13. Številka. U LJubljani, v sredo. 16. januarja 1901. XL leto. Uhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avatro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 20 h. Za Ljnblano s posilianjem na dom za vse let. 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 20 h, za en mesec 1 K 90 h. - Za tafe ditele toliko več, kolikor znaša poštnina. - Na naročbe brez istodobne vpošiliatve naročnine se ne ozira. - Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat.;-- Dopisi naj se izvole frankovati - Rokopisi se ne vračajo. - Uredništvo in upravnistvo je v Knaflovih ulicah št. 5. in sicer uredništvo v 1. nadstr., upravnistvo pa v pritličju. - Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari JKesečna priloga: „Slovenski Tehnik*«. Uredništva telefon st 34. FMameine številke po 10 h. Dpravniitva telefon it 85. Ločitev cerlive od države na Francoskem. T nedeljo je dr. Novak v „Sploš-nem slovenskem ženskem društvua prodavat o razmerju med cerkvijo in med državo. Spričo nejasnosti pojmov in nazorov, ki vladajo o tem vprašanju med historično in juristično nepoučenimi krogi, je bilo to predavanje jako umestno, a reči se mora tudi, da je bilo času primerno. Vsak otrok jo vedel naprej, da se bodo klerikalci s „Slovencem" na čelu vrgli z vso jezo zaradi tega predavanja na predavatelja, da bi tako paralizirali vtisk njegovih pojasnil, in vsakdo je tudi vedel, da bodo klerikalci pri tem postopali po svoji stari taktiki, da bodo predavatelja smešili, mu očitali nevednost in poskušali z zvijačami in z lažmi podpreti svoja očitanja. Dr. Novak je priredil svoje predavanje za občinstvo, ki ni študiralo ne teologije, ne prava, imel je popularno predavanje in je vsled tega govoril tako, da ga je lahko vsakdo razumel. „Slovenec" je to takoj pograbil in zasukal: Ker je bilo predavanje popularno, pravi „Slovence*, da je bilo diletantske Vajeni smo takega nehonetnega postopanja in tudi ne pričakujemo, da bi „Slovenec" kdaj drugačen postal. Nehonetui ljudje ne morejo honetno pisati. Posebno je „Slovenca" spekel odstavek dr. Novakovega predavanja o kulturnem boju na Francoskem. Počastil je zaradi tega dr. Novaka z najvehementnejšimi napadi, a pri vsem tem le pokazal svojo lastno — nepo-učenost in klerikalno borniranost. Dr. Novak je imel čisto prav, ko je rekel, da se francoski separacijski zakon ne dotika vere in ne krši pravic cerkve. Kaj pa je vera? Drugega nič kakor cerkveni religiozni in etični nauki. Teh se separacijski zakon čisto nič ne dotika, nego pušča cerkvi neomejeno svobodo, da lahko uči kar LISTEK. Literat in Kraljičini. (Dalje.) II. Pogodin je bil lačen, tako stra-kovito je bil lačen, da je krušil in glodal beli «id s kota. Že teden dni ni imel drugega v ustih kakor suh krph, in zadnja dva dni še tega ni bilo. Stisnil se je v kot in potegnil kolena prav do brade; stisnjeni želodec je miroval nekaj časa, a potem se je začel znova previjati in s kruleči m i glasovi dajal znak, da ni zadovoljen- Pogodin je zatisnil ušesa, da ne bi slišal obupnega zavijanja, zaprl je oči, da bi ne videl samega sebe, in da bi zaspal ter prespal to žalost, in bi vse to ne bila resnica ampak samo sanje. Samo sanje naj bi to bile, a ko bi se vzbudil, glej pred seboj na mizi kruha in pečenega mesa, in polne sklede slastnih jedi! Želodec se je oglasil znova in sicer tako naglas, da se je Pogodin ustrašil jeznega glasu. Čutil je v drobu zelo^neprijetno čuvstvo. Hkrati hoče o Bogu in o Materi božji in o zakramentih in kar sploh spada k veri. Če hoče cerkev danes preklicati vse svoje dogme, ji tega francoski zakon ne brani, in če hoče jutri razglasiti nove dogme, je tudi ne bo oviral francoski zakon. In kaj so pravice cerkve? Nič drugega, kakor da sme svobodno oznanjati svoje nauke in svobodno deliti zakramente. Ta pravica pa ne izvira iz cerkve same, nego je pusledic.t načela o svobodi vesti. Vsak državljan ima pravico, da veruje kar hoče, da oznanja svoje nauke in prireja daritve ali kar hoče, seveda v mejah veljavne postave in ne da bi utesnjeval svobodo drugih ljudi. To pravico ima tudi cerkev in te jej francoski zakon kar nič ne krati. Drugih pravic pa cerkev nima nobenih. Dr. Novak je torej povedal golo in Čisto resnico, ko je dejal, da se francoski separacijski zakon ne dotika vere in ne krši pravic cerkve. Vse tiste „pravice", ki si jih lasti cerkev in vsled katerih se neče pokoriti se-paracijskemu zakonu, sousurpirane, in država je imela dolžnost, da jih je uničila, kajti te usurpirane „pravice" nasprotujejo svobodi naroda in njegovi suverenosti. Cerkev kot taka, kot samostojna organizacija pod vodstvom od francoske države neodvisnega papeža, je na Francoskem izgubila pravno podlago v tistem trenotku, ko je bil razveljavljen konkordat. Francoska država ima od tistega trenotka le eno dolžnost: v imenu svobode omogočiti i katoličanom, da lahko skrbe za svoje verske potrebščine. Ker ima vsak državljan v imenu svobode pravico, da lahko veruje, kar katoliška cerkev uči, prejema zakramente itd. itd., je morala država se ozirati na to in v okviru občnega državljanskega prava preskrbeti, kar je bilo treba, da se katoličanom to omogoči. Država je to izpolnila z naredbo o verskih občinah. Zaukazala je, da se morajo katoličani združiti v verske občine, kakor jih imajo v Avstriji protestantje in Židje, je oslabel po vsem telesu, noge so mu podrhtavale, in pred očmi mu je postajalo črno. Vstal je, in ko se mu je telo urno dvignilo, se je raztegnil želodec, in bilo mu je, kot da je v njem nastalo velikansko brezdno, v glavi se mu je zavrtelo in kri mu je butila v možgane. Oprijel se je postelje in sedel na stol k mizi. Čakal je mraka. V uredništvu glavnega političnega glasila je imel zaslužen denar, ker je uredniku že pred tremi dnevi poslal daljšo literarno razpravo za feljton : „Romantika v moderni noveli." In bil je skoro prepričan, da je urednik že preČital in odobril njegovo stvar. Ali zunaj je še sijalo solnce, strehe so bile še nizko obsijane od plame-nečega ognja, in Pogodin se je sramoval ob belem dnevu med ljudi. Njegova suknjica je bila preuborna. Včasi jo je slekel in žalostno ogledoval njeno skromno zunanjost; po hrbtu so se razprezale samo še drobne nitke, rokav je bil na dveh mestih popolnoma obrabljen. Takšen si Pogodin ni upal po mestu, zato je Čakal noči. Sedel je pri mizi in se ni ganil. in če škof prizna te verske občine, se jim dajo na uporabo cerkve, semenišča, župnišča itd. za popolnoma neovirano izvrševanje kulta. Večje liberalnosti si ni mogoče misliti. Papež pa je prepovedal ustanovitev verskih občin, dasi se je velika večina francoskih škofov zanje izrekla. „Slove-nec" pravi, da papež verskih občin zato ni dovolil, ker separacijski zakon ne daje nobenega varstva, da bo mogla cerkev urejevati, voditi in vladati verske občine in da bi lahko tudi razkolniki ustanovili versko družbo in dobili v roke cerkvena poslopja. To je bedarija. Veljavnost verskih občin je bila navezana na velik, za cerkev odločilen pogoj. Samo tista verska občina bi bila veljavna, ki bi jo priznal pristojni škof, in nobena druga. Da bi pa država morala ustvariti jamstva, da bi cerkev vladala in gospodovala v verskih občinah, to ni drugega kot klerikalna borniranost. Država j e ustvarila podlago za svobodno izvrševanje kulta — drugo jo niČ ne briga, najmanj pa to, kako se verniki domenijo s svojimi duhovniki. Pri nas v Avstriji imamo zakon o društvih. S tem zakonom je določen r-r^ir društvenemu delovanju — kako se pa društveniki med seboj pomenijo, to ni državi nič mar. Na to edino pravo stališče se je glede verskih društev postavila Francija. Papež je, v nasprotju z veliko večino francoskih škofov, prepovedal ustanovitev verskih občin ali društev, to se pravi, prepovedal je duhovnikom delovanje. Storil je to, ker je mislil, da spravi francosko državo v veliko stisko — vse drugo je slepomišenje. Papež bi bil rad provzročil revolucijo ali vsaj pad vladajočega sistema, a se je kruto urezal. Vse njegovo prizadevanje se je izjalovilo. Naposled je Šel celo na borzo, da bi pritisnil na kurz francoske rente in je — srečno izgubil nekaj milijonov frankov. O uspehih francoskega separa-cijskega zakona so mnenja različna. Bivši duhovnik in poznejši ministr- Možgani so se mu kot izsušili, zakaj nobene misli ni bilo v glavi; tudi srce mu je bilo topo, brez Čuvstva, mrtvo. Po temnem in skrivljenem hodniku je zaslišal negotove korake, ki so utihnili in obstali pred njegovimi vratmi. Nato so se polagoma odprla vrata in na pragu se je pokazala sključena postava stare VrabČevke. „Kako pa je, mladi gospod," so ^ahreščala njena usta. Stala je med odprtimi vratmi in svoje sive oči je imela ostro uprte na mladega človeka. „Eh, vrabec, že dva dni vas nisem videla, pa sem rekla, grem pogledat, kaj je ž njim. Ali ga ni že ukradla kraljična in ali mu ne postil j a že postelje?" Pogodin je brez odgovora strmel vanjo, a starka je, ne da bi čakala povabila, sedla k mizi. „Kako ste lepo beli, gospod, skoro ste preveč beli, kje je vaša mlada kri?" Gledal jo je začuden, in v njem se je budila nejevolja. Vrabčevka ni marala za to in je govorila svojo pot naprej : „In slabi ste, gospod, ali vam ski predsednik, ki je izgnal menihe iz Francije, zaprl cerkvene šole ter konfisciral premoženje samostanov, ni zadovoljen s separacijskim zakonom, ker se boji, da ne bo rodil vsega tega, česar želi tudi on. To so vprašanja taktike, a gotovo je, da „Slovenec" nima prav nobenega vzroka sklicevati se na Combesa, ki je gotovo eden najsrditejših nasprotnikov cerkve in bi najraje zatrl in uničil katoličanstvo sploh, če bi le mogel. Da bi pa rad zopet postal ministrski predsednik in da zato dela sitnosti vladi, ki mu je na poti, to naposled tudi ni nič čudnega. V ostalem pa je vse „ Slo vence vo" zabavljanje čisto brezplodno, kajti umolkniti mora vse spričo dejstva, daje ločitev države od cerkve naFrancoskem izvedena in postala resnica. Izvršila se je ta ločitev skoro čisto mirno. Ali umrje sedaj katolicizem ali ne, to je čisto brezpomembno, saj Francija ni hotela zatreti vere, nego le osvoboditi državo in narod ter spraviti v veljavo načela svobode in demokratizma. To veliko delo je izvedlo energično in samozavestno meščanstvo v družbi s socijalnimi demokrati ter s tem delom vnovič pokazalo, da koraka francoski narod na Čelu civilizacije. Prijateljem prosvete pa priporočamo, naj posnemajo zgled dr. Novaka in naj skrbe s poljudnimi predavanji, da se tudi med Slovenci razširijo pravi pojmi o razmerju med cerkvijo in državo. Državni zbor. Dunaj 15. januarja. Poslanec dr. Korošec je interpeliral nauČ-nega ministra zaradi postopanja profesorja Le.\a na celjski višji gimnaziji. Potem je začela zbornica razpravljati o dr. Lockerjevem nujnem predlogu, naj se spremeni imunitetni zakon. Razvila se je dolgotrajna debata. V ustavnem odseku ni bilo proti načrtu posebne opozicije, vsled česar je vlada mislila, da smem pomagati? Pojdite z menoj, rada vas imam, ker ste tako lepi in mladi." Pomaknila je svoj stol k njegovemu in mu začela s tresočimi, slo-kimi prsti brisati lase raz potno čelo. Jezen jo je zgrabil za roko in sunil od sebe. V tem so se zopet odprla sobna vrata in vstopila je Klara. Lasje so ji še igrali v burni sapi, grudi so ji rasle in padale. Obstala je presenečena in njen pogled je vprašujoče bil vprt na starko, ki se je urno dvignila. „Ze vidim, da bi motila, ah starosti ni prostora med mladostjo. Glejte, glejte, to je lepa gospodična, kot nalašč za mladega gospoda. Ne zamerite, če me boste potrebovali, saj veste, kje biva stara Vrabčevka.** GrČav in razpokan hodnik je zaškripal pod njenimi stopinjami, in Klara je še vedno gledala proti vratom, skozi katera je izginila starka. „Kdo je to bil?" je vprašala Po-godina. „Baba Vrabčevka, srečo prorokuje in mešetari z nevestami in ženini. Meni je povedala, da mi bo kraljična postiljala posteljo." bo v naglici, s katero dela parlament zadnje dneve, mogoče tudi s tem zakonom prodreti nujnim potom. Toda že pri razpravi o nujnosti se je pokazalo, da je večina strank proti predlogi. Le Poljaki in klerikalci so bili brezpogojno za spremenjeni imunitetni zakon. Pri meritorni razpravi pa se je govornik za govornikom oglašal proti novemu imunitetnemu zakonu, s katerim se hoče u t e s n i ti poslanska imuniteta obenem pa spremeniti držav nozborski poslovnik. Govorniki, posebno Pe rner štor fer, Ofner, Malik in rhoc so naglašali, da sedanji parlament v svojih zadnjih urah nima pravice, kratiti imunitete bodočim poslancem, temuč je stvar novega parlamenta, da o tem sklepa. < felo poročevalec imunitetnega odseka poslanec Grabmavr, ki je moral sam braniti predlogo, je končno izjavil, da so pomisleki raznih parlamentarnih strank proti predlogi taki, da jih ni mogoče kar prezreti ter se je pridružil predlogu poslanca P er gel ta, naj se nacrt vrne ustavnemu ooseku, da se iznova posvetuje o njem ter poroča v osmih dneh. Votem je prišel na vrsto nujni predog poslanca Schlegla glede sklepa poslanske zbornice o krošnjar-stvu. Pri debati so letele trpke besede na gosposko zbornico. Posebno se je očitalo gosposki zbornici, ker je spremenila £ 12 krošnjarskega zakona, Češ, da celi zakon brez tega paragrafa nič ne pomaga revnim pokrajinam. Zato je več govornikov zahtevalo, naj se § 12 obnovi v tisti obliki, v kakršni ga je sestavila poslanska zbornica. Pri glasovanju pa je bil ta predlog odklonjen, kakor so se sploh odklonili vsi s^reminjevalni predlogi ter je bil zakon tudi v tretjem branju sprejet, kakor ga je ouo-brila gosposka zbornica. Poslanca Gross in Svlvester sta nujno predlagala razpravo o vladnem načrtu glede regulacije plač visokošolskim in srednješolskim profesorjem. „Kako govoriš! In ves si oblit z znojem, kje si hodil?" „Čakal sem tebe in noči.4* Sedla mu je na kolena in ga objela okoli vratu. „Ali tako ljubiš temo, ti sin noči I" „Ne bi je ljubil, ako bi ne ljubil tebe! Jaz se veselim noči, ker mi pošlje tebe, in mi zasijeta dve zvezdi, tvoje oči." Poljubila ga je narahlo, a naglo odmaknila ustni. „Kako si mrzel, kot da sem poljubila mrliča." Pogodin se je stresel po vsem telesu, odvil je Klarino roko od vratu, vstal in držal ljubico na rokah. Ali hipoma jo je izpustil, zakaj zopet se je oglasil glad v njegovem želodcu, in bilo mu je, kot bi se nekaj trgalo v njem. „Klara, poj diva! Važno pot imam. (trem v uredništvo „Narodnega prijatelja" povprašat, kaj jez mojimi stvarmi. Saj ti je znano, da sem izročil uredniku lepo epopejo „Ljube-zen kneginje Klare" in učeno razpravo." (Dalje prih.) Posl. Pfeifer je interpeiiral zaradi izplačevanja državnih posojil vinogradnikom, ki obnavljajo svoje po trtni uši opustošene vinograde, posebno pa glede olajšav pri vrace-vanju takih posojil, eventualno, naj bi se sploh odpisala. — Posl. K in k je predložil peticijo zveze avstrijskih industrijcev proti zvišanju poštnih, brzojavnih in telefonskih pristojbin. • 'mri bo zopet seja. Iz odsekov. Dunaj, 15. januarja. B r a m-bni odsek je imel danes zvečer sejo. v kateti se je predstavil novi brambovski minister Latscher> Odsek je sprejel zakon o vojaških taksah, kakor ga je odobrila poslanska zbornica. Istotako je bil po kratki debati sprejet zakon o preskrbi vojaških vdov in sirot z resolucijo posl. Malika, naj bi se delovalo na to, da se zednačijo pokojnine vojaških vdov in sirot po starem načinu s pokojninami nove VTste. — Pri debati o rekrutnem zakonu je predlagal posl. Pogačnik, naj se pri vojnem ministrstvu osnujejo službe drž. tajnikov. Vvinorejskem odseku seje razpravljalo danes o zakonu proti ponarejanju vina. Poslanec dr. Ploj je izjavil, da zopet sprejme referat, ki ga je odložil. Pri £ 5, ki govori o primešavanju sladkorja k vinu, se je po daljši debati sprejela določba, da je vsakršna sladkorna raztopina prepovedana. Dovoljeno je devati v vino le navadni beli sladkor, a tudi to se mora poprej naznaniti. Nadalje se je dovolilo pomnožiti alkoholno moč za cn odstotek. Regulacija profesorskih in uradniških plač. Dunaj 15. januarja. Po današnji seji državnega zbora so imeli člani proračunskega odseka pri ministrskem predsedniku dveurno konferenco zaradi regulacije uradniških plač. Konferenca se bo jutri nadaljevala, ker se danes ni doseglo spora-zumljenja. Uradniki, ki so oškodovani, ker odpade draginjska doklada 120 K, dobe na drug način primerne odškodnino. Glede želje uradnikov 6., 7. in 8. cinovnega razreda, da bi se jim dovolile štiriletuice mesto petletnic, mora še vlada vsestransko poizvedovati. Zakonski načrt o regulaciji plač visokošolskim in sredoješolskim profesorjem obsega sledeče važne določbe: redni profesorji na visokih šolah dobe razen dosedanjih štirih petletnic po 800 K še peto po 1200 kron, a tudi četrta petletnica se zviša na 1200 kron, tako da bodo imeli še po 20 letih 10 000 K letne plače. Tudi njihovim vdovam se odmeri pokojnina po teh dohodkih. Najvišja plača visokošolskih profesorjev bo znašala 11 200 K. Na Dunaju dobe profesorji vseh visokih šol 800 kron doklade. Izrednim visokošolskim profesorjem, ki so imeli dosedaj 3600 K plače in ^petletnice po 400 K se zvišajo petletnice na tJOO K, tako da bodo imeli z 20 službenimi leti «'»000 K plače. Profesorjem na državnih učiliščih o porodništvu se zvišajo petletnice od 400 na 600 K, zato pa dobe le štiri petletnice mesto dosedanjih pet. — Srednješolskim profesorjem se zvišate prvi dve petletnici za 100 K, zadnje tri pa za 200 K. Razen tega se jim za dosego petletnic vračunajo tudi leta suplen-ture, in sicer do 8 let. Učitelji telovadbe na srednjih šolah pridejo po tretji petletnici v 9. in po peti petletnici v 8 činovni razred Tudi njim se vŠteje do S let, ki so jih služili kot suplentje ali stalni učitelji na ljudskih ali meščanskih šolah. Službena doba za popolno pokojnino se jim zniža na 30 let. — Glavni učitelji na učiteljiščih dobe iste petletnice kakor pravi učitelji na sredujih šolah. Vaduičui učitelji pridejo lahko po tretji petletnici v 9., po peti petletnici pa v 8. činovni razred, ako imajo izpit za meščanske šole Glavnim učiteljem se zvišata prvi dve petletnici na 300, zadnji dve pa na 400 K. Vadnični učitelji pa dobe zopet 6, petletnico, in sicer po 400 K. Ogrsko-hrvatski državni zbor. Budimpešta, 15. januarja. Brambovski minister je predložil z a-kono zvišanju pokojnine vojaškim vdovam in sirotam. — Potem se je nadaljevala debata o proračunu naučnega ministrstva. Posl. Maniu Romun) je protestiral proti vladnemu načelu, da je absolutna nadvlada mad/.arščine glavna naloga kulturne politike. Pouk v ljudskih šolah mora biti temveč le v materinščini. Za to se bodo nemadžarske narodnosti borile vedno z vsemi sredstvi ter ne morejo imeti zaupanja do vlade, ki se odteguje temu načelu. Govornik je zahteval, naj se že enkrat izvede narodnostni zakon ter izjavil, da nikomur ne prihaja na misel, da bi kršil nedotakljivost ogrske države. Pojutrišnjem pride na vrsto proračun j u stičnega ministrstva. Pri tej priliki nameravajo nasprotniki ministra P o 1 o n y i j a nastopiti proti njemu zaradi zuane njegove afere z bivšim budapeštanskim županom Halmosem. Danes se je z afero bavil ministrski svet. V neodvisni stranki je govoril o aferi minister Kossuth ter izjavil, da zadostuje, ako odobrujejo Volonvi-jevo postopanje njegovi ministrski tovariši. Ako poda Kossuth Polonviju roko, je to zadosten dokaz, da je Polonvi poštenjak. Carinski konflikt med Srbijo in Avstrijo. Bel grad 15. januarja. Vladno glasilo „Samouprava" piše, da se pogajanja niso pretrgala, temuČ le začasno ustavila, vsled česar ne izvaja srbska vlada represalij na uvoz blaga iz Avstro-Ogrske. Toda Srbija je tudi popolnoma pripravljena na carinsko vojno, dasi si je ne želi. Nadškof Stablewski o pruski polit>kj proti Poljakom. \ mi Bero lin 15. januarja. Sedaj pred volit vi j o naslednika so odprli oporoko pok. poznanjskega nadškofa Stablesvskega. Stablewski pravi glede pruske politike ptoti Poljakom: „Bil sem mnenja, da je poleg pripadnosti k državi tudi prostora za narodno življenje. Ohranitev narodnega življenja sem smatral za svojo dol-» žnost in pravico. V očigled narodnostnih nasprot stev, posebno v šolstvu, sem storil vse mogoče, da ohranim v veronauku ne samo vero, teinuč tudi materni jezik. Videč sistematično izpodrivanje svojih ovčic z lastnih zemlj šč po naselbinski komisiji, je pretreslo moje srce do globin, in to je bil tudi vzrok moje srčne bolezni." Ločitev cerkve od države na Francoskem. Pariz 15. januarja. K škofijski konferenci je prišlo SO škofov in prelatov. Zborovanje so pričeli s sklicavanjem sv. duha. Papež je izrekel željo, naj bi se Škofje zedinili, da bi bogatejše skorije podpirale revnejše. Tudi se naj izvoli posebna komisija, ki naj bo glede zunanjih darov za francosko cerkev v stalni zvezi z Vatikanom. Dnevne vesti. V Ljubljani, lf>. januarja. — Napredni poslanci, uradniške plače in klerikalci. Notica „Slov. Naroda", da so napredni slov. poslanci pomagali uradnikom s tem, da so svoje nujne predloge umaknili in tudi na svoje zaveznike vplivali, da so tudi ti dali prednost raznim vladnim predlogam, zlasti oni v prilog regulacije plač uradnikov, je spekla klerikalce v Šusteršičevem klubu do-živega Poslali so resnicoljubnega Žitnika in Korošca v imenu svojega kluba do čeških radikalcev in zahtevala (!) sta ta dva možakarja, kakor bi bila člana sv. inkvizicije, da jima zavezniki naprednih slovenskih poslancev povedo, če je res, da so slednji pomagali na kak način v prilog uradniškim predlogam, če so res na češke radikalce vplivali, da so umaknili svoje nujne predloge i. t. d. Čehi so potrdili do pičice ne samo to, kar je „Narod" pisal, temveč povedali so jim tudi še več o uspehih naprednih Slovencev, kar pa še ne sodi v javnost. Nato sta odposlanca „lepega kluba" z dolgima nosovoma odkurila. Vesela sta lahko, da ju niso češki radikalci nagnali, ker je že skrajna impertinenca, če se kranjski klerikalci drznejo češke zaveznike slovenskih naprednjakov na odgovor staviti, kaj oni skupno s svojimi političnimi prijatelji sklepajo in delajo. Ko bi češki poslanci ne | bili vljudni ljudje, dali bi bili tema predrznima inkviziterjema zasluženo brco in ju pognali z umazano cunjo tjekaj, od koder sta bila prišla. Kar se ni sedaj zgodilo, zgodi se pa lahko prihodnjič. - „Mir11 dr. Havniharju * al- bum. Celovški „Mir" je dr. Ravni-harju, ki se hvali v „Našem Listu", koliko daje „delal" v izvrševal-nem odbora napredne stranke, a v isti sapi pa trdi, da „n amen o m a" ni hotel nič delati — posvetil z o žiro m na njegova modrovanja, ki jih raztresa v svojem osebnem glasilu tele vrstice: „Nova taktična poteza — k a -1 i ? Vsi še stojimo pod neizbrisnim vtiskom nesrečne taktike „Slovanske zveze" v zadevi volilne reforme, ki je spravila koroško slovenstvo na rob propada. „Slovenec" in „Domoljub", ki sta nas Še pred kratkim s huron s kim kričanjem napadala in nas pred svetom sramotila kot nestrpne politične otroke, ki ne razumejo premetenih taktičnih potez slovanskih poslancev, sedaj molčita kakor grob. Sram jih je, da sta tako grdo varala slovensko ljudstvo, kije vsled opetovanih slovesnih zagotavljanj ver j elo v r esn o, rešilno akcijo v državnem zboru in jo zagotovo pričakovalo. Gromka baha-vost in namišljena zmagovi-tost „Slovenca" in njegovih partizanov stoji do kosti osramočena v kotu in šebesedene upa ziniti „Slovence" v svoje in svojcev opravičenje. Vtem kritičnem trenotku je priskočil na pomoč „liberale c" dr. V. R. v „m 1 a d o 1 i b er aln e m" „Našem Listu". Toda zgodilo se mu je kakor svetopisemskemu „liberalcu", ki je mislil preklinjati, pa je blagoslavljal. Tudi dr. V. R. je nastavil ost svojega orožja zoper koroške Slovence, toda lahko-mišljeno sprožene puščice o d-letavajo nazaj in zadevajo njega samega in tiste, za katere je šel v boj. Dr. V. R. piše: „Povejte narodu, da živi; povejte mu, da ga je 120 000, pomislite to krasno število 120.000, razložite mu, da je v Koro-tanu tekla zibel vsemu narodu slovenskemu, da so jim njihovi dedje ohranili to zemljo, pojili jo s krvjo in znojem, da zgodovina nima primere, da bi bil poginil kak narod v svoji svežosti, čilosti, kreposti in delavnosti, da pa tudi oni ne bodo, ako sami nočejo." Kaj ne, kako dober svetovalec je ta dr. V. R.! Natanko ve, kaj je treba koroškim olo-vencem povedati, da jim bo odleglo! Svoje zdravilne nasvete dr. V. R. lahko anoncira v „Slovencu" takoj za Pikoli-jevimiMarijaceljskimi kapljicami. Naivnim politikom ne bodo škodovali. Dr. V. R. pa je zapisal tudi tele stavke, ki jih radi kurijozi-tete ponatisnemo: „Volite v poslanca je strankarskega pomena. Ne rekli bi, ako bi slovenski narod z novo volilno reformo ne dobil nobenega poslanca. Ali imamo jih 2 H, in vsakega teh je dolžnost, da nastopa kakor nekak episoo-pus in partibus infidelium za koroške Slovenoe, da zastopa njihove pravice kakor koristi ali pravice svojega lastnega okraja: Kdo brani ostalim slovenskim državnim poslancem, da bi hodili na Koroško od kraja do krafa, od vasi da vasi proučevat razmere, slntat pritožbe, poročat o delovanju državnega zbora ter koroškim Slovencem dajat političnega pouka?" Kar živo jih vidimo, slovenske državne poslance, kako z „biskupom", dr. Šusteršičem („s palico") na čelu hodijo po Koroškem „od kraja do kraja, od vasi do vasi", kako „^lušajo" naše pritožbe in kako — obraz v blagohotne gube nabran, gredo zopet naprej, kajpak z zavestjo, da če sedaj koroškim Slovencem še ni pomagano, potem naj — sami sebi pripišejo. „Volitev poslanca je stranskega pomena." Zakaj pa so se v državnem zboru vse stranke tako strašno vlekle za posamezne mandate in čemu se sploh po celem svetu vrše strašne volilne borbe, če je volitev poslanca stranskega pomena*?' Sicer pa se nam zdi, da ne bo dolgo in dr. V. R. nam bo sam dokazal, da se ravno v volitvah osredotoču je življenje vsake politične stranke — tudi stranke dr. V. R. Morda nam prihodnje državnozborske volitve v Ljubljani prinesejo kaka zanimiva presenečenja in — komentar k zgorajšnjemu članku „Našega Lista". Nam vse eno. Samo to naj blagovole slovenski politiki in taki, ki bi radi bili, enkrat za vselej na znanje vzeti, da koroški Slovenci niso ne igrača, ne torišče za prestavljanje političnih kozlov. Kdor pa hoče o njih pisati in jim nasvete dajati, naj se pride prej med nje o njihovih razmerah poučit. „Pot med narod" je odprta." To je najprimernejši odgovor na tisto „babje pšeno~, ki se je usipalo zadnjič iz predalov kamniškega lista . . . Takih političnih modrijanov in učiteljev, kakor je dr. Ravnihar, bi na Koroškem res potrebovali ! — Bivši naučni minister Har-tel, ki je predvčerajšnjim umrl, je bil prvi avstrijski minister, ki je javno v parlamentu priznal opravičenost slovenske zahteve, da se ustanovi v Ljubljani slovensko vseučilišče. Dasi Nemec in nemškega mišljenja je skušal vsaj v nekaterih stvareh ugoditi Slovanom. Tako je n. pr. izdal naredbo, vsled katere je hrvatskim absolventom zagrebškega vseučilišča omogočeno, pridobiti tudi v Cislitvanski veljavnost v Zagrebu ab-solviranih študij in izpitov. To so vsekako dela, ki zagotavljajo umrlemu ministru hvaležen spomin med Jugoslovani. — „Rdeči prapor11 hoče za Časa prihodnjih državnozborskih volitev izhajati kot duevnik. Kakor znano, velja dnevnik lepe novce in je čisto naravno, da bi ga slovens k Strahovale! dveh kron. Zgodovinska povest. (Dalje.) VI. Ne bogajo me misli, želje vroče, Drevesom, hišam, rekam, hribom poti Do nje ni njim zastaviti mogoče. Prešeren. Krepka natura je plemiču Andreju Kržanu pomaga'a, da je, čim je bila nevarnost prestana, jako hitro okreval. Že čez nekaj dni je zapustil posteljo in smel tudi za nekoliko Časa na zrak Tomo je z veseljem opazoval, kako so se njegovemu gospodarju vračale moči in rdečila lica, samo Kržanova nemirnost in zamišljen ost mu je delala skrbi in razvnemala v njegovem srcu čedalje večjo nevoljo proti vojvodinji Asunti, zakaj čutil je dobro, da je ona vzrok vseh Krža-novih dušnih iu srčnih bolesti. Asunta je Kržana, odkar je zapustil posteljo, le redkokdaj videla. Prišla je pač vsak dan enkrat vprašat Kržana, kako se mu zdravje obrača na bolje, toda njeni obiski so bili vedno jako kratki in Kržan se ni motil, sluteč, da se Asunta namenoma ogiblje daljšim pogovorom ž njim. Toda to mu ni jemalo poguma. Stokrat na dan si je prisegel, da si mora pridobiti lepo vojvodinjo, naj ga velja karkoli, in tako trden je bil ta njegov sklep, da ga ni omajalo niti čudno spremenljivo vedenje njegove izvoljenke, dasi mu je provzročalo bridkosti in resne dvome, če si osvoji tudi njeno srce. Danes se mu je Asunta smehljala tako ljubeznivo in vzpodbujevaino, da se je topil sreče, in iz njenih oči so odsevala tako gorka čuvstva, da bi bil najraje padel pred njo na kolena in ji razodel svojo ljubezen. Drugi dan pa je bila hladna in nepristopna, ponosna voj-vodinja, ki je znala tako od zgoraj doli gledati od ljubezni do nje gine-vajoČega malega plemiča, da bi se bil ta najraje razjokal. Vrhutega se je pogostoma zgodilo, da je Kržan našel Asunto samo na vrtu in jo po celo uro opazoval iz daljave, kako je nepremično sedela na svojem mestu in bila tako zatopljena v svoje misli, da je niti glasno klicanje ni vzbudilo. Koj nato pa je znala biti razposajeno vesela, kakor da v vsem življenju še ni padla ne ena senčica na njeno mlado srce. Končno je prišel dan, ki ga je bil Kržan težko pričakoval. Pater-zdravnik je bil odvzel obvezo s Krža-nove rame in je svojemu pacijentu naznanil, da je popolnoma zdrav. Ta dan je šel Kržan iskat vojvodinjo Asunto z določnim namenom, da izpregovori z njo resno besedo. Našel jo je na skalnatem obrežju, v senci starodavnih cipres in palm samostanskega parka. Približal se ji je s gra-cijozno spoštljivostjo tiste dobe. — Svetla vojvodinja, dovolite svojemu pokornemu služabniku . . . — Ah, vi ste, plemič Kržan! Ravno prav. Sedite k meni, zakaj govoriti moram z vami. Ko se je Kržan z globokim poklonom usedel poleg vojvodinje, je ta hitro nadaljevala: — Davi mi je moj oče naznanil, da odpotujeva že danes ali vsaj jutri zjutraj. Doslej nisem hotela motiti najinega prijateljstva z izrazi svoje hvaležnosti, danes pa ne morem več molčati, danes, ko se ločiva najbrže za vse življenje, vam moram povedati, da ostane vaše ime zapisano v mojem hvaležnem srcu do zadnje moje ure, in da bom vse dni svojega življenja molila, da bi vas, hrabri in velikodušni plemič, božja milost Čuvala na vseh potih in vam pomagala do največje sreče. — Ločiti se hočete od mene, svetla vojvodinja, je ves preplašen vzkliknil Kržan. Ne, to ni mogoče. Kaj naj bo iz mene, če greste kdove kam ? Ne zamerite mi tega vprašanja. Vem, da pripadate najvišjemu italijanskemu plemstvu in da je vaš oče neizmerno bogat. Zato pač še ne smem povzdigniti svojih oči k vam. Reči pa vam smem, da vas ljubem tako goreče in spoštljivo, da bi umrl žalosti, če bi ne smel bivati vsaj v vaši bližini. — Plemič Kržan, tako ne smete govoriti, ga je zavrnila Asunta. Med nama ni razločka. Moje bogastvo in moje plemstvo ne o Itehta vaše velikodušnosti in vašega poguma. Kar ste še sicer omenili, na to vam ne morem in ne smem ničesar odgovoriti, vsaj ne Še sedaj. — Svetla vojvodinja — samo sedaj Še ne? je iz prekipevajočega srca dihnil Kržan. Ah, odgovorite mi... Asunta ni odgovorila, toda pogledala je samo za trenotek Kržana tako ljubo in sladko, da se je v svoji sreči nagnil k njej in ji poljubil roko. A v tem hipu se je Asunti že zresnil obraz. Odtegnila je Kržauu svojo roko in glas njen je zvenel nekako slovesno, ko je rekla: — Plemič Kržan — govoriva o drugih stvareh. Mož ste in naravno je, da želite postaviti svoje ime in priti do veljave, do moči in do bogastva. Slušajte me. Načrte imam, plemenite načrte, ki utegnejo roditi velikanske uspehe. Če mi pomorete, da te načrte uresničim, postanete eden najmogočnejših in najbogatejših plemičev na svetu in vsaka vojvodska hči si bo štela v čast, če jo bo-dete zasnubili. — Povejte mi, svetla vojvodinja, kaj naj storim. Pripravljen sem izpolniti vsak vaš ukaz. —■ Načrta, ki sem ga omenila, vam zdaj še ne morem razložiti, je tiho dejala vojvodinja Asunta, kajti ta tajnost ni moja in kdo ve, če se ti načrti sploh dajo uresničiti. Ali za eno vas prosim, plemič Kržan. Ak<> me res ljubite, obljubite in prisezite mi, da mi ostanete vdani in da storite vse, kar vam rečem tisti dan, ko vas pokličem na pomoč. (Dalje prih.) socijalni demokratje ne mogli vzdrževati niti 14 dni na svoje stroške. A dobili »« pomoč od zunaj. Poroča se nam. da so dunajski socijalni demokratje poslali za „Rdeči prapor" 6000 K. Seveda bo zdaj moral ,RdeČi prapor" pisati tako. kakor bodeta komandirala nekdanja Sob onererj eva somišljenika Adler in Pernerstor-fer. — Poslanec dr. Korošec v talCO« Iz Žalca: V nedeljo, 13. jau. t. L, je v tukajšnjem katoliškem roko-iek'keai društvu — to društvo jedva x^ šteje kakih 5 članov — svojo modrost stresal mariborski reformator poslane« dr. Korošec pod firmo „jav-nega shoda". Seve se je tega shoda udeležilo prav mnogo Žalčanov in okoliških kmetov. — Ker pa se je pri :em javnem shodu" beseda pripustila le — Članom (!) imenovanega društva, so Žalčani in okoliški kmeti shod razbili in dr. Korošec moral jo je odkmrifci iz Žalca pod žvižganjem in krohotom. — Tako hitro „dični" Korošec menda ne bode videl več žalskega trga. — Postna vest. Za poštnega asistenta imenovani poštni orlciant Blaž Bane, koroški Slovenec, je prideljen v službovauje poštnemu uradu na Zidanem mostu. — Iz pisarne slovenskega gledališča. Radi nenadnih ovir se je morala premiera «,Lucie di Lammer-moor* preložiti na prihodnji torek. V petek se vprizori tretjič v sezoni velika Wagnerjeva romantična opera ^Lohengrin" (za par). Naslovno vlogo poje g pl. Rezu no v, Elzo gospa S kal ova, Ortrudo gdč. Reissova, Telramunda g. 0urednik, kralja Henrika g. Betetto, kraljevega glasnika g. Rane k. — Slovensko gledališče. Snoč-uja repriza rStolbove veseloigre „Na letovišču" je skoro razprodano gledališče zopet prav izborao zabavala. Igralo se je prilično tako, kakor prvič, zato k uspeh ni bil nič manjai. F K. — „Slovenčev" gledališki „kritik" je v zadajih dneh, kar se slovstvenega znanja tiče, močno napredoval, kar z veseljem konstatiramo, dasi trdi, da o njegovi literarni naobrazbi nima nihče soditi, nego — on sam. Ipsissima verba! Po desetdnevnih korenitih študijah je prišel do spoznanja, da bi bilo zaman negirati Moiiera vobče. Toda enodejanjka, ki se je zadnjič na našem odru uprizorila, je „menda najslabše, kar je kdaj spisal". Kako rahlo je to povedano: Menda! Coquelin, ki „menda" nima nobenega literarnega znanja, najbrž zato tako rad igra Mascarilla, ker je to ena najslabših vlog, ki jih svet zmore. Iz približno enakih vzrokov se „mendau tudi še danes — po 548tih let'h — igra na vseh velikih odrih Molierova komedija „les Pre-cieuses* in se je njen tekst še pred kratkim porabil za opero. Tudi profesor pariške uni verze in najkritičnejši francoski literarni historik Lan so n se fmenda" moti, ko piše (1903) v • 7ojem delu „Hist de ia Litt. Fran-caise" (str. 507), da je imenovana komedija mojstrsko delo. Gospod ^kritik" nam bo menda verjel, ako mu povemo, da Lanson še ni izšel v Reclamovi knjižnici. Boli nas, da g. F. K ne umeva, zakaj se zadiramo v njeg-jv.* „kritike", ko smo se vendar toli jasno izrazili. Svetujemo mu, da naj le pridno pohaja gledališče, da se kaj poštenega nauči in da se mu razširi obzorje. Potem bode vse ložje umeval. — Seja narodnih dam radi „ko-atumnega venčkau ljubljanske „Narodne čitalnice" se vrši, kakor smo že včeraj objavili, v petek, dne 18. t. m ob polu 7. uri zvečer v damski sobi ^Narodnega doma". Čitalnični odbor izjavlja, da ne razpošilja nobenih posebnih tozadevnih vabil ter prosi zato na tem mestu vljudno za polnoštevilno udeležbo vc. članic. — Plesni venček pevskega zbora »Glasbene Matice", dne 19. t. m. v .»Narodnem domu". Na razna vprašanja javljamo, da je toaleta pri plesnem venčku promenad na. Plesala se bo tudi češka beseda. S tem bo dana prilika onim, ki znajo ta lepi češki narodni ples, izkazati se na javnem, velikem plesu. — Avstrijsko društvo železniških uradnikov nam naznanja: Dne 20. t. m. ob 5 uri popoldne bo v dvorani hotela „Južni kolodvor" redni občni zbor ljubljanske skupine avstrijskega društva železniških uradnikov 8 sledečim dnevnim redom : 1. poročilo predsednika, <ž. poročilo zapisnikarja, 3. poročilo blagajnika, 4. volitve, 5. Raznoterosti. Po občnem zboru prirede ljubljanski člani svojim tovarišem s proge „družinski v©cerM. pri katerem sodeluje ljubljan- ski sekstet. Po Članih upeljani gostje dobro došli! — Prostovellno gasilne društvo v Stobu priredi predpustno veselico v nedeljo, dne 20. t. m. ob 4 uri popoldne v prostorih g. Antona Mullerja v Stobu. — Značilno novoletno voščilo modernega župnika. V nekem kraju na Dolenjskem, kjer jim je že dolgo opravičeno zaželjena železnica zagotovljena, imajo prebivalci poleg vseh drugih ugodnosti tudi popolnoma modernega župnika. Preglednik mrliČev je, kakor se spodobi, gospodu župniku voščil novo leto, nato pa se mu je župnik zahvalil s sledečim nagovorom : „Tudi jaz Vam voščim veliko srečo, da bi vsaj vsak dan štiri mrliče imeli za ogledanje, potem bova že vsak nekaj zaslužila" — Pripomniti je, da dotična župnija ni velika. Ako bi se gospodu župniku želje izpolnile, bi se lahko pripetilo, da bi že prej ko tekom enega leta ostal pastir brez ovčic sam. Tudi znamenje časa. — Mestni višji realki v Idriji je naučno ministrstvo podelilo pravico javnosti tudi za 6. razred. — „Sokol1 V Idriji priredi v nedeljo, dne 27. t. m. v prostorih „Narodne čitalnice" kostumni venček. Društveni zabavni odsek je prav pridno na delu, da priredba čim najlepše uspe. Pa tudi med članstvom je obilo zanimanja za venček, priglašenih je že lepo število udeležencev v najrazličnejših kostumih. Priglase sprejema predsednik zabavnega odseka br. J. Šinkovec, ki posreduje tudi za nabavo kostumov. — Nemške kandidature na Spodnjem Štajerskem rasejo kakor gobe po dežju. V ptujsko - Upniškem okraju kandiduje za vsenemško stranko dosedanji zastopnik lipniškega okraja M ali k. Dr. Negri, čigar kandidatura se je preje resno ventilirala, je odstopil od svoje kandidature, menda ker mu je bilo grozdje prekislo. Na njegovo mesto je pa stopil geometer Fran Rauter, ki je baje odločno nemško -nacioualnega mišljenja in si je pridobil velikih zaslug za nemško stvar kot načelnik podružnice „Stid-marke" v Feldbachu. Kot tretji je prijavil svojo kandidaturo zet dvor. svetnika dr. Ploja Hickl, ki kandiduje menda na krščansko - socialnem programu in upa vsled tega in radi svojih rodbinskih zvez z dr. Plojem dobiti tudi vse slovenske glasove v tem okraju. Tudi v celjskem mestnem okraju, kjer so dosedaj Nemci vedno složno postopali, se kaže, da bo prišlo do razdora* Poročali smo že, da je bil na tajnem shodu nemških zaupnikov v Celju proglašen za kandidata sodni svetnik Rikard Mark hI v Celovcu, ki je preje dolga leta služboval kot sodni tajnik v Celju. Slovenci ga poznajo dobro, saj se je vedno kazal kot fanatičnega nemškega naci-onalca. Radikalnejšim elementom med spodnje-štajerskimi Nemci pa Markh-lova kandidatura ni po volji, baje radi tega ne, ker se je izjavil, da bo v parlamentu vstopil v klub nemške ljudske stranke Ti nezadovoljni elementi 30 sprožili kandidaturo učitelja na meščanski šoli v Celju Aistri-cha, ki prisega na vsenemški program. Ta razpor v nemškem taboru je pa za Slovence brez pomena, ker tvorijo v celjskem mestnem okraju vsled famozne volilne geometrije, kakor je znano, komaj eno tretjino vo-lilcev in ne morejo upati na zmago, ako bi se nemški glasovi še tako čepih! — Nekaj v pomislek odboru celjske dijaške kuhinje I Piše se nam: Razmere, ki vladajo v celjski „Dijaški kuhinji", so graje vredne in čudim se samo, da cenj. gospodje v odboru tega ne opazijo ali pa celo nočejo opaziti. Ne dregnil bi v to stvar, ako bi ne bil sam natančno informiran o „D. k." v Celju. Večkrat sem že vpraševal dijake, kakšno hrano dobivajo v „D. k." in rekli so mi: „Včasih že velja, večinoma pa je taka, da je ni uživati." In da bi se sam prepričal, koliko resnice je na tem, šel sem z nekaterimi drugimi gospodi v gostilniško kuhinjo gledat, ne da bi o tem kdo kaj opazil, kaj in kako se k u ha za naše dijake. Nočem tukaj omenjati nesnage, nočem omenjati vse tiste jedi, — navadno gostilniške ostanke, — katere mora zavžiti ubogi slovenski dijak, jed, ki bi bila v resnici komaj za svinje. Da mi pa nobeden ne oporeka, da nesramno pretiravam, prosim vas, g. odborniki in vas, blagi dobrotniki „D. k ", prepričajte se sami* Jaz vsaj mislim, da ima tisti, ki daruje leto na leto za „D. k.", tudi pravico pogledati in se sam prepričati, kako se skrbi za naše dijake. In tedaj bode videl vsak, kakšna hr na mora biti dobra za dijake, katerih veliko ima samo opoldansko hrano v „D. k.u, druzega pa celi dan nič. Celjski Slovenci, pridite že vendar v okom tem razmeram. In ve, cenjene celjske rodoijubkinje, ki se vendar razumete na kuhinjo, prepričajte se tudi ve. Drznem se vas pa tudi nadlegovati z nasvetom in s prošnjo, ali bi ne hotele ve prevzeti „D k ", kakor so storile ljubljanske Slovenke. Kajti to bilo res delo za narod — za katerega ste tako navdušene, — ako bi skrbele za slovenske dijake. Natančneje se lahko informirate v „Ljubljanski dijaški kuhinji". Kar se pa mora res hvaliti, to je red v D. k., ki visi na steni, po katerem se mora ravnati vsak dijak. Kaj ne, gospodje, ki inšpicirate pri kosilu, dijaki morajo izpolnjevati red, zato ste vi zraven, če pa je hrana slaba, to pa je postranska stvar. — „Qui res noscunt". — Klerikalno izobraževalno društvo za Celje in okolico, ki je osnovano do pičice tako, kakor klerikalna društva te baze na Kranjskem, ima v nedeljo shod v Celju. Na shodu tega ultraklerikalnega društva, čigar ustanovni občni zbor je pred kratkim pokazal, kakšne cilje bo zasledovalo društvo, čigar sklicatelj, zagrizeni klerikalec celjski vikar, se je upal izustiti besede, da je edini inteligentni človek med našim narodom na deželi duhovnik, da le duhovnik izobražuje naše ljudstvo, in je ta vikar naznanjal svojo olikanost po „Slovencu" rekoč, da je lastnoročno postavil na sveži zrak nekatere učitelje pri ustanovnem občnem zboru, na tem shodu torej bo predaval učitelj celjske okoliške šole Miloš Levstik. To je tisti mož, o katerem smo svoje-časno čitali, da je zlezel maribor skemu škofu pod kuto in se bratil s celjskimi klerikalci, a potem na ves glas vpil, da ni klerikalec. Je pač resničen pregovor ki pravi, da ima laž kratke noge. To velja tako za Levstika kakor tudi za vikarja Gori-šeka. Prvi noče biti klerikalec, drugi pa noče z duhovniki izobraževati ljudstva, dasiravno naznanja urbi et orbi, da le duhovnik izobražuje naše ljudstvo. — Šovinizem in narodna nestrpnost nemškega profesorja na celjski gimnaziji. „Domovina" poroča o sledečem: Pred par dnevi je neki dijak na celjski gimnaziji uapisal na ovoj svoje učne knjige besedo „Zgodo v ina". Ko je profesor zgodovine, Lex, zapazil slovenski napis na zavitku, ga je tako razkačil, da je osorno in razburjeno skočil nad dijaka in mu grozeče izjavil, da slovenski napis ni dovoljen. Ker je dijak mislil, da je to le takozvan slab dovtip, ker svojo knjigo sme vsakdo označiti, kakor hoče, je prinesel drugi dan zgodovinsko knjigo z istim napisom v šolo. Ko profesor Lex to vidi, se ni mogel več brzdati. Planil je k dijaku in mu kratkomalo prepovedal, da ne sme svoje knjige označiti s slovensko besedo, da mu to enkrat za vselej prepoveduje in da je vajen, da se njegovim poveljem vsakdo brezpogojno pokori. Dijak je moral zavitek s slovensko besedo „Zgodovina" na mestu odstraniti. — Iz tega se vidi, kaki ljudje odgajajo in izobražujejo slovenske sinove na celjski gimnaziji. — ,,Slovensko trgovsko društvo v Celju11 priredi dne 2. svečana v veliki dvorani „Narodnega doma" v Celju, na korist fondu za ustanovitev trgovske bolniške in podporne blagajne za Spodnje Štajersko plesni venček. — „Učiteljsko društvo za celjski in laški Okraj" je imelo v nedeljo dne 13. januarja t. L v prostorih okoliške deške šole v Celju svoj občni zbor ob prav obilni udeležbi. — Tudi v minulem letu je društvo marno delovalo ter ukrenilo marsikaj aktuvalnega. Gospod tajnik R. Wudler je to delovanje kaj markantno očrtal. Materijalno stanje društva je bilo povoljno; o tem je poročala gdč. blagajničurka Bogdana Žižekova. Ob koncu 1. 1906. je društvo štelo 1 Častnega, 75 rednih in 10 podpornih udov, skupaj torej 86 Članov. — Živahen razgovor se je vnel zastran splošnega učiteljskega shoda v Grad3u dne 2. febr. t. 1. Zavladalo ja obče mnenje, da se ima naše lj. učiteljstvo kar mogoče številno tega shoda udeležiti. Njega častna naloga je, da javno pokaže, da tudi kaj žitvuje, kadar se gre za poboljšek njegovega položaja! Glasno naj učiteljstvo pove, kaka krivica se mu še godi . . . Vsaka šola pošlji najmanj enega odposlanca, več-razrednice pa po več! Parola naj se glasi: „Dne 2. februarja t. 1. vsi v Gradec!" — Zal. 1907 se je izvolil nastopni odbor: Armin Gradišnik, nadučitelj v Celju, predsednik; Anton Petriček, "nadučitelj v Žalcu, predsednika namestnik ; Rudolf W u d 1 e r, šolski voditelj v Grižah, tajnik; Bogdana Žižek, učiteljica v Smartnu v r. d., b lagaj ni čarka; Josip Žagar, učitelj v Celju, arhivar; R a j k o V r e č e r, učitelj v Žalcu, pevovodja; Franjo Krajne, učitelj v Celju, in Orač Marija, naduČiteljica v St. Juriju ob juŽ. žel., odbornika. — Telovadno društvo „Savin-ski Sokol11 v Mozirju ima svoj 281etni občni zbor v nedeljo, dne 3. svečana t. 1. ob polu 3. uri popoldne v veliki dvorani hotela „Ilirijau pri g. Vasletu s sledečim dnevnim redom: A. Pozdrav in poročilo br. staroste, B Poročilo br. tajnika, C. Poročilo br. blagajnika', D Poročilo br. načelnika, E Volitev staroste, podstaroste in odbora, F. Slučajnosti. Zavedni Savinčani! k skupnemu delu pod-enim praporom vas kliče stari — a hrabri in čili vaš Sokol! S svojim pohodom, pristopom in s svojo podporo mu pokažite, da Čutite ž njim, da ste voljni skupnega dela brez razlike stanu, brez ozira na vsako osebnost. Pri narodnem delu le roko v roki, s skupno silo do zmage! Pokažite svoj ponos! Mozirje se naj vzdrami, naj se vzdigne v ono višino blišča, v kojem se je svetovno zrcalilo nekdaj! Na zdar! — Iz Mozirja. Na občnem zboru „Narodne Čitalnice" v Mozirju je bil izvoljen sledeči odbor: Prvomestnik: g Rudolf Pevec, podpredsednik: g. Feliks Tribuč, odborniki: gg. Ivan Klemenak, Ivan Vajt in Frančišek Apal. čitalničarji imajo vsako sredo sestanek; naroČil se je na novo „Narodni List" in „Novi Slovenski Šta-jerc". Čitalnica je pristopila tudi podružnici „Slov. plan društva". Ustanovljena je bila 1. 1877 in obhaja letos tridesetletnico! Lepo in častno za trg, ki ima tako starih društev! — Nemška Radgona v nevarnosti, tako kliče „Marburger Zeitung" v svojem uvodniku preteklo soboto. Člankar zatrjuje, da propada nem-štvo v Radgoni vidno: posestvo za posestvom pada v slovenske roke, stari meščani nemškega mišljenja mro kot samci, v njihovih zapuščenih domovih se pa naseljujej • marljivi in skromni slovenski rokodelci in obrtniki, ki delajo občutno konkurenco nemški obrti in jo bodo preje ali sleje docela izpodrinili. Zato mora Radgona, ako se razemre korenito ne spremene, utoniti v slovenski povod-nji in v doglednem času se bo v dvorani nemške hranilnice plesalo že slovansko „kolo". Te lamentacije so seveda pretirane, če bi bile pa resnične in utemeljene, bi lahko bili Slovenci z napredkom narodne stvari v Radgoni le zadovoljni. — Akade nično tehn. društvo „Tabor" v Gradcu ima 19. t. m. ob osmih zvečer v prostorih restavracije „Bierjakl" svoj občni zbor. — .fUši" je imenoval baron Helldorf v Bistrici v Rožu na Koroškem kranjske Slovence, ki bodo v prihodnje prihajali po novi železnici na Koroško. Ta baron Helldorf je privandran Prus. — Nesreča. V Brdih na Žili na Koroškem se je ponesreči, drvarski mojster Jožef Cimerman. Vsled velike množine snega se je utrgal plaz, ki ga je zasul. Predno so ga izkopali je bil že mrtev. Ponesrečenec je bil naveden Slovenec. — „Slovenska čitalnica" v Solkanu ima v soboto dne 2 febr. ob štirih popoldne v društvenih prostorih svoj občni zbor, ob osmih zvečer pa priredi v prostorih gosp. Alojzija Mozetiča ples. — Zaklalo se je živine v mestni klavnici od 30. decembra 1906 do vštetega 6. januarja 1907: 74 volov, 6 krav, o bikov, 2 konja, 287 prašičev, 134 telet, 8 koštrunov in kozlov in 9kozličev; zaklane živine se je upe-ljalo: 19 prašičev, 47 telet, 1 koštrun, 12 kozličkov in 719 kg mesa. — Navihanec. Včeraj popoldne je prišel v neko tukajšnjo trgovino neznan mlad fant in rekel, da ga je poslal njegov gospodar, neki drug tukajšnji trgovec, da mu prinese vzorce za sukno, kar se mu je ustreglo. Čez nekaj časa pride fant nazaj in pokaže vzorec, kojega si je njegov gospodar „izbral" ter vzel potem 11 metrov sukna, v skupni vrednosti za 106 K. Trgovec je sicer poslal za neznancem svojega vajenca, a se mu je pri Dolenjski mitnici izgubil in kakor se je pozneje konštatovalo, odšel po Ižanski cesti. — Ljubezen ji povrača z „bun-kami". Hlapec Fran T. je imel z delavko Ano R. svoj čas ljuba\no razmerje, kateri je menda obljuboval zlate gradove. Ta mu je vse verjela in ko se je pred štirimi meseci pokazal sad ljubezni, krepak deček, noče preje tako sladki Frauce nič več poznati svojega ideala. Ko sta se snoČi na Sv. Jakoba nabrežju srečala in ga je ta opomnila, da naj ji kaj za otroka prispeva, jo je začel s pestjo biti po glavi tako, da jo je pobil na tla, potem pa odšel svojo pot dalje. — Aretovan je bil snoči posestnikov sin Alojzij Škafar iz Karolinške zemlje zaradi hudodelstva nevarnega pretenja. Škafar je varuhu svojega nezakonskega otroka večkrat grozil, da ga ubije, snoči pa ga je dobil v neki gostilni na Šentpeterskem predmestju in mu začel žugati z odprtim nožem. Ker se je bilo bati zločina, so poklicali stražnika, da ga je spravil iz gostilne in aretoval. Oddali so ga deželnemu sodišču. (— ZasaČOn je bil te dni v mestni jami ob Dunajski cesti neki tesarski vajenec, ko je v zanjke lovil jerebice. — Orošništvo v Mfthlbrncka je prijelo Ivana ^lebnika, kateri je zasledovan v lanski policijski tiralnici zaradi hudodelstva javne sile in ga eskortovalo ljubljanskemu deželnemu sodišču. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpelialo z južnega kolodvora v Ameriko 70 Slovencev in 16 Hrvatov. Na Koroško se je odpeljalo k zgradbi železnice 11 Hrvatov. - „Ljnbllanska društvena godba" priredi danes zvečer v vinski kleti hotela „Union" društveni koncert za člane. Začetek ob polu 8. uri. Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 vin. * Najnovejše novice. Pokojni minister vitez Hartel je pa pustil za dunajsko vseučilišče 40 000 K. — Umrl je v Monako vem generalni intentant baron Perfall 83 let star. Spisal je več dobrih oper. — Volkovi so požrli pri Ke-lemerju na Ogrskem poštnega sela Petoja. Pustili so le noge v čevljih, ker niso mogli čevljev raztrgati. Ko je šla žena iskat moža, so tudi njo volkovi raztrgali. — Celo dedščino je zaigral v Monte Carlu brambovski poročnik Sliepčević ter se nato ustrelil. — Samomori na Dunaju. V prvi polovici meseca januarja je bilo na Dunaju 68 samomorov. * Misli o knjigah. V knjigah je duša vseh prošlih časov. Vse, kar je človeštvo delalo, mislilo, doseglo ali kar je bilo: vse to je ohranjeno v čarobni obliki na listih knjige. Knjige so izbrano premoženje človeštva. (Thomas Carlvle). — Knjige je treba šteti med čudežna dela, ki jih je ustvaril človek: knjiga je most, zgrajen preko reke časa, ker vsak nad gledamo, kako prihajajo po njem k nam pokojniki izza 100 in 1000 let. Knjiga je vez, ki sklepa vse či-talce; ona povzdiga življensko vzajemnost tako čvrsto in obsežno, kakor nobena druga vez ne; knjiga je ladja, ki duhu dovaža od blizu in daleč vse, česar potrebujemo. Po knjigi govori moder modrim vsem tistim, ki hočejo postati modri, preden se postarajo; govori izkušena starost mladini in tudi otrokom, ako znajo čitati. (Klaus Harms). — Knjige so za ljudi, kar so peruti za ptice. (John Ruskin.) V naši dobi ne more nič tako izobraziti ali pokvariti kakor slabo izbrana literatura. (H^rder.; Kdor ne čita, ne živi. (F. Polack). Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 16. januarja. Državni zbor ne bo zakliuren s slovesnim prestole?m og>vorom, k*kor tudi ni bd zaključen leta 1901. Po stopalo se bo tako, kafeor leta 1897, namreč vrš ta se bo slovesna zaključna s^ja. v kateri bo predsedoik grof Ve t ter n* edel vse, kar je državni zbor v minoli zakonodajni dobi poz tivnega storil, na kar se razglasi razpust. Dne 28 bo pri minstrskem pred sedniku „slovo" v obl ki sprejem* Povabljeni so vsi člani go^p ske m poslanske zbornica in časnikarji poročevalci iz parlamenta. Dunaj 16. januarja. Načrti glede zvišanja uradniških plac so v največji nevarnosti. Finančni minister Kory-towski je namreč izjavil, da vse predloge takoj umakne, Če bi parlament sklenil kake premembe. Kar so poslanci predlagali, da se zboljšajo uradniški prejemki, bi imel » finančni efekt 50 milijonov novih stroškov na leto in tega vlada ne pripusti. Edino, kar je vlada pripravljena Še dovoliti, je to, da se za uraduike 6., 7. in 8. Činov-nega razreda namesto k vin k veni j ustanove kvadri jeni ji. Dunaj 16 januarja. Uradni list pr javlja sankcijonirane sklepe delegack Sofija 16. januarja Ruski car je podelil bolgarskemu knezu bnljante k redu sv. Andreja. Madrid 16. jauuiria Ministrstvo bo danes ali jutri demisi-joniralo. Novi York 16 januarja Potres v Kingstjuu ni bh sto oseb, imd m mi 40 vojakov, ranjenih pa mnogo več. En del mete t a gori. Ustnica uredništva. Goip Fran S t o r v Ljubljani: Potrjujemo Ta«, da niste t nobeni evesi z notico o gostilničarji Dachsn. *vstri|sk» *pt»cija"t«t«. Na fceiodcu ■■><• .ehajočim ljudem priporočati je porabo pristnega t,Moli«i%*»jcn Sienihtx-prHwka*%, ki je pre-sknaeno domačt sdravilo in vpliva na želo dec krepilno ter pospe *ilno na prebavljen je in sicer z rastočim uspehom škatljica 2 K. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A MOLL, c. in kr dvorni aaJagatelj, DFJNAJ, Tuchlanben 9 V lekarnah na deželi zahtevat! je izrecno MOLL-ov pre parat, zaznamovan z varnostno znamko in 8 Dodnisnm 5 16 1 Henneberg-svila samo direktno! — Crna, bela in barvana, od 60 kr. do gld. 11*35 per meter za bluze in obleke Franko in mm umrlnjeiio se posije na dom. B Toiarna zw «*%llo Hrnnriirrc, 5E tir !«••». 1 107 — 1 FRANC JOŽEFOVA grenka voda. Darila. Uprarništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gospi.d J Flt-isehmann v H tliki K 2J-— nabrano v gostilni Fleisehinann v Metliki. Za Gregorčičev spomenik: Gospa Mariju Bućnr učiteljica v Ueli ierkvi p ot. Jtrnt-j K k- na'rala v pevskem društvu v P.eli cerkvi dne T0. januarja ib07. UmrM so v Ljubljani Dne 11. januarja: Kran Nadrah, postre-ščkov sin, 1 leto, Dunajska cesta 12 vetica ledvic. Martin Trelc, delavec, 25 let. Ra-deckega cesta 11, Dementia epilept — Ivan Prešeren, črevijarjev sin, 1 in pol mes., Ecclampsie infant. Dne 12. januarja: Jera Oswald, gostija, 75 let, Radeckega cesta 8, naduha. Dne 13. januarja: Avgust Jenla, stolar-jev sin, 5 mes. Florjanske ulice 13, božjast — Avgust Paletta, mestni ubogi, 82 let, Japljeve ulice 2, ostarelost. Meteorologijo poročilo. Vlilna nad cnorjstr "sre ari «.rn n: tivo TJ« © C "» o t* o. •pa*c-vanja Stanje barometra ▼ mm r - Votravl Nebo 15 d. 7*4 7 -13 si jvzh jasno 16. 7. mj 746 * -7 0, slab vzhod megla n 2 pop 744 9 17 si. j vzhod deL oblae. Srednja včerajšnja '»mporatiir* 1 1 male: — žf>c — Padavin > * wn 0 0 nor- Mlad trsoircki pomoćnih mesarje stroke, voja:ćioe prost, želi sedanje mesto takoj zamenjati. Pi-nadoe na I. Kacianer, poste restante, Ljubljana. 215 1 Prodajalna z mešanim blagom se da radi družin sk h razmer takoj V najem. Proda jalna je gredi vasi in je jako d<>bro obiskana. 122—2 Več pove lastnica Jera Klolutar ▼ Kranjski gori št. 21. Vdovski in sirotinskj pokojninski zaklad društva -dmrmov na Kranjskem Vabilo rednemu i. zliorn ki ne vrši 0 četrtek, 31. Januarja 1907 v mali dvorani hot ,Un'on'. Dnevni red : 1 Poročilo upravnega odbora: a) poročilo tajnika, b) poročilo Itlagrajuika. 2. Poročilo revizorjev. 3. Slučajnosti. 216 Ljubljana, 15. januarja 1907. Dr. Ivan Zajec, Dr. V. Gregorič, t. č. tajnik. t č predsednik. Zahtevajte le 2J Marka prve vrste. Ugaja^vaakemu poznavatelju. Dobi se v zavojih a 20 h in K 2*— Prod ponare an,e.n so hrani 1 vzorcem in znam* o. Solzaželodec «Tuli1a Schau: tfeielneva l^ltaarnarlst v ftfo«ltet»*%I. 210—1 Mnogo let že izpričano dietetično sredstvo za pospeševanje prenavljanja. Odstranjuje takoj želodčno kislino. N«prekosno za u^avnanje in ohranjenje dobrega prebavljanja. l>ubi*» m ▼ v**>h rauum laku- A... I ^LoiliinD W |«7R Kjutpo.uj* ae po pottiiaia i>otm^s nah avatr-ogrske dria»e UDIlfl I dAdllJIbtJ A I f tji < e se uaroćita i tjmau) 3 • kalljicl. Gla«na zaloga: <*ini ntm JULIJA SCHAUMANNA v Stockeravi. Restavracija v sredmi mesta se odda takoj. Vpra&a naj se v zalogi gdsskega piva v Šiški. »«8 2 Poshusite in priporočite = izdelke = Tydrone foparne hranil d Pragi VIII. Cenounil?zastonj. Radi druzius&ib. razmer se proda pod zelo ugodnimi pogoji za nizko ceno -tal w z gospodarskim poslopjem, hlevom In vrtom tiK hiše In vodnjakom na dvorišču* Hiša je ze'o pripravua tudi za kakega rokodelca, katerih je tii silno malo. 217—1 Več ae izve natmeno ali pismeno pri Milanu Žnideršič v Matenjivasi pri Prestranku na Notranjskem. V večjem obrtnem krajo na Spodnjem itajerskom se i dda takoj v najem dobro vpeljana •■ ■ y.i ■ nja in mesa in klobas. Kje, pove npravnifitvo „Slovenskega Naroda". 218 l Usem, ki se čutijo Dedne m onemogle ki so nervozni ?n brez eueriije daie iSanarcg« n nove zivijeu-sne moči m poguma. ►Sitajno ga je ocenilo več Dfgo 3000 profesorjev in zdravnik«-v. Naprodaj po lekarnah in dio gerijab. Br« šnre razpošiljata trratis in franko H a n e r & Cie. Kerliu SW 48 in gene ralno zastopstvo C. Brady, Dunaj, I. 2)0-' Krilih* za 137 2 V " V prašiče m pernini (mesna vlakna), zajamčeno čista, smleta, prekaša vsa dosedanja krmiti. Prese cetijivi uspehi. P.-štni zavoj 8 5 k? oa poizknAnjo, poštnine pr sto K 6*—■ Krma za pse (mesna vlakna stisnjena, 5 kg J K po povzetja. — V zalogi jo ima R Ranzinger v Ljub jani na Dunajski cesti 19. I Ali imate luskine iia gUvi in V;iru izpadajo lasje? Ce je tako. pa potz-kusite dvetovuoznaai Steckenpferd Bay-Rum Bergmanna & Ko. v Draždanih in Dećinu na Labi prej Bertfinanuov originalni Sham-pooinfj I5ay-Kum l%»« |.o%wo«<. I s'»iio» Ij.-iik PozoPp gospodje iz* gospodične! V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem že več nego 30 let, se mi je po»rečllo iznajti najboljše sredstvo za rast las in proti njih izpadanju — KAP1LOR št, 2. Povzroča da postane jo lasje dolgi in gosti, o d stran, a prahaj in vsako kotno faolezon na glavi. Naročila naj bi ni ga vsaka druž na Imam premnogo zahv»ilnic in pri-znalnic. Stane poštnine prosto na vsako pošto lonček 3 K 60 h, 2 lončka 5 K. Naroč*j»naj se samo od mene pou naslovom 46CS 4 II PETER JURIŠIC lekarnar^« pakracu Stev. 66 v Slavoniji. 31 3 i n r<-rr Csnjenim nevestam in ženinom priporočam svojo veliko zalogo raznovrstnega J* blaga v največji izbiri po najnižjih J cenah kakor: zakonske prstane, prstane \?m s kamni, broške, uhane, verižice, okraske ter drugo zlatnino, srebrnino in briljante. Švicarske ure najslovečih znamk! kakor tudi salonske stenske ure in budilke. Z velespoštovanjem y H. SUTTNER Ljubljana, Mestni trg št. 28. % xatitev<» 3i j_i j «y —SlSZ! 2* ( II. Gospodična ki je absolvirala meAČauske razrede, in je vešča nekoliko v pisavi na 8'roj, Mi v^to.it sa kontoaristinjo ali bla- gajničarko. Fouu^ioe ua| »e poslalo; „A. M. 12" ponte le-lanic, Ljubljana. 168 3 Vajenca za kleparsko Obrt, pošteuih RtarSev, in pomočnika Hprejrne Karel Neumann na Jesenicah, Gorenjsko. 156 2 Najvišja odlika na mednarodni I razstavi v Milanu leta 1906 (avstr. juror.) Dr. L Farber štabni zdravnik v Gorici je zapisaval osebam, ki ho bile že dolgo nervozne, in sicer zmerom S dobrim uspebom železnato uino lekarnarja Pitcolija v Ljubljani na Dunajski cesti. Pollitrska steklenica 2 K, 4 pollitrske steklenice v Ljubljani K 7-20, xa zunaj z zavojem vred K 7-80. III Zunanja naručila točno. 4387 2 Gospodične s hol i Si h bi a ae sprejmejo s prvim februarjem na dobro hrano tet lepo, zračno stanovanje. us—3 Vnr fta nai xe Prečne ulice 2 I. nadstr., desno. Spretna šivilja Križevniske ulice št. 12, L nadstr desno, Ljubljana. U H -1 korespontlent izvrsten prodajalec, p«»Hebni# r tre ivin* z mai iitakTiir:4im. modijitii » «i» r»la^om} 39 let *tar, želi na «p< mlad 8ložb.. premestiti. ?u i Vee pod iiirii „10 prihodnost1 poste reataote, Ljuhl|aua ■ ^ «^ #j» - nulb u* iMnounnie obHtojece iz 3 »oh z vsemi pr tiklinanu (ažitaibc prosto) se Odda takoj ah za Hveč*n< v termin Šubiceve ulice st. 5 II na-Utr, Daspntti rnu'.t-fii Ut<>'ain se odda še nekaj hišne oprave. 163—S : i \ —i* t Ta kuri k i je ob enem todi ključavničar se sprejme za parno Opekarno. r*red no8t imajo oui, bi h>* že »lQtt;#vali pri eoak'h opekarnah. Nantop *lwtbe « 1. aprilom 1907. Plača po dogovor*. PoLndne o- d ,,izprasan kurjač91 na ai»ravni8tco .Slov. Naroda". ^144_t Pozo? gospodje m mlitdemci! V svoji lekarniški praksi, ki jo izvrAujpm že več ne^o 3M let, se mi je po.r.-."-i!<» iznajti najholjse »red-itvo za rast brk, brade in las, proti izpadanju brk in las in to j« KAPILOR št 1. Om d'iuje, da lasje in brke postanejo gosti in dolgi, odstranjuje prhljaj in vsako drugo kotno bolezen glave. Naroči nai si ga vsaka družina. Innm m"Ojro p^i^nalnic in zahvalni . Stane franko na vsako pošto 1 lonček 3 K 60 h, 2 lončka 5 R. Naročajte samo pr> meni pod naslovom PETER JURIŠIO, lekarnar v Pakracu stev. 66 v Slavoniji. I 4-66 3 Prenosne peči s kotlom. Izvrstne za zavretje vode in kuhanje per la, za parjerjje Živiuske krme, za knbanje klobas in mesa za industrijalce oamene vsake vrste Ghr. Garms. Podmokli (ICoclenlia<*h) 212—1 ^ , ^. ^ ... u . V velikosti tvornica železnih peci. Ceniki zastonj od 4o asoLmb. Oes. kr. avstrijske W| državne železnice. Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne 1. Odhod Is Ljubljane jut. zaL: no zjuf-aj Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Celovec, Glandorf, Salcburg, lnomost, Line, Budejevice, Praga. r-17 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. ii-SO o^e »p tdn*». Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. dri. žel., Trst c. kr. dri. žel., Trbiž, Beljak, Fra:izensfeste, Celovec, Salcburg, motnost, Bre^enc. 1 os 000010■-«■> s )>ehni vlak v smeri: Novo mesto, Stnža-Toplice, Kočevje. 400 pop «d » Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel.,, Trbiž, Beljak, Pranzensfeste, Celovec, Stajer, Line, Budejevice, Praga, Dunaj zahodni kolodvor. r*08 zvečer Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Kočevje. 7 35 zvece«-. Osebni vlak v smeri: Trbii. IO-23 ponodl. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel.. Trst c. kr. dri. žeU Beljak, lnomost, Monakovo. Dohod t Mubliano jui. tel.: 7-09 zjutraj Osebni vlak iz Trbiža. s-*<* zjutraj. Osebni vlak iz Novega mesta, Kočevja. oktobra 1906. leta. ii 16 predooldne. Osebni vlak iz Goric c. kr. drž. žel., Trbiža, Celovca, Linca Prage, Dunaja zahodni kolodvor. 2-32 po po me Osebni vlak iz Straži Toplice, Novega mesta, Kočevja. 4-30 popoldne. Osebni vlak iz Selctila, Celovca, Inomosta, Monakovega, Beljaka., Trbiža, Gorice c. kr. drž. ž., Trsta c. kr. dri. i 8-30 zv< čer. Osebni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta, Kočevja. 8-45 z.eoer. Osebni vlak iz Prage, Line* Dunaja juž. žel, Celovca, Beljaka, Trbii*, Trsta c. kr. drž. žel., Gorice c. kr. dri. že: 11-34 ponooi. Osebni vlak iz PontablJA Trbiža, Trsta c. kr. d. ž., Gorice e kr. d i Odhod is M u bij are dri, kolodvori 7 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2-0S popoldne. Mešani vlak v Kamnik. 7 10 zveoer. MeSani vlak v Kamnik. 10 46 uonodl Mešani vlak v Kamnik. (Sam«' v oktobru in le ob nedeljah in praznikih Dohod v Liubliano dri. kolodvori 6-49 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika 10 no predpoidne Mešani vlak iz Kamnik* o-io rvoOer. Mešani vlak iz Kamnika. O 55 00 noć i. Mešani vtak iz Kamnika. Sat.. v oktobru in le ob nedeljah in praznikih. ■ (Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje evropejskem času.) C *r. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu Sprejema zavarovanja človeškega živ ljenja po najraznovrstneiših kombinacijah pod tako ngodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica Z asti je ugodno zavarovanje n:. doživetje in smrt z manjkajočimi se vplačili. 6* Vsak elan ima po preteku petib pravieo do dividende. let „SLAVIJA - - - - vzajemno zavarovalna banka v Pragi. - - - - Rez. fondi: 34,788.837-76 K. Izplačane odškodnine in kapitalije 87,176.38375 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica nase države x t«r«ko/j mIo* ansiko-norodne upmvo. Vsa pojasnila daje: Generalni zastop v Ljubljani, čigar pisarne so v lastnej bančnej hiši nlleali **< Zavaruje poslopja in premifeiBe proti požarnim Škodam po najnižji* cenah. Škode i-eniuje takoj ia uajknlantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega domek* m dat ne podpore v narodne ia oboaoa.orist*e namene. Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslemšek. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne"