jo nam ostavili mili naši padli junaki, je i treba, da z ustavo zagotovimo naše narodno j in državno edinstvo. V to ime naj bo srečno delo ustavotvorne skupščine, naj ga blagoslovi Bog in naj se završi v radost tako celokupnega našega naroda kakor tudi naših preizkušenih prijateljev ter naj povede uaš celokupni narod v veliko in svobodno dobo v svetovni zgodovini, Da živi narod Srbov, Hrvatov in Slovencev! Da živi naša mila domovina! Da žive vsi državljani naše mlade domovine! Podpis: Aleksander, 1. r. — Slede podpisi ! vseli ministrov. ' Nasllstvo dr. Ribarja. Belgrad, 14. jan. (Izv.) Na današnfi seji konstituante je pri določitvi dnevnega reda za prihodnjo sejo prišlo do strahovitega ogorčenja in oglušujočega razbijanja. Radilkalci so molčali, demokrati so pa odobravali nečuveno postopanje predsednika dr. Ribarja, ki je, ne da bi ugotovil, če je večina za dnevni red, uveljavil samalastno dnevni red za prihodnjo sejo. Zemljoradniki so izjavili, da je današnji nastop demokratov pokopal njihove simpatije do sedanje vlade. Posebno razburjenje je povzročila izjava dr. Ribarja, da poslanci, ki niso prisegli, niso kvalificirani in ne smejo prisostvovati sejam. Nečuveno nasilje, s katerim hočejo poslance, kt niso prisegli, prisiliti, da položijo prisego, je določitev dnevnega reda, na katerem se voli ustavni odbor. Na ta način bi ti ne-zapriseženi poslanci prišli ob zastopstva v tem tako važnem odboru. • Poostritev vladne Krize. Belgrad, 14. (Izv.) Pašičeva vlada išče še vedno zaveznikov, vendar pa dosedaj zaman. Zemljoradniki, ki so zadnja karta, niso dali nobene nade za vstop v vlado in tako se vladna kriza zavlačuje brez izgleda, da bi se mogla kmalu rešiti. Sodijo, da bo morala vlada ali odstopiti ali pa popustiti od svojega centralističnega stališča. i ^©dzavezniška komisija pri PaSKu. LDU Belgrad, 14. jan. (ZNU) Danes je g. Pašič v ministrskem predsedništvu sprejel delegate medzavezniške komisije za razmejitev naše kraljevine z Bolgarijo. Pri tej priliki so govorili o korakih, ki so potrebni, da sc sedanje stanje brzo konča., V medzaveznršfki komisiji so bile zastopane Francija, Anglija, Japonska, Italija in Bolgarska. po- LDU Pariz, 14. jan. (DunKU) Rimski poročevalec »Malina« je imel razgovor z neko politično osebnostjo, katera je nazore italijanskih oficioznih krogov glede mednarodne politike takole razložila: Italija za enkrat ne želi zvez in želi ne glede na svoje obveznosti, ki jih ima vsled pripadnosti do entente, po možnosti ohraniti trgovinsko svobodo. Nemčija se italijanskim oficielnim krogom ne zdi več Evropi nevarna. Tudi se italijanski gospodarski krogi ne boje, kakor francoski gosjx>dar-s-ki politiki, brzega obnovljenja Nemčije. Najvažnejše vprašanje za Italijo je ustanovitev udiruženja donavskih držav z Dunajem na čelu,, ki se mora na vsak način preprečiti. Nezaupanje proti Jugoslaviji je takoj izginilo, čim jc italijanski narod izvedel, da se Jugoslovani hkrati s Čehi upirajo vzpostavitvi Velike Avstrije. Iz stičnih razlogov si Italija n.c želi, da bi se Avstrija združila z pavarsko, kakor se tudi Francija upira združitvi Dunaja z Berlinom. Z Rusijo želi Italija čimpreje vzpostaviti trgovinske odnošaje, v orientalski politiki pa zahteva revizijo sevr Vladna politika. Dr. Vesničeva vlada je izdala izjemne naredbe proti komunistom in naredbo o redu in radii, po kateri more militarizirati štrajkujoče delavstvo. Te izjemne naredbe namerava Pašičeva vlada uporabili tudi proti drugim strankam. — Minister za prosveto Pribičevič je izdal naredbo, da se ukinejo vse zasebne šole, kjer obstoje državne. Ta absolutistična naredba je naperjena proti verskim privatnim šolam in bo povzročila hude notranje boje. Štajerski mandat SI.S, za katerega je bila stranka vsled »pomote pri štetju« osleparjena, še sedaj visi, ker so se baje izgubili trije volivni akti. To je znak nereda in nerada in bi bil dober tak zakon za vladne stranke. — Demokratska poverjenika dr. Ravnihar in Rihnikar šc do danes nista odstopila in se zdi, da tega tudi nc nameravata. S. L. S. Vodstvo SLS je imelo 4. t. m. sejo v Celja, ki jo je vodil strankin načelnik dr. Korošec. Vodstvo stranke je izrazilo Jugoslovanskemu klubu svoje polno zaupanje in popolnoma odobrilo njegovo taktiko. Isto je storil tudi zbor štajerskih zaupnikov stranke v Mariboru dne 5. t. m., kakor zborovalci na vseh shodih, ki so jih priredili naši poslanci. Zunanja politika. Italijanska vojska je zasedla Reko in napravila konec pustolovstvu D' Annunzia. Italija pa kaže voljo, da sama obdrži Reko, kar sledi že iz protesta pristašev avtonomije in socialistov na Reki, ki so 12. t. m. na shodu obsodili italijanske aneksionstične namene na Reki. V Belgrad jc došla nota italijanske vlade z zahtevo, da se odgodi izvedba rapallske pogodbe do maja. Italija misli, da bi morda le mogla pridržati vse kraje, ki jih jc zasedla, pa ji po rapallski pogodbi ne pripadajo. Noša vlada bo to italijansko zahtevo odklonila. Iz drugih driav. Na Francoskem je odstopil Leygucsov kabinet. Francija preživlja,težke čase, ker z Angleško nc soglaša glede izvajanja verzajske pogodbe napram Nemčiji. V ententi je nekako osamljena in se boji zveze Nemčije in Rusije ter priklopitve Nemške Avstrije k Nemčiji. — Na Ogrskem se pojavlja težnja, da se pokličejo nazaj Habsburžani, čemur nasprotujejo vse sosedne države. — Avstri'a je najrevnejša država na svetu, kjer kroži sedaj okrog 30 milijard nepokritega papirnatega denarla in trka na duri širokih slojev stalni gost — g!ad. 75% otrok je na Dunaju izgladovanih, da so zapisani jetiki. V Avstriji se vršijo nepretrgoma štraj-ki, na Dunaju itrajkajo celo židovski veroučitelji, ker imajo premalo plače. Tudi kavarnarii groze s štrajkom. Vsled večnih štrajkov si ta država tudi nc bo mogla pomagati in prosi samo milodarov pri ententi. Vojska med Gfčijo in Turško. V Mali Aziji se bijejo Grki proti četam Ke-mal-paše. V odseku Brussa so grške čete pod poveljstvom generala Papulasa napadla kemaliste, ki so pa na treh točkah prodrli grško črto ter potisnili Grke v obrambo. Razno. Rudarska stavka v Sloveniji je bila končana 11. t. m. Delavstvu Trboveljske družbe se brez odloga in brez nadaljnih pregovorov o povišanju cene premoga izenačijo prejemki z onimi rudarjev v državnih premogovnikih v Velenju in Zabultovci. — Dr. Tavčar je odložil svoj poslanski mandat, če. ravno je pred volitvijo zagotavljal, da tega ne bo storil, ko je to javil »Slovenec«. Njegov naslednik bo profesor dr. Reisner. — V Belgradu se jc dne 8. t. m. vršil sijajno uspeli koncert belgrajskih katoličanov v prid zgradbe katoliške cerkve v Belgradu. — Dne 6. t. m. se jc vršil ob sijajni udeležbi občni zbor štajerske SKSZ, na katerem sta govorila tudi dr. KoroSec in dr. Hohnjec. ITALIJA POIZKUŠA. Belgrad, 14. jan. (Izv.) Vesti o odgo-ditvi izpolnitve rapallske pogodbe lanci-rajo listi in agencije, da bi poizvedeli, kako bj pri nas soreieli te vestj, Naši vladi dosedaj še ni bila službeno izročena slična nota italijanske vlade. Tendenca teh italijanskih vesti je jasna, KVIeSčanska trojna. V trenutku, ko sc otvarja ustavodajna skupščina s prestolnim govorom regenta, ki povdarja enakopravnost vseh plemen, socialno pravičnost in zakonitost v zedinjeni državi, se snujejo takozvane narodne garde, ki imajo glasom »Jutra« nalogo »s silo v kali udušiti vsak protidr-žavni pokret in z vsemi sredstvi podpirati državo v izvrševanju odredb proti proti-državnemu delu. Prve take garde so iz lastne pobude ustanovili povodom zadnjih komunističnih nemirov v Bosni bosenski dobrcrvoljci, ki so skupaj z vojsko in žan-darmerijo zadušili komunistični pokret. Enake garde se sedaj ustanavljajo posebno v Vojvodini. V Pančevu v Banatu, stoji pod orožjem oddelek 120 dobrovoljcev, ki stoje na razpolago državni upravi, v Novem Sadu je ustanovljena »Narodna Obrana«, ki ima nalogo, razširjati svoje delovanje po vsi Vojvodini. Po vseh krajih se ustanavljajo oddelki narodne garde. Po vsi Vojvodini so objavljeni proglasi »Narodne Obrane«, ki sc v njih poživljajo vsi, ki hočejo delati za osvobojeno in ujedinjeno domovino, da se strnejo v močne vrste, ker potem bo obračun z notranjimi in zunanjimi sovražniki našega narodnega in državnega edinstva jako lahek. V istem smislu je izdala tudi vojvodinska dobrovoljska organizacija proglas narodu, v katerem izjavlja, da delo dobrovoljcev še ni končano, »ker na isti način, kot smo obračunali s sovražniki na fronti, moramo obračunati s sovražniki v naši zemlji!« Glasom organa velesrbov, »Srpskc Riječi« je glavna naloga teh gardistov, »da zasledujejo pokret notranjih protidržav-nih elementov in v slučaju potrebe s pomočjo državnih organov postopajo proti njim po zakonu«. Na tej podlagi so te garde že začele s svojim rodoljubnim delom. V tuzlanskem okraju so pod pretvezo, da gre proti komunistom, doložirale nekaj slovenskih rodbin, potem pa po nalogu okrožnega predstojnika zasledovale tc reveže po vaseh, v katerih so našli pri kmetih gostoljubno zavetje in tam vprizorile pravcato bitko, v kateri je bilo nekaj ljudi ubitih, nekaj pa ranjenih. Isti teror izvajajo narodne gar 'e v Sremu in Vojvodini proti Hrvatom in unijatskim Rusinom, ki so znani po svoji ponižnosti in ki jih doslej še nobena državna oblast ni imela povoda preganjati. Česar ni delal Khuen-Hcder-vary, to se zdaj vprizarja pod vlado, ki sc smatra za osvoboditeljico vseh jugoslovanskih plemen. In kdo so ti dobrovoljci? Ljudje, od katerih se je le neznatni odstotek resnično boril proti avstrijskim, nemškim in bolgarskim polkom na fronti, večina pa je ma-rodirala in izvajala teror nasproti mirnemu prebivalstvu v zaledju, bogatela in veriži-la na sramoto srbskemu imenu. Ti zdaj nastopajo kot zaščitniki jugoslovanstva nasproti hrvatskim in muslimanskim kmetom. In kdo ščiti te garde, ki so vredne, da jih človek postavi v eno vrsto s fašisti, kateri požigajo v Primorju slovenske domove in sc proslavljajo z metanjem bomb med mirne državljane? Vlada gospoda Ni-kole Pašiča, ki si je postavila za nalogo, da da naši državi ustavo, da ji zasigura mirni ustavni razvoj na podlagi temeljnjih zakonov, ki sc proglaša za državotvorno! Ta ista vlada priznava z ustanavljanjem takih band, da ne more vršiti svoje glavne naloge, da ne more čuvati pravnega reda, da nima sama dovolj avtoritete, da se mora zateči k organizacijam pustolovcev, kateri nimajo od nikogar in nikoder nobenega pooblastila, da nastopajo kot državo ohranjujoča sila. Čemu policija, zakaj imamo orožništvo, čemu nam služi vojaštvo, ki požira tri četrtine državnega proračuna, ako je varnost naše osebe in imetja izročena v roke raznim temnim elementom, ki pod pretvezo svojih zaslug v osvoboditelj™ vojni zadovoljujejo svoje instinkte? Kaj bo reklo na to inozemstvo? Da je Jugoslavija padla na stopinjo Albanije, kjer redna državna uprava ne ščiti državljana v njegovih temeljnih pravicah, ampak kjer jc vsak sam primoran, da se brani, kakor ve in zna, kadar nahrumijo nanj bašiboziiki, ki si prisvajajo pravico braniti državne interese. Ni čuda, da spričo tega naša država v inozemstvu ne vživa nobenega ugleda, da v državno moč nihče ne verjame, da tujci čakajo, kdaj se ta tvoba poruši in da Italija samo preži, kdaj bi zamogla zasesti pokrajine, v katerih se pod pokroviteljstvom države utegne začeti med plemeni meščanska vojna, ako bo šlo tako dalje. Tako vlada g. Nikole Pašiča sama podpira v državi revolucijo, izzivlja odpor mirnih državljanov, podira pravni red in uvaja anarhijo v isti sapi, ko apelira na patriotična čustva, poživlja k edinstvu in zaupanju v državno avtoriteto. Država, ki jo morajo braniti nepoklicane bandc, ne morp zbujati zaupanja. Taka država sc približuje razmeram, ki vladajo na Irskem, kjer na eni strani morijo scmfajnovci, na drugi pa požigajo unionistične čete, Kdaj pride državnik, ki uvidi, kam tirajo našo državo centralisti, ki se smatrajo za edino pokljcane, da jo varujejo? Kdaj? K UDiifivam 19 Sloiieni]!. Pod tem zaglavjem prinašajo socialno-demokratski »Naši zapiski« interesantno razmotrivanje o volitvah v konstituanto. Glede razpoloženja mas ugotavlja člankar: »Vsepovsod je vladalo nezadovoljstvo, ne-orientiranost, nepoučenost, stare in nove politične stranke so pa metale med zbegano in zrevolucionirano ljudstvo vedno nova in vedno radikalnejša gesla, ki so za-dobivala zadnje čase na vseh straneh že obliko čiste in gole demagogije.« Potem člankar navaja izid glasovanja in nadaljuje: »Kdor pozna socialno Strukturo našega naroda, gotovo nc bo trdil, da je to verna slika politične in socialne grupacije slovenskega ljudstva, temveč le trenotni izraz revolucionarne dobe in vspeh volilnih gesel, ki so v takih dobah vedno uspešna. Zlasti nenaravne so številke, ki sta jih dosegli JSDS in KSJ (soc. demokrati in komunisti). Industrijskega delavstva jc pri nas kakih 15% vsega prebivalstva, in še to je razcepljeno na štiri stranke. Res je, da je glasovala pretežna večina tega za KSJ, a podrobni volilni rezultati nam kažejo, da izvira velik del komunističnih glasov tudi iz kmetskega ljudstva, dočim je dobila JSDS skoro vse svoje glasove po izrazito kmetskih občinah. To je pa popolnoma nenaravno, kajti JSDS je vsaj po svojem programu proti zasebni lastnini, dočim je kroetsko ljudstvo bilo, jc in bo vedno najizrazitejši nositelj načela zasebne lastnine. JSDS visi danes izmed vseh strank najbolj v zraku, kajti po svojem programu hoče biti revolucionarna, njena taktika je pa skrajno opor-tunistična in rcvizionistična, zastopati hoče industrijski proletariat, volilo jo jc pa le kmetsko ljudstvo. Tako stanje je za stalno nevzdržljivo in odločiti se bo morala na levo ali na desno. Gola gospodarska organizacija ne vzdrži politične stranke, saj izkazujejo n. pr. skoro vse kranjske občine, kjer deluje socialistična konsumna zadruga, veliko komunistično premoč. Trajno življenjsko silo dajejo tudi političnim strankam lc globoka načela, iz njih izvirajoči program ter po programu začrtana taktika. Taka nesoglasja, v kakršnih živi sedaj JSDS, so mogoča le trenoeno, v splošni zmedenosti in neorientiranosti, a v normalnih razmerah so nevzdržljiva; zato je življenjske važnosti zanjo, da likvidira dosedanjo politiko osebnih ambicij, progra-matične nejasnosti in taktičnih nedoslednosti ... Po izidu državnozborskih volitev sodeč, utegne dobiti JSDS kakih 500 občinskih odbornikov in morda blizu 100 županov. Po kakšnem pravcu in po kakšnih načelih naj vodijo ti možje občinsko gospodarstvo in komunalno politiko? Pri praktičnem delu v naši kmelski občini morajo bankrotirati vsa volilna gesla in tedaj se bodo bridko maščevale napake, ki jih je zagrešila stranka sama nad seboj.« Po tej temeljiti lekciji na naslov JSDS zaključuje člankar: »Izmed vseh političnih strank, ki so sc udeležile zadnjih volitev, je izšla kot zmagovalka morda edino — SLS, čeprav je izgubila skoro polovico svojih pristašev; kajti ona je po svojih gospodarsko-socialnih načelih in po svojem programu zasidrana v naši zemlji in v našem ljudstvu. Rešila je še vedno relativno večino in ta večina jc trdna, zelo trdna, ker ve, kaj hoče in kam hoče. Vse druge stranke vise še v zraku, zato o kaki jasni politični grupaciji našega naroda za sedaj še ne more biti nobenega govora. Ta se izvrši šele tedaj, ko se povrnemo v normalne in urejene razmere. Takrat bo pa izbiralo naše realno in trezno misleče ljudstvo stranke po njihovih delih, načelih in programih in ne več po volilnih geslih,« Tako članek. Tudi mi smo tega mnenja. PoSifilna novice. -j- Pod lepo obliko. Kakor smo že javili, je Pašičev kabinet izprcmenil nekatere člene ustavnega načrta. Členu 14., ki govori o tisku, je dodano, da se morejo časopisi ustaviti radi izzivanja verskega in plemenskega razdora kakor tudi mržnje proti državi. Tu so dane zlohotnim izvrševalcem uprave zelo široke duri in pripuščajo zlorabo. Razumemo... V čl. 57. je dodano, da morejo biti ministri tudi brez portfelja in morejo imeti svoje pomočnike — državne tajnike, ki, vzeti iz parlamenta, ne izgube mandata. Korupcija! V čl. 42. je sprejet dvodomni sistem. + Mandati posl. Deržiča in Etbina Kristana. Posl. Ivan Dftvžič se jc odpovedal ljubljanskemu mandatu, ki pripade Antonu Brandtnerju, obdrži pa štajerski mandat. Etbin Kristan se jc odpovedal svojelnu, kranjskemu mandatu, ki pripade Antonu Kristanu, in obdrži svoj štajerski mandat. Obrekovalci na delu, Žc večkrat smo opozorili naše čilatelje, kako ostudnih sredstev se poslužujejo naši »demo-kratje* v svoji borbi 2a vlast. Ker jim j« nemogoče spustiti se v načelno razpravljanje, hočejo potom razširjanja najbeda-stejših trditev disikreditirati ljudi, ki jih pri njihovem koruptivnein delu ovirajo in razkrinkavajo. Tako je poslal dopisnik Sergij Grirerino, katerega intimne zveze so znane, potom »Ere Nuove« vest, da je dal D' Annunzio g. Korošcu za volitve v konstituanto 24 milijonov! — Beležimo to podlo vest, nc da bi se še nadalje pečali z njo. + »Obzor« v Zagrebu se zelo rad poslužuje nelepe žurnalistične manire, da natolcevanja demokratov proti SLS po-natiskuje, kakor je to storil povodom dr. Tavčarjevega teoretičnega razkrivanja korupcije sekvestrov, ne ponatiskuje pa odgovorov na take napade. Seveda, sicer bi moral priznati tudi »Obzor«, da so se te korupcije vršile pod okriljem demokratov in v demokratskih vrstah, ne pa pod okriljem dr. Brejca. Toliko, da se zabeleži! + Pesek v oči. Subotiška afera, o kateri smo svoječasno obširno poročali, je še vsem v spominu. Bivši trgovinski minister Ribarac jo jc imenoval »korupcijo prve vrste«. Na njegovo zahtevo se je sestavila komisija iz članov bivšega narod, predstavništva, ki naj bi preiskala to in še par sličnih afei^ Ona je svoje delo dokončala in tudi dognala krivce. Ni pa rezultata mogla prinesti pred parlament, ker je bil žc razpušČen. Udeležen je bil pri tej umazani aferi poleg drugih banko-kratov (lahko bi jih imenovali tudi »demokratov«, ker po njih mnenju sta si ta poj-ma popolnoma enaka), tudi g. Voja Ma-rinkovič, vsakokratni minister v demokratskih vladah, ki naj tudi sedaj prevzame najdobičkanosnejše finančno ministrstvo. Da bi to afero popolnoma »zabašu-rili«, so sestavili komisijo iz članov dem. kluba, ki ima namen predstaviti g. Vojo kot popolnoma nedolžnega človeka in trpina za »državotvornost«. Obenem predlagajo v »Demokratiji« od 12. t. m, v članku »Na pravem potu«, da v enakih slučajih tudi druge stranke tako postopajo, češ, molčite sedoj vi, pa bomo ob enakih prilikah pri vas molčali tudi mi. — Naj-odločnejše odbijamo ta nov način prikrivanja korupcije in zahtevamo, da pride rezultat komisije članov biv. nar. predstavništva pred pravi in ne strankarski forum. Dokler pa to vprašanje ni razčiščeno, jc g. Voja Marinkovič iz razlogov politične morale kot kandidat za finančnega ministra nemogoč, -j- Priznanje. Vlada z ozirom na preganjanje mirnega prebivalstva v Sremu od strani »narodnih gard« službeno priznava, da so ti elementi v Vukovaru res s poslopja občinskega poglavarstva sneli nadpis v latinici, da pa je vlada odredila, da se vse prebivalstvo neglede na plemensko pripadnost razoroži, kar se je večjidel žc izvršilo. — Kakor se vidi iz tega vladnega pojasnila, so morali izgredi biti resnejšega karaktera, ker je bilo treba odrediti razoroženje prebivalstva. Čemu pa jc vlada dozdaj trpela, da se je svobodno nosilo orožje? Rusinski unijati gotovo niso bili oboroženi, saj so to naj-mirnejši ljudje na svetu. Kljub vladnemu pojasnilu pa iz Srcma neprestano dohajajo vesti, da se teroristični akti gardistov nadaljujejo. Primorske novice. Dekret o državljanski pravici v novih krajih italijanskega kraljestva izide v kratkem. Dekret daje čim več možnosti vsem, ki so na tem interesirani, da postanejo državljani Italije, nc samo posameznikom nego tudi juridičnim osebam. Program nove reške vlade je glasom »Idea Nazionale«, da se skliče konstituanta, da sc doseže priklopitev k Italiji, da sc luka Baroš naznači Reki in da se s pomočjo kapitala iz Italije dvigne gospodarsko življenje, ki zdaj skoro popolnoma počiva. Delata samo ladjedelnica »Carna-ro« in rafinerija petroleja. Bančni konsorcij pod vodstvom »Ban« co d' Italia« sc osnuje v novopridobljenih provincah v svrho gospodarske povzdige teh krajev. Konzorcij bo zlasti pospeševal malo obrt in bo pritegnil k delu vse kreditne in hranilnične organizacije. Duša podjetju je znani veščak Luzzatti. Zveza ladjelastnikov in pomorščakov jc te dni zborovala v Rimu. Pokazalo se je, da lastnike ladij in pomorščake, vežejo tako globoki interesi, da so vsi pripoznali potrebo izogibati se medsebojnih bojev. Lastniki ladij so dovolili pomorščakom 15 proccntno povišanje plač, pomorščaki pa so obljubili, da bodo pospeševali varčnost, se izogibali pretiranih zahtev in varovali interes ladjeplovstva Italije. Prostor za skladanje lesa se je glasom vladne naredbe določil v škedenjskem pristanišču (Servola). Ker pa se ni dozdaj nič naredilo, da sc uredi vprašanje carinskega poslovanja in zboljšanja poti k pristanišču, so tržaški lesni trgovci zdaj storili tozadevno energične korake. Celo osobje ladje aretirano.- Ko jc pa-robrod »Delfin«, ki pripada pomorski arž. upravi v Trstu in oskrbuje aprovizacijo i$trs}cih in dajpatinskih svetilnikov, do- Štev. al. V , >SLOVENEC«, dne 15. januarja 1921. Stran 3 spel te dni v Pulj, je policija aretirala vse moštvo, neizvzemši kapitana Miloha in mašinista Svarovskega, ker so vsi verižili z aprovizacijskim hlagom, za katerega so izmenjavali tobak in drugo. Tržaška policija zahteva 300 lir odškodnine za porabo obleke, pa se razburja, ker dotične prošnje leže že dolgo pri oblasti, ki jih ne reši. G. civilni komisar v Idriji mora biti zelo prijazen gospod, ker si je pridobil simpatije lokalnih krogov. Zadnjič je priredil oficijalni ples, ki se ga niso udeležili samo gg. italijanski oficirji, marveč tudi mnogi domači veljaki, pa celo nekateri sicer velenarodni gg. akademiki. Ti so si pač mislili, če smejo nekdanji stebri narodne naprednosti v Logatcu preiti odkrito k Iatlijanom in se preseliti na laško ozemlje, da tam nadaljujejo svoje »gšefte«, mesto da postanejo državljani Jugoslavije, zakaj bi mi ne sledili prijaznemu vabilu g. civilnega komisarja, ki nas pač k ničemur ne obveže? ... Pri mnogih je pač narodnost v intimni zvezi z žepom. V okr. šolski svet sežanskega okraja so delegati sežanskih občin po naredbi generalnega civilnega komisarijata za beneško Julijo imenovali gg.: Dinča Ivana, Muho Antona, Gerbca Jos., Jazbeca Vin-cenca, Nemca Franca, Mahorčiča Ludo-tvika, Trampuša Ivana in Švaro Alojzija. Roparski umor se je zgodil blizu Planine 10. t. m. Neznanci so napadli 17-let-nega Alojzija Jenška iz Strme, ko se je .vozil domov iz Planine, kjer je bil prodal voz drv. Roparji so ga ubili z dvema udarcema s kolom po glavi. Karabinijeri iščejo zločince. Dnevne novice. r. , V — Poboji na dnevnem redu. Nedavno so V Tacnu pred gostilno pijanci ubili fanta. Pri sv. Tomažu pri Ormožu je sin-pijanec ubil očeta, njegov brat pa ustrelil njega. V Klani ista sestri zadavili brata-pijanca, pred katerim nista imeli miru. Od Ptuja se poroča, da neki zdravnik vsak dan po Božiču hodi šivat rane, :ki si jih z nožem napravljajo pijanci med seboj. To vse dela alkohol. Ko bi hoteli voditi natančno statistiko teh sramotno-žalostnih dogodkov, ki se dogajajo med nami v pij'nosti, bi nas bilo strah in groza. Pri vsem tem pa -Obrtne oblasti dovoljujejo vedno nove gostilne! Pdbojev jim je še premalo. Kmetijski veščalc Bele pa v »Kmetovalcu« pogumno lomi kopje zoper skromne in brezuspešne poskuse, da bi se pri nas uvedlo malo treznosti. »Kmetovalec« ima za take članke dovolj prostora, nima pa toliko možlva, na bi dal slišati drugo plat zvona, nima poguma povedati svojim 'bratcem resnice. Ali menita g. Bele in uredništvo »Kmetovalca«, da je dovolj, če so naši ljudje bogati, četudi se pri tem med seboj pokoljejo? Ali ni eno človeško življenje več vredno kakor gore zlata? Tako naša inteligenca, — namesto da bi, kakor je njena dolžnost, pomagala ljudstvo vzgajati k treznosti in ga polagoma dvigati iz tega močvirja, — še to malo, kar se zgodi za streznjenje, ovira in uničuje, da se vdiramo vedno bolj globoko v nravno propast. — »Sveta vojska«. —Promet na državnih železnicah. V območju inšpektorata državnih železnic v Ljubljani se vzpostavi v noči od 16. na 16, januarja 1921 celokupni promet na vseh progah v istem obsegu kakor je bil pred omejitvijo t. j. pred 25. decembrom 1920. Direktna vlaka št. 1010 in 1011 odpeljeta že 16. januarja iz Zagreba oz. Ljubljane. — Promet na južni železnici. Obratno ravnateljstvo južne železnice objavlja: Redni osebni promet se vpostavi v istem obsegu kakor pred ukiiijenjem v ponedeljek, dne 17. januarja. — Poleg tega se še od 17. januarja naprej uvede na progi Maribor—Pragersko— Ormož osebni vlak z odhodom iz Maribora, gl. kolodvor ob 7.10 zjutraj, prihod v Pragersko ob 7.40, odhod iz Pragerskega 7.56, prihod v Ormož 9.7 in odhod iz Ormoža 9.48 in prihod v Maribor 13.14. — V Ljutomeru je umrla 12. t. m. po dolgi in mučni bolezni ga. Marija Kuko-vec, vdova po v ruskem ujetništvu umrlem Fedioru, stara 31 let. N. v m. p.l — Več vrst krasnih narodnih kolkov ima v zalogi Slovenska Straža. Opozarjamo na te kolke župne urade, naša društva, .trgovce, da jih vedno rabijo na svojih pismih, pri vseh prireditvah. Posamezni kolika so po 20 vin. Društva in razprodajalci !dobe 25 odstotkov popusta. Naročajo se v pisarni Slov. Straže, Ljubljana, Miklošičeva cesta 8. — Kamnik. Zaročil se je gosp. Ivan Bizjak, predsednik »Orla« v Kamniku z gospodično Fani Prohinarjevo. — V Kranju je umrl 13. t. m. po kratki bolezni g. Rudolf Kummer, upokojeni uradnik Kranjske hranilnice v 75. letu svoje starosti. — Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb za tržiški sodni okraj je imelo zadnjo nedeljo redni občni zbor. Lansko leto je razširilo delokrog in prevzelo posle krajevne državne zaščite za deco, Članov šteje 99, odborovih sej je bilo 9, uradnih spisov je bilo rešenih 180, prošenj 312. Odbor je po svojih krajevnih poverjenikih sestavil statistiko vseh v okraju se nahajajočih revnih otrok. Teh je 392. — Društvo je vzdrževalo iz lastnih sredstev v dnevnem zavetišču eno siroto, iz državnih sredstev enega dečka, razen tega je poskrbelo v tem zavodu zavetja še trem otrokom. Društvo je pomagalo Vincencije- vi konferenci pri ameriški pomožni akciji, ki je delila med otroke kakao, kruh in riž. V lastni režiji je izvršilo državno pomožno akcijo za obleko in obuvalo. Pri tem je bilo razdeljenih 108 oblačil, 96 parov čevljev in ravno toliko nogavic. — Na državnih podporah se je razdelilo 14.334 K 10 v. Redno mesečno podporo je dobilo 54 otrok, izredno 41. — Društvo je pričelo akcijo za nabavo perila revni deci. Zapo-četo delo se bo dovršilo tekom tega leta. — Naročeno je na časopisa »Zdravje« in »Naša zaščita«. — Ribnica. Občni zbor Slov. kat. izobraževalnega društva bo v nedeljo 23. t. m. ob 3. uri popoldne v društveni dvorani. — Odbor. — Novo mesto. Prejeli smo in objavljamo: »Spoštovani g. urednik! Dasiravno nisem bil pristaš SLS, vendar z današnjim dnem naročam »Slovenca«, ker vidim, da je edini list, ki zastopa res prave interese ljudstva in odločno odkriva vso korupcijo, ki jo gotovi krogi uvajajo, podpirani od sebičnih liberalnih veljakov, v vse urade. Vaša notica »Na naslov deželne vlade« je morala tudi najboljšemu pristašu župana Rosmanna odpreti oči in prepričan sem, da bodo pri občinskih volitvah temeljito obračunali z njim in njegovo takozvano demokratsko strujo. — Znano jc, da ima novomeška občina precej obširna posestva, ki jih je dajala meščanom v najem. Leta 1916. pa je mestna uprava sama prevzela te njive in pridelala na njih precej koruze. Težka je bila v onih pomanjkanja polnih časih za moko in hvalili smo vsi modro gospodarstvo, ker smo mislili, da se odda aprovizaciji mesta. A motili smo se, kajti župan jo je dal lepo spraviti na podstrešje, da tam ob vlažnem vremenu brsti in poganja. Še danes, torej več ko po petih letih je tam, v kolikor je niso oglodale podgane in občinski odbor še sedaj ni sklepal, kaj se zgodi z njo. Pa tudi več sto kilogramov masti, kupljene v onih časih, še danes plesni v shrambah g. Grma. Najbolj neumljivo pa je, čemu župan Rosmann še do danes ni dal razdeliti amerikanskih daril. L e-t a 1919., avgusta meseca, je namreč tudi novomeška občina dobila velik zaboj daril. Če pomislimo, koliko so naši rojaki v Ameriki trpeli, koliko znojnih kapelj je poteklo preko njihovih izmučenih lic, preden so zbrali v svoji vroči ljubezni darila, da z njimi olajšajo gorja revežev v domovini, potem bomo lahko presodili postopanje, vsled katerega se siromakom namenjene stvari zadržujejo dve leti. Pozivamo oblasti, da stvar preiščejo in krivca temeljito kaznujejo, če nečejo, da ljudstvo izgubi zaupanje v pravico. — Našim prijateljem! Prosimo, da se spomnite podpornega odseka katol. akad starešinstva v Ljubljani z malim darom, ki ga blagovolite poslati po priloženi položnici. Namen podpornega odceka je podpirati dijaištvo, ki je v sedanjih težavnih časih še posebno navezano na dobrotnike. Blagajna podpornega odseka je pa prazna zato prosimo nujne odpomoči. — Podporni odsek slov. katol. akad. starešinstva. — Prepoved časopisov v vojski, »Ob zor« doznava iz verodostojnih voj. krogov, da je moštvu SHS vojske prepovedano čitanje vseh listov, ki izhajajo v nesrb-skih pokrajinah. — Kdor prosi, zlata usta nosi, kdor vrača, hrbet obrača. — Ta pregovor se je žali Bog tudi na Viču uresničil in sicer od strani viškega »Sokola«, Kot član oevske-da društva Slavije na Viču sem dolžan, da povem širši javnosti, da Sokol na Viču ni možbeseda in da si je ravno viški Sokol zapisal v srce: kdor prosi, zlata usta nosi, kdor vrača, hrbet obrača. Bilo je v poletju preteklega leta, ko je imel viški Sokol neko večjo prireditev na Glincah. Da je imel večji in bogatejši spored, je odbor viškega Sokola pismeno naprosil pevsko društvo Slavija Vič-Glince, ako je pripravljeno sodelovati na tej prireditvi. Odzvalo se je tej prošnji in tako sodelovalo — in sicer brezplačno. V prošnji viškega Sokola, katera jc v arhivu pevskega društva Slavija, je navedeno, da v slučaju, ako se odzovemo zaprosilu, stoje pevskemu društvu na razpolago s protiuslugo. Ta protiusluga je bila mišljena s tem, da viški Sokol, ko dogradi Sokolski dom, da na razpolago enkratno Sokolsko dvorano. Pevsko društvo je v decembru 1920 tudi zaprosilo viškega Sokola, da naj blagovoli prepustiti dvorano temu društvu in to z ozirom na obljubljeno protiuslugo. — Odbor viškega Sokola je tudi pozval oziroma zaprosil pevsko društvo, da odpošlje odposlance k odbo-rovi seji, kjer se bode vzela v pretres prošnja za podelitev dvorane. Odposlana sta bila tudi dva člana na odborovo sejo viškega Sokola, da prisostvujeta. — Toda joj. Za obljubljeno protiuslugo so predložili masten račun, tako da je bilo nemogoče sprejeti prevelike zahteve za dvorano. Tako je pevsko društvo priredilo svoj nad- vse izborno uspeli koncert v katol. domu (da, v Ljudskem domu) dne 9. januarja 1921 vkljub temu, da sokolske viške gospode ni bilo, najbrže pa je bil odposlan kot zastopnik član viškega Sokola Belič, ki se je hotel šc brezplačno izmuzniti v dvorano. Joro. — Pogreša se slaboumni Franc Starman, star 42 let iz Godešič, št. 2, pošta Škofja Loka. Opravljen je v rujave hlače, črn suknjič in škornje. Pokrivala ni imel nobenega. Je bolj vitke in velike postave. Ce je komu kaj znano o njem, naj sporoči očetu: Lovrencu Starman, Godešič št. 2 pri Škofji Loki. — Pobegnila je od sveje matere 14 letna deklica, srednje postave; oblečena je v zenlenkasto krilo, zeleno bluzo in rdečo kapico ter črno, belo križasto pelerino. Kdor bi srečal slično osebo, se naproša, da opozori policijo. — »Bistra« kovinska industrija v Domžalah. V Domžalah pri Kamniku se je ustanovilo novo domače podjetje za izdelovanje kovinskih predmetov: razne vrste ključavnic za pohištvo, posebno finejše s patentiranim zapahom, dalje okovi vseh vrst za pohištvo ter šarniri. Podjetje ima tudi lastno galva-nizačno napravo, kjer izvršuje pozlačenje, po-bakrenje, posrebrenje, ponikljanje, pomede-nje itd. Opozarjamo na tozadevni oglas v našem listu. m lj V nedeljo zvečer ob 7. uri nastopijo v Unionski dvorani člani Dijaškega O r 1 a z lastnimi odsekovimi vajami in mo-reškami. Poleg tega je na programu orodna teflovadba in težka atletika (dviganje ročk, rokoborba), na kar opozarjamo odseke iz Ljubljane in okolice. Za primerno zabavo je povsem preskrbljeno. Igra tudi orkeseter. Ker je prireditev edina te vrste, vabimo vse, ki žele novosti in ljubijo mladost. lj Šentpetersko prosvetno društvo priredi v ponedeljek, dnfe 17. t. m. ob pol 8. zvečer jako zanimivo predavanje. Vstop prost. — Po predavanju odborova seja. lj »Ženitev« in »On, ona, on« uprizori jutri, v nedeljo, ob pol 8. uri zvečer Ljudski oder v Ljubljani. Vstopnice se dobe v navadnih predprodajah. Naj si vsakdo preskrbi pravočasno vstopnico! lj Diskusija o ustavi. Dne 13. t. m. se je vršila prva diskusija o naši ustavi. Kot glavni govornik je nastopil vseučiliški profesor dr. Kušej. Govoril je o temi »Ustava in verstvo« in se zavzemal za fakultativni civilni zakon ter popolno izvedbo verske svobode. Za njim je poročal vodja po-verjeništva za uk in bogočastje dr. Ska-berne ki je zlasti poudarjal, da ni mogoče ločiti verskega vprašanja od šolskega. V debati sta profesor dr. Dolenc in svetnik Milčinski deloma odobravala, deloma tudi pobijala izvajanja predgovornikov. Udeležba je bila precej številna. Naslednja diskusija se vrši tekom prihodnjega tedna. ' lj Izvanredni občni zbor zveze trg. in priv. nastavljenccv se vrši kakor smo že v listih poročali dne 18. t. m. ob pol. 8. uri v Jugoslovanski tiskarni III. nadstropje. Dnevn: red: 1. Otvoritev občnega zbora; 2. tajniško poročilo; 3. blagajniško poročilo; 4. volitev; 5. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi odbor. lj Umrli so v Ljubljani: Brigita Pavlič, hiralka, 50 let. — Marjeta šušteršič, hi-ralka, 54 let. — Alojzija pl. Raab, zaseb-nica, 80 let. — Mira Bajuk, licejska go-! jenka, 16 let. — Fran Rožič, orož. slraž-mojster v p., 64 let. — Anton Pretnar, sin poštnega sluge, 1 leto. — Regina Faukal, zasebnica, 87 let. — Marija Soklič, čev-ljarjeva vdova, 52 let. — Fran Florjančič, hlapec, 22 let. — Saša Roškar, sin kanti-nerja, 3 mesece. — Olga Likar, hči trg. sluge, 4 mesece. — Marija Dečman, dni-narica, 75 let. — Ivan Zupančič, rudar, 25 let. — Ivan Bobnar, kočar, 44 let. lj Produktivna zadruga čevljarjev za Slovenijo naznanja svojim članom, da je sedaj dnevno otvorjena ter prosi g. člane, da se nakupa udeleže; na zalogi je obilo čevljarskega orodja in čevljarskih potrebščin. Hrenova ulica 4. (k) lj Tedenski zdravsteni izkaz mesta Ljubljane. V času od 2. do 8. januarja je bilo rojenih 27 (16 moških in 11 ženskih). Umrlo pa je v istem času 22 oseb, med temi 10 tujcev. lj Akademik Valič se najprisrčnejše zahvaljuje vsem darovalcem. lj Za oslepele vojako je zbralo veselo omizje v gostilni pri »Sokolu« pred škofijo na novega leta dan 104 K. — Bog plačaj 1 lj Zgubila se je 13. t. m. popoldne zlata damska ura. Pošten najditelj naj jo proti nagradi odda na policiji. ICatoIBkf vastnik. c Pevci Mar. kongrcgacij! V nedeljo (16.) ob 4. popoldne v »Krekovi prosveti« v Alojzijevišču prva skušnja za nastop na Svečnico v Unionu. Pridite moški kakor ženski glasovi vsi! — Vodstvo. c Povabilo. Vsi člani — pevci Marij, kongregacije gospodov pri jezuitih v Ljubljani se tem potom vabijo, da se udeleže prve pevske vaje, ki se vrši v nedeljo, dne 16. t. m, ob 4, uri popoldne v Alojzijevišču. c Delo cerkvenega poglavarja. Kako se papež Benedikt XV. trudi, da bi zavladale po katoliškem svetu urejene razmere, kako se prizadeva, da bi rešil, kar se rešiti da, izpričuje enciklika preteklega leta. V encikliki »Pacem Dei munus pul-cherrimum« kliče papež narode k spravi; V pismu do škofa v Bergamo in do episko-. pata v Veneciji razpravlja o socialnem; vprašanju. Okrožnica »Motu proprio« na-j znanja praznovanje 50 letnice v proslavo delavskega začetnika sv. Jožefa, ki je bil! pred polstoletjem proglašen za variha sv, katoliške Cerkve. Zdi se pa, da vsa ta pisma poglavarja cerkvenega v delavskem časopisju niso bila dovolj in uspešno izrabljena in vpoštevana. In vendar se iskre v,: njih biseri katoliške ljubeznivosti do de~ lavstva. Tudi v diplomatskem oziru je razvijal sv. Oče živahno delavnost v 1. 1920.; Ustanovljena je bila nunciatura v Nemčiji,' na srbskem in rumunskem dvoru, v Budimpešti, kjer so papeževega zastopnika' sijajno sprejeli. Južnoameriška zastopstva"* pri Vatikanu so dobila znak poslaništev;; izredni poslaniki Anglije m Holandske so povišani v redne. V Švici (Bern) je ustanovljena nunciatura. Francija stopa zopet v vrste držav z diplomatskim zastopstvom v Vatikanu. — Kot zdravilo zoper petertf ran, iz katerih krvavi sedanje človeštvo (medsebojno sovraštvo, zametavanje av-ktoritetc, hlepenje po uživanju, delomrž-nost, pozaba končnega cilja) nasvetuje papež — poset delavnice v Nazaretu, da bi' se vsi navzeli ljubezni do dela. Glavno/ zdravilo pa je v tem, da se človeštvo povrne k luči sv. evangelija. kazite prireditve in ! objave. Pevsko društvo »Slavija« Vlč-Gltnce vabi vse svoje člane ter prijatelje na svoj II. redni občni zbor, ki se vrši v nedeljo,1 dne 16. t. m. ob 14. uri v salonu restavracije »Amerika« na Glincah, — Odbor. (k). Javno predavanje na univerzi se vrši' jutri 16. t. m. ob 10. uri dopoldne. Predava; g. univ. prof. dr. K. Ozvald o vzgoji in? vzgojevalcih. OrSovsfei vestnik. Izredni občni zbor Ljubljanskega Orlovskega okrožja se vrši v nedeljo dne 23. januarja t. 1. ob pol 10. uri dopoldne v Jugoslovanski tiskarni, III. nadstr. Spored: 1. Poročilo odbora. 2. Volitev. 3. Slučajnosti. Odseki naj pošljejo po dva delegata.1 Udeležba načelnikov in predsednikov obvezna. Isti morajo podati ustmena in pismena poročila o delovanju odseka. Članstvo naj se po možnosti udeleži istega, da bomo z roko v roki delali za procvit naših orlovskih idej. (K) Šentjakobski Orel v Ljubljani vljudno vabi vse odbornike kakor tudi druge člane na zelo važno širšo sejo, ki bo jutri, v, nedeljo, ob pol 11. uri dopoldne v Šentjakobski prosveti. Predmet: Prireditev. DSgaškB vestnik. d Akademska kongregacija. V nedeljo ob pol 10. dop. ima C. A. M. v kapeli v Marijanišču sv. mašo za pokojnim škofom dr. Mahničem. Ob tej priliki pristopimo k mizi Gospodovi in darujmo sveto obhajilo za velikega pokojnika! Vsi tovariši Daničarji in Zarjani vabljeni, za so-dale obvezno! — Korošec V., prefekt. d Agitacijski sestanek D. O. za prireditev se vrši nepreklicno jutri v soboto 15. jantarja 1921 ob pol 2. uri popoldne v lokalu S. D. Z, Ljudski dom II. nadstr. — Predsednik D. O. NESPOSOBNI PREDSEDNIK ICONSTl- TUANTE. \ Belgrad, .14. jan. (Izv.) Demokrati so napeli vse sile, da pride na jutrišnji seji na dnevni red brez ozira na opozicijonalne stranke volitev ustavnega odbora in odbora za revizijo poslovnika. Hadikalci so nasprotno zahtevali, da se ta volitev odgodi, dokler se ne dobi čas za pogajanja z opozicijo. Ko je na današnji seji prišlo na vrsto vprašanje dnevnega reda, je predlagal predsednik dr. Ribar gornjega. Proti temu so člani Narodnega, Jugoslovanskega, muslimanskega in socialističnega kluba protestirali. Predsednik dr. Ribar je kljub vsem protesten izjavil, da je dnevni rod sprejet, dasi ni prišel na glasovanje. Po tej izjavi je došlo do velikega hrupa, nakar se je seja zaključila. SAMOSTOJNI CENTltALISTI. Belgrad, 14. jan. (Izv.) Povodom zadnjih pogajanj za sestavo vlade se je doznalo za program centralist. »samouprave« kakor jo zagovarjajo drugi demokrati, glede kulturnih vprašanj pa kakor socialisti. V socialnem programu ne omenjajo niti z besedo malih posestnikov in kmetijskih delavcev. Socialno-politični del programa je zelc mršav. UGIBANJA. Belgtad, 14. jan. (Izv.) Vsak čas se širijo vesti po belgrajskem časopisju, da Stfan *4, »SLOVENEC«, dne 15. januarja 4021. Stev. 11. bodo seda} član} Jugoslovanskega ali Narodnega kluba ali pa komunisti položili prisego. Vse tc vesli so izmišljene, ker poslanci teh klubov dosedaj o tej zadevi še niso sklepali. REGENTOV HUMOR. LDU Belgrad, 14. januarja. (ZNU) Da-nes se je po seji konstituante ministrski predsednik Pašič imel odpeljati z regentom. Ko pa je stopil v njegov voz, je opazil, da je pozabil v parlamentu svoj cilinder. Ko je predsednik dr. Ribar opazil to malo nepriliko, mu jc hitro ponudil svoj cilinder. Regent je to opazil in pripomnil: >Evo Pašiča v Ribarovom klobuku!« Ministrski predsednik je nato odgovoril: »Tu je simbolično izražena današnja politična situacija!« NOVE VOLITVE NA HRVATSKEM? LDU Zagreb, 14. januarja. (ZNU) »Večer« javlja iz Zagreba: Predsednik Narodnega kluba dr. Drinkovič je posetil Stoja-na Protiča, s katerim je konferiral dolgo časa. V parlamentarnih krogih se trdi, da se bodo na Hrvatskem najbrže izvedle nove volitve za one poslance, ki nečejo •♦stopiti v konstituanto. Na današnji seji Zemljoradničkega kluba so razpravljali o vstopu stranke v vlado. Odločitve še ni, ker mnenja ne soglašajo. V muslimanskem klubu mnenja tudi ne soglašajo; nekateri njegovi poslanci so za vstop v vlado, drugi so pa proti temu. Danes je Pašič konferiral s predsednikom muslimanskega kluba. STAMBOLIJSKI O RAZMERJU DO RU-MUNIJE. LDU Budimpešta, 14. januarja. Madžarski kor. urad javlja iz Bukarešte: Bolgarski ministrski predsednik Stambolijski je naglašal zastopnikom časopisja, da ni bilo nikdar nobenega pravega vzroka za sovražnost med Rumunijo in Bolgarijo. To sovraštvo je netil edinole car Ferdinand, čigar vpliv pa je ponehal. Bolgarija pričakuje, da se bo Rumunija glede bolgarskih zahtev po poti do Egejskega morja postavila na njeno stran. ZAUPNA KONFERENCA MUSLIMANOV IN TEŽAKOV. LDU Zagreb, 14. jan. (ZNU) »Novosti« poročajo iz Sarajeva: Doznava se, da je pred odhodom poslancev v Belgrad imelo vodstvo jugoslovenske muslimanske .ga-nizacije s hrvatsko težačko stranko zaupno konferenco, na kateri sta ti dve politični skupini sklenili kooperacijo. ITALIJANI ŠE NE GREDO. LDU Split, 14. januarja. (ZNU) Vesti iz okupiranih krajev potrjujejo, da Italijani še ne nameravajo izprazniti Dalmacije. V Starem gradu pozivljejo oglasi prebivalstvo, da do 15. t. m. naznani število rodbinskih članov radi aprovizacije. SLABA ITALIJANSKA APROVI-ZACIJA. LDU Split, 14. jan. (ZNU) Italijanska aprovizacija je v zadnjem času tako slaba, da bi ljudje umirali gladu, ako ne bi skrivaj dobivali živil iz Jugoslavije. POTRES V ITALIJI. LDU Rim, 13. januarja. (Štefani.) Iz Faenze poročajo, da so ondi čutili dva zemeljska sunka. ALPINSKA DRUŽBA. LDU Gradec, 14. januarja. (DKU) Vest, da bo alpinska montanska družba pričela graditi svoj drugi plavž, se ne potrjuje. WRANGEL O JBOLJŠE VIŠKEM NAČRTU. LDU Budimpešta, 14. jan. (MKU) Sedaj v Budimpešti bivajoči general Wran-glove armade feldmaršal Maruševski je izjavil sotrudniku madžarskega koresp. urada: Eventualna spomladanska ofenziva boljševikov bo naperjena najbrže proti Ru-muniji. Malo verjetno je, da si bo Rumunija pridobila mir z boljševiki s tem, da prostovoljno povrne Besarabijo. Število boljševi-ških čet cenim na 400.000 mož. OBSOJENI PLENILCI NA RUSKEM. LDU Moskva, 14. jan. (Brezžično.) Obravnava proti zločinski družbi 723 železničarjev, ki so tekom pol leta uplenili mnogo vagonov z manufakturnim blagom, sladkorjem in užigalicami v skupni vrednosti 15 milijonov rubljev, se je končala z obsodbo 5 kolovodij na smrt, 12 udeležnikov je obsojenih vsak na 20 let prisilnega dela. GRŠKO-TURŠKA VOJSKA. LDU Atene, 13. januarja. (Havas.) Glasom uradnih poročil od 12. januarja je oddelek armadnega zbora Smirne dobil povelje, da izvrši poizvedovalno ofenzivo v smeri proti Bossuyuku. Pri mestu Ko-batsik je poizvedovalni oddelek naletel na sovražne regularne Čete, ki so bile močne do 10.000 mož, Sovražnik se jc obupno upiral, vendar pa jc bil njegov odpor zlomljen, nakar je pričel sovražnik bežati v smeri proti Eski Šeeru. Naši oddelki so zopet zasedli svojo prejšnjo postojanko in so zaplenili mnogo vojnega materiala in ujeli precej sovražnikov. Povsod, kamor pridejo naše čete, jih prebivalstvo z velikim veseljem pozdravlja. NOVI ITALIJANSKI TEROR. LDU Split, 14. jan. (ZNU) Iz Knina se poroča, da se je na okupiranem ozemlju zopet začel italijanski teror. V okoliških vaseh Vrbniku, Plavni in Golubiču so Italijani zaprli učitelje in duhovne, med njimi 60letnega pravoslavnega svečenika Dobrota, ker je o božičnih praznikih izobesil na cerkvi zastave. ŽIDI ZA NEMČIJO. LDU Varšava, 14. januarja. (Brezžično.) Židovski glasovalni komite v gorenji Šleziji je pozval svoje scvernike, naj glasujejo za Nemčijo. BORZA. LDU Zagreb, 14. januarja. (ZNU) Devize: Berlin 213—214, Italija 518—520, London 537—547, New York kabel 148— 148.50, ček 146—147, Pariz 900—910, Praga 174—175, Švica 2300—2400, Dunaj 21.15 —21.25, Bukarešta 195—0. — Valute: Dolarji 143—145, avstrijske krone 22—23, carski rublji 60—75, francoski franki 870 —900, napoleondor 475—480, nem. marke 205—206, rumunski leji 196—198, italijanske lire 510—515, souvereign 542—0. Turistika m spori. Ljubljanski akad. športni klub vabi vse člane in akademike na občni zbor, ki se vrši v soboto, 15. jan. ob 15, uri v Mali dvorani Narodnega doma. Prosveta. pr Moskovski Hudožestvcni teater. Lite-rarno-umetniški večer. — Dokaz popolnega izraza pisane besede v govoru na odru naj bi pokazal predvsem ta večer. Odra ni, le indiferentna scena, brezprostoruost je tu. Ustvari si sam sceno, v kolikor jo potrebuješ, načelno je ni potreba; zadostuje ti. en sam predmet in ker je tipičen, veš, kje se godi dejanje. Glavni dokaz naj bi bile podale in-scenirane povesti, ki pa Vendar niso bile vrhunec in ne uspeh; ta je bil pač v govorih Brata in Antonija iz Shakespeareovega »Julija Cezarja« in v sceni iz tragedije Aleks. Tolstega »Smrt Ivana Groznega«. Oboje je prednašal g. V. I. Kačalov. Tu smo čutili iz ene besede krik publike in iz ene geste naval množice, videče forum in Cezarjevo truplo —- stvar je pač pisana za oder in deluje neposredno, dočim je v takih pripovestiiv ki smo jih videli, preveč stisnjeno. Kar jev njih pripovednega, je izraženo v celotnih pojmih, zato deluje počasneje, treba je šele v premišljevanju oseb razpresti — da postžne spet povest ali novela. To je ovinek na poti, ki hoče, naj bi ne bila niti korak dolga. Drama deluje sproti in je zaključena s katarzo, naj potem predstavlja zaokroženo dejanje ali naj bo brez konet; pesem doseže svoje, naj jo berem ali poslušam: po zadnji besedi še razpoloženje — in konec je. Ta oderska novela pa sili spet v svojo prvotnost nazaj, tja, kjer postane šele lepa. To pa je zame delo, opravilo in ne čisti užitek. Ta izraz tedaj še ni ekvivalent tiskani besedi, je le eksperiment in več najbrž ne bo mogel postati, pač pa je poglobljenje umetniškega pojmovanja in zato najde svoj popoln uspeh v drami sami. Zn'o smo tudi videli, da čim več dramatičnih motivov je imela kaka zgodba, tem večji je bil njen uspeh — predvsem v Čehova prizoru >Pozabil«, in Maupassantovi povesti »Pristan«. Ga. Knipper-Čehos-a je z močuim čustvom podala troje pesmi Puškina; zal, da pri recitaciji celo v domačem jeziku moramo poznati do dna tekst, šele potem nimam s snovjo nobenega opravka — ker za liriko ne zadostuje, da smo razumeli vsebino. Mi tako močno ljubimo strogo zaokrožene večere, da ne moremo premagati utisov kabareta, za katerega nimamo — priznajmo ne v sramoto še nobenega smisla. Navdušenje pa kljub temu ni prav nič trpelo, saj se je pri groteskah Čehova občinstvo pogovarjalo z odrom, to se pravi, da se mu je dobro godilo. Slovenski člani naše drame so poklonili g. Kačalovu in ge. Ivnipper-Čehovi dva prekrasna šopka, g. Kačalov pa je dobil po recitaciji iz Smrti Ivana Groznega še velik lavo-rov venec. Ti trije večeri postanejo brez dvoma pomembni dogodki za nas. Pogledali smo preko domačnosti do umetnosti in videli da je visoko. Priznajmo gledališki upravi veliko dobre volje, ker nam je to omogočila. Fr. K. pr Sprememba repertoarja v drami. V soboto, dne 15. januarja »Smrtni ples I.c Izven reda. V nedeljo dne ,16. januarja »Smrtni ples II.« izven reda. V ponedeljek, dno 17. januarja • Pohujšanje v dolini šentflorijanski.« Izven roda. Za ponedeljek, dne 17. L m. napovedana predstava »Cvrček za pečjo« za red D se vsled teoničnih ovir (godba) ta dan ne more vršiti. GospodarstUD. Načrt zakona o državni elektrifikacij zemlje. Pod tem naslovom je prispel v Ljubljano načrt zakona, kateremu so baje me-rodajni faktorji v Belgradu že pritrdili in ki bi moral biti tedaj v kratkem menda naredbenim potom proglašen. Prvi paragraf tega načrta sc ijlaci: »V cilju, da je vsak podanik kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev kar najbolje preskrbljen s svojo potrebo, glede električne sile za razsvetljavo, za kurjavo in kot gonilno silo, sc nalaga vladi kraljevine SHS kot dolžnost zidanje in eksploa-tacija vseh potrebnih naprav za proizvajanje in razdelitev električne struje in sicer po odredbah tega zakona.« Soglašali je samo s prvim delom tega paragrafa ter se mora nasprotovati že drugemu delu, ker ni sprevideli, kako bi mogla vlada dolžnost, ki jo prevzame, tudi izpolnjevati. Brez dvoma jc pozdravljati, da se tudi v Belgradu uvideva važnost preskrbe širokih plasti prebivalstva z električno strujo ter da se to vprašanje ne sme presojati samo s podjetniškega stališča, temveč je eminentne splošne narodne gospodarske važnosti. Zgolj zasebno električno podjetje ne bo nikdar raztezalo svoje omrežje v kraje, kjer se v ta namen porabljeni kapital a priori ne more rentirati. Glavni pomen velikega električnega podjetja pa tiči v tem, da isto vstvarja šele predpogoj za razvoj industrije in obrti ter vporabe motorne sile v kmetijske in druge svrhe. Na podlagi tega se dvigne vsa davčna moč dotičnega okraja ter elektrarne lahko znatno pasivno bilancirajo, ko so vsled svojega posrednjega haska za državo že visoko aktivne. Tudi ni dvoma o tem, da je smatrati električne daljnovode, ki prevažajo električno strujo v svrho razsvetljave in v motorne svrhe, za moderne prometne naprave, ravnotako kakor ceste in železnice ter da je zadeva skupnosti, prispevati za zgradbo takih daljnovodov ravno tako a fond perdu, kakor n. pr, za ceste in železnice. Mimogrede povedano, ni napačnejšega nazora, kot da bi se morale železnice, ki predstavljajo nekake žile v organizmu današnjega gospodarskega življenja, same ob sebi rentirati. Obratno se pa mora zopet naglašati, da jc in ostane vsaka električna naprava podjetje, čigar vodstvo mora biti trgovsko gibčno in ne sme bili podvržena okorni in počasni uradniški upravi. Iz tega spoznanja sc je rodila oblika takozvanib gospodarsko mešovitih družb, kjer se je občina, okraj, dežela ali država združila z zasebnim kapitalom, da zadošča vsestranskim modernim zahtevam. Iniciativa ostane pri tem zasebnemu, podjetniškemu duhu. Odveč bi bilo o tem razpravlati, da se le redkokdaj in izjemoma najde kak javen zastop, ki bi premogel sam iz sebe potrebno iniciativo. Kranjski slučaj pod vodstvom rajnega dr. Lampeta je bil brez dvema izjema. Ni še dolgo tega, ko se je v Ljubljani izdelal načrt eksploatacije Fale, pSLOVENEC<, dne 15. Januarja g Slov. trg. društvo »Merkur« opozarja še enkrat gg. člane, trgovce, indu-itrijce in vse dolične, ki se zanimajo za rgovske razmere v vzhodni Aziji, na prebivanje, ki se vrši v ponedeljek 17. t. m. >b 7. uri zvečer v dvorani Mestnega doma. 'redavanje bo ilustrovano s skioptičnimi slikami. Vstop prost. Predaval bode gosp. nž. Ferdo Lubša, ki jc proučeval kot siam-iki državni svetnik skoro petnajst let vzhodno azijske razmere. Drugi dan po predavanju se vrši sestanek interesentov :a import in za eksport v Siam, na kate-em bo dajal gosp. inž. Lubša posameznim nteresentom zahtevana pojasnila. Na se-itanku se bo razmotrivalo tudi vprašanje jrve jugoslovanske znanstvene in trgovske ekspedicije v vzhodno Azijo, pri ka-:eri naj bi sodelovali strokovnjaki iz trgovskih krogov. Naloga te ekspcdicije bi >ila navezati trgovske stike ter proučiti /se potrebno, da se ukoreninijo naši inte-■esi na daljnem vzhodu kakor tudi, da se >snuje trgovska kompanija glede uvoza in zvoza. g >Slovenska banka«. Pred kratkim se je istanovila v Ljubljani »Slovenska banka« z tčetno glavnico 30,000.000 K. katera se lahko viša vsled sklepa občnega zbora na 90 mili-onov kron. Na ustanovnem občnem zboru, ki Stran & se je vršil dne 20. decembra 1920, so bili izvoljeni v upravni svet gg.: Rado Legvart, ravnatelj v Ljubljani, predsednik; Fran Vokač, velelržec v Ljubljani, podpredsednik; Pr. Jos. Regali v Ljubljani, Janko Prodov i č, velel rž/v v Ljubljani, profesor Evgen Jure v Ljubljani, Alfred Del Fabro, ravnatelj : Konzcrvne tovarne: na Vrhniki, Drngolin Hribar, velein-dustrijalec, predsednik -Kranjske hranilnice« v Ljubljani, Jcan B. Pollak, veleindustrijalec v Ljubljani, Karo). Kauscliegg, zasebnik v Ljubljani. V nadzorstveni svet gg: Fran Stu-pica, veletrŽec v Ljubljani. Kubelka Josip, ii-nijski kapetan v p. v Ljubljani, adv. Dr. Aut. Andrejčič v Ljubljani, dr. Vilem Nessel. pod-ravnatelj > Praške kreditne banke« v Pragi, Božidar Hernried. gen. insp. : Anglo-avsir. banke.« Za ravnatelja je bil imenovan gosp. G j uro Rašica. Banka jc pričela s poslovanjem začasno na Krekovem trgu št. 10. Več pove današnji oglas. Matematične formule za srednješolske dijake od četrtega razreda dalje osobito za maturante so zbrane v knjigi »Pregled matematike«. Zbirka matematičnih definicija, poučaka (formula) i metoda, uz nekoliko primjera i zadataka. Knjigo je v hrvatskem jeziku napisal profesor Aniun Vukasovič in se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani za 33 K 60 v. Federer, Patria. Povest iz irske junaške dobe. Cena 8 K. Irska duša je silno sli-čna duši slovenskega ljudstva. Obe sta bili zatirani in zatiranje jc v obeh rodilo podobno čustovanje. Ko čitarno povest »Patria«, skoro ne moremo verovati, da se Cv'-lo zanimivo dejanje ne vrši pri nas in da niso pri nas doma osebe, ki plamte domovinskega navdušenja in se ne boje nobenega trpljenja in bojev za svobodo domovine. Dobi se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Žun, Dohodnina, Cena 10 K. Ta knjiga je izšla izpod peresa priznanega strokovnjaka in nam nudi še danes najuspešnejšo pomoč in pouk pri različnih davčnih napovedih. Žunova knjiga nam jc izbran učitelj in vešč vodnik v vsaki zadregi. Dobi sc v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Majdič, Nasveti za hišo in dom. Cena 24 K, vez. 30 K. Malo knjig imamo, ki bi bile tolike praktične vrednosti kot Majdi-čevi nasveti. V njej najdeš vse: uspešna domača zdravila za vsako navadno bolezen, kuhinjske in gospodrrr'-- snažila za obleko itd., kratko rečeno vse, kar rabiš, da hitro pogledaš. Te prekorist-ne knjige ne bi smela pogrešati nobena gospodinja. Knjiga se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Meteorologlčno poročilo. Ljubljana 30G m n. m, vlš. te, GUB opar,o-vanjn Haro-motor v mm Tormo-inetor T O fnibrum dlioronca T O X«bo. votrori Padavini T mm 13./1. 21 h 730 3 9-2 11 jasno 14/1. 7 h 720 11 •14 obl. J. 14/1. 14 h 728-1 8'5 00 ■ obl. z. Ne morete spati? Niti delati? Imate nervozne. bolečine? Občutek zadovoljstva doprinosi' Vam Fellerjev pravi Elza-fluid! 6 dvojna-tih ali 2 vliki špocijalni stelUeniei 42 kron, Državna trošarina posebej. Trpite na počasni prebavi? Zaprtju? Ta) zlo so odstrani s pravimi Fcllerjevimi Elza-kro«ljicami. G škatljic 18 kron. — želodec okrnpčujoča švedska tinktura 1 steklenica; 20 kron. Omot in poštnina nosebej, a najceneje. E u g o n V. F e i 1 e r . Stu bica don ja, Elsatrj? št. 134, Hrvatska. D, i V trgovini 5 0. Sernafot>ic Ljubljana, Mestni trg 5. največja zaloga moških in ženskib oblek po najnižjih cenah. |jfia z majhnim vrtom na deželi je Jiju naprodaj. — Več se poizve pri limona Kovaču Ježa 16, pri Črnučah. rnHnit«. 2 zelo dobra fotografična Uuulii aparata, lepo novo ozadje, b več fotograflčnih priprav, 2 dalno-jleda, en glasovir, eno violino, en larmonij. Jan. šaštar, Spltalič — Mot-Ik fotograf. 147 litina naprodaj, zraven cerkve v Viš-lldllfl njigori št 20; obstoji iz dveh Bob, kuhinje, dveh kletij, drvarnice; svinjski hlev in zraven zelenjadni vrt. Voda za pranje v hiši. Več sc izve ravno tam. UPRAVITELJA, veščega, popolnoma samostojnega, podjetnega, z večletno praliso; zmožnega tudi knjigovodstva, spre:me ,Murska StraSa1 Nastop takoj. Plača po dogovoru. Le resne ponudbe od delavnih in zmožnih reflektantov z zahtevo plače sprejema prava »Murske Straže* v Gornji Radgoni. tvrdkc Lanz-Mannhcim, ki bila samo 3 mesece v obratu, se ceno proda. Poizve se pobližje pri Czechalt-u V Ljubljani, Vojvode Mišiča cesta št. 23. Mik išče dečka večerno delo. Ponudbe pod »Lahko delo« na upravo „SIovenca" pod št. 130. Iljfr. z vrtom, travnikom in zaraščenim nm gozdom v Dolgi vasi št. 69 se takoj proda. Vprašanja na Maks Šlci-mer v Livoldu št. 18. Stasevaole t$ z eno ali dvema sobama iSCem event. v novi hiši po današnjim razmeram odgovarjajoči stanarini. Brez otrok. Za takoj ali pozneje. Pismeno na anončno ekspedicijo HI. IAa-teiič, Ljubljana. Proda se iortilna Cflha zel° ceno. Po-1 o p a jCUiillB jUUfl polnomanova iz trdega lesa. — Ogleda se lahko pri Fran seber Rožna nlica št. 5. Ljubljana. rpUJ in plinske cevi v preuči 1 meru W in 5/'l cole, oddaja mnogo pod dnevno ceno uvozna tvrdka J. Razboršek, Šmartno pri Litiji. Vabilo na Dvonadstropna, za prodaialno pripravna hiša v Kamniku na Šutni pod št. 15, s katero hišo je združena tudi „planinska pravica-', se bo prodajala due 21. januarja 1921 dopoldne ob 10 uri na lici mesta v Kamniku na Šutni štov. 15 po pros Izklicna cena, pod katero se ponudbo no sprejemajo znaša 400.000 K. Dražbeni pogoji so na upogled pri g. dr. Fran Horvata', notarju v Kamniku ali pri g. Mate Hafnerju, notarju v Ljubljani. OMačilnice za Slovemjo, registrovane zadrucje z omejeno zavezo, ki se bo vršil dne 31. januarja 1921 ob uri popoldne v uradnih prostorih zavoda v Ljubljani, Šolski drevored št. 2, I. nad. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Odobritev računskega zaključka za 1. 1920. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. Filip Uratnik, sr. Janko Jovan, sr. odbornik. predsednik. Arhitekt in mestni stavbenik VILJEM TREO Ljubljana, Gosposvetska c. 10 Telefon interurb. št. 103, Ustanovljeno 1. 1850 so priporoča za zgradbe vseh vrgt ter izvršuje načrte in proračune ; ; v«. ^ '' , ^ mm-i:^; ZAHVALA. Za vse dokaze blagodejnega sočutja med boleznijo in ob smrti naše ljubljene MIRE BAJUK zlasti pa za požrtvovalno zdravniško pomoč, za mnogobrojno spremstvo naše ljubljenke na njeni zadnji zemeljski poti, za po-klonjeno krasno cvetje, ki ga je pokojnica v življenju tako vročo ljubila, vsakemu posebej in vsem skupaj tisočera hvala! Osobito pa se zahvaljujemo ravnateljstvu dekliškega Iiceja s profesorskim zborom, vsem gojenkam zavoda, zlasti sošolkam za korporativuo častno udeležbo pri pogrebu ter za ganljivo zamišljeno tiho slovo in pa gospodični koleginji za čustvapolni poslovilni govor ob odprti grobnici. V Ljubljani, dne 14, januarja 1921, Žalujoči ostali. O prvovrstne J faff šivalne strofe za šivilje, krojače in čevljarje z večletno garancijo ter posamezne dele, igle olje, itd. za vsakovrstne šivalne stroje priporoča IGN. VOK, Ljubljana, Sodna ulica št. 7. od 8/24 HP. j' osobni avtomobili, najnovejši tipi D 3 pisalni stroji. SIEMENS-SCHUCKERT aparati za električno razsvetljavo in obratovanje. Vseh vrst ^ER^fO aparatov' SMS" Veliko skladišče vseh autopotrebSšin. Froieiiio mooičko Hvo. ZoorebJaliHinskai!!. li. Tel. 13-63 Cehoslovaški stroje-inženir 25 let star, s prakso v konstrukcijah, montaži in vodstvu tvornic, organizator, vešč akordovanja in Stavbene stroke, na sa-mostalnem mestu v velikem iudustrijalnem podjetju Hrvatske, traži nujno spremembo službe. Obvlada nemški in češki, govori hrvatski. — Ponudbe pod Stev. 21 na Medjunarodni prometni, novinski i oglasni zavod d. d. Zagreb, Ilica 21. Oglase za „NEUE FREIE PRESSE" prevzemajo vsi anončnl zavodi in generalno zastopstvo za Jugoslavijo Blocknorjev anončnl zavod, Zagreb, Jurjevska ul. 31. Telefon 21-65. Uprava vojno odcr.no radlonlee Vevče kod Ljubljana, (železnička slanica Zalog) provesti če dana 16. februara 1921, putem ofertalne licitacije finim staro vojničke obuee i o dero (kožuata, čohana i platnena furda) — razno železnarije, zatim novih čobaniii 1 platnenih odpadaka nastalih prigodom krojenja nove odeče. Količina celo kupne furde, koja se ima da proda, iz-' naša za sada 177.584 kg. i Uslove, po kojima eo so izvršiti prodaja, kao i po vrstama složena prodati so imajuča furda, može se pogledati, sve do dana licitacije u ovol radionici svakiin radnim danom, za vreme u redovni h satova. j Reflektanti moraju licitaciji lično prisustvovati, jer se eventualno! poStom ili telegrafski pcslaue ponude nečo primati. ' Istovremeno sa ofertom u odvojenom zavoju poloitu oferanti kaucifc. i to: naši državljani 10'/„ a struni 20%, od ponudjene sume. U ostalom važe za ovu licitaciju odredbe zakona o nabavama vojnih potreba u vezi sa zakonom o državnom računovodstvu. Iz kanclarije vojno odečne radionice Vevče kocl Ljubljane, E. broj. 1354, 5. janunra 1921. ¥ Semhoru in Splitu je otvorila s 1. januarjem 1.1. svoji podružnici Zadružna Gospodarska banka, delniška družba v Ljubljani, Dunajska cesta št. 38, I. nadstr. 99 asm BISTRA** kovinska Industrija v Domžalah. Iroinika veščega pri motorju na sesalni plin, parnem stroju, elektriki in mlinu tcržgauje-kuhi, išfc ravnatel|stvo nadblskupskih posestev v Zagrebu, VlaSka ulica 75. Reflektantje naj se obrnejo na ta naslov in naj označijo zahtevo plače ter predlože opis svojega dosedanjega službovanja. DAME, GOSPODJE I Rko ielite biti elegantno oblečeni, napočite si pri meni Union Tailof of Amefiea JOSIP G^EGOmN, lijubljana, Trnovska ulica št. 19. stLHuagua m OBROKE harmoniji, violine ia vse glasbene potrebščine. S'rune na debelo in drobno. Hlfonz SSreznf};, bivši učitelj Glasbene Matice, Kongresni trg št. 15. Ljubljana. Oddelek za galvanoplastiko: sprejema vse v to stroko spadajoča dela v najmodernejšo ia solidno izvršitev kakor: pozlačenje v vseh barvah, posrebreuje in poniklanje za: cerkve, hotele, gostilne m kavarne; zdravniških instrumentov in aparatov, koles, autov in drugih strojnih delov in predmetov. Slednjič se prevzamejo vsi predmeti množlnskega izdelovanja za pobakrenje, pomedenje, bron-ciranje, patinlranje, matiniranje, pokositrenje, pocinkanje ter posvinčenje za tehnično uporabo. Oddelek za ključavnice: dobavlja vso vrste ključavnic za pohištvo in pohištvene okovo v najrazličnejših izpeljavah, kljuke za postelje, primeži za kovčeke in predalo navadne poniklane, pomedene in broncirane. I.aatni patenti za. zapabne klučavnice in prestavljajoče univerzalne pohištvene ključavnice. Oddelek za šarnirje: vse vrste Šarnirje, kateri so izdelujejo po naročilu t načrtom ali vzorcu. Oddelek za vijake lu oblično struženje: vse vrsto vijakov, kakor tudi v to stroko spadajoče predmete. ♦ ♦ ♦ mestni tesarski mojster Ljubljana, Linhartova ulica št. 25 kupuje po najvišjih dnevnih cenah razne vrste okrogli les, kakor tudi cele gozdne parcele. sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro- in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji.. vsc bančne posle pod najugodnejšimi pocjojf. Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj Ljubilasta, Maribor, Metkovič, Opatija Sarajevo, Split, Sibenik, Zadar, Zagreb, Trst, Wien. Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu- in inozemsivu. ^ -up -t 11 m J ia | i Stran 6. »SLOVENEC«, dne 15. Januarja £92!. Štev. ■aESSBOHI Kompletne električne naprave v mestih in pokrajinah. Projektiranje naprav kakor izdelovanje tozadevnih načrtov. Velika zaloga vsakovrstnega tehničnega in elektrotehničnega blaga. A^oderna delavnica, popravila vseh strojev. i n mu Rcsllsva cesta 4, Litibliana. Telefon 442. Ponudbe in pojasnila brezplačno Maribor. Inženirska pisarna in stavbeno podjetje. Projektiranje in izvršitev visokih, betonskih in žetezobetonskih stavb, industrijskih in poljedeljsklh ter vodnih zgradb, naprav za vodne sile itd. — Presoja ln nasvetovanja. Dobava vsega gradbenega, Industrijskega in tehničnega blaga, železnine, orodja, nosilcev, betonskega železa, tračnic in materijala za ozkotirne železnice, elektrotehn. materijal, cement, gips, lepenka itd. Naslov za brzojave; »Jip«, Maribor. Po£anSi Od 15. Januara uspostavlja se direktna pruga paroMa M Marseille n M i dram 2 pum mjeseCiii, upozoravaju se trgovci, da se za prevoze iz Marseille obrate na firmu Luclen ResSrtgnss, Ruse SasSfren 2 sa IPsjffSEiSSa, a za prevoze iz Jugoslavije za Marseille i Barcelonu na -Agenturu B3H1HZ S RU510, KlabroanUt. BBDBHHEKBBBIBHBDBKFSI^vT Domača tordka. Solidne czne. LjoMjana, Prešernova ulica si. 9. VlainoseiSI kroji. To£na postrežba. Velika izbira izgoto-ivljene obleke vseh vrst za gospode, dame in otroke. — Zaloga vsakovrstnega blaga za moške obleke, površnike in suknje, dalje vata za krojače v kosih in na metre. „ORIENT" druSba z o. z. preje Brata Eberlin Jančar & Co Ljubljana, Miklošičeva c. 4. j nasproti hotela ,Union". Lastni izdelki oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja. Velika zaloga kemičnih in rudniških barv, barv za umetnike, raznovrstnih čo-plčev, vseh potrebščin za slikarje in pleskarje. Priporoča se tvrdka Jos. Peteline, Lji Sv. Petra nasip 7. Šivalnih str©J«v ZS\ZTZX original Cyllnder Singcrjeve velike in male za čevljarje, posamezne dele za vse sisteme, igle, olje za stroje na drobno in debelo, se proda pri Franc Sajovic, Medvode. LEPMUJI! Vso kleparske stroje ln orodja ima vedno v zalogi zastopnik tvrdke Erdmann Kircheis, Aue, Ing. Kario Okrct e i drug Zagreb, Hatzova nI. 25. Strugal-niče, vrtalni stroji, brcsUnice, tračno žage, stroji za obiiča-nje (Abrlcbter) itd. 31 m vseh vrst, od preprostih do najfinejših nudi vedno tovarna klobukov in slamnikov Franc Cerar v Stobu pošta in železniška postaja Domžale pri Ljubljani. V popravila prevzema tudi vsa tozadevna dela ter preoblikuje po najnovejši modi. V Ljubljani prevzema vsa naročila in moderniziranje tvrdka Kovačevič i Tršan v Prešernovi ulici žt. ti, kjer se sprejema v sredo in soboto. povss godna aSotoSua se pevsocS Prva hrvatska Ivornlcs salam, sušenega tnesa in masti M. GAVRIL9VIC SEKOVI D. D. Trsi Amerika Angleška parobrodna družba Ciinar d - Line Zastopstvo za Jugoslavijo: Jugoslavenska banka d. d. v Zagrebu. — Odprava potnikov L II. in III. razreda preko TRSTA in CHERBOURG-a v NEW-YORK. Sprejema naročila za prostore na parnikih za Grčijo, Anglijo in Ameriko — ter obratno za Jugoslovijo. Natančna pojasnila daje: Cunard Line, Zagreb, Vrhovčeva ulica št. 15. 5 Suttner Ljubljana 3 Mestni trg 23. s; Največja zaloga ur, zlatnine in sre-° brnine. Lastna protokolirana tovarna | ur v Švici. VZAJEMNA POSOJILNICA V LJUBLJANI r. z. z o. j. preje Vzajemno podporno druStvo v Ljubljani Kongresni trg St. 19. Poleg nunske cerkve obrestuje hranilne vloge po 4% vloge v tek. računu po 3% % Vrednost vlog je zajamčena v popolnoma varnih posojilih in drugih dobrih naložbah, poleg tega jamči za vloge lastno premoženje zadruge v znesku 600.000 K ter člani z jamstveno glavnico z 3,000.000 K daje posojila na osebni kredit, proti vknjižbi na posestva, na vrednostne papirje, menice in proti zaznambi na službene prejemke i. t. d. Prodaja srečke «tržavne razredne loterije. Vsakdo naj si kupi srečko že za prvo žrebanje, ker mora pozneje, če se hoče udeležiti prihodnjih štirih žrebanj, doplačati kupnino za prejšnja žrebanja. Cena Vi = 192 K; 'j, - 96 K; V4 = 48 K in 'Is = 24 K. Pojasnila in prospekti brezplačno! BMRmHMMI Dovoljujemo si naznaniti, da je naš novoustanovljeni zavod „5E©vensI«a banka" s 30 milijoni kron deluiške glavnice, pričel poslovati začasno v prostorih na Krekovem trgu št. 10. Pozneje se preseli v lastno hišo, Stritarjeva ulica št. 7. Naš zavod se peča z vsemi v bančno stroko spadajočimi posli ter: sprejema vloge na knjižice in tekoči račun, ter jih najugodnejše obrestuje; eskomptuje in vnovčuje menice, čeke, kupone in izžrebane vrednostne papirje; financira industrijska in trgovska podjetja; kupuje in prodaja vrednostne papirje, devize in tuji denar; daje predujme na vrednostne papirje in na knjižne terjatve; prevzema vrednostne papirje v shrambo in v oskrbo; izvršuje vsa borzna naročila; \ izdaja čeke in akreditive na banke v tuzemstvu in inozemstvu. V poslovni zvezi smo z največjimi amexrSJk:ansldml bankami ter smo ustanovili posebni OMSli-kanski oddelek, kateri vnovčuje na našo banko izstavljene čeke amerikanskih bank in posreduje vnovčonjc čokov in nakaznic izstavljenih na druge zavode. Upravni svet „Slo*i/