Poštnina plačana pri pošti 1270 Litija
NOVICE IZ OBČINE LITIJA IN OBČINE ŠMARTNO
Lahko ga berete tudi na internet naslovu: www.litija.net/tiskarna-aco
v
Osrednji govornik na prireditvi je bil predsednik Zveze kulturnih društev Slovenije FRANCI PIVEC.
Iz uredništva...
Predsednik Zveze kulturnih društev občine Litija Jože Gorenc je izročil Jerebova odličja osmim posameznikom.
Jubilejno priznanje Petra Jereba so prejeli Adolf Češek, Martin Voje,
Avgust Verhovec in Franc Zupančič mlajši; bronasto plaketo je izročil Jožetu Erženu in Pavletu Kokalju, srebrno Jožetu Megliču in zlato Slavki Železnik.
O pomenu praznika slovenske kulture je spregovoril litijski župan Mirko Kaplja, v kulturnem sporedu pa so se predstavili Zasavski rogisti, harmonikar Anže Zavrl, recitatorska skupina Gimnazije Litija, mešani pevski zbor Sv.Nikolaj in plesalec Blaž Godec, državni, evropski in svetovni prvak v show danceu, ki je za svoje
dosežke prejel zlato medaljo in plaketo Zveze kulturnih društev Slovenije.
nadaljevanje na strani 5
10. občni zbor Sadjarskega društva Litija
LITIJSKI SADJARJI RAZVILI PRAPOR
Na občnem zboru v Kulturnem domu v Šmartnu je 31. januarja sodelovalo 128 članov, prisotni pa so bili tudi gostje, predsednik kmetijsko gozdarske zbornice Peter Vrisk, poslanec Državnega zbora Franci Rokavec, župana občine Litija in Šmartno Mirko Kaplja in Milan Izlakar.
Ob začetku so zadonele fanfare litijskih rogistov ter naznanile ačetek slavnostnega dogodka, razvitja prapora litijskih adjarjev. Po slavnostnem nagovoru je predsednik Vojko Bizjak povabil na oder predsednika Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Petra Vriska, da kot zaupnik razvije društveni prapor, katerega je nato izročil predsedniku društva. Prvi praporaš društvenega prapora pa je postal Dušan Vidnjevič, ki je zadolžitev sprejel z velikim zadovoljstvom.
°rapor za Sadjarsko društvo '.itija sta za to priložnost pri lodjetju SAVUS oblikovala 'Jniv. dipl.inž. arhitekta Helena dnež in Marko Boltin.
nadaljevanje na strani 4

Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Peter Vrisk predaja prapor predsedniku Sadjarskega društva Litija
Prispevke pošljite do 10. MARCA 2003
na naslov:
TiskarnaACO, C.D.K. 39,1270Litija ali po faxu: 01/899^3 54, oziroma po e-pošti: tiskarna.aco@siol.net
Osrednji govornik na prireditvi je bil predsednik Zveze kulturnih društev Slovenije FRANCI PIVEC, ki je v svojem kratkem govoru ugotovil, da smo Slovenci še tukaj na tem koščku Evrope in nadaljeval: »Koliko ljudstev in kultur, ki je naseljevalo ta del sveta, je preživelo? Slovenci zagotovo nismo obstajali, ker bi bili bolj bojeviti od drugih. Odločala je moč identitete, ne pa kulturna prepričljivost. Za uspešno prepričevanje o slovenski stabilnosti pa je še pomembnejši tisti delež, ki ga mora prispevati vsak od nas. Skrb za skupno slovensko stvar zna biti odločilno jamstvo za prihodnost, ko se podajamo v novo nadnacionalno skupnost, pa se bomo tudi v njej - kot v tistih, ki so že razpadle - obdržali in okrepili.«
Po kratkem kulturnem programu, z nastopom moškega pevskega zbora »Lipa« iz Vač, recitacijami dramskega igralca Jurija Součka in nastopom Zasavskih rogistov je v zaključnem nagovoru vodja projekta GEOSS Peter Svetik primerjal prizadevanje Prešerna za dostojno družbo in uveljavitev svoje umetniške vrednosti s prizadevanjem Društva GEOSS za uveljavitev tega pomnika v slovenskem in evropskem prostoru.
Izrazil je veliko nezadovoljstvo nad državo, ki še ni dojela vloge in pomena pomnika GEOSS, simbola vseh Slovenk in Slovencev, našega svetišča, stičišča duhovne in gmotne ustvarjalnosti vseh Slovencev, ki končno ponazarja večstoletna prizadevanja naših prednikov za obstoj in razvoj.
Ne moremo razumeti, je dejal, da vlada kljub soglasni podpori vseh poslanskih skupin in prizadevanjem ministrice za kulturo še ob koncu leta 2002 smatra, da je to spomenik lokalnega pomena, da naša pravna stroka ne soglaša z zakonom o GEOSS-u, ki naj bi projektu zagotovil vsaj minimalna sredstva za delovanje in nadaljnji razvoj, ker ni našla ustreznega
vzorca v Evropi. Mar ne moremo biti enkrat mi vzor tej tako spoštovani Evropi, je na koncu dodal. Najnovejša cvetka pa je, da naj bi zakon umestili v okvir predpisov o naravnih vrednotah. Kako naj ta zgodovinski, narodnostni, državotvorni, kulturni in strokovni pomnik uvrstimo med naravne vrednote?
Zagotovo pa se bodo vremena Kranjcem zjasnila, je zaključil in Zakon o GEOSS-u bo slej ali prej sprejet. Upamo samo, da prej, preden bo nastala nepopravljiva škoda.
Marjan ŠUŠTERŠIČ
PRIZNANJA
Dostikrat so mi že rekli, da živimo v času sprememb. Nič ne rečem, spremembe so od nekdaj bile in so nas naredile, če že hočete. Le kaj bi torej brez sprememb? Življenje ne bi bilo vredno življenja...
Pa vendar, spremembe so danes tako hitre, tako pogoste, da jim dostikrat nismo kos. Zasičeni z informacijami, s sprejemanjem podatkov in njihovim razvrščanjem s(m)o mnogi malo zmedeni, včasih izgubljeni in celo nemočni. Od vse te količine podatkov smo velikokrat tudi nekritični nad vsebino, ki pljuska v in ob naše možgane.
Da je vsak prispevek »dober« za objavo, seveda tudi za Občana ne drži, čeprav bralci našemu uredništvu očitajo predvsem to in pa pomanjkanje kritičnih peres.
Ljudje od sprememb (posebno napovedanih) veliko pričakujemo. Sašo je v januarski številki »napovedal« spremembe v našem Občanu. Ne bo se zgodilo čez noč, pač pa nekaj novosti že prinaša februarska številka. Kot se je razdelila »velika litijska občina«, skušamo vsebino zaradi preglednosti deliti tudi v časopisu. Prvi korak je prva »šmarska stran« v Občanu in ta korak bo, upamo, pripeljal do smiselno urejenega mesečnika, v katerem se bodo zrcalili po naših najboljših močeh »dobro razporejeni« dogodki dveh občin. Naj bo to hkrati tudi poziv k obveščanju, napovedim in poročanju iz šmarske občine.
Pa smo spet pri informacijah, ki vam jih posredujemo. Za nekatere morda odvečne, naivne in nepotrebne, za druge pa dobrodošle, če ne drugače vsaj v smislu sprememb, ki jih prinese časopis v našem vedenju.
Andreja ŠTUHEC
PROSLAVA OR KULTURNEM PRAZNIKU NA GEOSS-U
ZBRANI V SRCU SLOVENIJE S PREŠERNOM V MISLIH
SPODNJA SLIVNA: Vse od leta 1985 se vsako prvo nedeljo v mesecu februarju, ne glede na vremenske razmere zbirajo množice ljudi na proslavi ob kulturnem prazniku v srcu Slovenije. Toliko, kot se jih je zbralo letos ob pomniku GEOSS, jih še ni bilo nobeno leto.
Na predvečer slovenskega kulturnega praznika je bila v dvorani kulturnega centra v Litiji tradicionalna prireditev NAŠI DOSEŽKI, na kateri so podelili Jerebova priznanja za področje kulture in priznanja za športne dosežke za leto 2002 v občini Litija.
CENTER ZA RAZVOJ LITIJA SE JE USPEL PREBITI MED 4 PILOTNE REGIJE V SLOVENIJI ZA IZVEDBO POPISA NEIZKORIŠČENIH TURISTIČNIH KAPACITET IN DANOSTI SLOVENIJE
Center za razvoj Litija je bil na razpisu Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo izbran v skupini štirih pilotnih regij za izvedbo projekta: Evidentiranje in aktiviranje neizkoriščenih turističnih kapacitet in danosti Slovenije-l.faza POPIS, Ostali izbrani LPC/RPC so z območja Gorenjske, Posavja ter Notranjske.
S projektom bomo na primerih pilotnih regij evidentirali in obdelali neizkoriščene turistične
kapacitete in danosti v Sloveniji s ciljem povečati izkoriščenost obstoječih kapacitet, povečati razvoj in vlaganja v nove, še neizkoriščene turistične danosti, povečati razvoj ntikro in malega podjetništva (profitnih in neprofitnih oblik) v turizmu, povečati zaposlovanje in samozaposlovanje v turizmu ter zagotoviti skupni sistem trženja novih turističnih produktov.
nadaljevanje na strani 4
SLS *mSKD Kakšen je smisel
povečanja občinskih davkov?
To vprašanje si zastavljamo tudi v svetniški skupini Slovenske ljudske stranke Litija, še zlasti po izglasovanem povišanju vrednosti za uporabo stavbnega zemljišča 1,2 na 1,3 to č ke na seji občinskega sveta. Zaskrbljujoče je dejstvo, da je bila večina v občinskem svetu skupaj z županom imuna na tehtne argumente SLS in še nekaterih svetnikov, saj bi imelo pove Čanje omenjenega davka smisel le, če bi s tem zagotovili več denarja za prepotrebno ureditev infrastrukture v občini, posredno pa zagotovili boljše pogoje za življenje občanov na celotnem območju občine in ustvarjanje nove dodane vrednosti. V obrazložitvi predloga župana je zapisano, da bi z vsakoletnim povečanjem to č ke v skladu z rastjo življenjskih potrebščin sledili letni inflaciji, nič pa ni govora o ciljih, ki jih želi občina doseči. Že vrabci pojejo, da je litijski odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča dotrajan, in da ga občina ni nikoli izvajala. Namreč dejstvo je, da občina ni nikoli vračala 50 % zbranih sredstev mestni in krajevnim skupnostim, v odlok niso zajeta vsa smiselna stavbna zemljišča, odlok je naravnan proti vsem gospodarskim sistemom, ki rabijo večje površine za opravljanje svoje dejavnosti in je nestimulativen za pospeševanje novih investicij. Zbrana sredstva v proračunu se že več kot štiri leta ne prikazujejo ločeno, čeprav je po odloku kljub smiselnemu upoštevanju integralnega proračuna to možno in nujno. Ključno pa je vprašanje ali s povečanjem višine točke ne dajemo podporo državi, ki ji na ta način preostane manjši delež za poplačilo izravnave primerne porabe občini Litija. Kljub predlogu svetnikov, da naj svet počaka do razjasnitve teh dilem je glasovalni stroj svoje delo opravil. Edina svetla točka hkrati pa možen popravni izpit je v sprejetem dodatnem sklepu, da naj občinska uprava v treh mesecih pripravi nov odlok, ki bo spoštoval določbo o 50 % vračilu sredstev mestni in krajevnim skupnostim. In spet smo pri začetnem vprašanju, kakšen je sploh smisel tega davka in njenega povečanja.
Po našem mnenju bi pred kakršnim koli povečanjem bilo potrebno narediti temeljito analizo izvajanja nadomestila, ki bi bila podlaga za pripravo novega odloka in tudi odgovor na vprašanje ali ta davek v občini res potrebujemo v takšni obliki.
Svetniška skupina SLS Litija
IZJAVA ZA JAVNOST
Na februarski seji Občinskega sveta v Litiji je svetniška skupina SLS zaradi očitne uzurpacije oblasti koalicije strank v Občinskem svetu (LDS, ZL, SNS in DeSUS) pri imenovanju komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (občinski KVIAZ) iz protesta zaradi sestave omenjene komisije, ki bistveno odstopa od volilnega rezultatov na nedavnih lokalnih volitvah ni predlagala svojega člana v navedeno komisijo. V svetniški skupini SLS Litija pričakujemo, da bo vladajoča koalicija skupaj z županom pri oblikovanju ostalih delovnih teles Občinskega sveta upoštevala razmerja v Občinskem svetu tudi zato, da se bo nadaljeval kulturni in konstruktivni dialog v občini Litija, za kar smo se v SLS Litija zavzemali tudi v predvolilnem času. Pričakujemo tudi, da bo župan končno pred vsako pomembno odločitvijo sklical vodje svetniških skupin na predhodno koordinacijo in oblikovanje možnih konsenzov. Svetniška skupina SLS bo na podlagi pozitivnih ravnanj župana in koalicije, ki jih pričakujemo, imenovala člana v kadrovsko komisijo.
Svetniška skupina SLS Litija
W'
Vesti iz parlamenta
Na januarski seji Državnega zbora je bila ena izmed najbolj odmevnih točk dnevnega reda tudi razprava in sprejemanje Zakona o zagotavljanju pogojev za opravljanje funkcije predsednika republike. Zakon, tako govori o pogojih dela aktivnega kakor tudi bivšega predsednika. Škoda je, da seje z bonitetami o varovanju ter materialnih in drugih pogojih pretiravalo pri določbah za bivšega predsednika kakor tudi določila, da so lahko v uradu aktivnega predsednika republike javni uslužbenci, ki imajo status funkcionarjev, kar jim po sistemskem zakonu ne gre. Veliko je bilo rečenega tudi pri sprejemanju Zakona o omejevanju uporabe alkohola, pa ne v smislu nasprotovanja interesa države, da zmanjša zasvojenost od alkohola in posledic, ampak predvsem predlaganega načina urejanja tega vprašanja. Namreč, najpomembnejši vzgojni moment je v zakonskem besedilu izostal.
Parlament je ustanovil tretjo univerzo v Sloveniji (t.i. primorsko univerzo), kar je še dodatno jamstvo za utrditev narodove biti v tem delu Slovenijie.
Pri obravnavi o nadzoru nad delom varnostno obveščevalnih služb je Državni zbor opravil obravnavo te točke brez navzočnosti javnosti. Razprava je služila kot koristen uvod v pripravo novega Zakona o nadzoru nad delom varnostnih in obveščevalnih služb in jasno opredelitev vloge parlamenta.
Kar cel dan pa je trajala razprava o vstopu Slovenije v Evropsko unijo in zvezo NATO. Največje bilo govora o naravi referendumov, oziroma ali bosta posvetovalna ali zavezujoča za parlament in vlado.
Glede na to, da se je Slovenija zavezala, da bo speljala referendum o NATU pred postopkom o vstopu v to zvezo, mora naša država izpeljati ta referendum pred 26. marcem 2003. Tu pa je nastopila pravna in proceduralna ovira, namreč, ker še ni v postopku predlog mednarodne pogodbe, v tem trenutku Slovenija ne more izpeljati ne predhodnega in ne naknadnega zakonodajnega referenduma, izpelje pa lahko le referendum posvetovalne narave do tega datuma in to v nedeljo 23. marca. Dejstvo je, da bodo parlamentarne stranke spoštovale izraženo voljo ljudi, saj je odločitev na teh referendumih izjemno pomembna za našo državo v prihodnje. V teh dneh se išče rešitev, da bi z ustavnim zakonom poskušali najti ustrezno pokritje tudi iz pravno formalnega vidika, pa tudi vsebinsko. Namreč, dejstvo je, če referendum za vstop Slovenije v NATO na bo uspel, se bodo aktivnosti zaključile. Nerodno pa bo slovenski diplomaciji, hkrati pa tudi drugi strani, če referendum posvetovalne narave uspe, še vedno pa bi grozila pobuda naknadnega zakonodajnega referenduma ob ratifikaciji omenjene mednarodne pogodbe. Upam, da se bo tudi ta dilema razrešila.
Z NAMENOM BOLJŠE INFORMIRANOSTI BOM V MESECU DNI ORGANIZIRAL DVA POSLANSKA VEČERA NA KATEREM BI POSKUŠALI SKUPAJ Z UGLEDNIMI GOSTI PREDSTAVITI PREDNOSTI OZIROMA SLABOSTI PRI VSTOPU SLOVENIJE V EU IN NATO.
V januarju je imel Državni zbor ŽALNO SEJO v spomin na smrt pokojnega dr. JOŽETA PUČNIKA, predsednika DEMOSA in enega izmed najbolj zaslužnih slovenskih mož pri oblikovanju samostojne Slovenije.
poslanec DZ Franci ROKAVEC
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
Kako v razvoj?
Sedaj, ko je občina Litija postala za tretjino manjša, pravzaprav ima status nove občine, bo treba tudi programe in njihovo financiranje zastaviti na novih osnovah. Ne samo zaradi formalne razdelitve občine na dve, ampak predvsem zaradi potreb, ki so pred njo. Večina jih ni nastala na novo, vle č ejo se že daljše obdobje.
Pred volitvami so politične stranke prednostne naloge v občini več ali manj načrtovale na enakih osnovah, zato vsaj po tem sodeč, v občinskem svetu ne bi smelo prihajati do prehudih nesoglasij pri oblikovanju in sprejemanju letnih proračunov. Zagotovo pa se bo zataknilo pri financiranju programov ali preprosteje, kako in od kje zagotoviti zadosti denarja za njihovo realizacijo. Glede na stanje razvitosti gospodarstva in zaposlitev ni pričakovati kakšnih bistveno večjih prihodkov v občinski proračun. Denar, ki prihaja iz državnih virov bo sicer - glede na manj šo občino - sorazmerno nekoliko večji, vendar se nam je prav v tem obdobju »zgodila država.« Slovenija je namreč tik pred včlanitvijo v Evropsko skupnost, večina zadev je že usklajenih z evropskimi normami, ostala je še najbolj problematična - inflacija oz. njeno zniževanje na evropske ravni. Vlada RS je že lani napovedala, da bo delala skrajno racionalno, skušala bo zmanjševati proračunske izdatke, denar pridobljen od države bo podvržen strogim merilom in namenom. Predvsem pa lahko pričakujemo, da bo država prednostno podpirala »evropske projekte.«
In kakšne so možnosti za občino? Predvsem bo treba poiskati dodatne lastne denarne vire, hkrati pa proračun »olajšati« za vse tiste izdatke, ki ne prinašajo nobene nove materialne vrednosti, ampak ga zgolj obremenjujejo. Povedano drugače, na občinskem proračunu ne bodo mogle »viseti« vse tiste postavke kot doslej. Za litijsko občino je pravzaprav značilno, daskorajda vse dejavnosti, od zakonskih do tistih, ki to niso, črpajo denar iz občinskega proračuna. To seveda ni dobro. Prvič zato, ker je proračun nenormalno obremenjen in iz leta v leto bolj zadolžen, drugič pa zato, ker se je veliko porabnikov tega denarja preprosto navadilo na to, in nenehno pritiskajo samo na ta vir.
Menim pa, da povsod tam, kjer ni lastne iniciative za ustvarjanje denarja, kjer ni motiva dobička, zadeve ne morejo biti uspešne. Zato tudi ni dobro, da občina drži v svoji lastnini premoženje, ki ji je zgolj v breme, namesto, da bi ga prodala (privatizirala, vključila zasebni kapital...), s čimer bi se znebila proračunskih bremen, dejavnost pa bi se veliko bolj produktivno razvijala. Pri tem ne mislim samo na nekaj krp občinskih zemljišč, ampak predvsem na dejavnosti (med njimi nekateri zavodi), ki jih občina financira, čeprav bi se ob motivu dobička lahko preživljale same.
Nove denarne vire pa bo občina pridobila samo z novimi podjetji in zaposlitvami. Za to pa so potrebna zemljišča, opremljena z infrastrukturnimi objekti, kjer naj bi rasla nova podjetja in pričela zaposlovati razmeroma veliko število nezaposlenih, zlasti pa ljudi z visokošolsko izobrazbo in znanji, ki lahko prinesejo kaj boljšega. Če pa bo delo, bo treba tudi stanovanja. Teh v Litiji že dolgo ni bito zgrajenih. Ob množici drugih problemov, ki jih v tem sestavku ni možno v celoti navajati, je jasno, da nas čaka zelo racionalno poslovanje z občinskim denarjem, (m.brilej)
np-~xt3=	ENOTA LITIJA, AMD LITIJA
tJlAVTO ŠOl A
PRIREJA
TEČAJ C P P
ZA A, B IN H KAT.
S PRIČETKOM
PONED., 24.2. 2003 ob 17. uri
NA AMD LITIJA
ORGANIZIRAMO TEČAJ PRVE POMOČI IN ZDRAVNIŠKI PREGLED VPIS KANDIDATOV ZA F kat. (TRAKTORJI)
POPUST za DIJAKE, ŠTUDENTE
INFORMACIJE IN PRIJAVE
NA TELEFON
8983 030 ali 041 626 718
PRIJAVITE SE LAHKO TUDI PRED PRIČETKOM TEČAJA
Kam plovemo?
N Si
Nova Slovenija
Krščanska ljudska stranka
Leto 2003 naj bi za Šmartno s širšo okolico, ki je po skoraj pol stoletni dobi spet postalo občina, vsekakor pomenilo veliko prelomnico. Kar trije referendumi v obdobju 8 let so bili potrebni, da je pri večini ljudi dozorela želja in hotenje postaviti se na lastne noge in zaustaviti stagniranje. A ne samo to, pričakovali smo zasukvrazvojno smer na vseh področjih. Občutkinazačetku tako pričakovanega obdobja pa so vse prej kot dobri in obetavni.
Na pragu prazničnih božičnih in novoletnih dni so 230 delavcev šmarskega obrata IUVbrez predhodne seznanitve pisno obvestili, da bodo do 28.2.2003 načakanju. Šmarski obrat IUV, ki je še pred desetletjem zaposloval prek 700 delavcev in bil steber šmarskega in litijskega gospodarstva, je zavit v grozečo tišino. Še leta 1998, ko je bito zaposlenih okrog 470 delavcev, je župan Mirko Kaplja v predvolilnem nastopu izjavil, da se bo zavzel »da delavci v Usnjami in Lesni industriji ne bodo ostali brez zaposlitve« (Delo, 1.12.1998). Po 4 letih se je število zaposlenih prepolovilo. Kaj bo po 28. februarju 2003? Še pred dobrim desetletjem cvetoče podjetje je ob nerazumljivih poslovnih potezah hitro potonilo v blato. Vse kaže, da je Obrat že dolgo obsojen na smrt, kako naj sicer razumemo vse kar se dogaja in še zlasti izjavo direktorja obrata, da je prišel v službo zgolj zato, da bo»stvari počistil in tako pripravil obratna izročitev«(Delo 7.1.2003).
Nič manj presenetljive pa niso izjave novega šmarskega župana Milana Izlakarja, ki bi »skoraj rad videl, da gredo v stečaj in naj nehajo blefirati«ter da v primeru stečaja ne bo prišlo do katastrofe, ker»veliko delavcev ima le še nekaj let do upokojitve. Poleg tega jih ima večina kmečko ozadje, tako, da vsaj osnovno preživetje ne bi smeh biti vprašljivo«(Dnevnik 11.1.2003). Verjetno ne razmišljajo tako vsi tisti, ki bodo ostali brez dela in brez osnovnih pogojev za preživetje.Prav tako tudi ne vse generacije delavcev, ki so pustili v podjetju vsa najboljša leta in svojo življenjsko energijo in se odpovedovali boljšim zaslužkom zato, da bi nove generacije imele temelje in pogoje za delo in življenje.
Pri prvih potezah župana in občinskega sveta v Šmartnem pa najbolj preseneča
Kdaj bo naslednja uskladitev pokojnin?
Pokojnine so se nazadnje uskladile 1. februarja 2002, in kdaj bo opravljena naslednja uskladitev pokojnin, se upokojenci upravičeno sprašujemo, kaj se bo zgodilo v našo škodo. Po veljavnem zakonu o PIZ je naslednja uskladitev pokojnin mogoča ta mesec.
Vendar po ocenah, ki so bile izdelane, upoštevane ocene gibanja povprečnih plač na zaposlenega za leto 2002, ki jih je izdal Urad za makroekonomske analize in razvoj pri vladi RS, o pripravi finančnega načrta za leto 2003 in 2004 in s tem v zvezi gibanja pokojnin ugotavljajo, da po vsej verjetnosti uskladitve pokojnin februarja ne bo. Pokojnine pa naj bi se povečale v mesecu marcu za 5%.
Zakon določa, da se pokojnine usklajujejo na podlagi statističnih podatkov o gibanju povprečnih plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji. Stopnja rasti pokojnin v posameznem letu sme doseči največ stopnjo rasti plač in najmanj stopnjo rasti cen življenjskih potrebščin, razen v primeru, če je bila stopnja rasti povprečnih plač nižja od stopnje rasti cen življenjskih potrebščin. Glede nato, da upokojenci že od septembra 2002 vsak mesec poslušamo, dani pogojev za povišanje pokojnin, da ni denarja za povišanje plač, na drugi strani, pa imajo posamezniki milijonske plače, milijonske nagrade za uspešno opravljeno delo, milijonske odpravnine zato upravičeno dvomimo v verodostojnost podatkov Statističnega urada RS Slovenije, ki je služba vlade republike Slovenije. Saj veste kako se sklanja »laž« mala laž, velika laž, statistika.
Videti je, da v vladnih krogih glede višine pokojnin taka stagnacija ne zadostuje, kajti dnevno se soočamo z izjavami tudi vladnih predstavnikov, da je potrebno s pokojninsko reformo nadaljevati, saj ta doslej ni dala zadovoljivih rezultatov, v naše razmere pa se vtikaj o tudi eksperti Mednarodnega denarnega sklada, ki predlagajo sistem usklajevanja na podlagi z rastjo inflacije. Vemo pa kakšen je program vlade na področju inflacije, in sicer znižanje na evropsko raven, medtem ko naše plače ne dosegajo niti 50% evropskih, pa se jim bomo morali sčasoma vsaj približati, če že ne izenačiti.
Nevarna so tudi nekatera razmišljanja mlajših nadebudnežev, ki vidijo naše pokojnine samo kot nepotreben strošek. Naše pokojnine naj bi bile namreč odvisne od njihove dobre volje. Zato je pobuda DeSUS-a povsem na mestu, saj se zavzemamo za spremembo ustave, ki sedaj govori le o socialnih pravicah. Le-te so lahko takšne ali drugačne, ali pa jih sploh ni. V kolikor bo zapisano v Ustavi, da so pokojnine ustavna pravica oz. kategorija, je bistveno manj verjetno, da bi naše pokojnine usahnile, kar je v brezobzirnem kapitalizmu, kot vidimo po svetu, tudi možno.
In kam nas bo pripeljala takšna politika usklajevanja pokojnin, politika izplačevanja plač. Prav gotovo se bodo številki 264.000. državljanom in državljankam, ki so že sedaj na robu preživetja, pridružili še novi. Kajti pravi čudež je, kako lahko ljudje zmorejo plačevati položnice in se še preživljati z borih 30.000 Sit (tolika znaša sedaj državna pokojnina kot edini vir preživljanja) ali delavci, ki po več mesecev ne dobijo plač za svoje opravljeno delo. O vsem tem se bo potrebno resno zamisliti.
Ciril GOLOUH
strankamlddihslovenije
Člani Stranke mladih Slovenije ustanovili lokalna odbora SMS Litija in Šmartno pri Litiji
24. januarja2003 smo v Šmartnu ustanovili Lokalni odbor SMS - Stranke
mladih Slovenije. Zbrali so se člani SMS iz Šmartnapri Litiji, predstavniki vodstva stranke iz Ljubljane na čelu z glavnim tajnikom SMS Jožetom Vozljem, županom občine Šmartno pri Litiji Milanom Izlakarjem kot gostom, ter člani SMS iz Litije.
V	pozdravnem govoru je župan Milan Izlakar pozdravil prisotne in predstavil občino Šmartno pri Litiji ter zaželel veliko uspeha članom SMS, saj nova občina potrebuje aktivne občane in predvsem mlade, ki bodo z dobrimi idejami in veliko energije prispevali k razvoju nove občine in k izboljšanju kvalitete življenja vseh občanov v Šmartnem pri Litij i.
Marko Femc, svetnik občine Šmartno, ki je vodil sejo ustanovnegazbora, je povedal, da je glavni razlog za ustanovitev Lokalnega odbora SMS ustanovitev nove občine Šmartno.
V	nadaljevanju je glavni tajnik SMS Jože Vozelj predstavil smernice delovanja in programska izhodišča SMS, za njim pa je član sveta SMS Marjan Povše predstavil dosedanje delovanje stranke in delovanje njenih članov na področju Litije in Šmartna pri Litiji. Nato smo izvolili organe lokalnega odbora, v izvršni odbor LO SMS Šmartno pa so bili izvoljeni: predsednik Anton Ulčar, podpredsednik Marko Femc, tajnikjernej Peterlin, član Andrej Femc, član Gorazd Posega. Po končani ustanovni seji LO SMS Šmartno pri Litiji, so se člani in gostje preselili v Litijo v gostilno Kovač, kjer se jim je pridružil tudi predsednik SMS Dominik S. Čemjak in ob 20.00 uri se je pričela seja ustanovnega zbora Lokalnega odbora SMS Litija.
V	pozdravnem govoru je predsednik SMS Dominik S. Čemjak pozdravil prisotne in opisal ustanovitev stranke, ki je bila ustanovljena 4. julija leta 2000. Predstavil je tudi politična izhodišča in delovanje stranke, ter poudaril pomen delovanja mladih v družbi in delovanje Stranke mladih Slovenije v slovenski politiki. Nato je pobudnik zaustanovitev obeh LO SMS Brane Povše predstavil dosedanje delovanje članov SMS v Litiji.
V	nadaljevanju seje so bili za člane izvršnega odbora LO SMS Litija izvoljeni naslednji člani: predsednik Brane Povše, pod-predsednikRudi Japelj, tajnik JožkoVidmar, član Boštjan Poglajen, član Robert Potokar (član občinskega sveta občine Litija).
Člani lokalnih odborov Stranke mladih Slovenije Litijain Šmartno pri Litiji, vabijo vse občane, vse mlade in vse mlade po srcu iz obeh občin, da se jim pridružijo pri izboljšanju kvalitete življenja vseh ljudi v Litiji in v Šmartnem pri Litiji. Informacije so objavljene na internetni strani www.sms.si.
Informacije o včlanitvi so možne na naslednjih telefonskih številkah;
-za LO SMS Litija :041557891 -Brane Povše in -za LO Šmartno pri Litiji: 041203 796-Anton Ulčar.
osnutek Statuta občine, ki ukinja krajevne skupnosti, katere so v nekaj desetletnem obstoju in delovanju bistveno prispevale k razvoju in podobi podeželja. Brez krajevnih skupnosti bi bila naša občina mnogo slabše razvita, saj je splošno znano, da krajevne skupnosti najbolj oplemenitijo denar, ki jim je namenjen za naložbe ali vzdrževalna dela. Kam torej plovemo?!	g
Rudi VIDIC	I
Februar 2003
Aktualno
3
SKUPINE ZA SAMOPOMOČ STARŠEM
Z željo po celovitejši obravnavi otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, v Osnovni šoli Litija, Podružnici s prilagojenim programom, iščejo nove oblike dela in pristope k staršem. Pedagoški delavci so se začeli izobraževati za vodenje skupin za samopomoč že v šolskem letu 2000/2001 in v letu 2001/2002.
Društvo Sožitje Litija je organiziralo predavanje dr.Jožeta Ramovša za starše. Starši so izrazili željo po ustanovitvi skupine za samopomoč z namenom, da se o problemih in vprašanjih pogovarjajo. Praktično usposabljanje pedagoških delavcev je potekalo v Varstveno delovnem centru Tončke Hočevar v Ljubljani, kjer uvaja štiri skupine za samopomoč Inštitut Antona Trstenjaka.
V novembru 2002, se je po vseh pripravah, prvič sestala skupina za samopomoč v Osnovni šoli Litija. Vanjo je vključeno devet članov. Skupina se sestaja enkrat mesečno. Člani skupine se pogovarjajo o sebi in svojih občutkih. Za vsebino pogovora velja etično načelo molčečnosti. Vsak aktivno sodeluje in pove toliko kolikor more in želi. Srečanja skupin so sestavljena iz ogrevanja, razgovora o določeni temi in sklepa. Skupino sestavljajo voditelj, sovoditelj in člani. Skupina, ki se je ustanovila dela po teh načelih in se je sestala že trikrat. Delo v skupini je prijetno.
Marjeta MLAKAR-AGREŽ
1. mesec Občine Šmartno
Minil je dober mesec mojega županovanja in z veseljem lahko ugotovim, da smo s kolegi svetniki že resno poprijeli za delo. Po konstitutivni seji v decembru smo v januarju izvolili komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, nadzorni odbor in komisijo za statut in pravna vprašanja. Na zadnji seji smo sprejeli v prvo branje statut in poslovnik. Moja želja je, da občina prične čimprej samostojno delovati, kar pa brez statuta na gre.
V predlogu osnutka sta dve poglavji, ki sta velikega političnega pomena, in sicer kolikšne pristojnosti bo imel župan in kolikšne (če sploh) krajevne ali vaške skupnosti. Moje prepričanje je, da na tem področju lahko pride do določenih sprememb. Zakaj ne bi bila vaška ali krajevna skupnost tudi Račiča, Reka Gozd, Gradiške Laze, Jablanica, Bukovica, Cerovica, Zavrstnik, Kostrevnica, Liberga, Primskovo, Jezni Vrh poleg ostalih, ki že delajo, to so Javorje, Vintarjevec, Stangarske Poljane in Šmartno. Doslej je marsikatera krajevna skupnost obsegala teritorij, v katerem niso imeli istih interesov in težav. Predstavniki novih skupnosti, ki naj bi jih bito približno 16, bi bili partner županu za čim boljšo izpeljavo programov na teh območjih.
Lahko trdim, da so tudi sedaj krajevne skupnosti odigrale veliko vlogo v želji za čim hitrejši razvoj svojega kraja in okolice, vendar smo takšen način predlagali zato, da bo delovanje administrativo čim cenejše. Tudi sam obseg teritorija je takšen, da bi lahko župan, svetniki in predstavniki krajevnih ali vaških odborov uspešno vodili to novo šmarsko občino seveda s pomočjo marljive in strokovne uprave. Moja želja je, da se osnovni akt, torej statut, čimprej sprejme, da bomo lahko nadaljevali delo.
Lepo vas pozdravljam in kličem pomlad.
Zupan Milan IZLAKAR
Kmetijsko gozdarska zadruga Litija
Na zalogi semenski krompir:
-	PRIMURA - DESIRE
-	FRISIA - MARISBARD -JERLA
-	ROMANO - CVETNIK
-	ULSTER - SANTE
CENE: od 147,00 - 271,00 SIT/kg
Velika izbira
vrtičkarskega orodja:
■ razne trsne in sadjarske škarje - matike, lopate, žage, grablje ter ostalo orodje za lažje delo dobrega gospodarja_____
Bogata izbira: - semen - gnojil - zemlje - lončkov - korit - rož ...
Delovni čas:
od ponedeljka do petka: od 7.00 do 19.30 ure • sobota: od 7. do 12. ure
Telefon: (01) 8984 017
SLOVENEC LETA - ZADNJIKRAT
Dne 17. januarja sva se z ženo odločila, da prisostvujeva prireditvi »Slovenec leta«, v litijski dvorani. Ob 17. uri sem kupil v litijski knjižnici Ldve vstopnici in odštel za njih 3000 sit. Vprašal sem prodajalca, če so vstopnice oštevilčene. Odgovoril mi je da niso, dvorana pa se odpira pol ure pred predstavo, to je ob 18.30. Z ženo sva prispela pred dvorano ob 18.45 min. Pred vrati je bilo precej ljudi, pomešala sva se med njih in se počasi pomikala proti vhodnim vratom dvorane. Ko sva prispela do vrat v dvorano, me je nekdo v varnostni uniformi potisnil v prša in mi dejal, da je vhod prost samo povabljenim osebam. Hotel sem ga prepričati, da sem tudi jaz povabljen, saj imam plačano vstopnico in hotel ponovno vstopiti tokrat malo na silo. Porinil me je spet v prša in mi pokazal stopnice na balkon. V izogib kakšnim izgredom, sva se z ženo odpravila na balkon. Na balkonu ni bilo nobenega sedeža. Ljudje so stoje iskali pogled na prireditveni prostor. Kaj naj zdaj storiva, ali naj greva domov, ali naj gledava prireditev eno uro in pol stoje? Star sem 70 let, težak 80 kg, ali bodo moje noge vzdržale to težo, ali naj se usedem na tla po turško. Na žalost se ne znam. Na srečo in z velikim naporom sva vzdržala do konca prireditve. Od nje nisva imela nič. Trdno pa sva sklenila, da praga te dvorane ne bova več prestopila.
Marzidovšek Franc, Litija
Po zakonu morajo biti javni prostori dostopni za vse ljudi -tudi gibalno ovirane. (Pravilnik o zahtevah za projektiranje objektov brez grajenih ovir -Uradni list 92/99)-
Bodo občinski prostori v novi občini Šmartno pri Litiji dostopni za vse ljudi?
Tone PLANINŠEK
PLEBISCITARNO »ZA« PITNO VODO
PRIMSKOVO - Zadnjo januarsko nedeljo so se v osnovni šoli na Prlmskovem zbrali tamkajšnji uporabniki vode in njihovi somišljeniki. Od odgovornih se je sestanka udeležil le predsednik KS Primskovo, ki pa je bil ob množici udeležencev prisiljen, da sprejme njihove zahteve, ki jih ni pred tremi leti in so jih zdaj ponovili in zaostrili. Žal so na sestanku pogrešali druge odgovorne. Šmarski župan Milan Izlakar se je v pismu sicer opravičil, brez pojasnila pa ni bilo litijskega župana Mirka Kaplje in direktorja KSP Litija Rudija Kozlevčarja, ki je še kak dan prej zatrjeval, da vabila ni prejel (kljub javnemu povabilu v decembrskem Občanu in pismu s povratnico!).
Tako je na sestanku ostalo kup vprašanj brez odgovorov, so pa vsi prisotni plebiscitarno sprejeli vrsto sklepov. Obenem je bil imenovan tudi odbor, ki bo skrbel za realizacijo zahtev uporabnikov vodovoda. Sklepe so že posredovali odgovornim in upajo, da se bodo uspeli še v februarju sestati z vsemi odgovornimi, da bi jim odgovorili na zastavljena vprašanja in zahteve. Vsekakor je že dogovorjen sestanek s Francijem Rokavcem, poslancem Državnega zbora RS.
S podpisovanjem zahtev so se izrekali tudi o prenehanju plačevanja vode, ki jo zaračunava KSP Litija. Na sestanku so sklenili, da odločitev zamrznejo do konca marca letos, ko od pristojnih pričakujejo jasno zagotovilo, da bo vodovod saniran še v letu 2003- Če njihove zahteve ne bodo uresničene oziroma če do konca marca ne bodo prejeli zadovoljivih odgovorov in zagotovil, pa bodo posegli tudi po tem ukrepu.
Poudarjamo, da so se prisotni na sestanku odločili, da prepovedujejo kakršno koli odpoved pogodbe o vzdrževanju s strani KSP Litija, kjer vse pogosteje grozijo, da bodo pogodbo prekinili. Ob tem nekaterim ne bi škodilo, če bi pred dajanjem izjav vzeli v roke ustavo in zakone in glede na svoje položaje vendarle nekoliko pretehtali svoje izjave.
Rudi BREGAR
SKLEPI sestanka uporabnikov vodovoda na Primskovem, krajanov in drugih prisotnih v nedeljo, 26. januarja 2003 ob 10. uri v POŠ Primskovo.
Ob plebiscitarni udeležbi in potrditvi odločitev vsi prisotni uporabniki vodovoda ugotavljamo, zahtevamo in opozarjamo:
1.	Občina Litija in občina Šmartno pri Litiji morata v delitveni bilanci upoštevati naše zahteve in v proračunu za leto 2003 zagotoviti sredstva za zagotovitev ustavne pravice do neoporečne pitne vode na Primskovem. Zahtevamo, da občina Litija in občina Šmartno pri Litiji s proračunom za leto 2003 zagotovita podjetju KSP Litija sredstva za zagotovitev zdravstveno ustrezne pitne vode v letu 2003, saj ima navedeno podjetje s KS Primskovo sklenjeno pogodbo o upravljanju z vodovodom.
2.	Pozivamo župana obeh občin, svetnike občinskih svetov v obeh občinah in KSP Litija, da podajo izjave o zagotavljanju neoporečne pitne vode na Primskovem. O problematiki zagotavljanja pitne vode na Primskovem se seznani tudi poslanca državnega zbora iz našega območja Francija Rokavca.
3.	Pozivamo vodstvo KS Primskovo in vodstvo Podružnične šole Primskovo oziroma njeno matično šolo Osnovno šolo Šmartno, da podajo svoje izjave v zvezi z oporečno vodo in da podprejo naše zahteve po takojšnji zagotovitvi zdravstveno neoporečne pitne vode. Kot moralna in duhovna avtoriteta kraja sev prizadevanju za rešitev nastale situacije vključuje tudi cenjeni g. Sporn, ki se z omenjenimi zahtevami in sklepi v celoti strinja.
4.	Zahtevamo uradno podrobno analizo vode iz vodovoda, iz rezultatov pa naj bo razviden podroben seznam vseh snovi, ki so v vodi. Analiza naj bo izvedena dvoplastno: usklajeno se mora izvesti uradna analiza in analiza institucije z neodvisnimi strokovnjaki.
5.	Ob zahtevi za uvrstitev zagotovitve pitne vode na Primskovem v proračun za leto 2003 izjavljamo in opozarjamo na posledice, če naših zahtev ne bi upoštevali. Izjavljamo, da za neuresničitev naših zahtev polno odgovornost prevzemajo KS Primskovo, obe občini in KSP Litija.
6.	Ugotavljamo, da je predsednik KS Primskovo Jože Zadražnik s svojo prisotnostjo seznanjen z našimi zahtevami in da je zagotovil, da bo naše interese in zahteve zagovarjal povsod, kjer bo to potrebno.
7.	Zahtevamo in pozivamo KSP Litija, da uporabnikom in KS Primskovo preneha groziti z odpovedjo pogodbe o upravljanju, dokler sanacija ni zaključena in pozivamo ustanovitelje javnega podjetja, da v okviru svojih pristojnosti našo zahtevo upoštevajo.
8.	Rudiju Bregarju kot pobudniku akcije za zagotovitev pitne vode se zagotavlja vsa legitimnost pri izvajanju naših zahtev, pozivov in opozoril. Zahtevamo, da stroške akcije in obveščanja poslej krije Krajevna skupnost Primskovo.
9.	Imenovali smo odbor za uresničevanje zahtev, sprejetih na današnjem sestanku v sestavi France Pirc, Pavel Sporn, Milan Maček, Jože Zadražnik, Slavko Pancar, vodja podružnične šole Primskovo in Rudi Bregar kot koordinator.
10.	Do 31. marca 2003 smo zamrznili grožnjo oziroma odločitev o neplačevanju storitev, ki so povezane z vodooskrbo na Primskovem pod pogojem, da nam odgovorni v KS Primskovo, občini Litija, občini Šmartno pri Litiji in KSP Litija do 31. marca 2003 nedvoumno zagotovijo sanacijo in zagotovitev zdravstveno ustrezne pitne vode v letu 2003. V nasprotnem primeru se bomo dogovorili o nadaljnjih ukrepih uporabnikov, vključno z zahtevami po kazenski odgovornosti posameznikov v KS Primskovo, občini Litija, občini Šmartno pri Litiji in KSP Litija, ker niso pravočasno zagotovili vseh pogojev za zdravo pitno vodo.
Udeleženci sestanka v nedeljo, 26. januarja 2003.
Nova SEAT Cordoba.
Ljubljenka vetra.
Nova Cordoba vas bo prevzela in navdušila. S svojim sodobno oblikovanim in varnim aerodinamičnim telesom vzbuja občudovanje. Z izjemnimi bencinskimi in zmogljivimi, a varčnimi dizelskimi motorji samozavestno osvaja daljave.
Nova Cordoba je vse, kar želite, in vse, kar potrebujete - od 14. februarja 2003 dalje tudi na slovenskih cestah.
r
Carcommerce
Ljubljanska 16,1270 Litija ■ Tel.: (01) 898 04 40 carcommerce@siol.net • www.carcommerce.si
J
snEFinr
Februar 2003
/KO VICE IZ OBČINE LITIJA
LITIJSKI SADJARJI RAZVILI PRAPOR
Društvo, ki je bilo ustanovljeno pred 9- leti, danes šteje preko 230 članov, in sedaj združuje člane obeh občin. Skrb društva je teoretično in praktično izobraževati svoje člane. V letu 2002 je društvo organiziralo osem praktičnih in teoretičnih predavanj ter dve strokovni ekskurziji, katerih se je udeležilo 481 članov, kar pomeni, da se je v povprečju vsakega predavanja oziroma ekskurzije udeležilo 48 članov, iz česar je razvidno, da je veliko zanimanje članov za strokovno in teoretično pridobivanja znanja s področja sadjarstva.
Ta občni zbor ni bil samo pregled realizacije programa za preteklo leto in sprejetje programa za leto 2003, pač pa je bila to slovesnost, ob kateri so sadjarji razvili svoj društveni prapor, na katerega je sleherni član ponosen.
Tudi leto, ki je pred nami bo pestro.
Zvrstila se bodo številna predavanja, v planu pa so tudi strokovne ekskurzije širom po Sloveniji. V programu pa je predvidena v mesecu oktobru sadjarska razstava, ki bo v svojem prikazu imela ve č sklopov, in sicer:
- v prvem delu bi se predstavili člani
sadjarskega društva;
-	v drugem delu bi bil prikaz izvirnih sadnih vrst na Slovenskem;
-	v tretjem delu bi bil prikaz izdelkov iz sadja;
-	v četrtem sklopu pa bi se na raznih predavanjih seznanjali z novitetami v sadjarstvu (zaščita, foliarno gnojenje, shramba in gojenje itd.)
Upamo, da bo razstava enkratna priložnost tako za razstavljalce, ki bodo prikazali svoje sadove dela, kot za obiskovalce, ki si bodo lahko prvič ogledali takšno razstavo v našem mestu.
Ciril GOLOUH
nadaljevanje s 1. strani
nadaljevanje s 1. strani
Center za razvoj Litija bo raziskal neizkoriščene turistične danosti
center za razvoj Litija
Popis se bo izvajal v mesecu februarju in marcu na območju trinajstih občin Savske ravni in Posavskega hribovja (Kamnik, Komenda, Trzin, Domžale, Lukovica, Moravče, Dol pri Ljubljani, Litija, Zagorje, Trbovlje, Hrastnik, Radeče, Laško), ki so vključene tudi v projekt Po poteh dediščine.
Natančna inventarizacija potencialov in danosti, bo v nadaljevanju podlaga za njihovo aktiviranje, večjo izkoriščenost in predvsem vključevanje v turistično ponudbo območja, l.faza projekta vključuje popise: nastanitvenih objektov, vključujoč vse oblike turističnih kmetij, domov, dopolnilnih dejavnosti kmetij, opuščenih in delno opuščenih kmetij, naravne in kulturne danosti območja, ki bi jih bilo možno aktivirati za turistične namene. S popisom želimo preveriti tudi interes sobodajalcev in vikendašev za vključevanje v turistično ponudbo.
Zato Center za razvoj Litija vabi vse zainteresirane posameznike-lastnike, upravljavce kapacitet /objektov, ki bi se radi vključili v projekt s ciljem aktiviranja še nezadostno izkoriščene turistične kapacitete ali danosti, da pokličejo na tel:
01899 02 98, kjer bodo dobili vse potrebne informacije. Kontaktni osebi sta Karmen SADAR in Tanja GARANTINI. Po končanem popisu nameravamo predstaviti rezultate na tiskovni konferenci, katero predvidevamo v aprilu 2003.
K. S. in S. G.
RAZVESELITE SVJOIE.BLIZNIE
‘'V—
Primerno darilo za otroke, svojce,...
Iz prinesene fotografije vam izdelamo sestavljanko (Puzzle) A3 formata. CENA: 4.500 SIT+DDV
NAROČILA: Tiskarna ACO, tel.:898-38-43
Dole pri Litiji
Letni zbor članov društva izgnancev na Dolah pri Litiji
V nedeljo, 26. januarja 2003, so se člani Krajevne organizacije Društva Izgnancev Slovenije 1941-1945 zbrali na rednem letnem zboru. Od 108 je bilo prisotnih 60 članov, srečanja pa so se udeležili tudi številni vabljeni gostje: predsednica DIS prot. Ivica Žnidaršič, župan občine Litija Mirko Kaplja, predsednik koordinacije KO za Zasavje Albin Praž-nikar, Vinko Gaberšek iz KO Litija, Marija Mejač iz KO Hrastnik, Ljudmila Tolar Iz KO Trbovlje, predsednik KS Dole Dušan Mak in predstavniki društev v kraju.
Začeli smo s kratkim kulturnim programom, v katerem so nam zapeli in zaigrali člani Pevske skupine Izgnanci. Potem so predstavniki odbora poročali o delu v letu 2002. Predsednica je z velikim zadovoljstvom ocenila razvitje prapora in prireditev ob 10-letnici delovanja KO, ki je ob polni podpori članov, finančni podpori društva in občine, ter pomoči KS organizacijsko in finančno lepo uspela. Vojna odškodnina se izplačuje, tako da je tudi večina članov zadovoljna z delovanjem društva in napori organov društva, da se izpolnijo vse obveznosti do žrtev vojnega nasilja.
Predsednica društva Ivica Žnidaršič je pohvalila delo KO Dole pri Litiji, opisala odprte zadeve s katerimi se ubadajo organi društva, izrazila ogorčenje nad nekaterimi mediji, ki postavljajo DIS v slabo luč in otežujejo delo, ni zadovoljna z delovanjem upravnih organov, vendar prepričana, da bo ob pomoči nekaterih poslancev in vplivnih predstavnikov tujih organizacij, ki se ukvarjajo s podobno problematiko uspela dokončati vse zastavljene projekte.
Veliko dela, ki bi ga morali opraviti upravni organi in ministrstva, opravi sama s sodelavci.
Pozvala je prisotne naj bodo tudi politično aktivni, ker
le s svojimi predstvaniki v DZ lahko dosežemo zadane cilje. Vse, ki uživajo pridobitve (renta, odškodnina...), katere je izborilo Društvo izgnancev Slovenije ter svojce umrlih, katerim pripada odškodnina, poziva da se včlanijo v društvo. Vse člane in poznavalce vabi, da pišejo spomine na težke vojne dni; nekaj jih je že zbrala v novi knjigi, katero smo množično naročili. Odbor KO prosi, naj poskrbijo za onemogle in socialno ogrožene člane; društvo namerava organizirati pomoč za take člane.
Župan Mirko Kaplja je pozdravil navzoče, pohvalil delovanje KO in zaželel uspešno nadaljevanje. Opisal je težavno sprejemanje zakonov za izgnance in druge žrtve vojnega nasilja med 2. svetovno vojno; brez množičnosti in argumentiranih nastopov organov društva ne bi šlo, važno pa je pridobiti tudi poslance DZ. V program dela za tekoče leto smo zapisali: odbor spremlja delo organov društva in izvaja skupne naloge, udeležimo se srečanj izgnancev, organiziramo izlet in srečanje za člane KO, sodelujemo z drugimi društvi v kraju, poskrbimo za onemogle in pomoči potrebne člane.
za odbor Stane KMETIČ
NOVICE IZ KNJIŽNICE
Avtorica Zvezdana Majhen (Rupnik), univ. dipl. psih., je po rodu litijanka. Sedaj dela kot samostojna ustvarjalka na področju kulture. Ustvarja za otroke, Poema etrapa je njenaprva pesniška zbirka za odrasle, ki prinaša 100 sonetov.
PESNICA ZVEZDANA MAJHEN (Rupnik)
Zsezdana Majhen je svojo pesniško zbirko POEMA ETRA predstavila v torek, 21. januarja 2003, v litijski knjižnici. V kulturnem programu so sodelovali tudi učenci GŠ Litija.
Urednik Zbirke Žamet Aleksander Zorn je pesmi pospremil na pot z besedami: »Poema etra je veliko pesniško presenečenje, saj združuje dvajsetletno pesniško ustvarjanje. Zanjo bi mogli reči, da je nastajala zunaj znanih robov slovenske poezije, pa nemalokrat tudi zunaj vpeljanih pesniških praks in fraz. Metrično trdna in rimana, največkrat sonetna in lirična, hodi ta poezija tudi svoja jezikovna pota, ki zahtevajo široko poznavanje slovenskega slovarja. Njena posebna odlika je uglajenost, ki se razodeva v sleherni verzni kretnji, v mnogih elegantnih kitičnih obratih. Poezija, ki jo bomo vpisali na slovenski lirični zemljevid.«
Vodja litijske knjižnice Joža Ocepek se je z avtorico sprehodila skozi njeno ustvarjalno delo, ki zajema knjige za otroke: Uganke, Cofki, Uganke o živalih in ena o človeku, Kam kaka sonce in besedila za uglasbene pesmice ter jo povprašala za načrte. Posebno prisrčno so izzveneli tudi spomini na Litijo, otroške igre in mladost. Večer je avtorica posvetila 50-letnici Litije in spominu na pokojno prijateljico Marjano Rappl.
POZABLJENI SVETOVI BORISA MUŽEVIČA
28. januarja je v Knjižnici Litija ponovno predaval egiptolog Boris Muževič. Avtor knjig Pozabljeni svetovi in Energije piramid ter številnih člankov, radijskih in televizijskih prispevkov je obravnaval temo Svetopisemski raj v Sahari in Uganke piramid s tezami o nastanku starih civilizacij in odkrivanju skrivnosti egipčanskih piramid. Zgodbe o nastanku človeka so, po njegovem pripovedovanju, podobne tako pri Sumercih, Egipčanih in
Hebrejcih. Do odstopanj prihaja pri iskanju svetopisemskega raja. Egipčani ga postavljajo v Saharo, Hebrejci pa v Mezopotamijo. Do razhajanj pa prihaja tudi med znanstveniki, ki raziskujejo stare civilizacije. Veliko različnih legend obstaja tudi o vesoljnem potopu. Boris Muževič je pri obiskovalcih vzbudil tudi veliko zanimanja za vprašanje ali so civilizacije obstajale že pred svetopisemskih rajem ali šele po njem. Prav tako pa še vedno ni v celoti razkrita skrivnost egipčanskih piramid.
POZDRAV PESNIKU in SLIKARSKA RAZSTAVA METODE ŽGEČ
11. februarja je bila tudi v knjižnici v soorganizaciji z JS RS za kulturne dejavnosti OI Litija prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku z naslovom Pozdrav pesniku. Pesnika so pozdravili učenci OŠ Litija pod mentorskim vodstvom Jane Štojs s prisrčnim recitalom lastne poezije in Prešernovih pesmi.
Odprli so tudi razstavo likovnih del Metode Žgeč, rojene Gorenc, ki je dobrih trideset let živela v Litiji. Danes živi in ustvarja v Celju. Slikati je pričela pred petimi leti, njena mentorja pa sta bila ak. slikar mag. Željko Opačak in ak. slikar prof. Veljko Toman. Je članica slikarskega društva Svoboda iz Celja. Doslej je razstavljala skupinsko v Celju, kjer je bila tudi nagrajena, v Šentjurju in Rogaški Slatini.
Razstava v knjižnici, ki je njena prva samostojna, bo na ogled do 8. marca.
Joža OCEPEK
ASTILBA d.o.o.
gradbeništvo in inženiring
Kresnice 123	tel.: 01 8977 - 282
1281 KRESNICE GSM: 041 721 969
*	adaptacije kopalnic
* novogradnje * urejanje okolice * splošna gradbena dela
*	izkopi z mini bagrom
ENERGIJSKA
OŽIVITEV NAŠEGA KRAJA
Pred meseci sem v rubriki Ezoterični kotiček, pisal o različnih oblikah škodljivih sevanj, katerim smo izpostavljeni prebivalci Litije in o tem, da ta sevanja, pa naj si to priznamo ali ne, vplivajo na naša razmišljanja in delovanja. Govoril sem predvsem o tistih sevanjih, ki so posledica različnih anomalij v zemlji oziroma nehomogenosti strukture tal (mineralna pestrost tal, rovi, podzemni tokovi...). Takrat se mi je zdelo, da je morda prezgodaj pisati še o enem, nič manj pomembnem segmentu zdravega sožitja s prostorom, ki je povezan predvsem z dojemanjem planeta kot živega bitja; menil sem, da bi bilo to za bralce verjetno »malo preveč«.
Vendar pa je prišel trenutek, ko se nam ponuja priložnost energijske oživitve Litije, zato je prav, da je problematika sožitja z naravo celostno predstavljena. Dejstvo namreč je, da občinske vodstvene strukture na do sedaj predstavljeno problematiko niso reagirale, čeprav sem od nekaterih le dobil nekaj namigov tihe podpore, ki je tiha pač le zato, ker je tovrstna problematika med prebivalstvom našega kraja premalo ozaveščena in se zato nihče ne želi izpostavljati kritikam tistih, ki ne premorejo zadostne širine, da bi zmogli dojeti tovrstno večplastnost bivanja.
V zvezi z vedno bolj perečim problemom ekološkega onesnaženja Zemlje, je povzročil pravo revolucijo J.E. Lovelock, s svojimi dokazi, da je življenje na Zemlji sebi v dobro dejavno prilagajalo in še prilagaja fizikalne in kemijske razmere na površju, v ozračju in oceanih, kar je v nasprotju s tradicionalnim prepričanjem, ki je menilo, da se je življenje prilagodilo na planetarne razmere, medtem ko sta se razvijala vsak po svoje. V kontekst obravnave Zemlje kot živega bitja lahko lepo vklopimo odkritje črt ledink, ki tvorijo v in delno nad površino Zemlje mrežo energijskih povezav, podobno akupunkturnim meridianom v človeškem telesu. Če je energijski pretok preko teh ledink nasilno prekinjen, pride na tem področju do
energijskih anomalij. V Litiji je npr. linija črte ledinke tekla skozi stari del mesta, mimo lekarne in preko starega mostu, ko pa je bil zgrajen nov most, je bila ta komunikacija tako prometno kot energijsko prekinjena, kar je dodatno pripomoglo k porušitvi energijske harmonije našega kraja. Obstajajo seveda metode, s katerimi je moč takšna energijska stanja popraviti in v okolju umetno ustvariti pozitivna sevalna jedra.
Verjetno največji strokovnjak za zdravljenje Zemlje v Evropi, akademski kipar Marko Pogačnik, pripravlja med 22. marcem in 23. avgustom letos projekt energijskega oživljanja Save, ki bo obsegal simultano energijsko čiščenje in povezovanje prostora Save. Naša sokrajanka Bojana Videmšek je bila v pravem trenutku na pravem mestu in v Litijo je povabila nekaj najbližjih sodelavcev Marka Pogačnika, s katerimi smo si podrobneje ogledali energijsko stanje v Litiji, tako da bo naš kraj v fazi projekta »Oživljanje Save« deležen posebne pozornosti. Pričakujemo torej lahko, da bo vzpostavitev pozitivnega energijskega okolja primerna osnova za to, da Litija intenzivneje zaživi tudi v smislu kulturnega in gospodarskega razvoja.
Tadej PRETNER
RAZSTAVA MALIH ŽIVALI V JEVNICI
KUD Jevnica, sekcija gojiteljev pasemskih malih živali, je 17. in 18. januarja v počastitev krajevnega praznika In 60-letnice dogodkov iz časov, ko so izgnali kar nekaj domačinov iz naše KS, organiziralo razstavo malih živali.
Na razstavi je sodelovalo pet domačinov in štirje povabljeni razstavljalci. Razstavljenih je bilo okrog 190 živali v 66 pasmah, od tega: 11 pasem kuncev, 25 pasem perutnine (kokoši, race, gosi), 7 vrst sobnih ptic, 5 družin kitajskih in japonskih prepelic, 3 pasme fazanov in 18 pasem golobov.
Med razstavljenimi so bile tudi živali, ki so v lanskem letu osvojile naslove državnih prvakov (kunci - Kurent Marjan), regijskih prvakov (kunci - Kurent Marjan, perutnina - Dare Šuštar in Gašper Pogačnik), ljubljanskih prvakov (golobi - Turkič Muhamed, perutnina - Gašper Pogačnik in Dare Šuštar, kunci - Kurent Marjan, Doblekar Franc, Stibrič Maks).
V soboto 18.1. smo za popestritev razstave in da bi vzgojo in težave pri njej čim bolj približali krajanom, še posebej mladim, ki jih v tej gojiteljski dejavnosti kar hudo primanjkuje, organizirali predavanje gospe dr. Alenke Dovč iz Veterinarske fakultete v Ljubljani, ki je predavala o prehrani, preventivi in bolezni pri vzgoji malih živali. Predavanja se je udeležilo preko dvajset gojiteljev.
Obisk razstave je bil izreden, saj so poleg lokalne šole in vrtca imeli vsi otroci do 12. leta brezplačen ogled Škoda pa je, da je bila razstava samo dva dni, saj bi si jo lahko ogledalo še več ljudi.
Na koncu bi se rad zahvalil g. Jožetu Gorencu za vso pomoč, ki nam jo je nudil in peščici sponzorjev, ki so nam s prispevki za sreč o tov pomagali pokriti stroške razstave.
Marjan KURENT
Izvajanje elektroinštalacijskih del
Prodaja in montaža	ml	
sekcijskih garažnih vrat		
		
Izvedba dvoriščnih drsnih vrat
Razstavo si je ogledal tudi predsednik Slovenske zveze za perutnino, mednarodni sodnik g. Stane KOROŠEC (prvi na sliki)
www.elektro-petek.si info@elektro-petek.si
Po več kot pol stoletja -ponovno blagoslov konj v Litiji
Ljubiteljski konjeniški klub Litija in Nova kultura Litija sta 26. decembra -m Štefanovo pripravila blagoslov konj pred cerkvijo Sv. Nikolaja v Litiji. Prvič po več kot pol stoletja so se pred cerkvijo razvrstili konji za blagoslov: 14 konjev s konjeniki. Lastniki konj v šali pogosto pravimo, da je bil blagoslov nekakšen predhodnik današnjih zavarovalnic, ko si pač nekomu priporočil zdravje svojega konja. Ob pogledu na zbrane konje, marsikdo ni vedel zakaj smo se zbrali. Želeli smo obuditi star običaj in opozoriti na plemenite živali, ki so v preteklosti dajale kruh in zaslužek ljudem, ki so prav zaradi tega znali ceniti njihovo zdravje. Konj je kot jeklo, če ga prav kališ. A le ena napaka in njegova uporaba je končana, saj pri njemu ni rezervnih delov kot pri avtomobilu. Litija je bila nekdaj znana po furmanih in kovačih; mnogo »trug« peska in »kubikov izšlajsanega« lesa so ustvarili to mesto s konjskimi silami - motorji tistega časa.
Za pomoč pri izvedbi se zahvaljujemo članicam Kolektiva kmečkih žena Litija, Mestni skupnosti Litija, Centru za razvoj Litija, Občini Litija, gospodu župniku Pavlu Okolišu za blagoslov in vsem konjenikom, ki so se s svojimi konji udeležili blagoslova. Nenazadnje nas je zelo razveselil množičen obisk, ki je najboljši pokazatelj vloženega truda, zato velja poleg šeg povzeti tudi slednje.
Ljubiteljski konjeniški klub LITIJA
Slikarska razstava na predvečer kulturnega praznika
Kulturno umetniško društvo ART Club Litija je v sodelovanju z Javnim zavodom Bogenšperk pripravila 7. februarja slikarsko razstavo slikarja Jožeta Potokarja iz Trbovelj, ki se že več kot 20 let intenzivno ukvarja z likovnim ustvarjanjem.
Svoje risbe izvaja v različnih tehnikah, v galeriji pa so razstavljene tudi skulpture kiparske tehnike. V spontanih potezah vidimo tako eros in tanatos, tragiko in veselje, humor in žalost, nostalgijo in slutnjo prihodnosti. Njegova dela bodo na ogled do 3- marca.
Večer je popestrila mlada kitaristka, ob prijetnih trenutkih pa smo nazdravili kulturi.
Zvone VRTAČNIK
Rdeči križ ob izteku leta
Levi breg, Litija
356 toplih juter za nov dan za novo leto, prav toliko iskrenih misli in želja...
S takimi in podobnimi besedami smo si izrekali želje ob vstopu v novo leto 2003- Aktivisti RK Litija levi breg smo v predprazničnih dneh obiskali starejše, bolne in invalidne krajane. 75 smo jih obiskali na njihovih domovih. S skromnim darilcem in stiskom rok smo zaželeli sreče in zdravja v novem letu. Socialno ogroženim družinam smo preko Območne organizacije RK Litija preskrbeli prehrambene pakete ter jim s tem polepšali praznike.
Pozabili pa nismo niti na naše krajane, ki jih je bolezen ali starost popeljala v novi dom Tišje. Čeprav že po novem letu, smo jih skupaj z RK desni breg obiskali. Aktivistke so pripravile skromna darilca, mlade podmladkarice RK iz OŠ Gradec Lara, Maša in Sara so darilca razdelile in s stiskom rok zaželele srečno, predvsem pa zdravo novo leto 2003-Sledil je prijateljski klepet, zadonela je skupna pesem. Kako malo je potrebno za trenutke radosti in veselja!
G. Bine Jesenšek se je ob slovesu v imenu vseh zahvalil za obisk in lepe želje. Vsi pa smo jim obljubili nasvidenje, ko zacvetijo zvončki. Hvala vsem članom RK Litija - levi breg, ki ste nam s svojim članstvom pomagali pri izvedbi naših programov.
Joža GOMBAČ
nadaljevanje s 1. strani
PODELILI KULTURNA IN ŠPORTNA PRIZNANJA
Dobitniki priznanj in nagrad zveze športnih društev občine Litija za leto 2002 so:
PERSPEKTIVNI MLADI ŠPORTNIKI-CE prejmejo priznanja ZŠD Litija: URŠA BRENČIČ v show plesu v formacijah je s plesno šolo Mojca osvojila naslov svetovnih prvakinj.
■	TADEJ PREMK je v show plesu solo 3x državni prvak, 2.mesto na evropskem in svetovnem prvenstvu.
•	VERONIKA IVANČIČ je v kegljanju v svoji starostni skupini 7 do 9 let osvojila naslov državne prvakinje.
■	VALERIJA KOKALJ je v kegljanju v svoji starostni skupini 9 do 11 let osvojila 2.mesto.
V	TEKMOVALNEM ŠPORTU prejmeta medalje ZŠD Litija:
■	GORAN TURUDIČ je v navezi z Janezom Razpotnikom ( ker ni občan Litije priznanja ne more dobiti) opravil vrsto zahtevnih smeri v naših gorah v ledni in klasični tehniki.
■	JERNEJ MUZGA je v gorskem kolesarstvu med drugimi dosežki bil 2.na državnem prvenstvu v vzponu za gorske kolesarje.
V	ŠPORTU INVALIDOV prejme priznanje ZŠD Litija:
■	ANA MOHAR za športne dosežke v streljanju z zračno puško in dolgoletno uspešno mentorsko delo z mladino.
ZA STROKOVNO DELO V ŠPORTU prejme priznanje ZŠD Litija:
•	TOMAŽ ROZINA za uspešno strokovno delo v nogometu VINKO UDOVIČ za uspešno strokovno delo v lokostrelstvu
■	JOŽE NEJEDLY za uspešno strokovno delo v nogometu
■	FRANC KOS za uspešno organizacijsko in strokovno delo v nogometu ZA EKIPNE ŠPORTNE DOSEŽKE prejme priznanje ZŠD:
KMN SVEA LESNA LITIJA za naslov državnega prvaka v mladinski in članski kategoriji.
ZA ODMEVNE ŠPORTNE PRIREDITVE prejme priznanje ZŠD:
■	OŠ ŠMARTNO za uspešno že tretjič zapored organizirano državno šolsko prvenstvo v krosu.
JUBILEJNA ŠPORTNA PRIZNANJA ZA USPEŠNE ŠPORTNE KLUBE
prejmejo priznanja ZŠD:
KMN SVEA LESNA LITIJA za 20 letno uspešno delo
•	ŠD REKREATIVCI 77 za 25 letno uspešno delo
AERO KLUB MILAN BORIŠEK za 55 letno uspešno delo.
ŠPORTNIK IN ŠPORTNICA LETA 2002 prejmeta pokal in denarno nagrado.
V	ožji izbor za oba naslova so prišli po 4 športniki-ce:
BRIGITA PLEMENITAŠ, BRIGITA ROZINA, ANJA POGLAJEN IN BRANKA PLANINŠEK,
ROK MOHAR, MITO KOS, SAŠO PLEMENITAŠ IN DEJAN SIMIČ.
Po opravljenih glasovanjih sta naslov ŠPORTNIK-CA LETA 2002 osvojila:
' BRIGITA PLEMENITAŠ, je kot stalna članica reprezentance Slovenije v kickboksu osvojila 2.mesto na evropskem prvenstvu v kickboksu -semikontakt v Italiji, je državna prvakinja in ima tudi nekaj odmevnih rezultatov iz mednarodnih turnirjev.
•	ROK MOHAR se ukvarja z borilno veščino taekvvondo. Je najmlajši slovenski nosilec črnega pasu 3.dan. dosežki v letu 2002: 1.mesto na tehničnem državnem prvenstvu v kategoriji črni pasovi - člani 17-27 let, 1.mesto na mednarodnem prvenstvu v Koreji, v Zagrebu ...
Zveza kulturnih društev občine Litija,
Zveza športnih društev občine Litija
KULTURA
GENERACIJ
V	POLŠNIKU
V	soboto, na slovenski kulturni praznik, sem zaradi bolezni namesto na odru sedel med poslušalci in spremljal čudovit nastop vseh generacij, ki ga je čudovito oblikovala naša Mateja.
Za korajžo in zgled so naši moški pevci najprej zapeli nekaj pesmi z besedili Franceta Prešerna. Talentirana gledališčnika Katja in Primož sta med pesmimi prebirala ne preveč znano Prešernovo pesem Nova pisarija, ki je govorila v kakšnem jeziku in kakšne besede naj uporablja slovenski človek. Pravljica Sneguljčica in sedem palčkovje segla do srca, še posebej zato, ker so jo odigrali najmlajši osnovnošolci. Malo starejši so odplesali s Povodnim možem, 11 domačih osnovnošolcev, ki hodijo v litijsko osnovno šolo, pa nam je predstavilo pesem Pavle Voje: Da lepša bo Slovenija Seveda ne smem pozabiti na novoodkrito polš-niško pesnico Slavko Sodar, katere pesem o Prešernu je predstavila njena hčerkaSimona Mlade pevke dekliškega kvarteta so navdušile z izvedbo zahtevne »Prešernove« in venčkom belokranjskih ljudskih. Program sta povezovali simpatični srednješolki Mateja in Špela, ki sta svoje delo odlično opravili.
Prijetno je bilo sedeti med poslušalci, ki smo napolnili našo šolsko dvoranico. Naš letošnji Kulturni praznik je bil na Polšniku res prijeten, prijetno srečanje vseh generacij.
Jože KOS
PRAZNIK IZGNANCEV
V januarju je minilo 60 let odkar so nemški okupatorji izselili več družin v občini Litija. Nismo bili prvi. Podobno gorje so doživeli vaščani Polšnika in okolice že v decembru 1941. Tudi pozneje so Nemci še selili in sl prisvajali našo zemljo in domove. V vsej občini Litija je bilo 534 izgnancev. V KS Jevnica so izselili 63 vaščanov in 13 domov je ostalo praznih za 30 let.
Tedaj smo se zavedli besed:
»Lepo je imeti svoj dom. Hudo je dom izgubiti. KRUTO pa je, če ti dom nasilno odvzamejo.«
Prav na dan selitve v KS Jevnica praznujemo Krajevni praznik, letošnjo 60-letnico smo 25. januarja obeležili v zadružnem domu Jevnica, ki so ga napolnili izgnanci, krajani in gostje. Program, vabila in plakate so pripravili domači, slavnostni govornik pa je bil predsednik KO Dl Litija.
V programu so sodelovali Me PZ, ženska in moška pevska skupina KUD Jevnica, ki so zapeli več pesmi. Po uvodni Zdravljici je navzoče pozdravil predsednik KS Jevnica g. Jože Gorenc. Povedal je nekaj besed o naših izgnancih in o prvih delih na novo izvoljenega sveta KS Jevnica ter predal besedo predsedniku KO Društva izgnancev Litija g.Vinku Gaberšku, ki je več povedal o naših domačih izgnancih in onih širom Slovenije, ki so okusili tujino, delali za okupatorja najtežja dela, nekateri v tovarnah, kamnolomih, na gradbiščih, na kmetijah in še marsikje. Hrane je bilo malo, bila je slaba, dane rečem - mnogokrat skoraj neužitna.
Na proslavi je KS Jevnica izrekla POSEBNO ZAHVALO za delo ob gradnji ceste Jevnica - Zg.
Jevnica in sicer Ivanki Vidic in Antonu Jerantu.
Cesto so asfaltirali krajani z lastnim delom in finančnimi sredstvi in ob pomoči občine Litija.
Za zavzeto ljubiteljsko gojenje raznih malih živali, sta prejela spominsko darilo - knjigo Eve Kovič»Pogled nazaj« gospoda: Marjan Kurent in Muhamed Turkič oba doma v Goliščah. Njihove živali in tudi druge smo občudovali na razstavi 17. in 18.januarja letos prav v tej dvorani.
Lokostrelci so podelili več pokalov svojim najboljšim strelcem v letu 2002.
Sledile so pesmi in sestavka o izgnancih. Pod vodstvom Natalije Šuštar je ženska pevska skupina zapela dve partizanski pesmi. Ajda Upelj -naša napovedovalka programa, je prebrala doživljaj domačinke, ki je okusila življenje v Nemčiji, in Špela Kovič je povedala, kaj je mati doživela v zaporu, ko so jo Nemci ujeli v domačem gozdu. Prisrčno igrico Mojca Pokra-culja so gledalci sprejeli najprej s tišino, a nagradili z bučnim aplavzom in tako izrazili priznanje učiteljicam in nastopajočim učencem OŠ Jevnica. Tudi naslednje točke programa so
ljudje v dvorani bogato nagradili s ploskanjem. Tako harmonikarja Anžeta Zavrla (občinskega prvaka v igranju na diatonično harmoniko), ki je zaigral venček partizanskih in narodnih pesmi. Prav tako plesni skupini mlajših in starejših plesalk (vabili so jih že v druge kraje), ki jih vodi Helenajerebič. Oglasila seje še moška pevska skupina pod vodstvom Jožeta Eržena, ki je zapela pesem Triglav in Barčica.
Proslavo je zaključil mešani pevski zbor KUD Jevnica. Zborovodja Jože Eržen je izbral pesmi: Slovenska dežela in Pesem o svobodi.	Eva KOyič
-	AVTOAKUSTIKA -ALARMI
-	CENTRALNO ZAKLEPANJE
-	ELEKTRIČNI POMIK STEKEL
DVNAMIC 45Ah Že za 6.990,00 SIT
VELIKA izbira AVT0AKUSTIKE!
CarTech
ROBERT VOJE s.p. Loška 3,1270 LITIJA
GSM: 041 893 724 E-mail: cartech@siol.net
N AVTOMATSKO DALJINSKO ZAKLEPANJE ® vašega avtomobila z kartico _ O (Brez pritiska na gumb!)
Zastopstvo in prodaja akumulatorjev
■ ■ -PUliMBN •
za osebna in tovorna vozila, traktorje ter moto program.
K\j LTURA V OBČINI LITIJA_________________________________________ Februar 2003
V petek, 7.2.2003, smo s kulturno uro na Dolah pri Litiji, v dvorani osnovne šole proslavili kulturni praznik
Študentje popestrili kulturno ure
Na predvečer praznika smrti velikega slovenskega poeta so dvorano dodobra napolnili učenci, starši in drugi obiskovalci. Mateja in Jože, povezovalca programa, sta nas uvedla v uravnoteženost mladosti, kjer se je zlivala poustvarjalnost učencev, glasbeni nastopi in ubrana pesem OPZ. Tokrat je bila kultura lahka in mila kot srnice, svetla kot sonce in prijetno milozvočna kot glasba.
Izreden umetniški trenutek so nam pričarali študentje Akademije za gledališče, radio, film in televizijo, Vanja Plut, študentka 3- letnika, Marko Plantan, študent 4. letnika in Gašper Jarni, absolvent. Vsi se že več ali manj poklicno ukvarjajo z dramsko igro in z umetniško besedo in so nam pokazali, da je naš največji pesnik preprosto razumljiv, in da je eden največjih pisateljev Ivan Cankar umetnik posebne vrste. Vsi obiskovalci smo se opajali z dobrotami z mize kulture.
V drugačni in sproščeni obliki je bila umetniška beseda približana našim krajem. Želja po ponovnem srečanju s študenti, ki bodo vsak čas poklicni igralci, je ostala.
Jožica VRTAČNIK
IZLATARNAI
VEDNO NOVA IN MODNA, PA TUDI ZVES1A TRADICIJI - ZA VSAK ŽEP IN OKUS
LITIJA, uJL Mire Pregelj 4, tel.: 01/899 53 93
ODPRTO: od 9.00 do 19.00 Sobota: od 8.30 do 12.00
MORAVČE, c. na Grmače 16, tel.: 01/72 31 868
ODPRTO: od 9.00 do 12.00 in 14.00 do 18.00 Sobota: od 9.00 do 12.00
Bogat izbor zlatega in srebrnega nakita Popravilo in predelava zlatega nakita
voumime levoto z zmrni srvmmu
FflSflDtftSTVO
SLIROREGRflRSTVO
GRADIŠEK JflDEZ S.P. RRRTIZflnSRfl 13 I azo LITIJA GSIA: 041648942
IZDELAVA
TOPLOTNOIZOLACIJSKIH FASAD - z stiroporjem ■ z mineralno volno (lamele ali plošče tervol)
ZIK-KULTURNI CENTER
JANKO IN METKA
V	Kulturnem centru Litija je 18. januarja gostoval znani lutkar Cveto Sever, ki je navdušil otroke s predstavo JANKO IN METKA. Mladi obiskovalci so na moč uživali, ko so spremljali čarovnico, ki je s svojimi zvijačami hotela pretentati Janka in Metko. Ampak vse se je srečno končalo, tako kot se. v pravljicah vedno konča. Obiskovalci so dvorano napolnili do zadnjega kotička, saj so se predstave udeležili tudi otroci osnovne šole Litija.
PEPELKA
V	soboto, 1. februarja je v okviru sobotnih matinej gostovalo družinsko gledališče KOLENC s simpatično igrico PEPELKA. Otroci so ves čas aktivno sodelovali in neizmerno uživali, saj so še po predstavi kukali za kulise in iskali Pepelko. V Kulturnem centru si želimo, da bi se takšen obisk predstav še nadaljeval.
Valentinova predstava v litijskem kinu
POZIV ZA ZALJURLJENE
Letošnji praznik zaljubljencev so na poseben način praznovali v litijskem kinu. Izredno predstavo, ameriško romantično komedijo Poziv za Saro, so svojim zvestim strankam ob prazniku ljubezni, ki pa je tudi praznik prijateljstva, podarili trije litijski podjetniki. Kot majhno, a pozorno gesto so vstopnice za dve osebi v tednu pred praznikom delili v: Cvetličarni CIKLAMA, Optiki MANJA in Zlatarni LEA. Inicijativa treh organizatorjev izredne kino predstave se je izkazala kot imenitna ideja. Izvirno povabilo za Valentinov večer je marsikomu popestrila ta praznik in olajšala iskanje zamisli za praznovanje. Lahkotno komedijo o maščevanju, iskanju ljubezni in prijateljstva si je ogledate blizu 100 povabljencev. Zgodba, v kateri sta igrala Matthew Perry (iz priljubljene ameriške nanizanke Prijatelji) in angleška manekenka Elizabeth Hurley, z mnogimi komičnimi vložki opisuje poslovno razmerje, ki pa se razvije v romanco in trdno prijateljstvo. Tematika kot nala š č za Valentinovo, ki ni, kot trdijo skeptiki, ameriški praznik, ampak ima korenine tudi v slovenskem izročilu. Zato so pobude, kot je bila letošnja izredna kino predstava pod pokroviteljstvom Cvetličarne CIKLAMA, Optike MANJA in Zlatarne LEA, še kako dobrodošle. Škoda le, da prazniki ali tovrstne ideje niso bolj pogoste.
'	6	Alenka KOTNIK
ABONMA SEX, LAŽI & ŠTRUDEL
V okviru gledališkega abonmaja 2002/03 je 23- januarja gostoval ŠPAS TEATER s komedijo Mira Gavrana SEX, LAŽI & ŠTRUDEL. Igralci kot so Zvezdana Mlakar, Violeta Tomič, Vito Rožej, Matej Recer in Primož Ekart so publiko nasmejali do solz. Predstava je dvorano natrpala do zadnjega prostega kotička. Nezahteven tekst, izvrstna situacijska komika, predvsem pa pravi gledališki pristop so prispevali k enkratnemu sprejemu. Močan aplavz je to tudi potrdil.
PUSTNA SOBOTA
V Kulturnem centru Litija bomo 1. marca organizirali
otroško matinejo VESELA MAŠKARA.
MASKE VSTOP PROST!
Simona OCEPEK
Že mislite na morje?
PESTRA IZBIRA APARTMAJEV V MIRNEM NASELJU SEVID (Hrvaška)
(apartmaji za 2,3, 4 ali 6 oseb)
Sredi Jadrana (420km iz Litije) vas vabimo na poletni dopust v prijetnih apartmajih.
Samo 30 - 40 metrov od hiš je čudovita plaža, rezervirana samo za vas.
Blizu so mesta Trogir, Rogoznica, Primošten in Split, kjer se lahko sprehodite in občudujete znamenitosti in pestro nočno življenje.
Za vse ostale, željne miru in tišine, pa predlagamo sprehod ob obali ob šepetanju morskih valov.
DODATNE INFORMACIJE IN REZERVACIJE: tel.: 01/8983-843, GSM: 041-719-444
TEČAJ ZA ZBOROVODJE
DEKANIJE LITIJA
Odbor za pripravo dekanijskih pevskih srečanj želi dvigniti raven glasbene kvalitete v občini Litija, ne samo s pripravo cerkvenih pevskih revij, kjer se lahko zbori predstavijo, kjer je možnost druženja nastopajočih kot tudi ljubiteljev glasbe; ampak poskuša ustreči tudi različnim potrebam, ki se pokažejo, ali so izražene iz strani zborovodij - ena izmed teh je bila: seminar o vokalni tehniki, dirigiranju, kjer bo predstavljena določena glasbena literatura iz katere bi lahko črpali različne ideje, nove skladbe, druga znanja... torej poglobiti vedenje o svojem področju.
1. februarja se je v prostorih cistercijanskega samostana v Stični odvijal seminar za zborovodje dekanije Litija Predavali so: Tadej Sadar (urednik za resno glasbo na radiu Ognjišče, zborovodja in pevec), Helena Fojkar-Zupančič (izvrstna glasbena pedagoginja, predavateljica na seminarjih, zborovodkinja in solopevka) ter Tomaž Faganel (priznan zborovodja, dolgoleten član ocenjevalnih komisij na državnih in mednarodnih tekmovanjih, pevec in predavatelj na seminarjih).
Srečanje je začel dekan Marjan Lampret z uvodnim pozdravom in nagovorom zborovodij, dejal je: »Tri vrline naj bi imel vsak pevovodja: človečnost, pogum in modrost«. Pripravil je tudi kratko predavanje o glavnih delih maše ter o pravilih, ki se jih mora zborovodja držati, in o odstopanjih, ki so mu dovoljena.
Nadaljeval je Tadej Sadar s predstavitvijo svojega Priročnika za zborovodje (Abeceda zbora), kjer so predstavljene vaje za opevanje, ogrevanje zbora in druge pomembne vaje.
Helena Fojkar-Zupančič pa je udeležencem posredovala osnovne informacije o zgradbi in delovanju pevskega aparata-dihanju, položaju grla in drugih elementih vokalne tehnike, o pravilni, predvsem pa sproščeni drži telesa med petjem, o pravilnem sedenju, o načinih ogrevanja zbora... Svoje predavanje je prežela s slikovnim gradivom za lažjo predstavo in z mnogimi praktičnimi vajami, ki so jih udeleženci lahko preizkusili tudi na sebi, dejala je namreč: »Ce mi sami ne vemo, kako se naredi določena vaja in če tega predhodno nismo začutili na sebi, potem tudi od pevcev ne smemo zahtevati in pričakovati pravilnih ter sproščenih izvedb.«
Po kosilu in kratki pavzi je Tomaž Faganel spregovoril o osnovah dirigentske tehnike (sheme, vzmah, zaključek, drža telesa...) ter na kaj se mora dirigent pripraviti in biti pozoren preden začne učiti novo skladbo. Sledil je praktičen del, v katerem je zborovodje pozval k dirigiranju osemčlanski pevski zasedbi in analiziral ter pomagal izboljšati njihove dirigentske tehnike.
Kaj lahko še napišem? Za nami je bil čudovit dan, prežet z veliko dobre volje, medsebojnih pogovorov, pomoči in kar je še zete pomembno: zborovodje so si razširili znanja iz svojega področja, kar bo omogočilo njihovo kvalitetnejše delo v zborih.
Posebne zahvale za izvedbo seminarja gredo glavnim organizatorjem: dekanu Marjanu Lampretu, Odboru za pripravo cerkvenih pevskih srečanj - še posebej Jožetu Kosu, predavateljem in izbranim pevcem Sv. Nikolaja iz Litije terSkladu za ljubiteljske kulturne dejavnosti Litijaza finančno podporo.
Jerneja BRIC
VPIS PREDŠOLSKIH OTROK
V VRTEC LITIJA
Vpis v enote vrtca VVZ LITIJA za šolsko leto 2003/04
• Vrtec MEDVEDEK - Graška Dobrava Litija 10. in 11. marec
• Vrtec CICIBAN - Šmartno
17.	marec
• Vrtec NAJDIHOJCA - CKS 8, Litija
24.	marec
• Vrtec JURČEK - Jevnica 12. marec
• Vrtec KRESNIČKA - Kresnice
18.	marec
•	Vrtec TAČEK - Hotič
25.	marec
•	Vrtec KEKEC - Sava
1.	april
• Vrtec SONČEK - Vače
2.	april
VPIS POTEKA:
PONEDELJEK, od 10 do 16 ure TOREK, SREDA, od 10 do 14 ure.
ZA VSE ZAMUDNIKE:
14. -17. april, od 10 do 14. ure.
V	Kulturnem društvu Javorje smo sklenili, da pripravimo v mesecu decembru in januarju dve predstavitvi priprave dobrot iz kmečke kuhinje
NA JAVORJU PRI BOGENŠPERKU DIŠIJO DOBROTE IZ KMEČKE KUHINJE
V	mesecu decembru je čas praznikov, ko se posvetimo sebi in svojim najbližjim. Dnevi so kratki in mrzli, zato se najraje grejemo na topli peči. Praznike spremlja tudi praznično okrašena miza z različnimi dobrotami: ob božiču orehova potica in ob pustu pustni krofi.
Tudi praznična hrana je bogata narodova kulturna dediščina in naše korenine.
Umetnosti peke se lahko vedno naučiš, kljub letom ni nikoli prepozno. Iz pripravljene zaloge kvasa, moke, mleka, jajc, orehov, dišav je v improvizirani kuhinji šole Javorje gospa Zvonka Blatnik znala pripraviti čudovito orehovo potico, štrukeljčke, rolado in pustne krofe. Doma je blizu Dvora pri Žužemberku in že nekaj let opravlja delo v slaščičarstvu. Obeh srečanj se je udeležilo čez štirideset gospodinj in tudi takšnih, ki bodo to šele postale. Čeprav se je vse zavleklo pozno v noč, smo bile udeleženke močno zadovoljne. Vse, kar se je napeklo smo razdelile in odnesle domov.
Da bo ob pustnih dnevih tudi na vaši mizi poleg kaj mastnega tudi kaj sladkega, naj vam prišepnemo recept v pomoč pri pripravi pustnih krofov.
Potrebujemo: 1,1 kg moke, 6 rumenjakov, 2 cela jajca, 10 dag sladkorja, 4-5 dl mleka, 1 dl olja, 6 dag kvasa, 1 dl ruma, čajna žlička soli, sok ene pomaranče, limonina lupina, 2 vanilij sladkorja, 1 pecilni prašek, marmelada za polnjenje in sladkor v prahu za posip.
Priprava:
-	pripravimo kvasni nastavek
-	rumenjake, sladkor, dišave, olje in rum penasto umešamo
-	temu dodamo moko s pecilnim praškom in kvasni nastavek
-	z dodajanjem toplega mleka zamesimo mehko testo
-	pustimo, da dovolj vzhaja in ga nato še enkrat ročno pregnetemo
-	razrežemo ga na primerne kose in oblikujemo kroglice(krofe)
-	na pomokanem prtu pustimo krofe dobro vzhajati
-	vzhajane krofe polagamo v vroče olje tako, da je zgornja stran najprej v olju
-	prvo stran ocvremo v pokriti posodi, drugo pa v odkriti
-	na vsaki strani jih pečemo približno tri minute
-	pečene poberemo iz olja in jih odcedimo na papirnatem prtičku
-	hladne ali tople krofe napolnimo z marmelado
-	potresemo jih s sladkorjem v prahu, ki smo mu dodali vanilij sladkor.
Dober tek!
Sonja PERME
Dejstvo je, da so se naši bralci in občanipričeli spraševati, kako živi nova občina Šmartno. Da kakšnihposebnih (vidnih) rezultatov še ni močpričakovati v prvem mesecu, je mendajasno, pa vendar jih zanima, ali se sploh »kajpremika«?
DELO SVETA IN ŽUPANA V OBČINI ŠMARTNO
Občina Šmartno je uradno pričela obstajati 1. januarja letos, izvoljeni svetniki z županom na čelu so že pričeli s svojim delom in imeli konstitutivno sejo, kjer so potrdili mandate izvoljenim kandidatom, ter dve redni seji.
Seje so skušale opraviti s prvimi akti, ki so podlaga za delovanja občine. Pomembnejši sklepi iz prve in druge redne seje občinskega sveta: svetniki so sklenili, da splošni pravni akti Občine Litija začasno veljajo in se uporabljajo tudi za Občino Šmartno do sprejema in uveljavitve splošnih pravnih aktov Občine Šmartno. Sprejel se je odlok o ustanovitvi začasne občinske uprave. Imenovali so komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter statutarno - pravno komisijo Na seji je bilo prvo branje statuta, ki je osnova za normalno delovanje občine (rok za oddajo pripomb je bil do 15.02.2003).
Šmarska občina se zavzema za čimprejšnjo rešitev delitvene bilance. Na drugi seji Občinskega sveta so sprejeli sklep, da župan v osmih dneh po sprejemu sklepa določi komisijo za pripravo delitvene bilance. Komisija je bila tudi imenovana in sicer jo sestavljajo Franc Props, Ljubomir Crnkovič, Janez
Tomažič in Marko Femc.
Spoprijemajo se tudi s problemi iz preteklosti. Pričele so se začetne aktivnosti na vodovodu Primskovo in sicer so razpisali ponudbo za pregled vrtine. Za analizo vode na vrtini je potrebno petnajst dni nepretrgoma črpati iz vrtine, da dobijo točne podatke. Ta strošek bo občino stal cca 1.600.000,00 sit. Do priprave občinskega proračuna občina teh sredstev nima, zato bodo poskušali pridobiti finančna sredstva z sovlaganjem krajanov v vodovod Primskovo.
Nestrpno čakamo da bodo dodelali občinske prostore, ti bodo na Tomazinov! ulici 2, saj bo za občane tako lažje reševati težave, ki jih ni malo. Dokler pa le-ti še niso na voljo, se najnujnejše zadeve v zvezi z občino urejajo v Litiji, kjer se na vse stvari v zvezi s šmarsko občino lahko obrnete na gospo Suzano Kukoviča.
(u.r.)
SLIKARSKA RAZSTAVA NA GRADU B0GENŠPERK
Alt Club Litija v sodelovanju z Javnim zavodom Bogenšperk prireja prodajno slikarsko razstavo JOŽETA POTOKARJA - CVRCA, trboveljskega slikarja samouka, ki se že več kot dvajset let intenzivno ukvarja z likovnim ustvarjanjem, za kar je prejel številne nagrade In priznanja. Tokrat bo svoje likovne stvaritve predstavil v galeriji gradu Bogenšperk.
Jože Potokar - Cvrčo je izredno nadarjen likovni ustvarjalec z navdihom posebne domišljije, zato ima tematika njegovih del veliko izhodišč, pri čemer se je osredotočil zlasti na fantastiko, v preteklosti pa se je nekajkrat dotaknil tudi rudarstva. Svojo ustvarjalnost izraža in upodablja v izvirnih tehnikah z uporabo grafičnega svinčnika, trstike, tuša, peresa in čopiča, kar kaže na skoraj neverjetno izrazno moč. Avtor veliko asociacij poišče v naravi, ki jo tudi zelo natančno opazuje, zato pri samem ustvarjanju znanim oblikam iz narave večkrat kaj odvzame ali doda ter na ta način ustvari likovno preobrazbo znane naravne tvorbe. Morda ravno iz tega razloga nastala likovna dela nimajo nikakršnega konkretnega naslova ali poimenovanja, niti niso sestavni del cikla - so preprosto samonikla, mojstrsko izvedena in predvsem izvirna.
Slikarska razstava je prodajna, na ogled pa bo do 3. marca 2003.
Vse informacije na teLšt. 01 8987-664.
Vljudno vabljeni!
Javni zavod Bogenšperk
JERNEJ d.o.o.
PRODAJNI CENTER Šmartno pri Litiji Tel.: 01/8987-472, fax: 01/8987-181
ODPRTO:	SOBOTA
OD 700 DO 1800	OD 7 00 DO 1200
Trgovina z inštalacijami, gradbenim materialom, železnina, barve in laki
Montaža strešnIIi oIcen VELUX, STRopNih obloq, pREdEhih sten, STAvbNEqA pohiŠTVA, izd e Lava MANSARd v KNAUF In LAFARCE izvEdbi, spušČENik stropov ARMSTRONG,
slikoplEskARskA dElA, izdElAVA ToplovodNE In vodovod N E INSTAlAcijE.
GOTOVINSKI POPUST
• Enoročne armature LINITAS 10% • LItožeLezne pEČi za centraIno oqREVANjE VIADRUS 7%
VELUX STREŠNA OKNA 5-1 5% JELOVICA STAVBNO POHIŠTVO 6%
GOTOVINSKI POPUST za nakupe nad 5.000 SIT 4%
Možnost NAkupA na poTROŠNiški kREdiT pRi Kile ko vi Ban ki!
Organiziran prevoz blaga Izposoja udarnih kladiv
ŠMARTNO
NA INTERNETU
Oh, ko bi vedeli, kako težko je prepričati oblast, da bi sodelovala. Neuradna internetna predstavitev občine postaja vedno bolj pestra in mnogi so že ponudili svoje sodelovanje, mnogi se vsaj na forumih srečujejo dnevno. Kljub nekaj pismom, naslovljenih na vodstvo nove občine, pa od tam ni odziva. Škoda, upajmo, da bodo mnenje spremenili in da bodo strani na naslovu www.smartno.net postale osrednja internetna točka nove šmarske občine.
Pa še nekaj. Namesto, da bi bili veseli nove občine in da bi tudi v tem časopisu brali hvalospeve na njen račun, doslej nisem zasledil ničesar iz dela nove občine. No, skoraj ničesar. To, kar je bilo objavljeno, pa je skoraj manj kot nič. Skratka, nič. Ali nova občina sploh živi?
To zadnje vprašanje postavljam javno. Pa brez zamere. Me pač zanima, če nova občina formalno deluje od 1. januarja dalje. Pa nikjer nisem zasledil, kje je sedež, kje se ureja stvari, ki naj bi jih urejala lokalna skupnost, kam poklicati, če bi radi kakšno informacijo, kam poslati pismo po faksu ali prek elektronske pošte. Mislim, da se je zataknilo že pri tako preprostih stvareh, ko so zgoraj našteta vprašanja.
Rudi BREGAR, Sevno
AKCIJA !
Bodi Laura
od 17. 02.
do 08. 03. 2003
~ 1.190,00 sit
kr|S
Vabljeni!
Otroška prodajalna KRIS, Podkraj 2,
1270 Litija, tel. 01/89 81 885 delovni čas: od pon. do pet. 9.-12. ter 15.-19. ure sobota: 8.-12. ure
Primskovo:
PRVIČ, A USPEŠNO IN NAVDUŠUJOČE
Članice in člani Kulturnega društva Prinskau so v nedeljo, 9. februarja v osnovni šoli na Primskovem, pripravili bogato in obsežno kulturno prireditev. Predstavila sta se otroški in ženski pevski zbor, dramska skupina, klenkarska skupina in gostje.
V začetku leta so se dogovorili, da bo oba zbora vodila profesorica glasbe Marta Steklasa, v enem mesecu, ko so pripravili za poldrugo uro programa, pa so kulturniki dokazali, da so sposobni strniti moči in združiti vse generacije v enem samem cilju - kulturi.
Prireditev je bila zamišljena kot predstavitvena, da bi k delu društva pritegnili še druge otroke in mladino, predvsem pa moške glasove za pevski zbor. Vaje imajo vsako soboto ob 17. uri v prostorih, ki jih nudi domači župnik Pavel Sporn.
Vse prisotne, prostor v šoli je bil premajhen za vse obiskovalce od daleč in blizu, sta pozdravila profesor Pavel Sporn in domača učiteljica Marinka Vidgaj, ki sta zaželela novemu društvu veliko uspehov. Društveniki so prireditev namenili praznovanju slovenskega kulturnega praznika, hkrati pa je_ bila to tudi prva prireditev ob letošnjem praznovanju 250 letnice Župnije Primskovo.
Rudi BREGAR
DOGAJANJE V DOMU TIŠJE
(20.1.2003-10.2.2003)
V Domu Tišje praznujemo vsak mesec rojstne dneve oskrbovancev. Dne 20.1.2003 smo praznovali rojstne dneve z januarskimi slavljenci. Zbrali smo se v glavni jedilnici našega doma. Prisotni so bili tudi svojci oskrbovancev. Dom je vsakega oskrbovanca obdaril z voščilnico, nageljnom, torto in napitkom. Pevski zbor in recitatorji pa so popestrili prireditev s svojimi nastopi.
23.1.2003 nas je kot vsako leto obiskal mešani pevski zbor Ladko Korošec iz Zagorja ob Savi. Nastopili so z bogatim programom prelepih slovenskih pesmi.
Naši oskrbovanci so jim z veseljem prisluhnili.
Tudi slovenski kulturni praznik smo lepo proslavili. Ob čajanki in kulturnem programu, na katerem so sodelovali oskrbovanci z recitacijami in šaloigro, smo se spomnili obletnice smrti velikana slovenske poezije dr Franceta Prešerna.
V mesecu februarju je rojstni dan praznovalo v našem domu 18 oskrbovancev. Prireditve se je udeležilo tudi veliko svojcev februarskih slavljencev. Za popestritev programa je poskrbel gospod Dominik Kraševec
(zet osrbovan-cev Jožefe in Alojzija Kraševec), ki nam je zaigral na svojo harmoniko precej veselih in poskočnih melodij.
OSKRBOVANCI IN ZAPOSLENI DOMA TIŠJE
OSTALI SPONZORJI: Občina Litija, Mestna skupnost Litija, Litijska mesarija, Šešir Škofja Loka, Kolinska Ljubljana, Žito Ljubljana, SPL Ljubljana, Borovnik d.o.o. Litija, SVEA Lesna industrija Litija, Kmetijsko gozdarska zadruga Litija in samostojni podjetniki, katerih seznam bo objavljen po končani prireditvi v Litijskem občanu. Medijski sponzor: RADIO GEOSS - iz središča Slovenije v Vaše srce.
ORGANIZATORJI PRIREDITEV: Turistično društvo Litija, Borovnik d.o.o. in Joško Godec Litija, Matetova družba d.o.o. Vače, Ribiška družina Litija. PREDPRODAJA VSTOPNIC: DZS knjigarna Litija, V&R Litija v ŠD Litija, KING d.o.o. - Šmartno in ulični prodajalci.
ČETRTEK. 27.2.2003
Ob 12 uri nastop
PTUJSKIH KURENTOV
in degustacija izdelkov Litijske mesarije v mesnici na Valvazorjevem trgu v Litiji.
Posebej vabljeni “ta debeli”, ki praznujejo ta dan.
Maske zaželjene.
Pijačo prinesite s seboj!
PETEK. 28.2.2003
Ob 19 uri - Športna dvorana Litija zabavno glasbena prireditev z naslovom
VEDRIH SLOVENCEV ZBOR
Nastopajoči: Zasavci, Tof, Moped show - stara zasedba s Simono Vodopivec, Evgen Jurič, Duško Uršič, Violeta Tomič, Bedanec in Pehta, Brajdimir in Herta,
Saša Landero, Rebeka Dremelj s plesno skupino Vivas v ritmu karnevala v Rio v živo, prostovoljke ženskega Grizvoldovega odreda z nazivom JLA-jurišnice litijske armade (izbor najlepše).
Prostovoljke v maskah naj se prijavijo pred prireditvijo v Športni dvorani Litija.
Dve uri satire, smeha in zabave.
VSTOPNINA SAMO 1000 SIT.
SREDA. 5.3.2002
v Ribiškem domu v Litiji “Pečene postrvi” in SlOVO Od “PUSTA”, pričetek ob 10 uri.
Vie-občcmv občtM	SOBOTA, 1.3.2003
Litije/ Ov Smcutna/	.
vabuna-, do,** v čmw ob 12	" sPortna dvorana Utija ^
putf;ne#a/tedna/	OTROŠKI PUSTNI ŽIV-ZAV
udeZe^vte/ v\x^dedr\jih/ jg -| 8h z dee-jayem, programski nastop priredite*/:	Izbor najboljših 10 mask ali skupin
(nemaske vstopnina 500 SIT).
od 20 do 03 ure PUSTNI PLES V MASKAH
ob izboru glasbe z dee-jayam, izbor najboljših mask, nagradni fond 300.000 SIT.
V pustnem živ-žavu in plesu stojnice s pečenimi pustnimi dobrotami.
Vstop za maske PROST. Pri izboru sodeluje vsaka maska, ki mora biti v dvorani vsaj od 22. ure dalje in se je prijavila pri ocenjevalni komisiji. Nemaske VSTOPNINA 500 SIT.
POSEBNO OBVESTILO:
vstopnice za vse prireditve imajo poseben kupon, katerega izpolni obiskovalec s svojimi podatki.
Po končanem karnevalu se izvede
javno žrebanje 10. kuponov.
Glavna nagrada: KOMPLET KUHINJA SVEA IZ ZAGORJA.
Druga nagrada: 100 kg PRAŠIČ (darilo Kmetijsko gozdarske zadruge Litija)
NEDELJA. 2.3.2003
VELIKI PUSTNI KARNEVAL
s pričetkom zbiranja pred spomenikom NOB v
Litiji ob 12 uri.
Karnevalska povorka po starem mestnem jedru preko Rozmanovega trga in povratkom v staro mestno jedro.
Zaključni program, razglasitev najboljših treh skupin, nagradni fond 300.000 SIT. VSTOPNINA 500 SIT.
Generalni sponzor vseh prireditev:
SVEHi
SVEA LESNA INDUSTRIJA d.d., Cesta 20. julija 23, Zagorje ob Savi
POSTNE PRiPEDiTVf UM 200J
Februar 2003
jtole
LITIJA-OŠ GRADEC
LITIJA-OŠ LITIJA
PRVA RAZSTAVA ■" SLIKARSKE ŠOLE
Ob nedavnem prazniku kulture je bil pravi čas, da se v avli glavnega vhoda šole predstavijo mali slikarji - veliki ustvarjalci Male slikarske šole. Z odprtjem v četrtek, šestega februarja, s pozdravom gospe ravnateljice In nastopajočimi, s prirejeno fialovo zgodbo Svetlane Makarovič smo po dveh letih dela v Interesni dejavnosti predstavili naše ustvarjanje.
Likovna dejavnost v zgodnjem šolskem obdobju še intenzivnejše izraža svojo nujnost in pomen, kar potrjuje tudi vedno večje število učencev razredne stopnje, ki želijo popoldan obiskovati slikarski uri. Pedagoško postopanje z mlajšimi je preprosto: s ponujeno barvo sproščeno in neposredno slikajo bližnji znani motiv. Celo spogledovanja z mojstrovinami iz svetovne slikarske zakladnice, podana na lahkoten način, so vir enkratnih likovnih rešitev. Zanimivo je kramljanje med delom, tehtanje barvne mešanice na paleti in začudenje ob končni sliki... Razstava potrjuje ne le eksperiment, spretnosti barvnega podajanja posameznika in njegov likovni razvoj; predvsem je kompozicija vsebine navdušujoča in otroško sveža. Čestitam malim likovnikom.
Mentorica Male slikarske šole:
Maria PRIMOŽIČ
LITIJA-OŠ GRADEC
SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK
V petek, 7. februarja 2003, smo v glasbeni predavalnici pripravili proslavo. Vodja programa so bili učenci 4.b razreda z razredničarko Anito Kušar, nastopali pa so tudi učenci ostalih razredov.
Proslava se je pričela s poslušanjem Zdravljice, nato pa nam je nekaj učencev 4. razreda na izviren in zanimiv način predstavilo Prešernovo življenje in delo. Njegova navezanost na domači kraj se jasno kaže v pesmi O Vrba, srečna draga vas domača, ki sta nam jo predstavila Rok in Tina. Bolečina nesrečne ljubezni s Primičevo Julijo je bila vzrok za nastanek mnogih pesmi z ljubezensko tematiko, tudi pesmi z naslovom Pod oknom, s katero sta se predstavila Suzana in Žiga. Četrtošolka Tanja pa je na flavto zaigrala Bachov Menuet.
Svoji točki k proslavi so prispevali tudi učenci drugih razredov. Tim, Uroš in Gal so nam zdeklamirali in zaigrali Stritarjevo pesem V šoli, Marin,
Aleksander, Sara in Andraž pa Vlak.
Učenci 3. razredov radi obiskujejo Glasbeno šolo in z nami delijo naučeno znanje. Tako nam je Maja zaigrala na flavto Mozartovo skladbo, Tajda in Domen pa sta ročno-glasbene spretnosti prikazala z igranjem na klavir. Na pesem skupine Game over sta nam zaplesali Petra in Tjaša, ob koncu pa pokazali še nekaj gibalnih spretnosti, ki sta se jih naučili pri ritmični gimnastiki.
Tudi prvošolčki so se s svojo deklamacijo pesmi Uspavanka lepo predstavili in nas pripeljali skoraj do konca kulturnega programa. Le-tega so zaključili učenci 4. razredov s Povodnim možem. Verjamem, da smo zanj slišali prav vsi, kako pa o njem pripoveduje babica svojim vnukom, smo si ogledali v odlomku igranega prizora šolske gledališke skupine Lira.
Tako učenci, kakor tudi učitelji smo bili z izvedbo celotnega kulturnega programa in ogledom razstave Prešernovih del nadvse zadovoljni in veselimo se ponovnih izzivov naslednje leto.
Maruša BOKAL
LITIJA-OŠ GRADEC
ŽIVLJENJE V NARAVI
V prvih februarskih dneh smo učenci tretjega razreda devetletke preživeli tri nepozabne dni ob morju. V ponedeljek zjutraj smo se z avtobusom odpeljali na Debeli Rtič. Tam so nas pričakali zelo prijazni uslužbenci. Bili smo zelo veseli, ker smo lahko veliko časa preživeli v bazenu. Tudi okolica nas je očarala, saj smo iz zimskega okolja prišli v skoraj pomladno okolje, kjer so že rožice cvetele in nas opominjale na skorajšnjo pomlad.
Zeto smo uživali v nabiranju školjk. Tudi letalonosilka, ki je bila ravno tiste dni zasidrana v bližini, nas je zelo navdušila. Polni vtisov smo se vračali domov, kjer nas je pričakala huda in mrzla pokrajina, prekrita z debelo plastjo snega. Nismo mogli verjeti, da taka sprememba lahko obstaja. Vsi smo istega mnenja, da so bili ti dnevi za nas prekratki in bi jih z veseljem podaljšali, če bi jih lahko.	Alenka C., Alenka P. in Darja R.
ANCNA		k	'DELOVNI ČAS: PON, TOR, ČET: 8.00-16.00 SRE: 8.00-16.30 PET: 8.00-13.30 Ali PO DOGOVORU
ODKUP - PRODAJA NEPREMIČNIN l	tel.: 041 683 089			
j	PRENOS LASTNIŠTVA VOZIL (prepisi) hitro, enostavno, poceni — tel.: 041 344 748J		
. .	f Tel., fax: X 01/898 43 84		Jerebova 3 1270 Litija (nasproti trgovine TUŠ)	
ŠPORTNI UTRIP
Zaradi sodobnega načina življenja otroci mnogokrat nimajo pogojev za skladen razvoj, prav zato je pravilno organizirana in strokovno usmerjena športna vadba še kako potrebna. Ravno temu so namenjeni športni oddelki na razredni stopnji, kjer poteka pouk športne vzgoje vsak dan z učiteljico razrednega pouka in športnim pedagogom.
V	štiri skupine od 2. do 4. razreda je letos vključenih 98 učencev.
Zavedamo se tudi, kako pomembno je zdravo preživljanje prostega časa, zato smo na naši šoli učencem ponudili veliko število interesnih dejavnosti s področja športa. V letošnjem šolskem letu 2002/2003 jih je bilo 15, v njih pa vadi 220 učencev.
Prav z načrtnim delom na področju športa smo dosegli, da se že nekaj let visoko uvrščamo na državnih tekmovanjih in prenekatero tekmovanje od občinske do državne ravni tudi kvalitetno izvedemo. V prvi polovici tega šolskega leta smo dosegli že kar nekaj vidnih rezultatov. Odbojkarice so osvojile naslov občinskih in področnih prvakinj, v četrtfinalu pa so dosegle tretje mesto. Naslov občinskih in področnih prvakov so osvojili tudi odbojkarji ter v četrtfinalu dosegli drugo mesto in si s tem zagotovili nastop v polfinalu državnega tekmovanja oziroma uvrstitev med šestnajst najboljših v državi. Košarkarji OŠ Litija so postali občinski in področni prvaki ter si v četrtfinalu priigrali prvo mesto in s tem uvrstitev v polfinale državnega tekmovanja. Prav tako so si uvrstitev v polfinale priigrale nogometašice, ki so postale občinske in medpodročne zmagovalke. Vse tri ekipe že pridno vadijo za nadaljnje tekmovanje.
V	drugi polovici šolskega leta nas čaka še več tekmovanj in upravičeno upamo še na kakšen lep uspeh.
Karmen ŠPAN
LITIJA-OŠ LITIJA
Kulturni praznik
8. februarja smo praznovali slovenski praznik kulture. Na OS Litija smo imeli v spomin na največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna teden kulture. Ker je bilo kulturnega dogajanja res veliko, smo sestavili kulturni koledar dogodkov.
Učence višjih razredov je obiskal mladinski pisatelj Primož Suhodolčan, avtor mnogih knjižnih uspešnic, ki jih mladi z veseljem prebirajo. Njegove knjige so ene izmed najbolj branih knjig v Sloveniji. Pisatelj se je učencem OS Litija predstavil na zelo prijeten in šaljiv način, saj so se mnogokrat nasmejali do solz. Druženje z njim je res prehitro minilo.
V	Kulturnem centru na Stavbah se je učencem predstavil sam Martin Krpan z Vrha pri Sveti Trojici. Ogledali so si zanimivo gledališko predstavo v izvirni interpretaciji pripovedovalca Igorja Žužka, igralca Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja.
Učenci 7. razredov so se predstavili s kulturno umetniškim programom »Ko učenec podobo na ogled postavi«. Tako so na izviren način sprostili svojo ustvarjalno energijo, ki jo je veliko, tako pri učencih kot tudi pri učiteljih, saj jo le ti z naklonjenostjo spodbujajo.
V	šolski knjižnici OŠ Litija pa se je dogajal PREŠER‘N ‘ROLL PO PREŠER‘N‘ROLLU. In kaj si predstavljate pod temi besedami?! No, bilo pa je takole: predstavili so se pevci, plesalci, kitaristi, recitatorji, kant-
avtorji in ostali mladi ustvarjalci iz OŠ Litija in svojim sošolcem ter učiteljem pripravili zares imeniten kulturni dogodek.
Učence je obiskala še mlada pisateljica Nejka Omahen iz Šmartnega pri Litiji. Nejka je s svojimi knjigami poznana med vsemi slovenskimi najstniki. Pogovor z njo so vodile Tjaša, Živa, Neža in Tina, učenke osmega razreda. Hotele so izvedeti vse, od prvega poljuba, česar Nejka ni hotela izdati, do resnih življenjskih ciljev. Poudarila je, da za pisanje nima veliko časa, saj ves prosti čas porabi za učenje. Bil je pravi najstniški klepet, v katerem smo uživali vsi. Ob tem dogodku smo v šolski knjižnici pripravili priložnostno razstavo, učenci so namreč ob branju njenih knjig (Silvija, Dež, Življenje kot v filmu, Veliko srce, Zvezda z odra ustvarjali različna besedila.
OŠ Litija razvija tudi sodelovanje z drugimi ustanovami v domačem kraju in izven meja občine. Tako so se učenci 8. razredov z mentorico Jano Štojs predstavili z recitalom v knjižnici Antona Sovreta v Hrastniku, nato pa še v litijski Matični knjižnici.
Petra PAVLICA
cvetličarna
"VIJOLICA"
Ulanec Zvonko s.p.
Trg svobode 4,1270 Litija, tel./fax: 01/899-51-50
8. marec - dan žena,
10. marec - dan mučenikov,
25. marec - materinski dan ali pa samo za lepši dan
Vam pomagamo presenetiti vaše najbližje!
Cvetličarna Vijolica Vam ponuja pestro izbiro rezanega cvetja, lončnic, poskrbeli pa smo tudi za vrtičkarje (semena, čebulnice, zemlja, gnojila), darila pa vam zavijemo po vašem okusu.
Z brezplačno dostavo žalnih vencev, aranžmajev ter sveč, pa Vam priskočimo na pomoč v najtežjih trenutkih,
k____________________________________________J
OŠ ŠMARTNO
Četrtfinalno tekmovanje osnovnih šol Slovenije v rokometu
V	ponedeljek, 10.2.2003, je OŠ Šmartno organizirala četrtfinalno tekmovanje osnovnih šol Slovenije v rokometu, za učence letnik 1988 in mlajše. Ker v Šmartnem nimamo primerne športne dvorane za izvedbo takšnega turnirja, smo najeli dvorano v Litiji. Sodelovale so I. OŠ Celje, OS Šalek iz Velenja, OŠ Marjana Nemca iz Radeč in »domača« ekipa OŠ Šmartno.
Po prihodu vseh ekip na igrišče, po himni ter kratkem nagovoru podravnatelja OŠ Šmartno, g. Janeza Kobala, je nastopila plesna skupina LIK s predstavitveno točko OS Šmartno. Po tej točki se je začela prva tekma med ekipama OŠ Šmartno in OŠ Celje. Tekma je bila v prvem polčasu dokaj izenačena, v drugem pa so bili gostje uspešnejši in so na koncu zmagali z rezultatom 13 proti 21. Med polčasom je nastopila plesna skupina OŠ Salek.
V	polčasu druge tekme, v kateri je OŠ Marjana Nemca premagala OŠ Šalek z rezultatom 30 proti 17, se je predstavila še druga domača plesna skupina Smrklje. Mentorica te skupine je Bojana Kragelj. V tretji tekmi sta si nasproti stali zmagovalna ekipa prve tekme in poražena ekipa druge tekme. Še drugič so zmagali igralci iz Celja, tokrat proti igralcem iz Velenja, z rezultatom 34 proti 26. Ker je tekmovanje potekalo po sistemu, v katerem sta odločilni tretja in četrta tekma, nas je čakala še ena odločilna tekma.
V	tej zadnji tekmi sta se srečali stari znanki, in sicer ekipa iz Radeč in »domača« ekipa. V prvem polčasu smo gledali zelo lepo, izenačeno tekmo. Drugi polčas se je za domače začel šampijonsko, s še enim zadetkom več v nasprotnikovi mreži in odličnimi obrambami vratarja Klemna Bučarja. Bolj se je tekma bližala koncu, več je bito napak domačih igralcev, ki pa so jih gostujoči igralci kaznovali z zadetki v domači mreži. Zato je na koncu ekipa iz Radeč zasluženo zmagala s končnim rezultatom 27 proti 21 in tako skupaj z ekipo iz Celja napredovala v polfinalno tekmovanje.
_________________________________________Tomaž ROZINA
Šmarski šolarji v zimski šoli v naravi
Sredi januarja smo odpotovali proti Pohorju in se nastanili na Treh kraljih v domu Jakec. Naši gostitelji, družina Juhart, so nas prijazno sprejeli in se vse dni trudili, da nam je bilo udobno, toplo in da smo dobro jedli.
Šole se je udeležilo 54 petošolcev in 7 učiteljev. Vsi smo se veselili tedna v naravi in na snegu. S seboj smo imeli alpsko in tekaško opremo. Snega je bilo dovolj, tako da smo se ves teden lahko učili oziroma izpopolnjevali znanje smučanja in se spoznali s tekom na smučeh. Šolo smučanja in teka smo zaključili s tekmovanjem ter podelitvijo medalj najboljšim in najhitrejšim smučarjem. Učenci so ob večerih prisluhnili predavanjem, pomerili so se v kvizu, z baklami so se podali na Osankarico, poveselili so se ob družabnih igrah, petju in v disku. Dnevi so bili tako pestri, da skoraj ni bilo časa za domotožje.
Nekaterim učencem je pri plačilu stroškov pomagala šola s sredstvi iz šolskega sklada, veliko učencev pa si je smučarsko opremo izposodilo v šoli. Ker je sami nismo imeli dovolj, smo si nekaj parov smuči izposodili na OŠ Gabrovka. Zahvaljujemo se gospodu ravnatelju Cirilu Vertotu in športnemu pedagogu Igorju Medvedu, dasta nam posodila smuči in s tem omogočila učencem učenje smučanja.
Simona KOVAČ
VARCUJMO Z ENERGIJO
Prispevek čaka na finančno podporo Občine Litija!
Pokliči: GSM -041 778 985
Marjan Bratkovič, energetski svetovalec
za gospodinjstva in zgradbe.
ENSVET financira Ministrstvo za gospodarske dejavnosti pod okriljem Agencije RS za učinkovito rabo energije
3 SVET
ENERGETSKO SVETOVANJE
Ne troši, kjer lahko varčuješ, ne varčuj, kjer moraš trošiti!
PRIJATELJI JANČ - JANŠKI PRIJATELJI
Prvega srečanja sodelujočih v akciji »Prijatelji Janč ■ janški prijatelji« se je konec januarja udeležila velika večina tistih, ki so se v preteklem letu vsaj petindvajsetkrat povzpeli na Janče. Razen tega pa so prišli še številni njihovi prijatelji, tako da je bil planinski dom kar pretesen. Slovesnost so pričeli pevci planinske sekcije DU, ki so tudi sicer med najvztrajnejšimi obiskovalci Janč. Udeležence sta pozdravila Borut Vukovič, pobudnik akcije in Roman Ponebšek, predsednik društva. V minulem letu se je na Janče največkrat povzpel Robert Likar (120 vzponov), ki je tudi na srečanje prikolesaril. Med planinci, ki hodijo peš, je bila najvztrajnejša Erika Zupančič (110) iz Kresnišldh poljan. Oba sta prejela posebno priznanje, prehodno planinsko palico, ki jo je izredno domiselno izdelal Milan Frelih iz PD Trbovlje. »Kolesarska palica« je nekoliko krajša, v les zazrta ovijalka simbolizira pot na Janče, na tej poti pa je upodobljen kolesar. Dodan je napis akcije in ime lanskega rekorderja. Prehodna planinska palica za pešce je podobna, le da je daljša na njej je upodobljen planinec, ob letnici 2002 pa je vžgano ime Erike Zupančič. Na obeh palicah je še obilo prostora za nova imena ali pa stara imena in nove letnice. Do januarja 2004 bosta palici v hrambi pri Robertu in Eriki, potem pa bomo videli.
Naštejmo vse »Prijatelje Janč«, ki so se v preteklem letu več kot petindvajsetkrat povzpeli na Janče: Rado Zupančič st. (104), Franc Fajfar iz Zagorja in Almira Jelnikar (75), Rado Zupačič ml (53), Majda Lebinger (52), Brane Tavčar iz Tržiča (47), Vinko Jelnikar (40), Jože Bokal, Vinko Jamnik, Ana Kukoviča, Ivanka Marn (36), Cirila Godec (33), Lojze Hauptman, Suzana Jerebič, Marija Kurent (32), Rado Plešic (31), Vinko Povše (30), Jožica Cividini (29), Viktor Čebela, Silvo Grilj, Sandi Zupančič (28), Jože Kukoviča (27), Sebastjan Janekovič, Franc Lampelj, Marjana Kahne, Ivica in Janez Kres, Marija Prosenc, Matjaž Tomažin, Vera Voglar, Petra Zavrl (26), Adriana Cividini, Miro Grm, Peter Hribar, Marija Jamnik, Darinka in Miro Lovše, Ana Lampelj, Aleš Kastelic, Ivo Ključevšek, Vanja Marn, Martin Marolt, Asija Mušič, Alenka in Igor Pezdirc, Rudi Seneker, Borut Vukovič (25). Posebej moramo omeniti najmlajšo udeleženko Vanjo Marn, ki še obiskuje podružnično OŠ na Jančah in Franca Fajfarja, ki je ob svojem 60. rojstnem dnevu zaključil tudi 60. kartonček akcije »V štirih letnih časih na Janče«. Po slovesni razglasitvi rezultatov je sledilo še družabno sre Čanje. Tudi na ta način skušamo doseči, da bi redni obiskovalci Janč, ki so prav gotovo prijatelji Janč, postali tudi prijatelji med seboj, torej janški prijatelji. Napravili smo tudi obvezni gasilski posnetek za priznanje, ki bo udeležencem janškim prijateljem vročeno na Štrusovem pohodu. Vsem vztrajnim obiskovalcem Janč čestitamo.
Borut VUKOVIČ
Visoko odličje Pavlu Smoleju
Konec leta je minister za delo Vlado Dimovski našemu občanu Pavlu Smoleju iz Kresnic podelil nagrado za življensko delo na področju socialnega varstva za leto 2002.
Priznanje ima še posebno težo, če vemo, da minister vsako leto podeli le eno takšno nagrado. Pavla večina občanov pozna kot prizadevnega kulturnega delavca, slikarja, pevca, soorganizatorja mladinskih planinskih taborov in ekologa, manj pa je znano, da je celih trideset let v Ljubljani vodil Varstveno delovni center Tončke Hočevar. In ravno za ustvarjalno in prizadevno delo v tem zavodu mu je bilo podeljeno visoko priznanje.
V VDC Tončke Hočevar skrbijo za odrasle z motnjami v duševnem razvoju, vendar ne tako, da bi jih zapirali med štiri stene, temveč tako, da jih skušajo v kar največji meri vključiti v njihovo socialno okolje in jih usposobiti za čimbolj samostojno življenje. Pavle je vodenje zavoda prevzel leta 1972. Takrat se je v ustanovo vključevalo 46 upravičencev in 4 zaposleni. Danes je to največja tovrstna ustanova v Sloveniji z 230 varovanci in 71 zaposlenimi. Pavle Smolej je bil gonilna sila tega razvoja, pobudnik uvajanja številnih novosti, povezovalec različnih bivalnih in delovnih skupin. Bil je uspešen mentor številnim strokovnjakom z različnih področij, obenem pa ga nikoli ni zapustil njegov občutek za praktično in gospodarno. Obenem je Pavle ves čas aktivno deloval tudi na širšem področju socialnega varstva, bil je član strokovnega sveta ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, pobudnik za ustanovitev socialne zbornice in njen član, član društva Sožitje, pobudnik za ustanovitev Sklada za inovacije na področju življenja in dela invalidov in še bi lahko naštevali. Po tridesetih letih predanega dela je Pavle odložil zahtevno funkcijo direktorja. Seveda pa upokojitev za takšnega nemirnega duha ne pomeni počivanja. Njegovi prijatelji mu želimo, da v tretjem življenskem obdobju uresniči čimveč svojih načrtov.
Borut VUKOVIČ
Jerebova 14, Litija
Prcač Srečko
Tel.: 01/8980-360
VODENJE POSLOVNIH KNJIG ZA SAMOSTOJNE PODJETNIKE IN MANJŠE GOSPODARSKE DRUŽBE.

STORITVE OPRAVLJAMO
I
sft STROKOVNO AŽURNO KVALITETNO
z vsemi evidencami (obračun plač, priprava virmanov, položnic, faktur ln DDV)
Metropol in Svea Lesna Litija naprej
V litijski športni dvorani je bil konec januarja prvi krog državnega malo nogometnega prvenstva za mlade na področju MNZ Ljubljana. Štiri ekipe so bile prijavljene na to prvenstvo, ki ga je vzorno organizirala Komisija za mali nogomet pri MNZ Ljubljana pod vodstvom Meha Avdagiča.
Zanimiva in predvsem športna srečanja so si lahko ogledali kar številni gledalci, zanimivo pa je postalo ob koncu, ko sta se v zadnjih srečanjih pomerile ekipi, ki sta odločala o 3. in 4. mestu, ter 1. in 2., ki pa je že vodilo v nadaljevanje prvenstva. Cejevvseh dosedanjih letih Svea Lesna Litija nekako brez težav zmagovala in premagovala nasprotnike z visokimi izidi, je bilo tokrat precej drugače. Odločilno srečanje sta tako odigrala domača Svea in ljubljanski Metropol, ki je moral zmagati za prvo mesto, domačim je zadostoval že neodločen izid. In prav to se je zgodilo. Domači igralci so z zadetkom šest sekund pred koncem srečanja izenačili in tako osvojili prestižno prvo mesto. Srečanje pa je bilo zanimivo in borbeno od prve minute naprej, saj sta se ekipi izmenjavali v vodstvu, videli pa smo nekaj zares lepih zadetkov in obramb
obeh vratarjev. Nekaj manj sreče sta imeli ekipi Mokerc Ig-a in Nazarja, ki sta v medsebojnem srečanju odločili o tretjem mestu, ki je na koncu pripadlo Ljubljan-čanom. Rezultati: Mokerc Ig: Svea Lesna Litija 0:11, Nazarje : Metropol 3:6; Svea Lesna Litija: Nazarje 6 : 0, Mokerc Ig: Metropol 1:6; Svea Lesna Litija: Metropol 5: 5, Nazarje: MokercIg4:7. Končni vrstni red l.Svea Lesna Litija, 2. Metropol, 3- Mokerc Ig, 4. Nazarje. Trenerji in službene osebe so izbrali tudi najboljša posameznika: najboljši vratar: Klišanin Miroslav (Svea Lesna Litija), najboljši igralec: Pantič Daniel (Svea Lesna Litija). Največ zadetkov na turnirju, sedem je dosegel Gašper Vrhovec (Svea Lesna Litija). Srečanja sta vodila Ljubljančana Sead nadarevič in Novica Petrovič.
Stane KOKALJ
V tenis klubu AS smo imeli zopet razlog za veselje. Mlada tekmovalka, desetlehia Ana Šter, je na turnirju za deklice do 12 let B kategorije v Mariboru dosegla izjemen uspeh in se po izvrstnih igrah prebila vse do finala in osvojila pokal za 2. mesto.
ANA ŠTER OSVOJILA SVOJ PRVI POKAL
Ana je s tekmovanji za lestvico TZS pričela šele v letošnji sezoni. Že na prvem turnirju se ji je uspelo uvrstiti v A finale in osvojiti točke za lestvico. V Mariboru pa je presenetila vse, saj se redko zgodi, da se igralke, ki sploh še niso na lestvici, uspejo prebiti do pokala. Ana le dokazala, da je to mogoče In kar po vrsti so »padale« nosilke In favoritinje.
Tudi v starejših kategorijah niso počivali. Tekmovali so v kategoriji do 16 let Dekleta so tekmovala v Domžalah. Anja Poglajen se turnirja ni udeležila, zato v klubu niso pričakovali večjih rezultatov. A presenetila je Manja Zupanc, kije več kot uspešno zastopala barve kluba in se uvrstila v polfinale in tako osvojilasvoj prvi pokal. Manja Zupanc in Ana Šter - dve novi imeni na seznamu igralcev Tenis kluba AS - z osvojenimi pokali so resnično lahko razteg za zadovoljstvo in optimizem v klubu. Fantje do 16 let so nastopali na domačem terenu, v Litiji, a jim žreb ni bil naklonjen tako da so Nejc Steiner, Ernest Meke in Ambrož Brezovar izpadli že v prvem krogu glavnega turnirja. Za Nejca, od katerega smo pričakovali na tem turnirju veliko, je bil usoden prvi nosilec, Ernest Meke je zamudil priložnost za zmago in izgubil v tretjem setu, Ambrož Brezovar je pokazal izredno dobro igro in tesno izgubil s 5:7 in 5:7.
Tekmovali so tudi kvalifikacije tekme v kategorijah do 12 let za uvrstitve v A ali B finala. Nik Razboršek je bil zopet nepremagljiv in se suvereno uvrstil v A-finale. Tja se je uvrstila tudi Anita Kosmač, ki je bila druga v skupini, saj je zabeležila dve zmagi in en poraz. Najmlajši predstavnik kluba Blaž Bizjak se je odlično upiral tri leta starejšim nasprotnikom in se uvrstil v B-finale. (M. P.)
Bistro Slavi slavila
Pred dnevi seje končala letošnja zimska malonogometna liga, ki se tradicionalno icjra vsako zimo v litijski športni dvorani. Če smo omenili tradicionalno, pa letos ni »večnega« tradicionalnega zmago-valca dosedanjih lig, to je ekipe Vošal, ki je do sedaj kraljevala pod takim ali drugačnim imenom na vrhu lestvice. Tokrat je slavo zmagovalca odnesla ekipa v gosteh.
Če se malce poigramo z imenom zmagovalne ekipe, ga pravzaprav nosi že v imenu, saj je zmagala ekipa Bistro Slavi iz Izlak. D raž letošnje lige je bila prav v veliki izenačenosti večine ekip, saj je prav zadnji krog določil marsikatero končno mesto prav v medsebojnih obračunih, še zanimivejši je podatek, da je ekipa Bencinskega servisa Moravče prav v zadnjem srečanju z minimalno razliko premagala Am-Ko Izolacije in si s tem priigrala končno tretje mesto. Prvo
mesto pa je bilo oddano že takoj po prvem srečanju, saj si »gostilničarji« niso dovolili presenečenja in s suvereno zmago samo potrdili mesto na vrhu vsaj za eno leto, kajti nova liga bo kaj kmalu na vrsti.
Stane KOKALJ
Končna lestvica:
1.	BISTRO SLAVI IZLAKE
2.	VOŠAL
3.	BENCINSKI SERVIS MORAVČE
4.	SDS STEKO
5.	VAČE
6.	OMAHEN TRANSPORT
7.	MUSTANG BAR
8.	AMKO IZOLACIJA
9.	ŠD JAVORJE
10.	NK LITIJA II
11.	DOMIS
12.	NK LITIJA I
13.	PETEK ZVEČER
USPEL TURNIR V KOŠARKI ZA POKAL PRESADA
Športno društvo “Rresad" Gabrovka v zadnjih 10. letih letno organizira po dva turnirja v košarki In dva v nogometu. Zadnji turnir v košarki so igralci 8-ih ekip odigrali v soboto, 25.01.2003. Igrali so v dveh skupinah po štiri ekipe. Turnir je bil zelo zanimiv, saj so se ga poleg domačih Igralcev in treh ekip iz Litije udeležile tudi tri ekipe iz Ljubljane in ena Iz Cerknice. Pogrešali smo le ekipi iz Mirne in Trebnjega.
V	prvi skupini je najbolj ogorčen boj potekal že kar prvo tekmo med domačini in igralci ekipe Bar Kovač. Domačini so si s točko razlike zagotovili igro v finalu, Bar Kovač se je potegoval v polfinalu za tretje mesto. Ekipi Back Street boys in Smajo sta se uvrstili na mesta, ki ne omogočajo boja za pokale.
V	drugi skupini so bile ekipe bolj izenačene, saj sta ekipi Cicibanov iz Cerknice in Strmi & Peso iz Ljubljane po dve tekmi dobili, po eno pa izgubili, tako da je litijski derbi med ekipama 3M Bar in Flamingom odločal o polfinalistu. V primeru zmage 3M Bara, bi le ta igral za tretje mesto. Flamingo ni podlegel lokalnim interesom in je igral na zmago in tudi zmagal. Tako so v polfinalu igrali igralci iz Ljubljane.
V	finalni tekmi so zmagali Cicibani, ki so imeli res uigrano ekipo, dobrega organizatorja igre in dober met za 3 točke. Gabrovčani so zasedli drugo mesto, tretji so bili igralci ekipe Strmi & Peso in četrti Bar Kovač.
Igralci so odigrali po 3, oziroma 4 tekme. Žejo so si gasili s sokovi Presad. Turnir smo zaključili z razdelitvijo treh lepih pokalov in željo, da se kmalu spet srečamo.
Vrstni red: 1. mesto Cicibani, 2. mesto Gabrovka, 3. mesto Strmi & Peso, 4. mesto Bar Kovač, 5. mesto Smajo, 6. mesto Flamingo, 7. mesto 3M Bar, 8. mesto Back steet bovs.
Igor MEDVED
TAEKVVONDO USPEHI V LETU 2002
Poleg tega, da sem član tehnične reprezentance, se udeležujem treningov v ljubljanskem klubu Dragon, kjer skrbim za napredek tehnike in vodim tehnično ekipo, s katero tekmujemo doma in v tujini.
Moji dosežki v letu 2002:
-1. mesto na tehničnem državnem prvenstvu in
2002 (poomsae) v kategoriji črni pasovi- člani 18-27 let, posamezno,
-1. mesto na mednarodnem tehničnem turnirju (poomsae) NIKOLA OPEN 2002, Zagreb, Hrvaška, v kategoriji črni pasovi- člani 18-27 let, posamezno,
-	2. mesto na odprtem prvenstvu DON BOSCO OPEN v Zagrebu 2002 v kategoriji črni pasovi- člani 18-27 let, posamezno in osvojitev seniorskega pokala,
-	1. mesto na mednarodnem prvenstvu KVONGGl INTERNATIONAL OPEN TAEKWONDO CHAMPIONSHIP 2002, Yong-in, Koreja, v kategoriji črni pasovi- člani 18-27 let, posamezno,
-	l.mesto na mednarodnem prvenstvu KVONGGl INTERNATIONAL OPEN TAEKWONDO CHAMPIONSHIP 2002, Yong-in, Koreja, kategorija ekipno-trojice,
-	2.mesto na mednarodnem prvenstvu SUSEDGRAD-SOKOL OPEN, Zagreb, Hrvaška 2002 v kategoriji črni pasovi- člani 18-27 let, posamezno,
-	2.mesto na mednarodnem prvenstvu MICHAELA IGEL TURNIER, Tragwein, Avstrija, 2002 v kategoriji črni pasovi- člani 18-27 let, posamezno,
-	5.mesto na mednarodnem turnirju Zgornje Avstrije, Kirchdorf, Avstrija, 2002 v kategoriji črni pasovi- člani od 18-70 let, posamezno.
V decembru sem se tudi udeležil seminarja v Ljubljani in uspešno opravil izpit za mojstrsko stopnjo črni pas 3-dun. Prav tako sem se udeležil prvega dela sodniškega seminarja, katerega drugi del je bil konec januarja, in pridobil naziv sodnik III. stopnje.
Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil vsem sponzorjem in donatorjem, predvsem Občini Litija, ki so imeli posluh in simpatizerstvo do mene in športa, s katerim se ukvarjam, saj se mi brez njihove pomoči ne bi uspelo udeležiti in osvojiti vsa ta tekmovanja in kivorike. HVALA VSEM.
Rok MOHAR
Zaradi velikega števila napačnih ali delno prirejenih podatkov o mojih dosežkih taekvvondoja v javnosti sem se odločil, da napišem »letno poročilo«. Poleg tega pa je tudi razlaga občanom lani še skupne občine Litija, zakaj mi je Zveza športnih društev Litija podelila najvišje priznanje v športu- naziv »Športnika leta 2002« za občino Litija.
Nogometni turnir v Gabrovki
ATogomet je v mali telovadnici IN osnovne šole Gabrovka specifično obarvaj bolj podoben hokeju na travi, le palic ni. Žoga je hitra, saj se odbija od sten, ki ne predstavljajo auta. Ant je le takrat, ko žoga zadene steno telovadnice višje od 2,5 metra. Golntana ni, goli pa so dovolj veliki, da rezultat nikoli ni nizek.
15. januarja sta iz Jablanice prišli dve ekipi OMAHEN TRANSPORTA. Prva je bila za razred boljša od vseh ostalih in je suvereno osvojila prvo mesto. Drugi so bili igralci DIMASINZENIRINGA iz Hotiča, tretji OMAHEN TRANSPORTA II, četrti GOBNIČANI in peti domačini. Kljub slabemu rezultatu domačih ekip, je bilo vzdušje po končanem turnirju prijetno. Vse ekipe so si bile enotne v odločitvi, da se spomladi srečajo na zunanjem igrišču.
Igor MEDVED
KOL K (g'A IŠKI SCOTT JZA I1V1S


Franc Vidic
Tenetiše 7a, 1270 LITIJA Tel./Fax: 01/898-50-18
SERVIS KOLES
PRODAJA KOLES
REZERVNI DELI NA ZALOGI
SERVIS SMUČI IN BORDOV
POHITITE II!
SERVIS SMUČI
SAMO
D015. 3. 2003
ODPRTO PON., TOR., ČET., PET.:
od 9-12 in 14-18 SREDA: 14 - 18 SOBOTA: 9-12
“VENČESLAV TAUFER” Dole pri Litiji vabi na ogled komedije Niti lat ne more pošteno krasti v izvedbi KUD Vajkard iz Šmartna pri Litiji, v soboto, 22.2.2003 ob 19-uri v dvorani na Dolah.
KUD
“VENČESLAV TAUFER”
Dole pri Litiji vabi člane na občni zbor v nedeljo, 23.2.2003 ob 11. uri v šoli na Dolah.
Vabljeni vsi, ki želite prispevati h kulturnemu dogajanju na Dolah!
Društvoprijateljev mladine Litija
vabi otroke od 6. leta naprej:
-na PUSTNE DELAVNICE, ki bodo potekale v sredo, 26. februarja 2003, ob 16. uri v Knjižnici Litija, ko bomo izdelovali unikatne pustne maske
-Vdeželo besed in iger z Darinko Kobal v sredo, 12. marca 2003, ob 16. uri v Knjižnici Litija in nadaljevali z zanimivimi ustvarjalnimi delavnicami v družbi likovnih animatorjev
Vabljeni!
AKTUALNO ZA PODEŽELSKO MLADINO V OBČINI LITIJA!
Kot vsako leto bo tudi letos potekal kviz »Mladi in kmetijstvo«. Ker ste se do sedaj prijavljale na razpis ekipe iz številnih krajev občine Litija, vas tudi letos lepo vabim, da sodelujete. Občinski kviz bo letos potekal na Vačah, ker je v lanskem letu zmagala ekipa iz Vač. Razpis za letošnje leto si lahko preberete v nadaljevanju, sicer pa mislim, da ste s pogoji že v večji meri seznanjeni.
Vaše prijave bomo zbirali do 10. marca 2003 na Kmetijski svetovalni službi Litija pri svetovalki za dopolnilne dejavnosti in kmečko družino - Sonji Zidar Urbanija.
Lepo vabljeni k sodelovanju, vse podrobnejše informacije lahko dobite na telefon:
01/899-50-13 ali 041/310-176.	Korajža velja!
Sonja Zidar Urbanija, u.d.i.a.
RAZPIS
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije	Zveza slovenske podeželske mladine
Sektor za kmetijsko svetovanje	Celovška 43
Miklošičeva 4,1000 Ljubljana	1000 Ljubljana
RAZPISUJETA TEKMOVANJE "MLADI IN KMETIJSTVO" 2003
1.	Pogoji sodelovanja
Na tekmovanjih Mladi in kmetijstvo sodelujejo 3-članske ekipe (skupine) mladih s podeželja, ki se prijavijo na izpostavi Kmetijske svetovalne službe ali pri lokalnem Društvu podeželske mladine. Dve osebi tekmovalne ekipe na dan kviza ne smeta biti starejši od 20 let (lahko pa na dan kviza praznujeta 20. rojstni dan), za tretjo osebo tekmovalne ekipe pa ni starostne omejitve. Za lanskoletno tekmovalno ekipo starostne omejitve ne veljajo.
Tekmovalci lahko tekmujejo na treh stopnjah:
-občinski oz. lokalni,
-	regijski oz. območni,
-	državni.
Tekmovanja se izvedejo, če se prijavita vsaj dve ekipi (skupini). Prvo uvrščena skupina se uvrsti na tekmovanje višje stopnje. Obvezna so regijska - območna tekmovanja, samo zmagovalci teh lahko sodelujejo na državnem tekmovanju. Regijska tekmovanja organizirajo naslednja območja: Primorska, Gorenjska, Dolenjska z Belo krajino, Posavje, Ljubljanska regija z Zasavjem, Celjska regija, Koroška, Podravje I, Podravje II ter Pomurje.
Razpise tekmovanj pripravljajo organizatorji tekmovanj, ti so: lokalno Društvo podeželske mladine. Kmetijska svetovalna služba.
2.	Literatura
VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU PRI IZVAJANJU KMETIJSKE DEJAVNOSTI:
Diklič L.: ZVZD, izjava o varnosti z oceno tveganja za kmete. Predstavitev v PovverPointu. Dolenšek M.: Uvod v literaturo za tekmovanja Mladi in kmetijstvo na temo varnosti in zdravja pri delu pri izvajanju kmetijske dejavnosti.
Dolenšek M., Medved M.: Stanje na področju varnosti in zdravja pri delu v zasebnem kmetijstvu in gozdarstvu ter predpisi. Zbornik simpozija Trendi v razvoju kmetijske tehnike. Zdravilišče Radenci, 14. in 15. junij 2001. Ljubljana, Društvo kmetijske tehnike Slovenije, 2001, str. 219-225.
Ružič B.: Varnost in zdravje pri delu pri izvajanju kmetijske dejavnosti. Kmetovalec, 2002, 70, 1, str. 28-32.
DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJI:
Kulovec M. in sodelavci: Dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Ljubljana, Kmečki glas, 2002, str. 9-40,114-116,121-139.
BONTON:
Šircelj J.: Žepni bonton. Tretja, razširjena in dopolnjena izdaja, Ljubljana, samozaložba, 1994.
Organizatorji tekmovanj lahko vključijo poleg predpisanih vsebin tudi druge vsebine, leda pravi čas obvestijo tekmovalce. Lahko se vključujejo vprašanja splošnega značaja in tekmovanje popestrijo (šport, glasba, kultura, kulinarika,...). Predpisana literatura bo na voljo tekmovalcem na Kmetijsko
gozdarskih zavodih in izpostavah Kmetijske svetovalne službe po Sloveniji po 17. februarju 2003.
Zveza slovenske podeželske mladine in Kmetijska svetovalna služba Slovenije vabita, da se mladi prijavite in pomagate oblikovati pestre in zanimive prireditve.
mali oglasi		
	'PRODAMO večje enosobno stanovanje, 52 m2, CKS 16, drugo nadstropje, 2 balkona, telefon, bližina vrtca in šole, opremljeno in takoj vseljivo. Cena po dogovoru. GSM: 040-707-657, 041 -719-444 ali Tel.: 8983-843 v			V	S 15.majem 2003 iščemo skrbno in izkušeno gospo za varstvo enoletne deklice za obdobje enega do dveh let v mirnem okolju na območju Litije. Za dodatne informacije pokličite na številko: 041 -785-888.
		Potrebujem inštrukcije iz angleščine-začetnik. GSM: 041/429-029
		V najem oddam 2-s stanovanje tel. 8985-265 in GSM: 031 550-318
PRIREDITVE KNJIŽNICE LITIJA v marcu 2003
POTOPISNO PREDAVANJE Z DIAPOZITIVI:
torek, 25. marca 2003, ob 19. uri v Matični knjižnici Litija.
Predaval bo Damjan Končnik-Grenlandija.
PRAVUICE NA POTEPU:
torek, 4. marec, ob 17.00 v OŠ_ Sava
sreda, 5. marec, ob 15.00 v OŠ Polšnik in ob 17.00 v OŠ Konjšica četrtek, 6. marec , ob 15.00 v OŠ Dole in ob 17.00 v OŠ Gabrovka torek, 11. marec, ob 15.00 v OŠ Primskovo in ob 17.00 v OŠ Kostrevnica sreda, 12. marec, ob 17.00 v OŠ Štangarske Poljane četrtek, 13. marec,, ob 15.00 v OŠ Javorje in ob 17.00 v GD Vintarjevec torek, 18. marec, ob 16.00 v OŠ Vače in ob 18.00 v OŠ Hotič sreda, 19. marec, ob 16.30 v OŠ Kresnice	URA PRAVUIC:
ponedeljek, 3.marec, ob 17.30 v knjižnici Šmartno USTVARJALNOST ŽENSK:	torek, 4. marec, ob 17.30 v Matični knjižnici Litija
torek, 11. marec 2003, v Matični	ponedeljek, 17. marec, ob 17.3JD v knjižnici Šmartno
knjižnici Litija: pesnice se	torek, 18. marec, ob 17.30 v Matični knjižnici Litija
predstavijo in odprtje likovne	ponedeljek, 31. marec, ob 17.30 v knjižnici Šmartno
razstave Marije Primožič.
DRUŠTVO SOŽITJE LITIJA
CESTA
KOMANDANTA STANETA 2 1270 LITIJA
Obvestilo članom društva Sožitje
Obveščamo vas, da smo prejeli razpis za izobraževanja in letovanja Zveze Sožitje za leto 2003.
Vse informacije in prijave bo urejal Anton Tori na Centru za socialno delo Litija.
Z željo, da čimbolje izkoristite ponudbo in se udeležite letovanj vas prisrčno pozdravljamo.
Člani izvršnega odbora Društva Sožitje Litija
Tekme/priredltve športnih klubov In društev občine Uflja v marcu 2003
dan	datum	MALI NOGOMET	KOŠARKA	KEGLJANJE	ROKOMET
soh	01.03.03		člani 20.15 Litija - Rogaška	12.30 - Litija I- Log	člani 18.00 Šmartno 99- Kočevje
				16.00 Litija II.- Pivovarna	
pet.	07.03.03	20.00 Svea Lesna Litija - Metropol			
ned.	09.03.03				kadeti 16.30 Šmartno 99-Velenje
pet.	14.03.03	Tiskarna Graf.- Svea Lesna Litija			
sob.	15.03.03			16.00 Konstruktor l.-Litija I.	
				18.00 Konstruktor II.- Litija II.	člani 18.00 Šmartno 99- Ajdovščina
pet.	21.03.03	20.00 Svea Lesna Litija - GIP Beton MTO			
sob.	22.03.03			12.30 Litija I.-Viator Lj.	
				16.00 Litija II,- Kograd GR.	
ned.	23.03.03				kadeti 16.30 Šmartno 99- Dol Hrastnik
pet.	28.03.03	Ajdovščina - Svea Lesna Litija			
«nh	29.03.03				člani 18.00 Šmartno 99- Cerklje
					ml.dečki 14.30 Šmartno 99- Krško
Zveza športnih društev občine Litija
KZ GABROVKA, z.o.o., v stečaju, Gabrovka 7, 1274 GABROVKA Objavlja na podlagi sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. St 25/95 z dne 6.2.2003 JAVNO ZBIRANJE PONUDB Za prodajo naslednjih kmetijskih zemljišč: K.O. MORAVČE							
	Z.K. VL.		PARC. ŠT.	VRSTA RABE	Kat.raz.	IZMERA	IZOHIDIŠČNA CENA SIT/M2
	978		184	Travnik	6	4.733	11,00
			250	Niiva	5	2.439	22,00
			185	Travnik	6	2.190	11,00
							
	1249		1093/10	gozd	5	14.933	13,00
							
	1014		155	Travnik	4	1.270	17,00
			190	Travnik	6	1.482	11,00
			181	Travnik	5	4.305	13,00
K.O. OKROG							
	Z.K. VL.		PARC. ŠT.	VRSTA RABE	Kat.raz.	IZMERA	IZHODIŠČNA CENA SIT/M2
	47		1033/4	Travnik	5	3.448	13,00
							
	506		1035/2	Travnik	6	4.776	11,00
							
	528		1022/4	Travnik	6	3.076	11,00
	K.O. PEČICE						
	Z.K. VL.		PARC. ŠT.	VRSTA RABE	Kat.raz.	IZMERA	IZHODIŠČNA CENA SIT/M2
	61		405	Niiva	4	536	26,00
			437	Niiva	4	299	26,00
			444	Niiva	4	646	26,00
							IZHODIŠČNA CENA
	Z.K. VL.	DE- LEŽ					
	97*	8732/ 26300	375/4	Sadovnjak	3	26.300	850.000
							
	98*	13642/ 23136	381/1	Sadovnjak	3	11.568	335.000
							
	99*	41504/ 67277	415	Sadovnjak	3	67.277	3.792.750
							
	100	48143/ 96671	225	Sadovnjak	3	96.671	4.478.000
							
	101	27791/ 47679	350	Sadovnjak	3	47.679	2.699.250
‘Vložki 97.98,99,100 in 101, vsi k.o. Pečice so v solasti stečajnega dolžnika do zgoraj navedenih deležev. K.O. SELO MIRNA							
	Z.K. VL.		PARC. ŠT.	VRSTA RABE	Kat.raz.	IZMERA	IZHODIŠČNA CENA SIT/M2
	428		867	Niiva	3	2.586	31,00
			869	Niiva	3	3.021	31,00
			870	Njiva	3	2.902	31,00
	K.O. TIHABOJ						
	Z.K. VL.		PARC. ŠT.	VRSTA RABE	Kat.raz.	IZMERA	IZHODIŠČNA CENA SIT/M2
	330		544	Niiva	4	4.240	26,00
							
	436		158	Njiva	6	1.855	19,00
			159/1	Travnik	5	11.201	13,00
			162	Travnik	4	3.151	17,00
			258	Niiva	4	511	26,00
			268/1	Njiva	4	280	26,00
			344	Niiva	4	2.765	26,00
			415	Travnik	5	2.841	13,00
Upoštevane bodo samo ponudbe, katerih ponujene cene bodo enake ali višje od izhodiščnih cen. Ponudniki so lahko pravne osebe s sedežem v R Sloveniji ali fizične osebe, ki so državljani R Slovenije. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju navedenega pogoja ter z izjavo o bodoči uporabi nepremičnine pošljite v zaprti kuverti z oznako »ponudba - ne odpiraj« na naslov odvetnica Katarina Benedik, Trstenjakova 2, Ljubljana. Upoštevane bodo ponudbe, ki bodo prispele na zgornji naslov najkasneje do dne 10.3.2003 in za katere bo do tega dne plačana varščina v višini 10% od izhodiščne cene. Varščino je potrebno plačati na transakcijski račun stečajnega dolžnika pri NLB, d.d. št. 02011-0016454512. Javno odpiranje ponudb bo dne 11.3.2003 na Okrožnem sodišču v Ljubljani ob 13.00 uri soba št. 368. Prednost pri izbiri bo imel ponudnik, ki bo ponudil višjo ceno. V primeru, da bo za isto parcelo več enakih ponudb, se upošteva prednostni vrstni red upravičencev kot ga določa 21. člen Zakona o kmetijskih zemljiščih. Plačana varščina se bo uspelemu ponudniku vštela v kupnino. Ponudniki bodo o izidu razpisa obveščeni najkasneje v roku 8 dni od dneva odpiranja ponudb. Ponudnikom, ki bodo vplačali varščino in ki ne bodo izbrani kot kupci, bo varščina brezobrestno vrnjena v treh delovnih dneh po odpiranju ponudb. Izbrani ponudnik mora skleniti kupoprodajno pogodbo v roku 8 dni po opravljeni izbiri najugodnejšega ponudnika in plačati kupnino najkasneje v 8 dneh po odobritvi kupoprodajne pogodbe oziroma po izdaji potrdila s strani Upravne enote v Litiji oziroma Trebnjem. V primeru, da kupec v predpisanem roku ne podpiše kupoprodajne pogodbe oziroma ne plača celotne kupnine, se pogodba razdre, vplačana varščina pa zadrži kot skesnina. Lastninska pravica preide na kupca s plačilom celotne kupnine ali s predložitvijo bančne garancije za neplačani del kupnine. Davek na promet nepremičnin ni vključen v izhodiščno ceno in ga plača kupec. Informacije o nepremičninah, ki so predmet objave, so na voljo pri stečajni upraviteljici odvetnici Katarini Benedik, tel. 01-4366610. KG Z Gabrovka, z.o.o., v stečaju							
ob boleči izgubi naše ljubljene mamice, žene, hčerke, sestre in snahe

LADKE ZUPANČIČ
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem, znancem, KC Ljubljana in g. župniku za izrečena sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti.
Za ganljiv poslovilni govor se najlepše zahvaljujemo gospe Zmagi Skok.
Posebej se zahvaljujemo gospe Metki Ulanec in njeni družini za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih.
Žalujoči vsi njeni

Tja bi šel, kjer naše bukve košate same zase stojijo, tja čez samotne naše frate, tja čez poletne planinske trate, kadar po arniki bridki dišijo.
Tam bi med bujno zelenje se ulegel In bi vse žalostne misli izpregel in bi jim rekel: Adi jo!
(Janko Glazer, Domotožje)
V SPOMIN
ANA GORIŠEK
(1933 - 2002)
Mineva leto žalosti od preranega odhoda drage mame.
Hvala vsem, ki se je spominjate v svojih srcih in ji prižigate svečke.
Vsi njeni
M


IN MEMORIAM
Po hudi zahrbtni bolezni je prenehalo biti plemenito srce prijatelja in sokrajana gospoda
JOŽETA RAPPLA iz Gabrovke.
Težko je najti besede, s katerimi bi lahko izrazili naša čustva, ki jih nosimo v sebi, ko je kruta smrt posegla po človeku, ki ga lahko kratko imenujemo legenda Gabrovke. Po človeku, ki je v svojih najplodnejših letih poosebljal KZ Gabrovka - Dole, Presad in Krajevno skupnost Gabrovka.
Kot dvanajstletenfantič je odšel v sosednjo Hrvaško iskat znanja in dela. Čas druge svetovne vojne gaje od tam vodil v Nemčijo, od koder seje po končani vojni vrnil v rodno Gabrovko in seji odslej posvečal v polnosti. Širina njegovega srca, vesela narava in večni optimizem so bili tisti dejavniki, ki tnu niso dopuščali obupati nad zastavljenimi nalogami. Začutil je probleme in potrebe sokrajanov ter jih nemudoma skušal s svojim znanjem in iznajdljivostjo rešiti. Tako je na pretežno kmečkem področju s sokrajani ustanovil Zadrugo. Sadje, ki gaje bilo na pretek v teh krajih, so sprva v majhni žganjarnipredelali v dolenjski sadjevec. Tržno zanimivo je postalo suho sadje, zato so se podali v to smer; 1955■ teta pa so prvič poskusili s predelavo sadja v sokove in tako zasnovali predelovalnico Presad. Kmalu je prešlo vodenje Zadruge v njegove roke in skupaj z zagnanimi sodelavci je stopil na strmo pot naglega razvoja firme. Bolj ko je ta napredovala, večje so postajale potrebe tudi po boljših cestnih povezavah, nemoteni oskrbi z elektriko in vodo; pokazala seje potreba ponovi šoli, zdravstveni ambulanti, po urejeni pošti, po širitvi telekomunikacij in še in še. S svojimi sodelavci na Krajevni skupnosti je z velikimi koraki stopal ciljem naproti.
Ob vsem tem je bilo v njegovem delovniku še dovolj prostora za nesebično predajanje domačemu gasilskemu društvu, kije kmalu preseglo krajevne meje in je tako s svojim delom neizbrisno zaznamoval tudi občinske gasilske vrste.
Ob tako natrpanem delovnem dnevu pa je gospodJože vseskozi našel tudi čas za zabavo. Razveseljeval in opogumljal je vse krajane, ko je zabrenkal na strune kitare ali tamburice, ko je tnorda prebral svoje šaljivo zapisane rime ali zaigral skupaj s prijatelji v resnem dramskem delu.
Upokojitev ga je nekoliko odmaknila od tega hitrega toka dogajanj. Našel je novo zadovoljstvo v svojem vinogradu. Nikoli pa ni zamrl stik s sokrajani. Za vsakega je našel lepo besedo, dober nasvet, alternativno rešitev tega ali onega problema. Njegovo življenje je bilo vseskozi nekako prepleteno z življenji vseh nas. Zato je bolečina ob njegovi smrti še toliko večja.
Ob odprtem grobu smo slišali besede: “Solza nam orosi oko, ko se zavemo, da se bo naša pot odslej nadaljevala brez tebe, brez tvojih nasvetov in tolažbe, brez veselja, ki si ga vedno trosil okoli sebe, brez tvoje iniciativnosti. Če bi stvari jokale, bi nas ta trenutek ovijal krčevit jok cele gabrovške doline, zatrepetalo bi vse rastlinje, zajokala bi trta v Štorovju... A kolikor solza je v naših očeh ob tem slovesu, toliko ponosa je v nas, da si bil kdajkoli z nami in naš. ”
Spoštovani, hvala za vsa plemenita dejanja, ki ostajajo v večen spomin na prijatelja in vzornika.
Krajevna skupnost Gabrovka
CVETLIČARNA
mm
Marjan Planinšek s.p.
Valvazorjev trg 17,1270 Litija, tel.: 01 / 8984-620 GSM: 041/631-509
PRODAJA CVETJA ARANŽIRANJE DARIL POROČNA FLORISTIKA
IZDELAVA IN DOSTAVA:
-	šopkov
- žalnih aranžmajev
-	vencev
Ob dnevu žena in
materinskem dnevu vam nudimo še pestrejšo izbiro šopkov in lončnic!
V SOBOTO, 8. MARCA, ODPRTO DO 18.00.
	


		
Odšla na pot si brez vrnitve, vendar ljubezen Tvoja z nami bo ostala za vse kar nam si dala, mama hvala.
ZAHVALA
V 72 letu starosti nas je zapustila naša draga mami, tašča, babica in prababica
TONČKA ZUPANČIČ
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče, g. župniku za lep cerkveni obred, pevcem za zapete pesmi in trobentaču za zaigrano Tišino. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi njeni
I

S
Atu
BOGOMIRJU BUČARJU
v slovo
ODKAR TE VEČ NI
Dom naš pust je, odkar te več ni.
Reda ni več, cigaretnega dima, nekoč žlobudravo ognjišče molči, v sleherni kot se zalezla je zima, ko vstopamo, nas vselej na rahlo zmrazi.
ZAHVALJUJEMO SE: sorodnikom, vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti in KS P Litija.


:?
Ostali so samo spomini, na tiste vse prelepe dni, ko v družini smo veseli, stopali v nove dni.
Sedaj odšel si daleč stran, daleč tja v daljavo, kjer ni naslova, ni ne cest, le večnost spleta v slovo...
(Tvoja Nina)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža in očeta
MILANA GRACARJA
iz Litije
se iskreno zahvaljujeva sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in svete maše, nama izrekali ustna in pisna sožalja.
Iskrena hvala dr. Nikolaju Benedičiču za skrb in vso pomoč ob njegovi bolezni, g. župniku Pavlu Okolišu za lepo opravljen pogrebni obred in ganljive besede ob slovesu. Šmarskim pevcem Fantje od fare za odpete žalostinke in g. Jožetu Setničarju za zaigrano Tišino. Vsem pogrebcem, posebno g. Marjanu Okornu pa lepa hvala za vse razumevanje, predvsem za izpolnitev drobnih želja ob uri slovesa.
Iz vsega srca se zahvaljujeva ge. Metki in Biliju BERČONU za vso skrb in dobroto skozi vse težke trenutke, katere smo vedno delili skupaj.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
■HH
Le kaj bi leta šteli, saj ne pomaga nič. Čas nam rane celi, da ne 'mremo kot brez krila ptič.
ZAHVALA
ob boleči izgubi moža, očeta, dedka, brata in strica
JOŽETA RAPPLA
iz Gabrovke
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč, izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter darovane prispevke v dobrodelne namene. Zahvaljujemo se Prostovoljnemu gasilskemu društvu Gabrovka, Gasilski zvezi Litija, pevcem pevskega zbora Gabrovka, Zasavskim rog isto m in g. Ivanu Sotlarju za zadnje slovo, Heleni Perko in Roku Valenčiču pa za izrečene besede.
Žena Lojzka, hči Erna z družino, sin Boris z družino in sestra Zora z družino







Ostala je praznina, v srcu bolečina.
Ostale tvoje so sledi povsod, od dobrote tvojih pridnih rok.
ZAHVALA
V 73 letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, ati, tast, dedi, brat in stric
STANISLAV ULČAR
iz Štangarskih Poljan 5
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred, vsem pevcem pevskega zbora Polšnik, Gasilskemu društvu Štangarske Poljane in g. Setničarju za zaigrano Tišino. Zahvala tudi zdravniškemu osebju ZD Litija in dr. Benedičiču, vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in se poklonili njegovemu spominu.
Žalujoči: žena Francka, hčerke Marjana, Jana in Darinka z družinami in ostalo sorodstvo



v SPOMIN
SANDIJU
NAJHUJŠA SAMOTA JE,
ČE IZGUBIŠ ISKRENEGA PRIJATELJA. (Francis Bacon)
Aco, Sonja, Ana Maria
	


>
V januarski številki Litijskega občana je prišlo pri zahvali za
gospo KOVAČ MARIJO do neljube napake.
Zadnji stavek se tako glasi:
Iskrena hvala g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem za zapete pesmi in gospe Perko za izrečene poslovilne besede.


Bolečin ni več, ne trpljenja, vse to si vzela, naša zemlja, ostala nam je le praznina in v srcu večna bolečina.
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame
TEREZIJE SIRK
1929-2003
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in sv. maše. Posebna zahvala delovnemu osebju Doma Tišje. Hvala pevcem, g. župniku za lepo opravljen obred, g. Petru Avblju in g. Franciju Ložini za poslovilne besede in trobentaču za zaigrano Tišino.
Vsi njeni






Mnogo ljudi neguje na tisoče vrtnic venem samem vrtu... in ne najdejo v njem, kar iščejo... in vendar bi tisto, kar iščejo, lahko našli v eni sami vrtnici.
Naš dragi »očka » pa je našel tisto, v eni sami vrtnici.
ZAHVALA
CIRIL KOVIC
Iz Ribč (Podreberski) 3.7. 1915-22.1.2003
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem za vso izkazano pozornost in tople besede.
Žalujoči: žena Angelca, sin Boris z družino, sin Dušan z družino, sin Miran z Zinko, vnukinji Tanja, Suzana z družino in ostali.


HHh

Mogoče je prestavljati mesta, vodnjakov nikoli. Ljubimca se srečata ob vodnjaku, pri njem potešita svojo žejo, ob njem si postavita hišo in vzgajata svoje otroke.
A, če se eden od njiju odloči, da bo odšel, vodnjaka ne more vzeti s seboj. Ljubezen ostaja tam, sama in zapuščena, pa čeprav polna čiste vode kot nekdaj.
(»I Ching«)
V večnost je odpotoval
LEOPOLD ŽELEZNIK ml.
z Riharjevca 10
Mnogo vas je, ki ste mu v času bolezni nudili strokovno pomoč. Mnogo vas je, ki ste ga negovali in lajšali bolečine.
Mnogo vas je, ki ste mu želeli, da ozdravi in se vrne. Mnogo vas je, ki ste v ta namen molili.
Mnogo vas je, ki ste ga obiskovali.
Mnogo vas je, ki ste ga pogrešali.
Mnogo vas je, ki ste jokali z nami, ko je odšel.
Mnogo vas je, ki ste z nami začutili olajšanje ob končanem trpljenju. Mnogo vas je, ki ste nam vsestransko pomagali.
Mnogo vas je, ki ste pripravili lepo, iskreno slovo.
Mnogo vas je, ki ste se od njega še zadnjič poslovili. Posebna zahvala vsem v Domu Tišje, kjer je bil v dolgih letih deležen vrhunske nege, ljubečih rok in src.
Vsem in vsakomur posebej iskrena hvala.


V domu je praznina, v srcih naših bolečina, spomin na vas pa živi, čeprav vas več med nami ni.
V SPOMIN
atu IVANU 1927-2002
vnuku VILIJU 1978-1990
sinu JANEZU 1951-1964
CERAR
iz Litije
Hvala vsem, ki se jih spominjate, prižgete svečo ter postojite ob grobu.
Vsi njihovi
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega, dobrega moža in zlatega atija, dedka in tasta
JOŽETA DETIČKA
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku in s cvetjem, svečami ali tolažilno besedo ustno ali pisno izrazili svoje sočustvovanje z nami iskrena hvala. Iskrena hvala medicinski ekipi Zdravstvenega doma Litija. Hvala tudi g. župniku, pevcem in trobentaču. Vsem iskrena hvala!
Neutolažljivi žena, hčerka in brat z družinama
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas, so vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
(M. Kačič)
ZAHVALA
V 84. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica
ROZALIJA GROŠIČAR
roj. RESNIK iz Gradišča pri Litiji
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem in vaščanom Gradišča za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in sv. maše. Hvala dr. Kolšku in osebju Doma Tišje za skrb in pomoč v času njene bolezni. Hvala g. župniku Lampretu za lep cerkveni obred, Fantom od fare iz Šmartna za zapete žalostinke, govorniku g. Zavrlu in g. Toriju za zaigrano Tišino. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni

V naša srca si se vpisala, čas ne bo’te več izbrisal in čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš.
ZAHVALA
ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice
MARIJE MALEC
iz Lupinice
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, sočustvovali z nami in jo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot, dr. Tanji Ptičar in osebju ZD Litija za vso skrb in nego, g. kaplanu za lep poslovilni obred, pevcem za zapete pesmi in zaigrano Tišino. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Vsi njeni

Delo, trud, trpljenje, tvoje je bilo življenje.
Ljubil si delo, ljubil si dom,
zdaj pa brez tebe je prazen naš dom.
ZAHVALA
V 71. letu starosti nas je nenadoma in prezgodaj zapustil naš dragi oče, dedek, stric in brat
SKOBE ANTON
Ponoviče 30 1932-2003
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste darovali cvetje in sveče, ali nam izrekli sožalje. Hvala vsem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovo zadnjo pot. Iskrena hvala g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem iz Vač za zapete pesmi, g. Blažiču za ganljive besede slovesa, Čebelarskemu društvu Litija, PGD Sava ter pogebcem.
Vsem iskrena hvala!
Žalujoči vsi njegovi

Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti.
(S. Makarovič)
ZAHVALA
ob boleči izgubi našega dragega
JANEZA BRESKVARJA
(1971 - 2003)
se iskreno zahvaljujemo vsem številnim prijateljem, znancem, sorodnikom in sosedom za vsa izrečena sožalja, cvetje in sveče. Hvala g. župnikoma za opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke, posebno zahvalo pa izrekamo KS Dole, OŠ Dole, KO RK Dole za lepe poslovilne besede ob grobu. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žena Milena, sinovi Boštjan, Blaž in Matej
,1
V snegu pustil si sledi, zdaj lučka vedno Ti gori. Je res?
da Te več med nami ni, srce pa Tvoje še živi.
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je zapustil dragi mož, sin in brat
JANEZ LEINFELLNER
6.8.1974- 12.1.2003 iz Riharjevca
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem ter sodelavcem za poklonjeno cvetje, sveče, izrečena sožalja ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi g. kaplanu, pevcem in trobentaču. Hvala vsem, ki se ga spominjate ter se ustavite ob njegovem preranem grobu.
Žalujoči: žena Anita, mama Ivka, oče Janez, brat Gregor ter ostalo sorodstvo.



n
s
n

Pa pravijo, da čas celi rane, a kje je tisti čas, da zacelil bi te rane, bol duše in srca, tega časa na tem svetu ni.
V SPOMIN
MARIJI JOZELJ
iz Litije
13.2. 2003 mineva 2 leti odkar se je od nas poslovila naša draga mami, babica, tašča in sestra.
Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki se je spominjate, prižigate svečke in postojite ob njenem grobu.
Vsi tvoji, ki te pogrešamo


T E R
KRISTALNI OBESKI, PRINAŠALCI SREČE DA ALI NE?
V Sloveniji je vedno več trgovin, specializiranih za prodajo nakita in izdelkov iz dragih in okrasnih kamnov, med katerimi kajpak prevladujejo različni obeski, ki naj bi bili prinašalci sreče in zdravja, ponujajo pa nam tudi različne kristalčke, ki si jih lahko izberemo glede na svoje astrološko znamenje. Nekateri so prepričani, da lahko z nošenjem tovrstnega nakita resnično vplivamo na svoje zdravstveno stanje in privabljanje želenih dogodkov, drugi pa ob omembi takšnih učinkov dragih in okrasnih kamnov le prezirljivo odmahnejo in si mislijo, da bo trgovina cvetela, dokler bodo na svetu naivneži. Oglejmo si torej, na kakšen način lahko s kristalnim nakitom resnično vplivamo na svoja življenja.
-Raziskave, ki sta jih pred leti v Nasi izvedla A. Puharich in J. Pierrakos, dopolnil pa jih je jedrski fizik dr. R. Beck, so dokazale, da so kristali, zlasti tisti, ki vsebujejo silicij, nosila energij bazičnega zemeljskega elektromagnetnega polja, s katerim smo ljudje naravno uglašeni, zato resnično ugodno vplivajo na naše zdravstveno stanje. S pravilnim izborom kristalov lahko dosežemo še posebne učinke, saj npr. kristali, ki vsebujejo železo, krepijo pretok energije v telesu, tisti, ki vsebujejo kalcij, krepijo spomin, pri razstrupljanju telesa nam pomagajo kamni, ki vsebujejo baker, itd. Nakit z nekaterimi kamni torej na nas deluje poživljajoče, spet drugi kamni pa delujejo pomirjujoče. Zato je pametno, da nakit, v katerem prevladujejo energijsko aktivni kamni, zvečer odložimo, saj bomo brez njega gotovo bolje spali.
-Ce želimo pojasniti magijsko delovanje dragih in okrasnih kamnov, se moramo najprej dotakniti nekaterih manj znanih dejstev o energijskih povezavah med ljudmi. Celice človeškega organizma oddajajo svetlobne kvante, ki jih imenujemo biofotoni. Ti v telesu skrbijo za prenos informacij, poleg tega pa biofotonska svetloba izžareva iz vseh živih bitij in jih povezuje s t.i. morfogenetskimi polji. Ta medsebojna povezanost vseh ljudi tvori tudi t.i. vzročno sfero in je temelj vseh magijskih delovanj - z mentalno kreatijo nekega dogodka lahko dosežemo, da se želeno resnično zgodi. Tudi osnova novodobne psihohigiene je v poudarjanju pozitivnega mišljenja, saj se vsaka misel, s katero se dovolj dolgo ukvarjamo uresniči, medtem ko negativne misli prikličejo nesrečo. Ob upoštevanju teh dejstev, so nam lahko kristali v veliko pomoč pri kreiranju želenih dogodkov. Predvsem tisti kristali, ki vsebujejo silicij, imajo neke vrste »spomin«
K A
(silidj je tudi osnova spominskih enot v računalnikih). S postopki programiranja kristalov, oziroma z mentalno projekcijo želenega dogodka v kristal, bo ta postal vezni člen med nami in vzročno sfero, v kateri bo ustvaril energijske pogoje za materializacijo želenih dogodkov v fizičnem svetu, kar je tudi temelj delovanja vseh vrst amuletov in talismanov.
-Sonce, Luna in planeti, ki delujejo znotraj zodiaka ali od zunaj vplivajo nanj, njihovi položaji v posameznih znamenjih in njihova medsebojna povezanost, določajo energijsko naravo vsakega trenutka in ta vtisne v novorojenčka neizbrisen pečat tega trenutka. Za določanje ustreznega kamna na astrološki osnovi, je zato upoštevanje le sončnega znamenja bistveno premalo. Če pa pri določanju ustreznega kamna za neko osebo upoštevamo tudi ascendent (znamenje zodiakalnega kroga, ki ob rojstvu vzhaja na vzhodnem nebu), lahko že dokaj točno poiščemo kamen, ki po energijskih lastnostih ustreza trenutku rojstva neke osebe. Vendar pa kombinacije sončnih znamenj in ascendentov pogosto niso uravnotežene. Če je npr. nekdo rojen v sončnem znamenju raka (vodno znamenje), po ascendentu pa je npr. škorpijon (tudi vodno znamenje), je zelo verjetno, da bo čustveno preveč občutljiv in negotov. Zato bi bilo povsem nesmiselno, da nosi kamen, v katerem se odražajo energijske lastnosti trenutka njegovega rojstva, saj bo tak kamen neželeno preobčutljivost s svojo energijo le še poudaril. V tem primeru je za osebo gotovo bolj primeren kamen, ki jo bo čustveno okrepil in ji pomagal k večji samozavesti.
Če želimo resnično okusiti magične in zdravilne učinke dragih in okrasnih kamnov, pa je pomembno še nekaj. Že Nikola Tesla je bil prepričan, da kristali na nek način živijo. Podobnega mnenja je bil tudi C. Bakster, ki je sicer delal poskuse, s katerimi je skušal prodreti v čustva rastlin. Zapisal je: »Vse kaže, da se sposobnost občutenja ne zaustavlja na celični ravni in bo zato potrebno stvari, ki smo jih do sedaj dogovorno imeli za nežive, na novo ovrednotiti.« Nenazadnje pa imajo kamni tudi avro, nefizično energijsko osnovo, ki je značilna za vsa živa bitja. Lahko torej s precejšnjo gotovostjo sklepamo, da so tudi kamni živa bitja. Ker je temu tako, imajo pri delu z njimi uspeh predvsem ljudje, ki jih kot živa bitja obravnavajo in z njimi ravnajo ljubeče. Zaradi teh dejstev je verjetno nesmiselno, da skeptika, ki v moč dragih in okrasnih kamnov ne verjame, prepričujemo, naj poizkusi svoje težave odpraviti z uporabo le-teh.
Tadej PRETNER
DELAVNICA O MINERALIH, KRISTALIH IN DRAGIH KAMNIH TER NJIHOVI UPORABI V DUHOVNI RASTI TER ZDRAVITELJSTVU
KDO:	TADEJ PRETNER-
avtor knjig in člankov iz področja ezoterike ter eden najboljših poznavalcev mineralov ter njihove uporabe
KDAJ:	28.2. IN 1.3. 2003
KJE:	LITIJA
CENA: 7000,00 SIT
INFO:	STUDIO URLY
-UROŠ UŠTAR S.P.
TEL.:	01 8984 211 ali
041 691 644
itiTEnn™
EVROPSKO OKNO V SLOVENSKI DOM
PVC okna in vrata
www.interalta.si
AKCIJA ODKUP STARIH OKEN
Za vsako zamenjano
STARO OKNO od 3.000,00 do 12.000,00 SIT
PE Ljubljana tel.: 01/511-16-24
PE Litija - GSM: 041/770-298 - tranzitna trgovina - posredovanje pri upravnih postopkih - svetovanje pri gradnji in urejanju okolice
Javno glasilo LITIJSKI OBČAN je vpisano v evidenco javnih glasil pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1638. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini Litija brezplačno na dom. Izdajatelj: Tiskarna ACO, Jovanovič Aleksander s.p. CDK 39, 1270 Litija., tel.: 01/898 38 43.
Glavna in odgovorna urednica: Andreja Štuhec.
Grafična priprava in tisk: Tiskarna ACO, Litija.
&zvedRiL0
13.ČRKA ABECEDE
?	' b
Mpb -¥
i* . vriji;	■ i
: x""""
V	A,
DEL
VIJAKA
I ORIGINAL j KRATICA AMERIKE
IVAN I TAVČAR
[alžirska
LUKA
KEMIJSKI ZNAK ZA FOSFOR
PRIKAZOVANJE NA ODRU
BLAMAŽA
OSRAMO-
TITEV
OKRAJŠANO
IME
EDVARD
ZIMBAB-
VEJSKI
POLITIK
IME
SLIKARJA
REPINA
IME
PESNICE
ŠKERL
KEMIJSKI ZNAK ZA RADIJ
AVTO
OZNAKA
NIZ0ZEM.
KOSTUMO-
GRAFKA
VOGELNIK
NADAUE-
VANJE
GESLA
ŽENSKA KI KAJ PREKLADA
IME
PEVKE
ŠVERKO
ŽELEZNA KJURAZA PLAVLJENJE LESA
SOZVOČ-
NICA
IVAN
MINATTI
RANOCEL-
NIK
ZMAGA V ŠAHU
SEVERNI
VETER
VRHUNSKI
ŠPORTNIK
IME
BOKSARJA
TVSONA
VIOLINIST
IGOR
ŠPANSKI
NARODNI
JUNAK
VAS NA CERKUAN-SKEM
VOLNENO BLAGO ZA PLAŠČE
OTAKAR
DEL KMEČKEGA VOZA
VRSTA
NABIREK
SMUČARKA
KOREN
POLITIK
MIRSKI
SUMERSKA
BOGINJA
HINKO
BRATUŽ
PREBIVALCI
SEVERA,
ESKIMI
PUČ,
VSTAJA
IZRAELSKA
LUKA
AVSTRIJSKI
SKLADA-
TELJ
TIPKOV-
NICA
INDIJSKI
BIVOL
IRSKA
REPUBL.
ARMADA
SESTAVIL
JOŽE
VIZLAR
IME
IGRALKE
ZUPANČIČ
POPOTRESNI VAL
PIJAČA
STARIH
SLOVANOV
JOŽE
OŽBOLT
RADIA-
CIJA
NAJPO-
GOSTEJŠI
VEZNIK
23. ČRKA ABECEDE
GRŠKA
ČRKA
ANTON
JANŠA
MAJHEN
JADRAN.
OTOK
MADRIDSKI
ŠPORTNI
KLUB
KARTA
PRI
TAROKU
TEŽJE BESEDE: ESKIMO, EINEM, 1NANA, ARNI
Rešeno nagradno križanko pošljite do 10.03.2002 na naslov uredništva.
Izžrebali bomo tri reševalce.
Izžrebanci bodo prejeli knjigo
150 LET ŽELEZNICE.
Ime in priimek:
Ulica:
Pošta:
Tel.:
IZŽREBANCI JANUARSKE NAGRADNE KRIŽANKE:
1.	Saša FEKONJA, Šmartno
2.	Andreja BUČAR, Gabrovka
3.	Jelica ČEBELA, Litija
Vsi izžrebanci nagrado dvignejo v uredništvu časopisa.
L
AVTO - ŠOLA
Sl ° MR SVETI č
Hi3
avtoservis
AVTOC€NT€R LITIJI)
avtooptika B avtomehanika
VAM NUDI NASLEDNJE UGODNOSTI
• POPUST ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE • MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA • ORGANIZIRAMO TEČAJ PRVE POMOČI IN ZDRAVNIŠKI PREGLED
TEČAJ
CESTNO PROMETNIH PREDPISOV
organiziramo za H, A, B, E k B, C in E kategorijo s pričetkom v
TOREK, 4. 3. 2003 OB 16. URI
INFORMACIJE IN PRIJAVE
na Graški cesti 2
www.si-car.si
TEL: 01/8983-140 • GSM: 041-683-945 • GSM: 041-720-378
Tel.: 8981060 pnevmatik center
AVTOMEHANIKA - AVTODCU - »©BdšD
AVTOMEHANIKU - HITRI SERVIS
SERVIS ZAVOR IN PODVOZJA
AKCIJSKE CENE LETNIH PNEVMATIK IN fiLU PLATIŠČ!
I EZ/1
cood/tcah LEBIČA SL/oUT5Xol PLATIN JFULDA lii»ii»Wkt| SEMPERIT®
(B
avtopralnica
500 SIT
SCAVIS IZPUŠNIH SISTEMOV
Pre#qio 1« meijeve:
OLJA, FILTRI, SVEČKE, ZAVORNE OBLOGE EN PLOŠČICE, CILINDRI, KOLUTI, DISKI, KONČNIKI, ROKE, ZGLOBI, LEŽAJI, AMORTIZERJI, IZPUŠNI SISTEMI, SKLOPKE, TESNILA...
AKCIJA DO 15.3. 2003
50% POPUST pri zamenjavi pri nas kupljenih rezervnih delov! BREZPLAČNA MENJAVA PRI NAS KUPLJENEGA M0T. OLJA!

El Čast rol
tfs
e