128. številka. Ljubljana, petek 6. junija. XII. leto, 1879. OKENSKI NAROD Izhaja vaak dan, izvzemfii ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti pn-jeman za a v 81 ro - o# e r 8 k e dežele za celo leto 16 pld., za pol li ta 8 gj M četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez poSiljanja na dom za celo leto la gld., za četrt leta 3 gld. BO kr., za en mesec 1 >rld. 10 kr. Za pošiljanje n dom «o računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kolikor poStnina iznaša. — Za gospode uoitelje na ljudskih šolah i dijake veUa znižana cena in sicer: Za LJubljano za četrt leta 8 gld. 50 kr., po pošti prejemati za četrt leta 8"gld. — Za oznanila se plačuje od četiriBtopne petit-vrste 6 kr., če se ozuanilo enkrat tiska, 6 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 gledališka stolba". O p m v ni « t v o, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznauila, t. j. administrativne reoi, je v „Naroilnuj tiskarni" v Kolmanovej hiši. Uradniki ne smejo protinarodno agitirati. Tudi v včerajšnjem broji tukajšnje uradne 8 c. kr. orlom na glavi in brez st^mplja izhajajoče „Laib. Ztg.u beremo uvoden članek na prvem mestu, kateri naj bode zlasti uradnikom in nemškutarjem po Slovenskem živo priporočen v natančno premišljevanje. Pod naslovom aunbeeinflusste wahl 1'reiheit" naglasa organ kranjske deželne vlade zopetno, da je vlada sklenila, da se bode strogo (auf das strengste) zdržala vsacega vplivanja na volitve. Dalje pa citira in osvaja si naš vladen list sledeč zanimiv članek iz „Fremden-blatt-att, ki je kakor znano tudi oficijozen list: „Malokedaj so volilci bdi tako prepuščeni svojej la8tnej svobodnej volji in svojej lastnej prostej previdnosti, kot pri zdanjih volitvah. Vlada jim je neomejeno svobodo prepustila, da se sami odločijo po svojej volji. Vlada ne vpliva na nje niti posredno niti neposredno. Ona je celo sama odrekla se moralićnega pomočka kake presije, ker nij nobenega vladnega volilnega programa postavila, ki bi vplival na posamezne oddelke vohlcev. Poroča se nam, da je minister notranjih zadev, grof Taafle, rekel tako, da pričakuje od uradnikov brezpogojno nevtraliteto |>rl volitvah (unbedingte neutralitiit in der wahlcampagne). Vlada neće posezati v strankarske boje, niti neče v nje potegnena biti. Minister je naglasil potrebo take stroge n e-udeležitve pri volitvah za politične organe v okrajih z mešano narodnostjo (t. j. kjer Slovani prebivajo poleg Nemcev.) Nobena stranka in nobena narod noMi naj ne botle imela tožiti o kacem pritisku od sirani vladnih uradnikov, želi minister, in nobeden poslanec naj ne bode trpel pod glasom ali imenom, da je on produkt uradniške volitve, in parlament naj ne bode s tem na svojej veljavi ali avtoriteti oškodavan, češ, da je kolikor toliko kot od vlade narejen iz volilne urne izšel. Pač v zvezi s tem stališčem vlade, ki je nad strankami, stoji nadalje želja ministra notranjih stvarij, da naj c. kr. namestniki v kronovinah nobenih kandidatur ne sprejmo, in da naj samostalni politični uradniki ne iščejo nobenega mandata. Nthote potegujejo take uradniške kandidature uradni mehanizem za ho bo j. Če kandidat uradnik nij izvoljen, je avtoriteta vladna oškodovana, če pa uradnik pri volitvi zmaga, rodi se prepir v deželi in tudi uprava trpi." To so vladne besede, vladna obetanja. In mi smo jih veseli! To je parlamentarizem, to svoboda 1 Zatorej le želimo, da bi se te obljube tudi res izpolnjevale. Mi Sloveuci bodemo pri volitvah ostali vedno na stališču postave in zmagali bomo lehko s svojimi — Avstriji pa tudi našej sloven-skej narodnej stranki zvestimi — kandidati, samo če ces. kr. uradniki, kateri so bili prejšnje čase vedno komandirani z op er nas, to od ministra v oficijoz-iiih listih tako lepo in pošteno obetano nev-traliteto le res tudi držč! Ali mi se bo jimo, da so se nekateri taki agitatorji uže tako zagrizli, da mislijo, da morajo zoper Slovence rovati, če tudi vlada tega neče: glej — čas Ilohenvvartov, podoben zdanjemu. Zato pa zopet in zopet svoje prijatelje opozorujemo, naj te velevažne vladne izjave kolikor se da razširijo in nam vse uradnike iu vse eine gotovo nazna- nijo, kateri bi le najmanjšo anl-moznost zoper Slovence prt voliti ali kanali in tako proti volji ministro-vej ravnali. To se ve, da le zmirom čisto in pravo resnico hočemo. Volitve v državni zbor. G. dr. V oŠ nj a k bode sklical v nedeljo 15. junija volilni shod na Vranskem, v ponedeljek IG. junija v Mozirji, v nedeljo 22. junija pa na Globokem za brežki volilni okraj. Beremo v tukajšnjem slovenskem listu, da hoče kandidirati za gorenjska in notranjska mesta loški c. kr. sodnik dr. Kraus. Teško to verujemo, ker ta človek je znan kot političen omahljivec, ki je denes pri tej stranki, jutri pri oaej, kakor mu kaže. Kdo bo tacemu zaupal ? Narodni Gorenjci in Notranjci gotovo ne, ker je mol v nemškntarski tabor preskočil bil; a nemškutarjem bomo njegovo rzanesljivost" z njegovimi lastnimi pismi še razložili, Če bode treba. Iz Gorice se nam piše: Kandidata *e za gotovo nemarno, ker kar se je za tega in onega dozdaj govorilo in agitiralo, utegne se v poslednje še vse ovreči. Narodnjak bode pa gotovo zmagal. G. Povše se je, kakor slišim, vsakej kandidaturi odpovedal, kar nas je vse veselilo zato, ker če se on da izvoliti, kdo bude pa pri kmetijskej soli ostal? Dostikrat in za mnozega je boj patrijetično, ne kandidirati, nego pa udati se v politiko, kjer je človek meni koristen kot drugod« O prihodnjih volitvah pišejo tudi „Novice" : „Zmage se temveč smemo nadejati, ker je minister Taaffe — kar se nam v več Novo mesto leta 1848. (Črtica, spisal O.lov.) II. Pevci so tačas tudi zapeli demonstrativno „Napred" („in der herausforderuden volks-melodie") kakor tuli pesen „ Dolenjska". Končala se je dotična beseda s humorističnim predavanjem v slovenskem jeziku. Ali nij bilo to gibanje krasno podjetje uzbujene Slovenske? Slovesnost se je vršila za slovesnostjo in sicer vse v narodnem duhu. In tu so vsi sodelovali, u r a d u i k i kakor prostaki. Srce jim je lilo le za narod, domovini pomagati, bilo je njih prvo in najsvetejše delo, s v o j ega j e zik a se nij so sramovali, ga ne zaničevali, ponosni so bili, da so sinovi ma|ke Slave! In dandenes teptajo nekateii svojo mater z nogami in se sramujejo svojega rodu. Pa „hie fata tu-lerunt!" Vest, da je avstrijska hrabra vojska dobro našeškala Italijane pri Kustoci, priš!a je b la tačas tudi sem. To zmago so tu li Novo-meščanje dostojno slavili. Dne 15. avgusta brala se je v kapitelskej cerkvi zahvalna maša. Udeležile so se ;,e vse korporacije. „Ko ne bi imela ova slovesnost namen, pokazati našo udanost do cesarske rodbine, lahko bi mars -kaj druzega premišljevali. Ko se je slavila enakopravnost vseh narodov in vseh jezikov, bila je tudi slovesna maša, a brez zahvalne pesni; tudi meščanska garda se nij te maše udeležila. A zdaj skrbi vse za slavljenje te zmage. Tedaj enakopravnost in prostost so prazne reči, zmaga v Italiji da menda upanje, da se zopet vrne stari čas, ki nam je tako lep sad rodil ?" Tako beremo v številki od 22. avgusta omenjenega tednika. Proti večeru imenovanega dne zbrala se je mestna garda ter nekaj druzih v Vragovem logu. Tu se je napivalo cesarju in družim dostojanstvenikom. Miožica pa, ki je inače navdušena za S 1 o v a n s t v o, pela je menda iz nevednosti tudi pesen: „Und Oesterreich sehliesst sich au Deutschlaud au!!u Zvečer je bilo mesto razsv.tljeno, godba ;je igrala po me.-tu in živic-klici so se raz- 1 legali. Ta po vsem izvrstoi lokalni dopis sklene j vrl urednik z besedami: „BiUlev, vvenn wir j das fest unserer siegreicheu waffeD und todes-verachtenden helden feiei n, vergessen wir auf unsere freicheit nicht!" Takrat nij bilo življenje v Novem mestu tako enolično, kakor je dandenes. Zabave je bilo zmirom dosti, se ve da je takrat v mestu pismih z Dunaja potrjuje — odločno obljubil za to skrbeti, da se cesarski uradniki nikakor ne smejo v volilne zadeve vtikati, kakor se je to godilo pod prejšnjim mi-nisterstvom, koje uradnikom za ustavo-versko stranko agitirati še prav dolžnost bila. S to ministrovo prepovedjo v zvezi je menda to, da je preteklo nedeljo deželni predsednik gospod vitez Kallina poklical vse ces. kr. okrajne gltvarje v LJubljano in j;m menda s!u?beno razodel voljo ministrovo. Da se pa volja ministrova tudi izpolnuje, za to naj Bkrbijo rodoljubi po deželi in vsak tik prestopek uradnikov naznanijo Blavnemu c. kr. deželnemu predsedstvu ali pa tukajšnjemu centralnemu volilnemu odboru, da ga on kar naravnost objavi dunajskemu glavnemu volilnemu odboru, ki bode na višjem mestu pomoči iskal zoper rogoviljenje uradnikov." Hohenwartov razglas o volitvah poslancev za državni zbor Be glasi: „Zopet nas je naš premiloatljivi cesar in gospod pozval na nove volitve poslanske zbornice državnega zbora. rV tem važnem hipu, ki bole na osodo naše domovine odločno uplival v bodočih še-Btih letih, treba je našej konservativnej stranki, katero je nedavno odstopivše ministerstvo bolj kakor vsako drugo stranko in, kolikor se je najbolj dalo, Škodovalo in v kot potiskalo, da spopolui svojo organizacijo, zbere svoje moči in uredi svoje vrste zato, da si v novej po slanskej zbornici pridobi ono mesto spoštovanja, e katerega jej bode mogoče uplivati na javne zadeve v prid domovini, in z ono krepostjo, ki je primerna številu avstrijskih prebivalcev, kateri se prištevajo našej stranki. V ta namen se je sestavil na Dunaji poseben centralni volilni odbor konservativne stranke, kateremu je nalog, da v vseh obzi-rih, kjer je kaj takega želeti, po moči podpira in po8pešaje delavnost tistih odborov v posameznih kraljestvih in deželah, kateri ali uže mnogo let delajo v konservativnem Brniški, ali so za sedanje volitve se na novo usta novili. Ta odbor pričenja z denašnjim dnevom svoje delovanje; njemu bode skrb, reševati svoj ualog po vednem in natančnem porazu mevanji z omenjenimi volilnimi odbori posameznih dežel. Sestavljati poseben nadroben program Be nam nikakor ne vidi potrebno, ker to, česar mi hočemo, se lehko reče z malo besedami. Mi hočemo izpridenosti (korupciji), katera se je uže tako strahovito razširila, povsodi odločno bo ustavljati in pravici po vseh krogih javnega življenja zopet pripomoči do veljave, — mi hočemo zopet probuditi popolno soglasje mej cerkvijo in državo, — mi hočemo delati na to, da se zgodovinsko utemeljena in postavno zavarovana ravnopravnost vseh narod-nostij v Avstriji uresniči, in Bkrbeti za to, da ustavne BvobošČine ne ostajejo zgolj le jednej stranki priboljšek, ampak da jih uživamo vsi — mi hočemo v državoem gospodarstvu dolgo pogrešani in nujno potrebni red, pa zagotov;ti našej državi ono veljavne moč, da o vprašanjih vnanje politike polnovažno in velevlasti pristojno postopati more. Vsega tega pa nočemo doseči s silovito prekucijo obstoječega, ampak doseči hočemo po potu mirnega daljnega razvoja, vsaj vemo, da jedino to, kar se stvarja po tem potu, ima v sebi obstanka poroštvo. „Da je visok in težak ta nalog, to vsakemu pokaže pogled v obžalovanja vredne razmere, katere moramo prevzeti kot zapuščino one dobe, ko je konservativna stranka bila po krivici oplenjena vsega svojega pristojnega si u.iliva. Prav zato pa je treba, da v tem važ nem hipu vsi, ki so si ohranili še jasen po gled o razmerah domovine naše, trdni in združeni ostanejo, da boljša stvar ne bode sovraž niča dobrej. „Zaupljivo pošiljamo zatorej vsem pod našo zastavo zbranim volilcem nujni poziv: naj se vsi udeležijo volitev in jednoglasno volijo onih mož, katerih jim nasvetuje konservativni volilni odbor njih dežele 1 „ Take j skupnej delavnosti konservativnih mož po vseh kraljestvih in deželah se bode posre čilo velevažao delo, da privc lemo svojo težko skušano domovino do srečnejše bodočnosti. \ to pomozi Bog! Centralni volilni odbor kon Bervativne stranke. Na Dunaji dne 26. majnika 1879. Grof Karel Hohenvvart, prvomestnik Knez Konstantin Czartorvski. Grof Franjo Fal kennavn. Grof Julij Falkenhayn. Dr. Friderik Harrant. Alojzij princ Ivechtensteinski. Oro slav Lienbacher." Dr. Jan. IJleivveis, prvomestnik centralnega narodnega volilnega odbora pristavlja k temu „Ta velevažni razglas, ki sem ga ravno kar prejel s pismom prevzvišenega g. grofa H'henwarta, prvomestnika na Dunaji ustanov Ijenega centralnega volilnega odbora avstrij Bke konservativne stranke, radosten hitim imenu deželnega našega volilnega odbora naz naniti našim volilnim pododborom in vsem našim volilcem, da vidijo, da o prihodnjih volitvah nijsmo več samci, ampak da v prestolnici ceBarjevej — na Dunaji — so se združili možje najsijajnejših imen v glavni odbor, ki hoče na pomoč biti odborom vseh avstrijskih dežel, kateri na voliluej svojej zastavi imajo Tako, kakor je dozdaj bilo, ne sme več biti!" „In kakšen je program teh odličnih mož? — kaj hočejo? .— Rsi ! na kratko je nacrtano pismo, ali pisano je z lapidarmmi pi-smenkami, katero v malo vrsticah vse povo, česar zahteva pošteni Slovenec in lojalni državljan, ki želi Avstrijo rešiti popolnega propada. To pismo bode gotovo ojačilo vas rodoljube po deželi, katere je naprosil centralni odbor, da osnujete volilne pododbore, ki so centralnemu odboru desna roka v srečno izvršitev velike in težke naše naloge -. — osrčil pa bode tudi naše volilce, v katerih rokah je zdaj našega naroda čast in sreča; navdušeni po teh načelih stopili bodo pogumno na volišče za sveto reč, če tudi sladko vabijo ali pisano gledajo protivniki, in enoglasno volili poslance, ki jih po dogovoru b pododbori bode brž ko mogoče nas ve to val centralni odbor. V Ljubljani 3. junija 1879." Politični razgled. H nt ranf«» dežele. V Ljubljani 5. junija. O zasedanji IVavegn pa&nm po A v atriji Be po dunajskih novinah mnogo piše, da se bode ob kratkem na treh krajah zvršilo; drugi glasi pak zopet pravijo, da bo zdaj to še ne bode zgodilo. Vitanje države. Poroča se, da so ttalgnri osnovali T Sofiji društvo, katero bode a svojimi podružnicami povsod skrbelo za ohranjenje in širjenje ideje zjedinjene Bolgarije, da se bode narod oboroževal in uril, domoljubje budilo. To bi bilo povsod hvalno in lepo, — le na Bolgare zarad tega neki nemški listi psujejo. Vshodnje rnntetifskn vladna direkcija se je ustanovila in jej je pričakovati por-tinega potr jen j a. r*n/#fc« zbornica se je v ponedeljek odprla b prestolnim govorom, ki skoro preveč obeta, da bi vere zaslužil: zmanjšanje davkov, pravitno vladanje itd. Vse pa ostane pri starem, najbrž, in tudi poslanci, vladni kimovci ne obetajo nič dobrega. Iz Ltisttt0onti se poroča: Zbornica je s 75 glasi proti 29 svojo nezaupnico vladi izrekla, in jej odbila ustavno dovoljenje finančnih pomofikov. Za to bode razpnščena. Iz KitMfc se poroča, da je papež pisal pismo škofom v Turinu, Vercelliju in Genovi, v katerem hvali njih marljivost v delovanji za katoliško stvar in obžaluje, da je Italija s posebno postavo uvedla civilni zakon, ki je v protivji s svobodo vesti; on bode vedno varoval sveto stvar krščanskega zakona, ki je božja, ne državna naredba. Dopisi. Iz Iztočne Istre 4. junija. [Izv. dopis.] Našim županom poslal je neki dr. Fran-cesco Coglievina, J. R. Professore aH' Uni-versita, a Vienna, italijanska (!) pisma, v katerih se ponuja za poslanca. Pa nij naše gore list. To priča uže nje- so se v teku časa svojemu rodu, stopili so v nasprotni tabor ter delali so nasproti onemu narodu, na kojega so bili nekdaj tako ponosni! Marsikdo od njih je uže zapustil to solzno dolino, pa tudi tužno slovensko zemljo — umrl je kot renegat, in njih potomci so zdaj ali „šviga-švaga črez dva praga" ali pa odločni nasprotniki naše stvari! Nekateri pa še tu žive, ali sneženo-beli lasje obdajajo njih glavo, za njih je čas prešel, a njih potomci bo v narodnem duhu izrejeni ter zvesti narodu. Slava onim možem, ki so pomagali tužnej Dolenjski na noge, narod blagoslavlja njih delo, hvaležni so jim vsi dobri ljudje! Koncem leta 1848 prenehal je „Sloveniens Blatt" izhajati, ker je bil urednik njegov gosp. Franjo Polak, stoječ v državnej službi, premeščen; nesel pa je njega urednik prepričanje solmj, da je vzbudil središče Dolenjske, ga rešil propada, ter ž njim tudi vso Dolenj- gova ponudba, ki je pisana v nam nerazumlji vem tujem jeziku, ne v našem. Nego naš kandidat je dr. Dinko Vitezi e, Slavjan, ki je do sedaj vrlo dobro zastopal iztočne Istrane. On pozna našo deželo in razmere dobro; njemu je glavna skrb, delati na korist svojim volilcem. Dr. Dinko V i tezič bode tedaj tudi v bodočem državnem zboru naš poslanec. Tujcev nečemo, ako bi nam tudi obečali. da Bpremene na5e gole nkale v zlato. Kajti obečati je lahko, a držati tujec svojih obljub nikoli ne misli. Mi ostanemo vsakako „svoji pri svojih." Iz IMiilti 4. junija. [Izviren dopis.] „Podpiralna zaloga slovanskih vseučiliščnikov v Gradci" je zavod, ki ima blagi namen podpirati uboge slovanske dijake, ki se po dovršenem gimnaziji na graškem vseučilišči pravo-slovju, zdravilstvu ali modroslovju posvetijo in obetajo postati iz navdušenih mladeničev krepki možje, kateri se bodo vedno krepko potegovali za pravice Bvojega naroda. Dolžnost vsacega prdvega rodoljuba bi bila, podpirati ta zavod, in da bi bila tudi p tu j 8 ki m rodoljubom prilika dana, za omenjeni zavod kaj storit', napravi naša čitalnica v nedeljo 8. t. m. v Bvojih prostorih pri dunajskem mestu (zur Stadt \Vien) veselico b sledečim programom: 1. „Prošnja", od Jos. Fabiana, Cveterospev. 2. „Im 01ymp8, za citre, od J. Blumlacherja. 3. „Kranjska dežela", samospev za bariton bč s premi je van jem glasovira, uglasbil A. Nedvrl. 4. „Adelaida", pesen za violincello se spremljevanjem glasovira, od L. v. Beethovena. 5. „Šopek narodnih pesnij", uglasbene za citre, od J. Blumlacherja. G. .Moja rožica", od Aot. Nedvola, čveteroBpev. 7. Tombola. 8. Ples. Čisti dohodek namenjen je „podpiralnej zalogi slav-janskih vseučiliščnikov v Gradci. Udje so vstopnine prosti. Vstopnina za neude je 30 kr. za osobo. Tudi večji zneski, kakor tudi doneski udov se radovoljno Bprejmo. — Vse prijatelje naše mladine k tej veselici prav uljudno vabimo. Nadejamo se pa ta dan prav zanimivega večera, kajti gospod A. Stockl sodeloval bode pri tej veselici, in tudi drugi gospodje, izvrstne moči, obljubili so nam iz prijaznosti sodelovati. sko navduševal za delo, za dom in cesarja. Kako izvrsten mož je bil urednik tega lista, vidimo iz besed, ki jih sam piše v zadnjej številki: „Meine dienstespfl cht beraft mich von Neustadtel und bringt mich in die un-moglichkeit, daB blatt fortzusetzen und zvvar nach dem tiefen vvunsche meines herzens in meiner vielgeliebten muttersprache". Koliko dobrega je ta list učinil, beremo pa tudi v nečem dru/em članku zadnjega lista, rekoč: „Mit deinem ervvachen, S loven ia, bin auch ich ervvacht und habe treu und red lich deine interessen verfolgt und verfochten, bin von der bahn, die du einschlagen solist, nicht abgewichen. — Und so sterbe ich mit vergnugen ab, um einen andern die bestre-bungen der zeit aulVissen und dir referiren zu lassen, um durch einen andern dichaufjeuen bahnen, vvelche das gesammtvolk der Slaven in Oesterreich einuchlagen soli, fiihren und leiten Domače stvari. — (Podgane, ki ladijo zapuščajo.) Iz Kamnika se nam 5. junija telegrafira: Od občinskega odbora in od meščanov kamniških desavuiran, je Kecel od županstva odstopil. (To je velik udarec za kranjsko nemškutarsko stranko. Znano je, da je g. Kecel nemškutarski deželni poslanec za Kamnik. Ta telegram pa kaže, da je tam mej vsemi meščani od zadnje sem vse zaupanje izgubil. Kaj ta-cega smo pač pričakovali, ker smo slišali te dni uže razne zanimive kamniške reči, ki j>a za objavo nijso še zrele. Odpoveda Kecla odločuje tudi našo večino pri pri h od njej državnej volitvi za gorenjska in notranjska mesta. Gospod Kecel pa gotovo uže tudi izprevidi, da bi bilo bolje zanj, ko bi se ne bil nikoli udal v nehvaležno nemčur-sko politiko. Ur.) — (Ljubljansko mesto kot dedič.) Čitamo v uradnem listu, da je vtorek tukaj umrla soproga krojačeva in hišna posestnica Marija Pohl, ki je svoji dve hiši št. 7. na starem trgu in št. 19. na emonBkej cesti te-fltamentarno zapustila ljubljanskemu mestnemu fondu za uboge. Na obeh hišah je okolo 17 00O gld. dolga, torej Be bode še le po cenitvi videlo, koliko dobi ubožni fond. — (Slovenske Matice) odbor je končno potrdil ndkup hiše likviiirane banke „Slovenije" v zvezdi za 28.000 gld. Kapital je tu varno in prilično dobro naložen. — (Pismena matura) na tukajšnjem gimnaziju Be je denes v petek pričela. — (Posebni železnični vlaki) Ru-dolfove železnice ob nedeljah in praznikih bo prično s 15. t. m. — (Brzovlak bode postajal tudi na Rakeku.) Ondan smo v dopisu z Notranjskega poročali, da je mnogo trgovcev in občin z Notranjskega prosilo pri južnej železnici: naj brzovlak ostaje tudi na Rakeku, in pa, da naj se b tovornimi vlaki tudi ljudje morejo voziti na progi mej Ljubljano-Šentpetrom. Južna železnica je prvemu delu prošnje ustregla, druzemu pa je rekla, da ne more, ker bi jej bilo predrago. Torej brzovlaka št. 1 in št. 2 bosta b početkom poletnega vožnjega reda tndi v Rakeku ostajala. — (Postonjsko jamo) je letos na binkoštni ponedeljek, kakor zdaj jamsko oskrbni štvo, javlja, zavoljo slabega vremena Bamo 3000 ljudij obiskovalo. To se ve pa, da je zu lassen." — S tem mislimo, da smo te dragi bralec dovolj seznanili z nekdanjimi Novomeščani. Zdanji NovomešČanje so pa lehko ponosni na svoje prednike, oni naj jim bodo v izgled in posnemanje. Oni naj se tako potegujejo za svoje pravice, kakor so bo predniki, in njih delo bo Sloveniji v korist. Minolo je osodepolno leto, ko so se zbudili politično Slovenci in tako tudi NovomešČanje. A od iste dobe spalo je menj ali več tukajšnje prebivalstvo; prišli so trenotki svetlobe, a ti bo zopet kmalu zginili. In v zadnjem času začelo se je zopet tu vse zavedati in zauimati za narodno stvar. Upajmo, da bo še čas prišel, ko bodo zopet uradniki delali za narodno stvar tako, kakor so leta 1848. A ta čas nij več daleč, ko pride tudi tu vrla narodna stranka na krmilo. „Zora puca, bit' će dana!" "bilo ta dan v Postonji tudi tacih dosti, ki v jamo nijso šli, ker so jo uže prej večkrat videli. — (Iz Gorice) piše znani Btari goriški dopisnik „Novic" g. M. 2. junija: „Včeraj se je raznesla po mestu novica, da se je taktični urednik „Sočeu g. Ernest Kiavžar, uredništvu odpovedal." — Če je to res, je škoda, ker g. KI. je izvrstna moč, kakor jih goriški Slovenci nemajo mnogo in če so uzroki zunaj njega, morali bi se odstraniti, ako se dajo. — (Sedemnajst štipendij) za gluhoneme otroke v starosti od G do 12 let je 25. t. m. razpisal štajerski deželni odbor. — (Nesreče jednega dneva.) Piše se nam iz logaškega okraja 4. junija. — Bin-koštni vtorek je bil letos za nekatere tukajšnje kraje jako čuden in nesrečen dan. — Imovit gosp. A. Ga lat i a, penzijonirani iinančni inšpektor Be je peljal ta dan iz Postonje proti domu v Planino. V sredi planinskih rid »plačili so se mu konji, in on je najbrže tako nesrečno z voza skočil, da si je ob cestnem kamnu glavo strahovito raz bil, ter črez malo ur potem umrl. — V Logatcu so razposajeni ponočnjaki Zalaznikovega sina na surovi in grozoviti način poslali na oni svet, (o tem je uže včeraj poročano bilo), a v Planini so baš isto noč — mej ponedeljkom in v torkom — pijane muhe ne cega hlapca iz Malnov tako naklestile, da bode teško okreval. Vrhu tega se je pa baje tudi v Begunjah neko življenja sito človeče obesilo in v vodi Unci pri Lazah dobili so mrtvo novorojeno dete, kamor ga je nečloveška mati položila. To bo čudni in žalostni dogodki, kateri naj bi se ne ponavljali več! — (Povodenj) je v Slavoniji še velika — kakor se nam piše iz Bosne — tako, da celo na Bošnjaskej strani miljo daleč seže, na slavonskoj strani še dalje. Živino imajo zato rej Slavonci na turškej strani, ker so višji bregovi, da se živi na pašnikih. Ako voda kmalu ne preide, ne bo nikdo letos sejal, in tudi živino bodo mogli še to predati, kar so je za veliko potrebo do zdaj obdržali. — (Izlet.) Z Dunaja se nam piše: Bin-kostni ponedeljek napravilo je kakih petnajst tukajšnjih starejših slovenskih dijakov izlet v Liesing. Biti bo s par izjemami sami izurjeni pevci, torej je naravno, da smo se izvrstno zabavali. V pivarničnem „restavrišči" Brno se potem ustavili in peli zaporedoma same slovanske pesni — kar je princip slovenskih dijakov tukaj. Drugi gostje, katerih je prišlo na stotine z Dunaja, poslušali so naše vrle pevce z velikim veseljem in zanimanjem. Vaš dopisnik, ki je pri pevcih le „kibiciral" in jim note nosil, sedel je tik druge mize, kjer so bili sami „olikani" Nemci. Ti so se mej so boj prepirali, kakega naroda smo. Da se je od ločilo, vpraša me jeden skromno: „Ich bitte, sinil die Iierren nicht Bubrnen." Jaz pravim: ,Nein, Slovenen." Zdaj pa se drugi zniago-nosno zareži nad njim: „No, alstan, hob i net gsagt, die Iierren san — Diinen." In mi smo se smijali hudomušno, in jaz sem precej sklenil, pisati vam o tem novem pojavu nemške „bil-dung und gruudlichkeit". Mi Slovenci res nijsmo na prežganej župi na svet priplavali. — (Tržaške prijetnosti.) Piše Be nam: Kako aem se začudil, zagledavši pred Boboj tržaško mesto. Na vozu Bem si namreč mislil: Trst se je od premočnih in prepogostih .„evviva" g. Bazzoniju, temu tržaškemu kralju, gotovo uže podrl. Pa glejte meBto je še stalo IzdateJj in urednik Josip Jurčič. in v njem kavarna »pri polarnej zvezdi". Tu notri jo zavijem na zajuterk. Blizu mene se dita druga dva Človeka in govorita slovenski. Prvi, navaden slovenski kmet b precej dolgim nosom se jezi. Radoveden povprašam, kaj je V Na to pripoveduje kmet svojo dogodbo. Prišel sem, pravi, nocoj po noči iz Kopra, meneč iti domov v Divačo. Kar me prišedšega v Trst primejo trije nočni vagabundi, naženo me, da jim platim za žganje. Potem pa me eden iz trojice prime za roko, drug me tiši na golta-nec, tretji pa segši v moj žep išče cesarjevih podob. Vpijem kar morem, ali policaja nij od nobene strani, vijem se jim iz rok, kolikor mi je le moči. n Hvala Bogu", pravi, kazaje na svojega soseda, itak kmetsko oblečenega, da pride ta, ter me reši. O da bi jih zdaj le dobil, to bi je premekastil." „E le potolaži se," odgovori sosed, „jaz poznam vsetićke; je uže naznanim Bodniji." „Ah so vam kaj vzeli, oče," popitam jaz. Mož segši v žep, prinese precej drobnega denarja ter reče: „1 ne vem, ali so mi kaj ali ne. To pa dobro vem, da nikoli več ne pojdem po svetu po noči; sem se užu izučil.u Bilo je sploh celo noč po Trstu silno vpitje, in zjutraj Bi lahko videl kako ti ruba 1 ne ravno milo poljubljajočih se pijancev. Razne vesti. * (Toča) je 23. maja pri sv. Vidu pri Lipnici večjidel vse poljske pridelke pobila. * (Učiteljski shod) na Dunaji, ki je bil 2. t. m., je bil obiskan od 1500 učiteljev, je sklenil, da se ima osemletna uolžnost šolskega obiskovanja za otroke obdržati; dalje, da naj spričevalo zrelosti učiteljske kandidate osposobi za jednoletno vojno službovanje. Svojim čestitim prijateljem in znancem j s tem naznanjam, da je moja draga žena Johuna dne 8. t. m. krepkega fanta porodila, l katerega sem dunes z imenom J str m 1 I krstiti dal. ] Mati, sinko in oče so pri najboljšem zdravji. i /* S spoštovanjem t I Karel Tauzher. j *> V Ljubljani 5. junija 1879. (273) ! ] J Tujci. 4. junija: Kvropn i Mixie.li, Dvoršak, Pabst iz Zagreba. — pl. Szalay iz Dunaja. r*n etiona t Bacho, A Utori iz Trsta. — Eugos iz Gradca. Pri »tallen: Binder iz Dunaja. — Blacbna iz iz liibnice. — Lenk iz Dunaja. — Grof Thurn iz Radovljice. — Ziegler iz Dunaja. Pri hiNtrijskein cesarju: tlorzar iz Zagreba. — Oman i% Kranja. Pri baiarHki'iu dvoru: Muhry iz Gradca. — Gi iin\\ alil iz Dunaja. — Camernik iz Biatrice. Dunajska borza 5. junija. , 68 gld. 10 k. . 70 „ 10 , . 19 , 60 . • 127 , - s . 833 . - Enotni dri. dolg v bankovcih . Enotni drž. dolg v srebru . , Zlata renta........ 1860 dri. posojilo..... Akcije narodne banke . . • kreditne akcije.......267 „ 50 London..........116 „ — ■»rebro — „ — Sapol...........9 n 26 0. kr. cekini........5 „ 50 Državne marke.......57 _ — Posluuo. l)m'- '26. maja zjutraj sem se hotel peljati iz Ljubljano v Zagreb. Stopim na tukajšnjem kolodvora h kabi, da bi si kup I vozno karto, in dam za vo-znino 19 srebrnih dvajsetic. Ali kai zgodi? Kasir tega denarja nij hotel sprejeti, a neuljudno mo nemško proč odganjal. Ne mam sicer, jeli tako postavno zaukazano, da g. uradnik nij sprejel tega srebrnega drobiž*, ali pa ju hila to samo njegova samovoljna surovost, to pa vem, da bi bil dotični gospod prav Jehko prejel onih 19 dvajsetic, kur pred kaso nij bilo nič gnječe. Za svarilo drugim to tukaj javljam. (272) V Ljuhljiini 4. junija 1H79. «F. JM. Za čiščenje in izboljšanje vina najboljšo, najhitrejšo in najcenejše srodstvo jo W prava francoska žolča. ~Wm To, kakor tudi prosti navod, kako se rahi, dobi so zmirom z osobnim ali poštnim naročilom pri A. II url uiti 1111 u v Ljubljani, v Luka Tavčarje vej hiši. (108—17; Najsijajnejšt vspeh zagotovljamo. Trofiki za čišćenje znašajo za vsak hektoliter 4'/3 kr._ Glavni dobitek ev. 400.000 mark. Naznanilo sreče. Dobitke garantira 'država. Prvo' vzdiganje: U.ilif.junija. Vabilo na udeležitev ll O II i t II i ll Ml lis velike, od liamburgske države garnntovane denarne luknje, v katerej se mora nad 8 milijonov 200.000 mark gotovo dobiti. Dobitki te ugodne denarne loterijo, katera ima po načrtu le 86.000 lozov, so sledeči: ^Ta,j-ve<5jl dobitek je ev. 400.000 mark. Premija 850.000 mark 71 do 8000 mark 1 dobitek 217 2000 mark po 150.000 mark 2 1500 mark 1 i» 100.001) mark 2 12200 mark 1 n 611.000 mark 531 i, 1000 mark 1 50.000 mark «73 504) mark 2 n 40.000 murk 950 300 mark 2 n 30.000 mark bo 200 mark 5 a 25.000 mark 100 rt 150 mark 2 n 20.000 mark 24650 13« maik 12 ti 15.000 mark 1400 124 mark 1 n 12.000 mark 70 100 mark 24 n 10.000 mark 7300 94 in 67 5 „ 8.000 mark mark 2 n o.ono mark 7850 40 in 20 r>4 n 5.000 mark mark 6 ■ 4.000 mark kateri se bodo v malo mesecih v 7 oddelkih gotovo odločili. ■ •rvo ti/.«ligmije dobitkov jo uruduo na 11. in 12. junija t. 1. nastavljeno, ter stane cel originalni loz le 3 gld. 40 kr., pol original, loza le 1 gld. 70 kr., ćetrt original, loza le 85 kr., ter te od države garantovane originalne loze (na prepovedano promuao) proti frankovauej poslatvi svote tudi v iinjoddaljenoj.se kraje razpošiljam. Vsak udeleženec dobi zraven originalnega loza tudi originalni crtež z državnim grbom zastouj, ter se mu takoj po uzdigovauji dobitkov nozahtovaiio pošlje uradni listek uzdig-neuili številk. Izplačevanje in razpošiljanje dobitkov izvršujem direktno jaz interesentom točno in z najbolj stroijo tajnostjo. jJftT' zaročita izvršujejo se najlagljc po postnem povzetji. STaj se tedaj naročila zaupno pošljejo na Samuel Heckscher senr., Baiuiuier und VVechsel-Comptoir in Hamburg. (198—12) ? )Nien^rberg-]j$gtjt-Fabri^šniede ri^geV, Solide Firmen als Vertreter enansctit. Lastnina in tisk .Narodne tiskarne".