a, A iruai adflj (Yei rvni Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Polletna naročnina . . ... L 1.000 G o r i z i a , Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177 Letna naročnina . . . ... L 2.000 PODUREDNISTVO: Letna inozemstvo ... L 3.000 T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 'V/M g Leto XVII. - Štev. 8 (833) Gorica - četrtek 18. februarja 1965 - Trst Posamezna številka L 50 Zdaj pa nima več ... Odkar je 2. vatikanski koncil izglasoval novo liturgično konstitucijo in je nato Cerkev začela načrtno uvajati spremembe v mašno bogoslužje, ki bodo zlasti od 7. marca postale opazne, marsikdo od vernikov ni več prav zadovoljen. »Saj zdaj človek nima več nobenega miru, da bi zbrano molil. Venomer je treba vstajati ali poklekovati. človek, ki je utrujen od tedenskega dela, teh "novotarij” ni ravno vesel.« Take in podobne izjave je slišati kar pogosto, zlasti s strani starejših ljudi. Ali so take tožbe upravičene, ali imajo kaj podlage, ali bi jih morala Cerkev upoštevati, ko je pripravljala novi način bogoslužja? Naj poudarimo najprej osnovno resnico, da pozna vsako človeško pravilo izjeme. Vedno bo nekaj ljudi pri maši, ki nimajo zdravih ali dovolj spočitih nog — ti naj kar mirno sedijo med vso mašo, če jim vstajanje in poklekovanje dela težave. Zdravi verniki jih bodo skušali razumeti in jih ne bodo zato še »postrani gledali«. Vendar pri mnogih vernikih, ko tožijo zoper novo razgibanost pri sv. maši, ne gre toliko za telesno utrujenost, ki naj bi jo občutili pri bodočih spremembah, temveč bolj za nevoljo, ki prihaja iz spoznanja, da v prihodnje ne bodo imeli »več miru« in zato ne bodo mogli več zbrano moliti. T° je pa že nekaj drugega. To je pa stvar navade, tradicije. V tem oziru bo Pač treba pokazati nekaj dobre volje in si spet vzeti nekaj časa, da se privadimo novim predpisom. Potem bo spet vse gladko steklo. V DRUŽBI JE TREBA SODELOVATI Če si povabljen z neko druščino recimo na svatbo ali godovanje, si gotovo ne boš želel, da obsediš v nekem kotu sam zase in se zamisliš v namen snidenja. Iskal boš svoje mesto med drugimi Povabljenci, ker le tako se ne boš čutil tujega in boš živo občutil, da si postal eno z vsemi povabljenci. Nisem bil molčeč, nisem bil tam le sam zase, bil sem v družbi z drugimi in sem z njimi vseskozi sodeloval. Kaj ima ta stvar opraviti z mašo? Zakaj sem to zapisal, ko se meniva o novostih pri evharistični daritvi — sveti maši? Vidiš! Koncilski očetje so uvideli, da se je opravilo svete maše v teku časa Pekam preveč oddaljilo od prvotnega načina, ki so ga uvedli apostoli. Res je, da dandanes ne moremo nazaj k tistemu, kar in kakor je bilo pred skoraj 2000 leti, preveč oddaljiti se pa tudi ne smemo, ker sicer sploh lahko pozabimo, kaj Je bistvo svete maše. KAKO JE BILO V PRVIH ČASIH? Apostol, ki je postal pri zadnji večerji mašnik, je s pridigo in osebnim poukom spreobrnil nekaj poganov h krščanstvu. Ko jih je krstil, jim je začel tudi maševati. Kako? Obrnil se je nanje in jih naprosil, naj nekdo povabi v svojo hišo ver-hlke in vse pripravi za sveto večerjo, pri kateri bodo »lomili kruh«. To je bil izraz za obhajanje sv. maše, kot ga poznamo iz pisanja sv. Luke. Nekdo se je oglasil in sešli so se, najbolj verjetno zvečer. Našli so pripravljene mize ki stole, kamor so posedli. Posebna miza, *Uorda prav sredi sobe ali ob sprednji steni, je bila pripravljena za sveto opravilo apostolovo. Tam so bili pripravljeni kruhi in vino za posvetitev. Apostol ni samo na kratko opravil posvetitve, poprej Jh pozneje je skupno s pričujočimi o-Pravil nekaj molitev, zlasti zahvalnih, in Vsi so pritrjevali. Med molitvijo in poseke] ob zaključku so vzklikali: Amen, a-*Uen! Mašnik je posvečene kruhe in ku-Mce vina dal postaviti na mize pred po-Vabljene in vsi so Jedli in pili — ml pra- Razburkane vode v Vietnamu vimo: prejeli so sv. obhajilo. Nato so še molili skupaj. Potem je gostitelj dal prinesti še »posvetno« večerjo in imeli so (včasih ntanj, včasih bolj skromno) pojedino. Tako se je torej začela »hoja v cerkev« in tako se je začela opravljati sv. maša. Apostoli so se, kot vemo, razkropili po raznih deželah — sprva je vsak uvedel »obred« v mašo po svoji zamisli in po okoliščinah, ki jih je med svojimi verniki našel. Toda bistvo je bilo povsod: ponavljanje Kristusove zadnje večerje in osebna udeležba vseh pričujočih — kakor so se vsi apostoli »korporativno« udeležili večerje na veliki četrtek. Ko se je število vernikov namnožilo, je morala nastati sprememba. Posebnih dvoran za tako »pojedino« (sveto in posvetno) marsikje ni bilo dobiti, v zasebnih hišah niso več postavljali miz, ljudje so prišli in med mašo stali. Dostikrat so stali kar okrog tiste edine mize, ki bi ji mi po naše rekli »oltar«, in vsaj nekateri prav od blizu gledali, kaj dela mašnik, in z njim molili. Sv. obhajilo so prejemali stoje, posvetna večerja je pa začela odpadati, ker pač ni bilo prostora za mize — ali pa so tudi to opravili kar v stoječem stanju. Pa je prišel čas, da so lahko začeli postavljati prave »cerkve«. To se pravi, posebne stavbe za obhajanje svetih maš in drugih bogoslužnih opravil. Ker v njih niso imeii »pojedin«, ni bilo treba miz, pa tudi na stole ali klopi sprva niso mislili. Postavili so le eno mizo — oltar. Če ni stal sredi »cerkve«, da so verniki lahko stali vsi okoli njega, je pa mašnik stal za mizo, ne pa pred njo. Vsi navzoči so bili z njim »eno telo« v Kristusu. Kako »pusta«, kajne, bi se nam danes zdela taka cerkev! In vendar je bila silno primerna, ker ni bilo v njej ničesar, kar bi pozornost ljudi odvračalo od poglavitnega: kar se vrši na oltarju. Po našem okusu pa seveda ni bila... NATO JE PRIŠLO DO NEKAJ NEPRIMERNIH RAZVAD Polagoma so se pokristjanile cele dežele — moralo je priti do nadaljnjih sprememb. Postavljali so mogočne cerkve, v njih več oltarjev, uvedli klopi in stole. Razvoj je šel svojo pot naprej, pa ne vedno po najbolj posrečeni poti. V posameznih krajih so nastale prav neprimerne razvade, da je večkrat morala poseči vmes vrhovna cerkvena oblast in uvesti večjo enotnost. Pa tudi ona je morala jemati v poštev »okuse« ljudi po raznih krajih. V teku stoletij je prišlo do tega, da je kazalo poseči nazaj v preteklost in opozarjati na bistvenost, to se pravi: na to, kar je poglavitno. Gotovo ne spada med poglavitno to, da bi človek »imel mir« pri maši in bi pustil mašnika, da pri oltarju opravi sam, vernik pa nekje v ozadju cerkve spet sam zase premoli čas med mašo. Tako početje je prav nesrečna razvada, in ta razvada se je v teku časa tako razbohotila, da je bila Cerkev primorana razmišljati, kako poseči — vsaj korak za korakom — nazaj v prvotni način udeležbe pri sv. maši. Tega dela se je lotil z velikim zagonom II. vatikanski koncil. Uvedel je spet tak način maše, da jo mašnik in verniki o-pravljajo skupno, le posvetitev kruha in vina opravi mašnik sam. In da se skupno opravilo bolj razumljivo Izvede, se namesto latinščine uvaja v mašo krajevni jezik vernikov. In da je mašnik čim manj »sam in zase« pri oltarju, bo zmeraj več takih maš, da bo duhovnik obrnjen proti ljudem, ne pa od njih proč. Seveda, ker se mnogim zdi vse to kar preveč »novo« in jim jemlje »mir med mašo«, bo treba potrpežljive vztrajnosti in dobrohotnega prepričevanja s strani tistih, ki se zavedajo, da je Cerkev z novo liturgijo ogromno pridobila, tako v svojih vrstah kot tudi pred drugoverci in zunanjim svetom. M-li Po zadnjih treh ameriških letalskih intervencijah na vojaške naprave severnovietnamskih komunistov je v deželi nastopilo zatišje. Vsaj doslej ni še nobenih poročil, da bi se komunistični gverilci oglasili s kako akcijo v večjem obsegu. Ali je to le taktično zatišje pred novim izbruhom napadov ali pa odraz zainteresiranih strani, da ne kaže več zaostrovati sovražnosti, še ni mogoče razbrati, ker še ni na razpolago elementov, na katere bi se domneva naslanjala. Edinole gotovo dejstvo je, da je vsa svetovna diplomacija na nogah ter po večkrat zapletenih poteh tipa in išče, kaj bi se morda dalo ukreniti v korist pomirje-nja v tej južnoazijski deželi, ki jo je hladna vojna postavila na prepih med Vzhodom in Zapa-dom. V tem trenutku je skoro nemogoče misliti, da bi boji v Južnem Vietnamu lahko čez noč prenehali. Ogenj tako rekoč gori po vsem južnem delu dežele. Vprašanje, ki se postavlja pred odgovorne velesile je, kako preprečiti, da bi se vojaške akcije ne razširile na ozemlja sosednjih držav, na katerih se filokomunistični gverilci, ki operirajo v Južnem Vietnamu, urijo in oskrbujejo s potrebnim orožjem. Namen ameriških bombardiranj ni bil raztegnitev spora, temveč le kaznovanje in obenem opomin za akcije, ki so jih uporniki Vietkonga izvedli na ameriška letališča in postojanke. To je wa-shingtonska vlada večkrat potrdila v teh zadnjih dneh in tudi v tem smislu opravičila svoje nastope. Na osnovi dosedanjih odmevov sklepa ameriška vlada, da zaenkrat ni nevarnosti za raztegnitev bojev, ker se niti Sovjetska zveza niti Kitajska nista obvezali, da bi v podobnem primeru brezpogojno podprli Severni Vietnam. Kljub temu pa ostane to vprašanje pre- izkusni kamen za obe prizadeti strani, če imata voljo in medsebojni interes vsaj v bolj ali manj bližnji bodočnosti rešiti spor z miroljubnimi sredstvi in ne z orožjem. POSLANSTVO KOSIGINA V HANOJU Sovjetski ministrski predsednik Kosigin je zaključil svoj obisk v Hanoju. V zaključnem poročilu o razgovorih, ki jih je imel s sever-novietnamskimi voditelji, je le na splošno poudarjena solidarnost vseh socialističnih držav ter ni govora o nobenih konkretnih sovjetskih obvezah. Nasprotno je govora o miroljubnem sožitju ter urejanju spornih vprašanj s pogajanji. Glede na dejstvo, da so Kitajci izločili besedo mimo sožitje iz svojega političnega slovar- ja, obisk Kosigina v Hanoju dokazuje o določenem sovjetskem vplivu na Severni Vietnam, ki je bil doslej pod izključnim kitajskim pokroviteljstvom. Sovjetski državnik se je na povratku iz Hanoja ustavil v Pekingu in v Severni Koreji. Opazovav-ci pa sodijo, da je bistvo spora med Moskvo in Pekingom ostalo nespremenjeno. To naj bi potrjevala uradna izjava kitajske vlade ob vrnitvi Kosigina v Moskvo, v kateri zagotavlja hanojski vladi neposredno vojaško in diplomatsko pomoč v primeru nadaljnjih ameriških represalij na ozemlje Severnega Vietnama. Obenem vabi vse narode, ki se protivijo ameriškemu imperializmu in ostale socialistične države, naj se pridružijo s pomočjo vladi Severnega Vietnama. Čombe utrdil svoj položaj Kungoški ministrski predsednik čombe je na pogajanjih z belgijsko vlado v Bruslju dosegel večino tistega, kar je hotel. Po dolgih in negotovih pogajanjih je namreč od belgijske vlade dosegel, da mu je izročila delnice katanških rudnikov, ki si jih je pridržala kot svoj nekdanji »državni« del vrednostnih papirjev. Gre namreč za delnice v vrednosti okrog 300 milijonov dolarjev, ki so Combeju padli kot prepotrebna mana, s katero naj ozdravi narodno gospodarstvo Konga. Te delnice bi morala Belgija vrniti že pred štirimi leti in pol, ko je priznala Kongu neodvisnost, vendar se to ni zgodilo zaradi nemirov, ki so izbruhnili v tej deželi. Poleg vrnitve katanških delnic je Čombe dosegel od bruseljske vlade, da bo jamčila dolg kongoške vlade v višini 200 milijonov dolarjev. Na podlagi tega sporazuma bo Čombejeva vlada lahko dobila od Belgije nadaljnja posojila. Spričo tega se je znatno utrdil Čombe-jev položaj, vsaj kar se tiče finančne kri- ze, v katero je zabredla njegova država. Ni pa tako trden politični položaj Čombe-ja, ki ima proti sebi nacionalistične upornike ter večino afriških držav zaradi svoje preteklosti. Za na pomlad so napovedane splošne volitve, na katere misli iti Čombejeva vlada brez predhodnega sporazuma s svojimi nasprotniki. Po mnenju političnih opazovavcev je to zelo tvegana poteza. Le sporazum med nasprotnimi tendencami bi bil kos kongoški krizi. Toda Čombe noče o tem nič slišati in je zavr-nil Adulov načrt za pomirjenje. Odnosi Bonn - Kairo Naznanilo kairske vlade, da misli povabiti predsednika vzhodnonemške vlade Waltarja Ulbrichta na obisk v Egipt še v tem mesecu, je naletelo v Bonnu na o-stre proteste. Kot znano, sloni zunanja politika Zahodne Nemčije na nepriznanju vzhodnonemškega komunističnega režima, zato se drži tako imenovane »Halsteinove doktrine«, po kateri se prekinejo diplomatski odnosi z državami, ki bi priznale Vzhodno Nemčijo. Na podlagi te doktrine je na primer Zvezna nemška republika pretrgala diplomatske odnošaje z Jugoslavijo ter nima še rednih diplomatskih stikov s Poljsko, Češkoslovaško, Romunijo in Madžarsko. Izjemo tvori le Sovjetska zveza kot velesila, ki ima odločilno besedo pri nemškem vprašanju. Kakor hitro je bonnska vlada zvedela za Ulbrichtov obisk v Egiptu, je takoj odločno reagirala ter zagrozila, da bo prekinila svoje odnošaje s Kairom. Diplomatska vojna se je šele sedaj pomirila, ker je baje prišlo med obema vladama do kompromisa. Nemški kancler Erhard se je obvezal, da ne bo Zahodna Nemčija pošiljala več orožja Izraelu, Nasser pa je od svoje strani dal zagotovilo, da bo o-bisk Ulbrichta imel le privaten značaj. S tem pa so se Nemci zamerili Izraelcem, katerim so šli v vsakem oziru na roko iz razumljivih moralnih razlogov. Postavljeni pred izbiro, ali pretrgati odno- se z Nasserjem in drugimi arabskimi državami ali prekiniti vojaško pomoč Izraelu, so se Nemci odločili, da ohranijo svoj vpliv na arabski svet. Castro prestopil v kitajski tabor? Po vesteh, ki prihajajo s Kube in po analizi zadnjih dogodkov, se je v ameriških vladnih krogih razširil vtis, da je Fi-del Castro odkrito prestopil v kitajsko interesno območje, če pa še tega ni storil, pa bo to skoraj gotovo storil v bližnji prihodnosti. Vzrok tega naj bi bil v težavah in nezadovoljstvu v uradnih sovjetsko-kubanskih odnosih, ker sporazum za gospodarsko sodelovanje za leto 1965 ni še podpisan, in pa neprestani pritisk gverilcev na Castra. Posebnega pomena pa naj bi bilo potovanje Guevara v jugovzhodno Azijo, nedavno odkritje vietkonških in kitajskih inštruktorjev na Kubi, članki v reviji »Revolucičn«, ki pozivajo h gverili in pa vest, ki sicer še ni potrjena, da bo Joacquin Ordoqui, sedemdesetletni filohru-ščevjan, ki so ga novembra meseca odstavili kot ministrskega podpredsednika kubanskih oboroženih sil in zaprli, prišel pred sodišče, z njim pa še na desetine filoruskih voditeljev, ki so bili vsi podvrženi široko zajeti čistki. Drama „11 Vicario6* povzročila nerede V Rimu je neki klub za »svobodno gledališče« hotel predvajati pred »izbranim« občinstvom v skriti dvorani dramo Rolf Hochhutha »II Vicario - Namestnik«. Oblasti pa so zadnji hip zvedele za to namero in predstavo prepovedale. V dvorani je bilo videti levičarske pisatelje in filmske režiserje, kot Moravia, Visconti, Pasolo-ni, Ouasimodo, Ungaretti, Feltrinelli, Bu-carelli in druge. Ti so se policiji uprli in niso hoteli zapustiti dvorane. Policija pa jim je dokazala, da nimajo dovoljenja za predstave in je prijela vsakega udeleženca posebej in ga odnesla iz dvorane. Najhujše upomeže je policija pridržala. Organizatorji so s svoje strani protestirali pri oblasteh, a brez učinka. Poslanec Bettiol je poslal ministrskemu predsedniku nujno vprašanje, zakaj se ni že prej preprečilo drame, »ki žali in omalovažuje veliko človečansko delo papeža Pi-ja XII. Drama „11 Vicario” bi predstavljala za Rim, zibelko krščanstva, veliko pohujšanje, zato je potrebno, da se spoštujejo in izvajajo vsi členi lateranskega pakta.« Churchillov testament Te dni so uradno objavili Churchillov testament. Veliki politik je zapustil 304.044 funt-šterlingov (nekaj nad pol milijarde lir). Od tega bo država pobrala na raznih taksah 109.000 funt-šterlingov. Svojemu tajniku Anthonyju Brotvnu je zapustil deset tisoč funt-šterlingov (17 in pol milijona lir). Tretjino ostalega premoženja je zapustil ženi, dve tretjini v enakih delih pa štirim otrokom. Ženi je zapustil tudi vse rokopise, odlikovanja in trofeje. Churchill je v povojnih letih zaslužil ogromno denarja s svojimi spisi. Računajo, da je zaslužil približno en milijon funt-šterlingov (nekaj manj kot dve milijardi lir). Ta denar je shranil v razne naložbe, od katerih bodo imeli otroci in vnuki stalne dohodke. l Pt leve v ti gih Več cijo da kon toči daj< Sloi It Pub ger< šan vla( stjo slo\ nas stoi kan ka da čin: sta cev ital N nek 510 ku Osti ^ c ver je to do\ Mi* žiti tist v2g hic Ve Uto bi In vrs 511 ti. tn luk C čla spe ka, »Vi Ve: ali Dta "a >>H( dri Um in Vet Sisi ke. del »di ko n»a t>i-( fo ! : * t* iVet hi Ib, 't>< an. Nova župnija S prvim februarjem je bila ustanovljena nova župnija pri Kopru, Sveta Brigita. Njeno ozemlje v miljskih hribih se skoraj popolnoma krije s samostojno kaplanijo Sv. Brido, ki je pripadala župniji Lazaret-Bertoki. — Prvi župnijski upravitelj je postal salezijanski duhovnik Franc Stritar. k temu se bo pridružilo dne 22. februarja nadaljnjih 27 kardinalov, ki jih je imenoval papež Pavel VI. Imenovanje 27 novih kardinalov na enkrat predstavlja izredno imenovanje, ki ga zgodovina katoliške Cerkve komaj pomni. Manjše je samo od števila novih kardinalov, ki so jih imenovali Pij XII. leta 1946, Leon X. leta 1517 in Pij VI. leta 1816, ki so naenkrat imenovali nad 30 kardinalov. 27 novih kardinalov zastopa po svoji narodnosti 20 različnih dežel: 6 novih kardinalov je Italijanov, 3 so Francozi, po enega novega kardinala pa imajo tele države: Visoki Volta, Belgija, Brazilija, Kanada, Češkoslovaška, Nemčija, Velika Britanija, Irska, Jugoslavija, Libanon, Zedinjena arabska republika, Sirija, Španija, ZDA, Švica, Južna Afrika in Ukrajina. Z ozirom na njihov sedež, kjer 27 novih kardinalov vrši svoje poslanstvo, je zastopanih 21 držav, ker je alžirski nadškof Duval rojen v škofiji Armecy v Franciji. če jih razdelimo po celinah, je od 27 novih kardinalov 16 Evropejcev, 4 Afričani, 3 Azijci, 2 iz Severne Amerike in eden iz Južne Amerike. V kardinalskem zboru, ki bo štel 103 člane, bodo različne dežele zastopane takole: Italija 32 kardinalov, Francija in Španija po 7, ZDA 6, Nemčija in Brazilija po 4, Libanon in Kanada po 3, po dva bodo imele: Argentina, Belgija, Velika Britanija, Irska in Portugalska. Po enega kardinala pa bodo imele: Alžirija, Visoki Volta, Avstralija, Avstrija, Ceylon, Čile, Kitajska, Kolumbija, Ekvador, Filipini, Japonska, Indija, Jugoslavija, Mehika, Holandska, Perit, Poljska, Zedinjena arabska republika, Juž. Afrika, Sirija, Švica, Tanganjika, Ukrajina, Madžarska, Umguav in Venezuela. Posebej se je povečalo predstavništvo afriške celine. Prvemu kardinalu črne rase msgr. Rugambwi, škofu iz Bukoba v Tanganjiki, katerega je imenoval Janez. XXIII., se pridružujejo sedaj škof iz Visokega Volta msgr. Zoungrana, prav tako črnec in dva znana predstavnika katoliške hierarhije v Afriki, namreč nadškof iz Kapstadta msgr. Cann, ki je po izvoru Evropejec, toda rojen v Južni Afriki, ter alžirski nadškof msgr. Duval, ki je rojen v Franciji, toda je znan po svoji odtočni obrambi pravic in dostojanstva prebivavstva Se\’eme Afrike. Večina novih kardinalov so bili že doslej škofje, razen msgr. Callorija di Vi-gnale, msgr. Cardijna, msgr. Joumeta in p. Bevilacqua. Msgr. Caltori di Vignale je bil doslej papežev majordom. Vsi ga poznamo s fotografij, ker je vedno na njih skupaj s papeži. Msgr. Cardijn je ustancnntelj žosizma. Pater Bevilacqua pa je bil zadnjih 15 let župnik v Bresciji, hkrati je papežev spovednik. Callori di Vignale je star 75 let, Cardijn 83, Bevi-lacqua 74, msgr. Journet, teolog, iz Švice, 74 let. Roman Rus, Rim NE BOMO HODILI... IZ SLOVENIJE Enotna uprava apostolskih administratur na Primorskem Sveta Stolica je dala dovoljenje, da se osnuje enotno upravno središče za dele goriške in tržaške škofije, ki so pod Jugoslavijo in ki jih upravlja apostolski administrator škof dr. Janez Jenko. Pod njegovo upravo spada tudi slovenski del re-ške škofije. Gospod škof ureja upravno središče v Kopru. Dobil je tudi dovoljenje, da sme duhovnike po potrebi prestavljati po celotnem ozemlju. Skof je že imenoval duhovnike v razne centralne odbore in svete, tako v katehetski odbor, v liturgični svet, v glasbeni svet, v svet za cerkveno umetnost, v gospodarski svet in za uradne cenzorje. čim bolj se bližamo 7. marcu, ko bodo stopili v veljavo novi predpisi za mašo in za sodelovanje pri maši, tem več težav se pojavlja. To kaže, kako je za opravljanje bogoslužnih dejanj potrebno tesno sodelovanje mašnika, strežnikov, pomočnikov, pevcev in vernikov. Opozarjam danes na težave, ki so posebnost tržaškega mesta, a se bodo lahko pojavile še kje, kjer živijo naši ljudje. V mestu Trstu je devet župnij, kjer se opravlja slovenska služba božja v slovenskem jeziku. V teh župnijah je bolj ali manj poskrbljeno za dušno pastirsko delo med Slovenci. Maše so navadno bolj v zgodnjih jutranjih urah, ker pred leti je pri določevanju ure za maše igrala precejšnjo vlogo želja po čim večji udeležbi pri svetem obhajilu, ki so ga mogli verniki prav zaradi evharističnega posta lažje prejeti v zgodnjih urah. Nadalje je odločalo prepričanje, da so Slovenci delovni ljudje in zato zgodaj vstajajo. S časom se je marsikaj spremenilo In opažamo, da je udeležba pri zgodnjih mašah vedno manjša. Dušni pastirji so se trudili, da bi prepričali naše ljudi, naj zahajajo k sveti maši, ki je določena za slovenske vernike. Le tako je namreč mogoče okrepiti In ohraniti službo božjo. Marsikateri naš človek ni slišal tega glasu. Drugim je bila ura prezgodnja, ker je bil v nedeljo potreben počitka. Tretjim je šla na živce pridiga domačega dušnega pastirja. In tako dalje. Vzrokov ni manjkalo: vsi so bili bolj ali manj ute- meljeni. Nekateri so našli rešitev v tem, da zahajajo k nevtralni maši: latinski — brez pridige in petja. A sedaj, ko ne bo več nevtralne maše? »Ne bomo več hodili k maši...« Tako se ponekod sliši. Ali bomo res tako odgovorili na klic matere Cerkve, ki nam kliče v materinem jeziku? Po tolikih zahtevah, naj nam Cerkev bolj odpre svoja vrata In posluša klic svojih otrok? Na to vprašanje prav gotovo ne bo nihče odgovoril, da ne namerava poslušati Cerkve, a gotovo bo odkril nove vzroke, da mu ne bo treba zahajati k slovenski maši. Pogubnih posledic takega zadržanja ni treba tu omenjati, ker so le preveč jasne. »žrtve so potrebne,« so včasih trdili. In maša je žrtev in daritev. Morda bo v bodočnosti možna vsaj delna preureditev urnika za maše, a to ne bo šlo tako lahko, ker so težave precejšnje. Ne bi bilo pametno, če bi jih podcenjevali. Dr. Lojze Škerl Medtem ko obstojajo v Trstu omenjene težave, pa bodo imeli slovenski verniki v Gorici dovoli prilike, da se udeležijo slovenske službe božje ob vsakem dnevnem času. Poleg rednih sv. maš ob 6. (stolnica), 8. (Sv. Ivan), 9 (Sv. Ignacij) in 10. (Placuta) bo od 7. marca še večerna sv. maša ob 19. pri Sv. Ivanu. Vsakdo, ki se količkaj čuti Slovenca in vestnega kristjana, bo z lahkoto lahko zadostil nedeljski dolžnosti in v materinskem jeziku sodeloval pri sv. daritvi. Debata o problem ih slovenske manjšine Na pobudo krožka za politična in gospodarska vprašanja »Antonio Rizatti« je bila pretekli petek zvečer v konferenčni dvorani »Stella Matutina« v Gorici zelo zanimiva debata o manjšinskih problemih. Kot poročevavoi so nastopili tajnik tržaške Krščanske demokracije dr. Guido Botteri ter občinska svetovavca v Gorici dr. Peter Sancin ter odvetnik dr. Avgust Sfiligoj. Zanimanje za konferenco je bilo med občinstvom zelo veliko, tako s slovenske kot z italijanske strani. Med drugimi so bili navzoči goriški župan dr. Gal-Iarotti ter deželna odbornika dr. Tripani in Cocianni. Prvi je govoril dr. Botteri. Prikazal je nauk Cerkve, ki je postal jasen zlasti z okrožnico Janeza XXIII. »Mir na zemlji«, se spomnil negativnega reševanja manjšinskega problema, zaradi katerega so bili odstranjeni kar štirje škofje na Tržaškem in Goriškem, se ustavil nato ob dobi po letu 1947, ko se je komunizem skušal polastiti slovenske manjšine kot edini branitelj njenih interesov ter zaključil s pozivom, naj se slovenska skupnost ne zapre samo vase, temveč sodeluje z večinskim narodom. Dr. Peter Sancin je bil na nekih mestih precej oster in polemičen. Poudaril je, da ni dovolj samo govoriti o enakopravnosti, temveč je treba narodne manjšine j tudi zaščititi. Zdi se, da Italija sploh ne! ve, kako z manjšinami postopati, ker bi drugače ne postopala različno s Francozi iz Val d’Aoste, z Nemci na Južnem Tirolskem ter s Slovenci na njeni vzhodni meji. Pa tudi s Slovenci različno postopa: beneški Slovenci so brez pravic, goriški jih imajo nekaj, največ pa tržaški, pa še ti ne po italijanski zaslugi, temveč na podlagi londonskega sporazuma. Zato ni še noben »vitimizem« (občutek, da smo žrtve Italijanov), če slovenska manjšina izreka pritožbe, saj so te čisto utemeljene. Ker se pa zadnje čase opaža na italijanski strani nov odnos do naše manjšine in tudi v vrstah Krščanske demokracije, je upanje, da bo prišlo do novih oblik sožitja med obema narodoma. Dr. Avgust Sfiligoj je omenil, da nismo Slovenci nobeni priseljenci, temveč narod, ki že dolga stoletja živi na določenem ozemlju. Pokazal je na široke jezikovne pravice pod Avstrijo in nato ugotovil, da jih imamo sedaj pod Italijo mnogo manj, in to pod tisto Italijo, ki je 1. 1918 trdila, da »nas je osvobodila«. Navedel je več primerov, kako so Italijani poteptali svoje obljube, pravilno poudaril, da je fašizem samo do kraja razvil zgrešene liberalne nazore o manjšinah, dejal, da ne bomo mogli biti zadovoljni, dokler razen šole v javnosti ne bomo dovolj zaščiteni (nasilna sprememba priimkov, vsiljevanje i-men otrokom, ki jih starši odklanjajo, ne-možnost govoriti v slovenščini pred sodiščem) ter postavil zahtevo, naj se izvede manjšinska zakonodaja, ki jo obljublja ustava. Prav tako ne bi smele biti manjšine nikdar sredstvo izsiljevanja med dvema državama. Manjšinam je treba dati pravice, brez ozira na to, ali so odnosi med oblastmi dveh držav dobri ali slabi. Sledila je debata, ki se je raztegnila pozno v noč. Zelo lepe misli je povedal dr. Anton Kacin, ki je dejal, da je problem manjšin predvsem problem vesti. Kdor s« ne čuti vezan od moralnih načel, bo £ lahkoto pogazil pravice, ki gredo manjšinam. Dr. Cian je poudaril, da je treba krivice, ki so bile manjšinam storjene, priznati in popraviti ter iskati sodelovanje, saj’ je toliko skupnih problemov v družbi, ki nas vežejo. Deželni odbornik Cocianni je opozoril na vlogo dežele Furlanija - Julijska Benečija, ki je lahko most ob stiku dveh kultur, prof. Marijan Ko-mjanic je pa ožigosal krivično postopanje z našo manjšino v Beneški Sloveniji, kjer Italija ni držala obljub, ki jih je bila dala leta 1866. ob priključitvi tega ozemlja v sklop italijanske države. Trije poročevavci so na kraju konference povzeli vse misli, ki so bile iznešene ter tako zaključili nadvse koristno debato, ki bo brez dvoma prispevala k razčišče-nju številnih zgrešenih pojmov o naši slovenski manjšini v Italiji. Sveto leto v Španiji V mestu Santiago de Compostela V Španiji je grob sv. Jakoba, apostola. Letos praznujejo v tem znanem svetišču sveto leto. Računajo, da bo grob svetega Jakoba obiskalo dva milijona romarjev. Tudi naši predniki so včasih romali v Santiago. Rekli so da gredo v Komposte-]jo. Tu se praznuje sveto leto, kadar Pa' de god sv. Jakoba na nedeljo. In letos je tako. h e Grobi napadi na Slovence Novi Občinski odbor v Nabrežini x> ; Prejeli smo in objavljamo: ki' Po podpisu sporazuma med strankami to- leve sredine in Slovensko skupnostjo je ni' V tržaških italijanskih šovinističnih kro-k- gih završalo kakor v osjem gnezdu. Naj-:a- Več napadov leti na Krščansko demokrati' 1 cijo in Slovensko skupnost. Zanimivo je, It. da se italijanski šovinisti in Italijanska fi' komunistična partija dotikajo v skupni lo točki, ko prvi očitajo popuščanje ter iz-1°" | dajstvo Krščanski demokraciji, KPI pa u- Slovenski skupnosti. ni' Italijanskim liberalcem, misovcem, rent j Publikancem, listom »Piccolo«, »Messag-I Sero Veneto« in drugim se zdi nezasli-je šano in nedopustno, da sporazum med z vladnimi strankami in Slovensko skupno-l<<> stjo vsebuje nekaj važnih točk v korist U' slovenske narodne manjšine, ki je vse od Ut nastopa fašizma kakor hlapec Jernej za-m stonj čakala na svoje pravice. Republi->o kanska stranka, ki je drugod soudeležen-o ka leve sredine, je v Trstu celo sklenila, ii- da mora njen odbornik v tržaškem ob-,J~ inskem odboru odstopiti v znak prote-re sta proti »popuščanju« v korist Sloven-m sev, češ da je s tem omadeževana »svetla ; Italijanska tradicija« Trsta. !h ; Najbolj pa nas mora začuditi, da se »ekdo zaganja proti sporazumu in proti Slovencem v tržaškem katoliškem tedniku »Vita Nuova«. V tem članku vlada °ster protislovenski duh, ki doseže višek z očitkom rasizma. Ker sporazum s Slo-Vensko skupnostjo med drugim pravi, da treba zaščititi etnični značaj naselij, to je narediti konec umetnemu raznaro- |C| težko razumemo, čemu bi zašli s poti *P0) klim odstopali od načel tisti, ki so podpisali načel okrožnice »Pacem in terris«, v duhu vatikanskega koncila, v duhu dialoga, v skladu z mednarodnimi obveznostmi in z demokratičnimi načeli. Kakšna naj bi bila alternativa? Ali naj bi se vrnili na staro k reševanju manjšinskega vprašanja z dobro znanimi fašističnimi metodami? Slovenci nismo zahtevali nikakšnih rezervatov in ničesar protiustavnega, ampak le zaščito naših naselij pred umetnim spreminjanjem. Srce nas boli, ko nam zaradi tega očitajo rasizem tisti, ki bi morali najbolj razumeti, da smo vsi sinovi istega Očeta. Mar ne bi bilo bolje, če bi »Vita Nuova« sporazum s Slovenci pozdravila kot prvi korak razumevanja in ljubezni k bolj krščanskemu ter koncilskemu duhu, bolj odgovarjajočemu reševanju položaja slovenske manjšine? Koliko bolj krščansko in demokratično je zapisala »Voce Isontina«, glasilo katoličanov goriške nadškofije, ko pravi na račun novih pogledov pri reševanju manjšinskega vprašanja v naši deželi sledeče: »Med ekstremizmom levice ... in onim nacionalistične desnice si demokracija u-tira pot z uveljavljenjem idealov, ki so vodili naš (italijanski) Risorgimento in ki so v bistvu krščanski ideali sožitja in spoštovanja...« R. Z. Prejšnji ponedeljek so v devinsko-nabre-žinski občini na izredni seji izvolili novega župana in novi odbor. Na temelju sporazuma med strankami leve sredine in Slovensko skupnostjo je bil za župana izvoljen predstavnik Slovenske skupnosti Drago Legiša. Za odbornike so bili izvoljeni Josip Terčon (Slov. skupnost), Cor-beri in Bandini (KD) in Ezulom samim je nevšečno hoditi na fiIo v mesto, daleč iz Sesljana in drugih JVaijenih krajev. Pri vsem tem bi lah-0 tekli, da z zahtevo po kaznovanju in Všče vanjem nad nedolžnim slovenskim hfebivavstvom pade očitek rasizma na-V na tiste, ki so ga vrgli na Slovence. 0 tem bolj, ker slovensko prebivavstvo .- ui londonski sporazum, katerega je ‘ Vstovoljno siglirala rimska vlada, če se h pisca članka v tržaškem tedniku ni Vda spremenil katoliški nauk, da je Va pogodbe spoštovati. Odkrito po-V, da Slovenci, zlasti katoliški Sloven- llllll!ll!llllll!lllllllllllllilllll!ll!lllltlltllllljlllllllllllllllllllllllllllllllllllll!llllll|{l|||l|f|||||l|lllillllltl!llllllllllllltlilllllllllilllllir!lllilll!lil|||f||[||llll||||II||!lll|lll|lllll|ll|||||l|l|t||||llll|l|tlllll!llllllltlllll|l|lllll!llllll|l|[l!lll|!l|tl|||l|II|lllll|llltltllllltlllllllllllllllllllll Demokrati brez demokratičnega duha razum s Slovensko skupnostjo v duhu V drugi številki »Slovenske svobode«, ki je, kakor smo že omenili v našem prvem članku »Jeza jih tare« z dne 4. februarja t. 1., začela izhajati v Munchnu na Bavarskem, najdemo osnutek ustave neodvisne Slovenije, ki bo tako široko in globoko demokratična, da se bo vsem godilo prav imenitno in da se bo po vseth koncih in krajih cedil sam med. Tudi komunisti, pravijo, bodo imeli pravico svobodne organizacije. Od njih se zahteva samo to, da bodo demokratični. Prav v tem pa so ljudje okrog »Slovenske svobode« pokazali vso svojo naivnost in ignoranco glede komunizma. Komunizem namreč ne more biti demokratičen, ker je absolutno totalitaren.. Papir je potrpežljiv in sprejme zato vsako pisanje. In vse državne ustave tega sveta se dajo pisati z zlatimi črkami. Z zlatimi črkami so napisane tudi ustave levičarskih in desničarskih totalitarnih režimov. Stvarnost pa je vse kaj drugega! Le Bog dal, da bi Slovencem in vsem Jugoslovanom, pa tudi vsem narodom na svetu vedno sijalo zlato sonce, da bi vsem bogato rodila polja in njive; da bi povsod brneli plodonosni industrijski stroji! Vendar je stvarnost precej črna in grenka. Pri taki demokraciji pa zveni nekam čudno očitek ignorantstva, zaslepljenosti in izdajstva, ki ga neki bratje Slovenci mečejo na tiste, ki se z njimi ne strinjamo in odklanjamo podtikanje in nestvarne trditve glede izkoriščanja in sr-bizacije Slovenije, ker menijo, da se Jugoslavija ne sme rušiti, ker jamči neodvisnost in predstavlja dobre pogoje za boljšo bodočnost, za mimo sožitje in tudi za gospodarski napredek in enakopravnost. Da nisva jaz in g. P. Š. nikoli protestirala, ko so se v Sloveniji godile čudne reči? Pisec očitka niti ne ve, da je bil takrat med nami in Slovenijo visok zid, preko katerega ni prišla k nam nobena vest. V ostalem moram povedati, da Primorci nismo imeli prilike za proteste, ker smo pač bili vsi v mnogo ostrejšem boju proti fašistom, ki so nam prisodili nacionalno smrt, pa smo zaradi tega trpeli kon-finacijo, težki zapor in celo usmrtitve naših borcev. Vsa čast in hvala našim duhovnikom (g. P. š. je duhovnik!), ki so takrat in danes ostali na strani slovenskega naroda kot dobri pastirji, ki se niso za časa fašizma strašili grožnje in preganjanja. Takrat in danes se potegujejo za pravice slovenskega ljudstva in za spoštovanje slovenske besede. Zakaj ne greva rajši živet v Jugoslavijo? Ker sva italijanska državljana. Zvesta svojemu narodu, nastopava skupaj z vsemi slovenskimi brati demokrati za zaščito in spoštovanje pravic Slovencev v Italiji, prepričana, da je tako prav in pošteno. Kot Slovenca imava pa po naravnem in človečanskem zakonu ter po demokratičnih načelih svobode pravico zanimati se za položaj, usodo in bodočnost tudi vseh ostalih bratov Slovencev, ki žive v Jugoslaviji. Sicer pa so vsem nam Primorcem tak očitek metali v obraz že fašisti... Ali lahko vprašamo pisca, zakaj pa se on ne gre borit v Jugoslavijo, na teren? Izdajavec? Počasi, gospodje, in previdno. širite kleveto, ker niste demokrati in nimate argumentov, s katerimi bi mogli pobijati gori navedene ugotovitve. Vaši nasprotniki nismo zaslepljeni in vemo, kje je življenje slovenskega naroda. Tako misli ogromna večina Sloven- cev doma in v svetu. Lepo je sedeti na varnem nekje v Mo-nakovem (ali kje drugje...) in boriti se brezimno za neodvisnost Slovenije ter pri tem zmerjati z izdajavci poštene demokrate samo zato, ker se z vami ne strinjajo in so ostali vedno na terenu, med narodom, kot pravi borci. Vaša demokracija (da ne rečem vaša stvar...) je šibka, ker ne trpite ugovorov. Kakšna bo v vaši »neodvisni Sloveniji« usoda tistih, ki se z vami ne bodo strinjali, če ste že danes tako silno jezni nanje samo zato, ker ugotavljajo resnico in jo prikazujejo v listih? Ali boste vladali z diktaturo in s posebnimi sodišči proti takim »izdajavcem«? Če ste pripričani, da nosite zdravo idejo, govorite s premislekom in ravnajte z nasprotniki pošteno in demokratično. Nekdo od vas je vabil mojega prijatelja, italijanskega državljana, naj stopi na čelo gibanju za neodvisno Slovenijo. Za božjo voljo, kaj nima sam toliko poguma za javen nastop? Česa se boji? Zapora? Koliko smo ga mi Primorci prestali pod fašizmom! Zmagala pa bo resnica in z resnico demokracija v polnem pomenu liberalnosti! Nas Primorce je trda usoda v obrambi pred fašizmom družila. V obrambi in uporu smo bili vsi edini. Moje skromno mnenje je, da bi se vsa slovenska emigracija v trdi usodi, ki jo preživlja, morala odločiti za poizkus zedinjenja na nekem enotnem programu glede bodoče Jugoslavije in Slovenije v njenem okviru; program seznaniti s predstavniki ostalih narodov države in tako doseči skupen sporazum. Dr. Avgust Sfiligoj Pastirsko pismo škofa dr. Jenka Apostolski administrator je poslal duhovnikom Slovenskega Primorja lepo pastirsko pismo, v katerem razlaga naloge, ki jih čakajo in jih toplo vabi k sodelovanju. Zahvalil se jim je za veliko delo, ki so ga do sedaj izvršili. Po končani seji sta obiskala norega župana Draga Legišo z družbo prijateljev t. č. predsednik Sveta Slovenske skupnosti in politični tajnik Slov. katoliške skupnosti dr. Matej Poštovan ter deželni poslanec dr. Jože Škerk in mu izrekla tople čestitke. A. O. Rgdio Trst A Spored od 21. do 27. februarja Nedelja: 9.00 Kmetijska oddaja. — 9.30 Polke v slovenski pesmi. — 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice sv. Justa. — 11.15 Oddaja za najmlajše: »Pripovedka o Cerkniškem jezeru« - I. del. — 12.00 Nabožne pesmi. — 12.15 Vera in naš čas. — 13.0 Kdo, kdaj, zakaj... Odmevi tedna v naši deželi. — 14.30 Sedem dni v svetu. — 14.45 Karakteristični trio »Možina«. — 15.00 Znani pevci: Marie Lafaret. — 15.30 »Hiša na vodi«, igra r' treh dejanjih. — 18.25 Glasba s filmskih trakov. — 20.30 Iz slovenske folklore - Lelja Rehar: »Ahtej, de buoš u cjerkvi klečou na kotli uod novice«. — 22.10 Klasična simfonija - Franz Joseph Ha.vdn: Simfonija v G-duru št. 88. Ponedeljek: 12.15 Iz slovenske folklore - Lelja Rehar: »Ahtej, de buoš u cjerkvi klečou na kotli uod novice«. — 17.20 Širimo obzorja: »Alfred Nobel«. — 18.30 Koncertisti naše dežele. — 19.15 Plošče za vas. — 20.35 Bedrich Smetana: »Prodana nevesta«, komična opera v treh dejanjih. Orkester in zbor Slovenske Narodne opere v Ljubljani. V odmoru (približno ob 21.15): Opera, avtor in njegova doba -pripravil Gojmir Demšar. Torek: 11.45 Neapeljski motivi. — 12.15 Pomenek s poslušavkami. — 17.20 Italijanščina po radiu - 28. lekcija. — 18.30 Sodobna simfonična glasba. — 19.15 Radijska univerza - Tone Penko: Kraška flora: (14) »Baraga«. — 20.35 Kulturni odmevi - dejstva in ljudje v deželi - 6. oddaja. — 22.00 Slovenske novele 19. stoletja - Anton Koder: »Ženin Martinek«. Sreda: 11.35 Radio za šole (za I. stopnjo ljudskih šol). — 12.15 Brali smo za vas. — 13.30 Prijetna srečanja, izbor motivov in izvajavcev. — 17.25 Radio za šole (za I. stopnjo ljudskih šol). — 18.30 Slovenski skladatelji dvajsetega stoletja: »Ri-sto Savin«. — 19.15 Higiena in zdravje. — 20.35 Simfonični koncert orkestra gledališča Verdi. četrtek: 11.45 Italijanski akvarel. — 12.15 Za smeh in dobro voljo. — 17.20 Italijanščina po radiu - 29. lekcija. — 17.35 Iz albuma lahke glasbe. — 18.30 Glasbena oddaja za mladino. — 19.15 Poglavja iz zgodovine slovenske književnosti - Vinko Be-ličič: (17) »Prešernov boj s Kopitarjem«. — 20.35 »Gospa izstopi v Pompejih«, dramatizirana zgodba. Petek: 11.35 Radio za šole (za II. stopnjo ljudskih šol). — 12.15 Pomenek s poslušavkami. — 17.25 Radio za šole (za II. stopnjo ljudskih šol). — 18.30 Jugoslovanski solisti. — 19.15 Odporniško gibanje v italijanskem pripovedništvu - Giorgio Pul-Hrai: (6) »Rezistenca kot zgodovina«. — 20.35 Gospodarstvo in delo. — 21.00 Koncert operne glasbe. V odmoru (približno ob 21.30): Misli in nazori - pripravil Franc Jeza. Sobota: 11.45 Italijanski orkestri in pevci. — 12.15 Kulturni odmevi - dejstva in ljudje v deželi. — 15.00 »Volan«, oddaja za avtomobiliste. — 17.00 Pevski zbori Furlanije - Julijske krajine. Zbor »Ermes Grion« iz Tržiča. — 17.20 II. vatikanski koncil. Poročila in komentarji. — 17.30 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. — 19.15 Družinski obzornik. — 20.35 Teden v Italiji. — 20.45 Zbor »Lipa« iz Bazovice. — 21.00 Za smeh in dobro voljo. ■ ............................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................. i.............................. tL G. MEJA “Veste, gospod župnik, tako brž jih Voi’ 'jetno še ne bo za menoj. Sem jim po- ^®no sled zmešal.« “Se bolj prav tako!« se je oddahnil ®°spod Simon, ko je spoznal, da ni nežnosti za istočasno avstrijsko in angleško ! 'la preiskavo v hiši. 'a tudi Nacetu je odleglo ob misli, mu brez potrebe ne bo treba laziti posteljo. A urediti je bilo treba z I ^ace "bi 'Pnikom še drugo bolj kočljivo zadevo, se je upravičeno bal, da bo njegov 'lsk spravil gospoda Simona v zadrego 'adi prehrane. Zato je fant tudi na mislil in pravočasno ukrenil vse po- lrebno Takoj ob vstopu v sobo je po- til iz nahrbtnika Unrrino škatlo mle- v prahu in jo s tako samozavestjo na mizo, kakor da bi nanjo po- ^ložii S*avii celo molzno kravo. I “Veste, gospod župnik, da ne bova ^ha! človek mora na vse misliti!« Gospodu Simonu je šlo skoraj na smeh ob pogledu na Unrrino škatlico. Za hip je pozabil na orožnike in se spomnil iz sanj enake škatle, ki jo je Marshall izročil Sršenki. A Nacetove prijaznosti še ni bilo konec. Gospod Pavel mu je povedal, da dušebrižnik v samoti rad prebira slovenske liste. Zato je Nace tudi v tem oziru hotel ugoditi svojemu bodočemu gostitelju. Pograbil je v taborišču vse, kar mu je prišlo pod roke in vtaknil v nahrbtnik. Sedaj je vse to z žarečim obrazom izročal župniku: »Veste, da vam ne bo dolgčas, ko boste spet sami!« Gospodu Simonu se je vedno bolj prav zdelo, da je vzel pod streho tako preudarnega človeka, ki se more nanj docela zanesti. Morda ga je poslala božja Previdnost, da mu stoji ob strani z dragocenimi življenjskimi izkušnjami in, če treba, tudi s pestmi, v težkih trenutkih, ki so se naglo bližali, ne da bi jih Nace slutil. Dušebrižnik je ravno premišljal, kako bi Nacetu obrazložil neprijetni položaj, ki sta se v njem oba nahajala. A že so se hišna vrata potresla od močnih udarcev. Z vzklikom: »So že tu« je dušebrižnik pustil Naceta samega in vdan v božjo voljo šel odpirat. PREISKOVALNA KOMISIJA To pot se gospod Simon ni zmotil. Pred vrati sta stala dva orožnika. Spremljal ju je Kreutzbauer z Oljščice. Nobeden od njih ni bil prijazen. Vsi trije so se resno in strogo držali. »Oprostite, gospod župnik,« je starejši orožnik dušebrižnika uradno nagovoril. »Imava ukaz, da preiščeva župnišče. V skladu z državnim zakonom naju spremlja zastopnik občinskega odbora, gospod Franz Letschnig, po domače Kreutzbauer. Tu imate odgovarjajoči odlok nadrejenih. Prosim, berite!« Dušebrižnik orožnikov ni poznal, poznal pa je njunega spremijevavca. Kreutzbauer ni nikoli vstopil v nacistično stranko. Pač pa se je Z nacisti skušal vedno dobro razumeti. Zato je prejel od njih tudi veliko uslug, od katerih je bila največja ta, da mu ni bilo treba iti na voj- sko. Le njegova dva sinova sta se morala do smrti boriti na vzhodni fronti. Po vojski je Kreutzbauer enako kot drugi sleme-niški nacisti vstopil v Ljudsko stranko, kjer so se v prijetni druščini znašli avstrijski katoličani, veleposestniki, nacisti in monarhisti, z eno besedo vsi nasprotniki socialistov in komunistov. Nacisti tedaj še niso mogli snovati lastne stranke, ker si še niso opomogli od poraza in strahu, pa tudi veliko vodilnih nacistov je bilo v zaporih ali so se skrivali pri zanesljivih ljudeh. Čas za lastno stranko tedaj torej res še ni bil zrel. Ko so slemeniški nacisti pred občinskimi volitvami iskali primernega kandidata, se jim je zdel najprimernejši Kreutzbauer, ki »je vedno bil njihov po srcu, čeprav ne na papirju«. Rekli so mu, naj kandidira in mu zagotovili vso Svojo pomoč. Kreutzbauer si ni dal dvakrat reči. Čeprav niso vsi nacisti imeli volilne pravice, je vedel, da so še vedno močni in da torej z njihovo pomočjo more priti v občinski odbor. Kreutzbauer je spadal v slemeniško žup- nijo. A živel je prav na njenem robu, na meji bistriške fare, tako da je imel v Bistrico prav tako daleč kot na Slemenico. Zato je na Slemenico malo zahajal in tudi njegovi stiki z župnikom so bili zelo redki in rahli. Le pred volitvami ga je prišel pozdravit in plačat zaostali cerkveni davek, da je tako izpričal svojo pripadnost in neomajno zvestobo katoliški Cerkvi tudi pred katoliškimi pristaši Ljudske stranke. Nekajkrat je med volilnim bojem prišel celo k sveti maši. Kljub temu si gospod Simon od njega kake naklonjenosti ni mogel obetati. Bal se je, da bo kmet po navodilih nacistov delal in govoril proti njemu. Ne da bi vzel v roke papir, ki mu ga je neprijazni žandar molil pod nos, je gospod Simon hotel nezaželenim obiskovav-oem pojasniti dejanski položaj, še predno bi našli v kuhinji zanj obtežilni napis. »Mi morete navesti vzrok in namen te preiskave?« jih je skušal zadržati pri vratih. (Se nadaljnje) CE Občni zbor Mohorjeve družbe Bil je pretekli ponedeljek v Gorici. Na njem so bila dokončno sprejeta nova, časom prikrojena pravila in nov poslovnik. Pravila je potrdil g. nadškof Pangrazio, kot je leta 1923 potrdil prva pravila nadškof dr. Sedej. Novost v družbi je ta, da so njeni poverjeniki tudi duhovniki tržaške škofije in laiki obeh škofij. Izvoljen je bil tudi nov odbor in nadzorstvo. Predsednik je dr. F. Močnik, odborniki pa dr. Škerl in dr. Janežič s Tržaškega ter dr. Klinec in g. Maks Komac iz Gorice. Nadzorstveni odbor sestavljajo: dr. Humar, g. Zorko in dr. Kacin. Z željo, da bo iMohorjeva družba pod novim vodstvom še naprej delala za blagor našega ljudstva in uresničevala zamisel svetniškega škofa Slomška, ki je njen duhovni oče, želimo odboru in Družbi obilo blagoslova pri delu! Pevma — Kulturni večer Nov dekan v Brdih Dosedanji briški dekan g. Anton Krapež je zaradi starosti in bolehnosti podal odstavko od službe dekana v Brdih. Škof msgr. Jenko je odstop sprejel in RZASKE IMOVICE Stopil bom k božjemu oltarju Prva sveta maša na Tržaškem z uporabo slovenskega jezika je privabila veliko ljudi. Rojanska župna cerkev je bila polna. Mnogi so prišli kmalu po tretji uri, čeprav je bila skupna vaja v molitvi napovedana šele za 15.30. Vaja je pokazala, da so ljudje vajeni skupne molitve in zato sodelovanje pri sveti maši v domačem jeziku ne bo predstavljalo posebnih težav. gično obnovo. Nič več ne zremo z bojaznijo na 7. marec, marveč ga nestrpno pričakujemo. Zk. Skavti in skavtinje od Novega Sv. Antona v Trstu vabijo na PUSTNO PRIREDITEV v Marijinem domu, ul. Risorta 3, kjer bodo v nedeljo 21. februarja ob 17.30 igrali dve šaljivi igri. Na sporedu bodo tudi nekatere druge zanimive točke. čim se je bližala četrta ura, bolj je ljudi zajemalo svečano razpoloženje. Zbrani so bili skoro vsi slovenski duhovniki s Tržaškega, nekateri so prišli tudi od drugod. Točno ob napovedani uri je prišel pred oltar z dvema strežnikoma msgr. Lojze Škerl. Vsa cerkev je takoj navdušeno zapela vstopno pesem Oče večni. Mašnik je začel z molitvami: Stopil bom k božjemu oltarju! — Zbrana množica mu je veselo odgovorila: K Bogu mojega veselja in moje radosti! Molitev v domačem jeziku je napolnila vso cerkev. Poslušali smo prošnje, berilo, evangelij. V pridigi nam je msgr. Škerl naslikal pomen liturgične obnove, ki hoče prinesti versko pomlad, a zahteva obnovo našega mišljenja in življenja, naše sodelovanje. Nato smo skupno izpovedali vero in molili za potrebe vesoljne Cerkve ter še posebej za naše potrebe. Vse to predvideva na novo vpeljana Molitev vernikov. Zbor je med darovanjem pel primemo darovanjsko pesem in podobno po Sanktu-su. Pri povzdigovanju smo v popolni tišini molili božjega Odrešenika, ki je prišel med nas, skrit pod podobo kruha in vina. Takoj po povzdigovanju je vsa cerkev zapela priljubljeno pesem: Jezus, ti si vinska trta. Pri očenašu smo se združili v skupni molitvi z mašnikom. Sledila je spet ljudska pesem in med obhajanjem petje zbora. Z mašnikovim blagoslovom se je zaključila sveta maša. Zapeli smo še pesem Ti, o Marija. Doživetje ob prvi maši v domačem jeziku je bilo nepopisno. Predvsem je pri vseh navzočih izginila vsaka bojazen pred novostmi. Saj smo vsi čutili, da prinašajo te novosti življenje v naše bogoslužje, življenje v cerkve. Bogoslužje bo postalo tako res češčenje, ki ga skupno izkazuje Bogu družina božjih otrok. Hvaležni smo Cerkvi za litur- Prva seja pokrajinskega sveta Na prvi izredni seji tržaškega pokrajinskega sveta, ki je trajala dva večera, so izvolili nov odbor na osnovi sporazuma med strankami leve sredine in Slovenske skupnosti. Za predsednika je bil izvoljen dr. Alberto Savona (KD), za podpredsednika dr. Fogher (socialni demokrat). V odboru so še trije krščanski demokrati. PSI in Slovenska skupnost od zunaj podpirata novi odbor. Predsednik dr. Savona je med svojim govorom prebral besedilo sporazuma med strankami leve sredine in Slovenske skupnosti, kakor tudi besedilo sporazuma o upravnem programu, ki vsebuje več točk v korist Slovencev. Ko je komunistka Jelka Grbec zahtevala imenovanje tolmača in stenografa, je večina glasovala proti. Inž. Sosič, ki je nadomestil svetovavca Legišo, kateri je odstopil, ker je bil izvoljen za nabrežinskega župana, je izjavil, da Slovenska skupnost načelno podpira predlog za tolmača, toda njen glavni namen je uporaba slovenščine, kar je predmet pogajanja z vladnimi stran- Fantje in dekleta iz Boršta bodo razveselili s komedijo v treh dejanjih SKUPNO STANOVANJE udeležence v rojanskem Marijinem domu in v župnijski dvorani v Dolini. ------------- Prireditev bo v nedeljo 21. februarja: ob 17. uri v ROJANU ---------- ob 20. uri v DOLINI. --------- --------------------- Vljudno vabljeni! kami. V pričakovanju, da se ta zahteva uresniči, se je začasno vzdržal glasovanja. Glasovanja se je vzdržal tudi socialist inž. Pečenko. Svoj govor je pričel inž. Sosič v slovenščini. Glasnik krščanskodemokratske skupine dr. Mali je označil dejstvo, da je bil sklenjen sporazum s Slovensko skupnostjo, za zgodovinski dogodek. Ostro so govorili proti Slovencem misovci in liberaloi. Sploh je bilo zanimivo, da so več kot polovico časa govorili samo o Slovencih, kar je znak, da so res nastopili novi časi, in to po zaslugi Slovenske skupnosti. V bodoče bo Slovensko skupnost na osnovi notranjega sporazuma zastopal v pokrajinskem svetu Saša Rudolf, kateremu bo inž. Sosič prepustil svoje mesto. A. O. Prosek Prihodnjo nedeljo, 28. februarja ob 10.30 bo v cerkvi na Proseku daroval sveto mašo ob 25-letnioi mašništva tamkajšnji domačin g. Franc Husu. na njegovo mesto imenoval za dekana g. Srečka Šuligoja, sedaj župnika v Medani. Srečko Šuligoj je po rodu iz Gorice. V službi je bil najprej za kaplana v Komnu, nato za župnika v Temnici na Krasu, zadnja leta pa službuje z velikim uspehom v Medani. K novi časti g. Šuligoju iskreno čestitamo in želimo obilo uspehov v novi službi. Zveza slov. katol. prosvete priredi na pustno nedeljo, 28. t. m., VESEL O PUSTOVANJE v Katoliškem domu v Gorici. — Začetek bo ob 16.30. — Nastopile bodo razne skupine iz mesta in z dežele. S prireditvijo bo povezano tudi ljudsko glasovanje. — Že danes vabljeni! Prvi film Soraye f Prof. Lojzka Brusova SKPD »Jože Abram« je dne 11. t. m. priredilo dobro uspel kulturni večer, ki ga je imel g. Brecelj iz Doberdoba. V posrečenih skioptičnih slikah nam je prikazal lepote naše dežele. Iz Gorice nas je vodil na vrhove naših prelepih Alp, od tam na zeleno štajersko in nato po Vipavski dolini spet na Primorsko. Tu se je ustavil predvsem na našem zanimivem in tragičnem Krasu, kjer nam vsak kamen priča o grozotah prve svetovne vojne, ko so tam okrog Doberdoba tudi naši fantje kri prelivali za svobodo domovine. Zadovoljni smo se po predavanju razšli z eno samo željo, namreč, da bi še imeli podobne kulturne večere. V soboto je v Solkanu po težki, zavratni bolezni umrla prof. Lojzka Brusova. Gotovo se je tudi pri nas še marsikdo spominja, saj je bila takoj po vojni nameščena na slov. učiteljišču v Gorici. Po letu 1947 se je pa preselila v Jugoslavijo. Službovala je v Idriji in Ajdovščini ter nazadnje v Novi Gorici. Doma je bila iz Novega sveta nad Idrijo, kjer se je rodila pred 56 leti. študije je dovršila v Ljubljani. Kot odlična slavistka je odkrivala mladini lepoto slovenskega jezika in literarno bogastvo našega naroda, katerega je z vsem srcem ljubila. Plemenita in globoko verna ni svojega prepričanja pred nikomer skrivala, gotovo tudi ne pred svojimi dijaki. Zaradi tega je padla v čašo njenega življenja marsikatera grenka kaplja. Toda ona ni nikoli potožila; da bi je ne strlo malodušje, je podvojila in potrojila delo za mladino, saj ji je bila ta cilj in smoter življenja. Razdajala se ji je brez prestanka in ji delila od svojega zaklada, ki ji ga je bil Bog v tako veliki meri naklonil. Zato ji je pa ravno mladina ob njegovi smrti izkazala največjo čast. Ganljivo je bilo videti častno stražo ob njej, ko je ležala na mrtvaškem odru, in prav tako ob njeni krsti v cerkvi. Vencem, ki so se vrstili v sprevodu pred krsto, kar ni hotelo biti konca; solznih oči in spoštljivo jih je nosila mladina, saj so bili ti venci poslednji dar dijakov njihovi ljubljeni profesorici. Od vseh strani so prihiteli njeni bivši dijaki, zdaj že zdravniki, profesorji, duhovniki, da so jo pospremili na zadnji poti. Pogreba so se udeležili zastopniki kulturnih in prosvetnih ustanov z vse Primorske, pa tudi iz Ljubljane in od drugod. Kakor da med njimi ne bi bilo nobenih idejnih razlik, so vsi z velikim spoštovanjem stopali za sprevodom, pred katerim se je v jasnem, mrzlem zimskem popoldnevu blestel — križ. Pogreb je ob številni asistenci vodil solkanski dekan č. g. Andrej Simčič, ki je tudi opravil za pok. profesorico slovesno mašo zadušnico. Ob evangeliju je imel tudi lep nagovor; poln globokih misli o posmrtnem življenju. Po končanih obredih v cerkvi se je razvil sprevod na pokopališče. Ob odprtem grobu so se od pokojne prof. Brusove z iskrenimi besedami poslovili njeni kolegi in zastopniki organizacij. Najbolj ganljivo pa je bilo slovo dijakov. Nič niso skrivali solz; vpričo vseh so svoji nepozabni profesorici izpovedali ljubezen in zahvalo. Saj jim je ona s svojim zgledom in širokim znanjem, predvsem pa s svojo materinsko ljubeznijo dala za življenje dragocen napotek, iz katerega bodo zajemali in se ob njem krepili. Ob prezgodnjem grobu prof. Brusove kličemo tudi mi: Naj ji bo lahka goriška zemljica! Sorayi je uspelo, da je postala filmsk igravka. Po glavnih mestih Italije vrtij sedaj njen prvi film »Trije obrazi«. Sorayi so svetovni časopisi zapisali že o le romane. In vendar je Soraya iskal le to, da bi ubežala enoličnosti življi nja. Sama pravi, da si je vedno želeli da bi postala filmska igravka. Ljubila , življenje, družbo. A ostala je sama. Ti daj jo je dobil De Laurentds in sprejel je njegovo ponudbo. Nič več se ni zjt traj prebujala zdolgočasena ob misli, ki ko bo preživela dolgi dan, ki je bil pre njo. Začelo se je resno delo, ki je Sora? zaposlilo popolnoma in tega je bila vi sela, to je iskala. Brezdelje jo je ubijali Film »Trije obrazi« je Sorayo zaposl za 150 delovnih dni in v tem času imela komaj dvanajst dni počitka. 111 ur je prebila pred snemalnimi kamen mi. Film so začeli snemati v Atenah, m daljevali v Benetkah in na Sardiniji ti zaključili v De Laurentisovem studiu Rimu. Čeravno nima prvi Sorayin fil> izrednega umetniškega pečata bo kiju temu imel mnogo več obiskovavcev ki marsikateri drugi boljši film. OBVESTILA čč. gospodom iz goriške nadškofi! j * ki so pred časom naročili »Berila in evH geli j e«, sporočamo, naj jih dvignejo čH prej na upravi Katoliškega glasa v Gork Cena izvodu: 5.000 lir. NOVA KNJIŽICA je posvečena ml di materi in njeni vzgoji predšolske! otroka. Spisala Marica Cerar v Kanad Cena 100 lir. —- Koristno Knjižico prip1 ročamo. RODITELJSKI SESTANEK. Ravnate! stvo Nižje srednje in Strokovne šole Gorici sporoča, da bo v nedeljo 21. 1 bruarja t. 1. ob 10.30 v šolskih prostori v idici Randaccio roditeljski sestanek Vabljeni so starši in njihovi namestnik IZ ŽIVLJENJ« NAŠIH LJUDI Slovensko katoliško prosvetno društ' števerjan priredi v soboto 20. februaff ob 20. uri v dvorani na Križišču II. turni večer. — Na sporedu so grozot stva nacizma. Predvajal se bo tudi o življenju Hitlerja. — Vabljeni vsi člaf J PROSVETNO DRUŠTVO v Gorici Koroški Slovenci bodo samostojno nastopili na volitvah Pri pokrajinskih volitvah v deželni zbor Koroške, ki bodo marca, bodo katoliško usmerjeni Slovenci nastopili z lastno listo. Tako je sklenil 6. februarja zbor zaupnikov iz Roža, Zilja in Podjune v Celovcu.' Nastop liste, ki se imenuje »Koroška volilna skupnost«, je vzbudil precej presenečenja tudi pri Ljudski stranki, katere nacistični elementi niso hoteli pristati, da bi vzela stranka v svoje okrilje na podlagi določenega dogovora krščansko misleče Slovence. Stranka bi rada dobila več glasov kot socialisti in zavladati v deželi. Dunajski časopis »Die Furche« je po pravici zapisal, da na Koroškem še ni dejanj, ki bi pokazala evropskega duha strpnosti. »Saj jim drugega ne kaže kot nas Nemce voliti!« so menili nekateri. Levičarsko usmerjeni Slovenci, ki tudi na Koroškem tirajo ljudi v fratelanco s socialisti in tako v narodno smrt, se še niso odločili, kaj bodo storili. Zavedni Koroški Slovenci bodo volili slovenske ljudi na slovenski listi. Četudi jim ne uspe, da pridejo do kakšnega mandata, pomeni samostojni nastop povečanje narodne samozavesti za naše ljudstvo onstran Karavank. Sklenili so poenostaviti obmejne formalnosti. Namesto štirih dokumentov, ki so jih sedaj potrebovali, bi sedaj dobili obmejno izkaznico. Uporabniki te izkaznice pa bi imeli pravico do šestih potovanj mesečno na sosedno območje. Čas, ki ga bodo lahko preživeli na avstrijski strani bo od 1. novembra do 31. marca od 7. do 18. ure zvečer, v ostalih mesecih pa od 4. ure zjutraj do 21. ure zvečer. Obmejne prepustnice bodo izdajali za tri leta in jih bo moč dobiti v 20 dneh. V primeru bolezni se bo čas bivanja podaljšal, vendar bo treba o tem takoj obvestiti pristojne organe druge države. Filej« vabi vse, ki imajo veselje do zb' :VsW rovskega petja, da se pridružijo pevsl mu zboru »Lojze Bratuž«. Vaje so vil torek in petek ob 20.30 v spodnjih pi rih Katoliškega doma. — Prav tako bimo vse, ki ljubijo igralsko umetn da pristopijo k dramskemu odseku. SKPD »M. Filej• OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolpe® trgovski L 30, osmrtnice L 50, več davek na registrskem uradu. Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močit! Tiska tiskarna Budin v Gorici Razširitev maloobmejnega prometa med Jugoslavijo in Avstrijo Prod štirimi leti in pol so se prvič sestali avstrijski in jugoslovanski predstavniki in razpravljali o maloobmejnem prometu med obema državama. Takratni zaključki, ki so se do sedaj uporabljali, so pokazali dobre rezultate. Zaradi tega so se nedavno zopet sestali člani stalne jugoslovansko-avstrijske komisije in sklenili povečati maloobmejni promet. Komisija je na zasedanju ugotovila, da se je število prehodov povečalo in da je bilo sodelovanje med jugoslovanskimi in avstrijskimi lokalnimi oblastmi zelo plodno in koristno. Sklenili so, da bi vključili še nekatere občine in naselja na obeh straneh meje v tako imenovani obmejni pas. Kmetov av ec Če želiš dober stroj, kupi kosilnico n7'9a|,o(( ker je primerna tako za ravne kot za gorate predele. • Ima mala ali visoka kolesa. • Edina, ki ima diferencijal. - • Ji lahko pristaviš osem različnih priključkov (n. pr. žago). • Jo v par minutah lahko spremeniš v mali traktor. • Je na petrolej, bencin ali nafto. Da je stroj odličen, ti jamči domača tvrdka, pri kateri si jo lahko naročiš: 4775 TERPIN FRANC - Števerjan (Gorica) Ista tvrdka nudi vinogradnikom motorne škropilnice svetovno znane znamke »LOMBARDINI«. □ PISKE NOVI